Loto IV.
Szombathely, 17. junija 1917.
Štov. 24.
Pobožen. drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHAJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin Je na leto veakoml na njegov naslov 6 K. Sküpno v odao faro ............................4 K.
Cena Novin v Ameriko Je na leto................12 K.
Cena edaoga droboa je doma 6 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. v Črensovcih, CSEBF0U), Zalamegye.
K tomi se mora pošilali naročnine I vsi doplsl, nej pa v tlskarno.
Vsi naročniki tak domači kak amerikamki dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec „ Marijin List“ i na konci leta „ Kalendar Srca Jesužoroga.“
Missionje pa mi.
Eto smo vam pár reči napísali, kak si míslímo mi podpip*anje zvünešnjih míssijonov, ka bi znati na kakši náčin odídejo naši penezi, i kak so na hasek poganskím míssijonom,
Pa na to smo vnogo odgovore že dobili, štere bi na kráci etak lehko v eden šopek spravili:
Ka píšete od poganskih míssijonov, da nam domá tüdi tak dosta fal! 1 ? — Pa z ednoga kraja istíno dámo tem rečám. Istina je naíme, ka so pri nas domá fare preveč velike. Denem na priliko Beltínsko, Türjansko, Grádsko, Lendavsko faro. Vu teh so vesníce, štere 5—,6 vűr zahodíjo, kda k ,sy. mešPídejtlí Oerkvf*irovekšávati že-nema rázuma. Tak velika se žmetno zída, ka bi zadosta bila pa Či se zozída, se ne nájde tákšega glása predgar, ka bi ga po celoj cérkvi razmeíi. Pa v denešnji časaj, či j edno takšo vés spo-ved potrebna, ali komi sprévod, ka samo foringa stojí! Dühovnicje so pa poleg nájbolše volo ne mogoči opravíti svojih pos!ov z telším lüstvom, spo-vedi, sprévodje z dugimí potmí je vsega potrebnoga časa oropajo. Vu šole so ne mogoči hoditi, ka bi pa tüdi vsaki dužen bio pa tüdi rad včino, či bi njemi dén dohájao. To je vse ístina. Pa tomi drűge pomoči ne, kak nove fare réditi.
Kde so pa zdaj ešče šole! Istina, ka se je vu novejših desétletjaj vnogo zgotiilo za šole, liki vnogo bi se ešče moglo zgodití. Ešče itak mámo šole, kde eden vučiteo za dvá rázreda má decé na küpi pa si nájvečkrát ne ve kaj z njimi začnoli. Zvűn toga vučítelje krščanski šol ešče itak dosta ménšo pláčo dobijo, kak držávníh šol vučitelje, ka je tüdi krívica, ár tej rávno tak včijo, kak oví.
Pa ka bi skoro na prvom mesti mogli pisali: Tü so naše mále Novine pa Marijin List. Vesélo so pe razšírile, zdaj se pa vtáplajo vu vnožíeí dugá, pa šče ne verno, odket njim pride potrebno pomoči zadosta. Ne dajmo jih zapüstíti! Národ, šteri vu svojem jezíki neve i nešče čtetí, je vreden smrt!
Nišče nam naj ne práví, ka Zakaj te zdaj nova dela naprej nosímo, či so
nam stára tak preveč podpore potrebna. Ki tak gjičí, on je spodoben tistim ja-ponskim ino indijskím vučenim poga-nom, šteri missionarom právijo: „Ka iščete tü pri nas,' da ešče domá máte zadosta poganov pa ešče več božníh lűdi med vašímí Krščeníkami?* Zakaj ? Či mo mí^čakali, dokeč de domá vse vrédi pa mo te šli inan, te níkdár nikam ne prídemo, ár cele popupostí človek ešče níndri vu níkom ne do-ségno. Pa mi tak spoznamb, ka ki domá rad dá na dober náčín, kelko premore, on inan tüdi dáva, ki pa tá nešče darüvatí, njega na domáče po-trebčíne tüdi zamán prosiš. Keliko takših lűdi je, šteri ženo zbíje, Či sebi ali tjleci obleko prosí, sám pa eden dén več zapíjé, kak bi bežala obleka ednoga deteta.
Tei nanč neščemo prosití, takši so za vero i za národ že tüdi zgübleni. Ki pa májo krščansko, slovensko srcé, oní razmíjo, od koj je guč, oni ne čá-kajo, ka bj njim pečeni golob v lampe zleto, liki si čedno premíšlávajoč etak mislijo: Dnes kaplica pa vütro kaplica pa de za en čas vedro puno. Pa: Ka níšče ne začne, tisto níšče ne dokonČa, ka pa mi dnes začnemo, tisto či nej mi, naši vnüki končí ednok dovršíjo.
