60100200 i 654- PRIL OSREDNJA KNJ UNICA '.P. 126 >6001 KOPER DNEVNIK Poštnina p! lOaiio v gotovini Ahb. postale 1 grupm Cena 200 lir Lelo XXXIII. Št. 150 (9458) TRST, pelek, 1. julija 1977 PRIMORSKI DNEVNIK Je zncei izvajati e Trstu 13, maja 1345. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 25. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni nDobordobe v Govnu pn Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskano eSIovenijan pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evrope. VODSTVA STRANK RAZPRAVLJAJO O SPORAZUMU CK PSI POOBLASTIL TAJNIKA CRAXIJA NAJ PODPIŠE PROGRAMSKI DOGOVOR Piccoli (KD): Nismo popustili * PSDI in PRI bosta podpisala KIM, .')(). — V ponedeljek bodo tajniki KD, KPI, PSI, PSDI in PRI (brez liberalcev, če bodo potrdili svoje sedanje zadržanje «odmaknjenosti*) brez prevelikega navduše nja Ui z mešanimi občutki podpisali ’ >gramski dogovor in njegov »politični uvod*.- Dogovorili se bodo tudi o načinu, kako spor?, rum »formalizirali* v parlamentu. Zdi se, da ' > to skoraj gotovo resolucija, za katero bodo glasovale vse stranke -podpisnice. Od tistega trenutka bo v italijanskem politična življenju nastalo nekaj izvirno novega: u-stvarjen bo razloček med »programsko večino* strank, ki podpira vladni program ter »političnim okvirom*. v katerem bo vlada še vedno računala samo na glasove KD, medtem ko se bodo ostale še naprej vzdržale. »Programska večina*, to rej, vendar brez «vladne večine*. Politični uvod ter programski spo razum sedaj preučujejo vodilne sku-pme v strankah. Prvi so se tokrat sestali demokristj. socialisti, republikanci in ..ocialdemokrati. KD je sklicala najprej senatorje in poslance, katerim sta poročala Piccoli in Bartolomei. Lahko strnemo vzdušje med demokristjani s sledečimi besedami: po eni strani so navdušeni, ker jim je uspelo odbiti vse «naskoke na oblast*, na drugi strani pa so zaskrbljeni, kaj bo rekla njihova baza, kateri so pred volitvami obljubljali, da se KD nikoli ne bo sporazumevala s komunisti. To je jasno povedal Piccoli, ko je dejal, da «KD ni več izolirana v družbi in med strankami in se lahko oddahne, tudi zato. ker ni popustila nikomur*. S programskim sporazumom je bil dosežen pomemben cilj. dodaja načelnik poslanske skupine KD: «Obšli smo predhodne volitve, vsaka stranka pa bo odslej služila družbi, vendar bo ostala na svojem mestu*. Nobene »preferenčne osi med KPI in KD*. torej, poudarja Piccoli, ki je nato polemiziral z Andreottijem, katerega je «naučil», kako je treba krepiti vlado. »Sprememba vlade je nepotrebna*, je dejal Piccoli, «ker so spremembe njenega sestava vedno predsoba krize. Nev-šečen pa je tudi predlog o nekakšni 'zaščiti', ki naj bi jo tajniki strank imeli nad vlado, če bi se periodično sestajali*: skratka, Piccoli zavrača oba Andreottijeva predloga o možnih vladnih jamstvih. Kako naj to- KONGRES SINDIKALNE ZVEZE UIL Lama o sindikalni avtonomiji in odnosih s političnimi silami Vanni: Nasprotja med večino in opozicijo v UIL so nepremostljiva BOLOGNA. 30. - Kot je bilo pri čakovati, je glavni tajnik CGIL Lama danes na kongresu sindikalne zveze UIL odgovoril na včerajšnje Obtožbe Benvenuta proti ostalima dvema sindikalnima zvezama. Lama je bil v svojem odgovoru precej oster in je zato povzročil njed delegati negodovanje, čeprav so ga burno pozdravili s ploskanjem, ko je govorit o enotnosti sindikalnega gibanja. Lama je odgovoril na tri osnovne teme poročila glavnega tajnika UIL: 1. odnos med sindi- kalnimi zahtevami po višji plači in strategijo za povečanje število zaposlenih: 2. avtonomija sindikata 'n 3. stvarni ukrepi za dosego sin dikaine enotnosti. Glavni tajnik CGIL je opozoril knngresiste, da so na kongresu CG L. dali prednost politiki zaposlitve, čeprav niso prikrivali, da obstaja resno vprašanje nezaključenih delovnih pogodb in delavskih plač. Zato je povabil kongesiste, naj vsi delavci skupaj začnejo razpravljali o predlogih o delavskih zahtevah, obenem pa, da se v okviru teh pobud odpravi vsaka škodljiva demagogija o delavskih prejemkih, o katerih je treba najti enotno rešitev, ki bo zadovoljila vse delavske •(roke. Glede sindikalne avtonomije je Lama dejal, tla ne obstajajo formalna jamstva, ki bi jih lahko dala katerakoli politična sila. Vemo, ic dejal glavni tajnik CGIL, da obstajajo med delavci različna po mična gledanja. Vemo tudi, da del delavcev ne sprejema zgodovinske Ra kompromisa, medtem ko ga dni Si del podpira. V teli pogojih mo-r!<> v UIL še vedno «zelo globoke ln trenutno nepremostljive*. Zato je boudaril, da bi moral sindikat nabaviti odločilni korak na poti spre (hernbe svoje dosedanje politike, če bnee doseči cilje, ki si jih je zasta-v'l- Sedanja večina v UIL pa dela Prav «v nasprotni smeri* V tej zve-je Vanni govoril o izkušnjah v Zadnjih mesecih in o »porazni sinili kalni politiki večine, ki je izgubila edinstveno priložnost, da bi uvelja-v'la svnja načela*. Glede odnosov bed sindikati in političnimi strankami pa je Vanni izjavil, da se sindikalne organizacije ne smejo 'opredeliti zn kompromis ali za alternativo, ker bi se s tem odkrito pojavile na enostransko pot in zavr bile vsako možnost sindikalne enot bosti Razprava, ki se je nadaljevala ves dan, je pokazala, da ima Ben-venuto trdno v rokah sindikalno zvezo UIL in da je večina delega tov na njegovi strani. Vsi posegi socialistov in socialdemokratov, ki sestavljajo večino v UIL, so naleteli na odobravanja velike večine kon-gresistov. Kongres je danes pozdra vil tudi predsednik CNEL Storti. Predsednik Bundesrata Vogel pri Gligorovu BEOGRAD. 3o. — Predsednik skupščine SFRJ Kiro Gligorov je danes sprejel predsednika zahodno-nemšKega Bundesrata dr. Bernhar-da Vogela. Razpravljala sta o različnih vidikih jugoslovanskega gospodarskega in družbenega sistema in ekonomske |x>litike te se zavzela za poglobitev sodelovanja med jugoslovanskim gospodarstvom in Evropsk' gospodarsko skupnostjo. Dr. Vogel je v pogovorih z Gligorovom izrekel priznanje Jugoslaviji zaradi njenega nap’ega gospodarskega in družbenega razvoja in zaradi njene odprtosti do tujine. rej jamčimo uresničenje programa, se sprašuje Piccoli in odgovarja: »v parlamentu, kajpak*. Posianei in senatorji KD so spre jeli «poročila» Piccolija in Bartolo-meia z radovednostjo, predvsem pa so nekateri (De Carolis, Montelera, Costamagna) opozarjali voditelje, naj skrbno pojasnijo volilnem, da ni KD (»Pustila komunistom »niti za ped*, sporazum pa je bil sklenjen »po sili razmer*. KD je torej združena, nekoliko celo bojevita in zagrizeno trmasta pri obrambi svojih interpretacij. Drugačno pa je vzdušje na sedežu v Ulici del Corso, kjer se je sestal CK PSI. Bodimo zadovoljni s tem, kar nam je uspelo pozitivnega doseči, je v bistvu dejal Craxi, ki je priznal, da socialisti niso zadovoljni s sedanjim političnim ravnotežjem in bodo v bodoče nadaljevali svoj boj, da se ga korenito spremeni. Vsekakor pa PSI pozitivno ocenjuje dosežen dogovor in socialistični