DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v tnozemstvu mesečno Din 75.—, — Uredništvo in upr aval Maribor. Ruška cesta 5 poštni predat 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, D*-lavska zbornica — Celje. Delavska ztiornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Neirankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaji* vsaka beseda Din 1.—. mali oglasi, ki služijo v sociala* namen* delavstvu In nam* ič t n c e m, vsaka beseda Din 0.50 Stev. 124 • Maribor, četrtek, dne 1. decembra 1938 • Leto XIII J- Petejan: Pred dvajsetimi leti in danes Dvajset let je minilo od razpada stare, reakcijonarne Avstrije, katera je bila že davno prej radi svoje nerazumljive politike in degeneriranih Habsburžanov obsojena na razpad in združitve južnih Slovanov v novo državo Srbov, Hrvatov iu Slovencev. Odločilna borba za našo osvoboditev se je prav za prav pričela še-le po zgodovinsko važnih strelih s. Frica Adlerja na Dunaju, kateri so bili prvi •znak, da prihaja čas obračuna s preteklostjo. Majniška deklaracija (naj se misli o njej tako ali tako), ki je prišla eno leto kasneje, je omogočila prvo organizirano akcijo k cilju. Slovensko delavstvo, kolikor ga je ostalo doma, je prvi čas (z nezaupanjem do .drugih) Vodilo svoje samostojne akcije v okviru bivše Jugoslovanske socialnO’-demokratične stranke in potom svojega dnevnika »Napreja«, ki jc pričel izhajati junija 1917. Ta ak-C'ia ni bila omejena samo na civilno slovensko delavstvo — ampak je zašla tudi med slovenske delavce-vojake na vseh frontah in v zaledju, kateri so nam redno dopisovali in nas vzpodbujali. Predlog za ustanovitev Narodnega . sveta v Ljubljani je bil od vodstva JSDS sprejet ter od večine pristašev in somišljenikov toplo pozdravljen. V Narodnem svetu so našo tedanjo stranko zastopali ss. A. Kristan, Petejan in Čobal. Vse večje narodne akcije je vodil Narodni svet od katerih so bili med najagilnejšimi borci naši rudarji in železničarji, ker veliki del ostalega delavstva je bil na frontah. Po ustanovitvi enakih Narodnih svetov po ostalih krajih med Hrvati in Srbi, se je kot skupni organ ustanovilo Narodno veče v Zagrebu, kateremu so Predsedovali dr. Korošec, Svetozar ^ribičevič in Ante Pavelič. JSDS sta zastopala pok. Kristan in pisec teh vrst. Narodno veče je bilo vrhovni reprezentant vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov v bišvši Avstro-Ogrski vse do L decembra 1918., ko se je proklami-rala svobodna združitev s Srbijo in je bila imenovana nova vlada, v kateri je socialno-demokratično stranko v Sloveniji. na Hrvaškem in v Vojvodini zastopal s. V. Korač. Pred tem so se že koncem oktobra bile imenovale namesto Narodnih svetov — pokrajinske vlade. — v katerih so bile tudi naše stranke zastopane. V ljubljanski je bil J>ok. Kristan, (katerega je za časa bolezni nadomestoval pisec teh vrst) in Pok. Prepeluh. V oktobru mesecu 1918. so se dogodki razviiali s filmsko brzino. Vsak dan nov položaj, nova poročila s fronte, novi sklepi in prinrave. Navdušenje [Pas. v mestih in na deželi je naraščala 'n je koncem oktobra in začetkom "ovembra prikipelo do vrhunca. ' Ne pretiravam, ako trdim, da so v tistem času bolj odločala čustva, ka-. or dejanski položaj in razum. Vladalo Je neomejeno zaupanje, da se bo vse J^av razvilo in da bo vse boljše kakor takrat. Temu je pripisati marsika-J-To pogreško. ki se je takrat napra-V,'H in ki se še danes maščuje. f Delavstvo doma in ono. ki se je vračalo * fronte, je hrepenelo po miru, ,yobodi. enakopravnosti, no boljšem p°su kruha in soodločanju v državi. od tCIT1 vtisom je Narodna vlada iz-,a|a zakonite naredbe. ki so bile velika pomena. Uveljavljen je bil takoj 'Urni delovnik, dobra inšpekcija dela, S| socialni zakoni, ki so bili v korist ZU IV I ■zanje Poljske in Sovjelslte R ■ i usue Nemško-francoski izjavi o nenapaaa-niu. je dne 28. novembra sledila nenadna objava poljsko-ruske izjave, ki je bila dogovorjena v Moskvi med ondotnim poljskim poslanikom Zibowskim in ruskim komisarjem za zunanje zadeve Litvinovom. Obe državi izjavljata: 1. Vse obstoječe poljsko-sovjetske konvencije, vštevši tudi pogodbo o nenapadanju od 25. julija 1932. čistanejo neokrnjene v veljavi, kot podlaga od-nošajev med Poljsko in Sovjetsko unijo. Pogodba o nenapadanju, ki je bila •sklenjena za pet let ter 5. maja 1934. podaljšana do 31. decembra 1935., predstavlja dovolj trdno jamstvo za miroljubne od-nošaje med obema državama. 2. Poljska in sovjetska vlada sta pripravljeni povečati medsebojni trgovinski promet. 