Samo to smo štelí zdaj pisali od toga dela, štero nam je že dugo na srcí ležalo. Celi Svet si glavé tere, kak bi mogli srdítoga Bogá pomiriti pa nazáj zadobíti od njega dár právoga mírű. Tü je prílíka. Včinimo Bogi na část pa na hasek naším i naših po-tomcov dűšam vsa, štera smo mogoči. Ne čákajmo vsikdár od drűgíh pomoč, vej smo nej kodišje, liki pomormo si samí pa nam Bog tüdi pomore. Občíne bi se lehko zdrűžile, štere so daleč od svoje ćérkve pa oblübo včinile, ka na spomín svojih pokojníh vojákov, na hasek dűšam pa za dár míra fare spo-stávíjo poleg mogočností — to bi bilo delo, štero bi na veke glásílo naše zahválnosl.
Naj níšče ne práví, ka smo siro-mácje pa nemremo. Vej ne dnes, niti vütro, liki vsaki dén kaj je potrebno sadítí drevjé, či ščémo lepi velki sa-dovnják meti. Ite pítát sobočko faro, či je tak preveč teško bilo cérkev zi-
datí. Zaprva se je tak vidlo, ka ne bode šlo, zdaj pa že stojí pa nikoga ne vmoríla. Ite v Jürjasko faro, kde tak pomali že 25 let ¾abírajo na novo cérkev, pa bode, či Bog tak ščé.
Hodté v Bögojíno, kde je tüdi nej nájbogatejší svet — že tüdi mámo 50 jezér Jkoron krédi za novo cérkev. Pa smo to vkttp prinesli brez! sváje vu osmíh letaj. Pa ka so mogli tej ovi, Zakaj ne bi mogli tüdi drűgí?
Bassa F.
NajslajšeSrcé.
Če bi se celi svet na med obrno, če bi po r9kal1 sladkoča tekla, če bi se v morji mesto osolene vode sladka stiskavala, če bi nebo samo, med ro-si!o, sunce sam med bilo z vsem! zve-zdami i mesecom navküp, če bi všáka roža samo po sladkom dišala i vsako drevo samo nieden! sad rodilo, če bi vsaki jezik samo sladke reči znao povedali i vsako srce samo sladkočo občütiti, če bi še milijon i stokrat tri-lijon svetov nastalo i vsi samo v toj najvékšoj sladkosti plavali — vse ta sladkoča, ves te med je samo edna kapljica proti sladkoči i dobroti Jezu-sovoga Srca. Jezusovoga Srca sladkoča, dobrota je neskončno velika. Pa bi se najseo, ki se ne bi zavüpao na to Srcé? Ali se morebit najde, ki razžali to Srcé?
Bojna — Mir.
Ne zaman, ka je naša domovina Marijina država, pomogla nas je opet ta dobra Mati zato ka so jo mnogi prosili pomoči. Sprosila nam je moč proti sovražniki, šteri zatirava namestnika, njénoga božjega Sinű, rimskoga papo pa podira nje j na čast zidane cerkvi. Deseto bitko pri Noči smo mi dobili, 22 jezér Talijanov vlovili i pri Jamiano-ji znóva osvojili veliki del ti-stih jarkov, štere je sovražnik v začetki napadanja do rok dobo. Mile Slovenske krajine si je ne mogo Kemije-lačen Talijan podjarmiti. ApoštoIski kralj je na spomin toj zmagi pohodo celo talijansko fronto i se v božjem imeni zahvalo vsem vojakom, častni-
2.
NOVINE
1917. junija 17.
kom i prostim za zvünredno požrtvo-valnost. Z vsakim se v guč vzeo, ešče s tem najpozadnjejšim vojakom i ga pohvalo. Z kraljom je, tüdi kraljica pohodila naše viteze i jih je milo to-lažila, podarüvala po brenišnicah, ešče sovražne ranjence. Z Ljubljane idoč jé kraljevska dvojica pohodila Primorsko, Istro, Koroško i Voralberg. Ob toj priliki je kralj mnogo odlikovanj delio. Najvekše je- dobo povaljnik soške vojske Boroevič, poveljniški križ reda Marije Terezije. — Edno torpedovsko ladjo smo v Jadranskom morji,zgübili. Mo-štvo je večinoma rešeno. — Francozi i Angleži so od' aprila 26. — jun. 2. 52 jezér Nemcov zghabili, 446 topov i jezere strojnih pušk zaplenila Med Ipernom i Lilleom Angleži začinjajo nove napade na Nemce, Nemci pa na visini Kaliforniškoj na Francoze. — Pri Rusah je mir. Poldrügi milijon vojske je že odskečilo, reda i ostroče ne ga več. Guč je od toga, da Rusija premirje (dočasén mir) sklene z nami. V Stoekholmi se socialisti posvetüjejo od mirű.
Dom i svet — Glási.
Talijansko. Talijani so razglasi neodvisnost Albanije pod njihovim pokroviteljstvom. To pa vse zato, naj Albanci njim na pomoč ido.