parlamentarci bodo skrbno nadzorovali njegovo izvajanje. Glede vprašanja, kako »formalizirati* sporazum je CK RSI pokazal večjo elastičnost. Balzamo je podprl zamisel o skupnem dokumentu v zbornicah, kajti v nasprotnem pr imeru bi »vlada ostala edini sodnik* pri morebitnih sporih, vlada pa bi od nas v takem primeru zahtevala zaupanje, ki ji ga mi nočemo dati. Mancini je skušal s svojim posegom vliti zaupanja' in navdušenja in poudaril, da je sporazum dober, socialisti pa morajo sedaj čuvati svojo samostojnost, kajti samo tako «se bodo izognili nevarnosti, da bi jih objem KPI in PSI zadušil*. Ko munistom je Mancini posvetil tudi nekaj pikrih pripomb, ko jih je spomnil na to, kako so «z drobnogledom ocenjevali programe, ki smo jih sklepali v časih leve sredine*. Povset.. nezadovc.jen je Lombar di, ki je dejal, da je »FSI plačala preveliko ceno za vstopnici), da so lahko komunisti dobili mesto ha predstavi*. Ta predraga vstopnica naj bi bili ukrep! o javnem redu, ki so odvečni in nekoristni, kakor tudi ukrepi o gospodarstvu, ki težijo k »kapitalistični stabilizaciji*. Gre za «običajno zmerno politiko*, je komentiral ekonomist Paolo Leon. Na konc.u je Achilli v imenu petih članov CX PSI predložil celo dokument, s katerim zavrača p ,-gramski sporazum. CK PSI je ta dokument zavrnil in odobril (vsi za, 5 "roti, dva ta se vzdržala) delo delegacije, ki se je s Craxijem r x čelu pogajala v zadnjih štirih mesecih. Dokument pooblašča tajništvo, da podpiše sporazume. Dokument bodo podpisali tudi so cialdemokrati in republikanci, če prav slednji zavračajo večino go-s-odarskega dela sporazuma. Poudarki so (razen Bucalossija, ki trdi. da je sptvazum s komunisti škodljiv), da bodo podpisali «zaradi od govomosti*. CAND1DA CURZ1 DRUGO POSTAVLJANJI TABEL NA KOROŠKEM Prvi dvojezični napis v občini Sele-Fara (Poseben dopis /a Primorski dnevnik) CELOVEC, 30. - V občini Sele Fara, so danes uslužbenci koroške deželne vlade postavili prvi dvojezični krajevni napis. Sele - Fara so di med naj večje, pa hkrati najred keje naseljene koroške občine, ter ima skorajda izključno slovensko prebivalstvo: pri zadnjih popisih prebivalstva je slovenščino zapisalo skoraj devet desetin prebivalstva. Sele so hkrati tudi gorata občina, kjer se je partizanski boj še posebno razmahnil in kamor je nem ška vojska zadnje dve leti vojne le redko zašla. Prav v tej vasi so mladi aktivisti 14. novembra lani v znamenje protesta zoper nedopu stno jezikovno preštevanje ugrabili skrinjic z oddanimi popisnicami, ki so jih zažgali. Koroške sodne o-blasti so na pomlad napovedale, da bodo te aktiviste postavile pred : dišče. Sele so prva od desetih občin, ki naj bi do konca poletja dobile dvojezične krajevne napise in sicer na deželnih in zveznih cestah. V teh desetih občinah je približno devetdeset krajev in zaselkov, ki imajo v skladu s predpisi prav tako pravico do dvojezičnih napisov, vendar pa je neposredno "red 1. julijem spet prišlo do zapleta: v kancler- jevi pisarni so strankarski strokovnjaki minuli petek ugotovili, da pravzaprav še ni jasno, kaj vse so v Avstriji topografski napisi. Do izbora desetih občin je repu blika Avstrija prišla tako, da je nekajkrat kršila državno pogodbo. V nasprotju s sedmim členom je dvojezične krajevne napise obljubila samo tistim krajev, ki imajo najmanj četrtino slovenskega prebivalstva; da pa bi te kraje našla, je razpisala jezikovno preštevanje. S 25-odstotno klavzulo je kršila tisti del državne pogodbe, ki govori o tem, da gredo manjšinske pravice vsem Slovencem neglede na njihovo številčni moč. jezikovnega preštevanja pa državna pogodba ne dopušča, saj ne povezuje obsega manj šinskih pravic s številčnim stanjem manjšine, marveč jih v enaki meri predpisuje za celotno dvojezično območje. To dvojezično območje pa obsega ne deset, marveč 62 občin, v katerih prebivajo Slovenci že 1300 in več let. Zakon iz leta 1972 je bil v tem pogledu mnogo bolj velikodušen, saj je dopustil dvojezične krajevne napise v 32 občinah: nakar pa tega zakona zaradi znanega juriša na dvojezične napise — organizirali so ga nemški nacionalisti — nikob niso uresničili. MARJAN SEDMAK KONČANO ZASEDANJE EVROPSKEGA SVETA V LONDONU Zaskrbljenost zaradi zmanjšanja industrijske proizvodnje v svetu Nakazana rešitev: doseči uskladen razvoj gospodarskih dejavnosti, da se zmanjšata inflacija in število brezposelnih Predsedniki vlad gospodarske skupnosti po zaključku zasedanja evropskega sveta, ki je bil v Londonu (Telefoto ANSA) ••IIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIlIvnIlllllllllllllinillllilMIIMIIIIIItlllllllUllllllllllillllllllllllllllMIIIMIIIIIItlllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIITlIllllllllllllllllllIMlilllllllllllMIimillllIMniOlllllllllillMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIHIIIIIIIMIfH VAL PREVRATNIŠKEGA TERORIZMA V ITALIJI SE NEZADRŽNO ŠIRI Težko ranjena tehnika v Turinu in Milanu Bombe m Zanussijeve vagone v Pordenonu Fiatov lehnik Visca je bil ranjen v hrbet - Zdravniki so si pridržali prognozo - Tudi milanski atentat si lastijo «rdeee brigade* - Pordenonski delavei so na atentat odgovorili s stavko - Izjava odbornika Slopperja TURIN. 30. — Italijo je zaje1 pravi val zločinskih atentatov, k* jih izvajajo teroristi raznih «bar>"i dejan: ko gre za očitno koordiniranj akcije) V Turinu no. pristaš) sa-jnozvanih «rdečih brigad* težko ra nili tehnika »Fiat Mirafiuri*, kateremu so svinčenke predrle želodec in jetra, kar mu je povzročilo no Iranjo krvavitev. Zdravniki so si pridržali prognozo. V Milanu na so terorist, ustrelili v nogo tehnika tovarne «OM*. Kot poročamo na drugem mestu so v Firencah trije mladi fašisti, kateri* je zalotil pri pripravljanju atentata, ubili nočnega čuvaja. V 'Rimu pa so zlikovci odvrgli tri zužigalne bombe, podobno tudi v Bologni, Milanu in Catanii. Prvič ::o se teroristi oglasili tu d*' v naši deželi točneje v Pore’; pri Pordenonu, kjer so «ri peklen ski stroji razdejali natovorjene vagone elektrotehnične tovarne »Za nussi - Rex» ZARADI SPREMEMBE CEN V OKVIRU GOSPODARSKE SKUPNOSTI Podražitev sladkorja za 55 lir kg Nove cene stopijo v veljavo z današnjim dnem ■ Turistična sezona blagodejno vpliva na umiritev inflacije in na zmanjšanje primanjkljaja plačilne bilance 'RIM. 30. — Izvršni odbor medministrskega odbora za cene je danes sklenil, da se cena sladkorja s 1. julijem poviša za 55 lir kilogram. Zaradi tega, se bo cena sladkorja, ki se prodaja na kilogram, povi šala od 525 na 580 lir, sladkorja, ki se prodaja v zavojih po 1 kg od 545 na 600 lir, medtem ko se Po sladkor v kilogramskih zavojih čiste teže, povišal od 560 na 615 lir kg. Sedenja podražitev se nanaša skoraj izključno na spremembo een sladkorja, ki so jih določili v Brus lju za letirto 1977-78. Od 55 lir po višanja, kar 40 lir bo šlo v razne sklade «zelene Evrope*. Ostalih 15 lir pa bo šlo delno za povišanje IVA in delno za povišanje marže, ki jo imajo trgovci pri prodaji sladkorja