Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici St. 6/III Rokopisi se ne vračalo, ne/ranklrana pisma se ne spre/emalo ^ Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 2992 Informativen lisi za slovenski narod Uprava /e vKopltarfevI ul.št. 6 račun: L/ubl/ana štev. lO.tiSO ,„ xa lnserale.Saralevošt. 7503. Zaa št. 39.011, Praga ln Uunat št. 24: Čekovni ln 10.34P reft 797 Poštnina plačana v gotovini LCtO LVIII. V Ljubljani, v četrtek, dne 8. maja 1930 St. 104 2. izdaja st. 2 Din Naročnina Dnevno Izdaja za kraljevino Jugoslavijo mesečno 25 Din polletno 150 Din celolelno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedellska Izdala celolelno v Jugoslaviji 120DIn, za Inozemstvo MOD S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i stolp, pelll-vrsta mali oglasi po 150 ln 2 d, večji oglasi nad 45 mm vlSlni po Din 2-50, vellKI po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po lO Din o Pn vež tem o naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondeljko In dneva po prazniku Zniževanje obrestne mere Te dni ponovno čitamo, da so znižali diskontno obrestno mero v Franciji, Angliji in tudi v drugih državah. Nagibnost obrestne mere je torej izrazito navzdol in danes imamo že v nekaterih državah nižjo obrestno mero kakor v predvojnih časih. Nazadovanje obrestne mere je torej mednarodni pojav, ki ga opažamo že celo leto 1930.. To nazadovanje obrestne mere se je začelo po borznem polomu v Newyorku lanske jeseni in pokazalo se je, da je mednarodno tržišče kapitala tako vezano med seboj, da so vzgledu ene vodilne emisijske banke morale slediti tudi druge večje in manjše emisijske banke. Izkazalo pa se ni samo to, ampak pokazali so se tudi znaki sodelovanja notnih bank: tako sta istočasno dne 2. maja t. 1. znižali obrestno mero za diskont banki v Londonu in v Parizu. Ta nizka obrestna mera ima za posledico izboljšanje položaja posojil iščočih držav. Dokler je bila obrestna mera v glavnih središčih kapitalnega trga visoka, so morale tudi emisije posojil dajati visoko obrestno mero, česar pa mnoge male države niso zmogle. Zato se sedaj možnosti za posojila manjših evropskih držav presojajo bolj optimistično in že se pojavljajo glasovi, ki najavljajo nova po-. sojila. Danes ima najnižjo diskontno obrestno mero Pariz, saj znaša komaj 2'/j%, dočim je v Angliji, Belgiji, Holandiji in v Švici obrestna mera 3%. To pomeni, da hoče Pariz vsekakor zopet postati tak mednarodni trg kapitala kakor je bil pred vojno. V zvezi s tem dobiva na važnosti tudi dejstvo, da je z znižanjem nekaterih davkov zopet mogoč izvoz kapitala iz Francije, kar je bilo nujno potrebno, saj so se nabrale ogromne količine kapitala, ki išče vsepovsod plodonosno naložbe. Že večkrat smo imeli priliko opozarjati tudi na nazadujočo tendenco na našem domačem denarnem trgu. Poročali smo že o zniževanju obrestne mere za vezane vloge, nadalje za kredite. Upravičena je bila kritika onih denarnih zavodov, ki z visoko obrestno mero za vloge drže visoko tudi obrestno mero za kredite. Razprava na zadnjem občnem zboru Zadružne zveze je jasno pokazala, da so vse zadruge proti kakršnemukoli zviševanju obrestne mere, kar ne sme biti nepojmljivo samo s socialnega stališča, s stališča posojilojemalca, ampak tudi zaradi splošnega nazadovanja obrestne mere. Najbolj značilno pa je za naš trg, da je odstopila Narodna banka od svoje dosedanje obrestne mere 6% in da je odobrila Privilegirani Agrarni banki 200 milij. Din kredita po izjemni obrestni meri 4%. Cujejo se tudi glasovi, da namerava Narodna banka tudi za sezonske kredite znižati obrestno mero od dosedanjih 6%. Ta odstop pomeni, da smatra sama Narodna banka svojo obrestno mero 