Rusko. Izvolski, ruski poslanik v Parizi, naj vekši hujskač za svetovni boj, je mogo odstopiti. — Francozki po-slanik v Petrogradi je . Noulens. — Sveta Stolica je odločila, ka za Rusijo ustanovi poseben kardinalski Odbor v Rimi, šteri de na skrbi meo katoličanec v Rusiji i širio zjedinjenje ruske pravoslavne cerkve z nami. O da bi veselo poslalo Jezusovo Srcé, če bi se
to posrečilo. Darüjmo v te namen včasi štero obhajilo i zdravo Marijo. Bratovčina sv. Cirila in Metoda je tüdi v te namen ustanovljena v Celji pri Lazaristih. Tü se lehko vsaki da v njo spisati. — Mnogi roparje hodijo z oro-žjom po celoj Rusiji. Bamaut mesto v. Sibirijo, štero je središče zrnja bilo, so tüdi vužgali; več što ljüdi je zgo-relo.
Angležko. PoIeg nove pravde do ženske tüdi mele glas pri odebiranji poslanikov. Šest milijon žensk de tak glasüvalo.
Mati bolgarskoga kraija Kóburg Kle-mentina nadvojvodinja je zdaj obha-jala svoj stotni rojstni den.
Zgübljen je bankač z približno 30 koron penezi v Velikoj Polani od Ko-kolove trgovine do Porédoša kre po-toka. Pošteni najditelj naj prinese peneze v naše Vredništvo.
Evangeličanski g. fararje dobijo na vsako dete, štero si še ne ve krüha slüžiti, do 24. let 200 kron podpore zavolo dragoče. t
ToČa je vdarila po Horvackom, Kranjskom i mnogo kvara včinila.
Prvi ruski katoličanski püšpek. V Rusiji dozdaj ne bila dovoljena Katoličanske vera z grčkim obredom. Zdaj je dovoljena i prvi Rus, šteri se za takšega škofa posveto, je dühovnik Fjodorov, šteri je spoznao. zmoto ruske pravoslavne vere i prestopo v katoličansko. Posveto ga pa grof Septickij, püšpek iz Lwowa (Lemberg), šteroga so Rusi1áni odegnali. Kak zna dober Bog vse düšam na hasek obrnoti!
Obhodo je roparski polentar. „Za-hvalim se njim, g! dühovni oča, ka so mi slovensko čtenje na ,bojišče pošilali, da sem tak srečen bio, kak nikdar več. Kda je sovražnik na nas
vdaro i mene tüdi rane, včasi mi je začeo ropati peneze i drügo drobnijo. V krüšnoj torbi je tüdi vse preglédno. Tü je bio tüdi notri eden Marijin List pa več drobcov Novin. Kda bi to pre-glejüvao, so prišli naši meni na pomoč. Kda je te ovarao, je šteo odskočiti, ali ropara ranjenca je zadela moja revolva. — Omenim to tüdi, ka sem v pol vöri trikrat bio v neprijatelskih rokah, ki so me v omedlevici tukli, brsali, okradno!i. Ali ropar talijanski je obhodo. — Benkič Anton, od stroj-nih pušk.
Naši so ga nazaj zajoii. ,Šrapnelsko kroglo sem dobo v levo nego i kak ranjenca so me Talijani že zajeli. Hvala Prečr D. Mariji, naši so sovražnika pomagati, mnogo Talijanov zavzeli i na veliko veselje, med temi so najšli i mene pa dosta drügih dragih pajda-šov. Srčen pozdrav vsem mojim dra-gim. — Korpič Janoš z V. Dolenec.
Za svoje vzeme dekličko, štere oča je v boji spadno, matere pa nepaa, Rožman Ivan v Garešnici na Horvackom.
Odlikovanje. IIorvat Tomaž, desetnik iz Medjimurja pa Gajži Martin z D. Bistricé, dmbr. 5'. č. dpp. sta odliko-vana z bronastov kolajnov, VuČko La-dislav, topničar z Ižekovec pa z srebr-nov drügoga reda.
0genj. Zgoro je škedenj Horvat Ma-tjaša na Petancih. Vužgala so ga deca.
Rrav SO prišli orožniki (žandarje) na Tišini v trgovino. Ravno so kadili 15 — 16 Iet stari šmrklavci v njej, šterim pravda prepovedava kajenje. Dobili so svoj ostér opomin z trgov-kov vred.
Slovo vzemejo od vseh svojih dragih i se njim v molitev zračajo: Pozvek Ferenc i Knap Mihal z D. Šla več Braiec Kard i Grlec Ferenc z Moto
Po amerikanskom.
s	Povest.
Spisao: Heúrik Sienkietoicz.
Samo edna skrb je vznemirjala me-stnoga sherifa. Ne je mogeo svoje so-mestjane odvčiti, ka ne bi po večerah strelali na divje goske, štere so v du-gih vrstah letale nad mestom. Mestne postave branijo streljanje po vulicah.
„Če bi se to v kakšem menjšem me-steci zgodilo *— si je gučao sherif — naj bi bilo kama ta. Ali v takšem mesti, kak je Struck Oil City je pa nikak ne lepo to večno pufkanje.*
Mesijani so to vzeli na znanje, ki-mali z glavami pri j:. „Oh yes — istina je tak* ali kda so se na večer pa pokazalo divje goske, je vsaki zgrabo za puško in z teliko vekšov goreČnostjov strelao.
