Uhaja — izvzemSl ponedeljek — vsak dan zjuin|- — Uredniihro: nbca ar. Frančiška Asiikega ftev. 20, L nadstropje. - Dopisi naj se poBlJaJo nred-nlStvu. — Nefrankiiana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovcrnl urednik Štefan O od ina. — Lastnik konsocdj fbta Edin ost L — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol eta L 32.— in cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave itev. 11-67. EDINOST Posamezna Številka 20 stotink letnik XLVI posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v Brokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, ogiaji d ent.nl i zavodav t mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot besela, najmanj pa L 2. — Oglas j naročnina in reklamacije sepoiUJajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AslSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefoa ureiniltva in uprave U-57» Gospodarskemu polomu nasproti Naš kmetski stan preživlja, težko gc* spodarsko krizo. Ne spominjamo se se časov, ki bi bili tako resni in tako usodni za naše ljudstvo. Naša dežela je že v mirnih časih vojevala težak boj za svoj gospodarski obstanek. Revni primorski k me tiči so se mučili kakor črna živina, delali do 16 ua* na dan, živeli slabo, sta* nov ali revno, njihove kmetije so tičale povrhu še v dolgovih. Koliko truda, kos liko skrbi in pomanjkanja, da so si re* šili svoj goli obstanek! Vinogradništvo, živinoreja in deloma tudi gozdarstvo so bili poglavitni dohodki kmetskega stanu, Cele pokraj 2ne so živele skoro izključno od vinogradov. Kras, vipavska dolina in Brda stojijo in padejo z vinogradništvom. Brez vino? gradov se spremenijo ti kraji v veliko beračijo! Vzemi Kraševcu, Bricu in Vi* pave u vino in porinil si mu nož v srce! Nabrušen nož sovražnika se blesketa v zraku! « Položaj, v katerega je prišla naša de* žela po mirovni pogodbi, je pognal nam* reč naše kmete v strašno, neznosno, kru* to konkurenco z italijanskim vinom. Ceno italijansko vino ne odriva našega pridelka samo na zunanjih tržiščih, tem* več ga potiska v ozadje tudi na naši last* ■ni zemlji Naše ljudstvo obraba hrbet domačemu vinu in sega po italijanskem pridelku. V Bovca se je točilo pred vojno iz* ključno vipavsko in istrsko vino, delo* ma tudi briška rebula. Danes se prodaja tam 80 % laškega vina. V Kobaridu je pilo naše ljudstvo v mirnih 'časih vipavca, istran a in brica, danes 90% italijanskega vina. V Tolminu so točili krčmarji v prej* šnjih časih brica in vipavca, cmo vino pa so kupovali v Istri. Danes prodajajoča* šim kmetom več kakor 80% laške* ga vina. Pri Sv. Luciji je preje naše ljudstvo pilo vipavca, brica in istrana, Druga vi* na so bila nepoznana. Danes porabi pre* bivalstvo Sv. Lucije 80% italijanske* ga vina. V Kanakfc so krčmarji razpečavali pre* je samo domače vino. Ljudstvo je imelo najraje brica in vipavca. Kar je bilo čr* nega vina, so ga dobivali iz Istre. Danes kupujejo krčmarji 80% laškega vina. V Gorici so meščani zahtevali pred vojno brico, vipavca in istra na. Priljub* ljena so bila tudi' furlanska vina. Danes se toči v Gorici 99% italijanskega vina. V Divači so točili krčmarji v mirnih časih največ istrskega vina, deloma so razpečavali tudi vipirvca. Danes prodaja* jo 80% italijanskega vina. V Št Petru na Krasa je bil prej ljud* stvu najbolj priljubljen istran. Deloma se je točil tudi vtpavec. Danes prodajajo krčmarji 80% laškega vina. Tudi v Postojni je pilo prebivalstvo pred vojno izključno domače vino. Pro* dajal se je največ istran in deloma tudi Vipavec. Danes točijo v Postojni SO/o italijanskega vina. . „ Za kraški teran je bilo najvažnejše razpcčavališče Trst. Po vojni so se raz* mere korenito spremenile. Brezposeln nost in slabi gospodarski pokraj mesta je odvrnil veliko število* občinstva od dragega terana in segati je začelo po ce* nejšem italijanskem vinu. Omeniti hočemo še slučaj Idrije m okolice. Ni ga bolj žalostnega primera za pogubno izpodrivanje našega vinograd* ništval Za časa žetve rabi Idrija in oko* lica tedensko nad 200 hektov vina. Od tega prihaja v mesto iz Vidma in Tr* sta 180 hektov ihaJijan. vina. Naši istr* ski in vipavski vinogradniki oddajajo pa Idriji in okolici od vsega tega vina le 20 hektolitrov. To je razumljivo, če pomislimo, da stane 1 hI italijanskega vina franko Idrija (dovoz na dragih av* tomobfiih) 160 do 180 lir. Naše vino pa stane franko Idrija 215 do 220 Kr hekrto* liter. Naš kmet ne more prod ai a ti vina bolj po ceni, ker je itak naše vino i>adk> od 3'00 * 3'40 lir na 2'15*2*20 lir Hter. Tak je položaj naše dežele Cele po* krajine drve gospodarskemu ran adu nasproti. Kmečke množice se pogrezajo v bedo in nesrečo. Ce bo šel raizvoj svo* jo pot naprej, bodo naši kmetie morali posekati svoje trte in zapustiti domačo grudo. Strašna beračija bo zavladala v zelenih Brdih, v lepi vipavski dolini in na Krasu. Kako iztrgati kmeta iz grozeče pogu* be? Kako izbiti sovražniku nož iz rok? Naloga je težavna in neskončno za* pletena! Neizpodbitno pa je, da se mora rešiti. Če ne rešimo vinogradnika iz po* gube, bomo zaigrali naše ljudstvo! Ob* stoj našega naroda bo unisčen v svojih temeljih. Če ne bomo storili do skrajno* s ti svoje dolžnosti, nam tega ne bodo bodoči rodovi nikdar odpustili. Naše parlamentarno zastopstvo se je začelo pečati s tem vprašanjem z vso resnobo. Zavedati se mora, da stoji pred naravnost zgodovinsko nalogo. Če bo naše zastopstvo rešilo ta življenski pro* blem našega naroda, si bo steklo neanin* ljive zasluge za bodočnost naše dežele. Jugoslavija Stojan M. Prctič pripravlja blok ZAGREB, 18. Tekom svojega bivanja v Zagrebu se je posvetoval Stojan Pro* tič z vodilnimi politiki bivše »Parlament tarne zajednice«. Po ofitielnem posetu »Narodnega kluba« so sledile posamsz* ne konference, med drugim tudi z