Naročnina za tnzemstvo: četrtletno « Din, polletno 18 Din, celoletno 36 Dla; za lat* zerastvo razen Amerlkei četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dla; Amerika letno I dolar, — Račun poštne hranilnice, podružnice» Ljubljani, št. 10.711.
Upravništvo „Oomovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek

iz domače politike
Narodna skupščiua se bo sestala v januarju — Pred preosnovo Jugoslovenske nacionalne stranke — Organizacija Jugoslovenske radikalske zajednice po srezih — Tudi Jevtič se giblje
Kakor poročajo iz Beograda, narodna skupščina ne bo sklicana decembra k seji, na kateri bi izročila predlog novega držav« nega proračuna finančnemu odboru, nego šeje v prvi polovici januarja. S tem- očitno računajo tudi posamezni odbori, katerim so bili izročeni razni zakonski predlogi v pre« učevanje, med drugimi predlog o gospodar« skih zadrugah. Ti odbori do danes še niso začeli dela. Le odbor za zadruge je sklican za 5. decembra. Kar se tiče tako zvanih po« litičnih zakonov, je računati tudi z njihovo odložitvijo. Prišli bodo najbrž na vrsto še« le po sprejetju preračuna.
Te dni so bila posvetovanja pri bivšem predsedniku vlade Uzunoviču. Že dalje časa se v vrstah Jugoslovenske nacionalne stran« ke razpravlja o potrebi preosnove, ki naj bi omogočila večjo delavnost. Kljub hudi borbi proti JNS, ki se je začela z nastopom Jevtičeve vlade, in kljub temu, da so se zlasti volitve vršile proti stranki, se orga« nizacija JNS ni razbila. V mnogih krajih je delo stranke spet obnovljeno in le redki so srezi, kjer so strankine organizacije pre« nehale. Zdaj se odpovsod javlja nova volja za delo.
Strankinem^ vodstvu se očita, da je bilo preveč mrtvo in izraža se splošna želja, da
Sedanji invalidski zakon je bil že dva« krat izpremenjen. Zdaj ga izpreminjajo tre« tiič in so invalidska združenja stavila na« slednje predloge:
Hiša vojnega invalida ali družine vojne žrtve- naj bo oproščena davka, ako stanu« jejo v njej vojni invalid sam ali pa svojci vojne žrtve in ako ni namenjena za oddajo
v	najem. Odločno se zahteva izprememba člena 42., ki jemlje invalidom zaradi kazni« vih dejanj vse podpore. Osrednji invalidski odbor je navedel naslednji primer: Čisto slep invalid je bil ovaden in kaznovan, ker je baje ukradel kokoš iž kokošnjaka. Kako je mogel slepec to storiti, je vprašanje. Ob« sodili pa so ga vendarle in izgubil je mese« čno invalidnino, tako da ga kokoš do danes stane že 84.000 Din.
Rezervnim oficirjem invalidom naj se vr« nejo posebni dodatek dnevnih 20 Din in druge pravice po prejšnjem invalidskem za« konu. Tudi aktivnim oficirjem invalidom je storjena krivica. Vsi oni, ki so priznani po invalidskem zakonu iz leta 1929., unokojeni pa po zakonu o ustrojstvu vojske iz leta 1923., uživajo manjše pokojnine kakor zdra«
vi	oficirji, upokojenci po zakonu o ustrojstvu
bi se izvršila njegova preosnova, ki bi za« gotovila nov razmah v stranki. Iz vseh delov države izražene želje so bile predmet po« novnih razprav v Klubu senatorjev JNS, ki si je* ob priliki zadnjega zasedanja izvolil peseben akcijski odbor, da v sporazumu s predsednikom stranke pripravi rešitev tega važnega vprašanja. Člani odbora so se zad« nje dni ponovno posvetovali s predsedni« kom Uzunovičem, kar je zbudilo v politični javnosti veliko pozornost. Udeleženci teh razgovorov zatrjujejo, da potekajo razgo« vori ugodno.
Posvetovanja poslancev Jugoslovenske radikalske zajednice, ki se zadnje dni vrši« jo v Beogradu za vsako banovino posebej, so posvečena zlasti vprašanju organizacije nove stranke. Akcija za ustanavljanje JRZ po srezih je prenesena zdai na narodne po« slance in mora po navodilih vodstva biti izvršena do konca leta. V vodilnih krogih JRZ se tudi zatrjuje, da so zdaj podana jamstva, da se bodo v bodoče činitelji in govorniki JRZ še strože držali programskih načel stranke kakor doslej.
Listi poročajo, da bo imel tudi bivši pred« sednik vlade Jevtič v spremstvu z več po« slanci posvetovanja po Južni Srbiji.
vojske iz leta 1929. Poleg tega se onim, ki nimajo 10 delovnih let, ne štejejo dvojna vojna leta in zato ne dobivajo nobenih dra« ginjskih doklad. Invalidsko združenje zah« teva, naj se tem aktivnim oficirjem invali« dom prizna pokojnina po novem vojaškem zakonu iz leta 1929.
Pred uveljavljenjem zakona odpuščenim invalidom uradnikom naj se naknadno všte« jejo vojna leta dvojno in se po tem uredi pokojnina. Vojni invalidi, upokojenci po starem zakonu, pa naj se prevedejo na po« kojnino po novem uradniškem zakonu s tem, da se jim vojna leta štejejo dvojno in po njih uredi pokojnina.
Vse ugodnosti, ki jih dajejo država in občine in druga samoupravna oblastva pri raznih koncesijah, naj se v prvi vrsti pode« ljujejo vojnim invalidom. Vojnim invali« dom, ki bodo na dan izprememb invalidske« ga zakona v državni ali samoupravni službi, naj se čas, ki so ga prebili v vojaški dolžno« sti v vojnah od leta 1912. do 1929., prizna v efektivno državno službo po določilih uradniškega zakona za napredovanje kakor tudi za pokojnine.
Zima
in brez0ose'nost
Zagorje, novembra
Bližajoča se zima povzroča hude skrbi. V/ Zagorju se množi število siromakov, ki sebe in svojih družin ne bodo mogli preživljati. Vrnili so se delavci, ki so bili zaposleni pri raznih javnih delih, ki so zdaj vsa ukinje« na. Lani je imela občina s podporo banske uprave javno kuhinjo, v kateri so razdelje* vali dnevno do 400 porcij. Kakor vse kaže, letos občina ne bo mogla dobiti potrebnih sredstev za tako kuhinjo. Manjka tudi sred« stev za razna javna dela, ki so že v načrtih in pri katerih bi imelo vsaj nekaj družin« skih očetov skromen zaslužek. Število brez« poselnih se je tudi zvišalo, ker je mnogo ru» darjev izgubilo zaslužek v Franciji in Ho« landiji in se vrnilo domov z družinami. Tudi ti siromaki čakajo podporo.
Žalostna je nadalje usoda rudarjev, ki so bili zaposleni v raznih rudnikih na jugu. Mnogi so se vrnili domov, ker niso mogli iz« hajati z malim zaslužkom, ki ga nekatera podjetja tudi zelo neredno izplačujejo. Te dni se je vrnil iz Knjaževca ves izčrpan in bolan rudar Anton Negro. Z drugim brez« poselnimi rudarji se je poleti napotil v juž« ne kraje. Delo je dobil v Knjaževcu v rudni« ku »Dobri sreči«. Tam pa zanj ni bilo sreče, a tudi življenje drugih rudarjev je tam vse prej kakor srečno. V rudniku je zaposlenih okrog 400 rudarjev, ki kopljejo premog do* bre kakovosti, delajo pa pod nevzdržnimi po goji. V rovih je huda vročina, ker nima rud« nik potrebnih zračnih ventilacij. Poklicni rudarji zaslužijo dnevno po 15 Din, de* lavci iz okoliških vasi pa komaj po 10 Din in nekateri tudi manj. Negro je za hrano plačeval mesečno 300 Din, 100 Din pa za stanovanje. Delo je zelo nevarno, ker so varnostne naprave pomanjkljive. Vrnil bi se že prej domov, a za tri meseca ni prejel za* služka in moral je ostati, da je prišel do denaria. Oblastva bi morala na vsak način posvetiti naiveoio pozornost —eram v nekaterih rudnikih na jugu.
Pomen Tanske^a jezera za Abesin so in niene sosede
Abesi.nija ima važno jezero, Tansko je* zero, ki je neizmernega gospodarskega po« mena. Jezero je na severozapadu Abesinije. V deževni dobi se dvigne glad;na vode v jezeru za pol do dva metra. Odtod se na« maka v prvi vrsti rodovitna zemlja Abesi« nije same, (v pokrajini Amhari in God* žamu). Vode Modrega Nila, ki teče skozi Tansko jezero, pa namakajo Sudan in po« sebno s svojimi povodnimi Egipt. Kaj po« menijo za Egipt abesinske vede, so spozna* li Egipčani že v davnih časih.
Takrat je vladal v Amhari Lalibala, ki je hotel kaznovati Egipt za nasilnosti mo* hamedancev nad kristjani! Zato je dal zgra«
Invalidi za izboljšanje
svojega zakona
in da ravna v skladu z obveznostmi, ki jih ima iz določb dogovora. Italijanska vlada je vzela ta odgovor na znanje kot prija« teljski. Kakor poročajo listi,
so Abesinci zadnje dni dalje napredovali
in na več krajih potisnili Italijane nazaj. Zdaj pa je nastalo na bojiščih mirnejše. Razvrstitev abesinske vojske je končana in je pričakovati, da bodo Abesinci začeli ve» liko ofenzivo.
Iz Ženeve poročajo,
da se bodo sankcije Društva narodov proti Italije poostrile.
Namerava se prepovedati še izvoz petrole« ja v Italijo. Angleška vlada je soglasno za petrolejsko prepoved, med tem ko nekatere članice Društva narodov izražajo pomisle« ke. Italijanski odposlanec je te dni izročil noto italijanske vlade Društvu narodov. V noti se naglaša, da bi Italija smatrala pre« poved izvoza petroleja v Italijo za neprija« teljski ukrep, na katerega bo odgovorila z enakimi ukrepi. Ženevski listi splošno pou« darjajo, da bi mogla poostritev sankcij iz* zvati v Evropi resne zapletljaje, ker vse kaže, da Italija ne bo odnehala in da vse sankcije ne bodo onemogočile vojne med Italijo in Abesinijo.
DOPISI
GORENJI LOGATEC. Dne 17. novembra so nam nudili marljivi igralci in igralke lepo podano burko »Maksi« pri polni dvorani Sokolske-ga doma. To je bila že druga igra v tem mesecu. Po igri se je razvila prosta zabava, ki je potekla v najlepšem razpoloženju. — Na praznik ujediaenja se bodo zbrale tukaj po sv. maši vse tukajšnje korporacije in društva z osnovno šolo vred v Sokolskem domu. da dostojno proslavimo ta zgodovinski praznik. — V četrtek 5 decembra bomo imeli v Sokolskem domu miklavževanje.
JEZICA. (Nova sadjarska škropilnica). Podružnica sadjarskega in vrtnarskega dru« štva bo imela v nedeljo 8. t m. ob 14. v
šoli na Ježici prvi redni občni zbor, kamor vabi člane in prijatelje društva. Po občnem zboru bo predaival nadzornik g. Skulj o tem, kako se pripravi dobro škropivo in kako se pravilno škropijo sadno drevje, vrtnice in druge rastline. Navzočni bodo pri tem na bližnjem vrtu poskusili škropljenje, kajti podružnica je kupila dovolj arborina po zni» žani ceni in je s podporo banovine in sre« skega kmetijskega odbora nabavila izvrstno samodelno sadno škropilnico. Upamo, da se je bodo naši sadjarji s pridom in radi po« služevali. Zlasti vabimo posestnike s To« mačeva in iz Jarš, pa tudi one iz Črnuč in z Ježice, ki se doslej še niso priključili, da pristopijo k podružnici.
KRI2EVCI PRI LJUTOMERU. (Smrt. na kosa). V Bunčanih je umrl posestnik g. Petovar za hudo operacijo na čevih. Po« kojnik je štel šele 48 let in zapušča poleg žene 5 nepreskrbljenih otrok. Pogreb je pri« čal o priljubljenosti pokojnega. Blag mu spomin! — V Križevcih je umrla učenka narodne šole Helena Vrbnjakova za slad« komo boleznijo. Na njeni zadnji poti jo je spremljala šolska mladina pod vodstvom učiteljstva. Na pokopališču sta se od po« kojne učenke poslovila v ganljivih besedah součenka in upravitelj šole. Šolska deca pa ji je zapela v slovo »Vigred«.
REČICA OB SAVINJI. (Smrtna kosa). Te dni smo spremili k večnemu počitku Franca Repenška, posestnika in gostilničarja iz Nizke. Rajni je bil kremenit značaj, vzoren gospodar, dober oče svojim otrokom in splošno priljubljen pri sosedih. Stal je vedno kakor vsa njegova družina v naprednih vrstah. V njegovi h ši so imela prostor in zavtišče vsa nacionalna društva. Številni shodi so se priredili pod njegovo lipo; posečali so jih nacionalni mož.e iz vsega sreza. Bil je več let občinski odbornik in blagajnik in član Sokola do zadn:ega d hliaja. Pred letom ie začel bolehati in ga je prejšnjo sredo ugrabila smrt. Številni venci in veličastni pogreb so oričali o megovi pril ubljpnosti. Globoko užaloščeni rodbini izrekamo globoko sožalje. pokojnik pa naj počiva v miru!
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
diti ogromen kamenit jez, ki je vode iz Tanskega jezera in Anthare odvajal proti jugu v Zuaisko jezero. Nil v egiptu je imel malo vode in prišla so leta zelo slabe letine. Egipt bi bil morda čisto uničen, če ne bi bili dvorni duhovniki prepričali Lalibale, da »o njegove stavbe božja izkušnjava. Grad« njo so ustavili, ostanki jezu so se pa ohra« nili do današnjih dni.
Poizkus vzeti Egiptu vode 6e je ponovil Še v 16. stoletju pod vplivom takratnega »leksandrijskega patriarha, ki je pisal o tej ladevi celo poglavarju abesinske cerkve. Da so se v Egiptu zavedali pomena Abesinije kot dobaviteljice votle, je razvidno tudi iz toga, ker so pošiljali tja iz Egipta mnogo daril vladarjem, da bi si Egipt ohranil nji« hovo naklonjenost. Ko je Napoleon Bona« parte prispel v Egipt, je takoj poslal odpo* sJance v Abesinijo, ker je dobro vedel, da Abesinija obvladuje nilske vode in s tem tudi Egipt.
Politični pregled
Pred dnevi je predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Stojadinovid Izročil italijanskemu poslaniku v Beogradu Guidu Violi grofu di Campalto
odgovor jugoslovenske vlade na noto
italijanske vlade o sankcijah.