3. Obe vladi se strinjata, da je treba pozitivno rešiti celo vrsto tekočih vprašani, posebno likvidacijo obmejnih spopadov, kakor narekujejo dogovorjeni odnošaji. * Evropa ima novo senzacijo; zbližanje med Poljsko in Sovietsko Rusijo. V času, ko se vrše v Evropi najrazličneje politične pregrupacije in je v teku novo razdeljevanje političnih in gospodarskih področij v srednji, in južnovzhodni Evropi med zapadnimi velesilami na eni in Nemčijo ter Italijo na drugi strani, je zaprepaščenje nad novim razvojem na vzhodnih mejah Evrope razumljivo. Sovjetska Rusija je bila pri dogodkih v Evropi v letošnjem letu docela izločena. Poljska pa je igrala vlogo samo kot zaveznica Nemčije >« »«•*« Ko pa je začela igra štirih velesil, je Poljska spoznala, da v tem koncertu ne pride v poštev. Čim je nato izvedela, da sta Francija in Nemčija sklenili nenapadalno izjavo, se je še bolj zavedla svoje brezpomembnosti in osamljenosti. Nemčiji ni več potrebna, Franciji je odveč. S tem, da je zagotovila varnost svojih meja na zapadu, je Nemčija dobila prosto roko na vzhodu. Politika Nemčije proti vzhodu dobiva vedno bolj določne oblike. Poskus Poljske, da se polasti Podfcarpatske Rusije in si jo razdeli skupno z Madžarsko, je trčil ob odločen odpor Nemčije, ki smatra Pod-karpatsko Rusijo kot hodnik proti Prodiranje Nemčije proti vzhodu pa pomenja obkrožanje Poljske. Tako ob-krožanje s strani rga so- seda pa je vedno nevarno, tudi za tistega, ki se zaenkrat še lahko veseli dobrohotnosti močnega mejaša. !*•. - » ■ .. prijatelj- stva veljajo vedno le do preklica. Poljska je stala sedaj pred odločitvijo: ali se pridruži protikomunistič- Poljsko-ruska izjava nemu paktu Nemčije, Italije in Japonske in postane slepo orodje ter oven, s katerim bi Nemčija butala ob vzhodna vrata, ali pa naj se nasloni na Sovjetsko Rusijo, postane s tem enakovredna zaveznica velikega soseda, ki jo bodo na ta način morale respektirati tudi Nemčija in Italija. Preokret Poljske je velika ovira ../v-. • <■.. stremljenjem ..... - • • » proti vzhodu in bo <;ato izzval veliko negodovanje zlasti v Nemčiji. Poljska se je odločila, da si v politiki velesil izbere mesto, ki ji bo najbolj zagotovilo njeno samostojnost. Ako bi I bila to pot ubrala že poprej, bi do sred-| njeevropske tragedije ne bilo prišlo in j Poljska bi danes ne imela skrbi, ki jo sedaj mučijo. Korak Poljske je močno pokvaril protisovjetsko razpoloženje na evropskem kontinentu sploh in tudi pri nas gotov del časopisja težko razume, kako je mogla kreniti katoliška Poljska v to smer. Toda politika je stvarnost, ne plod praznih želj, vzhičenja ali sovraštva. Novo poljsko politiko je narekovala stvarnost. Boj med vlado In delavstvom v Franciji Vladi je mnogo na tem ležeče, da bi onemogočila splošno stavko. Zadnje dni preživlja Francija v mrz- ske fronte v Franciji, poudarjajoč po-ličnem razpoloženju. Vlada Daladiera je trebo boja proti reakciji in diktaturi fi-napovedala delavstvu odprt boj, ker se nančnega kapitala, ki ga v republiki delavstvo upira, da bi mirno preneslo predstavlja dvesto družin. Daladier je žrtve, ki mu jih nalagajo novi ukrepi bil, ki je 1. 1935. izjavil: »Dvesto družin vlade v svrho ozdravitve gospodarstva, je postalo gospodar ne le francoske Delavske strokovne organizacije so * ekonomije, temveč tudi francoske poli-; napovedale 24 urno protestno stavko, tike.« vlada pa je na to objavo strokovnih or-j Danes se zdi, da je Daladier pozabil ganizacij odgovorila s pretnjami, zlasti na svojo preteklost. Kajti med tem, ko | na naslov uradništva in sploh državnih nalaga delavstvu najhuje žrtve in za-nameščencev. Ministrski predsednik hteva, da se takorekoč prostovoljno Daladier je izjavil, da bodo vsi name- cdpove vsem svojim socialnim pridobit-ščenci državnih ustanov in uradov mo- vam, ne zahteva od tistih dvesto družin rali nositi zakonite posledice za svoje nobenih žrtev, temveč jim pušča svo-početje, ako bodo sledili pozivu svojih bodno polje spekulacije in igračkanja z organizacij na stavko. Železničarjem in usodo francoske valute. u « poštarjem ter delavcem ostalih javnih ^ Bodoči tedni in in važnih obratov pa je še posebej na- meseci bodo odločilni za Francijo in povedal militarizacijo, t. j. vpoklic v njeno notranjo politiko, zlasti še za vojaško službo, kateremu se bodo morali odzvati, ako ne bodo hoteli tvegati, da pridejo pred vojaška sodišča, ki bi jih lahko sodila kot upornike. Najhuje pa je, da njegovega zadržanja ni mogoče razumeti. Daladier je bil eden izmed onih politikov, ki so prav odločilno sodelovali pri stvarjanju bud- francosko demokracijo. O ljudski fronti v Franciji ne more biti več govora, ampak samo še o grupiranju razredov in več ali manj odkritem obračunavanju razredov med seboj. Peščica kapitalistov je napovedala boj delavskemu razredu, T C* IG r* ■>- t * 6j*' Jaoonci v obrambi pred Kltalcl Uspešna kitajska olenziva v treh po krajinah. Poročila s kitajskih bojišč soglašajo v tem, da so Kitajci pričeli z ofenzivo večjega obsega v pokrajinah: Šantung in Honan na severu. Japonska armada se je morala umakniti iz cele vrste mest, katera