biv* šim banom dr. Tomi j eno vičem. Stojam Pro t k: je odšel na to na daljši oddih v Rimske Toplice. Njegova prisotnost v Zagrebu se spravlja v zvezo z glasovi o nekih strankarskih razkolih v vladnih skupinah. Pratič je odklonil vsako ofi* cielno izjavo, vendar pa je namignil, da hoče med svojim enomesečnim oddihom pripraviti večjo acijo, s katero bi se na podlagi revizije ustave omogočilo sode* lovanje vseh treh plemen v vladi. Stojan Protič upa, da bo vsled razkola med de* mokra ti ostala Pribičevičeva skupina v •manjšini in da se bo z reformacijo radi* kale e v po Paši če vem odhodu našla pod* laga za sporazumi z Jugoslovanskim kiu* bom in Radičevci Pri tej akciji bi so* deloval tudi dr. Trumbič, ki se bo baje sestal s Protičem v Rimskih Toplicah. Novi poslanik Jugoslavije BELGRAD, 18. Na ministrski seji se je razpravljalo tudi o izpopolnitvi posla* niških mest v Rirruu, Parizu, Varšavi in Wash:ngtonu. V poštev prihajajo za ta mesta: dr. Veli zar Jankovi č, dr. Mom* čilo Ninčič, dr. Kramer in Boškovič. De* finitivnega sklepa še ni. Zasesti se ima* jo tudi poslaniška mesta v Berlinu, So* fiji, na Dunaju in v Budimpešti, za kate* rs prihajata v prvi vrsti v poštev dr. Smodlaka in dr. Šola. Dr. Spalajković — poslanik v Parizu BELGRAD, 18. Te dni bo izdan večji ukaz o napredovanju uradnikov min istr* stva za zunanje stvari. Izpopolnilo se bo mesto našega poslanika v Pariziui, katero bo bržkone zasedel dr. Spalajković. Regentov povratek iz Pariza BELGRAD, 18. Tukaj splošno pričakujejo, da se vrne regent iz Pariza tekom 8 dni. Takoj po regentovem povratku utegne stopiti vprašanje izpopolnitve kabineta v nov štadij. Radić in Ljudska stranka O tem zanimivem predmetu piše »Slovenec* : „Predsednik seljačke republikanske hrvatske stranke Stjepan Radić je pred par dnevi objavil v belgrajski .Pravdi" svoje nazira-nje o sedanji politični situaciji. V članku se hvali, da kijub večkratnim obiskom dr. Širne Mar ko vi Ja ni hotel nikdar skleniti nobenega pakta s komunisti, ako pride v zakonodajno skupščino. Le bi mogel sodelovati z Narod, klubom, In izjavlja, da bi v, pari: m.ntu eventualno mogel sodelovati z Jugoiiuvan-skim klubom zavoljo njegovega naprednega gospodarskega programa. Radić je že zdavna dopolnil 24 let in gotovo ve, kaj dela, in je za svo^e delo odgovoren narodu. Tudi Jugoslovanski klub , ima svoj jasen p.ogram, radi tega tudi stro-! go začrtano pot. Zato je gotovo čudno, da ; sedaj Ra ić priznava eventualno možnost sodelovanja ravno s stranko, ki je vedno odkrito naglašaia svoje naziranje o Radi-ćevi pogrešni takiiki in se mu nikjei ni laskala. Radiću se dopada naš socialnoekonomski program. S imoumevno je, da nas je ta najnovejša Radičeva izjava nagnila, da smo vzeli v roke njegov načrt ustave ter si v njem O-giedaii Radićeva socialno-ekonomska n-.čela, ki jib najdemo na str. 5 pod naslovom „Re-pubfika je organizacija privrede". In ko smo si jih ogledali, smo videli, da ga je svetovna vojska v gospodarskem oziru prav malo evolucicnirala. Ra :Ać je politik državnega prava, a ne politik socialnega pokreta. .— Kmetski je samo slučajno, ker je njegov narod po ogromni večini ravno kmetskega zanimanja. V gospodarskem programu svoje ustave zahteva Radič a) vseobčo dolžnost dela in vsakega pravo na človeško življenje; b) kmetsko gospodarstvo kot temelj ekonomskega življenja, agrarno reformo, svobodo poklica; c) ureditev novčarstva in posojil-ništva, in d) vseobče zavarovanje. Radičev kmetski program ne ve nič o kmvtskem nravu, nič o obda evanju dedščine in kapitalne ter zemljiške rente, nič o posebni zaščiti obrtnika med kmeti. O kontroli gospodarskega proizvajanja in razpečevanja, o skupni upravi ii dobičku ter o socializaciji manjka vsaka beseda, r&vno tako ktkor o gospodarskih zadevah. Gotovo bo Jugoslovanski klub z veseljem pozdravil Radića, ako hoče z njim sodelovati. Toda zapomniti si je treba, da je trojno, na čemur mora jugoslovanski klub vztrajati in česar noče na ljubo nobene kooperacije opustili: njegov aotonomni, scctalno-eko no m s ki in versko-kulturni program/* Tako piše „Slovenec" o razmerja ljudske stranke do Radiča. Pogreb Pera Čingrlje \l Dubrovnika poročajo o veličastnem pogrebu pokojnega Pera Čingrije, ki se ga je udeležilo vse dubrovniško občinstvo, mnogoštevilna zastopstva ob!astev in odposian-stva u vseh krajev Dalmacije. Pašiš pojde aa Čehotlovaiko BELGRAD, 19. Ministrski predsednik PaiiC odpotuje te dni v Marijanske Lažne na Ceho-slo vaškem. čehoslovaSka Zadružno gibanje na Cehoalovaškem PRAGA, 18. V kratkem času svobode in samostalnosti čehoslovaške republike se je zadružništvo v tej deželi silno razvilo. V nastopnem nekoliko podatkov za L 1920 (v oklepaj« so podatki iz leta 1918.): Število članov 574.020 (108.514); promet: 984370.005 c. kroti (66,954.450); deleži: 35,216.228 (3,946.419) č. kron, fond: 9,710.923 (2.035.738), č. kron; dobi* ček: 13310581 (1,204.100) č. kron. Šte* vilo članov je petkrat večjo kot L 1918 in promet se je pošt?m*jstoril Neka* tere zadruge so največje na svetu, n. pr. zadruga za Brno in okolico, ki šteje 100.000 členov. Splošna zadnužna baiika v Pragi, ki je bila ustanovljena 1. 