inski dom
Prefs-cena^l>mo L 0.50
Leto VIII,
Schrlltlaltar, uradnik, radattor*: Mirke Javornik. ~ Harautgabei liaa.
JatalJ. edltora: Ing. Sodja — FUi Ljudtka tiskarna. ta lludtko llikarno, pai la Siampaila popolaio: lota Kromanč — Ljubljana, Kopltaijava 6,
— Tal. 4001—400S. — Abonnamant, naročnina. abboaamento: L 11. j
Ljubljana, torek, dna 12. oktobra 1943 - St, 229
Oie zahe deutsche Abwehr vereifelt alle feindliche Versuche
Sowjetische Angriffe bel Gomel, Smolensk und Velikije Luki blutig abgewiesen — In 3 Tagen 285 Sowjefpanzer abge-schossen — Uber dem deutschen Reichsgebiet wurden 208 Bomber zum Absturz gebracht
Aus dem FHhrerhanptquartIer, 11. IS. 1943. I)as Obcrkummaudo der Wehrmacht glbt bekannt:
Zwischcn dem Asowschen M e c r nnd Saporoschje stelgerten dle Sowjets Ihra mit starken Artlllerle-. Fanzer- und SchlacbtfllcgerkrUften anterstiltzten An. grlffe, dle iedoch an der zUhen deutschen Abwehr sehelterten.
Auch am mlttleren Dnjeper, lm Ranm sBdlleh Gomel und Im Kampfgchlet west-Ucb Smolensk wurdcn alle Angrlffe der Sovjeta abgewlcscu.
Dle schweren Kiinipfo lm Elnbruehsranm stdwestllch V e 1 1 k 1 j o Laki halten un. ▼erUndert an.
In den letzten belden Tacen vrurden an der Ostfront 285 SowJetpanzer vernlchtet, davon dle Ubernlcgende Mehrzahl Im Kampfraum von M e 111 o p o 1 und Sipo-r o s e h j e.
Dle Luftwaffe nnteratBtzte Im mlttleren nnd alldlleben Abschnltt mit starken KrKften den Abwebrkamp( de. Heeres, grlff den Nachschubverkehr dos Felndes an und vernlchtete bel drel elge-nen Verlusten am gostrlgen Tage 48 Soirjct-flugzeuge.
Bel den aehweren AbwebrkSmpfen west-llch Smolensk bat alcb dle bcsslsch-saarpf&lzlsche 1»?. Infanterledlvlsion unter Flihrung des Oeneralleutnants Boege bo-sonders ausgezelchnet.
In Sttdltallcn grlff der Felnd clncn El.
senhahnstfltzpunkt ln der C a m pa n 1 • s o b e n Ebene an. Er wurde blutig abge-wlesen. Von der Ubrlgen Front slnd nur Ortllche Kampte unserer Gefeclitsvorpostcn mit schn&cheren feindllchcn Kampfgrup. pen zu melden.
Deutsche Jfiger nnd Flakartlllerla der Luftwaffe, Bord- und Marlneflak schossen tiber dem Mlttelmeerraum neun melst vler-motorlgo Bomber ab.
Deutsche U-Boote v^r.enkten ln harten KSmpfen ln der Kara-See, o«twSrts Novvaja-Semlja, lm Nordatlan-
11	k und Im Mlttelmeer S Schlffe mit 40.200 BRT und besch&dlgten zwel weltera durch Torpedotreffer schwer. Von den Slcherungs-fahrzeugen vernlchteten sle S ZerstBrer und 1 BewBCber.
Nordamerlkanlsche BombcrvcrbSndc grlffen Im Laufe des gestrlgen Nachmlt-tags westdeutschland an. Durch spreng- und Brandbomben entstanden vor allem In M d n s ter ln W«atfalen er-hebllche SchSden In Wobnvlerteln. Der Dom und drel weltere Klrchen wurdcn schwcr beschttdlgt. Durch dle deutsche Abwehr, vor allem durch Jagdfitegerverbiinde. wnrdo eln grosser Teil des anfllegenden Felndes ver-nlchtet. Blsher wurde der Abschuss von 51 melst vlermotorlgen Bombern gemeldet. Da-mit vcrlor der Felnd bel sc)nen Terror-angrlffen auf das deutsche Reichsgebiet ln den letzten drel Tagen lnsgesamt 208 melst vlermotorige Bomber.
Tentativl sovietici respinti dalla teaace difesa tedesca
Dal Quartler generale del FUhrer. 11 ottobre 1143. II Comando Supremo tedesco comunlca:
Trs 11 Mara Asow e Saporosele I io. vletici hanno Intenslflcato 1 loro attacchl appogglatl da fortl (orze dl artlgllerla. meisl corazzatl e vellvoll dl battaglla I quali per6 sono falliti davautl la tenaee difesa tedesca.
1 Anehe sul medlo Dnjeper, nella iona a sud dl Gomel • nella zona dl combattl-mento ad ovest dl Smolensk sono stati re. splntl tuttl gll attacchl del sovietici.
I	Kravi combattlmentl nella iona della brecela a sudovest dl Velikije Lnkl contl. nuano Immutatl.
Negll ultlml due glorni sul fronte orl-entale sono stati dlstruttl 285 earrl armatl lovletlcl del quall la preponderante maggio* ranza nella zona dl combattlmento dl Me. Utopol e Saporosele.
La Luftwaffe appogglava nel settore medlo e merldlonale con lngentl forze la lotta dlfenslva dell'esetclto attaccando 11 traffleo nemlco dl rlfornlmento e*l annlen-tando lerl con tre proprle perdute 18 appa* reccbl sovletlcl.
Nella grava lotta dlfenslva ad ovest dl Smolensk sl * partlcolarmente dlstlnta la 197a Dlvlslone dl fanterla provenlente dal-1'Assla e dal Palatlnato' della Saar e sotto 11 comando del tenente generale Boege.
In Italla merldlonale II- nemlco ha sfer. rato l’attacco contro nn caposaldo ferro. vlario nella p lanu ra della Campagna. Lo
stesso fn sangulnosamente resplnto. Dal rlmanente fronte sl segnalano soltanto combattlmentl locall delle nostre avanguardle dl combattlmento con plik deboll gruppl nemlcl.
Caccla tedeschl e artlgllerla contra. aerea della Luftnaffe nouclič la medeslma dal mercantlll • dalla marina hanno ab. battuto nel Medlterraneo nove boinbar-dlerl, per lo plu quadrlmotorl.
I sottomarlnl tedeschl affondarono nel dnrl combattlmentl nel Mare dl Carra al-Pest dl Novaja Semlja, neU'Atlantlco set-tentrlonale e nel Medlterraneo 8 navl con 40.200 . tonnellate complesslvo s gravemente danneggiarono due altre navl con colpl dl slluro. Delle nav) dl scorta ne hanno an-nlentato due cacclatorpedinlere ed un bat-tello di guardla.