Mister Devis bi je seveda lehko gnao pred sodnika sodnik bi je pa lehko obsodo na penezno kazen, samo ne smemo pozabiti, ka so mogli ti nemir-neži v bolezni pri sodniki, ki je bio tüdi zdravnik, iskati pomoči, in če so ne imeli obüteli so jo mogli dati pri sherifi delati. Da pa edna roke ovo pere, zato edna ovoj ne sme škode delati.
V mesti je bio tak práti nebeški mir. Lepim dnevom je pa bio naskori konec.
Edini „grocer* je smrtno sovražo edino ,grocerko* in edina ,groćerka* je ravnotak sovražila edinoga ,grocera.”
Moramo razložiti, kaj pomeni v Ameriki „grocery.“ Takša trgovina je to, kde se vse dobi küpiti.
Je kodaji tam meIa, krščaki, cigari, metle, gumbe, riž, konserve, robače, srakice, slanina, semenje, bluze, hlače, cilindri, sekire prepečenec (cvibak) ta-njerje, posüšene ribe, na kratci vse, ka je človeki potrebno.
Najprle je bila v mesti samo edna „grocery*. V njej je kralüvao Nemec Ivan Kasche. Bio je 35 let star Prus (Prajs). Vsikdar je hodo v robači brez kaputa, pipe je pa nikdar ne vzeo iz lamp. Angležki je znao teliko, kak njemi je biIo v trgovini potrebno, nie-dno reč več. Trgovina njemi je dobro Šla, tak ka so si lüdje po mesti gu-čali, ka je prej grocer zato vreden, ka vala.
Med tem se je odprla tüdi drüga „grocery“. Med obema tekmecoma se je začnola boj na. Lastnica novo gro-cerije gospodičina Laura Neumann, — posili je štela, ka bi jo imeli za An-
gležinjo, čeraVno. je bila Nemica in se njoj je jako vidlo če so jo zvali za Njumen (to je Neumann po angležkom jeziki) — je poz?ala par gostov včasi po svojem prihodi na malo jüžino. Sklala je pred nje nekše pogače, štere so pa imele tele po sodi i biloleni. Gospodična Neumann bi sama sebi škodila pred občinstvom, če ne bi raz-tolmačila svojim gostom, ka je te, gda je pogače pekla, svoje mele še ne imela pri roki in je zato od gospoda Kascheja dala prinesti. Zjedinili so se v tom, ka je Kasche iz gole nevošče-nosti šteo včasi v začetki škoditi svojoj konkurentki.
Bilo je jasno, ka ta obe trgovini’ konkurirali, ali nihče si je ne mislo, ka nastane iz toga smrtno sovražtvo. To sovražtvo je bilo že takše, ka je Ivan samo te žgao svoje smeti (po amerikanskoj navadi) kda je veter dim zanašao vednako v trgovino njegove konkuréntke; Gospodična Laura ga je pa zato z ,Dutchmannom* (Nemec) pikala, ka njoj je Ivan jako zamero.
Spočetka so x se sosedje samo smejali nad tem. Liki počasi sta se razvili dve stranki med prebivalstvom: Ivanova i Neumanničina stanka, tedve sta se pisano gledali. To je bila velika ne-

1917. junija 17.
NOVINE
3.
vilec, Ficko Alojz z Vidonec, VogrinöiČ Jožef, Horvat Jožef z Gerlinec, p. 64. pp. slovenski topničarje sami osemnajščeki; čeravno so mladi, pa bistri so zato i vüpajo se, ka de je pomagala pa-trona vogrske domovine, Dev. Marija; njej i Srci Jezusovomi je naj pogo-stoma zračajo domači. Poslovijo se od starišov, hratja, roda, sosedov i fare domače: 6eh Jožef z Nedelice, Gsászár Jožef z Bogojine, Kolenc Štefan i Zver Janoš z Gomilic, Klonfar Jožef ¾ Pe-trovec, Žerdin Štefan z Žižkov.
Oko je! vödregnola z borovov ščapi-cov na Dolnjem Siniki VSgnerici Zaleer Jožefa žena.
Dva cigana sta ropala meseca maj-nika po našoj Slovenskoj krajini. Eden je bio z Štajara, še maloleten, te drügi je pa z Črnelavec, Kokas Jožef vojaki, šteri je odskočo od svojega polka. V 19. mestah sta vlomila i odnesla kokoši, obleko v 540 kor. vrednosti i 12 kil mele. V Vančavesi med žitom so zgrabili orožniki toga mlajšega, te starejši je vujšo.