Odgovor vsebuje v glavnem zatrditev, da jc Jugoslavija zmerom želela, da pospeši v okviru svojih možnosti naglo in pravično rešitev spora. To stališče jugoslovenske vla« de narekujejo čuvstva prijateljstva, ki ga goji nasproti Italiji, in njena najiskrenejša želja je, da bi ohranila obstoječe prijateljske odnošaje nasproti kraljevini Italiji. Vlada kraljevine Jugoslavije ni z italijansko*abe« sinskim sporom neposredno prizadeta So« delovala je pri pogajanjih o tem vprašanju in sodeluje zdaj pri skupno sklenjenih ukre« pih le kot članica Društva narodov zato, ker ee je bila svečano obvezala, da bo določbe dogovora o Društvu narodov izvajala. Ju« goslovenska vlada je bila zaradi pravkar na« vedenih splošnih okoliščin proti svojim pri« jateljskim čuvstvom nasproti Italiji prisi« ljena. da se ne loči od stališča, ki so ga za« vzele ostale države, članice Društva narodov
Ivan Slivnik:
Gospa Sibila je skomignila z rameni. »Moj Bo.g, nikari se tolikanj ne košati s svojim delom. Hojer stori vendar sam, kar je najpotrebnejšega. Strašno pusto se mi zdi od tebe, da tičiš venomer za tistimi tr« govskimi knjigami.«
Romana je ostala mirna »Da, kratkočas« no baš ni, zato pa je potrebno.«
»Ah. nezmisel! Naimi še enega pisarja in daj mu tisoč dinarjev na mesec, pa bo storjeno tudi tvoje delo.«
»Ne verjamem, mama. Toda ne prepi« rajva se o tem. Saj itak mislim, da me ni nihče pogrešal.«
»Nu, čudež ne bi bil. če te ne bi. Ne xdiš se jim pač zanimiva. Ženska, ki ima v glavi same številke in namestu srca ra« čunski stroj — brrrl kje naj to miče go« spode?«
Ravnodušno je obletela Romana veselo družbo z očmi. Med vsemi mladimi gospo« di, ki so, vneto dvorili Beatriki in drugim gospodičnam ni bilo nobenega, da bi ji bil mogel vznemiriti srce
»Saj niti ni moj namen osvajati gospo« diov, mama,« je dejala pokojno.
Gospa Sibila. ki je bila še bleščeča pri« kazen, zlasti zdaj, v večerni razsvetljavi,
ter je razodevala z vsem svojim bitjem in vedenjem, da se še davno ni odpovedala osvajanju gospodov, je nejeverno pomeri« la pastorko z očmi. Ni se ji zdelo mogoče, da bi bila Romanina ravnodušnost v tem vprašanju pristna. Mislila je marveč, da modruje kakor lisica o kislem grozdju, ker moški ne rojč okrog nje kakor okrog Bea« trike.
»Nu, s temi nazori postaneš sčasoma imenitna stara devica,« je rekla porogljivo in z zadovoljstvom spustila pogled na hčer. Bila je prepričana, da najde Beatrika kmalu bogatega snubača. Sijajna partija se ji je zdela vreden in kaj pomemben cilj. Med kavalirji, ki sio dvorili Beatriki, je zbujal na primer njeno pozornost mladi bankir Zitko, ki je bil prevzel banko po očetu, ko se je ta umeknil počivat na svoje posestvo na Gorenjskem. Beatriki se je bilo treba le malce potruditi, pa bi ga imela. Toda zazdaj — ji še ni bilo do tega. Zitkova vnanjost se ji je zdela preveč navadna, in razen tega ni bil plemenitaš. Beatrika pa je sanjarila o elegantnem aristokratu, ki bi moral biti seveda zelo bogat.
»Zitko mi še vedno ostane, mama,« ie bila dejala nocoj pred veselico. »Saj se ne mudi.«
In tudi gospe Sibili se ni mudilo. Upala je, da se najde za hčer morda sijajnejša partija. Ni se delj mudila pri Romani, mar« več je odšla. Pastorka je gledala za njo. Da se zdi tudi v manj dragocenih toaletah,
ki jih je bila zdaj primorana nositi, še ved« no zelo elegantna in lepa, j6 morala Ro« mana priznati. Pri luči svetilk je vzdržala celo še primero z Beatriko. In kakor je bilo videti, so bili tudi kavalirji pogosto v dvo« meh, ali naj dado prednost materi ali hče« ri. Gospodje so imeli splošno obe za zelo imoviti; razume se, da je to množilo njuno privlačnost.
Nekaj gospodičen in gospodov je hotelo pritegniti Romano v 9voj prešerni dirki« daj; toda izmuznila se jim je, kakor hitro je mogla. Ton, ki je vladal tukaj, ji ni uga« jal, in čutila je, da ji to početje ne pristoji. Njene oči so zdaj pa zdaj z žalostni^, ma« Ione resnim pogledom iskale mladega po« polibrata. Janko Trtnik še ni bil napravil zrelostnega izpita, hodil je še v gimnazijo, a vendar je že sedel v fraku in laku med gosti v naslanjaču ter zbijal nalik staremu lehkoživcu dovtipe, v katerih se je razode« vala sicer umnost in duhovitost, hkrati ž njo pa tudi prenasičenost, ki jo je moral pameten človek obžalovati.
Vzlic vsemu pa je gojila Romana do svo« jega popolibrata toplejša čuvstva nego do Beatrike. Janko, dasi ni nastopal proti nji nič manj nerodno nego proti materi in se« stri, se ji vendar ni zdel tako brezsrčen kakor oni dve.
Ko ga ie zdajle opazovala, ji je rekel notranji glas, da je poklicana, rešiti ga iz tega lahkomiselnega, brezsmotrnega življe* nja.
______________ „D0M0VIN\"
Gospodarstva
i j© gospa Ivanka časih z!obna?
Nikakor ne! Smeji se samo svojim originalnim mislim: Tale naš kuža je napram potepuhom in postopačem prav tak kakor je ferpentir.ovo milo Zlatorog napram umazaniji. Naš !:užq užuga vsakega pritepenca, terpenfinovo rcila Zlatorog pa vsako umazancst pri perilu.
TadeKsicl tržni pregled
GOVED. Na mariborskem sejmu so bile za kg žive teže nastopne cene: debelm volom 2.75 do 3 Din poldebeiim volom 2 do 2.50. volom za delo 2 do 2.50, bikom za klanje 2.25 do 3, klavnim kravam debelim 2.25 do 3, plemenskim kravam 1.25 do 1.50, kravam za klobasar e 0.90 do 1 25, molznim kravam 2 do 2.25, ml.-di živini 2.25 do 2.75, teletom 3 50 do 4.50 Din Mesne cene za kg: volov.sko meso 1 8 do 10 Dn, U. 6 do 8, meso od bikov, krav in telic 4 do 6. telečje meso I. 5 do 10. II. 4 do 6. svinjsko meso sveže 8 do 12 D>n
SVINJE. Na marborskem sejmu so predajali: prasce, 5 do 9 tednov stare, po 50 do 80 Dn. 3 do 10 mesecev stnre no 120 do 360 D n. eno leto stare oo 4S0 do 650 Din 1 kg žive teže po 5 do 5.50 Din, 1 kg mrtve teže Pn 6 50 do 9.50 Dn.
Sejmi
9.	decembra: Dobova pri Brežcah, Mokro-
nog, Liti a;
10.	decembre: Sv. Jurij ob iužni železnici, Kam-
nik. Metlika;
13.	decembra: Gornji Logatec. Jurklešter. Lu-tomer, Mengeš. M šji dol, PadovHica. Studence pri Pol'čarah, Sv. Duh Sv. Peter pod Sv Gorami. Žalec;
14.	decembra: Sv. Lovrenc pri Prožinu;
15.	decembra: Zerovnioa.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili: 1 nizozem. goldinar za 29 76 do 29.90 Din; 1 nemško marko za 17.56 do 17.70 Din; 1 ameriški dolar za 43.63 do 44 Din; 100 francoskih frankov za 290 do 291 Din; 100 češkoslovaških kron za 182 do 183 Din; 100 italijanskih lir za 354 do 357 Din.
Avstrijski šiling se ie nmdajal v zasebnem kliringu po 8.77 do 8.87 Din Vojna škoda se je prodajala po 360, investicijsko posoji« lo pa po 77 Din.
Drobne vesti
= Predlog Zveze srbskih zemljoradniških zadrug o kmečkih dolgovih. Na shodu srbskih
Toda kako? Vedela je, da bi se ji sme« jal v obraz, ako bi jo zalotil le pri najmanj« šem poizkusu.
Vzdihnila je ter počasi odšla v enO iz« med stranskih sob, kjer je bil postavljen buffet. Hotela se je pokrepčati s kako ma« lenkostjo.
Romana se je ozrla na celo baterijo praz« nih šampanjk, ki so stale zraven buffeta. Drag šampanjec je tekel tu kakor voda.
Ko je bil oče umrl, je ugotovila Romana pri inventuri, da leži v kleti še do dve sto steklenic tega vina, ne glede na bogato za« lego raznoterih drugih dragih pijač.
Prosila je mačeho, naj varčuje ž njimi in toči to drago vino le pri posebno slo« vesnih prilikah.
»Zaloga mora zaeloščati vsaj za pet let,« je dejala.
Toda gospa Sibila se je malo menila za njene besede. Šampanjec, ki ga je sama ta« ko rada pila, je tekel na njenih sprejemih v obilju — tako je bilo med gosti vsaj ne« kaj dobre volje.
Romana je sicer menila, da družba ne sme zajemati dobrega razpoloženja samo iz vinskih čaš; o šampanjcu pa je poslej molčala.
Toda pred nekaj elnevi je bila ugotovila, da je zaloga malone izčrpana. Tudi nocioj so bili porabili spet tako nezmiselno mno« go dragega vina, ela ga je moglo biti k več« jemu še par steklenic.
Romana je pristopila k buffetu in pogle«
zemljoradniških zadrug te dni v Sarajevu vsebuje resolucija tudi predlog o rešitvi kmečke zaščite Predlog pravi, naj vlada u-ed; vprašanje kmeckli dolgov tako, da izplača četrtino kmečkih dolgov, drugo četrtno nai b upniki odpisali, ostalo polovico pa na bi kmetje dol-žn:ki plačali. Ta predlog naj bi po našem mnenju morda obveljal za kraje, kjer.pestijo kmete oderuhi* drugod pa ga morajo.kar se namreč tiče odpisa četrtine, odločno cdklomti.
= Slab pridelek me^u Letošnji pridelek medu je skoro oo vseh krai h države n-n^vadn) slab. Pomladi ie sicer kazalo, da b() letina d'1-bra toda pozna slana :n kasnejše slabo vreme sta vse nade naših čebelarev un'5'la Čebele so potrošile vse 7a1n?re medu novega Da so nanesle prav malo. ker je bilo poleti zavoljo suše orav malo paše.
= Izvoz živinske hrane prepovedan. Finančni minister je v soglas u z ministrskim svetom izdal sklep, da se zaradi prehrane živine v državi začasno prepove izvoz živinske hrane, in sicer ovsa, ječmena, sena. detelje, lucerne, slame. otrobov in suhih pesnih rezancev. Otrobi nimajo značaja živinske hrane ter se prepoved izvoza nan.ie ne nanaša. Izjemno se dovoljuje tovarnam sladkorja, da lahko izvažajo posušeno peso. največ do 50% svojega skupnega proizvoda.
= Podražitev življenjskih potrebščin na
svetovnem tržišču. Podatki o gibanju cen življenjskih potrebščin kažejo, da ostajajo
dala na poluizpraznjene pladnje. Izbira okusnih prigrizkov je bila zelo bogata, če« tudi Romana ni dovolila vseh tistih nezmi« selnih stvari, ki jih plačujejo z zlatom in katerih pravi pomen sloni prav za prav zgolj na tem, da so nezaslišano drage Go« spa Sibila je sicer trdila, da more pripraviti svojim gostom zdaj le še beraško večerjo, toda te plošče so jo postavljale na laž. Vi« del si obilo dobrih stvari, ki si jih morejo privoščiti samo imoviti ljudje.
Ne vedoč, kaj bi si vzela, je zrla Romana na sklede. Pri tem ni opazila, da je vstopil za njo Janko Trtnik.
»Nu, Romana, gotovo si ogleduješ, ali ne bi mogla sestaviti iz nocojšnjih ostankov še poceni obeda za jutri?« je rekel posmeh« ljivo.
Romana se je okrenila ter mu pogledala v prijetni, temnolasi obraz. Kar nič ni bil podoben materi in sestri, tem bolj pa svo« jemu rajnkemu očetu. Njegove oči so zrle nekam stekleno in njegova sapa je pričala, da si je privoščil vina preko mere.
»Ti si, Jankio?« je dejala Romana mirno.
»Da — jaz,« jo je oponesel. »Zakaj pa ne bi bil?«
»Zato, ker bi bilo zate bolje, če bi bil že v postelji.«
Janko se je porogljivo zasmejal. »Tako? Takšne so tvoje misli? Kaj pa bi v postelji tako zgodaj?«
Prespal bi se, da bi imel jutri v šoli vedro glavo. Saj si pred maturo, ali ne?«
.te potrebščine tudi v zadnjem četrtletju letošnjega leta čedalje dražje. Porast cen življenjskih potrebščin v tretjem četrtletju znaša v primeru s cenami meseca julija letos: v Madžarski 6.5, v Poljski 5.2, v Finski 5.1, na Japonskem 8.6. v Švici 2-7, Britanski Indiji 2.2, Kanadi, Angleški, Švedski. Norveški- pa od k.4 do 1.9%. V vseh državah so se zlasti podražili sirovo maslo, mast. jajca in krompir.
= Sejem za kožuhovino, v Liublj ni bo 27. januarja v prostorih velesejma. Lovska proda na organizacija »Divja koža«, ki priredi ta sejem, ima neposredne zveze s tujmi odjemalci, ki plačujejo za blago svetovne cene Zuto opozarjamo vse lovce, naj letošnji lovski plen oddajo v prodajo samo svoji prodajni organizaciji, ne pa raznim prekupčevalcem. Pri tem naj ima o na umu, da je samo v složnosti dobiček. Nujno je potrebno, da so kože dobro in pravilno posušene. Ne sušite jih na peči. ampak na zraku! Koža se mora dobro očisfti in napeti. Dobro pripravljena koža je vredna skoro še enkrat toliko kakor slabo posušena iste kakovosti. Kože pošiljajte na naslov: »Divja koža«, Ljubljana — velese.em.
= Znižana voznina za krmo. Po znižanju prevoznine za živila (žito, turščico in mlinske izdelke) je prometni minister skleni znižati tudi prevoznino za krmo (seno, -slamo, tur-ščičevino in podobno)- Pri tem je bila odlo-
Janko se je vrgel zraven nje v naslanjač ter se je iztegnil z deško nerodnostjo, ki je živo ugovarjala njegovemu prenasičene« mu lehkoživskemu nasmešku.
»Da, dragi šolmošter. t'k pred maturo. Toda šola se mi gabi Rajši pa že študiram življenje, dasi tudi to ni bogvekaj zani« mivo.«
S čudnim, trdnim pogledom mu je zrla Romana v kalne oči.
»Pri tem študiju si ne pokvariš samo že« lodca/ ampak tudi značaj.«
Janko je udaril v porogljiv grohot, toda Romana je slišala, da mu ne prihaja prav iz duše.
»Značaj? Ah, beži no, boži! Kako staro« modne starobabje nazore imaš. Značaj, ti nuna, je že iz mode, da veš. Le mamo vpra« šaj in Beatriko. Bogme, rad bi poznal člo« veka, ki ima še značaj. Samo enega — ene« ga samega! Rad bi se seznanil ž njim ter ga naprosil, naj mi imponira, kolikor je sploh mogoče — do fermenta! Takšen do« življaj bi bil vsaj vreden, da si ga človek privošči. Ali svet. Romana, je tako neznan« sko brezznačajen, da bi najrajši vekal nad njim, ako bi me ne bilo sram te nemoške slabosti.«
Vzlic vsej odurnosti je zvenelo iz teh be« .led nekaj trpkega, in njegove temne oči so mrklo strmele v praznoto. Zdelo se je, da je čisto pozabil Romanino navzočnost. Napol z jezo, napol z bolestjo je zrla nanj. Dasi je stal po materinem in sestrinem
čilna okotaost, da tarifa za prevoz krme ni bila več v skladu s prevoznino za živila.