Uniti dl bombardlerl nord - amerlcanl hanno durante 11 pomerlgglo dl lerl attac* cato la Germanla occldentale. Dagll spezzonl e dalle bombe (ncendlarle sono causatl no-tcvoll dannl nel quartlerl abltatl, speclal-mente a MUnster In AVestfalla. II Duomo e tre altre chlese sono gravemente danneggla-te. La difesa tedesca, speclalmenta I re-partl del caccla, ha annlentato la gran par-te dell’attaccante nemlco. Flnora i stata comunlcata la distruzionc dl 51 bombardlerl per lo pia quadrlmotorl. II nemlco perdette con clč nel suol attacchl terrorlstlcl contro il Reich tedesco negll ultlml tre glornl com-plesslvamente 208 bombardleil per lo plit
quadrimotorl.
Jasno potrdilo boljševiških zločinov nad nedolžnimi Poljaki
Poljska vlada ja za vse vedela, a je molčala
Zagrizena nemška obramba zavrača vse sovražne poskuse
Sovjetski napadi pri Gomelu, Smolensku in Vel. Lukih krvavo zavrnjeni - V 3 dneh je bilo uničenih 285 sovjet, oklepnikov - Nad nemškim ozemljem je bilo sestreljenih 208 bombnikov
Fiihrerjev glavni stan, 11. oktobra 1143. NemSko vrhovno poveljstvo javlja:
Med Azoviklm morjem ln Za. p o r o 2 j e m so ojallll Sovjeti svoje na-pade. podprte s močnimi topniškimi, oklep, nlml In bojnimi letalskimi silami, ki pa so se Izjalovili zaradi moine nemško obrambe.
Tudi na srednjem Dnjepru. na podroCJu Južno odtQoo«la In na boji. i£u zahodno od Smolenska so bili od. biti vsi sovjetski napadi.
Težki boji na vdornem podroiju jugozahodno od Velikih Lukov trajajo ne-Izpremenjeno dalje.
V zadnjih dvoh dneh Je bilo na vzhodnem bojltiu uničenih 285 oklepnikov, od tega veilna na bojličih pri Melltopolu In pri Zaporožju.
Letalstvo Je na arednjam In Juž. nem odseku podpirala > moCnlml silami obrambne boje. napadalo Ja sovražnikov oskrbovalni promet In pri treh lastnih Izgubah sestrelilo vCeraj 48 sovjetskih letal.
Pri težkih obrambnih bojih zahodno od Smolenska se je posebno odlikovala hcsensko.sarsko-pfalika 197. pehotna divi. zija pod poveljstvom generalnega porotni, ka Boegeja.
V Južni Italiji Je sovražnik na. padel neko železniško oporlšfie ▼ kam. pan Jaki ravnini. S krvavimi Izgubami Je bil odbit. Z ostalega bojli&a javljajo o krajevnih bojih nailh prednjih straž s slabimi sovražnikovimi oddelki.
Nemikl lovci ln protiletalsko lopnlltvo na suhem, na ladjah In pri mornarici Je sestrelilo nad Sredozemljem 9 po veftln! štlrimotornlh bombnikov.
Nemške podmornice so ▼ hudih bojih na Karljskem morja, vzhodno od Novaje Zemlje, na Severnem Atlantika ln na Sredoiemskom morju potopile 8 ladij s skupno 40.200 tonami ter težko poškodovale dve drugi ladji a tor. pednlml zadetki. Od zašfltnlh edlnlo pa so potopile 3 rušilce ln eno stražno ladjo.
Jate severoamerliklb bombnikov so v£e. raj popoldne napadle zahodno Nem. i I J o. Rušilne ln zažlgalne bombo so po. vzroille predvsem v M il n s t r u na W e s t. f a 1 s k em veliko škodo v stanovanjskih predelih. Stolnica In 3 druge cerkve so bile poškodovane. Nemška obramba, zlasti od. delkl lovskih letal, so uničili velik del na-padajočih sovražnih sli. Do sedaj je bilo
objavljeno nnlienja Sl. večinoma štlrlmo-tornlh bombnikov. S tem Je izgubil so. vražnlk pri svojih terorističnih napadih na nemško državno ozemlje v zadnjih treh dneh skupno 208 po večini štlrimotornlh bombnikov.
Berlin, 12. oktobra, r. Na prostoru o d Azovskega morja do Zaporožja so Sovjeti vrgli v boj nove sile. Na bojišče so poslali joleg velikih skupin pehote tudi več oklepnih brigad ln skupine letalstva. Vsi sovjetski poskusi so bili preprečeni in sovražnik odbit. Na prostoru pri Zaporožju Je skušal sovražnik večkrat priti čei reko, pa mu ni uspelo. V dveh dneh Je tod izgubil 177 oklepnih vozil.
Pri Gomelu so se Izjalovili vsi sovjetski napadi.
Tudi na Srednjem Dnjepru je nasprotnik večkrat poskusil priti čez reko. Vsi prodori so spodleteli. Tukaj le sovražnik od 1. oktobra do včeraj izgnbil 45 oklepnih vozil, 172 topov In 2500 ujetnikov. Padlo Je nad 35.000 sovjetskih vojakov.
Na bojišču v Južni Italiji so se udejstvovala nemška letala. Zahodno od Termollja so napadala vozila. Protiletalsko topništvo je zbilo v času od 1. septembra do 6. oktobra 114 letal na prostoru zahodnega Sredozemskega morja.
'Il —
Nemški »evropski radio« in delo za novo Evropo
Berlin, 9. okt. DNB. Pojav vseevropske zavesti ln preureditev celine pod vodstvom Nemčije se očltujeta tudi v radijekem razvoju. Kot nadaljevanje nemške zunanje radijske službe, ki Je kot most vezala po etru domovino a prekomorskimi Nemci, se je od leta 1939 naprej pričel načrtni razvoj nemškega, Evropi namenjenega radija. O njegovem delu nam sedaj izčrpno poroča list »Relohsrundfunk«.
Nemška, vsej Evropi namenjena radijska služba uporablja stalno mnogo postaj, med njimi 7 izključno zase, dočim 80 ostalih postaj najrazličnejših valovnih dolžin večkrat dnevno ali pa oh posebnih prilikah sodolujo v tem, Evropi namenjenem programu. Ce upoštevamo, da so različne oddaje na raznih valovnih dolžinah istočasno, dobimo 2114 ure dolg dnevni oddajni spored. Število jezikov, v katerih oddajajo evropske programe nemškega radija, je naraslo že na 28. Jedro teh programov tvorijo oddaje poročil in političnih dnevnih komentarjev, ki jih oddajajo nemške evropske postaje dnevno 168 krat. Ce k temu prištejemo šo nemške postaje za prekomorske kraje, dobimo dnevno 279 oddaj v 47 jezikih. Te gredo po vsej zemeljski krogli. Nemška zunanja radijska služba jo danes orožje, ki se bori proti sovražniku ln
hkrati tolmač vsem Nemčiji prijateljskim in nevtralnim državam. Z izjemo oddaj za Anglijo se bavljo evropske oddaje zlasti s poslednjimi. V tem okviru so tudi oddaje za prostovoljoe zaveznikov, ki ustvarjajo zvezo med njimi in njihovo domovino, ter oddaje s sodelovanjem v Nemčiji zaposlenih tujih delavcev. Samo v poslednjem letu je bilo preko 4000 oddaj za tuje legionarje. Vsak evropski dogodek, kot n. pr. podpis pogodbe proti koininterni, dunajski mladinski kongresi, zborovanje pesnikov v Wei-marju, je postal s sodelovanjem radija splošna last vse coline. V enem samem letu jo bilo oddanih s takih mednarodnih prireditev 3500 neposrednih poročil v 26 jezikih. Tudi državni in narodni prazniki evropskih narodov so v programu- stalno upoštevani. Letos s© tudi pričeli s posebnimi prireditvami, ki naj poudarijo skupno evropsko zavest: za vojake Evrope 21. marca, za evropske delavce 1. maja, ln za žene in matere 16. maja, vedno s sodelovanjem skoraj vseh evropskih dežel. O tem, kakšen odziv imajo nom-ško evropske oddaje, priča dejstvo, da pri. haja samo iz Španija tedensko po 800 dopisov ratnih poslušaloev evropskoga radija, Tako pomaga nemški evropski radijo bol proti sovražniku in hkrati pripravam za novo Evropo.