1919, je danes ena največjih denarnih zavodov. Omeniti- je treba tudi zavarovalnico »Če* hoslavijo«, podporno društvo za-zadružne uslužbence, ki ima 10.000 članov. Neke tovarne so postale last zadrug, n. pr. ena tovarna cikorije in mila. Letos o u 24. junija do 6. avgusta se vrši v Pragi razstava zadrugarstva, na kateri bo izlo* ženo dek> zadrug na polju trgovine, obrti, industrije, poljedelstva itd. Svetovni shod esperantistov v Pragi. PRAGA, 19. Za svetovni shod esperantistov, ki se bo otvoril koscem tekočega meseca v Pragi, se je vpisalo do sedaj 2200 odposlancev iz 32 držav. Gor kijev poziv predsedniku čehoslovaške republike. PRAGA, 19. Gorkij je poslal predsedniku čehoslovaške republike poseben poziv, v katerem prosi pomoč za rusko ljudstvo, ki mu grozi lakot, ker je suša uničila letino. Sličen poziv je poslal Gorkij tudi francoskemu pisatelju Anatole France-u, kateremu izjavlja da umira na tisoče Rusov od lakoti in kuge. Moskovski patrijarh je poslal s svoje strani poziv, v katerem prosi, pomoči za, rusko prebivalstvo. Vojaška pogodba med Jugoslavijo in Romunsko PRAGA, 19. Bilo je objavljeno besedilo defenzivna pogodbe med Jugoslavijo in Čehoslo-vaško. Pogodba obsega 7 členov in ima predvsem namen braniti trianonsko in neuillysko mirovno pogodbo. Pogodba predpisuje, da ne bosta pogodbenici smeli skleniti nikake pogodbe s kako drugo državo, ne da bi se o tem prej ena drugo obvestili. Obe državi se bosta še dogovorili glede vprašanja bolgarskih mej. Praga zahteva od Dunaja češke umetnine. PRAGA, 19. Čehoslovaška vlada je predložila v Parizu spomenico radi povrnitve umetnin, ki so bile v dobi triletne vlade Habsburžanov nad CehoslovaŠkem prenerene iz Prage na Dunaj. Spomenico je predložil čehoslovaški zastopnik v Parizu Osuški pravni komisiji. Komisija je poslala na Dunaj tozadevno vprašanje. Ko pride odgovor, se bo vršila v Parizu 0 tej zadevi javna razprava v prisotnosti zastopnikov obeh prizadetih držav. Odločitev o tem vprašanju bo izrečena proti koncu tekočega leta. Stavka bančnih uradnikov na Čehoslovaškem. PRAGA, 18. Minister za socialno skrb je zopet pozval k sebi zastopnike bank in bančnih uradnikov, da bi jih pridobil za neposredno pogajanje, ki bi dovedlo do prenehanja omejene stavke. Rusija Lunačarski o položaju ruskih učenjakov In ruskega znanstva MOSKVA, 18. Ljudski komisar za uk Lunačarski je pod 1 prilikom prebivanja inozemskih odposlancev v Moskvi ob času shola III. internacionale zanimive izjave o položaju ruskih učenjakov. Lunačarski je rekel, da se je vršita pred kratkim konferenca akademikov, profesorjev in dijakov, katera je pr znala, da dela sovjetska vlada vse mogoče za zboljšanje položaja visokošolskih profesorjev. Vlada je ustanovila posebne akademske odmerke hrane, ki so večji kot drugi odmerki. S temi odmerki in s plačo v denarju dobivajo ruski znanstveniki to! ko, da lahko Živijo primerno svojemu stanu. Žalibog pa — je dostavil Lunačarski — trpi ves ruski narod silno pomanjkanje in vsled tega se bodo darovi iz 1 ozemstva hvaležno sprejemal!. Nato je Lunačarski govoril o odnošajih me d ruskimi visokošolskimi zavodi in visokošolskimi zavodi drugih držav. Rekel je, da upa, da se bodo ino7emske visoke šole potrudile, da se z ruskimi učenjaki obnovijo normalne zveze. Vsled gospodarskih težkoč bo Rusiji nemogoče hitro povzdigniti laboratorije, poskuševatnice in diuge znanstvene zavode, *ako ne pride pomoč od zunaj. Ruski znanstveniki delajo sicer prave čudeže, kljub temu da vršijo svoj poklic pri zelo težkih okoliščinah, toda manjkajo znanstvena dela, ki so bila objavljena v inzemstvu, dasi |e v ada pred kratkim nakupila mnogo stvari. ' Sovjetska vlada lajša ruskim znanstvenikom njihovo delo, kolikor ji je mogoče. Tako je znanstvenikom dovoljeno, da lahko svobodno potujejo v inozemstvo. Tako sta, bila znana jezikoslovca Zelinski in Marter v Inozemstvu in sta se povrnila v Rusijo. Več drugih slovitih rusldh znanstvenikov se ~ inozemstvu. Profesor čeli graditi železnico od Aleksandrov* ska do Onorja, ki kna vezati oba dela otoka. Japonci nameravaijo tudi speljati v novo smer tok reke Aleksandrovke. Japonska družba Micubuši je začela ko* pati premog m nafto V zalivu Čajvo. Japonski trgovci so odprli mnogo pro? đajalnic po vseh mestih na otoku. Rusija pripravlja ofenzivo proti baltiškim državam? RIM, 19. »Tribuni« javlja iz Revala njen posebni poročevalec, da je imel pogovor z neko odlično osebo, ki je prfe šla pred kratkim iz Rusije in mu je po^ trdila vest o bojevitih namenih rdeče vojske proti baltiškim državam. »Moj odlični znanec mi je rekel — piše »Tri* bunin« poročevalec — da je Moskva pred meseci res tajno vse pripravila za vojaško ofenzivno akcijo proti1 Estoniji in dragim baltiškim državam, in da,ni prišlo do udej&tvifcve tega načrta samo zato, ker se ni KzvršM pričakovani upor v notranjosti, ki bi bil moral pripraviti tla, kakor se je zgodilo v GeorgijL Toda ne* varnost ofenzive ni baje še izginila, ker Trocki namerava baje vsled vedno bolj rastočega nezadovoljstva med vojaki za* dovoljiti vsaj rdečo vojsko, na katero se opirajo vsi upi vlade za ohranitev oblasti. Narediti jo namerava tako, da ji da možnost, da vdere v bogate baltiške države in si! tako preskrbi živil. V ta namen orgaHrrra haje Trocki novo vojsko, ki bi bila sestavljena od mladih, navdušenih ljudi. Trije letovi so baje že organizirani. »Redni« vojaka se odpuščajo, ker se jim ne more več zaupati. Ta mobiliizacija hi se ne izvršila odkrito. Da se ne vzbudi sum, izjavljajo voditelji, da se bo nova vojska uporabila za pobijanje razbojništva v notranjosti. Padanje bolgarske valute. — Aretacije bankirjev BELGRAD, 18. Sofijski »Dnevnik« javlja, da je sensalom na sofijski borzi prišlo veliko nalogov za nakup tujih valut, kar je povzročilo silno paniko. Dne 8. t. m. zjutraj se je za 100 frara* coski'h frankov na borzi plačalo 1023 le* vov, a 9. t -m. že 1400 levcv. Vsled tega jte nastala silna panika. Vsak gleda, da pride dO tuje valute. To paniko pojas* nju je list s tem, da so bolgaaski sovTaž* niki raizširili po Evropi vest, da bolgar* ska vlada vodi nekaka pogajanja z M o* skvo in Angoro, kar je zelo iznemirilo finančne kroge v iinozemstvu. Kakor javlja »Novo Vrijeme«, je po* licija vsled zmešnjave, ki je l.astala na sofijski borzi, aretirala okoli 40 bankir* jev, ki so v veliki meri krivi sedanjega položaja. Aretacije se nadaljujejo. Bol* garska