No. 188
Domovi m
flk IVI-E RI e/v Ul— HOME
AMCRICAN IN SPIRIT fOR€l6N IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 1, 1963
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R

STEV. LXI - VOL. LX1
Leitmilzer želi rakete za na srednje daljave
Vrtiovni poveljnik Severnoatlantske zVeze (NATO) gen. Lemnitzer se je zavzel tako pri vladi ZDA hot pri NATO za to, da bi Nato dobil v Evropi rakete za srednje daljave z atomskimi polnitvami.
PARIZ, Fr. — Združene drža-Ve so 'kornaj dobro umaknile sv°je rakete vrste Thor in Ju-za srednje daljave iz Ve-Pke Britanije, Italije in Turčije ^Gr jih nadomestile s Polaris raketami v atomskih podmor-n'cah, ki iso na stalnih mestih v severnem Atlantiku in v Sredozemlju, ko se vrhovni poveljih NATO ameriški general L. eninitzer zavzema za to, da bi ATO take rakete dobil znova v sklop svojega orožja.
, Podobno stališče je zastopal i gen. L. Norstadt, vendar rez pravega uspeha. V vladi bili na stališču, da vojaki pač G°čejo vse, kar je le mogoče obiti. Sedaj se je položaj delno ^Premenil in s0 predlog gen. temnit zerja v Washingtonu Vzeli v resen preudarek.
Gen. Lemnitzer je svoj pred-vladi v Washingtonu in sve-u Nato v Parizu utemeljeval ? trditvijo, da bi rakete v rokah A.TO, ki bi bile sposobne za-eti cilje v zahodni Sovjetski Vezi in v satelitskih državah, ^ate NATO več možnosti odgo-°ra na preteči napad in bi tudi s ATO sile okrepile. Rakete za odnje daljave v Evropi bi slu-,G preprečen ju isplošne atom-^ 6 vojne, ker bi bilo mogoče z hmi odgovoriti na omejen na-j r v Evropi namesto z medce-y, (mi raketami naravnost iz k^užen,h držav. Postavitev ta-šal ra^et v Evropi bi tudi olaj-a delno’ zmanjšanje števila
BeSgrad bo plača! svoj del za čele ZN v Kongu
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Jugoslovanska delegacija pri ZN je izjavila, da bo Jugoslavija plačala zaostale prispevke za vzdrževanje čet v Kongu. Dosedaj je ravno tako kot Moskva odklanjala vsako plačilo. Da je Jugoslavija spremnila svoje stališče, je najbrže treba pripisati posredovanju generalnega tajnika ZN Thanta, ki je bil spomladi v Beogradu na obisku.
Zaostali prispevki znašajo za Jugoslavijo precejšen znesek — $300,000 — za Združene naroda pa to ne pomeni veliko, kajti članice, v glavnem komunistične države in Francoska, so jim dolžne nad $72 milijonov.
Jugoslavija je tudi podpisala $200,000 posojila Združenih narodov, plačala bo kupljene bonde v dveh obrokih po $100,000.
Kakšen vpliv bo imelo novo jugoslovansko stališče na ostale komunistične države, nihče ne ve. Nekateri mislijo, da bodo sedaj tudi komunistične države začele plačevati zaostanke. Drugi so zopet mnenja, da je Beograd napravil ta korak na svojo roko brez predhodnega sporazuma z Moskvo.
S poletom na Luno se Rusom najbrž ne mudi
Ruski list je označil Kenne-dyjev pr'edlog za polet na Luno za preura-njen.
MOSKVA, ZSSR. — Rusko časopisje kakor tudi radije in televizija so poročali o Kenne-dyjevem predlogu, naj bi Amerika in Rusija skupaj organizirali polet na Luno, toda niso pri tem predloga samega nič komentirali. Sedaj je revija “Za ruberžom”, prva obravnavala načrt in se postavila na stališče, da je Kennedy jeva ideja prezgodnja in da nima ameriška propaganda o tem vprašanju
T^lov izlel v Latinsko Ameriko ni bil prijeten
WASHINGTON, D.C. — Znani tukajšnji tednik “U.S. News & World Report” poroča v vče-skupni ^sjsnji številki o izletu nevtralca” Tita po Latinski Ameriki tole:
Tito je iz prve roke spoznal, da Latinska Amerika ni tako nevtralistična, kot so nekateri njeni vodniki. Vlade Brazilije, Čila, Bolivije in Mehike, ki vzdržujejo redne diplomatske odnose s Castrovo Kubo, so Tita sprejele z visemi častmi.
Med tem sta brazilska guvernerja odklonila sprejem Tita v največjih mestih dežele v Rio de Janeiro in v Sao Paolo. Samo petina članov Kongresa je šla poslušat Tita, ko je imel
nobene podlage. Do skupnega,	,	,,
poleta lahko pride, toda to se še na^°( na oba doma Kongre-
ne bo kmalu zgodilo. Ruska vla-
'sa. ičiilski delavci se niso marali
da še ni rekla uradno nobene °dzvatl Pro^am rdečih, da bi besede, kaj o načrtu misli. ^ sprejeli z vsemi častmi. Skupni polet na Luno je torej,Pri	^ bilo zelo malo
še daleč za gorami.
Proračun NASA v Kongresu zmanjšan
ljudi. Novi čilski zunanji minister ni maral priseči in prevzeti
ALŽIRIJA UTEGNE ZAITI V DRŽAVLJANSKO VOJNO
Vodniki Berberov, nearabskega dela domačega prebivalstva, so začeli upor proti Ben Belli, ki hoče uvesti v Alžiriji osebno diktaturo. Ben Bella trdi, da podpira upor Berberov Maroko.
ALŽ1R, Alžirija. — Alžirija se še ni dobro oddahnila od dolgotrajne “osvobodilne vojne”, saj je dosegla svojo neodvisnost šele lani v juliju po sedemletnem boju s Francozi, že je na začetku nove državljanske vojne, tokrat med domačim prebivalstvom. Berberi, ki predstavljajo nekako četrtino prebivalstva in so dejansko ostanek starega prebivalstva severne Afrike iz dobe pred prihodom Arabcev v sedmem in osmem stoletju, so na tem, da se dvignejo proti diktaturi Arabca Ben Belle. Med vodniki upora je Belca-cem Krim, eden izmed začetnikov upora proti Francozom. Berberi so bili v boju proti Francozom najbolj vztrajni, trdovratni in tudi uspešni. Če se dvignejo proti Ben Belli kot celota, bodo zanj trd oreh._________
Nezadovoljstvo proti vladi Ben Belle se je začelo med Berberi kazati že od vsega začetka. Mbž je Berbere in njihove vodnike premalo upošteval, nezadovolj-
Berbe-
atneriških
čet v Evropi.
i ek«*ta o okuženja zra-a Po radijaciji še ni končana
WASHINGTON, D.C. —
ej0 Potihniti glasovi v vr-
Zastopniki 11 pravoslavnih cerkev prišli v Rim na koncil
RIM, Italija. — Papeževemu povabilu, naj se drugega vatikanskega koncila udeležijo kot opazovalci tudi zastopniki ne-katoliških cerkev, se je do sedaj odzvalo 37 delegacij in posameznikov, med njimi so tudi delegat j e 11 pravoslavnih cerkev.
Svojih delegatov niso poslale samo srbska, grška in obe carigrajski pravoislavni cerkvi. V Rimu so tudi delegat j e pravo-
deželo zapustil. Bolivijska poli-Pač pa je čisto blizu naši cjja je svetovala, naj se ne NASA, ki čuti bližino s PravJkaže v javnosti. Titov izlet ni neprijetne strani. NASA je ti- prav njč zmagoslaven!
sta organizacija, ki se peča s J	______r
pripravljanjem za polet na Luno in zahteva v ta namen veliko bilijonov iz federalnega pro- vor ° računa. V letošnje federalne iz-
svojega položaja, dokler ni Tito.stvo pa krotil z vojaško silo red-
armade, ki ga je pod povelj-
datke je začetkom vnesla kar
$5.7 bilijonov. Kongres je v pooblastilnem zakonu znižal vso- bo imela 7. to na $5.3 bilijone. Sedaj je do- konferenco v 'bil odbor predstavniškega doma ?a nakazila (Passmanov odbor) nakazilni zakon v roke in znižal v svojem pododboru znesek na $4.2 bilijone.
Noč
r/lh ne°dvisnih strokovnjakov
i trdiK da
Kd radi
slavnih cerkev za železno zave- pri tem so, z rusko delegacijo na čelu. podpira
je oku žen j e zra-atomskih eksplozij nad normalo v drža-pr .. ah, Nevada, Aljaska in
ko-mo-je v
2nierai Vah
Pederalna atomska raj;iJa Pobija te trditve,
9q ilbu nekaj več stroncija
Pa Je priznati, da
i
vendar
bilo ,7“Uiir ne toliko, da bi Posti ',lrldsk° zdravje v nevar-sku ' Zudevo obravnava tudi Pni kongresni odbor' za 0msko silo.
PrišJi’11!1’10’ da je sedaj res že
Pa en. Ca'S’ da zvemo, kaj je
bo (V£lld' Ker naša dežela ne
reskueala atomskega stre-
v °e nP suhem, ne v zraku
trebgS°^u' res ni nobene po-
Zavjp da 86 atomska komisija
Zmer? ■V tako megl0 in se še
z ‘'I lz°J?iba, da bi prišla ^esmeo
Pin ’ , cldar ne škoduje naše-
zdravju.
hva
in
na dan. O radijaciji nekaj vedeti tudi ta-
Naiv^n0rna sonbno in toplo. ajVlsJa ‘Mperatura 74.
Javnost v Ameriki ni prepričana v nujnosti poleta
Verjetno bo glavni odbor to številko zopet nekaj povišal. Reo pa je, da ne bi kongresniki tako pogumno glasovali za znižanje izdatkov za polet na Luno, ako ne bi javnost želela, da bi tudi Moskva pomagala nositi stroške, čeprav še ne jutri.
Ravnateljstvo NASA se krčevito drži svoje visoke številke,
Moskva predlaga dogo-radijskih valovih preko satelitov
ŽENEVA, šv. — Mednarod-telekomunikacijska unija oktobra izredno Ženevi. Moskva je med drugim predlagala, naj konferenc a- - derbtftnrct—tr valovnih dolžinah Za radijske in televizijske prenose preko satelitov.
ne armade, ki ga je stvom Boudienna vztrajno podpirala. Vodniki Berberov so drug za drugim odhajali iz vlade in visokih mest v državni upravi ter odhajali v tujino. Med temi je bil tudi najbolj znani Beika-cem Krim, eden od sestavljalcev in podpornikov dogovora med alžirskimi uporniki in Francijo v Evianm lansko spomlad, ki je prinesel Alžiriji neodvisnost.
Ben Bella je bil na temelju nedavno odobrene ustave izvoljen za predsednika Alžirije in za dejanskega diktatorja dežele. Proglasil je vlado ene stranke ni in objavil uvajanje socializma,
šib alžirskih vqjakov rov.