5= V razdolžitev kmeta ne bo povečanja obtoka bankovcev. Na pobudo beograjskega Bančnega združenja so se vi šila v Beogradu posvetovanja z zastopniki ostalih poki enih bančnih društev v državi, da zavzameio enotno stališče do uredbe o kmečki zaščiti z dne 30. septembra. Zastopniki bank so preučili možnost, kako bi izterjali denarni zavodi svoje terjatve od kmetov v skupni vsoti 1709 milijonov dinarjev in nekateri so predlagali, naj bi se v ta namen izdali državni bankovci, enakovredni z bankovci Narodne banke. S temi bankovci bi se izplačali kmečki dolgovi pri zasebnih bankah. Pojavili so se tudi predlogi, da bi država izplačala te dolgove v gotovini, vi; da naj ti pa sa. ma poskrbela, da pride do teh denarnih sredstev. Glede na to z uradnega mesta odločno izjavljajo, da ni nikake namere, da bi se razdolžitev kmeta izvršila s kakšnm povečanjem obtoka bankovcev. Vsi ti predlogi izvirajo od posameznikov, ki nmajo nikake opore na pristojnih mestih in tudi ne pri vseh bančnikih.
= 1000 Din čistega letnega dohodka daje reja 12 odraslih angorskih kuncev. Poleg tega pa skupi rejec za prodane mladiče še lep denar, ki krije stroške prehrane živali. 4 kg angorske volne dobi namreč lahko rejec od 12 angorskih kuncev na leto, kar mu vrže 1000 Din. Zato se reja teh kuncev v zadnjem času najbolj Siri med najširšimi plastmi naroda. Za širjenje je panoge malega gospodarstva se posebno zavzema list »Rejec malih živali«, ki je edino strokovno glasilo za pospeševanje reje malih živali. V decembrski številki, ki je izšla v povečanem obsegu, popisuje poleg prej omenjenih angorskih kuncev in njih negovanja šolski upravitelj Gosak plemensko odbiro perutnine, kjer navaja kot glavni pogoj za uspešno perutninarenje res čisto pleme. Razne mešanice kokoši naj izginejo z dvorišč. Opis golobov škrjancev, navadnih in srebrnih, izpod peresa priznanega strokovnjaka Petelin bo navdušil marsikaterega golobarja za to res lepo vrsto golobov. Zanimivo je poročilo o stanju reje angorskih kuncev v vardarski banovini- Sledijo daljši člamek o negovanju angorskih kuncev in navodila Kelnariča za nego naših kanarčkov v zimskem času. Ljubitelje eksotičnih ptic bo-
vplivu vedno v nji sovražnem taboru, je vendar čutila do njega naklonjenost in ob« žalovala iz dna srca, da je zašel na pot, ki drži navzdol. Romani je bilo žal, da je pod« vržen slabim vplivom ozračja, ki ga je raz« širjala okoli sebe njegova mati. Rada bi mu bila dala nravstveno oporo, katere je bil v svojih letih dvakrat potreben.
Nenadoma se je sklonila k njemu ter ga stresla za ramena, kakor bi ga hotela zbu« d iti.
Janko, ljubše bi mi bilo, da bi si izvekal oči v nemoški slabosti, kakor si pravkar de« jal, nego da se počutiš srečnega v tem plit« ken in brezznačajnem životarjenju. Mari ni ničesar, prav ničesar, kar bi te moglo rešiti? Sramuj se, Janko, pijan si. Pojdi spnt!«
Posmehljivo je blisnil z očmi ter udaril v oduren smeh.
»Pojdi spat!« jo je oponesel. In ironično je povzel: »Pojdi v klošter, Ofelija! Zapom« ni si, da me ti ne boš pošiljala spat kakor otročička. Ne imponiraš mi. prav got >vo ne, ti skopulja in živi računski stroj!«
Z naglim prijemom ga je stisnila Romana za pleča ter mu pogledala trdno in ukazu« jo'- v oči. V njenem pogledu je bila moč, ki mu je mahoma vzela lastno voljo.
»Sramuj se, Janko, da blebečeš za dru« gimi grde besede, ne da bi vedel, zakaj. Mari si kdaj sam premišljal o meni? Ne. Prelen si za to. Čemu, ko je toliko laglje p-^avljati govoričenje drugih nego misliti
sta zanimala članek in slika o papigici rozeli, ki je ena izmed najlepših papigic.Sreski ekonom Hladnik Jakob popisuje ureditev ovčjih hlevov na planinah,_ Krištof pa daje navodila za zimsko krmljenje koz. Ndaljevanje članka o vzgoji in dresuri -sportjiih psov je gotovo zelo dobro dešlo ljubiteljem te vrste štiri-nožne živine. Brez popisa o talnih ribicah bi list seveda ne bil popoln. Temu sledi še zanimiva zgodba v podlistku. Iz društvenih ve. ■sti je razvidno zelo živahno delovanje rejcev malih živali po vsej Sloveniji. Posebni pestra rubrika je Drobiž, ki vsebuje kratka navodila za rejce in poročila iz vseh krajev sveta. Za naročnike lista »Rejca malih živali« je spet razpisano lepo število nagrad, med ka. terimi je krasen fotografski aparat. S to številko zaključuje list drugo leto svojega obstoja pod spretnim vodstvom neumornega delavca na tem področju Inkreta Alfonza, šolskega upravitelja iz Šenkovega turna,
= Shod čebelarjev. Zadnje dni decembra bo v Novem Vrbasu shod naših čebelarjev, ki bodo razpravljali med drugim o nač:nu prenosnih panjev, o prevažanju takih panjev po železnicah, o prevoznih tarifah in o zaščiti čebelnih pašnikov. V okviru shoda bo prirejena poučna čebelarska razstava.
Domače novost!
* Praznik uedinjenja je po stari tradiciji vsa Jugoslavija praznovala nad vse svečano. Zlasti lepe proslave je imelo Sokolstvo, ker je 1. december obenem tudi sokolski praz« nik. Naš narodni praznik so nroslavili tu« di po češkoslovaških mestih.V Pragi so Češko slovaško«jugoslovenska liga. Jadranska stra« ža in Jugoslovensko kolo priredili pod po« kroviteljstvom predsednika Masarvka sve« čano soarejo, na kateri je imel češkoslova« ški zui.anji minister dr. Beneš pomemben govor, v katerem je naglašal nerazdružno zavezništvo med Jugoslavijo in Češkoslo« vaško.
'Svetilnik velikega kralja. Na pobudo pokrajinskega odbora Jadranske straže v Splitu so pod častnim predsedstvom kraljevega namestnika dr. Iva Peroviea pokreniji akcijo, da postavijo v Splitu svetilnik biagorokojnega
z lastno glavo. Sramuj se! Ali jc to gospo* ska šega, da psuješ in žališ žensko, ki se ne more braniti? Saj mislim, da hočeš biti go« spod; a dokler se vedeš takole, boš m>ral pač trpeti, da te pošljem spat kakor pa« glavca. — V takem stanju se mi ne vr.icš v družbo. Pojdi spat!«
Janko je negotovo in osuplo pogledal v jezni obraz in v temne oči. Nekaj v teh očeh ga je kovalo v nevidne spone ter mu upogibalo voljo. Izvil se ji je sicer in rekel jezno, da ni več otrok in se ji ne da koman« dirati — toda čisto se vendar ni mogel od« tegniti dojmu Romaninih besed.
Ona pa ga je spet začula v duhu, kako je rekel prej:.
»Rad bi poznal človeka, ki ima še značaj.«
Morda bi ga lehko otel, kdor bi mu znal imponirati!
Dejala si je, da ni nevredno, boriti se za to mladeniško dušo, ki se maje brez opore, kakor v vetru trst. In preden ji je utegnil odgovoriti, je povzela z izpreme« njenim glasom: »Prosim te, Janko, potrudi se vsaj enkrat in ne glej v meni sovražnice, ampak zvesto in vdano sestro! Ne sestre, kakršna ti je Beatrika, nego sestro v pra« vem pomenu besede. In premisli vsaj en« krat dobro, kaj mi prav za prav moreš oči« tati. S skopuljo me zmerjaš in z računskim strojem, kakor tvoja mati in tvoja sestra. Pač stokrat sem že slišala to, a branila se nisem nikoli, ne tebi ne njima dvema. Vaš očitek me ni zadel po pravici, zato sem ga
krala. Predsedn:k častnega pripravljalnega odbora je predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič. Poleg tega so v Splitu sestavili še poseben delovni odbor. Svečano odkritje spominskega svetilnika bo 7. in 8. t. m. V soboto 7. t. m. bo v mestnem gledal šču v Splitu svečana akademija, ki jo bodo prenašale vse radijske postaje. V nedeljo 8. t. m. ob 10. bo slavnostna seja pokrajinskega odbora Jadranske straže v Splitu. Na tej sej bodo ustanovili sklad kralja Uedinitelja za podpiranje oseb, ki se bodo posvetile pomorstvu. Ob 11. bo svečano odkritje svetilnika.
*	Zavlačevanje podpor gasilcem. Ze 31. julija je stopila v veljavo uredba o prispev« kih v gasilski sklad, ki bi jih morale pla« čati zavarovalnice, a do danes nekatere še niso plačale ničesar. Prav naše domače za* varovalnice še niso plačale, med tem ko so vse inozemske zavarovalnice že storile svo* jo dolžnost. Dokler vse zavarovalnice ne plačajo, se podpore ne morejo razdeliti. Razmere v gasilskih četah so obupne. Ne« šteto je primerov, da so upniki za dosego svojih teriatev vložili tožbe proti četam, ki zaradi današnjih slabih časov ne morejo nikjer dobiti denarja za kritje dolgov za nabavo brizgaln Ze nad leto dni čete niso dobile nikake podpore. Četam se nalagajo nove dolžnosti, ki pa zahtevajo tudi nove stroške, a podpore ni. Prosimo od^čilne činitelje, da proti onim zavarovalnim druž* bam, ki zadržuiejo izplačilo podpor, na« stopiio z vso strogostjo.
*	Stavka r»dariev v Stanovskem končana s sporazumom. Zaradi odpusta šestih tovarišev in nerednega izplačevanja mezd so rudarji v Stanovskem nedavno nastopili stavko. Na prošnjo podjetja je bila sklicana za 25. novembra od rudarskega glavarstva razprava, na kateri :e prišlo do sporazuma in je bilo po daljši razpravi delavstvu v vseh glavnih zadevah ugodeno. Tako so bili vsi odpuščeni delavci spet sprejeti v službo. Tudi v primeru, če bi bilo podjetje primorano skra.šati obratovanje v rudniku, je za rudarje preskrbljeno v toliko, da se ne zmaniša stalež delavstva, ampak samo delovni čas sporazumno z delavskimi zastopniki. Glede rednega izplačevanja mezd se podje-te zaveže, da izplača takoj vse zapadle m od bratovske skladnice odobrene hranarine in me-zc' za september na račun zapadlih mezd za
preslišala ponospo in molče. Tebi pa mo* ram vendar pošteno odgovoriti nanj; mor* da te s tem hkrati rešim pogube. Upam, da ni še prepozno! Poslušaj me: jutri po* poldne ob treh prideš k meni v mojo pi* sah.^ sobo Čakala te bom In tam se lo* čem resno pomeniti s teboj.«
Janko se je branil učinka, s katerim so ga prešinjale Romanine besede. Njeno to* plo in nujno prigovarjanje mu je šlo pod kožo, toda ni se ji hotel dati ugnati.
»Ah, saj vem, da mi hočeš napraviti mo* ralno pridigo, ker sem zvrnil kozarec ali dva šampanica preveč. Mar je to zločin v tvojih očeh?«
Romana ni odvrnila pogleda od njega.
»Dam ti besedo, da ne mislim na moral.no pridigo; moj namen je povsem drugačen. Obljubi mi, da prideš, Janko; govoriti mo* ram s teboj na samem in nemoteno. Pro* sim te!«
S čudnim občutkom je poslušal Janko to vročo in prisrčno prošnjo. Tako ni Romana še nikoli govorila ž njim. Tudi iz materinih in sestrinih ust ni bil slišal podobne besede. V tem glasu, v tej nujni prošnji je zvenelo kakor utrip gorke srčne krvi. In to ga je iz* treznilo.
Iztegnil se je. obrisal si oči ter si poizkusil vrniti dostojanstvo. »Nu dobro — pa pri* dem«, je rekel negotovo, s ponarejeno malo* marnostjo.	^
»Ali mi daš besedo?«
•
oktober pa do konca tedna eno tretjino. V ostalem je delavcem dano na prosto, da se poslužujejo kreditnih nakaznic za živila. Ukrenilo bo vse, da se bo izplačilo zapadl h mezd odslej po zakonito določeni obliki in roku izvršilo.
*	Splošno pomiloščenje, ki se nanaša na politične, tiskovne in druge pregreške. Via« da je v stremljenju, da v državi čim bolj pri« pomore h pomirjenju, predlagala kraljevim namestnikom širši ukaz o pomiloščenju, ki ki je bil 1. t. m. objavljen. Ta ukaz odreja v prvi vrsti splošno amnestijo (pomilošče« nje) za kazenska dejanja po čl. 99., 109. od« stavek 1., 101., 127. do 131., 154. do 156., 161., 164., 165., 302., 307. do 310 kaz. zako« nika, in po čl. 3., 4., 5., 6., 19 in 20 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Vsa ta kazenska dejanja po navedenih za« konskih predpisih imajo obeležje bodisi po« litičnih bodisi običajnih pregreškov, ki ima« jo takisto izvir v političnih nagibih. Am« nestija za gornja deianja obsega 1253 oseb. Razen tega je podeljena amnestija za tis« karske krivde in krivde po gozdnem zako« nu. Ni treba posebej naglašati, da amnesti« ia v tem pogledu obsega zelo mnogo oseb. Pogoj za amnestiio obsojencev je, da so bili obsojeni v celoti do 12 mesecev, zni« žana pa ie kazen sorazmerno osebam, ki so bile obsoiene na več ko 12 mesecev do 15 let. Glede znižania kazni, izvirajo^ega iz najvišie milosti, so izvzete osebe, obso« jene zaradi naitežiih deianj proti državi, obsoiene zaradi vohnnstva v korist tujih držav, obsojene zaradi snreiemania podku« pnine, kakor državni, samoupravni al' drugi javni organi, in osebe, ki so pobegnile v inozemstvo ali se skrivajo v državi m od« govariajo pred oblastvi zaradi raznih ka« ženskih dejani.
*	Otroci IzSeliencev študiralo v domovini.
M nister za sodalno poPtiko in narodno zdravje M'rko Komnenovič ie te dni snrejel diiake ;n. d:iakinie. smove in hčere naših izseljencev v Ameriki. Ti d;;aki študirajo že drugo leto na vseučiliščih v Beogradu in 7agrebu Po večini so di aki gojenci Srbske narodne zveze iz Pitts-burga. ki poš'lia iz svoih sredstev vsakemu po tisoč dinarlev na mesec za preživliatve. Minister Komnenovič ie ^pregovoril z vsakim posebej in naglašal. kolikšne so žrtve, ki ih do-prnasa Srbska narodna zveza za mladino. Po-
Gabriel Scott:
SIVKA
Prevel Boris Rihteršič
»Jeziik za zobe,« je velela krava vodni« ca, »tu gkazujem jaz!«
»Jaz pa dajem največ mleka!«
»Toda moje mleko je najboljše!«
»Jaz pa sem močnejša kakor ve vse skupaj!«
»Jezik za zobe,« je spet velela vodnica in stresla vrat, da je zvonec zazvonil,« tu ukazujem jaz, saj sem vam že rekla!«
Med tem ko je dekla 'sedela na svoji pru« čici in moizla, se je spomnila Sivka lisaste« ga mačka — kaj se le je z njim zgodilo?