na drobno. Predvidevajo, da povišanje cene sladkorja ne bo vplivalo na cene ostalih živil, ki so sedaj precej u staljene zaradi boljšega položaja plačilne bilance, manjšega uvoza in večjega izvoza. Ugotavljajo tudi, da se je inflacija umirila tudi zaradi velikega dotoka tujih valut z začetkom turistične sezone. Po neuradnih podatkih, bo devizni obračun v juniju uravnovešen, medtem ko je maja imel 140 milijard lir primanjkljaja. ŽHc/nifarji pripravljaj« splošno stavko RIM, 30. — Sindikati Železničarjev so danes zagrozili s celodnevno splošno stavko v prvi polovici julija, če ne bo prišlo na prihodnjih sestankih na minstrstvu za promet in na glavnem ravnateljstvu državnih železnic do zadovoljivega zaključka pogajanj. Tri sindikalne organizacije obsojajo zavlačevanje izvajanja do sedaj dogovorjenih ukrepov, ki se nanašajo predvsem na izboljšanje delovnih pogojev železničarjev in na ureditev vprašanja ukinjenih praznikov med tednom. Poleg tega zah tevajo čimprejšnje ovrednotenje dnevnice, ki jo dobivajo za službo na vlakih na dolgih progah, železničarji zahtevajo tudi spoštovanje sindikalnih sporazumov glede petnajstdnevnih počitnic v poletnih mc secih. Dolar še vedno /Rublja na vrednosti FRANKFURT, 30. - Zahodno-nemški finančni minister Apel je danes na zborovanju predstavnikov tujih bank v Zah. Nemčiji opozoril na nevarnost visokega ' primanjkljaja zunanje trgovine ZDA za celotni svetovni denarni sistem. Čeprav je dejal, da so evropske države pripravljene na morebitne špekulacije z dolarjem na menjalnih trgih, je vendar izjavil, da bi večje razvrednotenje ameriškega dolarja na mednarodnih valutnih trgih lahko zadalo močan udarec ostalim valutam. Njegovo opozorilo jemljejo resno tudi v Italiji Lira je najtesneje povezana z vrednostjo dolarja. Zato je tudi v zadnjih dneh ohranila sv o jo vrednost do ameriške valute, razvrednotila pa se je v odnosu do zahodnonemške marke, francoskega franka in švicarskega franka, za toliko, kolikor je do teh valut izgubil ameriški dolar. Še posebno so zaskrbljeni v gospodarskih krogih, ki ugotavljajo, da prihaja sedaj v Italijo veliko število evropskih turistov, ki se jim bodo cene za preživljanja počitnic v Italiji znižale za toliko, za kolikor bo lira izgubila na vrednosti do ostalih trdnih evropskih valut. Konferenca o evropski varnosti v Beogradu BEOGRAD, 30. - Na dana' .. zelo kratki plenarni sfeji beograjskega sestanka o evropski varnosti in sodelovanju so delegacije ugotovi le, da so na včerajšnjem sestanku redakcijske skupine dosegli napredek pri sestavljanju skupnih stališč glede dnevnega reda za jesenski glavni sestanek v Beogradu. Napovedi. da je napre 'ek mosoč, so bile potrjene že na današnji prvi plenarni seji te skupine, k^ je švicarska delegacija izpopolni nekatere zamisli o sklepnem delu konferen ce. švicarska delegacija je ob pod pori avstrijske namreč v desetih točkah podala ceiovit pregled jesen skega dela zasedanja od uvodne slo vesnosti do poglobljene izmenjave mnenj o najpomembnejših vprašanjih evropske varnosti in sodelovanja. y. b. Gotovo je na.jhujši uirinski atentat. kjer je skupina teroristov pričakala 3!) letnega tehnika, geometra Franck Visea, ki dela v u-radu za popravila Fiatovega obra ta »Mirafieri*. Viscp se je po popravljenem delu vračal domov. Avtomobil je parkiral na nav protin strani, ga zaklenil in se odpravil . proti vdornim vratom. Tedaj se mu jc približala skupina treh, morda štirih teroristov, ki so streljali vani. Merili s:< v noge, vendar sc je streljanje nadaljeval tudi potem, ko se je Visca zgrudil na tla Tako mu ic strel prebil hrbet in se zaril v jetra Visca je kljub bolečinam vstal, odprl vrata v stolpnico, kjer sta nuje in se zavlekel do dvigala. Z dvigalom se jc povzpel do petega nadstropja, vstopil v stanovanjc, od koder je telefoniral Visca ic poročen ter oče sedemletnega sinčka. vendar sta žena in sin trenvt no na počitnicah na iigurski obali. V stanovanju so ga našli bolni carji ter zdravnik rešilca. s kute rim so ga odpeliali v bolnišnico. Tu so takoi opravili zapleten kirurški poseg. Zdravniki ne obupujejo, vendar trdijo, da .je njegovo stanje zaskrbljujoče. Prognozo so si pridržali. Popoldne se je v uredništvu AN SA oglasi; običajni glasnik, ki ie atenta pripisal «rdečim brigadam*. Skušal se je tudi opravičiti, ker je bil Visca hujše ranjen v hrbet in jetra. «Kaj hočete, sni nismo krivi, če sc mu je spodrsnilo in se nam jc nastavil*, jc cinično dejal zlikovec. V Milanu pa so »rdeče brigade* streljale na tehnika tovarne «OM* Luciana Maraccani.ja. Star ic 38 let, poročen in oče dveh otrok. Maraccani.ja 'so teroristi pričakali pica stanovanjem, ko se jc od pravlial v službo. Po poklicu je tehnik — raziskovalec. Malo pred osmo uro je stopil na ulico, kjer je nameraval počakal, na tramvaj. Običajno se ne poslužuj: avtomobila. ker je v Milanu promet kaotičen. Med čakanjem je opazil, da se mu približuje mlado dekle, staro 19 - 20 let. Pred seboj jc porivalo otroški voziček. Z nje je bil elegantno oblečen moški Ko sta sc mu približala ie moški izvlekel samokres in začel streljali v Ma-raccanija. Meril je v noge. Tudi tretji terorist, ki je sledil nekaj korakov stran, je nekajkrat ustrelil. Verjetno je uporabljal dušilec. Maraccani se ie zgrudil na tla. zadet v noge, medtem ko so teroristi zbežali s 128 bele barve. - Ranjeni tehnik je imel dovol j mo či. da se je zavlekel do bližnjega bara, od koder so klicali «118*. Telefoniral je tudi ženi. kateri it: pojasr.il. da ni hudo ranjen. Res so mu v bolnici samn obvezali rane in napovedali, da bo ©zdrave' v dveh tednih, ker krogle niso prizadele ožilja in kosti. Tudi v lem primeru so se oglasili po telefonu glasniki »rdečih brigad* in izjavili, cia »Fiatovi tehniki niso samo v Turinu*, kai pomeni, da si javnost lahko pričakuje' a tentate tudi v drugih mestih. Kot rečeno so se teroristi oglasili tudi v naši deželi. Prejšnjo noč so namreč trije peklenski stroji razdejali prav toliko natovorjenih vagonov oordenonske oleklrotchmč ne ..tovarne «Zanusst»‘. Eksplozije so poškodovale tovor in uničile vagone. Ko so za to izvedeli so delavc. »Zanussija* oklicali stavko in sc podali v mestno središče na protestno demonstracijo. Pridružili so se jim tudj delavci drugih poi de-nonskih tovarn. Popoldne so v uredništvu «Gaž zettina* v Pordenonu posneli dva telefonska klica, s katerima so si atentate prisvojili skupini «Prima linea* ter «Fronte combattentj co-munisti*. Sledni* ,so 'urednike časopisa opozorili, naj «ne verjamejo onim od 'Prima linsa' sicer bo ck> med žrtvami tudi pisuni*. Deželni odbornik za industrijo Stopper je z zvozi z atentatom izjavil. da so se tokrat teroristi znesli nad podjetjem, ki'v naši deželi zaposluje največ.je število delavcev in S težavo premešča nedavno nro-izvodno krizo. Atentati na proizvodnjo v Furlaniji pa so tembolj zločinsko miselnosti, če Domislimo, kakšne napore skušaj e delovni ljuo je te dežele vnesti v obnovo po potresu