Uporniki so proglasili vlado Ben Belle za nezakonito, jo obdolžili, da vodi v fašizem in dik-i taturo in izjavili, da se bodo proti njej borili z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Med vodniki upora sta dva berberska zastopnika v parlamentu ter oficirji bivšega 4. vojaškega okrožja, ki
Iz Clevelanda in okolice
jo seveda učinkovito vsa vojna industrija. Novi poslovni red je močno o-[Vsekakor se bo iz boja med lajšal potek debat med opazo- Kongresom in NASA izcimila valci in katolišlkimi koncilski- nova številka, ko bo odsev raz-mi očeti. Upajo, da bo še nekaj položenja naše javnosti do po-delegatov prišlo na koncil. lota na Luno.
Ideja ni nova, le tega nihče pričakoval, da bodo Rusi Pr^ čemer pa se še ni čisto odlo-prvi zopet načeli to vprašanje, čil, ali naj bo ta Naserjeve ali Naša administracija toplo po- — Castrove vrste, zdravlja rusko pobudo in se veseli, da je v njej mnogo točk, ki jih naši strokovnjaki že dolgo zagovarjajo.
S tem ni rečeno, da ni nobenih spornih točk. število valovnih dolžin je namreč omejeno, reflektantov nanje pa veliko preveč. Zato bodo pogajanja najbrže trajala precej dolgo.
— Po vsem svetu ujamejo na leto okoli 30 milijonov ton rib. Količina raste iz leta v leto.
Polk. Hadj se pridružil uporu
V nedeljo je prišlo do prve večje demonstracije proti Ben Belli v Tizi Ouzou, kjer je kakih 3,000 Berberov zahtevalo odstop Ben Belle. Poveljnik vojaštva na področju Kabylie, vzhodno od glavnega mesta, kjer je središče berberskega ozemlja polk. Mohamed Ou El Hadj je javno odpovedal pokorščino vladi Bel Belle in se pridružil upo-j ru. Pod njegovim poveljstvom j naj bi bilo okoli 10,000 najbolj-
Kennedy debatira z Goldwaterjem o zunanji politiki
Zopet doma—
Mr. in Mrs. Florijan Močilnika z 1096 E. 64 St. sta se vrnila z obiska v Evropi. Bila sta v Franciji pri sinu, snahi in vnukih ter v Sloveniji. Vse potrebno za pot jima je uredila pot. pis. A Hollander. — Dobrodošla doma!
Mrs. Marija Krašovec in hčerka Ljudmila sta se vrnili v Slovenijo z obiska pri sinu, oziroma bratu Ediju Krašovcu na 21.201 Malin Ave. Vse potrebno za pot jima je uredila pot. pis. A. Hollander.
Pogreb—
Pogreb pok. Franka Levstika Ml., o katerega smrti smo poročali včeraj, bo jutri ob 8.45 iz Zakrajškovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Hedvike ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Seja—
Klub upokojencev v Euclidu ima v četrtek ob običajni uri sejo v SDD na Recher Ave.
Iz bolnišnice—
Mrs. Angola Virant z 2124
je od vsega začetka postavilo ; Glenbl'idSe Rd' se je vrnila iz proti Ben Belli, ko je ta s po-1 bolnišnice in se zahvaljuje za
močjo redne vojske pod povelj-[obiske’ cvetlice in druSe darove stvom Boudienna potisnil z ob- ter Poprave. Obiski na domu so
dobrodošli.
Prenehali so piketirati—
Clevelandski šolski odbor se I jt sinoči pogodil z “Združenim
naj"se*'pok< Jo* le ’ nep^dnim ! g^anjem za svobodo”, ki zahte-
1 va konec “dejanske segregacije ’ v clevelandskih šolah in večje
asti vlado Ben Keda.
Maroko podpira upornike?
Ben Bella je odstavil polkov-i nika Hadja in pozval oficirje,
ukazom vojnega ministrstva. — Proti upornikom je poslal vladi zveste čete. Te so zasedle nekatere postojanke na robu berberskega področja, ne da bi pri tem prišlo do kakih bojev.
Ben Bella je izjavil, da podpira upor Maroko, ki da je poslal na mejo Alžirije močne vd-jaške enote. Dogovor med uporniki in maroško vlado naj bi i dosegel Belkacem Krim, glavni vodnik Berberov in politični nasprotnik Ben Belle.
Japoncem je postal rusko-kitajski spor
upoštevanje črncev pri vodstvu šolstva in šolske uprave. Preteklo sredo začeto piketiranje je bilo s tem končano.
Primarne volitve—
Danes so v 21 vardah mesta ter v nekaterih predmestjih pri-maime volitve. Volišča so odprta od 7.30 zjutraj do 7.30 zvečer. — Izpolnimo svojo državljansko dolžnost in pojdimo volit!
Bodočnost bo svetla
tudi po atomski vojni?
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Albanski zastopnik pri ZN je v
• glavni skupščini trdil, da so rde-MOSKVA, ZSSR. — Japonci .. Kitajci miroljubni in da
streme k utrditvi svetovnega miru in ne vojni hujskači, kot jih predstavljajo svetu Rusi.
, ,v.	,	i Mao, vodnik kitajskega ko-
skvici jih namreč stalno zame-
čutijo kitajisko-ruski spor na svoji koži. To je treba vzeti dobesedno, tako trdijo tisti Japonci, Iki živijo v Moskvi. Mo-
•CLEVELAND, O. — Predsed- na take “nepolitične’ nik Kennedy se “uradno” še ne navajeno.
izlete že skrivajo nevarnosti in tveganja,! toviti, kaj so njegovi življenjski ki zahtevajo samo nove žrtve interesi in kje so njegove glav-
V Salt Lake City, ki ga srna- brez vsakega upanja, da bo to ne koristi, trajo za Goldwaterjevo trdnja- v korist našim življenjskim in-vo, je Kennedy odgovarjal teresom.
je, ali bi kandidiral ali ne. V| Gold water ju na njegove očit-j Kennedv 0tl07a,rial
resnici oba politika že obračata ke, da zunanja politika sedanje ,	...	-	,	‘
....	,	, • ■ .	..	,	. današnji svet poln notranjih m
briga za prihodnje predsedniške volitve, senator Goldwater pa tudi “uradno” Še premišlju-
svoje misli drug proti drugemu. Goldwater že dolgo časa napada Kennedyjevo notranjo in zunanjo politiko, ne da bi imenoval (krivca po imenu. Gold-waterju se ne zdi prav, da Kennedy preveč cinca v svoji zunanji politiki, da neprestano menja smer, da dela preveč kompromisov, da se ne meni za načrte, ki jih je včeraj še zagovarjal, da hoče povsod in zmeraj “voditi”, da pa ne vodi nikjer, da preveč popušča tujim vplivom itd.
Kennedy je bil pretekli teden na “nepolitičnem” potovanju v 11 državah. Ob tej priliki je imel celo vrsto govorov, ki je v njih obravnaval samo politične zadeve. Nihče mu tega ni zameril, saj je bil na poti politik Kennedy in ne morda turist Kennedy. Sicer pa so tako postopali tudi vsi njegovi predni-| ki; naše javno mnenje je torej
V zunanji politiki je treba končno bolj vpoštevati doslednost in pamet, manj pa čustva in prve vtise. Samo hladen ra-
munizma, je med tem po ruski izjavi še vedno na stališču, da bo “bodočnost človeštva še vedno svetla”, pa četudi atomska vojna pokonča tretjino vsega človeštva. Taka vojna bo po kitajskem mišljenju uničila “im-nosijo na Vldnem mestu laP^n- perializem” in socializem bo
njavajo s Kitajci in se temu primerno precej grobo obnašajo proti njim.
Japonsko poslaništvo se bo zato najbrže odločilo, da bo svetovalo svojim rojakom, naj
administracije nima nobene jas- zunanji]1 nasprotij, poln zmeš- zum lahko pokaže prava pota. ne poti m da se zaletuje na vise .	.	,21.	, i	t .	•___
njave in megle. Ni mogoče, da bi politika zmeraj čakala, da se
Kennedyjeva izvajanja so sedaj vsaj jasno izražena in od
ne poti in da se zaletuje na vise strani. Kennedy je svaril pred
politiko “vse ali nič”. Svet se jei	^	^	'•~“J J““‘"... “	,
, v , ,	J I položaj zjasni, vedkrat mora krijejo njegovo navado, da se
anes ze^ a o spremeni , a no- ^ na siep0 deiati začasne za- zmeraj ravna po vsakdanji
ena rzava, u i ne men a,	jjb je j;reba pozneje stvarnosti, seveda tako, kot jo
ne more doseči vsega, kar bi , ..	,
&	v luči stvarnosti predelati ah razume on s svojo okolico. Na-
čelo zavreči.
Zato je Kennedy postavil za
hotela doseči. Vsaka zunanja politika stoji dnevno pred izbiro, ali se zadovoljiti vsaj z del-, .	.
,	,.J J, . v j svojo zunanjo politiko tri pranim uspehom, ali pa zgubiti se	. ...	.	.	. „ ,
ML .	’	.	.	, ivila, ki jih je imenoval istvar-
tega. Delni uspehi res niso stva“ nosti”-
ri, ki hi se politik mogel z njimi
sko narodno zastavo, da ne bodo predmet neljubih napadov in opazk.
imel svobodne nju sveta.
roke pri ureja-
Eisenhower ni proti sen. Goldwaterju
bahati, toda uspehi so pa vendarle in lahko dajo priliko za nove uspehe.
Kennedy je dalje tudi proti
Amerika ne more svetu poveljevati. More mu samo svetovati in ga opozarjati na nevarnosti, ki grozijo mednarodnemu
politiki, ki pozna samo “črno-j miru. Če niti v naši deželi ne bele” izbire. Ni vse, kar ima vi- moremo spraviti vseh mnenj in dez črnega res samo črno, treba' stališč pod en klobuk, kako naj je zmeraj ugotoviti, ali se za jih v svetovnem obsegu? črnim ne skriva tudi neikaj, kar Dalje mora Amerika priznati se da izrabiti v korist ameriški vsakemu narodu pravico, da si narodni varnosti. Ravno tako ni sam ustvarja svoje poglede na “belo” zmeraj tako, kot dela vi-j svojo domačo in zunanjo politi
i ravno pa imajo njegovi prijatelji in nasprotniki tudi pravico, da se držijo istih metod. Republikanci se jih bodo prav gotovo in bodo sedanjo .politiko Ken-nedyjevega režima spravili velikokrat v zadrego.
Kennedy se je namreč v svojih izvajanjih izogibal vplivu načel na zunanjo politiko. Ako je ta vpliv zanj postranskega pomena, zakaj se pa v praksi tolikokrat sklicuje nanj, to bodo hoteli vedeti njegovi kritiki. Ali naj bodo načela in ideali samo demokracija za politično
Enako velika volivna okrožja
WASHINGTON, D.C. — Pra- NEW YORK, N.Y. — Bivši vosodno tajništvo je predložilo predsednik ZDA Eisenhower je Vrhovnemu sodišču Združenih J dejal, da ni proti sen. B. Gold-držav, naj na novo določi, da waterju kot republikanskemu morajo biti volivni okraji za predsedniškemu kandidatu, če-Kongres “čim bolj mogoče ena- prav nekateri v javnosti take
dez. Lahko se tudi pod “belim” i ko. Vsak narod mora sam ugo-| taktiko?