je zasedla prodirajoča kitajska armada. Japonci so v teh pokrajinah, pa tudi zapadno od Kantona, v južni Kitajski, potisnjeni v obrambo. Japonski vojni minister o pripravah proti Sovjetski Rusiji. Japonski vojni minister Itagaki je imel govor pred lastniki municijskih tovarn, katere je pozval, da morajo stopnjevati produkcijo streliva, da bo Japonska pripravljena na vse nevšečnosti, ki bi jih lahko rodila dalje trajajoča vojna. Obenem je poudaril, da se mora stopnjevati izdelava orožja, ker mora biti Jaoonska pripravljena tudi proti Sovjetski Rusiji. Izjave Itagakija tolmačijo tako. da računa z dalje trajajočo vojno na Kitajskem in z zapletom vojnih dogodkov, ki bi utegnili izzvati tudi intervencijo Sovjetske Rusije. delavstvu, kakor bolniško in nezgodno zavarovanje, pokojninsko zavarovanje za nameščence so ostali v veljavi in so bili razširjeni na vse področje Slovenije. Strankino vodstvo je takoj izdelalo svoj akcijski program, ki je obsegal vsa vprašanja, ki se tičejo delavskega razreda. Strokovne organizacije so se reorganizirale in rastle kot gobe po dežju. »Naprej« se je tiskal dnevno v 5000 do 6000 izvodih. Vse je šlo kakor namazano tja do leta 1920. Kako se je potem vse razvijalo je nemogoče v enem članku opisati. Preveliko navdušenje se je ohladilo, zašli smo v re- alno življenje in težkoče. V pokretu je nastal razkol. V državi kriza glede notranje ureditve države. Delavstvo je imelo f* nekaj političnega vpliva in posledica tega so zakoni za zavarovanje in zaščito delavcev in marsikaj drugega dobrega za delavce. n s, i < ».• . 11 ni ,-'•»i naše delavstvo za državo. > i 1 t'*n V7riPri grozdu«. Pripeljal je brat Franček v vojaški suknji, ker je ravno prišel na dopust z ruske fronte in sporočil materino naročilo, da naj pač skušam rešiti voz s konji. Obenem mi je izročil vajeti, češ, da ga je sram v uniformi voziti skozi mesto. Preden sem mu mogel odgovoriti, je že tudi izginil, pa sem stal neprostovoljni avstrijski pravni praktikant okrožnega sodišča sredi ceste z vajeti v roki. Kaj sem hotel, napovedano uro smo že itak zamudili, naj še pustim konje z vozom na cesti? Celo peščico paragrafov in kazni bi imela mati naenkrat na glavi. Torej sem pognal konje, toda tedaj sem šele opazil, zakaj se je brat upravičeno sramoval te »fure«, prav nič radi uniforme. Doma so namreč pobrali v uti vse invalidne dele voza in iz njih sestavili prav res nedostojno vozilo za avstro-ogrsko armado. Kolesa so se zibala sem in tja, škripala, ročice niso bile vredne svojega imena, a še huje je bilo s konji. Bolj ciganske opreme nisem videl nikdar prej in ne pozneje. Že moje vajeti so bile zvezane iz samih koščkov, »fuksa« je bila na eno oko slepa, visoka in suha, ki je čofotala s svojimi trudnimi koraki vsaj meter naprej pred svojo drobno tovarišico, ki je imela vprego iz takih kratkih kosov sestavljeno, da tudi z najboljšo voljo ni mogla dohajati »fukse«. Pa takrat se slovenski časopisi še niso toliko zanimali za mojo malenkost in sem vsled tega lahko prifural do stolne cerkve, u* A« —i **'•» •»..**- v* Prevažal sem darove slovenske kmetije za avstrijskega cesarja »incognito«. Pri stolni cerkvi sem ves prepoten in rdeč od zadrege takoj pregledal situa- cijo. Na eni strani trga so bili še nepfe. gledani vozovi in mrhe, na drugi stra0 so bili že izločenci. Zavozil sem *°rC' pred škofijo in se javil županu, da s*1* dopotovali in me je vpisal. In pot® sem z očmi manevriral krog stroge v0, jaške komisije, ki so jo spremljali župa°j: Vozniki so vozili sem in tja, prihaja in odhajali, pa sem po dobri uri čitka zopet nategnil »fukso« in smo * oremaknili na vzhodno stran stolne ce kve. ko se je že bližala komisija. Koni® ni bilo treba nič dosti zavezovati * stražiti, kjer so obstali so ostali. *?.«e so pač bile dobro vzgojene naše k°^‘ in sem javil gospodu županu, da je ^ misija že pregledala kobile in rekla, jih ne rabi. Naj me torej prečrta in se^ dobil dovoljenje, da smem odpeljati. . Zmagoslavno smo se zibali po S)° ulici čez Glavni trg nazaj proti »Or du«, kjer sem mrhe izročil bratu. Ko sem prihodnjo nedeljo prišel z hrbtnikom zopet domov, mi je ma i kazala popolno priznanje, da sem imenitno fural po Mariboru in mi 1® . basala poln nahrbtnik koruzne mo kruha, pa še masti. Saj po to smo ..