Začela je iztikati po vseh kotih in vohati, toda ne, nikjer ga ni mogla dobiti.
«Ali gledaš za mojim muckom?« je vpra« šala dekla. »Da, pomisli, zvitorepka ga je vzelal Ali mi ne pride nekega večera sem in mi ga, predrznica, pred nosom smukne pri vratih v ograji, čeprav sem sedela kakor zdajle tu na pručici in se sama s seboj po« govarjala. da je morala torej vedeti, da sem bliizu? Videla sem jo, kako je pobeg« nila z njim. Da, mojega mačka je držala v gobcu in ga ni izpustila, čeprav se je zvi« jal in mijavkal. Spusti ga,' sem ji zaklicala in vrgla je žehtar za njo, pa misliš, da me je poslušala? I, kje, pobrisala io je. kakor bi ji bilo za petami gorelo.č Zdaj pa sem •e domenila z lovcem in kazen ji ne tride!
zval je izseljenske akadem'ke, naj pišejo svojim tovarišem v Ameriki, Hrvatom in Slovencem, da prosijo tudi oni svoje zveze, naj jih pošljejo na domača vseučilišča. S tem se bodo seznanili z domovino svojih očetov. Minister je izrazil vesele, da prešinjava naše izseljence živa narodna zavest in čustvo skupnosti z domovino.
*	Smrt mladega letalca. Iz Mostarja je prispela žalostna vest, da je tamkaj tragično preminil mariborski rojak, absolvent pilot« ske šole g. Vilko Vižintin. Truplo pokojni« ka so pripeljali v Maribor in ga z vojaški« mi častmi pokopali na mestnem pokopališču na Pobrežju. Bodi mu ohranjen lep spomin, žalujočim preostalim iskreno sožalje!
*	Za veliki Kranj kot avtonomno mesto. Nedavno se je vršila redna seja občinskega odbora, ki ie imela na dnevnem redu tudi vprašanje priključitve okoliških vasi. To vprašan e je že reševal občinski odbor v letih 1932. in 1933. Takrat sta glasovala za priključitev samo Odbornika gg Košn'k in Tajnik Naoos'ed pa je prišlo na seii 1. nov do razčiščen a tega vprašanja. Tedaj ie g. Košnik stavil med drugim predlog, nai se izvoli 7 članski odsek iz obč n-skih odbornikov, da to vprašanje preuči in stavi stvarne predloge nhčnskim odborom vasi Čirčič, Huj, Klanca. Pnmskova. Ooreni, Rupe in Struževa. Vse predloge ie obč:nski cdb^r sprejel v večmi. Predlagan !e bil 7 črnski odsek. ker pa ni hote! noben član manjšine sprejeti mesta v odseku, se ie število skrčilo na 5 članov. Na zadni' seji se ie to vprašane spet rešetalo G Košnik ie podal poročilo 5 članskega odseka, v katerem navaa da odsek doslei še ni mogel rešiti zadeve. Zato se ;e izrekel nroti prključitvi okoliških občin vse ditlej. dokler ne bodo storjen' zadn i koraki, da bo odsek v vseh ozirih natančno poučen.
*	Licitacija šentjanške železnice potrjena. Iz Beograda je prišla vest. da ie licitacija za gradnjo železnice Št. Janž-Sevnica potrjena. De'a na novi železniški progi ie izlicitirala ljubljanska tvrdka Dukič in drug. Ko je bil kredit že odobren. so nastale težkoče in zadeva se je začela zavlačevati. Kazalo je že. da bo vprašan e zgraditve te važne železniške proge ponovno zaspalo. Šlo je za kamen, ki ga bodo uporabljali pri gradnji predorov in delno tudi proge same. Generalna direkcija državnih železn:c se je po-
Lovcc je obljubil, da pride nocoj k meni in jo počaka. Sedel bo znotraj pri lini in prav čudno se mi oo zdelo, če bo Zvitorep« ka odnesla zdravo kožo!«
Ko je Sivka popila toliko mleka, da se ji je že ustavilo, je zadovoljno sedla in oprezovala proti gozdu. Bil je tih, lep ve« čer. Po nebu so se podili majhni, kakor srebro beli oblački. Iz gozda je prinesel vetrič vonj po vijolicah in po zraku so le« tali govnjači, brenčali so in sami niso ve« deli, kam so prav za prav namenjeni. Časih se je ta ali oni pošteno zaletel v zid in pa« del na tla, da je obležal na hrbtu — videlo se je, kakor bi bil na tla pribit. Toda ko je hotela Sivka dvigniti tačico in poskusi« ti, ali bi ga morda lahko ujela, je zaslišala, kako je dekla zacepetala z nogo.
»Kš!« je rekla, »glej. da se pobereš stran!«
Sivka se je naglo obrnila — — — med vrati je stal Mons in zehal.
DVAINDVAJSETO POGLAVJE Nepričakovana vrnitev
»O jej!« si je mislila Sivka, »kaj pa je tebe sem prineslo?«
Toda potem se je ujezila.
Kaj išče Mons tu? Ali niti njene poletne staje ne more pustiti v miru? Najprej se je, nepridiprav, potepal po njenem dvori« šču, kakor bi bil on gospodar, — zdaj pa hoče še tu poskusiti svojo srečo. Ali je morda izvohal, da deklinega Lisca ni več
stavila na stališče, da mora kamen ustrezati vsem zahtevam gradnje novih železniških prog in predorov. Tem zahtevam pa kamen, ki bi ga kopali na mestu samem, baje ne ustreza. Podjetje, ki je deladzlicitiralo, tega ni imelo v kalkulaciji in reč se je zavlekla. Kako so zdaj te težkoče odstranili, še ni znano. Glavno pa je, da so odstranjene in da se bodo dela takoj začela. Dolenjska, posebno pa Mirnska dolna in bližni kraji bodo te vesti zelo veseli, saj pomeni zdaj na pragu zime veliko olajšavo brezposelnosti. V siromašne dolenjske kraje bo prišlo vsaj nekaj denarja, da bodo ljudje nekoliko laže živeli. Na drugi strani smo pa po dolgem pričakovanju, dvomih in obljubah prišli tako daleč, da se bo res začela graditi druga krajša železniška zveza Ljubljane z Zagrebom, ki bo prinesla velike koristi v prvi vrsti Do!en'ski.
* »Edeninštirideseti« je najnovejši roman iz dobe ruske revolucije in ga naša javnost že pozna s filmskega platna. Zdaj izhaja ta roman v izvrstnem Vukovem prevodu v ilustriranem tedenskem časopisu za radio, gledališče, film in modo, »Našem Valu«. V novi številki, ki ie pravkar izšla, na demo v prilogi za ljudske odre še nadaljevanje klasične Goldonijeve komed' e »Krčmarica Mirandolina«. v belefrističnem delu pa Rebouxovo duhovito črtico »Bedasta žena« in roman v slikah »Sequoia«. Zanimivosti iz domače in svetovne radiofoniie. modne skice in križanke zaključujejo redakci;ski del lis'a. kateremu so na 32 straneh priloženi programi vseh evropskih radijskih oddajnih postaj »Naš Val« je cenen slovenski tednik. Mesečna naročnina znaša 12 Din. Zahtevajte š° danes brezplačno in brezobvezno eno števlko na ogvd. Pišite na naslov: Radijska revija »Naš Val«, Ljubljana,
Družinski oče je Izginil brez sledu. Pre-
dilniški mojster Ivan Janežič iz Litije je nedavno ponoči izginil brez sledu Janežič je bil že 30 let zaposlen v litijski predilnici. Bil je priljubljen mojster in prijeten družabn;k. Takrat, ko je izginil, je imel pri sebi poldrugi tiscČ dinarjev. Ljudstvo zatorej sodi, da je šel Janežič sredi noči čez most domov, pa ga je kdo napadel, mu vzel denar in nesrečnika vrgel č°z ograjo v naraslo Savo. Seveda so pa to zgolj domneve. Njegov klobuk so te dni našli ob Savi.
med živimi in misli, da bo zdaj zasedel nje« govo službo?
»Kš!« je zaklicala dekla iznova.
Toda Mons je predrzno ostal in se ni ga« nil. Delal se je, kakor bi bil gluh. Samo brke je malo naščeperil, s svojimi veliki« mi, grdimi očmi pa je škiljil proti vedru z mlekom.
Tedaj se pa Sivka ni mogla več zadržati:
»Ti, tat požrešni, ali se mi ne pobereš stran — in takoj!«
In preden se je Mons zavedel, je posko* čila Sivka, kakor bi bilo treščilo vanjo, in se postavila predenj:
»Marš, izgini, pa takoj!«
Monsu se še sanjalo ni, da se bo tu src« čal s Sivko. Tako se je prestrašil, da je od« skočil kvišku, pozabil mleko in vse drugo in jo ucvrl stran, da se je kar za njim ka« dilo.
Šele ko je prišel v gozd pod drevje, kjer se ie čutil varnega, je obstal in se razko« račil:
»No, sem se pa ne upaš priti za menoj!«
To je bilo pa le preveč za Sivkino po» trpežljrvost.
»Čakaj, sinko moj!« je rekla in en. dva, tri, je skočila skozi vrata im se pognala za njim. Toda Monsu še na misel ni prišlo, da bi jo bil čakal. Iznenada se je spomni, da je doma pustM skodelioo mleka, ki ga mora vsekako čimprej popiti in zato se je zakadil proti domu, kar ga je neslo.
*	Smrtna nesreča v tvornici »Jrigolesu« v Črnomlju. Germ Franc, po poklicu brezposelni fotograf, je križem sveta iskal vsakdanji kruh in slednjič dobil službo kot delavec pri »Jugo-lesu«. Ze nad leto dni je pridno opravljal svoj posel. S kolom v roki je popravljal transmisij-ski jermen, in to prvič v življen.u. Tega dela pa ni dobro znal, in jermen je zagrabil kol in udaril Franceta s tako silo, da je nekaj minut nato izdihnil.
*	Erat je po nesreči ustrelil sestro. Žalosten dogodek se je pripetil predzadnjo nedeljo na Kunipolju pri Mirni. Ta dan se je napotila k maši k Sv. Križu žena posestnika in mesarja Antona Bizjaka, 24-letna Mar ja. doma iz Cir-nika. Ko se je Bizjakova po končani maši vračala iz cerkve proti domu. se ,e oglasila pri svojih starših Zupančičevih. Med razgovorom z domačimi je govorila s svoiim 25-letnim bratom Jožetom, ki je imel puško v rokah. Pri tem pa se je puška po nesreči sprož la in njegova sestra se je z glasnim krikom smrtno ranjena zgrudila. Ranjena je bila v levo prsno stran; prestreljeno je imela srce. Poieg prestrašenih staršev je Jože obstal kakor okamenel.
V	nemi bolesti je zgrabil za puško in jo razbil. O žalostnem dogodku so sosede obvestili moža Antona, ki je prihite] na dom svojega tasta, kier je pa našel svojo ženo mrtvo. Pokojno Marijo je na zadnji poti spremilo polno vaščanov in okoličanov. Neprestane nesreče s strelnm orožjem na deželi kažeio, kako neprevidno ravnajo ljudje z njim.
*	Lovec v boju z orlom. V neki vasi pri Kožicah na Slovaškem je lovec ustrelil velikega ptiča, ki je obstrel.en padel na tla. Ko sč je lovec približa! ptiču, je šele zapazil, da je velik orel. Orel se je vrgel z vso silo v lovca ter ga s kremplji in kljunom precej opraskal. Šele čez nekaj časa se je lovcu posrečilo, da se je umaknil in vnovič strela! na orla. Ubiti orel je tehtal 5 kg in razpeti perutnici sta bili več ko 2 m dolgi.
+ Požar na Ljubljanskem barju. .Nedavno a jb;sbu 3f CuaSo "opJoS n.Cjreg bu of Toouod dvojnem kozolcu vdove Marije Kadunčeve na Knezovem stradonu. Na pomoč 30 prihiteli barjanski in rudniški gasilci. Ogenj je bil neumno podtaknjen-
° Smrtna nesreča pri urejevanju hudournika.
V	netek ie ubila mitra. ki se je nenadno raz-
počila, okrog 30 let	starega delavca Franceta Luznarja z Dobrave	pri Kropi, ki je bil zaposlen pri urejevanju	hudournika Hrinovca v Kropi.	v
*	Dve smrtni nesreči v Savinjski dolini. Nedavno zvečer se ie vračal s pošte v Šmartnem ob Paki posestnik Stopar na svoj dom. Pot iz Šmartnega na njegov dom pa drži čez Pako, kjer je čisto ozka brv. Mož je najbrž zaradi teme padel z mosta v Pako. Našli so ga drugo juiro mrtvega v Paki. — Kmalu nato se je zgodila v reških gozdovih druga smrtna nesreča, ki je zahtevala življenje posestnika Filipa Koruna, po domače Andre ca iz Trnave pri Gomilskem. Drvaril je s štirimi drugmi. Nesreča je hotela, da ga je podrlo drevo. Ker je bilo drevo ogromno, ga je stlačilo k tlom, mu zlomilo prsni koš in rebra, prav tako tudi roke in nege, da je bil takoj mrtev. Pokojn'k je bil lastnik večjega posestva v Trnavi in je b'l skrben gospodar. Za n„im žalujejo žena in pet sinov.
*	Požar pri Bistrici na Dolenjskem. Nedavno zjutraj je začelo goreti tik železniške postaje B strice na Dolenjskem veliko skladšče ogl a, last trgovca Gregorčiča iz Rakovnika. Na kraj požara so orihtčli gasilci iz Mokronoga, nato pa še iz Mirne. St. Ruperta in od Sv. Roka. Orožn'ki so uvedli preiskavo, da doženejo, kako je ogenj nastal Skoda ,.e velika.
*	Nesreča v gozdu. V petek popoldne sta se posestnik Zupan Franc 111 njegov s>n France iz Kotredeža napotila v hosto pod:rat smreke. Pri delu se je sinu pripetila huda nesreča. Padajoča smreka ga je oplazila in podrla na tla. Oče je sina takoi naložil na voz in ga odpelial k zdravniku. Zdaj je še v domač oskrbi in če ne bodo nastopile komplikacLe, bo ostal pri življenju.
*	Avtomobilska nesreča. Te dni se je pripetila na cesti v Počehovi nesreča. Tovorni avto tvrdke Shell je nameraval prehiteti neki drugi tovorni avto. ki je vozil pred nj.m, a so mu zaradi "mokrih tal zadnja kolesa zdrčaia v obcestni iarek. Nesreča je hote!a. da je prav tedaj šla mimo zasebnica Marija Goričanova ki jo je avto zgrabi! in jo vleke' kakih pet metrov za seboj. Žena je nato prišla pod avto v iarek in dobila pri tem nevarne notranje poškodbe Prenehal' so io v mariborska Wnišrvc-.
»Počakaj vendar!« mu je zaklicala Sivka iznova. »Saj sem tu! Skupaj pojdeva!«
Toda Monsu se je tako mudilo, da je še poslušati ni utegnil. Kakor na perutih je leto! čez plotove, jarke in štore, kar čez grmovje in mlado jelkovo goščavo v hrib in po drugi strani navzdol, — letel ie. ka* kor bi mu bilo šlo za življenje Toda če* prav se je podvizal, vendar ga je Sivka če* dalje bolj dohajala
Zdaj sta se podila čez veliko njivo in po* tem naravnost na bela vrtna vrata — te« daj se pa Mons ni mogel več izmazati.