_ 'J*
ki” po številu prebivalstva. Povod za ponovno predloži-
vesti širijo. Eisenhower ju
trenutno ideje
tev vprašanja Vrhovnemu sodi-'sen. Goldwaterja niso “jasne”, šču je dala pritožba dveh voliv-1 pravi poročilo v New York He-cev v Atlanti, Ga., zaradi polo-' raid Tribune, objavljeno v Ei-žaja v Georgiji, kjer ima naj- senhowerjevem imenu. Bivši manjše volivno okrožje 272,000 [ predsednik pravi v njem, da prebivalcev, največje pa doslej v pogledu republikanske-824,000.	|ga predsedniškega kandidata še
Vrhovno sodišče je že enkrat n> zavzel nobenega stališča.
odločilo v tem vprašanju m	------°------
dalo sodiščem pravico “prešo- Poklon posebne vrste je” v tem vprašanju, toda odlo- Kavalir našminkani dami: čitev je premalo jasna, da bi jo “Milostljiva, izgledate vsak dan bilo mogoče učinkovito upora- bolj mlada. Kmalu se boste lah-biti.	| ko vozila z otroško karto.”
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 1, 1963
Ameriška domovina
\X*.9
CIT? StTClair A ve. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio

National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
«^£^83
No. 188 Tues. Oct. 1, 1963
Polet na Luno skupaj z Rusi ?
Predsednik Kennedy je napovedal v svojem zadnjem govoru pred Združenimi narodi novo dobo v naših odnosih do komunističnega sveta, tretjo po vrsti. Prva doba je trajala do Stalinove smrti, pomenila je stalno napete mednarodne odnose brez posebnega programa, kako odbijati komunistično napadalnost; druga doba je trajala do letos in se odvijala pod geslom zajezitve komunistične napadalnosti; tretja doba naj se začne sedaj in naj nadomesti načelo zajezitve z načelom sporazumevanja s komunisti, kjerkoli je sporazumevanje mogoče in verjetno.
Predsednik ni čakal, kako bo njegova nova politika do komunističnega bloka odjeknila doma in na tujem. Jo je takoj začel s predlogom, naj se Amerika in Rusija sporazumeta, kako bi skupaj in z združenimi močmi prišli do uspešnega poleta na Luno. Predlog je takoj našel svoj odmev, najprvo v vrstah predsednikove administracije in okolice. Ta odmev ni bil ravno simpatičen do Kennedyjevega načrta. Kennedy je namreč objavil svoj predlog brez predhodnega posveta s svojimi običajnimi svetovalci in strokovnjaki. Naša javnost, kakor tudi tujina, sta predlog pozdravili — kdo naj ga načelno kritizira kar na prvi pogled? — toda pozdrav ni mogel zakriti presenečenja.
Kennedy je namreč s svojim predlogom postavil na glavo svojo dosedanjo politiko glede poleta na Luno. Že v svojem inavguracijskem govoru 1. 1981 je izrazil željo, da bi sodobni svet “raziskaval zvezde”. Tej osnovni misli je dal sredi maja 1961 konkretno obliko; naša dežela mora začeti s pripravami za polet na Luno, priprave naj izvrši ‘‘Projekt Apollo”. Kongres in dežela sta načrt načelno odobrila, četudi nista vedela ne za tehnične težave ne za finančne žrtve.
Te ne rastejo od leta do leta, ampak od meseca do meseca. Zato so se začeli oglašati kritiki načrta, med njimi tudi bivši predsednik Eisenhower. Nekaterim se je zdelo, da bo proračunanih $20 bilijonov veliko premalo in da bo treba žrtvovati $40 do $80 bilijonov. Drugi so zopet trdili, da so tehnične težave tako velike, da ne moremo niti približno ceniti, kdaj bo polet dejansko mogoč. Tretji so zopet trdili, da se da vse, kar bi doznali astronavti na Luni, doseči veliko boljše, cenejše in varnejše z avtomati.
Kennedy se za vse te pripombe ni menil. Še sredi julija letos je trdil, da mora naša dežela v tekmi z Rusijo, kdo bo prvi na Luni, zmagati za vsako ceno, ker to zahtevata naš narodni ponos in naša narodna varnost. Komaj dva meseca pozneje je postavil svoje dosedanje stališče na glavo in se izjavil za sodelovanje z Rusijo, češ, da ni prav nič važno, kdo bo prvi na Luni; glavno je, da bo človek enkrat tam.
Ideja bo gotovo postala tako sporna, kot je bila v začetku pogodba o končanju preskušanja atomskega streliva, dasiravno je razlika med to pogodbo in sporazumom o skupnem poletu na Luno tako velika kot med nedolžnim jagnjetom in zvito lisico. Že bežen premislek o skupnih pripravah za polet na Luno pokaže na toliko tehničnih težav in finančnih žrtev, ki bi jih morali Amerika in Rusija skupaj reševati, da človek začne resno dvomiti, ali je zamisel trenutno sploh izvedljiva.
Debata o tem načrtu bo burna in bučna, kajti križali se bodo vsi mogoči interesi. Vojna industrija bo gotovo proti, ker se boji za svoj zaslužek, narodna obramba bo proti, ker se boji za svoje tehnične in strateške skrivnosti. Za sporazum bodo zastopniki interesov davkoplačevalcev, politiki, idealisti itd. Zato res ni treba ugibati, ali je sporazum lavno na tem polju sploh mogoč. Ima namreč samo eno svetlo stran; nista Amerika in Rusija vezani na nobene zaveznike in prijatelje, lahko sami odločata, kakor se jima zdi prav. Vse drugo je sedaj še zavito v temo.
Zakaj je torej Kennedy zagrabil ravno za to idejo? Saj je moral vedeti, da bo s tem sprožil polemiko, ki ne bo poznala meje. Saj je še celo naš domači Projekt Apollo sporen, dasiravno o njem odločuje končno samo predsednik sam in nihče drugi. Zakaj Kennedy ni predlagal sporazumevanja z Rusijo na nešteto drugih poljih, nekaj takih možnosti je še celo navajal v svojem govoru. Vsi ostali načrti niso tako sporni, kajti niso še daleč tako zahtevni kot Projekt Apollo. Priprave za skupen polet na Luno zahtevajo namreč ne samo skupne žrtve, ampak tudi skoraj neomejeno zaupanje obeh partnerjev, saj bi si morala izdajati največje tajnosti v tehniki, kemiji, elektroniki, matematiki itd. Sedaj si pa obe deželi ne izmenjavata niti takega znanja, ki ga imata že davno vsaka zase.
Morda želi Kennedy ubiti več muh z enim udarcem, kot je njegova navada in želja že od nekdaj. Z njegovim predlogom lahko odlaga priprave, kar pomeni zmanjšanje federalnega proračuna, lahko preskuša rusko dobro voljo, lahko načrt tudi odloži, ako bi to narekovale trenutne politične koristi. Lahko ga zamenja s predlogom o sporazumevanju na kakem drugem polju.
Lahko je pa predlog samo poskusni halon, ki naj pokaže, kako bo naša javnost sploh reagirala na njegovo
“tretjo dobo” v odnosih do komunističnega sveta. Lahko je predlog tudi samo plod trenutnega tveganja, češ, bomo videli, kaj se bo iz njega izcimilo. Vse te možnosti smo pri Kennedyjevih predlogih že doživeli.
Zaenkrat so veseli samo tisti, ki so že od sedaj kritizirali idejo o izletu na Luno..Trdili bodo, da je Kennedyjeva ideja sama zavesa, ki se za njo skriva strah, da imajo kritiki prav s svojo oceno vrednosti poleta na Luno. Seveda je pri vsem tem treba tudi pomisliti, da ima tudi Hruščev svoje razloge za skupen polet na Luno. Predno ne odkrije svojih kart — če jih sploh bo —, je težko nepristransko soditi, koliko je Kennedyjev predlog praktično vreden.
CHICAGO

NEKDAJ
n*,.
VČERAJ
Križišče Amerike
* OČI SE ODPIRAJO! — tako sem vzkliknil, ko sem prebral globoko premišljen članek “Konec politične emigracije?” v Ameriški Domovini pred nedolgim. Zelo stvarno in zelo na mestu!
Kadar kalka usoda vrže posameznika, ali pa narod v va-lovje razburkanega morja, je treba računati stvarno s časom in razmerami in plavati je za možnimi cilji k rešitvi. Prva je rešitev, za to šele stopijo v o-spredje drugi cilji.
Za Slovane je žalostna in neljuba resnica, da jih je postavil v ospredje svetovne javnosti komunizem. Kje je bila krivda za to, je deloma znano. Pa kaj naj stare krivde kličemo v spomin. Kar je bilo, je bilo. Prijetnejše bi bilo, ko bi jih vodila pot v ospredje krščanske civilizacije, nego da se jim je vsilil prav zverinski komunizem za voditelja. Ta jih predstavlja, kljub temu, da velika pretežna večina Slovanov njegovega vodstva ne ljubi, a za enkrat si še pomagati ne znajo. Morda je po Božji Previdnosti tako prav, kdo ve? Da ne bodo Slovani zopet na “slepi cesti”, ko jim bodo časi odpirali pota v nove bodočnosti. Pota življenja so trnjeva.
Vse pa nekam zgleda, da Slovani so v ospredju na mnogih poljih in da v bodočnosti, ki ni morda več daleč, se bodo predstavljali kot Slovani in ne kot kaki marksisti, leninisti, stalinisti, itd. Upanje pravih Slovanov je, da jih Bog ljubi, zato jih gladi s svojo “šibo” in šola za njihovo bodočnost, čisto po našem reku: “da šiba novo mašo poje.. .” Slovanov ni zlomil germanizem, ne drugi “izmi” pred tem — ne bo jih zlomil komunizem! Kaikor so ise Slovani znebili raznih drugih “iz-mov, se bodo znebili tudi komunizma.
V tisti bodočnosti bo odmerjena važna vloga tudi našemu slovenskemu narodu. Čas mu bo nakazal in odločil naloge mi-sijonstva krščanske civilizacije in to prav v duhu napovedi, ki jo je napisal člankar R. J. v svojem članku.
Morda ta ali oni zmajuje z glavo in si misli:	sanjačev pa
res nikdar ne zmanjka na svetu. Kakor hoče kdo. Ampak slovanstvo je vredno in zasluži, da vsaj Slovani sanjamo o njem in o njegovi boljši bodočnosti.
* AMERIŠKA SLOVENIJA V NOVI POMLADI. — Za vse, ki nosijo v svojih srcih ljubezen do slovenstva, je to vesela vest!