^j, takrat ob nedeljah v celih proceci na deželo in najbolj gosposke dam niso prav nič sramovale nositi nao nahrbtnike. KRANJ Velik volilni shod. Blok narodnega sporazuma, katerega nosilec liste za volitve dne decembra ie dr. VI. Maček, sklicuje v petek, dne 2. decembra ob pol 20. uri v gledališki dvorani Nar. doma velik volilni shod. Govorili bodo sreski kandidat Tomaž Križnar in drugi. Opozorilo brezposelnim. G. Škerbec v ,>Go-renicu« opozarja brezposelne, naj nikar ne prihajajo v žuipnišče s prošnjami za delo, in da na tozadevne pismene prošnje ne more več odgovarjati. Dalje pravi, da je (brezposelnih, ki se obračajo s prošnjo na njega, vsak dan več 'n sicer že toliko, da če bd se hotel pečati s tem poslom, bi moral zanemarjati svoj stanovski poklic. Svetuje brezposelnim, naj se obračajo na Borzo dela. Če pa že kdo želi osebne intervencije, naj se obrne na ZZD, katera naj se po mnenju g. Škerbca ustanovila po vseh zupnijah in prevzela .posredovanje za delo onim, ki so dela potrebni in vredni... Ljotičevci so v noči od sobote na nedeljo Poslikali zidovje s svojo sabljo, katero seveda sedaj še skrivajo za palmovo vejico. Ta način agitacije je čisto fašističnega izvora. Dotiond *Anstreicher« je v tem poslu že dobro izvež-ban. Vsekakor bi pa v momentu, ko bi prišli ha oblast, bila njihova sablja bolj vidna Meddruštveni odbor v Kranju. Pred tednom se je osnoval meddruštveni odbor, katerega ^aamen je vršiti izobraževalno in narodnoobrambno delo. Zamisel je izšla iz vrst Jug. akademskega društva. Meddruštveni odbor hoče izvršiti delo, ki je skupno vsem društvom, ih ki se le s skupnim delom da izvajati. V hiegov delokrog spadajo predvsem večje pri-Teditve n. pr.: narodno-obrambne matineje, razstave, tečaji in predavanja. Meddruštveni ■odbor je pristopil takoj tudi k (delu in priredil ha Ljudski univerzi dve predavanji. — Delavke, 'delavci, posedajte predavanja in prireditve Meddruštvenega odbora. »Gorenjec« je res zvest svojemu pisanju! Po člankih, ki so bili polni solzavega panslavizma 'h ljubezni do razkosane ČSR, se je potem grozovito razhudil • i*. ■*- - k •.*.*%»» i . v<- ker je zbiral denar za češke begunce v - t . >.» * i i Toda, da se le ne bi zopet zaletel, je v prihodnji številki Prinesel poziv meddruštvenega odbora kranj-sk^-iu prebivalstvu, naj daruje za begunce v ČSR. Res doslednji so pri »Gorenjcu« .. . Pred leti so bili za avtomobile, danes so pa za centralno kurjavo. JESENICE Volilni sestanki liste Olip-Čelesnik Koroška Bela: v četrtek, dne 24. t. m. ob 7. uri zvečer pri Jurčku..ec«-—*— ......... ..a,j i Predseduje s. Dolinar Franc. Poročata ss. Celesnik Ivan in Kristan Cvetko. r * * - ir«, b Na zadnjem sestanku liste Olip-Celesnik je bilo navzočih • i. r i Mojstrana: v petek, dne 25. t. m. ob 7. uri zvečer v hotelu Triglav. Predsedoval je bivši župan g. Gregor Klančnik, zapisnikar je bil Anton Šifrer. » 1*1 » • «» ut »>- '»•k ,„1, ,.«».* Poročala sta ss. Celesnik 'van in Kristan Cvetko, aušmt »*■**. Žirovnica: v soboto, dne 26. t. m. ob 7. uri zvečer pri Svetinu. Predsedoval je bivši žu-ban g. Bizjak, zapisnik je vodil g. Torkar, i" - «. Poročali so g. Olip Pavel, |feski kandidat, njegov namestnik s. Celesnik tvan in s. Kristan Cvetko. 1 1 •' 1 Boh. Bistrica: v soboto, dne 27. t. m. ob 11. Mri dop. v hotelu Markež. 1 .1 • ut»> ' ’* > i Predsedoval je g. Žmitek. Poročali s° g. Pavel Olip, ss Celesnik Ivan in Kristan Cvetko. Sestanki v Srednji vasi v Bohinju, na Koprivniku in v Češnjici so bili prepovedani. — Novi sestanki se vršijo: v četrtek, dne 1. decembra na Lipnici pri Muleju (pd. Alenču) ob '■ uri zvečer, v Ljubnem ob 9. uri zvečer pri Ambrožiču, dne 2. decembra t. 1. ob 7. uri zvečer v Begunjah pri Avseneku in ob pol 9. uri Zvečer v Lescah pri Šumiju: dne 3. decembra h 1. ob pol 7. uri zvečer v Gorjah pri Mačku 'n ob pol 9, uri zvečer na Bledu pri Baragi ‘Zajcu). Shoda JRZ, ki je bil napovedan za nedeljo, ®ne 27. t. m. se je »!?»«■» *■••«<> Ker so kovore prenašali po zvočniku jih je večina stala kar na cesti. Med udeleženci smo videli hudi iz vsega okraja. Ministra dr. Cvetkoviča ni bilo. >• t m fr KID razobe- ša po vseh svojih hišah zastave, poleg tega JJeščanska šola in še nekatere druge hiše. prišel je samo njegov zastopnik, ravnatelj beograjskega Pok. zavoda Ostojič. Govorili so P.stojič, kandidat dr. Šmajd in pa namestnik ‘■ne Markež. Zvočni kino Radio predvaja v četrtek, dne • decembra t. I. na narodni praznik ob 3. uri b°P in 8. uri zvečer velefilm »Ljubavne laži« t orotejo VVieck v glavni vlogi. Med dodatki bi kozaški kulturni film in še 1 kulturni film. Sledi »Vrtinec«. MEŽICA Gledališka predstava. »Vzajemnost« Mežica “mizori .v soboto, dne 3. decembra t. 1. ob 8. W Zvečer in v nedeljo, dne 4. decembra t. 1. JJCno ob 4. uri popoldan Koržetovo veseloigro Petjem in godbo »Čigav je grunt« v dvorani loffa v Mežici. Vstopnina običajna, Vljud-‘Ip vabi — odbor. STUDENCI PRI MARIBORU (Ljudska univerza. V četrtek, dne 1. decem-30“ t. 1., na državni praznik, se vrši proslava 8nT“tnlce obstoja naše države s predavanjem Ju^\ravnatelja Baša »Kaj nam je prinesla klat? 't* v letih?