Dári V0jak0V. Pred odidc^no na bo-jišče, kje niti rože ne cveto niti ptičice se ne glaso; mislimo na mili dóm, kam ne moremo, ka bi jlraga deca nam proti Šla pa ajteka pozdravila, pa prosimo vse domače, vse dühovne, vse Slovence, naj polijo za nas. Pošlemo pa tüdi, naj Srca Jezusovoga vsmiljenje tem bole zadobimo, 30 kor. na podporo M. Liste in Novin, na samostan, i sv. mešo : Honet Štefan z G. Bistrice, nabirač, Pucko Jožef, Zver Ivan z Nedelice, Ficko Vendel, Gomboc ' Ivan z Večeslavec, Farič Mihal, Gašparič Anton, Magdalenič Filip, od SvZMar-tina, TomašiČ Jürij z Strigove, Vogrin Štefan, Hajdinjak Štefan, Kor en Jožef z Bogojine, Matjašec Štefan, Trtnjek
Alojz, Raligač Ignac, Vörös Štefan, Geder Alojz z Beltinske fare, topni-čarje 41. dbrtp. (Bog plati! Vrednik.)
De!avći za naš tisk. Naši slovenski delavci so poslali iz Franciavágása po Moršič Mihali na podporo naših listov 4 kor. 70 fil. Darüvali so: Moršič Mihal i Marija pa 50 fil.; Hüll Marija, Küzmič Marija, Rogan Fana, Gvernjek Treza, Radošič Agneš, Sukič Marija, Donoša Treza po 40 fil., Sukič Agneš Moršič Anton, Zrim Marija po 20 fil.; Hajdinjak Ana 30 fil. r-r Bog lepo plati. — Vrednik.
Najuspešnejšega, blagodejnoga i bo-lečine odpravljajočega učinka je ribanje (masaž) z Fellerovim oživljajočim „Elsa-fluidom." 12 steklenic poštnine prosto pošlje lekarnar E. V. Feller, Stubica, Centrala 146, Horv. za 7 kor. 32 f. — „Elsa-krogljice“ 6 škatljic pa zai5 K 57 f.
Vojaški pozdravi.
Puhm Štefan z pajdašom, db. 13. dpp. z bogojauske fare, Makovec Filip z Štri-gove, Vaššič Andraš z M; Srdišča, Magdič Janoš z M. Polane, Zadravec Matjaš z Adrijanec, Kotnjek Janoš z Hotize, p. 48. pp., Botjak Franc p. 26. pp. z Krajne, Gelec Ivan, p. 83. pp. z Krajne, Horvat Anton i pajdaši, dbr, 18. dpp. z Veržeja, Kolenko Vince, topničar, z Melinec, Lendvai Mihál p. 71. pp. z Melinec, g. Zorko Edmund pröporščeh 32. dpp. z Beltinec, Lang Alojz p. 20„ e. b. poddesetnik, Bagár Iván, p. 104. pp. z Črensovce, Andrejek Janoš, podd. 19. č. dpp., Bežonja Štefan, pajdaši z törjanske pa beltinske fare, p. 48. pp., Bedek Ferenc, p. 83. pp. od Nedele; Gelec Andraš, Zalai Štefan, top. 14. t. tp. od Grada,
Korpič Štefan, topničar 71. tp. od Grada; Matjašec Ivan, Szécsi Gustav, Balažic Mihal, pazitélje zajetih, Geder Jožef, črnv. 34. dpp.; Stajer Andraš, peš. 76. pp. od Grada; Huber Jožef, železničar z Cankove; Pozvek Jožef, domobr. 11. dpp. z Vidonec; Štefmec Matjaš, pogorski topničar z Bratonec; RogaČ Ivan, tetofoništa, z Petanec; Benkovič Štefan, domobr. 2Ö. dpp. z Fi-lovec;' Gsászár Jožef, topničar; Brunec Janoš, domobr. 19. dpp. z Dokležovjaf; Filló Ferenc, domobr. 20. dpp. z Bra-tonec; Kamni Janoš; Gajger Štefan, pešaka 12. pp. z Ottovec; Ritlop Martin z Črensovec, Markoja Ignac z Sr. Bistrice; Žižek Štefan z Žižkov, Kavaš Štefan z Odranec, Raščan Matjaš z V. Polane, Pivar Janoš, četov. od Lipe, domobr. 20. dpp.; Horvat Alojz z Večeslavec, Mihalič Viktor z Pertoče, Še-rüga Leopold, Žalrnan Jožef, Jug Jožef z Cankove, Pančor Ferenc z Domajinec, topničari; Mesarič Štefan, „ pešak 29. pp.; Lehko Martin, podd. 301. dpp. z Trnja; Serdén Jožef, telefoništa, z Bogojine, Šörnen Matjaš, telef. z Bre-zovice, Žernlič Andraš, vojni delavec, Gjörek Janoš, četov. sanitecki z Mart-janéc, Ranko Alojz, pešak 12. pp. z Petanec, JeričIvan, sanitec; ŠkodnikMatjaš, podd. 83. pp. z Zenkovec, Klar Jožef, p. 48. ppv Mujdrica Janoš, stražame-šter 48. pp. z Gančan, Ferenčak Martin, p. 28. pp., Gsászár Andraš dbr. 14. dpp.; Korpič Jürij, Trplan Števan, p. 63. pp. od Nedele, Pertóci Ivan, p. 83. pp., Koštrič Štefan, topničar 1. dtp., Špilak Jožef, dombr. 10. dpp. z Brezo-viee, Korpič Janoš, topničar 14. tpp., Horvat Anton, p. 48. pp. z Žižkov, Varga Karol, dmbr. 5. dpp. z Gradišča, Vincelj Jožef, rusinski topničar; Bokan Franc, p. 104. pp. z D. Šla več; Lesar
varnost za blaženi mir mesta, iz stran-karstva lehko nastanejo velike zme-šnjáve. -
Mister Devis je bio dalekoviden po-iitik. Šteo je to nevolo odpraviti pa se je odločo, ka zmiri oba nasprotnika. Večkrat se je postavo na sredo ceste in njima po nemški raziagao:
,Čemi je ta svaja? Ali ne küpüjeta obüteli oba pri ednom šoštari O Pri meni dobita takši šolinje, ka niti v San Franciski riega takši!*
,Nepotrebno je od *obüteli gučati človeki, ki de že itak skoro bos hodo* njemi je segnola čemerno v reč gospo-dična Neumann.