Spominjam se, kako so nekateri že pred 30 leti napovedava-li, da Ameriške Slovenije ne bo več dosti, če jo bo sploh še kaj, predno bo zatonila v večnost prva polovica tega stoletja. S tužnimi obrazi smo poslušali take napovedi. Pa glejte, čas je vse take napovedi postavil na glavo in dobri Bog bodi zahvaljen, da je te račune spremenil. Kar zdi se, da nas On s to spremembo opozarja: Kaj delate račune brez zaupanja vame!?
Ko je v Evropi in naši stari domovini nastala črna noč fašizma, nacizma in za tema komunizma, je, kakor vsem znano, padla silna teža trpljenja na Slovence v domovini. Kar
jim ni uničil eden izmed omenjenih ’’izmov”, jim je hotel u-ničiti drugi. A pravi Slovenci so na vse to pogumno in neustrašeno o d g o v o rili prvima dvema:	Slovenci smo! Sinovi
slovenske zemlje, ki je naša in jo nobenemu ne damo in ne dovoljujemo, da bi nam na njej kdo zatiral naš jezik in naše še-i ge. Tretjemu “izmu” (komunizmu) so še z večjim junaštvom odgovorili:	Našega slovenstva,
naše vere in naše svobode vam ne damo za vaše lažnjive in prazne obljube. Rajši gremo v svet kamor koli, kjer spoštujejo in ne uničujejo božjih darov, kot sta.svoboda vere in pravica.
In zgodilo^ se je talko.
Šli so kot nekoč Izraelci. Bog jim je odprl pot, ki jih je pripeljala preko morja v razne dele sveta. Velik del jih je pripeljala pot med nas v Severno Ameriko. On nad nami jih je poslal med nas, kot novo svežo slovensko kri, da poživi slovenstvo v Ameriški Sloveniji. In to nalogo častno in krepko vršijo. Čast jim!
Slovenci smo po številu sicer majhni, a po duhu domoljubnosti in po narodni zavednosti smo pa od sile močni in veliki. Naj nihče izmed nas ne podcenjuje ne sebe, nb drugih. Po duhu, katerega včasih res sami ne znamo ceniti po vrednosti, ki ga ta naš duh zasluži — smo veliki. Tako v preteklostih, kakor sedaj. Mali kakor smo, se ohranjujemo po nekih čudovitih načinih, ki nam niso znani, so pa Njemu nad nami, ki jih nam nudi. Hvala mu za to! Tako je poslal med nas in prepojil z njimi polja naše Ameriške Slovenije in s tem ji dal novo pomlad in prerojenje. Ni poslal med nas kakih “ajzenponarslkih socialistov” — ampak preizkušene katoliško narodno zavedne sinove in hčere. In to je tisto novo poroštvo, ki zagotavlja še dolga desetletja živahno življenje A-meriški Sloven iji. Ameriški Slovenci zopet lahko povdarjamo rek pok. blagega škofa Trobca, ki ga je pred kakimi 60 leti povdaril: Slovenija je naša mati — Amerika naša nevesta!
Kako izgleda Ameriška Slovenija v tej novi pomladi? Kar lepo in zadovoljivo! Pomlajena je, v njej se govori lepši čistejši slovenski jezik. Glasnejše in lepše se njene pesmi, dramatika je oživljena — vse nekam na novo živi. Življenje ameriških Slovencev stoji na štirih novih močnih stebrih. Trije so v Združenih državah, eden v Kanadi. Eden je v slovenskem Clevelandu, okrog katerega so novi Slovenci v zadnjih par letih ustanovili Baragov dom, zunaj na deželi krasno Slovensko Pristavo in več kulturnih društev in klubov. Drugi tak steber je v Chicagu, kjer se kulturno nadvse živahno gibljejo in dosegajo lepe uspehe. Tretji steber je v Milwaukee, Wis., kjer navdušeno delujejo na polju dramatike in glasbe in v zadnjih par letih so si ustanovili in napravili krasen “Triglavski park”. In kanadski Slovenci, kakor čitamo njihova poročila, sijajno in občudovanja vredno napredujejo in se razvijajo naprej. Ali ni to nova pomlad za Slovence v Severni A-
meriki? Pa še sijajna je ta pomlad — Bogu smo dolžni vsi zahvale za isto!
Pisec teh vrstic je imel pred kratkim priliko si ogledati prekrasen “Triglavski park” mil-wauskih Slovencev. Iz gozdne goščave so si preuredili prekrasen park, na njem so postavili krasen gorski paviljon, ali kakor že hočete omenovati okusno zgrajeno dvorano prav po kakem alpinslkem ali švicar-sikem okusu. Lepa pota po parku in vse to so dosegli menda v dobrih dveh ali treh letih. To je napredek! Gotovo ga je vesel Bog in mora ga biti vesel tudi narod.
Ko sta mi lepi park razkazovala dobri in vneti narodno požrtvovalni rojak g. Frank Mejač in z njim enako požrtvovalen rojak g. Ivan Jakoš in njegova soproga ga. Jakoš in drugi, sem se Ikar čudil njihovi delavnosti in požrtvovalnosti. Tako delo in taka požrtvovalnost zaslužita vso podporo in sodelovanje. Rojaki, stari in mladi, podpirajte taka gibanja! Slovenska so, vaša so! Slovensko življenje dvigajo in ohranjajo. Take ustanove bodo vašim sinovom in hčeram nekake “hišice očetove”, kakor so vam bile in so še druge hišice vaših očetov in mater tam za morjem.
V duhu sem se spominjal pri tem pokojnega, blagega, za vsako slovensko stvar navdušenega in požrtvovalnega velikega Slovenca Antona Grdina, katerega se na žalost vsi premalo spominjamo. Ko hi še živel in videl ta napredek, kako bi ga bil vesel, kako ognjevito bi o njem govoril! In vse to in še vse več taka gibanja zaslužijo.
Yes, Ameriška Slovenija je v novi pomladi. Naj njeno življenje krepko raste! Novi navdušeni ljudje so v ospredju. Naj jih Bog podpira in vsi dobri ljudje!
Slovenstvo v Severni Ameriki stoji na štirih novih močnih slovenskih stebrih: Cleveland -Chicago - Milwaukee in Toronto! Delajmo ;in podpirajmo vsi, da bodo ti stebri še močnejši!
Bog živi in podpiraj vse dobre Slovence in visa njihova koristna gibanja in prizadevanja!
Regerčan
Oriiisia ¥ dmvml
Cleveland, Ohio.
V današnjih razkristjanjenih razmerah v domovini je prav posebno prizadeta družina. Družine v katoliškem in slovenskem pomenu te besede, danes v domovini ni več.
Kako je bil včasih družina v domovini košček raja, v katerem so srečno živeli vsi, starši in otroci. Oče je bil gospodar. Njegova beseda je zalegla in mati je vse z ljubeznijo vzgajala in negovala. Vsi so trudili, da je bilo vsem kar najbolje. Delu je sledila molitev, molitvi delo. Kako slovesno je vsaka slov. družina praznovala nedelje in praznike. Hiša pa je bila polna otrok in veselja.
Danes je družina v domovini razbita. Otroci so se raztepli vsak na svoje. Oče ni več gospodar in mati nima z nikomur več deliti nege in ljubezni. Vse je pusto in prazno.
Mladina si po svoje uistanav-i Ija družino. Največkrat brez duhovnika, brez resnega namena vzgojiti otroke. Moderna družina v domovini tudi nima o-trok. Morda enega ali dva, vmes pa kdo ve koliko splavov, ki u-ničujejo družino samo in narod, j In kolikor je otrok, morda vsi 'niti niso krščeni, niti jih nihče ne poučuje v krščanskem nauku. Nedelje in prazniki se skru-j ni j o s pijančevanjem in opuščanjem službe božje.
Povsod je samo pomanjkanje verske in narodne zavesti. No-voporočenci hrepene samo po avtomobilu in njih skrb je v tem, kje se bodo prihodnjo nedeljo zabavali.
Nemorala se širi v Sloveniji in zastruplja narod in mu jemlje božji blagoslov in kliče 'ka-
STATEMENT OF OWNERSHIP, MANAGEMENT AND CIRCULATION (Act of October 23, 1962; Section 4369, Title 39, United States Code)
Ameriška Domovina, published daily except Saturdays, Sundays, and Holidays, and first week in July at Cleveland, Ohio, for October 1, 1963.
1—6. The names and addresses of the publisher, editor, managing editor, and business managers are: Publisher Mary Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio; Editor Mary Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland. 3, Ohio; Managing Editor Mary Debevec, 6117 St.Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
7.	The owner is: (If owned by a corporation, its name and address must be stated and also immediately thereunder the names and addresses of stockholders owning or holding 1 percent or more of total amount of stock. If not owned by a corporation, the names and addresses of the individual owners must be given. If owned by a partnership or other unincorporated firm, its name and address, as well as that of each individual member, must be given.) Mary Debevec, 6117 St.Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
8.	The known bondholders, mortgages, and other security holders owning or holding 1 percent or more of total amount of bonds, mortgages, or other securities are: (If there are none, so state.): None.
9.	Paragraphs 7 and 8 include, in cases where the stockholder or security holder appears upon the books of the company as trustee or in any other fiduciary relation, the name of the person or corporation for whom such trustee is acting; also the statements in the two paragraphs show the affiant’s full knowledge and belief as to the circumstances and conditions under which stockholders and security holders who do not appear upon the books of the company as trustees, hold stock and securities in a capacity other than, that of a bona fide owner.
10.	The average number of copies of each issue of the publication sold or distributed, through the mails or otherwise, to paid subscribers during the 12 months preceding the date shown above was: (This information is required by the act of June 11, 1960 to be included in all statements regardless of frequency of issue.): 9,000.
Signed: MARY DEBEVEC, Mng. Editor (Signature of editor, publisher, business manager, or owner)
Čez pel le< predor» Rokovskem prelivu
Z vlaki bodo prepeljali na uro do 2600 vozil v vsako smer.
Prve zamisli Gegajo vrsto de-’ setletij v preteklost, načrtov se je nabralo več kot je kilometrov, ki naj 'bi jih premagala1 nova prometna zveza, te dni je predor dokončno zmagal nad I mostom: morda že jeseni 1968J zanesljivo pa naslednjo pomlad j se bodo turisti in drugi potniki prevažali v svojih avtomobilih na ploščadi tovornih vagonov po predoru pod dnom Rokav-skega preliva med Francijo' in Veliko Britanijo'.
Dolgo in izčrpno je razpravljala komisija, ki so jo sestavljali zastopniki britanske in francoske vlade. Angleži so že prej dajali prednost predoru, na francoski strani pa sta tehtala argumente bivši minister Jules Moch (za most) in Louis Armand, nekdanji predsednik združenja francoskih železnic in sedanji predsednik “Eurato-ma”, ki se je zavzemal za predor.
Predor je skoraj polovico cenejši kot most, prometna zveza pod morskim dnom je izpostavljena mnogo manj nevarnostim kot most visoko nad gladino, so dokazovali zagovorniki železniškega predora, Jules Moch in njegovi strokovni svetovalci pa so poudarjali prednosti mostu, ki bi imel dvotirno železnico, avtomobilsko cesto s šftftisni vozišči in dve stezi za dvokolesna vozila.