« Za uvod bo nekaj de-tii^amj,in kratka igrica, pa turji nekaj skiop- Volilni shodi Maribor levi breg: Maribor: V petek, dne 2. decembra ob 3. uri popoldne v dvorani na Ruški cesti št. 7, vhod na dvorišču. (V zadnji številki smo pomotoma objavili, da se bo shod vršil v sredo, kar tem potom popravljamo.) Kamnica: V nedeljo, dne 4. decembra s pričetkom ob pol 8. uri zjutraj v gostilni Dimc. Maribor: V nedeljo, dne 4. decembra s pričetkom ob 10. uri dopoldne v dvorani gostilne »Zlati konj« v Vetrinjski ulici. Govorili bodo: kandidat za Maribor, levi breg, s. dr. Reisman, namestnik s. Bahun in s. Ulbl. Maribor desni breg: Pobrežje pri Mariboru: V petek, dne 2. decembra s pričetkom ob 7. uri zv. v gostilni Štok na Aleksandrovi cesti. Studenci pri Mariboru: V petek, dne 2. decembra s pričetkom ob pol 7. uri zvečer v gostilni »Pri beli zastavi« (Hische). Ruše: V nedeljo, dne 4. decembra s pričetkom ob pol 9. uri dopoldne v j gostilni Magdič. Sl. Bistrica: V nedeljo, dne 4. decembra s pričetkom ob pol 9. uri v dvorani hotela »Beograd«. Slivnica: V nedeljo, dne 4. decembra s pričetkom ob pol 3. uri popoldne v gostilni Kosič, Hotinja vas. Poljčane: V nedeljo, dne 4. decembra s pričetkom ob pol 8. uri zjutraj v hotelu Mohorič. Marija Brezje: V nedeljo, dne 4. decembra ob 3. uri popoldne v gostilni M&rije Lešnik. Okraj Laiko: Hrastnik: V petek, dne 2. decembra ob 6. uri zvečer v gostilni Banton na Brnici. V soboto, dne 3. decembra ob 6. uri zvečer v gostilni Dimitrovič v Hrastniku. V nedeljo, dne 4. decembra ob 11. uri dopoldne v gostilni Peter Šentjurc na Dolu. V nedeljo, dne 4, decembra ob 3. uri popoldne v dvorani Konzumnega društva rudarjev v Hrastniku. Poročajo: kandidat s. Petejan Josip, ss. Malovrh, Kolner in drugi. Širje nad Zidanim mostom: V nedeljo, dne 4. decembra s pričetkom ob 8. uri zjutraj v gostilni Medved. Krnice: V nedeljo, dne 4. decembra ob 3. uri popoldne v gostilni Krese. Na shodih poročajo ss. Kolner, Beutl in drugi. Okraj Dravograd: Vuhred: V petek, dne 2. decembra s pričetkom ob 8. uri zvečer v gostilni Zgerm. Dravograd: V soboto, dne 3. decembra s pričetkom ob 7. uri zvečer v gostilni Hatenberger na Meži. Guštanj: V nedeljo, dne 4. decembra s pričetkom ob 9. uri dopoldne v gostilni Milonik. Kotlje: V nedeljo, dne 4. decembra s pričetkom ob pol 3. uri popoldne v gostilni Marije Vastl. Trbonje: V torek, dne 6. decembra s pričetkom ob pol 6. uri zvečer v gostilni Brajnik. Okraj Litija: Vače: V nedeljo, dne 4. decembra TRBOVLJE Okrog kandidata Hockkrauta se je zadnjič sukal »Slovenec« in si izmišljeval, da so baje socialisti intrigirali pri Mačku proti njegovi kandidaturi in dosegli, da ga dr. Maček ni sprejel na listo. Laž pa ima kratke noge. V nedeljo so beograjski listi in v torek za njimi »Slovenec« sam objavil, da kandidira tudi g. Hochkraut na Mačkovi listi. c. >■"- -‘V-- Rotar Vinko Tezno: V pondeljek, dne 5. decembra ob 11. uri dopoldne volilni sestanek . DA « X____ ^ _ A ’ 1_ • T7* 1' v t r s. 1 _ ob 00. uri zvečer v gostilni Felič. Govorijo ss. dr. Reisman, Grčar Viktor, Jelen Adolf, Čeh Alojz, Minodraž in Oblak. na Vačah. Popoldne ob pol 3. uri pa v gostilni g. Zarnika na iMlinšah. Na teh sestankih poroča kandidat s. Arh Jurij iz Zagorja. MARIBOR NaSa proslava 20-letnice Jugoslavije bo v soboto 3. t. m. ob 8. uri zvečer v »Unionu« T.o soboto, dne 3. decembra t. 1. ob 20. uri zvečer, priredijo združene mariborske delavske kulturne organizacije v dvorani »Uniona«, na Aleksandrovi cesti, delavsko proslavo 20. letnice Jugoslavije. Slavnost je namenjena najširšim krogom našega delavstva in bo zato vstop brezplačen, čeprav je spored zelo obširen. V svrho kritja stroškov za prireditev bodo zaupniki prodajali spominske znake z napisom »20. letnica Jugoslavije«, ki si ga naj vsak nabavi in pride z njim na proslavo. naj Ker je pričakovati velikega navala, vsakdo skrbi, da pride pravočasno, najbolje že nekaj pred 8. uro. Spored je sledeči: Godba Glasbenega društva železničarjev, kapelnik g. Schonherr. Pevski zbor »Grafike«, dirigent g. Živko. Deklamacije (člani »Vzajemnosti). Slavnostni govor s. dr. Avg. Reismana. Pevski zbor pekovskih pomočnikov dirigent g. Horvat. Godba. slik. Vstopnine ni. Proslava l. decembra na Glavnem trgu V četrtek, dne 1. decembra bo ob 11, uri na ■Glavnem trgu v Mariboru slavnostno zborovanje v proslavo 20-letnice obstoja države. Na Glavnem trgu se zbere prebivalstvo Maribora in okolice. Zlasti vse organizacije, dru štva in korporacije ter šolska mladina. Vsi. ki pridejo k proslavi, naj se ravnajo po navodilih rediteljev, ki bodo razpostavili društva, organizacije itd. Sezona laži in obrekovani je začela v redakcijah »-samoslovenskih« časopisov1. Največja kuhinja za to je postavljena zaenkrat v Mariboru na Koroški cesti št. 1, medtem, ko so delavski časopisi visoko vzvišeni nad takšnim umazanim delom. Pa tudi treba nam ni takšnih sredstev. Mi za takšnimi t»**8 gospodi samo ■pometamo, med drugim so se zlagali v »Slovencu« in v »Slovenskem domu«, da je vodja »Delavske pekarne« neki ključavničar, ki