vlada ima gotove podatke, da se je razširila v inozemstvu vest, da se je Bolgarska sporazumela z Jugoslavijo za skupen napad na Grčijo in da je bolgar* ska vlada razen tega tudi v tesnih stikih z Moskvo in Angoro. Tudi se je razši* rila vest, da se je na Bolgarskem izvršila nekaka tajna mobilizacija. * Vsled tega bo bolgarska vlada bržkone zaprla bor* zo in izvršila nekako koncentracijo dr* žavnih in privatnih ustanov pod kontro? lo ministrstva financ, ki bi imela vršiti posle s čeki. Vsled teh dogodkov je zavladala po celi Bolgarski velika panika. EtaSiJa Program Bonomijeve vlade glede vnanje politike in glede narodnih manjšin RIM, 19. GioHttijeva vlada ^ padla zaradi svoje vnanje politike in je bilo vsledf tega upravičena radovednost, s ka* tero se je pričakovala tozadevna izjava nove vlade na včerajšnji seji. Radoved* nest se ni izplačala. Predsednik nove vlade jie povedal z besedami, prikroie* nimi po novih razmerah, da ne more ubrati druge potii nego pot bivše vlade. »Vnanja politika — je izjavil Bonomi _je seveda vez ima na prostovoljno s^re* jetje obveze. Itfcja namerava ne samo ostati zvesta tem obvezam, temveč sma* tra tudi, da se more v mejah zavezništev in prijateljstev, delovati za obnovitev boljše Evrope. Tej nalogi more Italija sedaj, ko je za vedno rešena starih ^ro* ženj države, ki je razpadla in ko nima na sebi dedščine neodklonljivih sporov z bližnjitai in daljnimi predlogi, sedaj more uravnati svoje delo tako, kakor oa* govarja njenemu duhu in njenim spo* ročilom. Čim je prišla iz Zedinjenih dr* žav iniciativa za mednarodno konferen* co glede razorožitve, se je ItaBja, ki ie že znižala število svoje stalne vojske in je v Zvezi narodov že pristala na tak predlog, odzvala takoj in z veseljem amerik ansk emu vabilu. -------------- ^ Jadransko vprašanje nahaja v tem hipu v inozemstvu. Profesor Po8ebnega proučevanja jfe vredno ja* Braui, je v dr^ ^^To katerem se je na Stockholmu, profesor Roždestvenskfl na Ino- zemskem. Jezikoslovec Pavlov bo odpotoval v kratke* v Ameriko, dotim se pripravlja 35 drugih odličnih znanstvenikov k daljšemu potovanju po Evropi, da vzpostavijo duševne stike med Rusijo in ottalo Evropo. japonski kapitalizem M Sahalinu VLADIVOSTOK, 18. Japonci so uvedH svojo vojaško upravo v severnem dehi Sahaima v mesecu juniju lanskega dransko vprašanje, o katerem se je na dolgo razpravljalo. To vprašanje je bilo rešeno v bistvenih točkah z rapallsko pogodbo in nobena stranka ne zahteva, da bi se obveze te pogodbe ne izvršile, kep nad posameznimi stališči! stoji čast Italije. Pogodba ae mora izvrSiti z največjo vztrajnostjo; Ščititi ae morajo pH tem Čustva in pokazati ae mora največja lojalnost ▼ spoštovanju koristi aeru jiUimnm v uw*v« vS. ■—j- —v- -------- ^----_ leta. V santcnrfmi iste?* leta so že, za* in čustev druge pogodbene stranke. Via* da namerava izvršiti ti dve dolžnosti, ki sie neodložljivi in na to iskrenost s v os jih namenov se namerava sklicevati v svrho izdatne zaščite italijanskih ele= mentov, ki predstavljajo aa drugi obali Jadrana zaklad omike in kulture, iz kas terega morejo v3i, brez razlike plemen črpati v obče dobro. Reško samostojno ozemlje Izvrševanje raprJlske pogodbe pa na* letava na največje ovire pri ofcmejeva* nju reškega samostojnega ozemlja. Da* ločitev vzhodne meje te nove države, posebno v kolikor gre za luko Baroš, je razgrela italijansko javno mnenje. Vlas da sznatra, da se mora to vprašanje prou= čevati pred vsem z ozirom na njegovo gospodarsko stran, ker gre za to, da se Reki zagotovi gospodarska bodočnost. Mesto, ki je vtsled vztrajnoc-ti duhov, smclc-sti bojevnikov in volje pogajadcev postalo svobodno in neodvisno, bo tem bolj napredovalo, črm bolj bo gospodar* ski zvezano z bližnjim vzhodnim ozem* Ijem. Rešitev torej, ki bi se povzročila nepopravljivo ostrih odnošajev mod mestom, njegovo luko in Jut^oslaviio, temveč bi celo naredila iz nove države središče mirnega delovanja dveh ple* men, ki jih je usoda zmešala ob skrajnih mejah, do katerih so prišla, taka rešitev — je dejal ministrski predsednik — je popolnoma v skladu s koristmi' in bo* dočnostjo Reke in odgovarja željann nje* nih meščanov. Ni dvoma, da je v takih razmerah najbolj primerna in koristna pot pogas janj in dogovarjanj. Prejšnja vlada je bila začela ta pogajanja in jih je pri* vedla že precej dale. Manjkala pa je ve* dno zakonita volja Reke, kjer se zaradi žalostnih dogodkov, ki upamo, kmalu končajo, še ni sestavilla redna vlada. Čim se bo sestavila ta vlada, se bodo Ita* lija, kraljevina Srbov, Hrvatov in Slo* vencev in reška država lahko zopet lf> tile vprašanja meja v zvezi z ustanovit« vi'j o meddržavnega pristaniškega kon* sorcija, ki naj zagotovi Reki trgovino bližnjih dežel in slovanskim pokrajinam gotovost, da bodo našle na Reki' narav* no in najbolj ceno izhodišče za svoj promet. V ta pogajanja bo vlada, ki i"e trdno odločena olajšati življenje move reške države, prinesla duh ljubeznive skrbjo* sti in točen načrt vzpostavitve bo* gastva mesta, v katerem sta bila toliko Č3sa osredotočena hrepenenje in bolest italijanske duše. Po sporočilu, da bo vlada še prouče* vala načrta glede sodelovanja države pri vojnih dobičkih in glede poimenskih vrednostnih, je ministrski predseditik prešel na vprašanje vzpostavitve miru v državi. Poudarjal je, da država ne more dovoljevati, dai bi posamezne strance skrbele za vzdrževanje javnega reda m kaznovanja krivcev na lastno roko, ker ima to pravico samo država. Ministrski; predsednik je *voril nato tudi o vprašanju novopriklopljenih po* krajin. Omenil je na kratko, da bo vlada proučevala kulturna vprašanja, tudi' ko* Ukor gre za jezikovne manjšin^ --ra» sanje postopnega iizena'čen^ rako .v daje, pri čemer bo upoštevala izkustva domačinov: razen toga bo dala vlada km* kretno obliko tam obstoječim avtonom* nim ustanovam in bo pri' em računala na sodelovanje obeh zbOTnic in zasto" b kov prizadetih krajev. Predsednik čehoslovaške republike Ma-saTyk v Rimu. — Obisk pri italijanskem kralju in japonskem prestolonasledniku RIM, 19.