Obe stranki sta se celo na zboro-vanjah svajevali poleg Ivana i Neu-mannice. Da pa v Ameriki nihče ne najde pravice, če se pravda z ženske v, se je večina odločila za Neumannico.
Ivan je pa z žalostjov opazo, kak njemi zača trgovina božno iti.
Pa tüdi gospodični Neumann je ne šlo ravno najbo!še, zato ka so ženske bile vse Kaschejove stanke; nikak se njim je namreč ne videlo, ka mažovje prepagosci zahajajo v trgovine mlade Nemice in sitam jako radi pogučavlejo ž njov.
Če sta oba konkurenta ne imela
nikšega dela, sta stopila vsaki pred svoje dveri in se srdito gledala. Eden ovoga sta dražila in si zgučala, ka sta najlepšega znata eden od ovoga.
Že davno bi prišlo do bitja, če Ivan ne bi zagatovo znao, ka bi sodnija njega obsodila, tem bolj, ka je Neu-mannica vrednika mestnih novin „Sa-turday Weckly Review“ spravila na svojo stran. Zato je pa Ivan samo čarno kavo pio; ne je šteo namreč od vredništva mleka küpüvati. Namesto njega je pa Neumannica jemala dve porciji.
Ivan je bio resan brez moči proti toj ženski. Vsako jütro je stopila pred svoje trgovino in se norca delala z njega.
— Kaj naj včinim z njov? — si je tro glavo Ivan. Mam čemérno pšenice za miši, to lehko dara njenim koko-šam, samo ka bi s toga preveč škode imela pa nepošteno bi bilo od mene. Že znam!...«
Gospodična Neumann je zvečer videla, ka je Ivan celo travnjačo sunče-vnico prineseo domo in je v dvema vrstama nalekeo pri okni svoje pivnice.
,Radovedna sem, kaj hoče s tem?* si je mislila pri sebi. „Gotovo se hoče z mene norca napraviti.
Medtem se je zvečerilo. Ivan je tak sposado sunčanice ka je med njimi' vozka pat pelaba proti pivničnomi okni. Na to je*prineso nekaj velikoga v platno zasükanoga, se obrno s tistom proti gospodični, potegno platno dol s krivnostnoga predmeta in ga djao pod sunčevnice. Nato je stopo k steni in je začno nekaj pisati.
Neumannica je malo nej prejšla od radovednosti.
»Zdaj pač od mene ne kaj piše!“ si je mislila pri sebi. „Vej da ljüdje zodidejo spat, bom Šla pa poglednem. Če bi me koštalo življenje, moram prečteti, kaj je napisao.*
Kda je Ivan svoje delo dokončao, je odišeo v hišo in za kratek čas vgasno posvet. v
Neumannica je duže ne mogla zdr-žati. Hitra se je oblekla in odhitela prek ceste proti Kaschejovoj pivnici. Vednako proti napisi je Šla, ka bi ga prečtela. Ednok samo skriči: »Joj, joj, pomoč, pomoč!" Hižno okno se je odprta. »Kaj je za nevo!e?“
„Ti dutchmann, bujo si me, ti.... Čakaj, vütro boš že viso ..., Pomoč, pomoč!
»Včasi pridem* je odgovorolvanmirno.
(Dale.)
4.
NOVINE
1917. junija. 17.