je bil ob socialističnem puču leta 1934. izgnan iz Avstrije. Resnica pa je ta, dia so v »Delavski pekarni« z vodjo vred sami izučeni peki, ki še celo zmajo izvrstno peči kruh in žemlje, tako da uživa pecivo »Delavske pekarne« povsod priljubljenost, pa tudi izgnan ni bil ta naš pek, predsednik »Delavske pekarne« ob puču 1934., ampak je res, da ga je Šušnikov režim leta 1934. izgnal z večimi drugimi Jugoslovani le radi tega, ker mu ni dovolil zaposlitve kot jugoslovanskemu državljanu. Zato ga pa sedaj »Slovenec« napada v domovini. Še vedno ne ve ničesar o pravilniku železniških delavcev. »Slovenec«, ki je sicer vedno odlično informiran o vsem, kar se dogaja v Beogradu, je pretekli teden odločno zatrjeval, da osnutek pravilnika za železniške delavce še ni izgotovljen. Ugotovili smo, da se osnutek pravilnika nahaja že v rokah predstavnikov nacionalne organizacije železničarjev. Na to »Slovenec« ni odgovoril. Sedaj moramo naše poročilo izpopolniti še v toliko, da so te dni na nekem sestanku železničarjev že celo razpravljali o tem osnutku, samo »Slovenec« še Mesarske prodajalne bodo na državni praznik ves dan zaprte in prav tako se tudi mesa na stojnicah ne bo prodajalo. Mestni avtobusni promet. Na progi Maribor-Sv. Peter bo od 1. decembra dalje vozil avtobus zjutraj z Glavnega trga namesto ob 6., šele ob 6.45. Povratek na Glavni trg ob 7.30 uri. Ta sprememba velja do 31. marca 19,39. Mojstra obklal in potem skočil v Dravo. Krojaški mojster Franc Globovnik v Studencih je zadržal svojemu pomočniku Maksu Knapu, ki je bil nazadnje zaposlen pri mojstru Klojč-niku v Mariboru, mezdo din 200 pod pretvezo, da mu je skazil neko obleko. Ko je 27. t. m. Knap prišel terjat svojega bivšega mojstra, sta se sporekla. Knap je mojstra obdelal z nožem, potem pa je šel in skočil s Dravske brvi v Dravo. Danjkove barake bodo gorele. Danes, dne 30. t. m. bodo ob pol 6. uri zvečer zažgali Danjkove barake in vagonarsko kolonijo, iz katere so se prebivalci izselili. Štiri barake so še iz vojnega časa, vagoni pa so bili postavljeni pozneje, kot zasilna stanovanja brezdomcev. Ogenj bo zanetila požarna bramba, ki bo tudi skrbela za to, da se ne bi razširil na kakšne druge objekte. Les barak in vagonov je menda tako poln golazni in tudi sicer inficiran, da ni kazalo, da bi ga ljudje odnesli na domove in porabili za kurjavo. ZIDANI MOST Delo se obeta. Da bi bili v zadnjih treh letih progovni delavci na zimo imeli izgled, da bodo polno zaposleni, se ne moremo spomniti. Zato nas je tem bolj iznenadila vest, da se bo letos to zgodilo in sicer baš v mesecu decem Naš stari rudarski znanec s. Rotar Vinko z Ojstrega nad Trbovljami je dočakal koncem oktobra svojo osemdesetletnico, ki jo je praznoval v krogu svoje rodbine, kateri je bil skrben in dober rednik. Rodil se je na Vseh svetih dan leta 1858 v Prapretnem nad Hrastnikom, v daleč okrog znani Rotarjevi hiši. Svoja mlada leta je preživel na domu in se privadil trdemu kmetskemu delu. Vedno bolj razvijajoča se rudarska industrija v trboveljski in hrastniški dolini je marsikaterega kmetskega sina odtegnila delu na rodni grudi in tako je tudi mladi Rotarjev Vincenc nekega dne zamenjal plug in koso z rudarskim orodjem. Dolga leta je delal in ko so prišli v naše revirje prvi birmovci, ki so obetali našim rudarjem lepše zaslužke v tujih rudnikih, se je tudi naš jubilant poslovil od domačih in krenil na pot v tuji svet. Mladi Vinko je krenil v širni svet. Delal je po rudnikih v Nemčiji, na Madžarskem, v Bosni v Tuzli, pa tudi v Dalmaciji, predno se je vrnil v svoj domači kraj. Tujina ga ie mikala, hotel jo je spoznati, si nabrati znanja in izkustev, ne glede na križe in težave, ki jih je moral prenašati, ko je brodil križem po tujini in si s trdim delom služil svoj vsakdanji kruh. Tujina ga je vrnila izvežbanega rudarja in prvovrstnega delavca, ki je potem delal dolgo vrsto let v trboveljskem rudniku. V veliko oporo mu je bila njegova zvesta življenjska družica. Rodila mu je 10 otrok, od katerih živi danes še 8 in vsi so dobro preskrbljeni. Sedaj je v zasluženem pokoju kot rudarski paznik. CELJE Graška »Tagespost« zopet laže. V nedeljski številki prinaša kar na iprvi strani brzojav iz Celja, glasom katerega bi naj oblasti aretirali celo vrsto Slovencev, ki so nosili po mestu Celju in tudi v Mariboru letake s seznamom 90 nemških in poleg tega celo 100 slovenskih trgovin, katerih ljudje ne smejo obiskovati. — Baje so prihajali taki ljudje kar v trgovine, ko je bilo tam polno ljudi ter navzočim nakupovalcem vsiljevali ■dotične letake. Kakor že zadnjič, je tudi to poročilo gladko izmišljeno in bi bilo primerno ter koristno za javni red in mir, če bi se prijelo takšnega lažnjivega poročevalca, ker je graški list vendarle še zelo razširjen med celjskimi trgovci in drugimi podjetniki in tudi