(S.) Predsednik čehoslovaške republike Masaryk je prekinil svoje bi* vanje v Caipriju, kamor se je bil prišel zdravit, ker je hotel porabiti priložnost prisotnosti italijanskega kralja v Rimu, da se mu pride zahvaliti radi ljubeznji* vosti, katere je bil deležen s strani i tališ janskih oblastev in italijanskega obom* stva ob čashi svojega letovišča v Italiji. Predsednik Masaryk je prišel v Italijo koncem maja strogo neuradno in je iz* razil željo, da bi se njegovemu obisku ohranila do konca neuradna oblika, ker so to zahtevali posebni oziri na njegovo zdravje. Vsled tega je imel njegov vče* rajšnii sestanek z italijanskim kraljem popolnoma zaseben značaj. Predsednik Masarvk j voda iz Aoste in minister Della Torretta a predsednikom dolgo Po* poldne je kralj povrnil 001» predsetnn* A 1 ka čehoslovaške republike v poslopju čehoslovaškega poslanstva. Kralj se je pogovarjal & predsednikom več kot eno uro. Pri tej priložnosti je kralj odlikoval idr. Kybala z redom italijanske krone, dr. Majksner je bil imenovan za komen* datorja sv. Mavricija in Lazarja, dr. Ku* čera in stotnika Sefdl in Javurck za vite* ze sv. Mavricijtai in Lazarja, dr. Papinyk za komendatorja italijanske krone, trgo* vinski pristav Kunrad za komendatorja sv. Mavricij-a in Lazarja, vojaški pristav major Miier z akamendatorja sv. Mavri* cija i nLazarja, dr. Frager za viteza rtaii* janske krone in stotnik Skrla za v viteza sv. Mavricija in Lazarja. Dasi se je predsednik Masaryk mudi i ves čas v strogo neuradni obliki, je ven* dar porabil priložnost obiska japonske* ga prestolonaslednika Hirohita in se mu je šel zahvalit za usluge, ki jih je napra* vila japonska vlada Cehoslovaški pnh* kom prevažanja čehoslovaških legionar* iev iz Sibirije v domovino. Prestoloma slednik Hirohi*o je izjavil, da bo njego* vo zahvalo drage volje sporočil japon* skemu cesarju in japonski vladi. Predsednik Masaryk je sprejel tudi podpredsednika italij ansko * cehoslovas* ke zveze, ki mu je poročal o vedno tes, nejših trgovskih in gospodarskih stikih med obema državama. Predsednika itali* i ansko s Čehoslovaske zveze kneza bca* leo je predsednik že sprejtel v Neapolju. RIM 19. Predsednik čehoslovaske re* publike Masarvk je šel včeraj v sprem* stvu čehoslovaškega zastopnika KyDaia v Pantćon in je položil vence na tfroba kralja Humberta L in kralja Viktorja Emanuela II. Nato se je predsednik usta* vil ob Raffaeiovem grobu kjer je bila postavila lansko leto čehoslovaska lega* cija spomfhskai Meneč. Predsednika stđ sprejela general Vignani ki je bil ob Č2su vojne organizator čehoslovasfcift le? gij, in general Zoppi. Iz Panteona je šel predsednik Masarvk k spomeniku Ki* mu in je tudi tu položil venec. Predjed* nika je pozdravljalo povsod mjiofiožte* vilno občinstvo. Japonski prestolonaslednik odpotoval iz lUiIIJe v svojo dosatOTiiio. NEAPOLJ, 19. Japonski oklopnici «Kaicri> in «Kašima» z japonskim prestolonaslednikom Hirohitom in njegovim spremstvom sta odoluli včeraj iz.neapeljskega pristanišča preti Japonski. Pri odhodu so jih pozdravne italijanske vojne ladje. ... • Pogajanja za vzpostavitev miru fe na* dal ju je j o, toda izgredov še ni konec RIM, 19. Ministrski predsednik Bonos mi se še vedno pogaja z zastopniki po* sameznih strank, ki si so v laseh. Zdi se ..... icL to odgovarja njihovemu političnemu pro* gramu, drugi, ker ne pričakujejo velikih uspehov od pogajanj, če država ne za« stavi z vso odločnostjo vseh sredstev, ki jih ima na razpolago, za vzpostavitev miru in spoštovanja zakona. Te dni se bo Bonomi pogajal tudi z Mussolinijem, ki se je vrnil v Rim. # Medtem pa se izgredi nadaljujejo. V Carrari in bližnjih mestih je prišlo cio hudih spopadov med fašisti in komunisti, pri čemer je bilo kakih sedem eseb ubi* tih in veliko število ranjenih. Posredo* vaio je orožništvo. Ogorčeno prebival* stvo neke vasi je sežgalo par fasislov* skih avtomobilov. , , Organizacija ljudskih arditov ooljub^ lja, da bo odgovorila na nasilje z naši* Ijem. Posebno razburjenje je povzročil pri ljudskih arditih napad na poslanca Mingrina, ki je, kakor znano, izjavil, da jc vpisan med ljudske aiaite. Poslanec Mingrino je bil fiapaden od številne fašistovske skupine v Piombinu, kamor je bil prišel, da se udeleži zborovanja kovinskih delavcev._ Uomimzh® Agrarna reforma na Romanskem BUKAREŠT, 19. Poslanska zbornica je sprejela z 217 glasovi proti 78 novi agrarni zakon. Ta zaken je bil sprejet z 2/35sko večino in bo tvoril del ustave. Na podlagi tega zakona se razdeli med ro? munske kmete 3*5 mil j eno v hektarjev zemlje, t. j. 92% vse romunske rodovitne zemlje. Zakon določa obenem, da sme obsegati največje posestvo kvečjemu 230 hektarjev zemljišča. - Albanija T./'. NoTa Albanska vlada predložila skop S čini stoj program. — Vprašanje albanske drž. banke. DRAČ, 19. Nova albanska vlada, ki jo je pred kratkim sestavil IHja beg Vrioni, je predložila skupščini svoj program. Prisothi so bili vsi ministri. Skupščini je predsedoval podpredsednik Hodža Kadry, ker nov predsednik še ni bil izvoljen. Ministrski predsednik Ilija beg Vrioni je izjavil, da je sedanja vlada koali* cijska vlada, in je prosil skupščino, naj izreče njenemu programu svoje zaupanje. Glavni obrisi programa nove vlade so ti-le: Nova vlada se bo trudila, da reši na vsak način celotnost albanskih mej, kakor so bile določene leta 1913 in da izposluie, da priznajo Albanijo vse druge države. Vlada bo poklicala v deželo inozemske organizatorje in bo nadaljevala poga- mi janja s Italijo, da bi se