prizadetih področij, je zaključil deželni odbornik, (st.s.) Vloženi podpisi za 8 referendumov RIM, 30. - Radikalci so vložili pri kasacijskem sodišču svežnje s podpisi za osem referendumov, s katerimi naj bi v Italiji odpravili konkordat, zakon o umobolnicah, Roccov kazenski zakonik, parlamen tarno preiskovalno komisijo, vojaške zakonike, »sindikalne in mnenjske prekrške*, Realejev zn ken o policiji in zakon o finansiranju strank. UlllllllllllllllllllllltllMIMIIItlllllltllllllllllltipitllllllllllllMIIIIIIIMIIIHIIIIllllIlilllliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TRAJALI BODO DO KONCA TEDNA Začetek uradnih razgovorov predstavnikov KPI in KP SZ Današnjega srečanja se bo verjetno udeležil Suslov MOSKVA, 30. V sovjetskem glavnem mestu so se pričeli «politični pogovori* med delegacijo CK KPI, ki jo sestavljajo Gian Carlo Pa jetta, Emanuele Macaluso in Paolo Bufalini. KP SZ je zastopal na tem prvem srečanju namestnik načelnika komisije za stike s par tijami, ki niso na oblasti, Zagladin. vendar se širijo glasovi, da bo na jutrišnjem sestanku, ki bo posvečen nedavnim polemikam sovjetskih komunistov proti «evrokomu nistom* sam «teoretik* KP SZ. član politbiroja Mlhajl Suslov. Podrobnih poročil o razgovorih med predstavniki KPI in KP SZ ni, vendar je mogoče slutiti, kakšne so bile teme razgovora, iz srečanja, ki ga je organiziral Inštitut za mednarodne delavsko gi banje in na katerem so italijanski komunisti odgovarjali na postavljena vprašanja. Pomenljivo je, da ni nihče postavil vprašanja, ki bi kakorkoli zadeval «evrokomunizerm ali nedavne polemike, pač oa s*) se vsi zanimali za razplet italiian ske notranjejkilitične situacije. Tako so spraševali kakšen pomen i-ma sedanii «program-:kj sporazum* med italijanskimi demokratičnimi strankami in »zakaj KPI ni v vladi* če že oogojuie njen program. Postavljeno je bilo tudi vprašanje o vlogi socialistične 'n drug*h laičnih strank kakor tudi vprašanje o tem. kako si KPI predstavlja »program prehajanja* v socializem. Italijanski komunisti so morali na dolgo razlagali tudi pomen pre- dloga o »zgodovinskem kompromi su». Zanimiva so bila -tudi vpra šanja poslušalcev, ki jih je skrbelo, ali je v Italiji- možen desničarski državni udar in v tem smifdu, kakšen pomen pripisuje KPI valu nasilja, ki je zajel Italijo, (st.s.) Kadar o «<*vrokomunizniu» BUDIMPEŠTA. 30. - Tajnik madžarske združene delavske stranke Janos Kadar je v razgovorom za časnikarje nekega zahodnenemške-ga socialdemokratskega časopisa dejal, da bi »ne smeio biti ločevanja med zahodnoevropskimi komunisti in komunisti v SZ in drugih socialističnih državah*. Vsem partijam Kadar priznava, da neodvisno izdelujejo svojo strategijo in taktiko. »Kar je novega na Zahodu nas veseli*, ie dejal Kadar, »vendar menimo, da ne obstaia 'evrokomuPjzem' pač pa sodimo da so madžarski komunisti solidarni z zahodnoevropskimi narti.jami* Formalno ima Kadar tudi prav. saj .je »evrokomunizem* časnika*-ska skovanka, s katero se ne strinjajo komunisti ne v Italiji, ne v Franciji in Španiji. Glede odnosov s KPI je Kadar dejal, da so »normalni*. Kar pa zadeva »disidente* je Kadar dejal, da jih na Madžarskem ni, ker lahko »vsak Madžar misli, kar hoče*. LONDON, 30. — Dvodnevno zase-dan.te evropskega sveta se Je danes zaključi*) v ozračju zaskrbljenosti zaradi znakov splošnega zmanjšanja industrijske proizvodnje in porab« v svetu. Predsedniki vlad in zunanji ministri so zaradi tega poudarili važnost skupnih naporov vseh industrializiranih držav, da se doseže skladen razvoj gospodarskih dejavnosti v vsem svetu, ki mora biti najtesneje povezan z zmanjšanjem inflacije in števila brezposelnih. V zaključnem dokumentu o naraščajoči inflaciji in brezposelnost*, ki so ga sprejeli po končanih delih v Londonu, predsedniki vlad in zunanji m*nistri članic EGS izražajo željo, da bi prišlo, tako v okviru gospodarske skupnosti, kot posameznih članic, do najtesnejšega sodelovanja z vsemi ostalimi državami na svetu. V sporočilu se sklicujejo na gospodarsko konferenco industrializiranih držav, ki je bila preteklega maja v Londonu in na obveznosti, ki so jih tedaj sprejeli, da bodo skupno prispevali k povečanju kosmatega narodnega proizvoda v letošnjem letu in k spremembam celotne gospodarske politike. Zbrani državniki evropske deveterice v Londonu so sedaj ugotovili, da te obveznosti že sedaj ne izražajo resničnega stanja niti v državah gospodarske skupnosti, saj se bo skupni kosmati narodni proizvod v EGS letos povišal samo za 3 odstotke in ne za 3,5 - 4 odst., kot so predvidevali v začetku leta. Zaradi tega so predsedniki vlad posvetili še posebno pozornost potrebi po določitvi primernih denarnih sredstvih za razvoj gospodarskih dejavnosti v svetu. Zato so izrazili prepričanje, da bedo napori mednarodnega denarnega sklada in drugih sorodnih denarnih ustanov uspešni. Poleg tega je evropski svet v Londonu vzel na znanje predlog« izvršne komisije gospodarske skupnosti, naj bi države EGS najele od 4 do 5 milijard dolarjev posojil na mednarodnem trgu kapitalov in jih nato namenile naložbam, da se tako zmanjša število brezposelnih v okviru Evropske gospodarske skupnosti. V tej zvezi sp predsedniki vlad pozvali gospodarske ministre, naj čimprej' proučijo možnost uresničitve teh programov. Na zasedanju so podrobno proučili tudi celotni gospodarski položaj, zlasti pa še vprašanja, ki se nanašajo na nizko raven proizvajalnih naložb v okviru EGS. Strokovnjaki izvršne komisije pravijo, da se bo obseg investicij v gospodarski skupnosti povečal letos samo za 1,5 od sto, v primerjavi z lanskim letom, medlem ko so bile lani naložbe večje za 2.8 od sto. V tej zveži so se vsi strinjali, da ne bo mogoče zmanjšati števila brezposelnih, če se ne bodo povečale gospodarske dejavnosti, zlasti pa še, če ne bo na razpolago dovolj denarja za večje naložbe. Sedaj je v gospoda) ski skupnosti 5,4 milijona ljudi brez dela, kar znaša 5,1 odstotka vsega aktivne?