6% za tako visoko, da ne more zadovoljiti potreb našega kmetijstva po cenenem kreditu. Ravnotako sta Priv. Agrarni banki odobrili po 200 milij. Din kredita Državna hipotekama banka in Poštna hranilnica; tudi tu znaša obrestna mera samo i%. Skupno je dobila Priv. Agrarna banka 600 milij. Din kreditov po obrestni meri 4%. Njena lastna sredstva, t. j. doslej vplačana glavnica pa znaša nad 400 milij. Din; ta so pa že skoro vsa plasirana v posojilih. V dogleduem času bo banka torej plasirala za naše razmere ogromno vsoto 1 milijarde Din. v korist našega kmeta. Dosedaj je banka v Sloveniji plasirala okrog 35.000 Din, kar je vsekakor smešno majhna vsota tako v primeri s kreditnimi potrebami naših krajev kakor tudi z deležem naših krajev pri vplačanem kapitalu. Po svojih pravilih mora Agrarna banka svoje delnice obrestovati najmanj po 6%, in je bila višja obrestna mera za kredite razumljiva; sedaj pa ima banka cenejši kredit, kar bo gotovo privedlo do znižanja njene obrestne mere, saj ni njen namen v prvi vrsti delati za visoke dividende, ampak delati v korist kmeta z razdeljevanjem cenenega kredita. Da se banka pri nas ni mogla uveljaviti, je razumljivo iz dejstva, da znaša obrestna mera pri ogromni večini naših hranilnic in posojilnic 8—9% in tako banka ni konkurenčna pri nas. Jasno pa je, da tudi naši kraji potrebujejo še cenenega kmetijskega kredita, saj ludi pri nas agrarna kriza ui ostala brez posledic, spomnimo se samo hmeljarstva in vinarstva. Zato je potrebno, da banka zniža svojo obrestno mero saj za naše kraje, oz. sploh diferencira svojo obrestno mero. To je popolnoma razumljivo pri najrazličnejših obrestnih merah v naši državi. Razumemo, da jc stremljenje usmerjeno k uni-fikaciji obrestne mere v celi državi, toda uni- Vprašanje evropske federacije Na 59. zasedanju SDN se pričakujejo važni politični razgovori - Predsestanek Briand-Henderson - Vprašalna pola evropskim državam London, 7. maja. AA. V ponedeljek se prične v Ženevi 59. zasedanje Sveta Društva narodov. Na dnevnem redu bodo večinoma načelna vprašanja. Med drugim se bo razpravljalo o poročilih raznih komisij, o konferenci za carinsko premirje in o predlagani izpremembi statuta Društva narodov, ki naj se spravi v sklad z določbami pariškega pakta. Končno bo Svet tudi razpravljal o vprašanju finančne podpore državam, ki bi bile v nevarnosti pred invazijo. Dne 3. junija se sestane v Ženevi na iz- j redno zasedanje komisija za kolonijalne mandate, ki bo razpravljala o angleškem poročilu. Pariz, 7. maja. n. Briand se bo v nedeljo odpeljal v Ženevo na zasedanje Sveta Društva narodov, ki se začne v ponedeljek. Vozila se bosta najbrže skupno z angleškim zunanjim ministrom Hendersonom, ki pride v Pariz v petek zjutraj, da se odzove ta dan Briandovemn vabilu na zajtrk v Quai d,0rsayu. Francoski poslanik v Londonu je že včeraj prišel z letalom v Pariz, da pripravi ta sestanek. Pariz, 7. maja. n. Politični krogi z velikim zanimanjem pričakujejo začetek 59. zasedanja Sveta Društv a narodov, ki se začne v ponedeljek, to pa ne zaradi oficielnega programa, kakor zaradi diplomatskih razgovorov, ker se zberejo pri tem zunanji ministri vodilnih evropskih držav. Konsekverice, ki jih je posebno Italija izvajala zaradi neuspeha v pomorskih pogajanjih s Francijo, so povzročile vznemirjenje ne samo v Parizu, temveč tudi v Londonu, ker se boje, da bo novi italijanski gradbeni program oviral vse londonske dogovore, še preden jih bodo ratificirale udeležene države. Predvsem je verjetno, da je to napotilo angleškega zunanjega ministra Hendersona. da se bo na potovanju v Ženevo ustavil v Parizu. Angleški in francoski interesi v mornariškem vprašanju tečejo