po javnih lokalih. Vokalni koncert bo priredila »Vzajemnost« v nedeljo, dne 4. decembra ob 16. uri v mali dvorani »Uniona«. Nastopi tenorist Slavko Lukman, nekdanji član pevskega zbora »Svobode« v Celju. Na sporedu so skladatelji: Flejšman, Pavčič, Pregelj, Gounod, Leonca-eallo, Padila Puccini, Schubert, Verdi. Pri klavirju bo spremljala pevca gdč. M. Oražem. Vabljeni vsi prijatelji lepega petja. Svobodne strokovne organizacije s sedežem v Celju in celjskem srezu opozarjamo, da posluje tajništvo Krajevnega medstrokovnega odbora dnevno od 9. do 11. in 17. do 19. ure v Delavski zbornici. Miklavžev večer v soboto 3. decembra v mali dvorani »Uniona« ob 20. uri bodo, kakor vsako leto priredili tudi letos, privatni nameščenci. Vabljeni vsi na to lepo domačo in prijetno zabavo. nom. Peci..v. ^ »-K* »v ?• • ■n t»<-* Želimo samo, da bi bila zaposlitev res trajna in pa, da bi bili trajne zapo- ......................... slitve v zimskih mesecih deležni vsi železni- bru. Ljubljanski radio je dne 29. t. m. objavil I ški delavci in ne samo na naši postaji, vest, da se je železniška uprava odločila po- —————— večati takozvani hrvaški kolodvor in da bo v to svrho sprejela vse delavce, ki so zadnji čas bili poslani na brezolačni dopust. Za iz> vršitev teh del je predvidenih celih din 600.0601 V poštev pride razširitev proge, vsled česar Dva shoda je imel preteklo nedeljo, dne 27. novembra kandidat Eržen Viktor na listi dr. Mačka za dravograjski okraj. Prvi shod se je — . ------ •— ------ »-•"•v. »o.vu vv-ou, vršil pri Dobniku ob pol 10. uri dop., drugi vedno ničesar ne ve o vsem tem. #**» *• r.»t bo treba razstreliti velike skale pod Majda- shod pa ob ‘AlŽ. uro pri Deutschmanu. *#*- MUTA Največja izbira češkega in angleškega blaga za damske in moške obleke, plašče, kostume, hubertuse, železničarske uniforme, lodne, smokinge, otroške oblekce itd. dobite po najnižji ceni in najboljši kvaliteti samo v cessen MAGAZINI), Maribor, Ulica 10. oktobra Brezobvezno se lahko prepričatt\ Krojaške potrebščine ! Zadnje vesti Splošna stavka v Franciji uspela. Vesti iz Francije soglašajo v tem, da je splošna stavka uspela. V vseli večjih mestih se delavstvo in uradništvo ni odzvalo pozivu vlade, da pride na delo. V Parizu je mobilna garda in vojaštvo zasedlo podzemsko železnico in avtobusne postaje. S pomočjo vojaštva je bilo mogoče odpremiti par vlakov. Po uradih počiva vse delo in niso mogli vršiti niti civilnih porok. Preskrba z živili je v redu. Od časopisov je izšel samo en list v zmanjšani obliki. Blum je pozval uradništvo, da naj bo v tem boju solidarno. Desničarske agencije so razširile vesti, da je prišel v Francijo sam Dimitrov, da vodi stavko. Izkazalo se pa je, da je vest enostavno izmišljena. Eden o osnovah angleške politike. Bivši zunanji minister Eden je govoril dne 29. novembra v Londonu in dejal, da mora počivati politika Anglije na treh osnovah: 1. edinosti vseh strank proti politiki Chamberlaina in njegove vlatfp ? oborožitev, 3. zvestobi do demokracije. Ameriški poslanik se ne vrne v BeMin. Roosevelt je izjavil, da se poslanik Wil-son ne bo vrnil v Berlin, ampak počakal na razvoj političnih dogovorov v Washingtonu. Sofija obkoljena po vojaštvu Reuter poroča iz Sofije: V soboto zvečer so nastale v glavnem mestu Bolgarije, Sofiji, velikanske demonstracije proti mirovnim pogodbam. Demonstracije je organizirala Zveza na-cijonalnih bojevnikov, ki nosi znak »križ v krogu«. Da bi se demonstracije v nedeljo ne ponovile, je vojaštvo obkolilo mesto. V nedeljo je zastal na ulicah ves promet in so demon- stracije izostale. Demonstrantje so pri sobotnih demonstracijah zahtevali, da se Bolgariji vrnejo vsi kraji, ki jih je imela pred vojno. Novi poslaniki v Varšavi in v Moskvi Reuter poroča: Vsled rusko-poljskega najnovejšega zbližanja, bodo zopet imenovani poslaniki v obeh prestolicah v Varšavi in Moskvi. V Varšavi je že 18 mesecev odsoten sovjetski poslanik. Obenem je predložila poljska vlada celo vrsto predlogov, da se odpravijo sporna vprašanja med obema državama, zlasti vprašanje Ukrajincev in manjšin na Poljskem. Novi prezident ČSR izvoljen. Dne 30. t. m. sta se sestala k svečani seji parlament in senat Češkoslovaške republike, da izvolita novega prezi-denta republike. Izvoljen je bil dr. Emil Hacha, bivši predsednik najvišjega upravnega sodišča v Pragi. Ob pol 13. uri je prezident položil zaobljubo in izjavil v zmislu češkoslovaške ustave, da bo spoštoval ustavo in zakone. Potem sc je podal v sprevodu na Hradčane. Prezidcnta sta spremljala predsednik slovaške vlade dr. Tiso in namestnik predsednika vlade v Podkarpatski Rusiji, s. Revaj. Romunska vlada je razpisala 50.000 lejev nagrade za izsleditev zločincev, ki so streljali na rektorja univerze v Cluju. Rektorjevo stanje se je izboljšalo. Vlada pa po vsej državi