« prebivalstva. Med brezposelnimi je največ mladine in žensk, k&r .jc treba upoštevati pri novih gospodarskih pobudah. Zato so se dogovorili, da bo treba okrepit: socialni sklad, ki mora odločujoče prispevati pri zaposlitvi mladine in žensk. V razpravo je posegel tudi predsednik ital janske vlade Andreotti, ki je govoril o ugodnih posledicah vladnih varčevalnih ukrepov za stabilizacijo lire in za uravnovešenje plačilne bilance. Svojim kolegom je Andreotti tudi spo očil, da čeprav so ti ukrepi vplivali na zadrževanje industrijske proizvodnje in število brezposelnih vzbuja zaskrbljenost, je vendar vlada sprejela izredne u-krepe za zaposlitev mladine. Natp je Andreotti govoril o gospodarskem položaju v Evropi in v svetu in poudaril, da vesti, ki prihajajo o zaostajanju gospodarstva na »vetu. vzbujajo veliko skrb. OD DANES DO NEDELJE V TRSTU POKRAJINSKI KONGRES SOCIALISTOV Danes uvodno poročilo tajništva PSI in pozdravi gostov Danes ob 17. uri se bo v gledališču Rossetti pričel 15. pokrajinski kongres tržaške federacije PSI. Trajal bo tri dni in se bo zaključil v nedeljo z glasovanjem o zaključnih dokumentih in izvolitvijo novega po-škrajinskega izvršnega odbora. Prvi dan bo po imenovanju komisij sledijo vodno poročilo dosedanjega taj-jništva. sledili bodo pozdravi pred sta vnikov političnih sil. Na kongres so povabili , predstavnike demokratičnih sil, sindikalnih in drugih množičnih organizacij. Razprava in s 'tem najvažnejši del kongresa, se bo začela v soboto ob 16. uri v gledališču Rossetti in se bo nadaljevala v nedeljo zjutraj na sedežu v Ul. Mazzini, kjer bodo tudi glasovanja. Predkongresne razprave so se raz-vile na zborovanjih v dvanajstih sek-I cijah, kjer so se diskusije osredo-jtočile med dvema stališčema, ki uta prišla do izraza na zadnji seji izvršnega odbora. Prvo stališče izhaja iz dokumenta, kj ga je predložilo dosedanje tajništvo (Boniciolli, ; Carbone in Pahor), drugo stališče | je izraženo v dokumentu, ki so ga predložili trije člani pokrajinskega ‘izvršnega odbora (D’Amore, Giac-I chett; in Žito). V sekcijskih zboro-| vanjih so izvolili 53 delegatov, od katerih zastopa 1. dokument 33 delegatov z 58,46 odst. glasa, 2. dokument pa 20 delegatov s skupno 41,52 odst. glasa. # Drevi ob 20. uri se sestane na svojem sedežu, Rotonda del Boschet-to 3/F, svetoivanska rajonska konzul-ta. Na dnevnem redu bo proučitev osnutka pravilnika o decentralizaciji. Nesprejemljivi pogoji kupca «Calza BIoch» Včeraj se je na tržaški pokrajini sesto, mestni odbor za obrambo ;«Calza Bloch*. Odbor se je seznanil s pogajanji, ki jih vodi deželna u-prava z nekim podjetnikom iz Co-negliana Veneta, zaželel takojšen in pozitiven zaključek teh pogajanj, iker naše mesto nt sme izgubiti ta-; ko važnega obrata. Odbor pa je zahteval, da je treba rešiti problem ;«Calza Bloch* v spoštovanju obstoječih norm glede zaposlitve, v spoštovanju vsedržavne delovne pogodbe in v stremljenju po čim številnejši zaposlitvi nekdanjih delavcev. To zahtevo je postavil odbor, ker je podjetnik postavil nekaj pogojev za prevzem obrata, ki so nesprejemljivi in sicer: zaposlitev 330 delavcev in uslužbencev, od katerih bi bilo le 150 od nekdanjih 410 delavcev »Calza Bloch*. V popoldanskih urah je bila v tovarni skupščina, na kateri so sindikalisti seznanili delavce s trenutnim stanjem in s posegi, ki jih bodo imeli v soboto na sestanku pri deželnem odbomištvu zt industrijo, ko se bodo srečali s podjetnikom. Od ponedeljka, 4. julija, bo Ul. Veltro zaprta za ves promet zaradi zaključnih del na cestišču. Nalezljiv« bolezni Tržaški občinski zdravnik je v ob dobju od 20. do 26. junija zabeležil naslednje primere nalezljivih bolezni: 3 primere škrlatinke, 1 primer virusnega vnetja oči, 11 primerov ošpic, 14 primerov noric, 14 prime rov vnetja priučesne slinavke, 7 primerov rdečk, 7 primerov srbečice, 2 primera nalezljivega vnetja jeter in 1 primer mononukleoze. V nedeljo TPPZ na proslavi Lokve 77 Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora obvešča vse pevce, godbenike in svojce, da bodo jutri, v soboto, ob 15. uri po legalnem času odpotovali iz Bazovice z avtobusi preko obmejnega prehoda Pesek na Lokve. Tu bo Tržaški partizanski pevski zbor nastopil z recitatorji Stalnega slovenskega gledališča s programom v novi verziji, na veliki proslavi «Lokve 77» ob 35. obletnici prvega osvobojenega ozemlja v zasužnjeni Evropi. Ansamblu in svojcem sporočamo, da bodo vsi avtobusi oštevilčeni, ob tem pa bo razviden seznam članov Tržaškega partizanskega pevskega zbora in svojcev ter razpored za prenočišča. S seboj vzemite dežnike, kajti proslava bo ob vsakem vremenu in to v nedeljo točno ob 10. uri po jugoslovanskem času v bližini spomenika komandantu Stanetu. Kolektiv se bo vrnil v nedeljo v popoldanskih urah. Bodite točni! • Finančna intendanen razpisuje, natečaj za dve uradniški mesti pri tajništvu davčne komisije za delovni rok 90 dni. Zainteresirani morajo v najkrajšem času poslati ustrezno dokumentacijo na finančno intendanco v Ul. Trento, kjer bodo dobili tudi vse informacije o natečaju. Dijaki, ki so uspešno opravili maturo na nižji srednji šoli Objavljamo seznam dijakov, ki so uspešno opravili zreloslne izpite na naših nižjih srednjih šolah. (Imena navajamo kot so zapisana na oglasnih deskah). Srednja šola «1. Gruden* - Nabrežina III. A — Izdelali so: Nevio Le- glussa, Valter Leghissa, Renato Metlicovez, Boris Pernarčič, Vasilij Pertot, Adriano Petelini, Boris Poropat, Satko Sardoč, Paolo Terčon, Maria Grazia De Matteis, So-nia Gheriani, Damiana Kralj, Gra ziella Leghissa, Maria Grazia Leghissa, Anamaria Pacor, Majda Peric, Olga Tavčar. III. B — Izdelali so: Marco Della Schiava, Roberto Grgič, Mirko Kravanja, Dario Milic, David Rebula, Marco Sandri, Sergio Slavec, 'An drej Škrinjar, Rado Terčon, David Velussi, Giovanni Vogrich, Lorella Casteroli, Elena Gruden, Valentina Guštin, Martina Kakeš, Kristina Logar, Valentina Marušič, Franca Semoli. Srednja šola »Fran Levstik* - Prosek III. A — Izdelali so: Paolo Furlan, Davide Metelco, Andrea Milic, HLADNA PRHA ZA POTROŠNIKE Podražitev mestnih prevozov sladkorja, kave in poštnine 0d danes v veljavi tudi zakon o ukinitvi bolniških blagajn - Zdravstveno oskrbo bo prevzela dežela ' Današnji dan bo ostal verjetno še precej časa v spominu tržaškim potrošnikom. Danes se namreč podražijo avtobusne vozovnice, kava, sladkor in poštnina za tiste, ki se ne bodo posluževali pisemskih o-vojnic predpisanih mer. Pa pojdimo po vrsti. Avtobusna vozovnica stane od danes dalje 100 lir za eno vožnjo. Odpravili so »zelene* listke za povratno vožnjo, u-vedli pa so tudi mesečne abonmajske izkaznice, ki so že naprodaj v kioskih časopisov, v trafikah in v mlekarnah. Vodstvo konzorcija za prevoze je pripravilo nalepke, ki označujejo kraje, kjer so naprodaj vozovnice in abonmajske izkaznice. Pripravili so tudi nalepke z dvojezičnim napisom, ki pa jih, žal, v mestu nismo izsledili. Sladkor se je danes podražil za 55 lir pri kilogramu. Kilogramski zavoj stane 600 lir, kar pomeni, da DANES S PISMENO NALOGO 0 SPLOŠNI KULTURI Začetek zrelostnih izpitov na višjih srednjih šolah Največ kandidatov je na trgovskem tehničnem zavodu «Žiga Zois» S pismeno nalogo o splošni kultu ri se bodo danes na vseh višjih srednjih šolah začeli zrelostni iz piti. Na trgovskem tehničnem zavo du »Žiga Zois* bo delalo zrelostne izpite 44 kandidatov (lani jih ie bilo 38). Na znanstvenem liceiu j »France Prešeren* bo stopilo pred profesorsko komisijo 27 kandidatov (lani jih ie bilo 38), nekoliko nižje število kandidatov pa bo na kla-š sičnem liceiu in sicer 22 (lani 12). Na učiteljišču »Anton Martin Slom-1 šek* se bo spoprijelo z maturitetno preizkušnjo skupno 42 kandidatov, na šoli za vrtnarice pa bo delalo mature 26 kandidatinj Kot običajno bodo v Trstu delali zrelostne izpite tudi dijaki goriškega liceja »Primož Trubar* (10 kandidatovi in pa učiteljišča »Simon Gregorčič* (12 kandidatov). Pre.i nedavnim smo objavili