paralelno, tako da se bosta angleški in francoski zunanji minister pač lahko zedinila na skupno linijo proti Italiji. Nova odgoditev zasedanja pripravljalne razorožitvene komisijo na bodočo jesen se jc izvršila pač samo zaradi tega, da bi sc med tem časom posrečila med Parizom iu Rimom mirna poravnava nasprotstev. Dalje je verjetno, da bosta Henderson iu Briand v Parizu razpravljala tudi o razpoši-ljatvi vprašal ne pole o evropski federaciji, km so b- verjetno zgodilo neposredno po zaključku z; uja Sveta Društva narodov. Nalogo za sestavo vprušalne pole je dobil Briand na zadnjem zasedanju Društva narodov v proŠli jeseni. Ženeva, 7. maja. n. Predsednik pripravljalne razorožitvene komisije London je pismeno sporočil članom komisije, da bo sklical sejo šele zadnje dneve meseca oktobra ali pa tudi novembra. Prejšnji sestanek je sedaj izključen, ker so skoro vse države označile prejšnji sestavek za neprimeren radi pomanjkljivih priprav. Zato pu bo najbrže prihodnje zasedanje trajalo 4 do 5 tednov. To zasedanje bo imelo nalogo, da sestavi program velike mednarodne razorožitvene konference, ki bo predvidoma prihodnje leto. Obnovitev trgovskih pogajanj z Avstrijo Belgrad, 6. maja. m. Kakor smo že poročali, je pred par dnevi odpotovala na Dunaj naša delegacija za pogajanja o reviziji trgovinske pogodbe med Avstrijo in Jugoslavijo. Pogajanja so se pričela, sediti je, da bodo trajala dolgo, ker je treba rešiti zelo težavne probleme. Ta pogajanja so prav za prav samo nadaljevanje pogajanj, ki so se pričela že februarja na predlog avstrijske vlade za spremembo trgovinske pogodbe. Kakor znano, zahteva Avstrija spremembo carinskih postavk za pšenico, moko in še nekatere kmetijske pridelke, in sicer v tako velikem razmerju, da se s tem občutno prizadevajo naši interesi. Avstrijska vlada želi s tem zaščititi svoje kmetijstvo, dasiravno je jasno, da taka njena politika največje agrarne zaščite mora vzbuditi nejevoljo ne samo pri njenih meščanskih in delavskih krogih, temveč predvsem tudi pri vseh sosednih zainteresiranih državah. Naša država je že svoječasno leta 1925. pristala na delno revizijo trgovinske pogodbe, da s tem dokaže svojo veliko miroljubnost in težnjo za čim večjimi trgovinskimi in političnimi zvezami s sosedno Avstrijo. Ali pa bo London, 7. maja. n. Med važnejše mednarodne politične dogodke se šteje tukaj seja italijanske poslanske zbornice, ki je dne 6. marca ponoči poslušala poročilo ministra za javna dela di Crollalanza, ki je, potem ko je nagla-šal, da je fašistični režim po javnih zgradbah, delih in melioracijah v šestih letih lice Italije popolnoma izpremenil, naznanil, da se bo odslej uvedel v javna dela bolj počasen tempo. Zato se je proračnn za javna dela reduciral, tako da bo določena vsota zadostovala za izvršitev započetih del, dočim so bodo nanovo začela le najnujnejša in najncodložljivejša. To se v fašistovskem tisku komentira tako, da »režim demobilizuje en del svojih sil, cla jih prenese na drugo fronto«, ali z drugimi besedami, vlada bo odtegnila kaki dve milijardi javnim delom in melijoracijam, da jih uporabi za gradbo novih vojnih ladij. V zvezi s tem je od zgoraj inspirirana notica lista »Popolo d,Italia«, ki odgovarja francoskim listom, kateri predstavljajo novi vojuo-brodovni gradbeni program Italije kot nekak •bluffc, da se bo »italijanski program izvajal tono za tono, dan za dnem, teden za tednom, mesec za mesecem do 21. aprila 1931, ko bo devetindvajset novih italijanskih vojnih ladij gotovih, da jili bodo spustili v morje. Potem fikacija naj se ne izvrši tako, da bi se obstoječa nizka obrestna mera v nekaterih krajih poviševala. Smatramo, da je banka v stanju znižati