»Na pomoč! Na pomoč!« se je zadri na vse grlo.
Trenutek nato sta si bila že v laseh.
»Drrr!« se je čulo. Sssittt! Ssittt!«
In oba sta se sukala po pesku kakor veli« ka strašna vrtavka Prod se je drobil pod njima in prah se je vil okoli njiju kakor morski vrtinec ...
Ko je Sivka naposled Monsa izpustila, je bil tako zbit in tako polomljen, da je komaj zlezel čez vrtna vrata
Šele zdai ie Sivka onazila. da sedi na svojem lastnem vrtu Tu je stala hiša. tu so bila vrata v klet, tu drvarnica in tu ka* meniti zid! Visoko je ukrivila rep in začela vse po vrsti ovohavati Morala je vendar pogledati, kako je kaj na nienem dvorišču. Kukala je skozi okno v klet in vtaknila glavo v drvarnico podrezala s tačico pod« ganio luknjo in poskusila. aH je vodnjako* va streha še zmeraj tako trda, kakor je bila
takrat, ko je nanjo priletela — vse je bd<j še v najlepšem redu.
Naposled je ->plezala na streho svoje hi« še in sedla, kakor je bila že njena navada, na vrh slemena Tedaj se je spomnila tudi najemnine, ki so ji jo kot gospodarici dol« žni stanovalci hiše Če je še kaj pravice na sve u, mora imeti zdaj že dosti mleka in podobnih dobrot na dobrem.
Toda ko je tako emišljajoč ležala na svojih tačicah in računala, je prišel nekdo k hišnim vratom.
»Sivka?« je v dvomu vprašal glas, ki ga je poznala že od prej
Nič ni mogla za to, da se je kakor pod« zavestno ozrla proti človeku, ki jo je bil nagovoril.
In tedaj je zaklical glas na vso moč: »Sivka se je vrnila! Sivka .-'e je vrnila'« »Kaj pa je?« se je začulo iz hiše in vrata so se s hruščem odprla. »Kje je vendar? Kje je vendar?« »Tam!e gori na strehi čepi!« Kmalu nato je bilo na dvorišču že vse polno liudi, ki so ji mahali in ji klicali:
»To je pa res IerH>. da si se spet vrnila, saj so se med tem pocldane tako zaredile, da se jih komaj branimo.«
*	-V
Mesec je vzše! in svetlo ožaril zemljo. KONEC.
*	Mnogo snega je zapadlo zadnje dni zla* sti v višjih legah po,Gorenjskem in so pla« nine že bele do vznožij. Tudi Dolenjska je dobila sneg; pobeljeni so vsi vrhovi.
*	Obesil se je. Pri mestni vrtnariji v Ljub* Ijani je bil zaposlen 71«letni tesar Anton Zajec. Bil je marljiv delavec in skrben oče ter si je zgradil lep dom na Galjevici, kakor drugi mestni delavci, ki jim je dala mestna občina brezobrestno posojilo, ki ga je tudi redno odplačeval. Vendar je pa prišel v gmotno stisko. Naposled so mu zarubili hi« šico. V nedeljo je bil Zajec na Dolenjskem. Najbrž je iskal posojilo ali pa vsaj nasvete pri sorodnikih. Zajec se je vrnil obupan do* mov, ko so domači že spali. Ker je stanoval v svoji sobici, menda niso niti slišali, kdaj se je vrnil. Nihče ni vedel, kaj se je godilo z njim. Drugega jutra so ga pa našli obeše« nega v svoji sobici. Žalostna smrt dobrega očeta je njegove svojce potrla.
*	Človeško okostje v Prapretnem. Te dni so delavci pri kopanju v Prapretnem nad Hrastnikom našli globoko v zemlji zakopano človeško okostje, ki še ni bilo popolnoma razkrojenoTa strašna najdba je prebivalstvu prava uganka, saj se ne spominiaio. da bi kda j v okolici kak človek brez sledu izginil. Gotovo gre za zločin. Ni izključeno, da ie bil nekoč, ta človek pripelian na ta krai od drugod in tam zakooan O najdbi je obve« ščeno oblastvo. Doslej ie gotovo le eno, da se ie moral zločin zgoditi že nred leti
*	Smrtna nesreča na cesti iz Toplic v Za-gor'e. V petek popoldne se ie zgod la na cesti iz Toplic skozi Zaeorie nesreča, katere žrtev ;ie postal 12-!etni učenec topliške osnovne š^le Jožko Stupnikar. Deček se ie obesil na z"dn o stran avtobusa, ki vozi iz Too!ic na postao k popoldanskemu vlaku Nesreča se je nripetila na klancu blizu Korbarieve gostilne Sunek .ie dečka s tako močjo vrgel na tla. da je obležal Z razbito lobanio nezavesten Prisotni so deč'a takoi pobrali in ponesli k zaeorskemu zdravniku dr Zamiku, ki ie nudi! ponesrečencu prvo pomoč in odredi! tako>šni prevoz v rudniško b<d-n:šnico. Ponesreč^-nemu dečku ie počda loban a. Kasneie so ea prepevali na n;eeov dom. kjer je izdihni! V šoli ie bil med nainridne.išim'
*	Ogeni. Nedavno ie zenreln eosnnd-irsko poslooie Ceba Franca v Gnienščaku, Sosedom Se 'e nnsreč'ln pnSir nmpiiti
V Dravo ie padla in utonila. Vsakikrat, kadar narase Drava trgajo močni valovi grude rodovitne zemlje ob obrežiu Pota ob Dravini strugi so ponekod izpodiedena. tako da je ho a ob strugi na nekih mes»ih živinsko nevarna. Tako se je te dni pripetila nedaieč od Borla pri Ptuiu huda nesreča 34 letna po?estnikova hči Ku.ičeva Ana iz Ga'evcev. občina Gorišnca, se je vračala proti večeru iz vinograda staršev v Za vrču ;n se m:mogrede zglasila okob 19. v mlinu Ožingera Franca pri boriskem mostu. Cez kak®- po' ure se >e POs'pvi!a nd mlinarja in nadaljevala pot pmti dnriu. V mlinu se e takrat mudi' posestnik Zamud-* Ivan ki ie mladenko opozori) na nevarnost Ponudi' se ii *e, da ii bo svetil z lučio m da na; gre z niim An; pa se je mudilo domov in-ni mogla čakati na ustrežljivega posestn;ka Zato ie sama nadaljevala pot obložena s sodčkom, ki je drža! tri litre vina košaro abolk in mrežo za Pstje Pot io je vodila tik ob Drav:ni strugi Vod-s pt je za rdi zadnja naliva nrecei narjsla Spričo teme ni mogla dovol1' Pazit' na i7nod edsno pot ki se ji ie zdajci vdrla in mladenka ie ^adla v globoko Dravo, iz katere se ni mogla reš:ti Nasledn ega dne so našli sledove ob bregu, k er s0 je udrla pot. Na nekem otoku Drave pa so dobTi sodček in pa košarico, v kateri e bilo še nekaj iabolk.
*	Celo rodbino so reš.li smrti. V petek je trgovec g Ivan Travner na Lavi javil stražniku. da je stanovanje v isti hiši stanu joče-ga delavca Jakoba Zunanca ve? dan zaklenjeno. Trgovec in stražnik sta nato vdrla v Zupančevo sobo in našla na postelmh Zupan-ca. njegovo ženo Marijo in sina Otona. Vsi trije so bili še pri zavesti, a tako omami ieni od plinov, ki so se ponoči nabrali iz tlečega
premoga v Štedilniku, da se niso mogli ganiti Ko so sobo prezračili, sta si Zupane in njegov sin kmalu opomogla. Zupančevo pa so odpeljali v bolnišnico.
+ Mrtvec v Zapužah. V nedeljo zjutraj je bila celjska policija obveščena, da so našli v Zapužah pri Ljubljani v nekem hlevu mrtveca. Policijska komisija je ugotovila, da gre za 62 letnega Ivana Zajca, doma iz Orljega pri Ljubljani, samskega delavca, ki je bil že delj časa brez posla in je beračil. Mož je bil precej izčrpan in ga je najibrže zadela kap.
+ Skozi okno je skočil. Brezposelni mizarski pomočnik Vinko Potisek v Zagorju je zadnje čase kazal znake duševne zmedenosti-V soboto je v takem živčnem napadu skočil skozi okno. Z višine šestih metrov je priletel na betonska tla in obležal. Pri padcu je dobil hude notranje poškodbe. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, kjer upajo, da ga bodo ohranili pri življenju.
*	Živ je segnil. V mariborsko bolnišnico so prepeljali 60 letnega posestnika Franceta Kodriča iz Poljčan, ki je že dalje časa bolehal na levi nogi in se sam zdravil. Posledice s bile usdne. Leva nga mu je začela pri živem telesu gniti. Gnitje je zavzemalo vedno večji obseg in je starček v velikih mukah izdihnil.
*	Smrt pod vozom. Prejšnji četrtek proti večeru sta vozila hlapca posestnika Plešivč-nika po blatnem strmem klancu težko naložena voza lesa. drug za drugim. Prvi voznik. Veber Maks, je sedel na vozu, a na klancu je stopil z njega, da bi zavrl voz. Nesrečno naključje pa je vrglo voznika pod voz. Kolo se mu je zarezalo v telo pri ramenu v poševni smeri do sredine prsnega koša in ga zdrobilo. Konji niso mogli potegniti voza preko telesa voznika in so obstali. Ko je drugi voznik privozil do kraja nesreče, se mu je zdelo sumljivo, zakaj je voz obstal, a Vebra ni bilo nikjer. Težko hropenje izpod voza mu je raz-odelo pravkar odigrano grozno nesrečo. Vsa prizadevanja, da bi ponesrečence potegnil iz-pod kolesa, so bila zaradi strmine, ozkega Klanca in težine voza brezuspešna. Voznik je nemudoma stekel do bližnje hiše po pomoč, f ko je nomo-č prišla, je bil ponesrečene0 že mrtev. Sicer pa bi pomoč nič ne pomagala, ker so bile poškodbe smrtne.	•
*	Spomin ie izgubil. Nedavno ie šel od doma 63-letni Podgoršek Martin. že'ezniški mizar v pokoju iz Ptu a. in se pet dni ni vrn:l Po vestnem iskanju se je orožništvu posrečilo, da so ga našli 'v Krčevini pri P uju. k er ie ležal na slami v nekem hlevu Mož ie izeubii spomin in je ves ta čas taval po ptusk' okolici. Orožniki so ga zdaj spravili domov
*	Izpred oltarja ie pobegnil nevesti. Mariborska polici a ie prejela obvest'k) o za.nimiven dogodku- Pred dnev> e nobegni' iznred oba rja tik pred poroko Branimir Hamer \7 Drn'ša Pri-snel ie v Maribor ker 'ma 'ukaj svojega brata Policija ie uvedla poizvedbe in 'e res na*la do beglega ženina Pri zasliševanji je Hamer izp» vedal. da ie pobegnil izpred oltnria ker e brez poseln in bi v takšni stiski ne moge1 preživljat svoje družine.
Križev pot ukradene hranilne knjižice. Ne davno ponoči je bilo vlom';eno v podstrešje -baj-tarice Mine Cegnareve v Sutro pri Škofji Loki Vlomilca sta bila dva kako' se ie pozneje do-gnalo. Pozno ponoči sta se Prikradla k h'5i Brezposelni Aleš Demšar iz Zakrb ljeka v Poljanski doI:ni :e stal na sfraži a niegov pajdaš neki Francelj se ie splazi' na podstrešje in mimo dimnika k skrinji Izdolbe' ie z d'etom in nožem van;o tolikšno luknjo, da ie lahko od r gal ključavnco in -oplenil skrin o 57-letna Ce-gnarjeva ie medtem spala v h'št in ni n česai čula. ker je naglušna. V-amPca sta ii odnesla hranilno knjižico Mestn* hran'ln'c-* kranjske glaseča se na dobrih- 12.000 Din 1050 v gotovini. dve odeji in neka; pločevinaste nos^de Škofjeloški orožniki s krtmartd;rietn g Kraterjem so se takoj lotili zasledovana Mestni hranilnici v Kran u ie bilo snoroče^o. nai vsakogar, ki bi hotel dvigniti denar na to knjižico.
izroče oblastvom. Poizvedbe so orožnike kmalu spravile na pravo sled. Po nekaj dnevih je prišel z ukradeno knjižico v hranilnico koncipient kranjskega odvetnika dr. Sabotyja. Ta jo je prejel od enega izmed svojih klientov. Na zadevno pojasnilo je bila knjižica seveda zaplenjena. Nadaljne poizvedbe so ugotovile, da je imela knjižica v tem kratkem času že štiri lastnike. Najprej je bila prodana v Ljubljani za 58% svoje vrednosti, potem pa je romala iz rok v roke. Naključje je naneslo, da je bil pri prvi prodaji, ko je prišla knjižica iz rok vlomilcev v druge roke, prisoten eden izmed Kranjčanov, ki je potem, ko so Demšarja aretirali, takoj spoznal v niem tistega moškega, ki ;e knjižico prodajal. Vlomilca sta dobila za knjižico okrog 7000 Din, ki sta si jih razdelila. Demšarja, ki je vlom v polnem obsegu priznal, so odvedli v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča, a njegovega pajdaša še nima;o. ker ga Demšar noče po priimku poznati.
*	Tatvine krompirja. Posestnik Klasinc Martin v Starešincih je imel na njivi krom. pir, ki ga je pokril z vrečami in slamo. Te dni pa je opazil, da mu ga je izginilo okoli 900 kg. Tudi posestniku Medvedu so odnesli nezmain tatovi okoli 800 kg krompirja. Orož-ništvo je tatove izsledilo.
" S kamnom po glavi. S Trške gore se je vračal zvečer na svoj dom v Češnjici 19 letni posestnikov sin Saje Janez. Na potu sta fanta napadla dva ponočnjaka in ga potolkla s kamni. Saje, ki ima občutno poškodovano lobanjo, se zdravi v bolnici usmiljenih bratov v Novem mestu.
*	Smrtna žrtev napada. Pred dnevi se je napotil železniški upokojenec Martin Pod« gornik iz Maribora proti Vurbergu V bliži« ni Vurberga so si privoščili fantje s starim možem sirovo šalo ter so ga vrgli v potok. Siromak je dolgo časa zdel v globoki grabi dokler ga ljudje niso našli in rešili Za po« sledi cami je v ptujski bolnišnici umrl.