sezname maturitetnih komisij, ki jih je sporočilo ministrstvo za šolstvo Na trgovskem tehničnem zavodu bo ocenjevalni komisiji predsedoval j prof, Vladimir Turina, člani komisije pa so profesorji Marija Kacin, Marta Furlan, Nada Pertot, Leopold Zubalič, notranja člana pa sta profesorja Josip Tavčar in Gojmir Budal. Na učiteljišču pa bo izpra Sevalni komisiji predsedovala prof. Laura Abrami, drugi člani komisi je pa so profesorji Vladimir Desco Maksimilijan šah. Andre; Macuzzi ter Boris Fabiani, notranja člana pa profesorji Marija Ravnik. Majda Sfiligoj Corzi in Branko Pegan. Za predsednika izpraševalne komi sije ic bil na znanstvenem liceju imenovan prof. Marin Jevnikar, člani pa so profesorji Vera Semenič - Bedendo, Marija Luiza Cen. da - Klinc. Zdenka Vodopivec - Tomažič. Marija Vida Šavrin - Čehu-lec, notranja člana na profesorja Sonja Tominec in Marija Pertot. Na klasičnem liceiu je bi! za prej sednika komisije določen prof. Jo sip Seražin, člani pa so profesorji Boris Iskra. Alojzija Cristancich Devetak, Sheila Laurenčič ter Ka rel Bajc, za notranja člana pa sta bila imenovala profesorja Ivan Černič in Katarina Faganel. stave bo danes ob 19. uri. ........................................■■■•......Illlllll.l..•I..MI.M.III.IM...............................................HO............................................. da se lahko marsikaj naredi brez prevelikih potrat. V politični igri, v izvajanju zakonov, se večkrat pozablja na prave nositelje celotnega problema — otroke! Skrajni čas je, da se dokončno reši ta položaj, spre jem handikapiranih pa ne sme biti sredstvo za prekrivanje realnih problemov. Starši, sindikati in družba zahtevajo čimprejšnjo spremembo obvezne šole, treba je sedaj napraviti prve korake, da se vsaj nekaj spremeni do septembra. • V okviru 15. festivala .znanstvenofantastičnega filma prireja Ljudska knjižnica v sodelovanju z avtonomno letoviščarsko ustanovo in z izvedencem Luciom Fajtom bibliografsko razstavo na temo: »Včeraj za danes*. Razstava, ki bo v dvorani v Ul. Rosario nudi širok pregled nad italijansko literaturo s tega področja od leta 1952 do danes. Otvoritev raz- stane neto kilogram sladkorja 615 lir. Podražila se je tudi skodelica kave v barih, za katero bo treba plačati 250 lir. Prav tako so se podražile ostale tople pijače. Z današnjim dnem • stopi tudi v veljavo določba ministrstva za pošto in telekomunikacije, ki določa obvezne mere pisemskih ovojnic. Kdor bo odslej uporabljal kuverte predpisanih mer (vzorec razdeljujejo pismonoše v teh dneh) bo še vedno plačal poštnino po dosedanji ceni, medtem ko bo treba na ostale kuverte 1 nalepiti za 320 lir znamk namesto dosedanjih 170 lir. Zadnja vest pa se nanaša na zdravstveno oskrbo. Z današnjim dnem stopi namreč v veljavo refor ma bolniških blagajn. Zakon pred videva ukinitev vseh bolniških blagajn. oskrbo pa bi morala prevzeti deželna uprava. Trenutno gre sicer Za formalni dogodek, kajti bolniške blagajne bodo še' naprej delovale, dokler ne bodo dežele prip-.-avljene organizizacijsko prevzeti vse oskrbe. V Zvezi šTerfi vprašanjem je deželni odbornik za zdravstvo Romano naglasil, da bo treba pri zdravstveni oskrbi predvsem odpraviti dvojnike m preprečiti potrato sredstev. žili svojo pripravljenost na sodelo vanje v skupnem boju delavskih in sindikalnih organizacij za ponovno priznanje omenjene pravice, in to v pričakovanju splošne pre-osnove zdravstva v državi. Tiskovno poročilo Slovenske skupnosti • Tržaška kvestura obvešča, da bo zaradi težav, ki so jih predočili lastniki javnih lokalov, stopil novi urnik v veljavo s 1. avgustom in ne z današnjim dnem. • Občinski bazen «B. Bianrhi* bo od junija do septembra zaprt za obisko valce vsako nedeljo. Tudi v štivanski papirnici proti odpravi ugodnosti INAM sindikalni šti- Te dni so se zbrali skupščini delavci zaposleni v vanski papirnici. Razpravljali so r. odpravi ugodnosti, ki jih je zavod, INAM na podlagi že zdavnai dosežene pravice prizadetih zavarovancev, doslej priznaval upravičencem v tržaški in goriški pokrajini. Delavci so zaupali sindikalnim predstavništvom nalogo, da nastopijo na pristojnih mestih z zahtevo po preklicu krivičnega sklepa ministrstva za delo in sociabio skrbstvo, hkrati s tem pa so izra V zvezi s potekom razprave v deželnem zboru dne 29. junija letos, med katero je bil govor o deželnih finančnih prispevkih med drugim tudi za Kraški zadružni hlev, je tajništvo Slovenske skupnosti izdalo sporočilo za tisk, v katerem obžaluje, da je proti postavki, ki je v zakonu predvidevala znaten prispevek (80 milijonov lir) med drugimi ustanovami tudi Kraškemu zadružnemu hlevu v občini Devin-Nabrežina, glasovala komunistična skupina, medtem ko se je socialistična •.vzdržala. Svetovalec Slovenske skupnosti dr. Štoka je z vso odločnostjo podprl zakon in omenjeni prispevek. Kraškemu hlevu in utemeljil pomen tega kmetijskega objekta za razvoj živinoreje na Krasu. Za uresničitev te pobude se namreč že leta in leta prizadevajo domači kmetje in živinorejci in vse slovensko občestvo, zato je povsem nerazumljivo zadržan ie predstavnikov KPI in PSI. Ob koncu tiskovno sporočilo SSk ugotavlja, da je Slovenski skupnosti v zadnjem času uspelo prodreti v deželnem svetu z novim dopolnilom k zakonu o poslovanju zemljiške knjige, po katerem se deželna uprava obvezuje, da bo v zemljiškoknjižnih uradih zaposlila osebje z znanjem slovenščine. Livio Milic, Mirko Sardo, Fulvio Sferza, Marino Ucmar, Nadia Fran-chi, Alenka Furlan, Laura Kemperle, Eugenia Starz, Katja Starc. III B — Izdelali so: Roberto Bogateč, Sadko Briscich, Roberto Can-te, Vasilij Daneu, Boris Gruden, Bruno Pegan, Bruno Succi, Dolores Elisabetta Husu, Alenka Pettiros-so. Morena Sedmach, Mihaela Sku pek, Manuela Starz, Nataša Stoka. III. razred (Križ) — Izdelali so: Fabio Candotti, Aleksander Sedmak, Sonia Savi, Tanja Sedmach, Letizia Savi, Melita Tenze. Ob uspešno opravljeni diplomi na tržaški filozofski fakulteti čestita MAJDI CIBIC - Olaf s starši Srednja šola «S. Kosovel* - Opčine III. A — Izdelali so: Damiano Crismancich, Adriano Gregoretti, Marco Husu, Fulvio Jurincich, I-gor Krismancic, Marco Pisani, Paolo Puric, Marjan Skerlavaj, Massi miliano Sossi, Renzo Taucar, Edvard Žagar, Juliana Černuta, Elena Gregori, Anna Puric, Majda Puric, Barbara Scabar, Vilma Scabar, Daniela Slapnik, Alda Sossi, Anna Sossi. III. B - Izdelali so: Livio Col-lerig. Marino Faraglia, Igor Gre-eori, Aleksij Gulič, Franko Guštin, Walter Kalc, Giorgio Kovačič, Franco Lenisa. Dario Ravbar. Dario Salvi, Andrea Sedmach, Irena Kralj, Katja Malalan, Irene Milic, Vesna Škabar, Marisa Sossi, Ta-tiana Sossi, Vera Volni. Veronika Vremec. Dorotea Brundula vd. Cal-zi (privatistka). Srednja sola »S. Gregorčič* - Dolina III. A — Izdelali so: Ivo Corct-ti. Claudio Chcrbancich. Franko Corosez, Pavel Parovel. Edi Zobec, Ksenja Canziani, Magda Komar, Cinzia Fontanot, Hecna Hrvatič, Manuela Maar, Laura Pecenik, Manuela Sancin. Magdalena