Slovenska visokošolska mladina -
svojemu narodu
Včeraj opoldne je slovenska akademska mladina razobesila na našem vseučilišču slovensko zastavo in iz slovenskega hrama znanosti ob odločilni uri spregovorila svojemu narodu
Ženeva, 12. okt. DNB. Boljševlški zločin nad nedolžnimi poljskimi žrtvami v Ka-tynu je dobil docela novo potrdilo iz popolnoma nesumljivega vira. Francosko-kanad-ski list «Le devolr» je objavil razgovor s profesorjem na vseučilišču v Montrealu patrom Krzesinskim. Ta je bil poprej profesor na poljskih vseučiliščih, imel je izredno srečo. da je tik ob litvanjski meji ušel Sovjetom in je potem dolgo časa živel v Združenih državah.
Profesor Krzeslnski v tem razgovoru ostro obtožuje boljševike, ki so zasedene poljske predele do kraja oplenili, ter potrjuje, da so boljševlkl odvlekli dva milijona Poljakov v Sibirijo. Med njimi je bilo tudi mnogo katoliških duhovnikov, ki so jih večino ustrelili brez vsakega razloga. Vfh tega izpričuje, da so boljševlkl pri Katynu ustrelili 10.000 poljskih častnikov ter zaključuje: »Poljska vlada je dobro vedela za ta zločin, a je spregovorila gele, ko so Nemci grobove odkrili.*
Judje bi radi zavladali nad vsem svetom
2e zdaj ss pripravljajo, kako bi vse narode zasužnjili
Bukarešta, 12. okt. DNB. »Judovstvo je vročično na delu, da bi si podvrglo neju-dovski svet«, pravi romunski list »Porunca Vremll« k načrtom, ki jih je razglasil Judovski finančni minister Združenih držav Morgenthau, ko Je govoril o ustanovitvi velikega denarnega zavoda, ki naj bi- posebno služil Judovskim Interesom. Chaim Welz-man, predsednik Judovske svetovne zveze. Je prav tako pretekli teden opozoril na to, da Je BedanJa vojna delo judovstva ln da bodo morali zmagati Judovski cilji. List nadaljuje: »Zmaga angleškega ln ameriškega orožja Je pogoj, da bo celotno svetovno gospodarstvo postalo mednarodno ln da bodo vsa odločujoča in voditeljska mesta prešla v Judovske roke. Vsi narodi bodo gospodarsko ter politično uklenjenl. Judje bodo na ta natln izrabljali delovno silo vseh naro-
dov ln čisto samovoljno odločali o njihovih življenjskih pogojih. Judovska gospodarska zveza za izkoriščanje sveta se danes poraja pod ameriško krinko. Vso človeštvo pa že danes lahko okuša Judovsko oblast in si more predstaviti, kakšna usoda ga čaka, če bi zmagalo angleško in ameriško orožje.«
Zavezniki si ne upajo naskočiti evropske trdnjave
Madrid, 12. okt. r. Španski tisk razpravlja o položaju v Evropi ln ugotavlja, da si zavezniki nikjer ne upajo resno naskočiti evropske trdnjave. Doslej so napadali evropsko osrčje le iz zraka. Dolgo bo še treba čakati, da bodo dobili pogum za naskok trdnjave po kopenski poti.
Ljubljana, n. oktobra 1913.
Po li letih je veiraj opoldne zablestela na zavodu naSe naj višje uloven. ske kulturne ustanove, na vseučilišču, slovenska tribarvnica. Zopet dokaz, kakšen je stvarni pomen in pomen našega novega političnega poloiaja, ki nam ga je ustvarila velikodušna uvidevnost Nemčije iri njenega voditelja. Edini pogoj, na katerega je ta novi položaj ter razvoj naše bodočnosti na-< vezan, je pošteno in odkritosrčno stali.
iče do Nemčije ter lojalno sodelovanje ^ ca dosego tistih ciljev, ki niso skupni delei samo nemškemu in našemu narodu, temveč vsej Evropi. Ze agotj skrb za ^ goli obstanek našega tako udarjenega in trpinčenega naroda nam mora narekovati tako stališče, tudi če se ne ozi. ramo na vse ogromne koristi, ki nam jih novi pololaj lahko prinese ie pred koncem vojne, če bomo znali to edinstveno priliko izkoristiti ter vse svoje sile napeti za to, da zase čim več ustvarimo.
Slovenska akademska mladina je kakor vedno prva razumela veliki pomen tega položaja in tudi prva ob včerajšnji manifestaciji povedala jasno in odkrito besedo v poslanici, ki jo pri. našamo v celoti.
Poslanica je bila prebrana na balkonu vseučilišča in se glasi:
Ro slovenski narod po dveletni tragediji dane« niha med življenjem ln smrtjo. Je čas. da čuje Iz ust svoje zvjg^te akademske mladine popolno resnico o vseh ozadjih svoje nesreče. Akademska mladina lahko to odkrito besedo lzpregovorl. ker JI' ni treba braniti nobenih osebnih ali strankarskih Interesov, temveč se lahko drži gole resnica, kakršna leži pred nami v dejstvih:
1. Ker je Slovenija državno-pravno pripadala Jugoslaviji. Je z marčnimi In aprilskimi dogodki 1141 sproženo zlo zadelo tudi slovenski narod. In prav slovenski narod Je bil s to nesrečo, na katere vzroke ln razplet sam ni mogel imeti nobenega vpliva, najtežje zadet: Slovenija je bila razdeljena. slovenski narod je bil razkosan In brez lastne narodne oblasti.
2. Umljive so posledice, ki Jlb je aprilska nesreča zapustila v duševnosti slovenskega naroda: silna bolest, ki se je pri velikem delu prelivala v obup. Sam6 jasna ln prepričujoča beseda z narodovega vrha
bi bila mogla to narodovo duševno stanje pomlrltil ln ga polagoma naravnati t sklad s stvarnostjo. Te besede po od nikoder ni bilo. Kar je bilo povedanega, je bilo innogo prešibko. Nesreča v nesreči je namreč bila ta, da so slovenskemu narodu pred hudo aprilsko uro 1141 pomrli priznani vodilni možje. Tisti pa, k| so za njimi na vrhovih ostali, politiki, člani Akademije, profesorji univerze, književniki ln drugi lz vrhnje plasti, pa niso našli skupne glasne zgodovinske besede onesrečenemu narodu ob usodni url.