Zagovorniki predora: čeprav bo po sedanjih načrtih speljana po njem samo železnica, bo mogoče prepeljati na uro po 2,600 avtomobilov v vsako smer, vozila bodo na ploščadih v nekaj minutah, vlaki bodo vozili v petminutnih presledkih, električne lokomotive jim bodo zagotavljale povprečno hitrost 95 oziroma najvišjo 130 km na uro. Na odprte vagone bo mogoče naložiti tudi tovornjake s prikolicami in tiste avtobuse, ki ne presegajo višine 4.5 m.
Gradbena dela naj bi bila zaključena leta 1968, naslednje leto pa se bo začel redni promet: povprečen avtomobilist bo potreboval za vožnjo iz središča Pariza v središče Londona štiri ure in dvajset minut, torej le pol ure več, * v
zen nad narod in domovino.
Kam plovemo? Družine v domovini so najbolj boleče rane na našem narodnem telesu.
V soboto, 5. oktobra, bo zopet prva sobota v mesecu. V cerkvi sv. Vida bomo nadaljevali pobožnost peterih prvih sobot. Ob 7. zvečer bo kratko premišljevanje, nato rožni venec in za zaključek sv. obhajilo in blagoslov z Najsvetejšim. Udje slovenskega naroda smo in zato dolžni pomagati domovini, ki je
v duhovni stiski zaradi komunističnega suženj stva. Pridite, molimo za slovenske družine v domovini!
Molitvena zveza
kot traja zdaj potovanje z letalom (všteti je treba tudi pot na pariško letališče in na oni strani Rokava v središče Londona).
Železniški predor kot tak sodi že med klasične prometne zveze, graditelji bodo lahko uporabljali kopico tehničnih izkušenj, kljub temu pa so na francoskih železnicah tudi v praski preizkusili možnost prevoza, kakršen bo v predoru pod Rokavskim prelivom: tovorni vlak s 330 avtomobili j© potreboval za razdaljo 60 km točno 35 minut.
Tisti, ki so za most, kljub temu niso dokončno odnehali: železniški predor kaj kmalu ne bo več zadoščal za promet, ki bo naraščal iz leta v leto. Po njihovem mnenju bo treba misliti na most čez deset let, ce ne prej, zato bodo sedanje načfte sproti dopolnjevali z novimi tehničnimi dosežki.
Vsaj v obrisih pa se kaže tudi tretji tekmec: na letalski razstavi, ki je bila nedavno v Parizu, so si lahko obiskovalci ogledali model “Terraplane BC-G”, vozila, ki drsi na tako imenovani zračni blazini p° kopnem in po morski gladini ter bo, seveda ustrezno izpo polnjeno, prevažalo tudi zelo težke tovore. Zaradi pogosto neugodnih vremenskih razmer nad Rokavskim prelivom vozilo “Terraplane” sicer ne bo moglo vse leto vzdrževati prometnih zvez, zato pa utegne zlasti v turistični sezoni znatno ublažiti množični naval na predor.
laši zastopnika hmi ^Sevelanda
Louis B».!an&»
1808 Errf; 32nd St.. Lorain, Ohio
fos. L- Bahorich,
5314 Duncan St., Pittsburgh 1, Pa.
Mrs. Antonia Densa,
2008 W. 21st Place Chicago 8, 111.
John Jerich,
6519 W. 34th St. Berwyn, 111.
Joseph Leksan,
196 W. 22nd St, N. Barberton, Ohio
Ludvik Perusek,
Baraga Point,
Willard, Wis.
Joseph J. Peshel,
439 Camp St,r E.,
Ely, Minn.
Mr*. F. R. St&ut,
830 So 5th St.. Milwaukee, Wis.

AMIOlIfiTCA DoMn^mA

mmu DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
konservativna zma&ra vativci v Ontariju znajo vlada-V Ontariiu	i11 talko> da ne razburjajo niko-
^rajinske volitve so za na-'gar- če moraj° nalagati nova Posebnih presenečenj ni-bo° doživeli, ne med volilno
‘'bo, ne tiste ure po zaključku voiite'
bremena, opravijo to v času, da so do takrat, ko stopijo pred volilce, že pozabljena.
Tako nastopa te dni zmagoslavno politično pot mladi in do „ !e to sploh more imenoiati I sedai >t™rjeni John Robarts.
je zadela liberaloe, Pred njim so 4 do 5 let vlada-
7»iibo» vodnik John Winter-'"^ Ah, bodo	de a “d-
bil izvoljen. Kdor kJ govarjala njegovi zmag,, to bo-
v IV! ko so nam pripovedo-1 izide. Naj večja nesreča, —
lički
*akl,
^1 zasleduje gibanje ljudske onjenosti v demokraciji, ta
mo- pa sodili volilci.
Por.
s ttiogel naprej vedeti, da bodo
ted' na'Predni konservativci od-	_
čala	Key je,V!ada P°Ve'!ljamo k večnemu počitku, dru-
m levilo poslanskih mest za ge vodimo pred oltar; kjer za-
Na veseli svatbi
Tako je življenje. Ene sprem-
lil3eralc,i 23 (22),
v , 1 (5) poslancev. Številke
iwv	pomenijo sestavo
weJS“'
Se , Pomisliti, kako to, da so; k] 0Ilservativci obdržali na o-^a- s tako večino, čeprav vla-^.v Ontariju že 20 let. c}e 1 ^'letnem vladanju se v kak ° rac^l vsaka stranka To ° 0':)raik,i> postara,
P°t so pa konservativci iz-Hi Vo,litev nekako pomlaje-stVu ° J0 verjetno pripisati dej-stra^k da se ie prejšnji vodja častlo 6 Frost znal pravo-
jemal iz trdnega, praktičnega krščanstva, ki si ga živel.
Težko je pisati posmrtnico možu, kakršen isi nam bil ti, ves predan delu za javni blagor, vse življenje v službi narodu, saj je tvoja tako dalekovidna in umirjena narava vztrajno, nenehno snovala načrte, kje bi se dalo in kako bi se moglo zboljšati ter olajšati človeško trpljenje, tako nekdaj v domovini, kot sedaj med rojaki v Kanadi. Temu tvojemu snovanju si često podvrgel svoje o-sebne zadeve, potrebe svoje lastne ljubljene družine. Tvoje prizadevanje, delo za našo slovensko iskupnost čutimo in spoznamo šele sedaj, ko te med nami več ni. Tvoje zasluge cenimo zdaj, ko si nas zapustil, zato te je tako veliko število tvojih iskrenih prijateljev in sodelavcev hvaležno pospremilo
ti v
Newtorontske novice
nebi rekli.
po1 zemeliskesa
7*	ss ji
cerkev Marije Pomagaj, kjer je I na zadnji tvoji poti in pred oltarjem klečala gdč. Va- jskrenj molitvi pri Bogu prosilo nipn-a ”i ;	lentina Brence ob strani svoje- odpuščanja, počitka in večnega
■^i mirn Ti i, anPga ženina GreS°rija Rustja' miru.
ln kliub iviri1 TT amp J Pred župnikom svoje župnije Tvoj odhod, ločitev od nas Sebtiih pres uvvo iev ,rez po [ista sklenila, da bosta skupaj narn stigka srce, z bolečino Ge
PomTTvini! IT|P°Taia Sr0ti. končnemU	spominjamo vsega, kar si do-
naj bodo dnevi njunega potova- drega storil za nas in ti obljub-nja sončni in nasmejani ali pa ijamo našo trajno hvaležnost, sivo-deževni.	Kot svojemu življenjskemu
Po poročni maši smo spremili pr j j atelju ti tudi osebno zelo mladi par v dvorano na veselo veliko' dolgujem. Dolgo dobo svatovanje. Mize so se šibile 0d mladosti sva si bila po orga-dobrot, mladi par je navdajala nizacijg]cem delu in po krščan-sreča, ki je vlivala dobro voljo l3kern mišljenju tako sorodna.
množico svatov. Po večerji je Skupno delo strašnih dni dru-novoporočencema prvi sprego- ge Vojne naju je vezalo skupaj, voril župnik g. A. Prebil in ji- skupna je bila negotovost po ma voščil vso srečo in blago- vojnj do Vetrinja. Tam sva se slov. Isto je istoril tudi podpred- j rozšla, pa se zopet znašla po le-sednik radijske postaje CFRB,Ljh v Kanadi. Vedno nasmejana kjer je Valči zaposlena. Mladi tvoja naraVa je znala tudi v par je pozdravil tudi predsed- kriti&nih trenutkih prav sveto-nik SKPD “Baraga” g. P. Mar- vati in poiskati pot iz težav in keš, ki je omenil nevestino agil- Lagat Tudi za vse to, dragi To-nost zlasti na odrskih deskah v ne iskrena zahvala, igralski družini “Baraga”.	Ko nas tako žalosti tvoj ne-
Nevesta Valči, sedaj ga. Rust- nadni odhod in p r e zgodnji ja, izhaja iz, znane Brencetove grok! -tj ob njem nenehno poši-družine. Oče in mati ista bilanjamo naše prošnje k Vsemo-doma na Rakitni, a sta deset let gočnemu za Njegovo večno pla-pred odhodom od doma 1945. j čilo, mir in pokoj tvoji duši. bivala na Igu, kjer je bila Valči Tvojemu delu večna hvala in tudi rojena. Ženin Gregor Rust- naš trajni spomin! ja pa je doma v Vipavi in je bil jn mi? “Spomin postavimo rojen kot 14. otrok. V Rimu se mu ^akj da slednji skuša biti je učil mizarstva. Iz Rima je mu enak!”
sta arilakniti z vodilnega me-praVo0C a umaknil se ni samo
Veta Casn°> ampak tudi v pra-ja j renutku. Novi mladi vod-čaSa° ^ Robarts je imel dve leti
a’ ^ se je vživel v vodstvo v vodstvo parlamenta in
1-	V- I T T W t-9 n	y. r r I
vlad
kateri in v P°znanje dežele, ster na^ P°stane prvi mini-se ^ ^ prejšnjem parlamentu zaUpaU Pi bilo treba boriti stari .n''e’ Eega mu je priboril še 'Paček” Frost. Ves čas je sajjj r Posvetiti pripravi, ko bo Vij Sa °pR pred volilce. Pripra-tio r res temeljito. V volil, stratl, rP° je popeljal strnjeno
2ftiac, °’ Je izšla iz volitev povita.