dosegi« s njo popoln sporazum. Javni red se bo moral vzdrževati z železno roko; vlada bo predložila skupščini načrt zakona o preuredbi občinske uprave; skrbela bo, da se bo v vsakem oziru zakon strogo in pravično izvajal, v šolah se mora napraviti red in ustanovili se bodo razni srednješolski tečaji. Vlada bo pripravila tudi načrt za zboljšanje državnih financ in za pospeševanje javnih del. Pristop tujemu kapitalu se bo olajšal, toda s tem, da se bo upoštevalo pri podjetjih domače delavstvo. Skupščina je izrekla vlad;- svoje zaupanje z veliko večino glasov. Finančni minister je poročal o pogajanjih, ki se vršijo z nekim albanskim kapitalistom in z drugimi inozemskim kapitalisti radi ustanovitve albanske državne banke. Poslanec Kokosi je predložil načrt, po katerem bi se omenjena banka ustanovila samo z albanskim kapitalom. Z 234 miijonoma ki jih ponujajo Albanci v Ameriki, z deležem, ki bi ga prispevala država, in z delnicami zasebnikov bi se nabral kapital 5 miljonov, tako da bi banka lahko izdala za 15 miljonov papirnatega denarja. Ta načrt je bil v načelu sprejet in se je izročil posebni komisiji, da ga podrobneje pro uči. Nato je bila seja zaključena. Rcvolucija v severni Albaniji. BELGRAD, 19. cPravda» pereča iz Orokija (severna Albanija), da so Miriaiti proglasili republiko pod predsedništvom Marka Džonija, vnuka Prenk Bib Dode, ki je bil umorjen pred dvema letoma. Plemenski poglavarji so proglasili vojno svetega križa proti turškemu polu-mesecu. Tiranska vlada je poslala svoje Čete proti Miriditom. Japonska Boljše viški poskusi na Japonskem LONDON, 18. »DaMy Express?u« po* ročaj o iz TcMa: Dvajset tisoč stavkajo čih delavcev iz ladjedelnic v Kohe je vdrlo v delavnice v Kavasaki. Delavci so pregnali delovodje in oaradnike Jn nato zasedli vse delavnice. Ustanovili so si delavski izvršilni: odbor, ki vodi vse delo v ladjedelnici. PRAGA, 18. Iz New Yorka je prišla po kablju (podmorskem brzojavu) vest, da je japonska vlada proglasila prvič v svoji zgodovini obsedno stanje radi iz* tlredov japonskih pristaniških delavcev. Zedinjenc države zahtevajo od Japons ske, naj se udeleži delavske konference v V/ashingtonu, ne da bi stavila kakili predpogojev. Japonsko javno mnenje v skrbeh radi konference o razorožitvi. — Vojaški krogi jezni na Anglijo LONDON, 19. »Daily Expressu« jav* Ijajo iz Tokia 15. t. m., da je japonsko javno mnenje vsled konference o razo rož i t vi v skrbeh in zelo vznemrijeno, ker ec boji, da bosta Francija in Italija or? razpravah o zadevah-Daljnega vzhoda podpirali Zedinjene cn-žave na škodo Japonski. Vojaški krogi dolžijo Anglijo, da pušča Japonsko na cedilu. Mogoče je, da so Japonska sploh ne bo udeležila konference, ako ne dobi primernih žago? tovil o pomeiuu in o načinu razprav. m' Domate vesti Tovariši akademiki in srednješolci! Ko to pišem, se ne pozivam na Vaš narodni 6ut, temveč na Vašo čast, na Vašo poštenost, ki čuti potrebo po no* vem delu na razvalinah naše dežele. Ali kladivarji in graditelji v razdobju dveh vekov, s kryjo napoj enih in z nečastjo poteptanili, čujemo klice: na delo. Na* rod, izmozgan in izmučen v jarkih in barakah, tirja od nas obresti, tirja od nas žulje na rokah; tirja in nas prosi! Vpras šajmo se, ali bomo držali križem roke in gledali, kako se ustvarja zgodovina brez nas? Odgovor je lahek, udejstvitev zahteva delo. Škoda fraz; socialci vzbudite se; ne prespite zgodovinske dobe socializma in socialnega dela med ljudstvom! Postavite temelj svojemu delu v Pri* morju, vi kovarji, vi mladi, vi, ki se vam hoče življenja, ki je delo; vi fantje iz Gorice in okolice, Vipave, Krasa in tol* minskih hribov, pridite v nedeljo, 24. t. m. v Gorico na občni zbor akad. fer. društva »Adrije«. Občni zbor se bo vršil ob r>ol desetih predpoldne v gornjih prostorih kavarne »Adriatico« (prej »Central«) na Travni* ku. Do te ga časa naj vsak akademik in akademičarka, eredn^šolec in srednje« šolka, javi na dopisnici svoj pristop k društW pripravljenemu odboru na na* slov: Bednarik Rado, sUid. phi!. Via S. Antonio št. 4., Gorica. Tovariši! V nas je gorčično seme, ki naj se razraste v drevo, ki bo senčilo Triglav in Adrijo! Gorica, dne 4. julija 1921. Bednarik Rado, stud. phi!., 1. r. Pavlin Prooraviral je na tukajšnji trgovski visoki šoli «Revoltella» g. Anton Ei rž en. Novemu doktorju trgovskih in gospodarskih ved naše naj-prisrčnejše čestitike. Izganjanj« jugoslovanskega ačiteljstva in «Ficcok>». «Piccolo» j« objavil članek iz «Slo-venskega Naroda», kjer piše neki Nemec, da so Jugosloveni prepopustljivi in prevljudni z Nemci in drugimi narodi. Odpustili so nemške učitelje in uradnike/ ki so znali slovenski in so naredili s tem silno napako, ker ti odpuščeni uradniki prihajajo sedaj vsako toliko v Jugoslavijo jest in hujskat. K tej ugotovitvi je napisal cPiccolo» pripombo, ki je res zanimiva in vredna da jo prevedemo: «Ali se ne gedi enako pri nas? Ali ne bodo postali divji agitatorji proti Italiji oni učitelji slovenskih obmejnih okrajev, katere nameravajo oblastva poslati v Jugoslavijo? Naj premislijo dofcro, posebno šclska oblastva: mnogo teh učiteljev bi lahko postali dobri italijanski uradniki, dočim ne bodo, če jih pošljejo v Jugoslavijo, delali drugega, nego agitirali proti Italiji?