3. Dokler ni vstopila v vojno Sovjetska Rusija, jo narod pač trpel, obupaval In taval. a samomorilske odločitve ni bil napravil. Ko pa je nastopil 22. junij 1141. je v sredi slovenskega naroda dvignil svojo, prej skrito, narodu nepoznano glavo mednarodni komunizem. Zravnal so je sredi trpečega ljudstva In se mu pokazal ves okrašen v skrbno Izbranih barvah, ki so omamljale razbolele oči objokanr »a naroda. Kot »osvobodilna fronta« z najbolj tolažilnimi krilaticami se je mednarodni komunizem predstavil slovenskemu ljudstvu, ki tega dvajsetletnega strašila Evrope v njegovi ros-nlčnl podobi sploh nikoli ni bilo poznalo, ker Je bil komunizem pri nas pred to vojno omejen zgolj na ozke Inteligenčne kroge v svoji pripravljalni obliki kulturnega boljševizma, za katerega široke plasti naroda sploh vedele niso. Narod sredi naj-večje stiske, brez vodstva. 6rez vidnih žarkov upanja, — prepuščen prevari največ-Jega političnega zločinstva, kar jih pozna človeška zgodovina, — amoralnemu, brez-narodnemu. brezčutnemu komunizmu ... Kdor je Imel takrat jasno glavo In Je poznal komunizem, je moral že v tistem trenutku vedeti, da se bo lz tega rodila nesreča, kujša od prve.
4. Ko hi se vsaj takrat bila vzdr amila vrhnja plast slov en-skega naroda In s kratkim zamahom odgrnila slovensko zastavo, v katero se je zagrnil komunistični zapeljivec, bi
najhujša nesreča lahko se bila odvrnjena
Ker pa so vse avtoritete vztrajale v svojem začetnem molku, je velik del ljudstva, predvsem po mestih In trgih, komunizmu brez pomisleka nasedel, verujoč. da gre za pravo, prevdarjeno slovensko narodno gibanje. Zapeljani seveda niso
ml.UII, da bo OF šla tako daleč kot se je kmalu pokazalo. Ko bi to bili vedeli spočetka. bi se marsikdo vkljub nevednosti Ml odločil drugače. Tako pa se je komunistični partiji spretno zasnovana prevara po. srečila. Z lahkoto In brez učinkovitega odpora je sprožita »osvobodilni« val In nad njim zagospodovala. Mistika »osvoboditve« Je zajela široke narodne plasti, pa čeprav smo stali šele na pravem začetku orjaške svetovne vojne z nedoglednlm koncem. Raz. sodnost. kar Je je zapuščena ljudstvo le bilo ohranilo, se Je nmaknlla množični lahkovernosti, kakor J4 n| primere. Ta nerazsodna predanost javnega mnenja »osvobodilnemu« valu komunistične partije je tej omogočila,	da	Je	mogla	od	»osvobodilnih«
besed polagoma prehajati k »osvobodilnim« dejanjem oz. k nvodu v »osvoboditev« — k »likvidiranju lzdajaleev«.
5,	Kar	Je	sledilo, Je	ena sama groza.
Vsi pripadniki tistega Jedra slovenskega naroda, ki je komunizem poznalo od prej In Je kljub narodni nesreči ohranilo mero za to, kaj Je narodu v korist In kaj mu je v pogubo,	kaj	Je	pošteno	In	kaj je hudobno. kaj je	možno	In kaj	Je	domišljija, vsi
tl so postali »Izdajalci«. In zapeljana množica verjela. Verjela jo vse. kar JI Je slina komunistična propaganda bajala. In lil takrat bila verjela sploh vse. Kdor koli j» padel od krogle prodane komunistični atentatorske duše. je bil »likvidiran« Izda. jalcc. Naj bi takrat bil padel tudi rektoi univerze,, ali škof, ali predsednik Akado mije, ali predsednik Apclaclje. kdor koli vsak bi bil likvidiran Izdajalec«.
Umori »Izdajalcev« In javne grožnje na; bi v kali zatrle še zadnjo možnost, da U se zapeljani narod kdaj rešil komunistični roke. ki ga je s tako lahkoto zagrabila zi vrat. Ko bi blln »likvidirano« vse nezapo IJano narodno Jcdr. bi usda znpeljanega na roda bila zapečatena. Zato ni mogoče pro ceniti zgodovinske pomembnosti herojskeg« poguma tistih, ki so vpljuh strahotnem« terorju In Javnemu zaničevanju, vkljub za. povratnemu padanju svojih vrstnikov 1» neprestani lastni smrtni Izpostavljenosti vidno vztrajali. Njihova nepotuhnjena vi trajnost je bila takrat edino poroštvo narodne rešitve In obstanka. Brez njih bi komunistični »osvobodilni« valovi že davno prepljuskall naravne meje narodove zgodovinsko vzdržljivosti in katastrofa bi bila dopolnjena.
(Nadaljevanje na drugi strani.)
Strta x
»SLOVENSKI DOM«, 'dne 12. oktobra 1943.
Stev. 229.
Slovenska visokošolska mladina - svojemu narodu
(Nadaljevanje iz prve strani.)
I. Svet mora res strmeti nad slovensko »osvobodilno« grozo. Saj JI
v vsej Evropi ni take primere
In	baš	to	dejstvo te samo	na	sebi kaže
na	to,	da	Je moral opisani	»osvobodilni«
razvoj	pri	nas Imeti poleg	2e	povedanih
okoliščin Se neko drugo specifično ozadje. To ozadje Je bila okupacija slovenskega osrčja z Ljubljano	vred	po Italijanski	vojski.
Vsakomur Jo namreč Jasno, da bi mednarodni komunizem vkljub svoji edin. stvenl varljivi spretnosti ln brezmoral-nostl. vkljub zanj Izredno pripravnem duševnem razpoloženju zapuščenega slovenskega naroda, v svojih strahotnih namerah ne bil mogel uspeti, ako bi v pokrajin vladajoča zasedbena vojska bila Izpolnila poleg svojih zasedbenih pravic tudi svoje zasedbene dolžnosti: vzdrževanje reda. miru •o varnosti. Ta. svojega vojaškega Imena nevredna Italijanska vojska pa. kt Je jo po vseh večjih naseljih pokrajine bilo skoraj toliko kot domačega prebivalstva. Je mednarodni komunizem puščala, da je mogel nemoteno pripravljati ln opravljati svoje uničevalno protislovensko delo: noben komunističen atentat ni bil oblastveno preprečen, noben atentator prijet, noben morilski avto zadržan. Nobenemu Intelektualnemu komunističnemu prvaku v Ljubljani ni bil skrivljen las. Maloštevilno komunistične oborožene tolpe niso bile nikoli resno prijete: če je bila kaka enota obkoljena, so JI bila brž odprta vrata za umik; če Je bila napadena, JI je to bilo skrivaj vnaprej sporočeno. Komunisti so Imeli vedno do-
Ljubljana
Koledar
Torek, 11. vinotoka: Maksimilijan, škof; Domnina, mučenica; 4966 afriških mučencev.'
Sreda. 11. vinotoka: Edvard III., kralj; Veuancij, opat; Slmpert, škof.