Vs0
strm !z§Eeda, da te sreče o li'berai VrsEah ni imel vodja Kak0rCGV John Wintermeyer. 2 nje Se. sdši, mnogi v stranki 2adovr,?.V^rn vodstvom niso bili Tudi on ni bil zado-
0v°ljm. 'd en
sag	Tovori, k| so mu jih pi-
V vOIil8i- Tako go ga potegnili Ve, kj n° kampanjo take nara-Vinn p 111 Vv skladu ne z njegovim -ePri Čanjem, ne z njego-da so ^r°jerijem. Verjetno je, večji	mtermejerjev padec
"SomiišiTri. zaikrivili njegovi sprotnikjniki”, kot politični na-
^a^e> dT VOlitve so tudi poka-če s ''Pdje v demokraciji cijo ^ ° Vz§°jeni za demokra-ki jim’,,1!10 menjajo radi tistih,
T staluostfj°’ Ljudje cenij°
z ■ ,vln jim ni zato, da delaij n^viajimi predstavniki ljudje rS jUSe’ kdo je boljši. ^ res n T- 0d0drijo tistega, ki radj dai ^ P0|kaza,l. Enako mu ^2kaž(h POnovPo možncist, da kažejo j, a volilni dan to po-tistih, ka dva načina. Večina Vladn0 Z gre na volišče, voli peclo Vo Hnk0- Tisti Pa- ki "e kako n , ’vPa s tem tudi ne-sPrem6tv,haŽ0j°’ da jim ni do Pii. mbe- Da
S prihodom jeseni, ki sicer napoveduje v prirodi pojemanje in zaton življenja, se je začelo v župniji Brezmadežne novo življenje. Vsako soboto prihiti v slovensko šolo skoraj 120 slovenskih otrok. Seveda je potem okrog cerkve in dvorane celo popoldne velik živ-žav. Da bi islovenska šola dosegala boljše uspehe, smo v nedeljo, 22. septembra, sklicali na sestanek vse starše, ki imajo v slovenski šoli svoje otroke. V imenu staršev je imela zelo lep^ govor ga. Mija Ferkul; v imenu učiteljev pa g. Blaž Potočnik, ki je zlasti naglasil potrebo sodelovanja med starši in učitelji slovenske šole. Gdč. Anica Dolenc je pa podala finančno poročilo. Vsi: učitelji in starši so bili edini v tem, da je treba čas, odmerjen za slovensko šolo, zelo vestno uporabiti in zahtevati od otrok čim večjo disciplino; da morajo otroci v slovenski, šoli talko v razredih kakor med igranjem v odmorih SAMO SLOVENSKO govoriti; da morajo pri kaznih in karanju otrok učitelji m starši nastopati enotno. Učitelji so staršem posebno polagali na isrce, naj tudi doma z otroki slovensko govore, jim popravljajo napake in jim pomagajo pri vseh težavah, na katere nalete tako doma, ko slovensko govore, kakor za šolo, ko česa ne razumejo, kar dobe za nalogo. Sestanek je pokazal, da
peških okrožnic, ali pa so se o Gagarin trdi, da bodo njih le pohvalno izrazile, todaiRusj prvi	na Limo
jih niso sprejele za vodilo pri! pARlZ} Fr _ Prvi ruski reševanju socialnega vprašanja. kozmonavt Juri Gagarin je na
Mrv nmmHinn m m/vtnn cmPT*m-1	.v
I Mednarodnem a s t ronavticnem kongresu, ki se vrši te dni tu,
mesto Ik župniji Marije Pomagaj, raste tudi župnija Marije Pomagaj.
*
Tudi cerkveni odbor je oživel. Čez poletje ni imel prireditev. Izpeljal je le kampanjo za odplačilo dolga pri cerkvi. Začel je z jesensko vrtno veselico v soboto, 21. septembra. Bilo je dosti veselja za otroke in za odrasle. Zvečer smo podelili nagrado v znesku $500.00 g. Robertu Kinszky, ki je slovaškega porekla, in je v Kanadi šele 11 let. Ker živi v svojo družino v dokaj skromnih razmerah, je bil nagrade zelo vesel in je cerkvi poklonil v dar $60.00. Talko je cerkveni odbor in vsi, ki so pri stvari sodelovali, izvršil tudi plemenito socialno delo.
«5»
Veliko smo te dni molili tudi za uspeh 2. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora, ki je začel ponovno zasedati na praznik sv. Mihaela nadangela 29. septembra. Nadangel Mihael velja v cerkvi kot voditelj duhovne vojske v boju s satanom in z drugimi hudobnimi duhovi. Zato je zelo pomenljivo, da se je nadaljevanje vesoljnega cerkvenega zbora začelo prav na ta praznik. V sedanji dobi tehničnega napredka ne računamo več dosti z duhovnimi silami, dasi so tudi danes prav te odločilne. Vzemimo za zgled samo brezbožni komunizem.
Po navodilih in novih smernicah sedanjega vesoljnega cerkvenega zbora se bo moral vzgojiti nov krščanski rod v človeški družbi, in to bo trajalo desetletja, da ne govorimo o stoletjih. Vendar so se ta sodobna vprašanja, med njimi tudi vprašanje brezbožnega komunizma, začela reševati v pravi smeri. Čimbolj bomo živeli s Cerkvijo in se bomo obnavljali v njej in po njej, tem preje bo prišla krščanska obnova človeške družbe. In šele tedaj bodo izpodrezane korenine brezbožnemu komunizmu. Seveda bo pa istočasno propadel tudi kapitalizem, ali vsaj vse tisto v njem, kar nasprotuje krščanski pravičnosti in ljubezni. Iz tega boja bo prišlo res nekaj novega, kar ne bo ne komunizem ne kapitalizem, ampak po krščanskih načelih urejena človeša družba, ki bo v celoti sprejela verski in nravni naulk Cerkve.
imajo starši še velik smisel za Ruski poslanik Gromyko je na to, da bi njihovi otroci še znali zasedanju Zveze narodov pred slovensko govoriti.
odšel, ko je še pokropil mrtvega papeža Plja XII. na mrtvaškem odru. V Torontu ima še svojo mater, brata in tri sestre. Draga Valči in Gregor, vso
Jakob Kranjc
Umu SJ.L Toronto
TORONTO, Ont. — Lepo je-
srečo in obilico blagoslova nalsensko vreme je privabilo veli-
novi življenjski poti!	ko lovcev in mladine v Ban
Por. croft, kjer so se 21. in 22. sep-
n • • . i.	. tembra vršile STZ strelske
Prijatelju v spomm ^ Lkme STZ Farm Trust je po_
Umrl je, mož, kje tak je še V&va^ |SVOj -teritorij, kateri obse-
med nami?	ga sedaj 350 akrov, kar je že
S temi besedami goriškega precej gozda. Farma leži med
pesnika Gregorčiča bi se bil £ikalnatimi hrilbi) ima dva po-
rad poslovil od odprtem grobu točka) bobrow jezero in pri-
od tebe, dragi in nepozabni naš kupno hišico
Tene, toda drugi, iso ob trpki ^	• i - u jv,
, v. ,	.	j Rumene m rdeče barve odpa-
locitvi tako ranega m nenadne- . ..v	,	•
.	. JU J J J dajocega listja so dale tej lepi
ga tvojega odhoda od nas do-	. v , »• ,
, . j 1 .	naravi se lepši okras,
stojno orisali tvoje delo in lik	v „ „„„
v, ,	, ,	• u-w	V soboto so lovih ze navse-
cloveka, kakor si bil ti.	• v. „ •
zgodaj malo divjačino m
Pa tudi sicer je okrog slovenske cerkve vse živo. Rudi Kuis, ki je že pol leta čakal, da bi mu občina odobrila načrte za večjo hišo s 23 družinskimi stanovanji, je te dni začel z zidanjem. Mejil bo na župnišče in na cerkev, Tako bo naš najbližji sosed in bo izdatno povečal število župljanov, saj ima 10 o-trok. Naš župljan g. Janez Trpin pa ravno dokončuje veliko moderno stavbo, v kateri bo prostora za 79 družin. Za hišo bo pa zaseben plavalni bazen. Ta stavba pa meji na zemljišče g. Rudija Kusa. Je gotovo največja stavba v tem okolišu in ena največjih, kar so jih doslej zidali Slovenci v New Torontu, če ne celo naj večja. Seveda pa bo ta velika stavba zaisenčila cerkev Brezmadežne, saj je višja in širša, kot je cerkev Brezmadežne. Naša občina, ki se imenuje Etobicoke, zelo hitro raste. Lani je izdala 2331 gradbenih dovoljenj v vrednosti $47,963,550.00; letos pa je izdala že doslej '2943 gradbenih dovoljenj in vrednost teh zgradb je $59,972,069. 00. Te številke naj bolj zgovorno kažejo, kako veliko se v tej občini zida in kako hitro raste ta del zapadno-
trdil, da bodo Rusi preje poslali na Luno človeka kot Amerika. V članku v “Le Jouranl du Di-manche” je zatrjeval “mi bomo prvi tam”.
Oglašajte v “Amer. Domovini”
CLEVELAND, O.
Ženske dobijo delo
Help Wanted — Female
Wanted — cleaning woman
To clean factory office between 4 p.m. and 7 p.m. several times a week. St. Clair and E. 70 St. urea. Call 361-0303.	(189)
V cerkvi Marije Pomagaj	^ ySTo 'veliko'torontskega predmestja. Tudi
J4G TTTS T iTTTTI živali, tudi municije je precej,'naši župljani v tej občini veliko
le počakalo je bolj malo.	[zidajo. Vse to priča, kako prav
Pokal je osvojil študent šte-jsmo imeli, da smo v tem koncu
predmestja zidali slovensko
kratkim priznal, da ni ideološkega kompromisa med komunizmom in kapitalizmom. Prav tako katoličani priznavamo, da ni kompromisa med katoliško in komunistično ideologijo. In vse to res drži. Borba idej se bo nadaljevala in sožitje med zmotnimi in resničnimi idejami je nemogoče. Jasno pa je, da tega boja ne bo odločilo orožje. Borba med krščanstvom in komunizmom, med kapitalizmom in ikomunizmom ni vojaškega značaja, ampak ideološkega značaja. Tisti, ki upajo, da bodo komunizem premagale vojske in sodobno moderno orožje, go prav tako v zmoti kakor kitajski komunisti, ki trdijo, da je za zmago komunizma v svetu potrebna nova svetovna vojna, to je vojaški spopad med kapitalističnim in komun ističnim blokom. Komunizem je ideološka zmota in ga more uspešno premagati le ideološka resnica. Seveda sta pa ti dve ideji realizirani v ljudeh. Brezbožni komunizem bo toliko prej premagan, kolikor preje bo večina ljudi ali vsaj zelo veliko število ljudi začelo živeti po Kristusovem evangeliju. Verjetno bi do komunizma niti ne bilo prišlo, prav gotovo pa ne v tako velikem obsegu kot je danes, ako bi bili ljudje in narodi živeli po krščanskih načelih. Kapitalistično oderuštvo in izžemanje delavcev, krivice kolonialnih držav, rasna nasprotja in podobne
A. Prebil C.M. Od odprtem grobu ti je spregovoril superior lazaristov g. J. Kopač C.M. V.
imenu Hranilnice m Posojilni- v nejelP0 po prvi maši so' cerkev in dvorano. Tudi sloven-
T0J' zapniJ’ kot pr®dsednik postavili za hišo veliko tarčo in'ske družine se vztrajno, čeprav društva Baraga in V|________________„„ „».;,Snlc Txv.ocUc3tQ+i Vi_ rvnnaci na«fUinipir> v ta de
prišlo samo v smeri živega e-
n h borcev, pa je tvoje zemsko I slovenske «big game” i0Vce, ka-' slovenske družine in poedinci vargelija, živetega v poedincih
Zaselek šolskega leta pr] iariji taagaj
Toronto, Ont. — Šolsko leto 1963-65 se je pričelo s šolsko sveto mašo na slovenskem letovišču; pouk pa se je pričel v petek, 13. septembra, za tretji b, četrti, peti in šesti razred ter soboto, 14. septembra, za prvi, drugi in tretji a razred. Skupno število učencev je 174 in so razdeljeni v šest razredov. Na šoli poučuje 9 učiteljic.