« Zavod šolskih sester «Elizabetišče» v Toma ju na Krasu sprejema za prihodnje šolsko leLo deklice za ljudsko in gospodinjsko šolo. Nalančna pojasnila daje vodstvo zavoda. Duhovne vaje za tč, gg. duhovnike t kolegiju oo. jczoiiov v Ljubljani bodo od 25. julija zvečer ob 6. uri do 29. jul. zjutraj. Priglasi nai se pošiljajo na Rektorat D. J., Ljubljana, Sv. Jožei. — Ker more kolegij naenkrat sprejeti le 11 ckserciiantov, se bodo duh. vaje dajale še večkrat. Predstava v sv. Križu pri Trstu se ni vršila, ker ni prišlo dovoljenje od policije. — Kriški orkester. Službo, kakršnokoli in kjerkoli, išče družinski oče. Govori in piše slovenski, srbohrvat-ski, italijanski in nemški. Pred vojno je bil zaposlen kot upravitelj skladišča in načelnik cd-dolka pri nekaterih tukajšnjih podjetjih, sedaj pa je brez dela in sredstev. Ponudbe naj se pošljejo upravi «£dinoeti». «Delavsko podporno oruštTo» naznanja svojim članom, da se nahaja društveni urad od dne 18. t. na. dalje v ulici Romagna št. 26 II. levo. Uradne ure so iste kot prej in sicer od 8. do 12. in od 15. do 18. vre. Dijaško podporno druStvo ▼ Trstu, Via Genova 11, II poživlja vse dijake, naj uloži jo prošnje za podpore najkasneej do 30. t. m. Na poznejše prošnje se bo oziralo samo v izrednih upoštevanja vrednih slučajih. Vse potrebne informacije se dobe v našem uredništvu. Pevoko in bralao društvo < Zastava > v Lon-jerju in Cirll-Metodova podružnica v Lonjerjc vabila svoje člane, članice in prijatelje društva na redni občni zbcr, ki se bo vršil prih. sredo ob 9h zvečer v gostilni pri «2upanu». Dnevni red: nagovor predsednika, poročila tajnika, blagajnika, volitev novega odbora, slučajnosti, — Za obilno udeležbo se priporočata odbora obeh imenovanih društev. 2 Dvojni samomor v hotelu »Treviso* v ulici Udine. Fred snočnjim sta bila najdena v neki sebi v hotelu «Treviso», ki se nahaja v ulici Udine št. 61, mladenič in mladenka, katera sta se bila malo prej zastrupila. Mladenič, katerega so našli že mrtvega, in kakor tudi mladenko, ki je med potjo, ko je bila odpeljana v mestno bolnišnico izdihnila, sta bila potem odnesena v mrtvašnico mestne bolnišnice. Pri obeh samomorilcih se je našlo troje pisem. V enem izmed njih je bilo rečeno, da sta se za-sirupila radi družinskih razmer in da prosita cba, naj ju skupno pokopljejo. V ostalih dveh pismih prosita odpuščenje za to, kar sta storila. Mladenič se piše Henrik Giantom, star 20 let. Mladenka se pa piše Ana Simoaelli, stara 25 let. ' Nabil ga je, ker mu ni hotel posoditi denarja za pijačo. 38 letni Franc Zirovh bi bil sicer dober možakar, ko bi ne imel na sebi te grde lastnosti, da je skoraj vsaki dan pijan. Toda pred včerajšnjim je možakarju slaba predla radi pijače, kajti v žepu je imel tako sušo, da je od same obupnosti globoko vzdihoval in premišljeval, kje naj bi dobil vsaj nekaj krajcerč-kov, da bi si mogel privoščiti kozarček rujne-ga vinca ali pa vsaj «špricer», da bi mu malo potolažilo hudo žejo. S svojim premišljevanjem je dospel k zaključku, da bo stopil k svojemu dobremu prijatelju Filipu Rebeku, kateri mu ne bo gotovo odbil prošnje glede denarja in pijače. S tem dobrim upanjem je stopil možakar k svojemu dobremu prijatelju ter mu začel po ovinkih milo tožiti, da je danes vslcd te hude vročine nenavadno žejen. Prijatelj je kmalu spoznal, kam pes taco moli in je zato povabil Zivouha v bližnjo gostilno, kjer je naročil za se in zanj pijače. Toda Frzncel ni bil s to pijačo preveč zadovoljen. V dobri veri, da mu bo prijatelj po£odU, kar ga bo vprašal, je začel Francel izpeljevati pogovor na denar, ki pa ni trajal dolgo, ko blekne Francelj: «Ti, Rebek, bodi tako prijazen in posodi' mi 200 lir*. Rebeku niso te besede ugajale in zato je rekel naravnost «ne». Te besede so pa našega Franceljna razburile še bolj nego Rebeka. V razburjenosti je zagrabil za palico in znjo udaril Rebeka tako močno po obrazu in po prsih, da si je moral iskat pomoči na rešilni postaji. Francelna so stražniki kmalu potem aretirali. . i Gospodarstvo KMETOVALCI. POZOR! Kmet in nrt. gosp. zadruga vsem svojim članom tržaške Alojz, stud. krr., 1. r. Prinčič Jan, stud. okolice, kjer ni zavarovalnic goveje živine, da iur. 1. r. "j je jel zavarovalni odsek Kmet in vrt. gosp^ za- Tovariši in tova-rišice akademiki in srednješolci iz Gorice in okolice, Toi* minskega, vipavske doline in Krasa do Komna vpišite se v akad. fer. dru&tvo »Adrija* in udeležite se gotovo občnega zbora tega društva v nedeljo, 24. t. m. ob 9Mj predpoldne v gornjih prostorih Ica« varne »Adriatico« na Travniku v Gorici. druge poslovati ter se v to svrhe pozivlje jo Sani, U žcHjo zavarovati svojo »vino, da prijavilo svoj vstop. Vpisovanje vsaki dan od 8. do 1». are predp. Zmr. odsek. Illl Pripravljalni odbor. Vesti Iz Gorlike Repen ta bor. Odhajajoč v Jugoslavijo pozdravljam vse prijatelje, sorodnike in znance. Vse zavedne in narodne Primorce posebno pa Re-pentaborce. Kličem Vam: Zbogom, nasvidenjef Josip Škabar, Veliki repen. Repeniabor-Vrhovlje. Odhajajoč v Jugoslavijo pozdravljam vse člane druStva «Tabor» Kličem Vam: Zbogom, nazdarl Josip Križ »man, Vrhovlje 27. Delo za obrambni sklad v ajdovskem okraju. Naknadno k že objavljeni zbirki za «NOS» v ajdovskem okraju smo nabrali še v občinah: Dol-Otlica L 116.— (poverjenik Posarelli), Rihemberk L 7S0.-^- (poverjenik Gerzej), Bra-niška kotlina L 200.— (poverjen. B. Cenovin), Sv. Križ L 300,— (od tega daroval g. Jos. Ber-, buč L 50.— mesto venca na grob svoje matere),; pravu (di pieno diritto) Šmarje L 148—(poverjenik A. Gruntar). Sku-; županstvo Kožbana, dne 12. julija 1921. pa j v tej zbirki L 1544.— - Skupno z že prej nabranimi L 5953.— in z J 535 Zupan : Ivail Ca U C Ig. naraslimi obrestmi od začasno naloženega de- ŽUPANSTVO U KOŽBAHl vabi vse one v tukajšnjo občino pristojne, a izven iste živeče osebe, da dopošljejo tukajšnjemu občinskemu uradu čimpreje rao-j goče svoje natančno izpolnjene družinske? liste (ime, priimek, očetovstvo, materinstvo-dan in kraj rojstva ter sedanje opravilo in bivališče). Te liste rabi županstvo za sestavo izkaza oseb, ki so glasom st. germanske pogodbe zadobile italijansko državljanstvo po polnem narja po L 57*19 znaša torej zbirka za ajdovski; « , * v A T , 55 , » C,!rai L 7»«9. kateri ^esek « Je odpos.a, Ugljlg ffla M - fiUl - tajništvu «Edinosti»f da ga odda mesto. na pristojno Borzna ■ r i •■ ' ' Tečafis Trst, dne 19. julija 1921. »■•••••>«••■• 300 > • • 311 !