Obvestila
t Matičič Frane, V častitljivi starosti 80 let zadet od srčne kapi, se je minuli potek nenadoma preselil iz doline solz v večnost gospod Franc Matičič, posestnik v Sliv-cah 7 pri Rakeku. Pokojnik je bil marljiv in delaven gospodar, vzoren soprog In skrben oče 9 otrok, odločne volje in trdnega značaja kot kraška skala, a obenem dober in ljubezniv napram vsakomu. Preužaloščenl gospe soprogi Ani in njenim otrokom, kakor tudi vsemu ostalemu sorodstvu iskreno sožalje)
— Slovenski Rdeči križ poroča: Odpošl-Ijatelje paketov za Gonars. Padovo, Ronic-cl, Treviso in Rab, ki bivajo v Ljubljani in okolioi. smo pozvali, naj pridejo po pakete v Kotnikovo ulico 1(, ker teh ni bilo mo-gočofiodposlati naslovnikom v taborišča. Nekateri odpošlljateljl paketov se temu poziyu še niso odzvali. Zato jim sporočamo, aačupridejo po pakete do vštetega 20. oktobra t. K, drugače bomo pakete komislonal-no odprli in porabili vsebino, ki se deloma že kvari, za pomoč potrebnim povratnikom. Za poziv in obvestilo velja tudi za ono odpošiljatelje paketov iz Ljubljane ln okolico, ki morda niso prejeli pismenega obvestila-
— Posredništvo za avtorske pravice glede glasbenih In dramskih del, ki ima po odločbi g. šefa pokrajinske uprave z dne 1. oktobra 1943 (Službeni list z dne 6. oktobra 1943. št. 80) zdnj pravico pobirati v Ljubljanski pokrajini avtorske nagrado, sporoča vsem prirediteljem, da se nahaja njegova poslovalnica začasno v Ljubljnni, Resljeva cesta 13-1, ki ima do nadaljnjega uradne ure za stranke od 11—12.
— Posredništvo za avtorske pravice glede glasbenih In dramskih del vabi vse pri SoeietA Italiana degll Autori ed Editori (SIAE) včlanjene pisatelje, pesnike in skla-dateljo lz Ljubljanske pokrajine, da mu najkasneje do 31. oktobra 1943 pismeno javijo, katera njihova dela. kdaj in kje so bila izvajana v letu 1942. v lotu 1943 pa do 30. septembra. Te podatke potrebuje posredništvo. da bo lahko od centrale SIAE v Rimu zahtevalo izplačilo avtorskih nagrad. Tudi oni Člani, ki so morda že prejeli nagrade. naj se temu vabilu odzovejo z navedbo izplačanega zneska. Od 1. oktobra t. 1. dalje vodi posredništvo o vseh izvajanih delih strogo evidenco in bo plačilu avtorskih nagrad posvečalo vso pažnjo. Zaradi popolne evidonce prosi končno posredništvo, da se mu pismeno prijavijo vsi slovenski avtorji, ki so bili včlanjeni v SIAE. UJDA in UJMA, pa tudi oni. ki do zdaj niso bili včlanjeni in želijo, da bi posredništvo zanjo pobiralo avtorske nagrade. Poslovalnica, ki posluje do nadaljnjoga od 11—12, je začasno na Resljevi cesti 13-1. tel. 20-74.
Državno gledališče
Drama:
Sreda, 13. okt.: Zaprto.
Četrtek, 14. okt., ob 16.30: »Cvotje v jeseni. Krstna predstava — otvoritev dramske sezone. Izven. Cene od 22 Lir navzdol. Petek, 15. oktobra: Zaprto.
Sobota, 16. oktobra, ob 16: iKovarstvo ln ljubezen«.
Nedelja, 17. oktobra, ob 14: »V Ljubljano jo dajmo!« Izven. Cene od 18 Lir navzdol.
— ob 17: »Cvetje v jeseni«. Izven. Cene od 22 Lir navzdol.
Opera:
Sreda, 13. oktobra, ob 16: »Travinta . Izven.
Cene od 32 Lir navzdol.
Četrtek, 14. oktobra: Zaprto.
Petek, 15. oktobra: Zaprto.
Sobota, 16. oktobra, ob 16: »Orfej ln Evridika«. Otvoritev operne sezone. Red Prvi. Nedelja, 17. oktobra, ob 16: »Mudame But-terfly«. Izven. Cene od 32 Lir navzdol.
Zgubila som na Cesti v Rožno dolino belo torbioo, molitvenik, robček in svinčnik. Na molitveniku je ime Jurkovič Nevenka; ker ml je drag spomin na prvo sv. obhajilo, prosim poštenega najditelja, da vse skopaj odda na porli pri uršulinski šoli.
volj Italijanskega orožja ln streliva, prišli so čez vse bloke. Imeli so vse propustnlce. Pač pa je Badoglljeva vojska za »represalije« zaradi komunističnih grozodejstev nad Slovenci odpeljala desettlsoče neoboroženih Slovencev v Internacijo, general RobottI Je dal postreliti vlsook število talcev, samih malih ljudi, ln Radoglljevl oficirji so v belih rokavicah požigali borno slovenske vasi. Končno svojega zavezništva s komunisti pri skupnemu uničevanju slovenskega naroda niti skrivali niso več. 21vljo Šimenci, ki so bili priče, kako so se odposlanci italijanskih generalov In komunističnega štaba uradno razgovarjall — še mnogo prej. preden Je v Italiji prevzel vlado Radogllo.-Kakor Je bilo PO 8. septembru t. 1.. pa nam je če vsem v svežem spominu ...
Vkljub vse drugim ugodnim okoliščinam Je razplet komunističnih »osvobodilnih« grozot nad Slovenci bil mogoč samo zaradi
konspiracije med slovenskim komunističnim vodstvom in Badoglijevo vojsko
ki Je s svojim postopanjem ustvarila v Ljubljanski pokrajini na grobovih ln pogoriščih slovenskega ljudstva pravcati mednarodni komunistični Eldorado v protikomunistični Evropi.
7. Danes so jasni I vzroki I posledice mednarodnih komunističnih »osvobodilnih« orgij nad slovenskim narodom. Naj pa tudi nihče več ne dvomi glede namenov, ki jih mednarodni komunizem od vsega početka zasleduje s to slovensko tragedijo. Namen je en sam In je otipljiv. Ne gre za kakršno koli »osvoboditev slovenskega naroda«.
kajti še nikoli v zgodovini se ni domovina osvobajala s pre-računjenim ubijanjem lastnih rojakov in požigi lastnih domačij
Saj n| v vsem komunističnem vodstvu nobenega splošno znanega, priznanega In za narod zaslužnega Slovenca. Pa tudi sama bilanca tega dveletnega komunističnega »osvobodilnega boja« Je absolutno pasivna: na eni strani še neprecenjene hakatomhe življenjskih In gmotnih žrtev, na drugi strani pa suho dejstvo, da vojske zarndl OF ne bo niti eno sekundo prej konec. Komnnlstom gre v tem »osvobodilnem« boju za eno samo stvar: gre Jim za to. da se ravno tu v osrčju Evrope. na četvornem prehodu, pred vrati Balka-kana In na straži Jadrana ostvarljo dejanski
pogoji za komunizem zmeda, kri ruševine, so. vraštvo. »Naš bog so rop, požig. umor«. Nji. hov edini cilj je boljševlzaclja kot preventivni falt accomplle.