Sturman, Damjana Strajn, Viviana Tul, Lorena Vatovac. III. B — Izdelali so: Robert Ba-rut, David Cok, Igor Corbatti. Franko Debernardi, Moreno Grišon. Denis Merlak, Giorgio Frasel, Robert Pregare, Klavdi < Strain, Robert Slavec, Igor Tui, Dar.io Bandi, Ca-terina Ciuk. Patrizia Mohorčič. Nadja Mihelčič, Silvana Razem. Martina Sturman in Franka Ze-riali. Slednja šola »I. Cankar* - Sv. Jakob III. A — Izdelali so: Daniela Birsa, Tanja Corett.i, Laura Cunja. Erika lune. Adrijana Margon, Ka tja Stopper, Tanja Vecehiet. David Calzi, Igor Čepar, Peter Gerdol, Pavel Gregorich, Franc Kreže, Igor Pertot, Igor Scherl, Marjan Sleo-čevič. Darij Švara, Aleksander Tomšič. ITI. B — Izdelali so: Mara Ber-tocchi, Tatjana Blokar, Suzana Cragniez. Astrid Marussi. Graziel-la Mutton. Cinzia Starti d 'Tatjana Vodušek, Maurizio Ceglar, Berto Cerkvenik. Walter Chermez. Lucia no Franco, David Roici, Pavel Zlobec, Frančiška Manzin. Slednja šola »Ciril in Metod* • Sv. Ivan III. A — Izdelali so: Pierpaolo Guštin, Alessandro Luiza, Fabio' Pancrazi, Paolo Perossa, Davide Pischianz, Dario Racman. Tamara Beuk, Alessandra Clapci. Leonora Crovatin, Manuela Gnmisel, Angela Milic, Alessandra Montanari, Ta-tiana Prež. Sonia Racman, Anita Semec - Bertocchi, Rada Žerjal. III. B — Izdelali so: Igor Cej, Roberto Devetak. Andrea Don, Damjan Fonda, Andrea Kosovel, Gual-tiero Savi. Marko Turk. Caterina Arcioni, Lucia Krismancic, Rossa-na Paoli. Maja Sossi Eva Vessel, Norma Zoch, Irene Zubalič. III. razred (Katinara) — Izdelali so: Diego Batich, Paolo Bloccari, Ivo Glavina, Livio Maver, Gianni Pecchiar, Nataša Mariza Cok. Katja Kjuder in Viviana Lorenzi. Srednja šola »F. Erjavec* • Rojan III. razred — Izdelali so: Danici Bembi, Pavel Curri. Andrej Lokar, Andrej Martelanc, Štefan Schilli; ni, Livio Švagelj, Mitja Terčon, Vesna Bajc, Kristina Bogateč. Daniela Brecelj, Luciana Janežič, Marta Siega, Sonia Zupančič. Državni strokovni zavod za industrijo in obrt III. razred: — Izdelali so: Andrej Andolšek,. Edoardo Doljak, Daniele Gabrielcig, Renato Kntipp, Edvin Mokole, Giuseppe Okretič, Dario Miloš Palčič, Alessandro Paoli, Marino Pernarčič. Giorgio Škabar, Paolo Škabar, Marino Zobin, Alessandro Pertot. SLOVENSKA SKUPNOST DEVIN - NABREŽINA PRIREDI JUTRI, 2. JULIJA IN V NEDELJO, 3. JULIJA 1977 NA IGRIŠČU SOKOLA V NABREŽINI «NA Š PRAZNIK» SPORED: JUTRI, 2. JULIJA, ob 19. uri na nogometnem igrišču ekshibicijski nastop ENAJSTIH LIPICANSKIH KONJ (prvič naTrža-škem). Sledil bo sprevod z godbo na pihala na igrišče Sokola, kjer bo otvoritev z govorom. Od 21. ure dalje ples z ansamblom TAIMS. Iskrene čestitke Saškotu in Marini ob rojstvu prvorojenčka KRISTJANA Sodelavci ZTT NEDELJA, 3. JULIJA, ob 11. uri okrogla miza: «ZAŠČITA SLO-VENSK NARODNE MANJŠINE V ITALIJI*, ob 19. uri koncert «L. HLEDE*, ob 20. uri nastop moškega pevskega zbora PLEŠIVO - KRMIN. Ob 21. uri govor slovenskega koroškega narodnega voditelja FILIPA WARASCHA. Sledil bo ples ob zvokih narodnozabavnega ansambla «L. HLEDE* iz Števerjana. Gledališča Izleti Včeraj-danes julija Danes, PETEK, 1. BOGOSLAV Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.58. — Dolžina dneva 15.39. — Luna vzide ob 21. uri in zatone ob 5.48. Jutri, SOBOTA, 2. julija MARIJA Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 25,8 stopinje, na.jnižja lS.fl, ob 13, uri 25,8, zračni pritisk 1014,6 mb. stanoviten, vlaga 49-oastotna, padlo je 0,6 mm dežja, nebo malo oblačno, veter jugjugozahodnik 15 km na uro. morje razgibano, temperatura morja 22,1 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 30. junija 1977 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 10 oseb! UMRLI SO: 77-letni Angel Pohlen. 85-letna Giustina Vidrich vd. Kariž, 98-letni Antonio Dapretto, 66 letna On-da Uicic por. Movia, 72-letna Maria Purkeljc vd. Calzolari, 86-letna Nata-lia Godina vd. Ferula, 72-letni Carlo Dekleva, 80-let.na Femanda Borsat-to, 71-ietna Teresa Deila Via. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 8.30 do 20.30) Ul. Ginnastiea 6. Ul. Cavana 11, Er-’ta S. Anna 10 (Kolonkovec), Ul. S. Cilino 36. (Od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 20.30 dalje) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7. AVDITORIJ Danes ob 20.30 Goldonijeva komedija «Antikvarjeva družina* v izvedbi Teatra Stabile. Rezervacije pri osrednji blagajni. Pasaža Protti. FESTIVAL OPERETE Jutri ob 21. uri prva predstava Lombardo - Ranzatove operete »Cin-Ci-La». Dirigent Enrico De Mori. V glavnih vlogah bodo nastopili Maria Fausta Gallamini, Carlo Tuand, Auro-'ra Banfi, Sandro Massimini, Lino Sa-vorani, Luigi Palchetti in Orazio Bobbio. Dne 29. t. m. je na tržaški filozofski fakulteti z uspehom diplomirala MAJDA CIBIC Iskreno ji čestitajo sorodniki. PRESENETLJIVA UGOTOVITEV V OKVIRU PREISKA VE 0 UMORU 4LETNEGA OTROKA Tranijeva je pred usodnim korakom iskala uteho in pomoč v bolnišnici Danes obdukcija trupla - Zagovornik odv. Giordano telefonsko obvestil očeta malega Fabia o tragediji Handikapirani otroci in šolska stvarnost Vk'jučevanje handikapiranih otrok v šolsko stvarnost je problem, k: greni življenje marši kateremu očetu in materi, zaskrbljuje marsikaterega šolnika in še ni dobil zadovo-rešitve. Starši zahtevajo, da ljive pride do najširše koordinacije med občino, pokrajino in šolskim skrbništvom. Zavedajo se, da primanjkujejo sredstva, a so prepričam, Danes dopoldne bo v inštitutu za sodno medicino v tržaški bolnišnici prof. Giarelli opravil obdukcijo trupla 4-letnega Fabn Tranija. ki ga je v sredo popoldne v stanovanju v Ul. Valmaura 31 utopila 27-letna mati Maria Michelazzi Obdukciji bo prisostvotal prof M-» lannino, ki gr. je imenoval zagovor nik Michelazzijeve odv. Giordano. V teku včerajšnjega dneva so nrišle na dan nekatere okoliščine, ki dokaj jasno osvetljujejo živi je nje Michelazzijeve v zadnjih dneh, to je od sobote, ko se je vrnil -i z dolgega potovanja v Južni V friki. Že v nedeljo se je ženska predstavila zdravnikom v tržaški psihiatrični bolnici. v sredo okoli 12. ure pa se je zatekla v glavno bolnišnico Obakrat je razložila zdravniku svoje težave; dejala je, da se počuti slabo, da je zelo vznemirjena, baje r>a ie tud; omenila možnost, da bo ubila otroka' b> okoliščino oa morajo preiskovalci še preveriti. Nato se je oddalhla iz bolnišnice. Vsekakor pa drži. da je Michelazzi.jeva v zadnjih dneo večkrat omenila možnost, da bo ubila sina in še no dejanju ie, med čakanjem v policijskem avtu. več krgt napisala na listek: «Hočem ubiti Fabia. Hočem ubiti Fabia*. Sicer pa je Michelazzi.jeva v zadnjem času naredila precej- nenavadnega. kar bi moralo opozoriti na njeno umsko stanje. Prodala je avto ni odnesla vso zlatnino v zastavljalnico. ne da bi potrebovala denar, kajti mož dobro zasluži in ji je redno pošiljal denar. Po spoznanju teh okoliščin se se veda dogodbi pojavljajo v precej drugačni luči, kot bi lahko sodili na nrvj pogled. Res je da je tre-bg vse šele preverit' (in