*	Iz dna. Marija Grundlova se je pred 31 leti rodila v okolici Maribora. Bila je pohabljena, vendar je pa imela troje nezakonskih otrok. Stirideset-krat je bila že kaznovana zaradi potepanja. Še popolnoma mlada je zašla na kriva pot in tako prišla tudi v Zagreb. Tam se je seznanila z 21 letnim Cvet kom Klunom iz Ivaničarrada. Ni še pokvarjen do' dna in se j-s izkušal izučiti za kuharja, vendar je bil tudi že desetkrat zaprt zaradi potepanja. Nikdar pa še ni kradel, da bi za to vedela policija. Cvetko je bil izgnan iz Zagreba. a ko je potekla ta doba. se je vrni1 v Zagreb iskat službo in ženo. Našel ie prosti 'utko Marijo Grundlovo in se oženil z njo Stanovanje ^a dobila v Vlaški ulici 11. Marija ni več mogla iz mlakužp ter je imela še ves čas svoje prijatelje. Z izkupičkom je vzdrževala tudi svojega mladega moža. T< ini je prišla Marija zvečer v neko beznico ? postarnim možakom. Nien mož je bi! žf tam vendar je pa njegova žena z ljubčkom sedls k drugi mizi. Cvetko se ni branil vina. k' mu
je Ijubček tijegovp -«e~i» onšiljal kozarec zf kozarcem. Nazadnje je še' domov 1-ici jf našel že svojega podnajemnika Korpariča b Pitomače Korparir je snal v svoji postelji on je pa legel v svojo, ki jo je deli1 c ?voio ženo. Pozno ponoči ie prišla f.°"<s s svojim ljubčkom in hote'a ž niim v m^žfvr posteljo, češ: »Plačal mi je piti in danes sem njegova, ti pa. spi!«. Kltm bi bil mora1 vstati in spati na tleh, teda i na jp začel *.eno pre-tenati. Ljubegk i< ušel. n K'un jp poarrabl1 sekiro in z njo ženi presekal g'avo, da je bila takoj mrtva. Nato io poklical Korpa.rica, na' gre z njim na Dolieiio kw so ga aretirali
*	Uboj zaradi preuči"'a P-ed rH°vi ie pova •Ml posestn'k Repovž Ignacii iz \1alkovcev or' Tržišču 73-letnega Livka Iožefa iz Skovca na pride k njemu po zgovorni užitek Po danen naročilu se ie stari L:vk v resmei prireljal n? Repovžev dom. ki je bil nekoč nvgovn lasi Pripelia! cp e v družb' A'nizi;a I ivkn Renovž ie bba došleca gostohubno spreiei V trenutku ko je nreuž;tVar spravi n! v vrečo odm°ripnn mu kašo. je Repovž potegnil iz žepa nož in ga
zasadil ubogemu starčku v desno stran vratu, kjer mu je napravil veliko rano. Prestrašenega Livka je takoj oblila kri. Na- njegove obupne klice je prihitel v hišo Alojzij Livk, ki je preprečil starčkovo usmrtitev. Kmalu po izvršenem dejanju so mokronoški orožniki Rep-ovža prijeli in ga odvedli v zapor. Preužitkar Livk pa je bil pripeljan v bolnišnico usmiljen h bratov na zdravljenje. Kljub skrbni bolniški negi pa je nastopilo zastrupljenje, zaradi česar je Livk umrl.
*	Radijske aparate kupuje. Te dni je prišel v neko ljubljansko trgovino z radijskimi potrebščinami mlad, dostojno oblečen gospod ter se predstavil za Lojzeta Bricmana. skladiščnika v pivovarni Unionu. Izbral je s;cer skromen, a vendar nekaj tisočakov vreden spreiemnk in naročil, naj mu ga dostavijo v stanovanje na Starem trgu 2. Aparat je sluga iz trgovine zanesel na njegov dom, a komaj ga ie b:l dozdevni Bricman prevzel, ne da bi bil kai plačal zanj, je izginil, da ni bilo ne duha ne sluha o njem. Kakor se je izkazalo, ie Brcman malo orej samo za pretvezo naiel sobo pri nekem na;emniku v hiši, da je naslov zlorabil za sleparstvo F.dmi namen n egov je bil. da pridp brez denarja do aparata Ko je lopovšč:na prišla na dan so se pričeli na policiji zglašati še nekateri drugi oškodovanci, ki jih ie lažni Bricman — oonei-kod se je izdajal tudi za študenfa Alojzija Pernata — opeharil za manjše zneske na hrani n stanovaniu.
*	Uboj. V Framu so v nedeljo ponoči zaklali 23-letnega viničarja Antona Orašiča, ki ie izkrvavel zaradi prerezane ž le Pri pretepu je bil nevarno poškodovan tudi posestnikov s;n. 17-letni Franc Kovačič. 26-letni krojaški pomočnik in posestnik .Idsip Mom pa ie bil ranjen v levo podlehfrrco. Dva osumljenca so omžmki privedli v zapore okrožnega sodišča v Mariboru.
*	Dva junaka noža. Miha Lavtižar. 51-letni posestnik iz Mojstrane, je bil pred malim kazenskim senatom v Ljubliani obtožen zločina uboja. ker ie oktobra v Mojstrani z nožem zabodel Janeza Vilfana v podkliučnico ter mu prerezal ži!o-odvodn;co in rebrno mreno Vilfan ie v nekaj minutah umrl Lavtižar se ie zagovana' s si-lobranotn. Obsojen je bil zaradi prekoračenia silobrana na dve leti strogega zapora Drug iunak noža lože Stunar. 23-letni mizarski pomočnik z Brega pri Kamn;ku. ie marca lani v Zanricah pri kamniški glavn postau z nožem oklal Jerneja Funtka Traino mu 'e pohabil desni mazinec in prstanec Obsoien je bil na osem mpsecev strogpcg zanora
4 Ustreljen iz zpcede. 35-lptn; strojnik Pave! deležnik ie v družbi tnvanšev ki so na de'u v rudniku />lez»i°m Ma^nu šel te dn; v sosedni- Voinič nakunovat razn« živlien.iske potrebščine Ko se ie vračala družba domov ie nenadno poč" strel in strojni se ie zgrudil glasu Tovariš1 «o mu priskočil na nomr5. i ^elezn:k 'e samo še tirnne' in kri mn 'p ud:i-"''la iz rane na glavi P-enesl' so 9" iadrno k 'dravn;ku ki sp ie zaman trudi! deležnik e lasledn'' dan izd;hn'l 7anu«8tH ie ženo z o'r^č'-'ema Pokoin k ip W d^mn s ^ave O vzroku dočina ni re'č ?nano Orr/ništvo ip arefira!o aekega domačma ki 'e že nrzna! da je ros <tre'ial vendar trd' d' 'me1 namena izvršiti lapnda na ^pi^^pika Obračunat' ;p hote' 'e >. nek''ni doma*'nom pa je zameniai skupino itH n 'f -isrrelj1 «1P"0
*	Skomin-5 no tpMr-ih orhr^nVtb io privedle na zsfOžr»c k|po V raznravn' dvoran-' okrož-lega sodeča ;p sede'a pred dnevi na zatožni klop1 _>=,-ietna Vlaria Makovčeva iz Lokavcev Obtožena 'e b''a da >e dWn''a pH ne'<em 'ju-'omerskem aenarnerr zav >du 15 000 dnariev s hran:lno kniižico svo e te»e k' nr' niei stanule. ie da b' teta o tem ka' vede'a Ko pa 'e poz-ieie teta nameravala dvignit' neka denaria je ipazila da n: hrani'ne kniizicp na mestu kier 'O ie bila hranila Povprašal :e svo o nečakinjo di morda ona ve k'e ;e knjižica Nato na ii ie aečakmia vse prznala Teta v svojo nečakinjo ovad;la Ob'oŽPna Maria se ie v zag^vo-'i sklicevala na -to. da bi tako vse oode^nv-s
Obsojena je bila na štiri mesece zapora pogojno za dobo dveh let. Hranilno knjižico z vlogo 15.000 dinarjev, ki jih je bila dvignila s tetino hranilno knjižico in jih prepisala pri istem denarnem zavodu na svoje ime, pa je obsojenka že vrnila.
*	Požar v Bresternici. Nedavno zjutraj je požar uničil gospodarsko poslopje pesestni« ka Franca Strošnika v Bresternici. Gašenje je bil'* zelo otežkočeno, ker je poslopje na hribu in ni bilo blizu vode. Glasili so mari« borski in kamniški gasilci.
*	Do smrti se je izplesal Pri Felnerjevih v Dolini so imeli gostovanje. Med navzoč« nimi je bil tudi posestnik .Štefan Bogar s svojo ženo. V veselem razpoloženju je ple« sal brez odmora. Stopil je še h godcem in jim dejal, naj potegnejo tako, da bo umrl. Bogar je plesal in plesal. Ves upehan in raz« gret ja šel nazadnje na prosto, da bi se od« počil. Ko so ljudje odhajali domov, so našli Bogarja nezavestnega pred hišo Takoj so ga spravili na dom in poklicali zdravnika, toda še pred zdravnikovim prihodom je umrl za posledicami prenapora.
*	Obešenec na jablani pred hišo. Nedavno so našli obešenega na iahiani pred fršo 33-let-nega viničaria Ivana Petka v Vosku pri Sv. Marjeti ob Pesnici Vzrok samoumora ni znan, kaže pa, da se je Petku omračil um. Lani je bil zažgal Liningerjev hlev istotam :n je bil zaradi tega obsojen.
*	Aretiran tat kolesa. Pred tedni je bilo ukradeno iz veže sodišča v Ptuju novo kolo. Zdaj so izsledili tatu in kolo Aretirani tat kolesa je 26*1 etni Konrad Žižek, viničar pri Sv. Urbanu Žižek tatvino priznava.
*	Strašen cerkveni rop v Rajhenburgu. V torek zjutraj je prvi prišel v rajbenburško baziliko cerkovnik Franc Medvešek ter pre« strašen opazil, da so glavna vrata odprta, vratica na tabernakelnu razbita, a v n;em ne Najsvetejšega kakor tudi ne dveh ciborijev. Edino konec pile je še ležal na oltarju, ki se je zločincu pri odpiranju zlomila. Cerkvenik je hitro obvestil župnika g. Tratnika, ki je zaprosil na železniški postaji službujočega prometnika, naj pazi na sumljive ljudi. Ko je prispel jutrnji vlak, je železniško osebje obvestilo o dogodku orožnika, ki je sprem« ljal vlak, podnarednika Franca Breznika z Zidanega mosta. Orožnik je v vlaku že med postajama Vidmom in Brežicami s pomočjo sprevodnika prijel dva roparja, Kurmk.i An« tona, doma iz Studenca pri Sevnici, in Bla* žiča Ludvika iz Ilirske Bistrice. Prvi je po
S oklicu mesar, drugi brezposelni delavec, 'rožnik Franc Breznik je močno vklenjena roparja že s prvim jutrnji mvlakom privedel v Rajhenburg. Pri sebi sta imela dele s<oi» čenega ciborija, mnogo ključev, diet, dva vitriha in tudi nekaj denarja Prišli so orož« niki s Senovega in pod vodstvom g. L'.ižar* ja se je začelo zasliševanje. Roparja sti po« vedala, da imata drufe reči skrite in da bo« sta pokazala kje. Oba sta bila odvedena na kraj in res so našli blizu bazilike na žup* niškem zemljišču na njivi zakopano Naj« svetejše in ostale razbite dele ciborijev. Oba tatova sta dobro poznana orožništvu.
*	Velika tatvina zlatnine. Te dni je pri« javila na ljubljanski policiji neka stranka iz Rožne doline, da je bilo ob koncu prete« klega meseca vlomljeno v podstrešno sobo, kjer je tat odnesel mnogo zlatnine. Med drugim je pobral zlato moško dvojno veri« žico s štirioglatim medaljonom s sliko. V medaljon je bil vdelan lep briljant. Poleg tega je ukradel tat zlat poročni prstan z moniogramom M. Z., zlat prstan s sedmimi briljanti, zlat moški briljantni prstan, dolgo zlato žensko verižico, sestavljeno iz podol« gastih členkov, zlatnik za 100 kron, zlat črn uhan in zlat uhan z modrim kamnom, vse skupai v vrednosti 20.000 Din.
*	Drzen rop. Ko se je v nedeljo zvečer vračala učiteljica Franja Gromova domov v Tržič, jo je med postajo in Krizami nad Tržičem napadel neznan moški, jo pahnil na tla in ji iztrgal ročno torbico, v kateri je imela 300 Din. Napadalec je bil srednje po*
stave, nosil je siv površnik. Po zločinu je pobegnil.
*	Ena izmed najbolj priljubljenih knjig je Vossov roman »Dva človeka«. Čustvenost, ki veje skozi vso povest, zajame človeka, da ne odloži rad knjige, dokler je ne pre« bere. To knjigo mora imeti vsakdo v svoji domači knjižnici in ve lepšega knjižnega da« ru za božič, kakor je ta knjiga, si ne moreš misliti. Moderno v platno vezana stane knjiga 50 Din, čisto enako vezana, a na ce« nejšem papirju tiskana 34 Din, mehko veza« na pa 24 Din. Opozarjamo, da je za naroč» nike in naročnice »Domovine« začasno cena knjige za 34 Din znižana na 30 Din, mehko vezane knjige pa od 24 na 20 Din Knjiua se naroča na uredništvo »Domovine« v Ljubljani . Vsakemu naročniku na knjigo pošljemo položnico in ko prejememo de« nar, takoj odpošljemo knjigo. Kdor dobi pet naročnikov na knjigo (tudi po znižani ceni) in pošlje zanje denar, prejme eno knjigo zastonj.
♦	Staro sovraštvo vzrok poboja. Mizarska pomočnika brata Alojzij in Feliks Koren iz Zrnove, zaposlena pri upravi zdravilišča v Slatini Radencih, sta se zvečer po končanem delu napotila proti domu. Ko sta prišla na križišče poti, ki drži na Kobilščak, sta se srečala s trojico fantov- Bili so to brata Josip in Andrej Zamuda iz Zrnove in Karel Pelcl iz Radenskega vrha. Pri srečanju so se fantje sporekli ter si v naslednjem trenutku skočili v lase. Brata Koren sta imela v rokah kole. Na bojišču sta obležala brata Andrej in Jožef Zamuda. Andrej ie bil nezavesten. Jožef pa je dobil hude udarce po glavi, po rokah in vsem telesu. Tudi Pelcl je dobil nekaj poškodb po glavi in telesu. Jožef Zamuda in Pelcl sta imela še toliko moči, da sta odnesla nezavestnega Andreja Zamudo na dom. Ni pa prišel več k sebi in je naslednjega dne umrl. Vzrok poboja je bilo staro sovraštvo med bratoma Korenoma in bratoma Zamudama-
*	Prijeta begunca. Iz policijskih zaporov v šentpeterski vojašnici v Ljubljani sta po« begnila dva vlomilca, 201etni italijanski dr« žavljan Karel Čermelj in 281etni brezpo« selni delavec Urban Drolc s Trojan. Begun« ca se pa nista dolgo veselila zlate svobode. Drolca je prijela policija, a Čermelja vev« ški orožniki.
♦	Streli na meji. Nedavno ponoči so odjeknili pri Št. H ju na meji številni streli. Vnela se je z drznima tihotapcema, ki sta nameravala obložena z raznim tihotapskim blagom skrivaj prekoračiti našo mejo, pravcata bitka, ker tihotapca na poziv nista obstala. Oddanih je bilo okoli 10 strelov- Tihotapca sta pustila na licu mesta nekaj omotov, med drugim 8 kg saharina. V -svrho ugotovitve tihotapcev se vršijo poizvedbe.
ŽENSKI VESTNI&
Za kuhinjo
Golaž iz divjačine. Rebra od srne operi (80 dek do ene kile), kosti izluči, meso pa zreži na drobne koščke. V kozi razbeii mast in prepraži tri žlice drobno zrezane čebule. Na čebulo deni meso in malo osoli. Meso pokrito duši toliko časa, da se ves sok posu« ši in da ostane sama mast. Sedaj potresi po mesu dve deki moke, in ko moka z mesom porumeni, potresi dve žličici sladke paprike, premešaj in zalij z vodo. Golaž nato dalje duši do mehkega. Ko je meso dodobra meh« ko, prilij zraven osminko litra kisle smeta« ne in ko prevre, daj na mizo. Zraven daš cmoke.