7. Niso pa v zmoti samo tisti, ki Jih Je komunistični »osvobodilni« val potegnil za seboj. V zmoti so vsi — tudi tisti odločni nasprotniki komunizma, ki še vedno komunistično OF označujejo kot nek političen pojem s političnim Izrazoslovjem. O F namreč po vsem tem. kar Je za Slovenijo zamislila In kar je na njenem razbtčanem hrbtu storila, sploh ni kakršen koli politični pojem, tudi ne v najslahšem smislu, temveč Je goli kriminalni pojav najnižje, hestljalne zvrsti. Zato boj proti temu pojavu ni vprašanje take ali drugačne politične orientacije ali taktike. temveč vprašanje osnovne človečnosti in naravnega gona po samoohranitvi.
8. Po vsem tem nam mora biti jasno, da se bo naš narod Iz tega kaosa rešil le oh
Eopolnem in Iskrenem lojalnem In tovarišem sodelovanju z nemškimi vojaškimi silami. obenem z našimi domrobrancl ter zdravim In zares slovenskim narodom, ki bodo pomedle z vsemi temnimi elementi, ki hočejo naš slovenski narod pahniti v prepad.
Danes se ne sme nihče ozirati na to —, kar bo ulica govorila, ker gre za življenje ali smrt slovenskega naroda. To Je silobran! Dolžnost vsakega pošteno čutečega Slovenca Je, da ponujeno refllno roko našega soseda — Nemčije ln njenega voditelja, sprejmemo ln z njimi lojalno In požrtvovalno rešimo,« kar se še da rešiti za ohranitev našega slovenskega naroda.
Nastopiti Je treba tudi plutokratlčnlm hujskačem In njih pomagačem, ki jih življenje našega naroda ne Intereslra. Z našimi življenji ln s slovenskim narodom ne bo nihče kalkullrall
To velja predvsem tudi za londonski radio. ki s svojim brezvestnim hujskanjem ia samopomoč slovenskega naroda In z megalomanskimi vestmi o partizanskih »zmagal« nosi velikansko soodgovornost za slovensko tragedijo.
Pozvani smo. da s slovenskim narodom razpolagamo sami ln da vse storimo, kar Je v naših močeh, da bodo's svojim velikim sosedom, z Nemčijo, v bodočnosti mirno živeli In oslgurall razvoj našega naroda.
Danes je prazno vse dugotno razlikovanje. vse drugo modrovanje. Alternativa trenuka Je ena sama: ali človek — ali zver, ali 8lovencc — ali komunist, ali življenje — ali smrt. Odločitev je torej zelo lahka. Zato jo sedaj pričakujemo od člana Aka. demlje prav tako kot od najbolj preprostega Slovenca.
*
To popolno resnico o slovonskl tragediji 1941-1943 Je hotela slovenska akademska mladina oh tej odločilni url povcdntl lz -slovenskega hrama znanosti vsem slovenskim bratom ln sestram, kjer koli prebivajo.
Ljubljana v počastitev padlih žrtev
Jutri, ob obletnici smrti dr. Marka Natlačena, bodo po vseh ljubljanskih cerkvah žalne službe božje
Brezplačen pesek za zaščito pred požari
Ljubljana, 12 oktobra.
%
Ljubljansko mestno poglavarstvo je ob Costah ln nlicah pripravilo večje množine
drobnoga peska v losonih ogradah, ki naj se ga občani brezplačno poslužijo, da svoje hiše in stanovanja čim bolj zavarujejo proti nevarnosti požara pri morebitnih letalskih napadih, torej za gašenje zsžlgalnih bomb in lističev. Pošle zaloge tega peska bodo obnovljene, tako ko bodo prijlo na vrsto vse hiše.
Cim večja jo zgradba ln čim več ima prostorov, tom več jo seveda treba tudi peska. Posebno mora biti pesek vedno pripravljen na hodnikih in stopniščih, prav tako pa tudi po vseh stanovanjskih in poslovnih prostorih ter v zakloniščih. Pri-pravljon mora biti pesok na takem prostoru, da je pri potrobi takoj na razpolago. Najbolje je hraniti pesek v papirnatih vre-čioah — seveda snmo v suhih prostorih. Da jih lahko prenašamo, naj bodo te papirnate vrečice s poskom težke samo od 3 do 5 kg. drugače pa morn biti pesek v lesenih zabojčkih. Preden damo pesek v vrečice, ga je treba dobro presušlti. V vsakem pro. štoru naj bodo najmanj 3 take vrečice ali tom ustrezajoča množina peska v zabojčkih, na podstrešju in v zaklonišču naj bo pa povsod še več peska. Priporočljivo je, da stoji pesek na primernih podstavkih, kaif olajšuje snaženjo prostorov in poveča dosegljivost v primeru potrobc. Zlasti pa naj bo pesek v bližini vrat
Poraba tega brezplačnega peska za kakršne koli druge namene jo prepovedana tor bo vsakdo strogo kaznovan, če bo za-sledon pri zlorabi peska.
Vsak se mora zavedali, da to služi skupni obrambi in zaščiti posameznika ter bo vsaka zloraba le na škodo te obrambe in varnosti.
Za namestitev peska za gašenje so odgovorni predvsem hišni lastniki za vse prostore, ki niso oddani strankam, prav tako pa tudi za podstrešje, stopnišče in zaklonišče, a najemniki so odgovorni, da je pe-
Ljubljana, 12. oktobra.
Jutri, 13. oktobra, bo obletnica smrti bivšega slovenskega bana dr. Marka Natlačena. Na ta dan je Blovenskl narod po številnih komunističnih morijah stoterih žrtev, ki so padale prav zaradi protikomunističnega, slovenskega mišljenja, padel nadvso častno mož. ki je s svojim vplivom zlasti pa s smrtjo odkril našemu narodu prave namene »osvobodilne« fronte. Mnogi lahkoverni so spregledali šele oh njegovi smrti. Še več pa je takih, ki sc šele ob obletnici njegove smrti zavedajo, zakaj Je pudel dr. Natlačen. Komunisti so ga odstranili zato, da so vzeli narodu vodnika ln potem laže zavajali ljudstvo.
V dobi enega leta pa smo doživeli preobrat v Javnem mnenju. Smrt dr. Natlačena ln tisočih žrtev so postali mejniki nove
dobe, ki je postavila narod na razpotje. Slovenski narod se Je razen T tujini Izprijenih voditeljev ln njihovih hlapcev že odločil za pravo pot: pot samoohranitve.
Prav zato mn Je obletnica smrti velikega glasnika dr. Natlačena svet dan.
Ta dan Je slovenski narod določil tudi za obletnico spomina ln počastitve vseh tisočih žrtev, ki so padle za dom ln vero In katerih trupla pokrivajo vso našo zemljo.
Jutri, ob tej obletnici, sc bo Ljubljana spominjala vseh teh. Po vsoh ljubljanskih cerkvah bodo ob 7 zjutraj slovesne žalno službe božje, v stolnici pa bo daroval škof dr. Rožman slovesno Žalno sv. mašo, katere se bodo udeležili tudi zastopniki oblasti tn uradov.
K vsem svečanostim Je vsa Ljubljana iskreno vabljcnal
Iz Hrvaške
Včeraj, v ponedeljek, n. oktobra, je predložil predsednik hrvaško vlade Mandič državnemu Poglavniku odBtop dosedanje vlade. Foglavnik je odstop sprejel na znanje.