Franc, vojni delavec, Korpič Quirin, dmbr. 18. dpp.; Lovrenčič Jožef, dmbr. topnjčar, Štefan Vesenjak, peg. 8. stot. str. p., Stessl Franc, sapör, z D. Slaveč, Šaruga Jožef, p. 48. pp. z Belltinec, Lebar Ivan, dombr. 305. dpp. 'z Bistrice, Kolenc Štefan topničar, z Gomilic, srčen pozdrav posiljajo pa našem Vredništvo vsem dühovnim pastírom posebno domačini; deci, žeuam, cehskim kotrigam, starišam, vsem domačini, nevesti z detetom, brati dÚhovniki; vogrsko-slovenskoj domo vini; vsem pisatelom slovensko; vsem Slovencom, svojim domačini faram, občinam, vsem Čitate-lom, Vrednik!, rodbini, poznancom, so sedom, pajdašom, dobrotnikom. Želejo glase dobiti pogostoma iz dragóga doma i naznánjajo, ka so pravi junaki v obrambi domovine, trpijo mimo po zgledi Jezuspvom, srĆno hrepenejo po slovensko} kraji ni, qd Štere lepše nej. Zračajo se v molitev trpečih mater, prosijo nadale molitve K, B. D. M., štera napréč primore pri Bogi, za mir prosijo na dale sveto obhajilo za sé i za pobolšanje domačih; se zračajo v premilo Srce Jezusovo. Naznanjájo, ka njim slovensko čtenje da vüpanje, ka je jo njihova düšna hrana; to je tolaži, da Vnogi že tri leta ne čüo svoje materne reči, je krepi i veseli, komaj se včakajo tistoga dneva, kda pride; še pri meseci je ¾téjd i na vse trüde pozabijo; to njim krati Čas, i velika žalost je obhaja, če ga do rok ne dobijo; želejo njegovo razširjenjé, to njim ešče cerkev nadomesti, da je tam nega, kje hodijo to je obdrži v veri med drűgoverniki; lepi navuki i zgledi so v njem; iz srca se zahvalo za nje na.,veliki düševni hasek njim je; tfno veliko veselje čütijo, kda je pre-birajo; srečni se Čütijo pri njem, to . njim je vrastvo, materno reč ljübijo; suzé njim pri njem od radosti priletijo, njim je potrebno, da k sv. meši ne morejo, predge ne čüjejo, božnih gu-čov pa predosta; eden,,je na glas čte, drügi, še Horvati, ga poslüšajo, tak se správijo vküp po nedelah v šterom koti, mi domači to ne moremo zapo-pasti, z kakšov radostjov je oni pre-birajó; od vseh krajov sveta je raj gorprimíejo; po njem si malo včasi li pogučijo z Jezušom i Marijov; to je navči na složnost i poštüvanje do dü-hovnikov, kaj je strašno pomenjkalo v toj razburjavi; vse lovijo za njé, kda pride; ne morejo brez njega biti, pri sebi je nosijo, edno povečkrat prečtejo; to je naj dugo gordrži, iz srca želejo, i radi je z cele moči pod-pirajo, ne bi radi pozabili maternoga jezika med drugimi narodnostmi, med štere so vdeljeni, zato njim trno trebe to, to gordrži naš materni jezik, to je spominja na mater slovensko, štera njim je davala navuke v nébo pelajöče.
Nova koračnica. Parma Viktor, vladni svetnik je vglasbo novo koračnico (marš). ,CesarjeviČeva Koračnica* se zove. Na vižo té stopajo zdaj pešaki slovensko ga 17. pešpo!ka na Primor-
skom proti zemljelačnomi Talijani. Glasovitnomi skladatelji, šteroga delo je tüdi pesem ,MIadi vojaki“, se je v imeni polka toplo zahvalo za kora-čnico pl. Ventour Hügon, polkovnik.
Pritožba-
Kaj nam hasni vaše petje, drobne ptice visočin ?
Kaj nam hasni diš prijeten mladih, nežnih korenin ?
Kaj nam hasni to šümenje, potok bistri, kras dolini Nič ne hasni, ne valá, brezi lÜboga mirá...
R. Ji
Slovenski kraj.
Bozdravlen bod’, Slovenski kraj! Zaželeni na veke,
Ne sleči se, zeleni gaj S eveteče tvo’ obleke!
Le pojte, pojté, Ptičice,
Na tom zelenom kraji!
Ob nigdar ne zamukníte V pisarskom našem gaji!
Veselo rož’ce cvetite,
Oh rožice rumene; —
Gda lepo gaj okinčite,
Te pridite po mene!
8lávopoj.
Pošta.
Gaber Janoš. V. Gbmila. Kda je ostao Benko Jožef za vojáka ? Berden Ferenca domači. FildVCi. Vas je lani junija 16. pri. Milski vlovljen. Orehovec Št. Rit-karovci. Neznani, kaj prosiš.
Najnovejša.
Eszterházg Mikloš Moric grof je irnenu-vam za prednjega, ministra. Vlada še mej imenuvana, ali na prišesine dni novi mini-sterium čakajo.
vkrepče valne, téč-ne in žejo gaséče si.more vsaki sam napraviti za male stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, gre-nadina, maline, muškatelka, mela, pomaranče straánica in višoja. Neuspeh izkljüžen. Ta domača pijača se pije po leti mrzlo po zimi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenčnim navodilom stanejo K 12 pošt-nine proste proti povzetji. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarstva, delavnice, tovarne i. t. d. je to sredstvo velikanske vrednost!, ker se delavci • s tov pijačov okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavsko} zmožnosti
Janez Grolich, dregerija „pri angelju* Brno Štev. 85. Moravsko.
cena postnine prosto4K40f..