Cmoki s slanino. V kozi prepraži 12 dek na kocke narezane slanine. Ko postanejo ocvirki lepo rumeni^ jih deni na krožnik. Na mast, ki je ostala, pa deni šest dek si« rovega masla, stresi zraven tri na drobne kocke narezane žemlje in jih praži, da malo porumene. V loncu pa žvrkljaj četrt litra mleka, dve jajci, en rumenjak in malo soli. Žvrkljano mleko polij po prepraženih žem«
ljah. Dodaj še tri na kocke narezane, a ne prepražene žemlje, in ocvirke, ki si jih vze* la iz masti. Vse skupaj dobro premešaj in naj stoji tako četrt ure. Nato primešaj ša šest dek moke, oblikuj iz testa srednje de« bele cmoke in jih v slanem kropu kuhaj 15 minut. Kuhane poberi v skledo in zabeli z ocvirki.
Pečena cvetača. Dve cvetači skuhaj v sla« nem kropu. Kozo ali pred ognjem varno skledo dobro pomaži s sirovim maslom in vlij dve žlici smetane v skledo. Kuhano cve« tačo zreži na kose in jo na gosto zloži v skledo. V lončku pa žvrkljaj črtrt litra slad« ke smetane in dve jajci, žvrkljano polij po cvetači, potresi povrhu z drobtinami, nato peci približno 20 minut. Daš kot predjed na mizo.
Za smeh in kratek čas
HVALEŽNOST
Učitelj: »Hvaležnost je dolžnost. Pomisli, Jurček, ali se lansko leto ni zgodilo nič takega, za kar bi moral biti hvaležen?«
Jurček: »Seveda, gospod učitelj, ko ste si roko zlomili.«
Učitelj; »Ko sem si roko zlomil? Ti pač meniš, da e treba biti hvaležen dejstvu, da se ja roka tako dobro zazdravila?«
Jurček: »0 ne Mislim, da nas takrat dva meseca n:ste mogli udariti.«
DOMIŠLJIJA
Vera: »Moja največja napaka je moa domišljavost. Cele ure stojim pred ogledalom in občudujem svojo lepoto!«
Zora: »Oh, Vera, saj to ni domišljavost, ampak domišlija!«
PRETEŽKA JE
Pri ženitovanjskem posredovalcu: »Dane* pa imam nekaj za vas. Angležinjo s pet ti« soč funti.«
Ženitovanjski kandidat: »Ne, tako debe«
le pa nemaram«.
A: »Ali veš, zakaj je Donava najbolj črna reka?«
B: »Saj sploh ni črna«.
A: »Kako ne. Izvira v črnem lesu, teče sikozi orno Avsibrijo in se izliva v črno morje. . .«
Iz popotnikove torbe
Umor samotnega posestnika in njegove hčeri
Regrča vas, decembra.
Nedaleč od zgodovinske cerkvice sv. Ro« ka, ki je last poganjskega graščaka g. Lan« gerja, stoji sredi gozda nekaj hiš, spadajo« čih pod Regrčo vas pri Novem mestu. Niže od teh hiš stoji v dolinici na samoti hišica 78«letnega Ignaca Repovša. Starček je živel skupaj s svojo 43«Ietno hčerko Marijo, ki se je bavila s pranjem perila in čiščenjem oblek. Živela sta mirno. Le tu pa tam so se pojavila med hčerko in očetom nesogla« sja. Starčku ni bilo po godu, da je imela hčerka znanje s 50«letnim delavcem Oster« manom.
Kakor po navadi je Osterman tudi v ne* deljo malo pred poldnevom prišel k Re« povševim. Na začudenje pa je našel vrata zaklenjena. Ko je nekaj časa trkal in se mu ni nihče javil, je mislil, da sta se oče in hčerka najbrže spet sprla in da sta pred njim zaklenila vrata. Nekajkrat je šel okrog hiše in ^ogledal tudi na dimnik, iz katerega na se ni kadilo, čeprav bi se moralo v tem času kuhati kosilo. To je zbudilo v njem mnenje, da sta najbrže odšla na obisk k svojim znancem in prijateljem. Vračajoč so od Repovševih je Osterman poizvedoval pri sosedu Lešnjaku, a tudi tam niso niče« sar vedeli o Repovševih. Osterman se je v nedeljo zvečer ponovno vrnil k Repovševkn in znova zaman trkal. Naposled je šel y listnjak in tam legel spat. V ponedeljek zjutraj je znova klical, a ni dobil nobenega odgovora. Obvestil je o tem posestnika Čer« nigoja, ki je nato skupno z njim in s po»
sestnikom Lcšnjakom šel k Repovševim. Ker se na trkanje ni nihče javil, so napo« cled pogledali skozi okno v sobo in opazili, da je v sobi vse razmetano. Zadeva se jim je zdela sumljiva in so naposled okno vlo« mili.
2e prvi pogled y sobo jih je prepričal, da je bil izvršen zločin. Za vrati so zagle« dali napol pokrito truplo. O svojem od« kritju so takoj obvestili ostale vaščane, po« sestnikov sin Franc Staniša pa se je s ko« lesom odpeljal v Novo mesto po orožnike. Orožniška patrulja pod vodstvom podpo« ročnika Jovanoviča se je napotila takoj v Regrčo vas in zastražila hišo do prihoda sodne komisije. Sodna'komisija je prispela popoldne. Vlomili so zaklenjena vrata in že v veži opazili mlake krvi. Za vežnimi vrati je stal na majhni mizici umivalnik, ki je bil ves okrvavljen. Vse kaže, da so si morilci v njem umili roke po storjenem zločinu.
Tu so našli tudi velik kamen, na katerem so se videli še koščki kože in las. Vrata v sobo so bila napol odprta, za vrati pa je ležalo truplo hčerke Marije. Po sledovih se vidi, da so jo morilci napadli v kuhinji pred štedilnikom. Na vratu je imela globoko ra« no in več vbodljajev z nožem na sencih in na temenu.
Starega Repovša so našli na tleh pod ko« pico žimnic in blazin. Usta je imel zamaše« na s tremi robci. Obe žrtvi so morilci po« vezali z debelo žico na rokah in nogah, tako da se ne bi bili mogli ganiti, četudi bi bili še pri življenju. Med kupi perila so dobili dve prazni listnici. Nekaj zlatnine so mo« rilci pustili, ker je očitno niso opazili.
Vse kaže, do so morilci dobro poznali razmere pri Repovševih. Umor je bil najbr« že izvršen že v soboto zvečer. Orožniki marljivo poizvedujejo za zločinci in so are« tirali nekega kočarja, ki ni mogel pojasniti nekih okoliščin.
Zverinski zločin je izzval med prebival« stvom veliko razburjenje. Ljudje .pripove« dujejo, da je Marija že dalje časa sumila, da jo namerava nekdo napasti. Pred krat« kim je dala napraviti novo mrežo na oknu svoje spalnice in z železom obiti vrata, da bi bila bolj varna. Kdo jo je ogrožal in za« kaj, ni hotela nikomur povedati.
| Novice iz dolenjskih Benetk
Kostanjevica, novembra
Kljub hudi krizi in pomanjkanju goto« vine se je letos Kostanjevica pomnožila za 4 nove hiše, izmed katerih so tri dograjene. Zanimivo je, da so lastnice vseh 4 hiš žen« ske. So to gdč. Valerija Avguštinova m gospe Metka Grilova, Frančiška Kalinova in Antonija Pisanska. Vse hiše so prav mične.
—	Kakor znano ima Kostanjevica zaradi po«
P lav skromen obseg zemljišč za zgradbe.
ri izvedbi agrarne reforme sta agrarni od« bor in predsedstvo občine imela zlasti v očeh Loko, to je zemljišče, ki spada pod agrarno reformo, a ga uživa vsakokratni župnik za neznatno najemnino. Sedanji žup« nik g. Golob se je radi tega postavil agrar« nemu odboru po robu in zahteva, da se Loka izloči iz agrarne reforme. Kdo bo imel prav, bo pokazala pravda, ki teče v tej za« devi. Naj bo tako ali tako. Loka je edin primeren prostor za stavbišče in razširjenje Kostanjevice. Zdrav sporazum med obema strankama bo zadevo najjuovoljneje rešSL
—	Agrarna reforma kljub nasprotnikom po« lagoma napreduje tn bo prihodnio pomlad vsa reč opravljena. Treba je priznati, da je ljudstvo pri nas bolj kakor kjerkioli po« trebno zemlje. — Izjemno je letos voda na« šim poljem prizanesla in je bila letina še preeei ugodna. Zlasti ajda je izredno dobro obrodila. Nasprotno je pa vinsko trto v okolici Kostanjevice v nižjih legah mraz uniči! in so prišli le vinogradniki v višjih legah na svoj račun. Vino je prvovrstno — 15. novembra so imeli v Kostanjevici lep
GOSPODJE
ki žele biti za mal denar elegantno in moderno oblečeni, kupujejo svoje obleke direktno v tovarni
riiHjVSICI • UD«
leriiterM
"N
TnVAtflA CfWlA-f108lEK
Celje št. »7. z velikansko izbiro in skrajno nizkimi cenami, ki nudi: Obleke iz hlačevine po 210 Din .obleke iz meltona po 264 Din, obleke iz kamgarna po 499 Din, kratke zimske plašče po 200 Din, dolge zimske plašče po 370 Din, Huber-tus plašče po 280 Din in otroške obleke po 70, 95, 130 in 180 Din. Zahtevajte takoj najnovejše vzorce in veliki ilustriran cenik, kar prejmete zastonj!
J
jubilej. Davčni izterjevalec g. Marolt Ivan je zdrav in čil obhajal svoj 951etni rojstni dan. Bil je deležen čestitk od meščanov, občine, sreskega načelnika, g. bana, finanč« nega direktorja in g. ministra notranjih za« dev. Brzojavno čestitko je prejel tudi od škofijskega ordinarijata in številnih prija« teljev in znancev. Rodbina mu je poklonila lepo spominsko knjigo, v kateri se pridružu« jejo čestikam skoro vsa oblastva in ustano« ve v krškem srezu. G. jubilant je vestno služboval do svojega 75. leta Tudi mi mu kličemo: Še na mnoga leta! — 20. novembra pa je legel v grob v starosti 72 let g. Ivan Gerlovič, ravnatelj Občinske hranilnice v pokoju. Vse svoje življenje je marljivo de« lal. Bil je svoj čas občinski delovodja, poz« neje soustanovitelj in ravnatelj Občinske hranilnice. Sodeloval ie pri vseh domačih društvih in je bil predsednik Rdečega kri« ža. Pred leti je bil tudi župan. Kadar je šlo za pravico, je bil brezobziren, zaradi česar je imel tudi nasprotnike. Veličastni pogreb je bil najlepši dokaz, da je užival med ljiic!« mi velik ugled. Blag mu spomin, njegovim svojcem pa naše iskreno sožalje!
NAŠI NA TUJEM
V elevelandsko mestno zbor* nico je izvoljenih pet rojakov
Cleveland, novembra
Nedavno je bil od ameriške javnosti, zlasti pa od najmočnejšega neodvisnega angleškega dnevnika v Clevelandu priporočen za županskega kandidata mestni sodnik, slovenski rojak Lauše Clevelandski Slovenci so pozdravljali to kandidaturo. Lauše pa kandidature n' spreiel, in tako je »Ameriška domovina« priporočala roiakom za županskega kandidata demokrata Millerja. V istem listu so, kakor je v Ameriki v navadi, probčevali svo'e volilne oglase tudi drugi županski kand;dati. Vsem županskim kandidatom je bilo mnogo na slovenskih glasov h in clevelandski Slovenci so si pri .teh volitvah močno utrdili svoj položai v javnem živlenju.
Volitve so b'1e 5 novembra. Za župnnn ie bil izvoljen republikanski kandidat Harold Burton, ki je dobil večino kakih 31.000 glasov. Demokratski kandidat Miller ie ostal v manišini. Zmagal je samo v 12 vol;ln;h okrož;ih, medtem ko je za Burtona glasovalo 21 okrožij. Kar se tiče Jugoslovenov v Clevelandu. pa je treba priznati, da so dosegli pol:tične uspehe, kakršnh še nišo doživeli v Clevelandu. V mestno zbor-n;co je bilo izvolienih pet Jueoslovpnov: štirje Slovenci in en Hrvat. V petih volilnh okrajih so bili izvoljeni jugoslovenski -roiaki z velikansko- večino. Mestna zbornica šteje 33 članov in vsi zdaj izvoljeni Jugosloveni pripadajo de-
mokratični organizaciji. Ta uspeh je treba pripisati veliki politični zavednosti ro akov v Clevelandu.
Izvoljeni so bili naslednji slovenski mestni svetovalci: Jurij Travnikar, Edvard Pucel, Ivan Novak in vnovič svetova'ec Anton Vehovec. V 31. volilnem okrožju je zmagal hrvatski rojak Guzdanovič.
Slovesno ustoličenje novega župana je bilo 11. novembra Zupan Burton je republikanec, večino mestnega sveta pa sestavlja o pripadniki demokratov. Novi župan je iziavil, da ne bo smatral svoje izvolitve za osebno zmago nad demokratom Millerjem, temveč za izraz narodnega zaupanja, ki želi temeljite izpremembe razmer V Clevelandu.
Iz Gladbecka (Nemčija) nam pišejo: Dno 27. oktobra smo ustanovili novo narodno društvo »Domovinsko zvon«. Prvo zborova« nje smo imeli v Schumacherjevi gostilni v Gladbecku dne 24. novembra Prihitelo ie toliko rojakov, da je bila dvorana nabito polna. Pri zborovanju so bili navzočni nem« ški gostje, med njimi novinarji. Zborovanje je otvoril predsednik Franc Mlakar (Hor» sterstrasse 73). Pozdravil je vse navzočne ro« jake in goste. Zaklicali smo trikrat »Živela naš mladi kralj Peter II. in kraljevski dom«. Prav tako smo trikrat zaklicali »Živel vodi« telj nemškega naroda Hitler«. Potem smo prebrali nova pravila, ki so jih navzočni soglasno odobrili.
BANKA BARUCH
11 Rue Aubet, Pariš (9°) odpremlj- denar » Jugoslavijo najhitreje tn po najboljšem denarnem kurzu Vrši Tse bančne po sle najkulantneje Poštni uradi » Belgiil. Franciji, Holandiji ln Luksemburgu sprejemalo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št VKS4-M. Bruxe1-les; Francija: št 1117-04 Pariš; HolsndHv štev. 1458-66. Ned Dienst: Luksemburg: Š1 V*>7 Lu-nembourg — Na lahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.	56
PREKMURSKI GLASNIK
Smrtna nesreča pri podiranju drevja. Nedavno se je v gozdu Orlovščaku pri Hotizi zgodi'a smrtna nesreča. V gozdu so ljud.e pod:rnli drevesa, ki so jih kup li za kurivo, in ie podirajoče se drevo padlo na 20-le'nega fanta Radona Martina iz Hotize. da ie čez kako uro umrl. Nesrečnežu je zdrobilo prsni koš in tilnik.