S posebno zakonsko odredbo je Poplavnih podpisal listo novosostavljem, hrvaške vlade. V novi hrvaški vladi so zdaj tile ministri: ministrski predsednik: d. Kuleuovič, zunanji minister: dr. Mile Budak, notranji minister: dr. Lorkovič, prosvetni minister: dr. Makanac, vojni minister je general Navratil, prometni minister: Vokič, finančni minister: dr. Tot, minister za obrt in velo-obrt: dr. Kabao, minister za kmečko gospodarstvo in prehrano: dr. Kefer, minister za gozdove ln rudnike: dr. Valen, minister za prizadete kraje: Alajbegovič in minister za priključene kraje: Edo Bulat.
HrvaSki Poplavnih je ustanovil v novi vladi ministrstvo za obrt in veleobrt, kmečko gospodarstvo in prehrano.
Z Gorenjskega
Umrla je v Kranju gospa Ana Pire roj. Lokozar, vdova po rajnem blagajniku mestne hranilnice. Doživela je 78 let ln je bila splošno priljubljena ln spoštovana.
Poročili so se v Kranju: mehanik Anton Kos in Ana Nemec, zidarski pomočnik Alojzij Sraajd iu Stanislava Oblak, čevljarski pomočnik Albert Pečnik in Marija Ketd ■ mesarski pomočnik Ciril Krek ln Frančiška Gantar, čevljarski pomočnik Ivan Voglar in Ida Kropej, posestnik Andrej Sori ln Marija Jeršin, podčastnik voj. mornarice Ivan Schweigne in Herllnda Maček, kmetijski -pomočnik Jožef Košir in Marija Osredkar, čevljarski pomočnik Alojzij Markič in Angela Pušnr, gostilničar Rudolf Ahlin in Ana Kovič, poljedelski delavec Franc Raztrosen in Ivana Tomlno, nameščenec Mihael Ple-teršek tn Sllverlja Istenič, lesni delavec Alojzij TavPar tn FrunfttHka Amid. poseatnlk Anton Jereb in Julija Žakelj krojaški po, močnik Aleš Božič ln Kristine Pernar.
sek pripravljen v njihovih stanovanjih in poslovnih prostorih.
Ilišnl starešina mora nadzorovati, da navedene osclie posek res pripravijo.in namesto. Pozabiti pa tudi ne smemo na zadostno množino vode, ki mora biti stalno in povsod pripravljena.
Naročite tretji letnik »Slovenčeve knjižnice«!
Nudil Vam bo najboljša dela iz književnosti 15 narodovi — Prvo knjigo III. letnika je »Slovenčeva« knjižnica« posvetila velikemu slovenskemu pisatelju Ivanu Preglju. — Ob njegovi 60-letnici, ki jo bo praznoval ta mesec, je izdala njegovo lepo povest
»MLADA BREDA«
»RAJMUNDA«
pisatelja —
»ARGONAVTOV«
Druga knjiga, ki izide naslednji teden, bo najbolj znano delo francoskega pisatelja — Henry Bordeauxa.
Tretja knjiga bo drugi del
Naročite se na »SLOVENČEVO KNJI2NICO« čimprej!
katerih prvi del je že lansko leto izšell
Vinko Beličič:
Na vinski straži
En kraj pa se je v tisti url moje bridkosti odel z vso lepoto, kar si je more ml. slitl človeško srce: moja rodna vas Gomila. Vrnil sem se domov kakor lastovka v svojo gnezdo. Domačim sem šolski neuspeh seveda zamolčal in to je bilo tudi najbolj pu-metno. Se nikdar nisem bil tako delaven pri košnji in žetvi ko tisto poletje.«
»To ti rad verjamem,« je rokel Janez. »Na, pij, gotovo imaš usta žo čisto suha.«
>2e tako sem preveč pil,« se je braull Dominik. »Kože na obrazu nič več ne čutim. Do kraja me boste opijanili s to čudodelno tinto.«
»Saj jutri ne pojdeš orat, ml pa tudi ne. Zdaj pa dalje, da pridomo do tistega božjega lasal«
*
»Vidite, tisto poletje se ml je kmečko življenje kazalo v samih najlepših podobah. Pomiloval sera mestne ljudi, ki morajo v prahu in vročini čepeti za zatohlimi zidovi, vtem, ko se vnščani gibljejo po svežem zraku ln imajo rdeča lica. Mestni ljudje morajo dalje hoditi na trg po vsako čebulo in stebelca petršilja, vtem ko si kmečko dekle spodreca modro krilo in se s polnim predpasnikom dobrih Btvarl vrne z zeljnlka. Preden dobiš v mestu skodelico mleka na mizo, gre preko peterih posod in petero rok ga posname, vtem ko se na kmetih napiješ kar toplega spod vimena. Se več Inkih primer se mi je pokazalo in vse so poveličevale kmečki stan. To je čisto naravno, zakaj v tistih počitnioah sva sl bila mesto ln jaz v hudi zameri.
Na domu je bil že brat oženjen. Ali naj se oglodam po kaki kmetiji, kamor bi se
priženil? že spomin sam na to neumno misel jo danes neumnost, a verjemite mi, da som tedaj čisto resno mislil, kako bi bilo, če bi se oženil na kak grunt. Bil som star dva in dvajset let ln nisem bil še tak gospod, da se ne bi mogel privaditi plugu iu	kosi. Bodočnost so ml	je	obljubljala	lepa	in srečna. Nisem se	bal,	da bi ml	jo
ljudski jeziki preveč in predolgo grenili.
Tih večer po Mali maši je bil, nekaj pred zdravamarijo, ko som se vračul iz trtja s košem trave na hrbtu. Pri kapelici na	krlžpotju sera del koš	na	tla, kor se	mi
ni	nikamor mudilo in sem	se hotel malo
razgledati. Od tam so spod orehov lepo vidi proti Lokvam in Paki. Kar ti pride po drugi poti Itadovičeva Meta. Odkar sva je-njala skup hoditi v gomilsko Solo, sva se Mota ln jaz redko videla, zato sem jo komaj spoznal. Stisnila sva si roko. Spominjam sc, da je imela pristrižene lase in je bila belo oblečena — seveda, pred kratkim se je bila vrnila iz gospodinjske šole. Žo po prvih besedah sem videl, kako uglajena in pametna je v razgovoru.
Oprtni sem si koš ln sva koračilaTulje. Od strani sem jo pogledoval in videl, da je jako lepo deklo. Tako sva veselo kramljala. Ko sva prišla do novega razpotja, kjer je morala Meta zaviti na levo proti Lokvam, sem se ustavil in jo vprašal, kaj počno doma in ali ima mnogo dela, juz da bi jo rad obiskal. Pogledala je v tla, v tistem trenutku pa sem se vanjo dokončno zaljubil.
Ne smejte se, čisto resno sem se zaljubil. Ko sva so domenila, da jo drugega dne popoldne obiščem, sem ji stisnil roko. Domov grode pa mi je nekaj govorilo pri srcu: glej, to je. tvoja kmečka nevosta. — Mislim, da mi je tudi pamet prigovarjala.
in tako som tisti večer kesno v noč razmišljal, ker spanec ni In ni hotel priti.