Pri potrebnoj i dobroj reči se popravici cena ne sme glédati. Dvoje veselje pa mamo, če kakšo potrebno i dobro reč še po ceni moremo dobili f to se nam zgodi pri küpili želodec okrepča)očih, naráhi tirajo-. črh, prebavo povspešüjoČih Fellerovih Rebarbarskih
ELSA PILUL
Pomagajo: če nemamo téka, če se nam grsi inas metaniea s¾.
še nas zeiuücc usei, če nas v obistih pece, če nas že|odec boli, če nas od želodca glava boli, cé nas zavolo prebavskih pomot strah mantra, če nas od nap¾jajočih jest-vin črvo boli,
če nemamo rédnoga stolca, če zavolo nerédnoga stolca smo zmantráni i pobiti če
smo zavolo prebavskih pa— motneprijazni i slabe volo, če mamo krč v želodci, če smo slabo skühano hrano zavšili, če smo meso ne mogli’ zgrizti,
če smo slabo zgriženo je* požrli, t
če smo predosta iprehMee-jeli,
kratko, če smo zavolo kakšega zroka z tékom i Z pre-bavov nz zadovolnL Z vre¾anjom stolca krv čistijo i odstranijo nežélno debelino. 'Celo so neškodljive, gotovo delajo, j ne navadimo se jih, žalodec okrepije. Za toga volo májo prednost pred onimi sredstvo Š tem. slabijo, vznemirjajo i kaj hodijo Predbojnske cena: Pravi Elza 6 škatiil franko je 4 K 40 fil., 12 5katlic pa samo 8 K 40 fil.
Po lastnoj posküšnji se lehko priporaca tüdi Fellerov bo!ecino vtišajoči, ozdrávljajoči protikašljeni ,Elsa flnid*, právo domače vrástvo proti trganji, potini, neuralg¾i-v glavi, lici iv teli proti zumaknjenosti, bolečini v šin-jeki i prsah, prehlajenjii prepihisa za zdrav, sen, močne kik. žile, živce i celoga tela dobrostanje. 12 malih ali 6 tlvójmh ali dva špeciálniva glaška franko 6 K, 24 malih, ali 12 dvojnih. ali 4speciálnih, kant franko 10 K 60 fil., 48 malih, ali 24 dvojnih ali 8 'špecialnlh glaž-kov franko samo 20 kot. ,
Ki ta starodavna- ne nadomestliva sredstva v pravo j kakovosti šče meti, naj tocno piše.
Mer V.Euoen, lefcarniki Stubica ceíitr. 146. (Zagreb znp)
Razpošilanje, če se nápréjplláča, ali po poVZétji. Dobre je peneze naprej poslati, ovak posla 12 fil. povzétníh stroškov računa.
ČE El UODJE ZNAU KAK JE ZN0JENJE TELA
ne samo neprijetno zavolo slabega šteroga-povzroéa, nego tüdi naravnost škodljivozazdravje-ker zamaši kožne lüknjice in z&braní na te način za zdravje človeka jako važno izhlapevanje tela potem bi vsak razumo, da je dužnost takših Ijüdi, ki opazijo na sebi takši neprije-ten pot, zabraniti to zlo. To sé . doseže le „z uporabov Fellerovoga popisalnoga praška proti potenji tela z namko »Elsa.* Te se od-liküje zavolo svoje posebne estavine. Gorspijó popolnoma znoj in zabrani s tem neprijetén düh. Boleöi deli posipljejo s praškom. Pol potenju nog se dá se nekoliko toga praška v nogavice (štrumfe.) Posebno pri maloj deci, šteroj mokrota povzróČi večkrat velike bolečine, da prejočejo zavolotoga večvür, se izkaže Fellerov popisalni prašek z znamkov „Elsa“ prav izboren še se po vsakoj kopelji posip-Íjejo s praškom ranjeni deli tela.
Še boljše je, ako je se ne püsli, da dobijo-mali otro i rane, in zato naj se porablja pri vsakom kopanji posipalni prašek proti znojenji tela z znamkov „Elsa“ na vseh občutjivih delih tela. Fellerov posipalni prašek proti po-tenji tela z znamkov „Elsa“ se dobi,va v pa-tentovanih kartoníh s sttom, tak da je upor-aba enostavná in cena. En karton stane kot dodatek k „Elsa-fluidiu 1 K. Posebi naročen stane prašek 4 kartone povsod Poštnina prosto 5 kron. Da se obvarüjete ponarejaaj, naj »se naroči edino le pri izdelovateli in naj. se naslovi raločno na : Lekarnar É. V. Feller, Stubica Centrala br. 146, Horvatsko.
(NmajtoMÍ me Hg3!jfaj&raeig7té Kön¾mgramda gvsome¾pdtfá¾ Seömibatíhc¾fe¾