Lepo je bilo srečati vesele o-braze otrok, polne moči za novo delo — nove naloge. Da bi bilo naše delo kar najbolj u-spešno, moramo že v začetku leta delati z vso resnostjo in ne čakati na konec leta. Vse starše, ki pošiljajo svoje otroke v slovensko šolo, prosimo, da jim takoj v začetku leta pomagajo in pazijo, kako otrok dela domače naloge in kaj se uči. Popolnoma razumljivo je, da se otrok ne more vsega naučiti le v šoli, ker so slovenske besede za otroke težke in jih je treba pogosto izgovarjati, da si jih o-trok zapomni. Če otrok pozna besedo in njen pomen, bo mnogo hitreje tvoril stavke in dejansko čutil, kaj hoče v stavku izraziti. V skupnosti je moč, pravi slovenski pregovor in tudi mi računamo, da bomo s skupnimi napori bogato želi ob koncu leta. Velik pripomoček otroku je čitanje slovenskih knjig, ki jih lahko dobijo v o-troški knjižnici vsak petek in vsako soboto po končanem pouku. Letos se je knjižnica povečala za 21 novih knjig.
Slovenska šola bo letos proslavilo 10. obletnico svojega obstoja. V nedeljo, 17. novembra, bo v cerkveni dvorani Marije Pomagaj razstava šolskega dela, knjig ter šolskih fotografij. Razstava bo odprta takoj po prvi sveti maši; vstop bo prost. Po poldne bo po blagoslovu, t. j. ob 4.30 uri prireditev. Nastopil bo otroški pevski zbor, gojenci harmonikarske šole in folklorna skupina. Na razstavo ter prireditev vse Slovence vljudno vabimo. Za mladino imamo posebno presenečenje — knjižni sejem. Na razpolago bo 120 iz-
Belo za žensko
Iščemo žensko, da bi kuhala, čistila, prala, 5 dni, svojo sobo. Priporočila. Kličite v torek ali sredo po 7. uri zv., v četrtek ali nedeljo cel dan SK 2-1921,	(192)
Delo za žensko
Iščemo žensko za delni čas, da bi kuhala za restavrant. Kličite po 1. uri pop. WH 6-4466.	(191)
Moški dobijo delo
Oskrbnika iščemo
Za šolo sv. Vida. Mora biti zanesljiv in sposoben vršiti vsa ©skrbniška opravila. Znanje angleščine nujno. Pokličite takoj EN 1-2624, če se za službo zariimate.	(x)
MALI OGLASI
Hiša v najem
Enodružinska 5-sobna hiša 8 kopalnico, vse na novo dekori-rano, se odda v najem na 1144 Norwood R d. telefon HE 1-2695. '	—(188)
V najem
Enodružinska hiša se odda v najem na 5377 Stanard Ave.
— (189)
Na Cleveland Heights
Na Severn Rd. v bližini Severance centra je naprodaj zidana “kolonijal” hiša s 3 spalnicami, klimatsko napravo, eno in pol kopalnico, 2 kaminoma in garažo za 2 voza. Izpod $35,000. Kličite YE 2-0246.	—(188)
V najem
Oddamo 4 sobe in kopalnico, zgoraj, na Arcade Ave. Kličite WH 3-4144.	(189)
1 ZULICH j
| INSURANCE 5 AGENCY
'18115 Neff Rd. JV 1-4221< Cleveland 19, Ohio
socialne krivice s0 bile največ branih in za naše otroke pri_ krive, da je do komunizma sploh prišlo. In ozdravljenje bo
delovanje globoko prikazal tvoj I sodelavec g. P. Markeš. Kar je
ko so pridno vizirali puške. Tekme sta vodila načelnik Lovske-
r‘°st v T • p°Rtično naklonjena n,ki.	u ttieri, da se stranke
ljudje spreme-
povedal, je živa, resnična po-l	Mušič in pod-
doba muza žive vere, narodnja- bače!nik Frank VelikMlja.
Rezultati tekem:
ka, zadružnika, prosvetnega delavca, telovadca, igralca, anti-
oblastj	—
da jih n(!|/"araenjaj0’ je treba, I komunista, ki se je iz vseh teh to tisti ,.0. razburi. Navadno prirojenih in prisvojenih last-napake ’ d je na vladi, če dela' nosti razdajal drugim. Bil si 119 voliic2aiack katerih je veči- mož čistih in jasnih načel in ši-prizadetih. Konser- roko odprtega srca. Vse si za-
*^litc pristni med in navodilo za medico? kličite čebelarja Ahlina. Telefon LE 4-6055. Toronto, Canada
prihajajo od drugod tudi v
(30 tekmovalcev)
Težki kaliber:
1.	Peter Golobič	26	točk
2.	Martin Koželj	24	”
3.	Ing. Jože Škulj	21	”
4.	Frank Mušič	20	”
5.	Dr. Peter Klopčič 19	”
22. kaliber:
1.	Ciril Prezelj	26	točk
2.	Ivan Celar	24	”
Žani Celar	24	”
I 3. Peter Golobič	24	”
I 4. Janez Lovšin	22	”
in v narodih. In prav to je prvi in glavni namen tega drugega vatikanskega cerkvenega zbora: notranja obnova Cerkve in poživitev krščanskega življenja v Ker je tudi v 'katoliški
Peter Koželj	22	’
5. Ing. Fr. Grmek	21	’
Frank Mušič	21	’
Visoko daleč na severu gradi- nJeJ jo naši lovci društveno kabino. Cerkvi mnogo človeškega, saj 1. oktobra je že odprta sezona jo sestavljajo ljudje, mora priti na lose, jelene in medvede. krščanska obnova najprej v 30. NOVEMBRA po vseh njej sami in v njenih udih. končanih sezonah bo pa S.T.Z. Papeške socialne okrožnice že
priredila “Mus Banket” v cerkveni dvorani na Manningu. Tam pa Vam bodo lovci sami povedali, kako so lovili in pokazali, kaj so ujeli.
Bog živi!
S.T.Z. Toronto
mernih knjig.
Slovenski otroci znajo rabiti, kar se v šoli učijo in upamo, da jim je to delo ne le za skrb, ampak tudi za razvedrilo. Kulturno delo zahteva, da govorijo slovensko in samo slovensko brez angleških pripomočkov. Tekom leta nam bodo pripravili še več veselja. Koncert Slovenskega pevskega zbora bo v soboto, 7. decembra, in v nedeljo, 8. decembra.
Načrt za drugo polovico šol-
V najem
Soba s kuhinjo se odda poštenemu Slovencu, blizu transportacije. Kličite KE 1-4301..
Hiša naprodaj
Pri E. 163 in Waterloo Rd. 4 sobe spodaj, 3 zgoraj, klet, dvojna garaža, velik lot, pripravno za starejši par. $13,400. Kličite po 6. uri 531-2404.
dolgo dajejo navodila, kako je treba urediti človeško družbo in socialne odnose med stanovi in narodi, da bo prišla do izraza krščanska pravičnost in ljubezen, a na žalost so mnoge države hodile doslej mimo teh pa-
V najem
Oddamo 4 velike sobe, zgoraj, velika kopalnica, plinski skega leta bo objavljen pozne-' furnez, v fari sv. Vida ljudem
J e.
Mili Intihar, tajnica
Sueški prekop je bil v zadnjih letih poglobljen, da more-
srednje starosti. 1- 5370.
Kličite HE (190)
Štiri sobe
oddamo s kopalnico in toplo vo-
jo skozenj ladje, ki se pogreza- do mirni družini brez otrok. — jo v vodo do 36 čevljev.	Kličite po 4. uri 361-7372. (200)
4
AMERIŠKA DOMOVINA,

HENRIK SIENKIEWICZ:
KRIŽARJI

Na to se je opat razjezil, udaril s pestjo po mizi in zaklical :
“Kadar sem v oklepu, nisem duhovnik, marveč le plemič! ... A on se ni odzval, ker me je rajši napadel s svojimi hlapci v Tulči. Zato nosim meč ob boku . . . ‘Omnes leges, cmniaque iura vim vi repel-lere cunctisque sese defensare permittunt!’ Tako, zato sem dal tudi njim meče.”
Ko so slišali latinščino, so Zih, Matko in Zbiško umolknili in sklonili glavo pred opa-
CHICAGO. ILL.
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER AND COUPLE
Wonderful position for refined lady or couple looking for a lovely home. Lge. well furn. livingrm.; bedrm.; Lath. Nr. Lake on N. Shore. Excellent salary. Blue Cross. Must like children. References req. PH. Miss Louise 939-0561.	(138)
COOK FOR 2 ADULTS and two school age children. 5 day week. Own room and TV. Other help. Permanent. Ref. req. Call PA 4-7071.	(190).
CHILD CARE -- Light housework. Lady, to live in. Room and Board. Small salary. 474-7076.	(190)
MALE HELP WANTED
PRODUCT DESIGN ENGINEERS
The largest independent manufacturer of small electric appliances has openings for Loth junior and senior product design engineers. These positions are located at the home office in Mansfield, Ohio.
These positions require a creative individual with initiative and drive as well as the ability to take full responsibility for development of new products and follow thru to release for manufacturing.
The men we are looking for preferably have at least 8 years of experience in design of electromechanical devices. Pertinent industry experience would involve design, of small appliances and small electro mechanical products. A B. S. degree or equivalent in mechanical engineering, electrical engineer, or physics is desired.
Preferred age is to 45 with salary commensurate with experience in the five figure range. Interview and relocation expenses paid by Dominion.
Send full information in first reply to
Dir.
M. R. Seybold Industrial Relations
DOMINION ELECTRIC CORP.
150 Elm Street Mansfield, OHio 4-4901
DIE-SETTER
We have jobs available for men. who had experience in setting up press brakes and punch presses. Knowledge of Wales Strippit and steel rule dies is required. Must have own tools. Good starting salary and company benefits.
ROCK-OLA MFC. C.
800 N. Kedzie Avenue NE 8-7600
(189)
tovo modrostjo, ker nobeden ni razumel niti besede; on pa je še nekaj časa vrtel svoje jezne oči, a naposled je rekel: “Kdo ve, ali me tudi tu ne napade?”
“Hej! Le naj poskusi!” so zavpili potujoči kleriki in grabili meče za ročaje.
“Le naj! Saj je tudi meni že dolgčas brez boja!”
“Tega ne stori,” je rekel Zih, “prej se pride poklonit in sprijaznit. Gozdu se je že odrekel, a za sina mu je .. . Veste! . . . Toda tega ne učaka! . . .”