Meta je bila, kot voste, s srednje kmc. tije. Imela je samo mater in mlajšo sestro. Mlada, lopa, izučena gospodinja — katero pošteno srce kmočkega fanta se ne bi ogrelo zanjo! Vorjemito mi, da sein tisti večor zaspal z mislijo: Dominik Jakša, posestnik na Lokvah.
Zdaj pa mi odkrito povojte, ali nisem bil res velik beduk.«
»Kaj boš bedak,« ga jo pomiril Janoz, »po svoje sl pametno mislil, samo da bi šel jaz tnkrat s tvojimi šolami rajši k pošti ali k želoznlci ko na lokevski grunt.«
»Znaš pa praviti, kakor bi iz bukev bral,« jo menil Jaku. »Človek bi te do zore poslušal.«
»Tisti božji las ni več daleč, Jaka. Prej pa morum koračiti malo čez prag. da se ohladim. To vaše črno vino ima menda samo žorjavko v sebi«!
Zunaj se je ogledal po vremenu. Ni kazalo na dež, čeprav so temni oblaki pluli pod zvezdami. Noč je bila tiha in kesna, vsi glasovi so že zdavnaj utihnili, le čirl-kanje je bilo budno, brezkončno ko zemlja.
Komaj se je vrnil v zidanico, že je moral spot piti.
»To vino je samo zdravje, naravnost kri se dela iz njega. Se čez mesec dni boš to čutil.«
Sredi popoldneva sem se odpravil prati Lokvam. Pot	od Gomile do	Lokev	se	mi
ni vidola	še	nikdar tako dolga. Po glavi
so mi rojile vsakovrstne misli, kaj vse bom Moti povedal. Sklenil sem, da no bom hodil nič po ovinkih, marveč ji bom kar naravnost povedal, češ tako in tako je z mano', to	in	to mislim, kaj	misliš	pa	ti.
Star sem	bil	dva in dvajset	let.
Dalj*.
Zatemnitev od 18 do 6
Z ozirom na naredbo Vis. komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 6. junija 1941. štev. 142 In z dne 29. avgusta 1943. štev. 89 ter smatrajoč za potrebno, da se določi nov. čas za zatemnitev,
odrejam:
Cl. 1. Od torka, 12. oktobra 1943, do nove odrebe se morajo upoštevati predpisi o zatemnitvi od 18 do 6. ure.
CI. 2. Ostal; predpisi, ki Jih obsega na-redba z due f. junija 1941. štev. 142, se ue spremene.
Ljubljana, dne 11. oktobra 1943.
Predsednik: RUPNIK, m. p.
Razdeljevanje olja 1 v
Trgovci in zadruge v Ljubljani naj dvig. nejo v uradu na Novem trgu Št. .4-11 nadaljnja nakazila za olje, in sicer:
Dne 12. oktobra 1943 s črkami A—M;
Dne 13. oktobra 1943 s črkami N—2.
Potrošniki bodo na živilske nakaznice, izdane od Mestnega poglavarstva v Ljuoljani (zelene barve), odrezki za maščobe št. 9—16, prejeli po en deciliter olja
Oddaja fižola
Vsi trgovoi in zadruge morajo ves fižol, ki jim je svoj čas preostal na zalogi, vrniti v Prevodovo skladišče I. na Mestni klavnici ln to istočasno, ko bodo prevzemali moko in olje.
Opozorilo
Prehranjevalni zavod v Ljubljani opozarja potrošnike s področja mesta Ljubljane, da ne hitijo z nakupom zelja in repe za zimo, ker bo v nekaj dneh na trgu dovolj zelja in repe po maksimalni ceni, (Sveže zelje 1 kg lir 1.50, repa 1 kg lir #.75).
| Obenem priporoča potrošnikom, da si nabavijo Za zimo samo potrebno kolizluu | svožega zelja In repe ter Istih ne kisajo sa-j mi, ker bo kisanega zelja in repe v haj-I boljši kakovosti in po maksimalnih cenah j vedno dovolj na razpolago.
Sprememba brivskega cenika
Sef pokrajinske uprave v Ljubljani je izdal naslednjo naredbo:
Cl. 1. Nuredba bivšega Vis. komisariata z dne 21. sept. 1943, št. 92, o spremembi maksimalnih cen za brivske in frizerske obrate v ljubljanski občini se razveljuvlja.
Cl. 2. Namesto s členom 1. te naredbe razveljavljenega cenika stopa «opet v veljavo cenik, odobren z naredbo Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 8. decembra 1941, št. 189. Členu 1. cenika se do-daje sledeči odstavok:
»V gornjih cenah Je obsežena tudi odškodnina za porabljeni material in za obrabo orodja in niso dovoljeni pribitki po katerem koli naslovil«.
Dve, tri iz lokalne kronike
v zadnjem času je nezgodna kronika zaznamovala nekaj nosreč. Ponesrečenci so bili prepeljani v splošno bolnišnico na ki-rurgični oddelek.
Na_ Cestl v Rožno dolino št. 14 je zadela kap 65-letno vpokojeno profesorico Marijo erglerjevo. Z reševalnim avtom jo bila prepeljana na svoj dom v Puharjevi ulici št. 5. Ostala je v domači zdravniški oskrbi.
Danes, v torek 12. oktobri- je letos prvi redni šolski pouk na vseh ljubljanskih ljudskih in srednjih šolah. Včeraj v ponedeljek so imele vse šole oflcielcn začotek šolskega leta a šolsko mašo po raznih cerkvah. Vpis dijakov na srednjih šolah je napram lanskemu številu nekoliko manjš1 zarndt nastalih splošnih vojnih razmer. Na univerzi je bilo končano 10. t. m. rodno vp'sovanje, ki je sedaj podaljšano še do 23, t. m.
Nekaj bosed o mihovlščul To vprašanje je aktualno, zlasti ker je mostni konjač prodal svoj velikanski zemljiški kompleks pred leti takratni banski upravi. Ljubljanski župan jo julija lotos odločil, da kupi mestna občina primeren svet v okolji. Občina je kupila od Ivana Podborška, posestnika v Šmartnem ob Savi št. 10, veliko gozdno parcelo št. 873-2 kat. občine Šmartno ob Savi, v skupni izmeri 5951 kv. metrov za 107.118 lir. Kvadratni meter je bil po 18 lir. Kupna pogodba navaja v posebnem členu zaradi odmere raznih prenosnih taks, da bo ta svet določen za javne namene, za »mrho-vlšče«, kamor bodo zakopavali razno mrhovino in krepavno. Nakup sveta je bil nujen iz veterinar8ko-sanitarnih ozirov.
Zemljiška knjiga je v prvih desetih dneh oktobra znznamovah. 14 kupnih pogodb za celotno vrednost 557.107 lir. V septembru je bilo 46 kupnih pogodb za vrednost 3,430.337 lir in 21 kupnih pogodb starejšega datuma za vrednost 533.580 din.
Ljubljanski črnoborzijanci in verižniki so se v zadnjem času spravili na žveplcnke in sol, torej nn dva monopolna predmeta, ki sta nujno potrebna v našem gospodinjstvu. Zveplenko kupujejo in jih spravljajo v tajne zalogo. Sol je na deželi postala zelo draga, zlasti v krajih, kjer »havnči« temnr* partizanstvo. Tam jo goslo: »Zn 1 kilo soli 1 kilo I mastil«