■•»■#*•«•••» 2f•••••>•••••• 370 330 Urnik od 1. Julija 1921 Lir Jadranslca banka............ Cosulich •••••••• Daimatia •••»»••••■««•**• Gerolimich •••••••••••••• Libera Triestina Lioyd • • Lussino •■•««••••*»*•••• Martinolich Oceania •>••**•••••••••• Premuda TripcovJch Aropelca Cement Daimatia ............. Cement Spalato ............. Taja valut« na fržcikeni frgfl! Trst, dne 19. julija 1921. avstrijsko-nemSke krone ....... 3.--3.25 Češkoslovaške krone........ 27.50- 28 50 dinarji..............55.50 - £6.50 leji................ 30 25- 30.75 marke •••••••••••• 2S.75— 29 50 dolarji ........ ......21.A5— 22.— trancosk! frank!.............. 172 50—173.— Švicarski franki . 3G2.--3GG.— angleški funt! papirnati.......80.--S0.50 j angleški funti, zlati --9fv— , napoleoni ...........• . 73.-- 79.— 3.801 6.9J I 7 C0 j 8.75' 945L 10 20 11,05 12.-13 — 13.55 14.55 16.15 16.75 Tja 3l! 310 20.50 21.60 22.25 25.55 28.35 7.— 7.40 8.10 815 825 835 8.45 8.50 9.— 9.10 9.16 9.30 9.45 9.50 10.— 10 20 10.30 10 35 10.45 11,— 11.15 11.45 ODHOD Mazaj Trst (P. Obcrdan) Bazovica..... Kozina-Herpelje . Tuble ...... Materija..... MarkovŠčina ... Gradišče ..... Obrov ..... Hriišica ..... Podgrad..... Račice ...... "Starad •••••• Pasjak ....*• Šapjane . . . * * Rupa ...... Permani..... Jurdani . . . . . Južiči ...... Matulje . . ; . . tort) Vfiteiki-epaliia On) Raka (Trg C. Misli) Trst Podgrad 12.- 11.25 11— 3 0.50 10.40 1030 10.20 10.10 10.05 10.— 9.55 9.45 9. J 5 9.05 8:0 830 ».20 f 8.05 8,— 7.30 7.— Lir 28.85 25.05 22.35 20.45! 20.20: 18 70/ 17.85 10.95, 16.05 15Sfl! 14.25 13.25! 11.65*1 1L05? 10.—1 7.25 6,15; 5.40! 4.30, - J Lir sc računajo po 20 siotlnk beseda. — Najisar.Jša pristojbina L 2'—. Dsbele črke 43 siotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdcr Išče službo, pisca polovično ceno. 3.80 6 90 /50 j 8.75 9.45 10-20 It.05 1 13.— Tja 16.30 17.10 H 17.35 17.50 18 -18 10 18.20 18.25 18.30 18.40 ODHOD g Trst (P. Obcrdan t Bazovica .... Kozhia-Herpelje Tubi je..... Materija .... MarkovšČina . . Gradišče .... Obrov..... Hrušica . . . . Podgrad . . . . Nazaj 9 9 8.40 8 25 815 8.05 7.50 7 45 7.4) 7.30 Lir 0 lil3— '0 20 7.50 6.60 5.35. 3.S5 3.— 210 1.30 i SLUŽKINJA, ki zna kuhati se išče za večje trgovsko hišo na deželi. Plača po dogovoru. Ponudbe na naslov: Šteian Budaž, Podgrad Istra. 1250 ŠEST prašičkov, 7 tednov starih, je na predaj v Hraščah pri Postojni št. 11. 1251 SLUŽKINJA za gostilno se išče «Bon Ritrovo» via Geppa 9. 1252 POSTELJA se odda v ulici Coroneo št. 24. 1253 Milni pMli m žl^itiO za konje, rogato živino ovce, in prašiče, se rabi z najboljšim uspehom: ako živina ne more jesti, slabo probavlja, zboljšuje pri kravah mleko in je dobro varovalno sredstvo proti kuž. boleznim Prašek proti kašiju za konje. Sigurno sredstvo proti kašiju in pljučnemu kataru pri konjih Priporoča in razpošilja: ILIRSKA BISTRICA- Novo ustanovljena lekarna, zaloga skušenih domačih in tuje j: črnskih zdravil in specijalitet, nahaja se nasproti hotelu «Ilirija®. 1254 FOTOGRAF Rota, Trst, Corso Garibaldi 14, izvršuje fotografična povečanja -s solncem za L 20.— proti predplačilu. Pošljite kakr-šnosibodi sliko. 1255, IZKUŠENA babica sprejema noseče na dom. i Ulica Cliiozza 50 pritličje. 1256 20) KOŽUHOVTNAR sprejme vsako delo ustrojenja, barvanja in izdelovanja po nizkih cenah. Via Tiziano Veceliio št. 11. 1257 OEfopu Kislino m uživanje 807o ^sSsre^a ssk^sa 193 kg tOOO 113 VSAKEGA 26. se vrši v Divači velik konjski in živinsk semenj itd. Divača, dne 11. julija 1921. — Načelništvo občine Divača. 1214 po L 6.23 »a 50 kg po L 7.75 S.- Bed&na iGC kg 7.43 S.CO 1280 kg 7.20 KRONE, srebrne, zlate plačam po najvišji ceni Pertot S. Francesco 15, II. nad. 1224 Za manjše aH večie količine posebne cene. Družba za uvoz in izvoz Trst - Pier Luigi da Palestrina št. 2 26 LETEN mladenič, z nekoliko premoženja in v stalni, dobri službi, želi znanja v svrho že-nitve z gospodično, ki ima nekoliko imetja. Le resne ponudbe pod «Mladenič» na uprav-ništvo «Edinosti» 1247 581 HIŠICA z vrtom se proda v št. 137. Rojanu-Moreri 1245 PRODA SE računski stroj «Seidel u. Nau-mann» po jako zmerni ceni. Cenjene ponudbe pod »Računski stroj» na upravništvo «Edinosti». 1242 SKEDENJ 651. Prodam spalno sobo in kuhinjo popolnoma novi. 1249 Um u ulici Pentas štev. 6, L n. deHite m]nl m Unss m tmm ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Povh, urar, Marzini 46 (v bližini drvenega trga)* 25 POZOR! Srebrne krone in zlato ?o najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10» h 3S 5J .v**' > JT' * • i- - .tr*' " * V ■ * rv \ ,v. . - * KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR HOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« DAROVI Godbeno društvo ▼ Dekanih j« darovalo kot odgovor vsem onim« ki trd«, da se jc nalezlo fašistovske bolezni, 100 lir za nesrečne žrtve v Istri Illl ZAHVALA " Podpisani družini se v svojem, kakor tudi v imenu vseh sorodnikov, iskreno zahvaljujeta vsem prijateljem in znancem za izkazano sočutje o priliki prebridke izgube njih nepozabne EMILIJE Posebna zahvala bedi čf. duhovščini, tolminskim dekletom in fantom, vsem darovateljem krstnega cvetja, kakor tudi vsem onim, ki so blagopokojnico spremili k zadnjemu počitku Vi _ fsem skupaj, Bog plača] I TOLMIN-TRST, 19. julija 1921. Potrti družini Pr«sl-SOF«. : JADRANSKA BANKA sprejema vloge m hranilne knjižice, m in Krme vime pol MliMieKim poML Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji . I Beograd, Celje, DuDrovnlk. Rotor. Kroni, Huli-1 IRmo, Maribor, Hetkovit Opatija, Sarajevo, Split, tak, aur, Zažrefr, Trst, ©len. PestooM zvezezosend veCIlml krali u tu- In Inozemstvu lii