Program radia Ljubljane I
OD 8. DO 15. DECEMBRA
Nedelia, S. decembra. 8.00: Napoved časa. po-Točila, objava sporeda 8.15. Telovadba (Ciril Souikal) 8.45. Koncert citraškega krožka »Vesne« 9 45-. Versko predavanje (dr Mihael Opeka.) 10 00: Prenos iz Maribora (Gollerjeva maša »Beati pacifici« za bariton, mešani zbor. godalni orkester, harfo in orgle) 1130; Mladinska ura: Po sv Miklavžu (Lipah član gledališča) 1200: Problem strokovne vzgoje m zaposlitev našega naraščaja (Billy Janez). 12 10: Napoved časa. objava sporeda, obvestila 1220: Kar imamo, to vam damo (plošče po željah) 15 00: Kmetijsko predavanje: Kurnica in negovanj« kokoši (inž. \Venko Boris). 15 20: Ura domače glasbe (radijski orkester) 16.00 Gospodinjska ura: Jajce v gospodinjstvu (Albina Travnova) 16.15: Radijski orkester 17 15. Razvoj slovenske drame III ura: predavanje in Linhartova »Zupanova Micka« v prvotnem besedilu). 19 30: Nacionalna ura 20: Napoved časa, poročila, objava sporeda. 20 15: Operne arije s spremljevanjem radijskega orkestra (pela bo Dragica Sokova) 21 30 Prenos iz Zagreba (od Adama do Eve) 22 00: Napoved časa vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15: Lahka glaslba (prenos iz kavarne »Nebotičnik«),
Ponedeljek, 9. decembra: 12 00: Simfonične pesnitve (plošče) 12.45: Vremenska napoved, poročila. 13 00: Napoved časa. objava sporeda, obvestila 13.15: Pesmi za dobro voljo (plošče). 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18.00: Zdravniška ura: O pljučnici (dr Bogomir Ma-gajna). 18.20: Harmonika (plošče) 18.40 : 2000 letnica pesnika Horacija (prof Anton Sovre). 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. 19 70: Nacionalna ura. 20.00: Za zabavo in za dobro voljo (radijski orkester) 21.00: Komorni kvintet na pihala (Korošec Slavko — flavta, Laun Vanclav — klarinet, Hauck Willy — fagot.Moravec Feliks — rog, Flego Branko — oboa). 22.00: Napoved časa vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22,15: Instrumentalni dueti (klavir — Gnje-zdova Melita) in harmonij — Kaškarov Dimtrij).
Torek, 10 decembra: 11.00: Šolska ura: kaiko smo praznovali 601etnico naše šole (II. deška narodna šola na Grabnu v Ljubljani). 12.00: Pesmi tujih narodov (plošče). 12.45: Vremenska napoved, poročila. 13.00: Napoved časa, objava sporeda. obvestila. 13.15: Za dobro voljo (radijski orkester). 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18.00: Iz Smetanovih oper (radijsk,i orkester) 18.40: Višek kitajske kulture pred propadom (Fran Terseglav). 19.C0: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 20!00: Prenos opere iz Zagreba, v odmoru časovna napoved, vreme, poročila, objava sporeda
Sreda. 11 decembra: 12 00: Zvezdniki in zvezde (plošče) 12.45: Vremenska napoved, poročila. 13 00: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. 13.15: Glasbene slike iz daljnih dežel (plošče). 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18.00: Otroška ura: Pravljice (Mileva Boltarjeva, članica gledališča). 18 20: Storžek se bo poboljšal (člani radijske dramske družine). 18.40: O morfologiji in geologiji planincev (profesor Janko Mlakar). 19.00: Napoved časa, vremenska napoved. poročila, objava sporeda. obvestila. 19.30: Prenos z Dumaja simfonični koncert Ravaga in Društva prijateljev glasbe: sodelovali bodo Lili Claus — sopran, dunajski simfonični orkester in Moriz Rosenthal — klavir; dirigent Oswald Ka-basta). 22 00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda 22.15: Duet mandoline in kitare (Samarin in Antunovič).
Četrtek, 12. decembra: 12.00: Dvorakove skladbe (plošče) 12.45: Vremenska napoved, poročila. 13.C0: Napoved časa, objava sporeda, obvestila. 13.15: Virtuozi igrajo (plošče). 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18.00: Koncert T)ebussy-jeve glasbe (radijski orkester). 18.40: Shvenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. obvestila 19.30: Naoionalna ura. 23.CO: Prenos iz Beograda (simfoničen koncert godbe kraljeve garde pod vodstvom Pokornega). 22.00: Na-■ poved časa, vremenska napoved, poročila, ob-
java sporeda. 22.15: Drago Žagar bo pel s spremljevanjem radijskega jazza.
Petek, 13 decembra: 11.00: Šolska ura: Abesi-nija (dr. Reya Oskar). 12.00: Udovičeva in Lau-šetova na ploščah. 12.45: Vremenska napoved, poročila. 13.00: Napoved časa. objava sporeda, obvestila. 13.15: Dunajska opereta (radijski orkester). 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18.00: Ženska ura: O kozmetiki (dr Ferenčak). 18.20: Uvertire na ploščah. 18 40: Žena in delo (Pernišek Franc). 19.00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. 19.30: Nacionalna ura 20.00, Francoska klavirska literatura (predaval bo in na klavirju ilustriral profesor Škerjanc) 21.00: Lev Nikolajevič Tolstoj (dr. Nikola Preobražetiski) 21.20: Dela Čaj-kovskega (radijski orkester). 22.00: Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.15: Lahka solistična glasba (plošče).
DOBRA REKLAMA
A: Zakaj niste dali aretirati svojega bla« gajnika? Poneveril vam je visok znesek, zraven tega pa se je še odpeljal v vašem avtomobilu.«
B: »Ni bilo treba. Tvrdka, katere avto* mobil se je tako dobro obnesel, mi je po* vrnila vso škodo...«
MOVGST2 Samo Din 98-
Št. 63.719. Cenena, a dobra Shoock-Proof zapestna ura, točno regulirana, lep kromiran okrov, zapestnica iz usnja Številčnica in kazalo osvetliena. (Radiura)
Din 9S"-.
Sobota, 14 decembra: 12 00: Plošča za ploščo. 12.45: Vremenska napoved, poročila. 13.00: Napoved časa. objava sporeda obvestila. 13.15: Plošča za ploščo. 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji. 18.00: Za delopust (radijski orkester) 18.40 Pereče zunanje politična vprašanja (dr. Alojzij Kuhar). 19 00: Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. 19.30: Nacionalna ura. 20.00: Poglejmo na gorenjsko stran! (Iz Bohinja do Poljan in Škofje Loke). 22 00: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda. 22.15: Radijski jazz.
H. SUTTNER, LJUBLJANA 6.
Zahtevajte veliki cenik, ki ga dobite zastonj in poštnln-
prosto. Velika izbera ur, zlatnine in srebmine. Lastna p r o t o k o I i r a n a tovarna ur v Švic'
Najcenejša knjižnica
10.000 kniig
damo globoko pod lastno ceno ▼ svobodno izbero. Kdor knjige ljubi, Išče In kupuje, oziroma jih je kupoval v boljših časih, bo te po cenah znal ceniti lzrednost in vrednost te ponudbe, drugim pa to predočl tudi najpovrš nejša primerjava s splošnimi cenami knjig. O kakovosti knjig, Id so ■daj po najnižjih cenah na razpolago, ni treba govoriti, ker imajo ovoj dober slove« razširjen po vsej domovini in preko njenih meja.
Prej so bile knjige pri vseh ugodnih ponudbah razdeljene na skupine, zdaj pa tega ni, izbira je popolnoma svobodna, dokler traja za to Izredno akcijo določena zaloga 10.000 knjig.
Ho tej ponudbi njene požrtvovalnosti ne bo mogel nihče odrekati, bo vsak tudi razumel, da mora biti časovno omejena in da se Izredno veliki popusti ravnajo po številu naročenih knjig.
Za nabavo najcenejše knjižnice so na razpolago naslednje knjige
J. Jean de la Hirei Luclfer, fantastični roman v Šestih delih. 1924. 273 str. S. Haurice Leblanc: Tigrovi zobje. Ia francoščine prevel F. J-o. 1924. 217 strani.
t. Veridicusi Pater Kajetan. Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih. 1924. 187 strani.
4.	Aleksander Dumas: Zvestoba do groba. (La Dame de Monsoreau.) Roman. 1925. 419 strani.
i. James Ollver Corvvoodi Onkraj pragozda. Roman. 1923. 129 str
8.	Gustave le Rougei Histerija. Roman. 1925. 177 strani.
T. Oskar Hublcki: Roman zadnjega cesarja Habsburžana. 1920. 820 str.
5.	Jack London: Roman treh src. 1926. 433 strani.
9.	Oevre Ki oh ter Frich: Rdeča megla. Roman. 1926. 108 strani.
10.	Rene la Brujerei Hektorjev meč. Roman. 1926. 80 strani.
11.	Zevacco: Papetinja Favsta. Roman. 1927. 194 strani.
12.	J. O. Oomoodi Lov za ženo. Roman. 1927. 194 strani.
13.	K. G. Sellger — Brat: Ugrabljeni milijoni. Roman ameriškega Jugo-tlovena. 1927. 291 strani.
14.	Phillips Oppenheim: Milijonar brez denarja. Roman. 1927. 92 strani.
15.	Zane Grey: Železna cesta. Roman. 1929. 219 strani.
16.	Stanley \Veyman: Rdeča kokarda. Roman iz velike revolucije. 192S 233 strani.
17.	Sinclair — Gluck: Zlati panter. Roman. 1928.
18.	Mlchael Zcvaccoi V krempljih inkvizicije. Zgodovinski roman. 1929. 462 strani.
19.	Marcel Prlollet: Seržant Diavolo. Roman. 1929. 344 strani.
20.	Emerson Hough: Možje. Roman. 1930. 210 strani.
21.	Donald Keynhoe: Gusar v oblakih. Letalski roman. 1930. 130 strani.
22.	Artur Bernede: Belfegor. Pustolovski roman. 1930.
23.	Staroslav: Gostilne v stari Ljubljani
24.	MeUk: Do Bitolja ln Ohrida.
25.	France Podllpnjk: Jelarjevi čuvaji.
26.	Frank Hcller: Blagajna velikega vojvode.
Do 1. januarja 1936. so cene knjigam sledeče:
Posamezne knjige 2	Skupina 5 knjig t	Skupina 10 knjig:
Broširane Din 10.—	Broširane Din 40.—	Broširane Din 70.—
Vezane Din 18.—	Vezane Din 70.—	Vezane Din 130.—
Izbira poljubna	Izbira poljubna
Nadalje nudimo na^o pestro, poljudno znanstveno ln zabavno tedensko revijo »življenje in svet« v zvezkih, za kompletne knjige od prve do šeste po Din 20.— za knjigo, ter francoščino za samouke po Din 30,— V navedenih cenah je všteta tudi že poštnina, tako da naročniki knjig ne bodo imeli nohcmli drugih izdatkov. Knjige bomo takoj odpošiljali, seveda le onim, ki bodo obenem ■ naročilom nakazali tudi denar.
Tudi Miklavž in Božiček bosta otrokom letos znatno cenejšc
kupovala knjige.
Za mladino so na razpolago sledeče knjižice, ki prinesejo otrokom poln koS veselja ln radosti:
K7. Prigode porednega Bobija. 88. Sinko Debelinko, M. Prigode gospoda Kozamurnlka, 90. Janko ln Stanko,
11.	Skok, Cmok in Jokica,
12.	Bmteo Branko in seatrica Mica,
83. Sambo in Joko,
34. Osel gospoda KozamuimKa,
36. Vrtlsmrček ln fiilonoeka,
86.	Popklna,
87.	Jelarjevi čuvaji,
Posamezna knjižica stane Din 12.— ""	•
Pri odjemu 5 knjig Din 50.—
Pri odjemu vseh 11 knjig Din 100.—
Tarzan 2 knjigi, L in n. del, stane sedaj 8amo Din 30.—%
Cenjen« naročnik« knjig prosimo, da točno izpolnijo naročilnice, zlasti naj točno vpišejo številk« knjig, Id jih naročijo, ln jaano čitljiv naslov. Važno j«, da obenem, ko nam bodo vposlali naročilnice, te tudi nakažejo po pošti odpadajoči odnos, tako da bomo mogli knjig« hitro razpošiljati. — Karočilnlc« j« v kuverti poelati na naslov: Uprav niš t vo »Jutra« v Ljubljani, Knafljeva ul. 6.
Upravništvo »JUTRA«
v Ljubljani
Podpisani naročam sledeče knjige-(navedite samo številke knjigi
Din
Vam obenem nakažem po poštni položnici, na poštni ček. račun v Ljubljani, štev 11842.
Knjige pošljite na naslov:
(

Ali Vas bolijo KURJA OČESA?
Pomočite noge v to čudodelno kisikovo kopel
r Vsako kurje oko odstranite s prsti

^ j
■> o
Bolečine so prenehale-v3 minutah!
Slike 1, 2 in 3 povedo vse. Nabavite takoj v najbližji I kisik prodrl v bolno nežno kožno tkivo, bodo vnetja in lekarni zavoj Saltrat Rodella. Nasujte ga v vodo v toliki občutljivosti takoj prenehala. Popolno olajšanje nastopi meri, da bo voda dobila videz mleka. Ko bo osvobojeni | že po 3 minutah. Uspeh je zajamčen.
MALI OGLASI
ZA JESEN IN ZIMO
si lahko nabavite razno manufakt. blago po zelo nizki ceni. Isto dobite vsakovrstne pletenine lastnega proizvoda. Trg. Anton Savnig, Skofja Loka.
HUBERTUS
nspremo61jiv 250.— Din, otroški.s kapuco 145.— Din, trench.coa.th, impergniran, samo 420. Din, pumparce od 48._ naprej, dobite pri PRESKERJU, Sv. Petra cesta 14.
Končala sem z odliko mešč. šolo ter iščem primerne službe. Cenj. ponudbe pod šifro:
»Iščem!«
POSESTVO obstoječe iz 16 joh. zemljišča, tik glavne ceste, kjer se redi troje glav živine vse v dnbrem stanju proda za Din 30.000.—. Anton Cvrle, Mišji dol, Št. Lenart nad Laškim.
BlazniUova «Velika Pratika« za leto 198G je izšla in se dobiva pri založniku, tiskarni J. Bla-snika nasl. Ljubljana, Breg 10 in v vseh večjih trgovinah. Ta nas najstarejši slovenski koledar je res praktičen in zanimiv. Zato ga hoče imeti leto za letom vsaka slovenska družina. Letos mu je dodana še večbarvna reprodukcija lepe slike «Poklon Modrih*.
POPOLNOMA BREZPLAČNO dobite ponatis »Za človeško življenje« od dr. Lo-bla, ki Vas v obliki romana seznani s sladkorno boleznijo in sifilido.
V pol leta izšlo v 16 jezikih.
Pišite nam še danes!
»Družinski tednik«. Ljubljana, Tyr. c. 29/D.
PRIZNANJE!
Na velesejmu sem kupil 1 lonček Radio Balzama. Pričel sem z meduro 16. 9. Danes po topli kopeli so moje noge kot novorojenčka. Ravnati se mora vsak po Vašem navodilu in uspeh bo siguren. Torej vse priznanje Vašemu »Rad'o Bnlzamu«. To pismo smete uporabiti za vsako reklamo.
Raihenburg 27. 9. 35. Jakob Kalan,* župnik v pokoju.
Zahtevajte v Vašem interesu povsod proti: kurjim očesom, bradavicam, trdi koži, bu'am, ozeblinam: samo »Radio Balzam«.
Dobi se tudi in po pošti razpoš'lja; 1 lonček za 10 Din. (predplačilo) na povzetje: 1 lonček 18 Din. Dva 28. Trije 38 Din. V inozemstvo samo proti predolačilu. pri:
RUDOLF COTlC. LJUBLJANA VII;
Janševa 27; (Kamniška lOa.)
Podpisana izjavljava, da nisva plačnika za svojo hčer Marijo Govedič, karkoli ji kdo da.
H. in K. Govedič, Zerovinci