obrestno mero, saj ji ni treba zbirati velikih dobičkov za svoje delničarje. In vpoštevati je, da je euen največjih delničarjev banke država sama, katere namen gotovo ni bil zasigu-rati si znaten donos delnic, ampak predvsem cdpomoči kreditni mizeriji našega kmeta, /lasti v južnih in vzhodnih delili naše države. možno, da tudi sedaj pristanemo na nove predloge, ki gredo kakor rečeno daleč preko običajnih sličnih pojavov, to je drugo vprašanje. Vsekakor bodo pogajanja zelo težavna in tudi dolgotrajna. Pogajanja potekajo ugodno Dunaj, 7. maja. n. Trgovinska pogajanja med Avstrijo ter Madjarsko in Jugoslavijo so že toliko napredovala, da je že lahko dobiti sliko o nameravanem zvišanju nekaterih carinskih postavk. Tako se namerava zvišati avstrijska carina na žito od 2 na 10 zlatih kron. Tudi se čuje, da se trgovinska pogodba ne bo mogla odpovedati do 30. junija 1933. Madjarski delegati so se nocoj odpeljali v Budimpešto, da tam poročajo in dobijo nova navodila. Glavno oviro za uspešen zaključek dosedanjih pogajanj tvori vprašanje carine za moko. Jutri se bodo madjarski delegati vrnili ter je upati, da bodo pogajanja z Jugoslavijo in Madjarsko končana tekom prihodnjega tedna. bodo sledili programi za leto 1932., 1933. in tako dalje, dokler ne bo nobene velesile v Evropi več, ki bi se branila sporazuma z Italijo glede morske razorožitve.« Za nervoznost, ki v Rimu vlada, je značilno tudi to, da se tamošnja javnost vznemirja, ker je predsednika francoske republike Dou-mergueja ob jubilejnih slavnostih aneksije Al-žira v Alžir spremljalo celih 72 vojnih ladij. To smatrajo v Italiji kot demonstracijo. »I)aily Herald«, glasilo delavske slranke, piše. da se spor med Italijo in Francijo ne tiče samo teh dveh držav, ampak da je zadeva vsega svela. Imenovani list izraža upanje, da bodo italijanski in francoski dplegati, ki se prihodnji teden snidejo v Ženevi, opozorjeni, naj se začno razgovarjati med seboj v onem pomirljivem duhu, s katerim se je zaključila pomorska razorožitvena konferenca v Londonu. Odgodeni interpelaciji Rim, 7. maja. 11. Na seji poslanske zbornice due 6. t. 111. se je začela po odglasovanju proračuna javnih del debata o proračunu za zunanje zadeve. Potem ko je govoril poročevalec Ciarlan-tini, je predsednik zbornice sporočil, da mu jo poslanec C o s e 1 s c h i (izvoljen na Cresu) izjavil, da svoji dve interpelaciji, eno nn ministra zunanjih zadev, drugo na ministra notranjih zadev, in sicer o »pisavi jugoslovanskega časopisja« in o »atentatu na uredništvo lista j »Popolo di Trieste«, umakne. Debata o proračunu za zunanje zadeve se I bo nadaljevala na seji 8. t. 111. Dunajska vremenska napoved. Nastopilo ' bo najprej zapadno vremo z nevihtami poletu pa ho spremenljivo hladnejše vreme. V dveh ali treh dneh ie možno, da oride slana. Belgrajski proces Belgrad, 7. maja. 111 11 dan procesa proti zagrebškim omladinceni je bil zaslišan Albin Ga s pa rac, ki je kakor ostali obtožen, da jc pripadal teroristični organizaciji ter da jc postavil peklenski stroj pred zgradbo Jugošlanipe v Zagrebu. Gasparac odločno zanika vsako sodelovanje pri teli dejanjih, ter sedaj tudi prejšnja svoja priznanja zanika. Kolikor je bilo konfrontacij zanika tudi te. Obtoženi Ivan Prpič prav tako zanika vsa svoja dosedanja priznanja, edino prizna, da je bil na sestanku v Jaški dn da jc dal dcnai Štrtaku in Paverju. Pri tej priliki mu jc predsednik prečital izjave, ki jih je lastnoročno podpisal iz preiskovalnega zapora preiskoval-nemil sodniku, v katerih priznava vse stvari ter pravi, da je bil popolnoma pod Bernardi-čevo sugestijo. Obtožcncc zahteva, da se prinese original tega pisma. ■ Med razpravo jo predsednik izjavil,