ogromno razburjenje proti zločinskim podvigom »Železne garde«. VUZENICA Volilni shod kandidata Eržena Viktorja, ki kandidira v našem okraju na listi dr. Mačka, se je vršil v nedeljo, dne 27. t. m. pop ob pol 4. uri pri Jezeršku, a- •< s tuv Most čez Dravo je v smeri proti desnemu bregu popravljen, zato pa je ostala polovica v smeri proti levemu bregu v naravnost obupnem stanju. Ograja se je deloma nevarno nagnila in grozi, da se bo vsak čas podrla. Za vozila je pa nevarnost, da se vderejo tla pod njimi, ker so prečni trami, iz katerih so sestavljena, docela obrabljeni. Tovorni avtomobili sploh ne morejo čez ta most. Vsled tega je prizadeta tudi muška tovarna, ki mora pre-' mog dovažati z avtomobili iz Dravograda ali iz Vuhreda in takisto tudi odpremljati robo, kar je združeno z znatno večjimi stroški. J h’ Iz Češkoslovaške Bivši češkoslovaški poslanik v Moskvi Fir-linger je bil ipozvan v Prago, toda se ni odzval pozivu, ampak je ostal v Rusiji in namerava sprejeti sovjetško državljanstvo. Firlin^sr je pripadal socialni demokraciji. Nove češkos’ovaška vlada ho imela šest ministrov s predstavniki avtonomnih pokrajin Češke, Slovaške in Podkarpatske Rusije. Od teh bo šest ministrov upravljalo resore, ki sp skuipni za vso državo. Suha bukova drva prodaja Majdič, Sp.Hudinja 5Hrt Din Potrebujete, da zaslužite 1000 Din 43UU Ulil mesečno doma.— Postranski zaslužek. Dopisi ,Anos‘i Maribor,Orožnova 6. I Srajce, pižame, samo veznice, nogavice ter vse vrste pletenin dobite po naj nižjih cenah v »Oblačilnici Glavni trg 11 Ivan Kravos, M Aleksandrova c priporočaročne torbice, aktovke, denarnice, nahrbtnike itd. kot zelo praktična Miklavževa darila arlbor esta 13 Dipl. optik E. PETELN Odškodnina (Kočevska reka) Vprašanje: Pogodil sem se za izdelavo ečje količine opeke, pa mi je delodajalec predčasno onemogočil delo. Ali lahko zahtevam od. njega kako odškodnino? Ravnotako sem mu izdelal večjo količino apna, ki mi ga pa sedaj naenkrat noče plačati, češ, da apno ni dobro. Ali lahko zahtevam kaj tudi za apno? t Odgovor: Če ste se pogodili za določeno količino opeke, lahko zahtevate odškodnino odnosno odišli zaslužek od naročnika, če se ni držal pogodbe. Ravnotako lahko zahtevate primerno plačilo za izdelano apno, ako apno ni bilo popolnoma dobro žgano le po krivdi naročnika. Ločitev zakona (Celje) Vprašanje: Moja žena, ki bi se rada ponovno poročila, mi prigovarja k ločitvi zakona. Jaz temu ne nasprotujem, zdi pa se mi nevarno, da bi žena predlagala ločitev zakona po moji Maribor, Grajski trg 7 Dobavitelj Bolniškega fonda jugoslovanskih držav, železnic. Strokovnjaška postrežba, najboljša kvaliteta. Pletenine iz lastne pletarne na željo tudi po meri. Rokavice, nogavice, zimsko perilo, perje in čisti puh, copate, ovratniki, svileno perilo, krojaške potrebščine i. t. d. najceneje pri Cia ff ff Jtiaribor, Aleksandrova cesta 19 Izvrsten v kvaliteti, krasen v obliki, to radijev sta naših najvažnejši odliki. Dan na dan užitek nudi Vam le on. v ceni konkurenčen Radio Hornyphon RADIO TSCHARRE - MARIBOR generalno zastopstvo Hornyphon - Zrinjskega trg Stev. 9 Usodne cene! Nizki obroki! Ustanovitev stranke delovnega ljudstva. nedeljo, dne 4. decembra bo v Pragi ustanovil občni zbor Narodne stranke delovnega lj*$ stva, ki bo edina dovoljena v Češki poleg o*00' vane vladne stranke Narodne enotnosti. V 1® svrho je bila razpuščena češkoslovaška som*-' demokratska stranka. Zelo zanimivo bo stališč® Slovaške proti tej stranki, ker dopušča MSI?' dr. Tiso le svojo Hlinkovo ljudsko stranjo. Kljub oficielnemu proglasu, da pristopijo H8 rodni socialisti k narodni stranki, pa se h® gotovo mnogo njenih bivših članov pridružil® novi stranki delovnega ljudstva. Avstrijske novice Angleški listi poročajo, da je bival Hitl*^ te dni na Dunaju. Njegov obisk je bil v »iV*? z amnestijo avstrijskega kanclerja SchuschnižŽ3, za katerega se je zavzel sam Mussolini. Kak# pa se izve, je Schuschnigg odklonil aboli01!® proti njemu naperjenega procesa, razen iko t* bilo istočasno ustavljeno postopanje tudi P*0^ nekdanjim vodilnim osebam Jz njegove najbliž)® okolice. Delavski pravni svetovalec krivdi, kot to hoče. Bojim se, da ne bi bil Pn' moran kljub ločitvi vzdrževati njo in otrok®; ki ga imam z njo. Odgovor: Dolžnost vzdrževati vašega zakP®' skega otroka pade po zakonu v prvi vrsti Vas in bi Vas nepreskrbljeni otrok lahko tožiti tudi če bi se vidva z ženo o.b ločitvi drugi®* dogovorila. Svoje ločene žene niste dolž®1 vzdrževati, če ločitve niste zakrivili; moral® pa se z ženo Ločiti sporazumno in 'obenem &9’ seči od nje, da se odpove vsaki vzdrževalno'1' ali pa jo morate tožiti na ločitev zakona P? njeni krivdi. Zakon se lahko sporazumno lo&r ne da bi se sploh ugotavljalo, kdo je ločitv® kriv. Nadležne kokoši (Celje) Nikdo ne sme spuščati svojih kokoši ali l