Medtem se je opat pomiril in rekel:
“Mladega Volka sem videl, kako je pil s čtanom iz Rogova v krčmi v Kšešni. Nista nas takoj spoznala, bilo je temno — in gotovo sta govorila o Jagienki.”
Tedaj se je obrnil k Zbišku:
“In o tebi.”
“A kaj sta hotela od mene?”
“Ona dva nista ničesar hotela od tebe, samo to jima ni po godu, da je v bližini Zgo-želic tretji. Takole je torej govoril čtan Volku:
‘Če mu oderem kožo, ne bo več lep.’ A Volk je dejal: ‘Morda se naju bo bal, če pa ne, mu v enem hipu polomim kosti!’ Potem pa sta drug drugemu zagotavljala, da se ju boš bal.”
Na te besede je Matko pogledal Ziha, Zih njega in na obrazih obeh si videl lokav in vesel izraz. Nobeden ni bil prepričan, da je opat v resnici slišal tak razgovor ali si ga ni morda izmislil le zato, da bi Zbiška spodbodel. Zato pa sta razumela, a zlasti Matko, ki je Zbiška dobro poznal, da ni bilo na svetu boljše priložnosti, da bi ga pridobil za Jagienko.
A opat je kakor nalašč dodal:
“In resnično, prava fanta sta oba! . . .”
Zbiško se ni kar nič razburjal, samo Ziha je začel izpraševati z nekim nenavadnim glasom:
“Ali ni jutri nedelja?”
“Da.”
“Pojdete k sv. maši?”
“Seveda!” ...
“Kam? V Kšešno?”
“Ker je najbliže. Kam sicer?”
“No, dobro!”
XV
Ko je Zbiško dohitel Ziha in Jagienko, ki sta jezdila v družbi opata in njegovih klerikov v Kšešno, se jim je pridružil in jezdil z njimi, ker je hotel dokazati opatu, da se ne boji ne Volka iz Bžozove ne čtana iz Rogova in da se ne misli skrivati pred njima. In zopet se je v prvem hipu začudil Jagienkini lepoti, zakaj četudi jo je marsikdaj videl v Zgoželicah in v Bog-danju lepo oblečeno za goste, vendar še nikdar tako, kakršno sedaj na poti v cerkev. Obleko je imela iz rdečega suk-na, obrobljeno s hermelinom, rdeče rokavice in na glavi hermelinast, z zlatom prevozen klobuček, izpod katerega sta ji padali na rame dve kiti. Tudi ni sedela na konju po moško, ampak na visokem sedlu z naslonjalom in s stolčkom pod nogami, ki so se komaj videle izpod dolgega in v ravne gube zloženega krila. Zihu, ki je dekletu dovolil, da se je doma oblačila v kožuh
in škornje iz telečje kože, je šlo za to, da je pred cerkvijo vsakdo spoznal, da ni prišla hčerka kakega revnega ali j novopečenega plemiča, temveč gospodična iz bogate viteške hiše. Zato sta vodila njenega konja dva dečka, ki sta bila spodaj oblečena tesno, zgoraj pa v široko obleko, kakršno so navadno nosili paži. Zadaj so jezdili štirje dvorniki, za njimi pa opatovi kleriki z meči in lutnjami za pasom. Zbiško je zelo občudoval vse spremstvo, zlasti pa Jagienko, ki je bila podobna sliki, in opata, ki se mu je zdel v rdeči obleki z ogromnimi rokavi kakor kak potujoči knez. Naj-skromneje izmed vseh je bil oblečen sam Zih, ki se je brigal za sijaj drugih, sebi pa je privoščil veselje in petje.
Ko so prišli vštric, so jezdili v eni vrsti: opat, Jagien-ka, Zbiško in Zih. Opat je spočetka velel svojim “špilma-nom”, da so peli nabožne pesmi — pozneje pa, ko se jih je naveličal, se je začel raz-govarjati z Zbiškom, ki je smeje se gledal na njegov mogočni meč, ki ni bil manjši od dvoreznih nemških.
“Vidim,” je rekel dostojanstveno opat, “da se čudiš mojemu meču; vedi namreč, da sinode dovoljujejo duhovnikom meče, še celo baliste in katapulte na potovanju —saj mi smo vedno na potovanju. Sicer pa, ko je sv. oče prepovedal duhovnikom meče in rdeče obleke, je gotovo mislil na ljudi nizkega stanu, zakaj plemiča je bog ustvaril za orožje in kdor bi mu ga hotel odvzeti, bi nasprotoval njegovim večnim odredbam.”
“Videl sem mazovskega kneza Henrika, ki se je bojeval v ogradi,” je dogovoril Zbiško.
Vesela, ker je poslušala
mamo
Gospa F. Eiqenbauer iz Chicaga, 111., piše: — Moja mama je uporabljala vaše zeliščne čaje skozi 22 let, vse dokler ni mirno umrla v starosti 85 let. Ona se je ves ta čas zelo dobro držala in bila je navajena reči, da ji nobena reč ni tako pomagala, kot vaš čaj. Mnogo let mi je mama pripovedovala, naj tudi jaz začnem uporabljati vaše zeliščne čaje, ali takrat sem bila mlada in, nisem cenila, kaj mi je govorila. Sedaj, ko sem starejša in uporabljam ta naravna zdravila že skozi zadnjih pet let, pričnem uvidevati, da bi bila morala poslušati nasvet moje matere že pred 15 leti. Ti ze liščni čaji pri meni odlično delujejo, kot tudi pri drugih, katere poznam. Moj mož jih uživa vsak dan in jih ne more dovolj pohvaliti. Pošljite mi še 6 škatel raznih vrst, ker jih jaz skupaj zmešam in' take uporabljam. Zahvaljujem se Vam in ostajam
Vaša vedno vdana,
Gospa F. Eigenbauer * * *
ALI TRPITE ZARADI ZAPRTJA, ki povzroča slabosti želodca, pline, utrujenost, nervoznost, glavobol? Če so te neprijet nosti vzrok zaprtja, jih o’ajsate ali od stranite, če temeljito očistite svoje telo in da drugi organi delujejo pravilno. Zavitek TATRA ZELIŠČNEGA ČAJA it. 1, za 60 skodelic, $1.10.
•	♦	*
PECTORAL — PRSNI ČAJ it. 2. Znanstvena meianica najboljiih zeliič za : časno o'ajianje kailja, ki je vzrok prehlada. Imamo ga na zalogi. Zavitek $1.10 e	e	*
REMOLEK ČAJ it. 3. Znamenita formula zeliič, zelo priljubljena pri starejiih ljudeh za njen naravni in mili učinek; zavitek $1.10.
*	*	*
EMATEA ČAJ it. 4. Prirejen iz tekom razdobij prciskuienih zeliič, ki jih cenijo ie iz starih časov za njih koristni učinek pri krvi in čiičenju; zavitek $1.10.
*	*	*
RENEX ČAJ it. 5. Izvrsten zeliični čaj, katerega uporab'jajo vsi zaradi njegove zdravstvene in prirodne dobrote. Ni odvajalen. Zavitek $1.10.
*	*	*
ZESTEA ČAJ it. 6. Slastno prijeten čaj, uporaben kot običajen čaj. Meianica naj finejiih naravnih	zeliič.	Zdravilen — ne
odvajalen. Odličen vroč ali mrzel. Zavitek $1.10.
a	*	a
Vsak zavitek čaja stane $1.10, SEST ZA VITKOV, KATEREKOLI VRSTE za $5.60, 12 za $11.20. Za Kanado dodajte pri vsaki ikatlji 10c za poitnino. Navodilo za uporabo na vsakem zavitku. Naročilo naslovite takole:
Tatra Company, Dept. ID
Box 60, Morrisville, Pa.
“Tega mu tudi ne zamerijo, da se je dvobojeval,” je odgovoril opat in dvignil kazalec, “marveč to, da se je oženil in povrh še nesrečno, ker je for-nicariam in bibulam vzel za mulierem, katera — kakor pripovedujejo :— Bacchum od mladih let adorabat, a pri tem je bila tudi adultera, iz česar ni moglo nastati nič dobrega.” Zadržal je konja in začel poučevati še z večjo resnobo.
“Ko se ženiš ali izbiraš uxorem (ženo), moraš gledati, da je bogaboječa, dobrih na-
vad, dobra gospodinja in čedna, kar ti vse priporoča razen cerkvenih očetov tudi poganski modrijan, po imenu Seneka. A kako spoznaš, ali si dobro pogodil, če ne poznaš gnezda, iz katerega si izbiraš svojo dosmrtno tovarišico? Zakaj neki drugi božji modrec pravi: Pomus non cadit absque arbore . . . Kakršen vol, taka tudi koža, kakršna mati, takšna tudi hči ... Iz tega povzemi, grešni človek, tale nauk, da ne boš iskal žene v daljini, marveč v bližini, zakaj če do-

Oseminšestdeset let
nudi KSKJ Ijubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA
S
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $14,500,000.00 Število certifikatov: 48,009
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
AiMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino. razne poškodbe, operacije, > proti bolezni in onemoglosti.	<
K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta: otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in
mladino od $500.60 do $15,000.00.
)
I
K.S.K J. nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00.
Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111.
I*
)
/
(■;
i
({
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebqo, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov;
Moj novi naslov:
MOJE IME: .....................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
biš hudobno in razbrzdano ženo, se marsikdaj razjočeš zavoljo nje, kakor je namreč jokal filozof, ki mu je prepirljiva žena v svoji jezi izlila aquam sordidam na glavo.”
“In s e c u 1 a seculorum, amen?” so zagrmeli soglasno potujoči kleriki, ki so vedno takole odgovarjali opatu, ne da bi pri tem pazili, ali je odgovor tudi po smislu.
Vsi so zelo pozorno poslušali opatove besede, čudeč se
njegovemu govoru in znanju sv. pisma, on pa ni govoril izrečno samo Zbišku, marveč se je bolj obračal k Zihu in Ja‘ gienki, kakor bi hotel zlasti njiju dva poučiti. Jagienka pa je očividno razumela, ka) hoče, ker je pazljivo pogledala izpod svojih dolgih trepalnic na fanta, ki je namrščil obrvi in spustil glavo, kakor bi globoko premišljeval, kar je slišal.
;Dalje prihodnjič.)
Mullmly Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM	AMBULANČNA POSLUC.A
POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 15Gth Street	KEnmore
STARODAVNI POKLIC — Ribič v San Franciscu, Calif., pregleduje in popravlja mrežo, kot so to delali skozi stoletja drugi pred njim.
PROTEST V INDONEZIJI — V glavnem mestu Dju-karti so v sprevodu vozili tudi ‘'podobo” malajskega mini-strskega predsednika Abdul Rahmana, ki se posebno zavzema za ustanovitev Malezijske federacije. Indonezija nasprotuje ustanovitvi Malezije, ker bi rada dobila pod svojo oblast del Bornea, ki bo vključen v novo federacijo.
PRIRODNA KRASOTA — Nad Yosemitom, Calif., se še vedno upira viharjem “Stari Jeffery borovec”; njegove zverižene veje segajo v smeri, kamor največkrat vlečejo vetrovi.