dejansko je včeraj namestnik državnega pravdnika dr. Coassin zaslišal več prič), vendar na je že mogoče začrtati osnovne poteze Michelazzi jeve, ki se ie podzavestno zavedala nevarnosti in iskala pomoči, a je ni našla. Prav zato. da preverijo te oko liščine. ie odv. Giordano včeraj zahteval od državnega tožilca, nai preveri izjave Michelazzijeve. Solnik naj bi predvsem ugotovil, ce je ženska zahtevala, naj jo sprej- mejo v bolnišnico, ali na le nro sila „amo za'zdravila Povsem jasno pa je, kaj se je zgodilo no od hodu iz bolnišnice. Michelazzi jeva je šla po otroka v otroški vrtec, ga peljala domov in kmalu nato naredila usodni korak. Poleg tega jc odv. Giordano zahteval, naj dr. Coassin odredi takojšen psihiatrični pregled, kar bo namestnik dr žavnega pravdnika nedvomno na redil v prihodnjih dneh oziroma bo za to zadolžil preiskovalnega sodnika. Končno pa je treba še omenit', da ie odv. Giordano včeraj navezal telefonsko zvezo z možem Michelazzijeve Lorenzom Tranijem, ki ie vkrcan kot prvi častnik na petrolejski ladji drubže Texaco. Pogovor ie bil zelo težaven, kajti zveza je bila delno preko satelita in delno po telefonskem kablu, vendar je odvetnik razložil Traniiu. kai se je pripetilo. Ladja pluje po Indijskem oceanu in Trani ie dejal, da bo potreboval nalmani 10 dni. da se lahko vrne v Trst. Vsekakor pa se bo izkrca) v prvem ■ pristanišču in se z letalom vrnil domov. BANCA Dl CjlUniTO CjJVj: TU ŽA S K A.'k O f;7 M A, UMIK/, TRST - LJLlC.i. F. PILIMO' 1 ‘ 81-MRG TEČAJI VALUJ V MILANU DNE 30. 6. 1977 Ameriški dolar: debeli 883.— drobni 855.- Funt šterling 1540.— švicarski frank 352.— Francoski frank 178.— Belgijski frank 24,- Nemška nwka 372.— Avstrijski šiling 52,10 Kanadski dolar 810.— Holandski florint 352.— Danska krona 144.50 Švedska krona 195.— Norveška krona 163.— Drahma: debeli 23.— drobni 25.— Dinar: debeli 46,- drobni 46,- MENJALNICA vseh tujih valut polprazen avtobus: potrata, ki bremeni vse nas NOVE NOČNE PROGE Avtobus, ki kroži z dvema ali tremi potniki, pomeni neumestno potrato. Vzdrževalni stroški so zelo visoki in bremenijo vso skupnost (končno vsakogar izmed nas). Prevozno podjetje je sklenilo uvesti bolj racionalno večerno prevozno službo: s 1. julijem avtobusi na progah št. 1, 5. 6, 8, 9, 10, 11, 15, 16, 18, 25 , 26, 29, 33 in 35 ne bodo več vozili po 21.30. Namesto teh bodo uvedli štiri nove proge, ki bodo zaobjele vse omrežje* zgoraj omenjenih prog: A (zelena), B (rdeča), C (rumena), D (modra). Avtobusi bodo odhajali vsake pol ure tako s Trga Goldoni kot z raznih periferičnih končnih postajališč. Na vseh ostalih progah pa bodo avtobusi še vedno vozili tudi zvečer, čeprav z manjšimi spremembami v njihovih voznih redih, da bi se omogočila zveza z novimi progami. *) Avtobus 17 bo zvečer vozil tudi po delu proge št. 14; progi 22 in 34 pa bosta opravljali službo vse do 22.30. Vozovnice in abonmaji so naprodaj v časopisnih kioskih, trafikah ter v mlekarnah. Zahtevajte brezplačno tiskovino z razlago o novih prevoznih službah. c N — / "o° AZIENDA CONSORZ1ALE TRASPORTI L oooooooooooooooooooooo ' ------T ■ * i ) 'KS-"." 'o. v-, v,» »»tuoMti /s n wi “°°o—/§ °°° spremembo št. 15, odobrena z odlokom predsednika deželnega odbor* št. 018/Pres. z dne 7. 1. 1974, ki s* nanaša na velike vpadnice; ter v zvezi s členom 10 zakon* št. 1150 z dne 17. 8. 1942 obvešča, da je z dnem objave tega soglas* sorememba št. 23 v splošnem ob' činskem regulacijskem načrtu, pO' pravljena s spremembo št. 15, odobrena z odlokom predsednika de* želnega .odbora št. 018/Pres. z dne 7. t. 1974, ki se nanaša na velik* vpadnice, skupno z odobritvenim o dlokom, deponirana in na vpogle* občinstvu za vso dobo veljavnosti pri občinskem tajništvu, soba 607. XIII. oddelek —■ Urbanistika in pro met, Prehod Costanzi 2/VI. na/ — bs — iz raznih krajev naše dežele in države ter iz Slovenije. Namen srečanja je v prvi vrsti izmenjava informacij o položaju in pogojih, v katerih živijo handikapiranci prt nas in drugod, nadalje izmenjava informacij o morebitnih novih metodah zdravljenja ali načinih življenja di-strofičnih bolnikov ter splošna izmenjava mnenj in izkušenj. V tem okviru bo za jutrišnje goste openske skupnosti nedvomno zelo zanimiva in spodbudna ravno izkušnja gradnje doma handikapiranih na Opčinah, ki je doslej potekala izključno na prostovoljni osnovi. Po drugi stranj pa po ravno tako zanimivo, čeprav veliko manj spodbudno, izvedeti, da tej skupnosti doslej še niso nakazali najmanjše podpore iz javnih sredstev, kljub neprestanim prošnjam po eni strani ter obljubam po drugi. Pomembna točka jutrišnje razprave bo posvečena vprašanjem predvidene proste industrijske cone na Krasu ter možnostim, da bi pri konkretnem izvajanju gospodarskega dela osimskih sporazumov upoštevali tudi potrebe skupnosti handikapiranih. ka št. 1/14 - 214 z dne 7. 5. 1977, s katerim je postalo obvezno cepljenje psov proti steklipi na vsem območju tržaške pokrajine, se na ob činskem sedežu v Zgoniku (v skla dišču) vrši brezplačno cepljenje psov od 1. do 16. julija po sledečem urniku: ob ponedeljkih in sredah od 17. ure do 18.30, ob sobotah pa od 10. do 12. ure. OBVEZNO CEPLJENJE PSOV V izvedbi MO z dne 19. 3. 1977 in odloka pokrajinskega živinozdravni- iiitiitiiiimuiiiimiitiMmiiiiiiMmimiHHiiiMmiiitiriiiiiiiimiiiiiiiivimtiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiimillimmiii Odhor VZPI ANPI z Opčin priredi v Prosvetnem domu na Opčinah 2. in 3. julija 10. PARTIZANSKI TABOR z naslednjim programom: jutri, 2. julija, ob 20. uri srečanje partizanov in aktivistov z nastopom domačega pevskega zbora Tabor. v nedeljo, 3. julija, ob 16. uri otvoritev kioskov, nastopajo: godba na pihala s Proseka -Kontovela, kotalkarji Poleta, pevski zbor Tabor in recital članov SPD Tabor. Razstave fotografij iz NOB. Govorila bosta Paolo Šema in Vladimir Kenda. Od 20. ure dalje ples z ansamblom Lojzeta Furlana. BENEŠKI DNEVNIK Montažne hiše v Bardu V IZVEDBI GORIŠKEGA ZDRAVSTVENEGA KONZORCIJA V načrtu obširna služba preventivne zdravstvene oskrbe za šolsko mladino Posluževali se bodo vseh obstoječih zdravstvenih usta-Predvidevajo kar 69 tečajev korektivne telovadbe nov r Shod handikapiranih 1977 julri na Opčinah pl°š- V zasilnih prostorih novega doma. na' ai ga skupnost handikapiranih gradi o št. na robu Ončin, bo jutri pomembno -dni' srečanje. Predstavniki te skupnosti 3res. se,bodo kot že lansko leto sestali s a n* Predstavniki združenj handikapiranih i de-61/ pO' 1241/ 77. 9 herrv a reta 9 odlo-Ibora ki s« kon» glasa i ob-, P°' odo-de’ dne -elike m od tistih, ki so glasu vali.« Velja poudariti, da bo zadružna organizacija v Brdih tuni v prihodnje v bistvu poslovala samostojno, se pravi, da bo imeU vse samoupravne pravice, le svojo poslovno politiko bo podrejala programu in ciljem organizacij* »Frukta* v Ajdovščini. V Tržiču bodo zaprli tovarno Bon V Tržiču bodo v teh dneh zaprli tovarno Bon. Du zaprtja je prišlo, ker so družbo, k je lastnik tovar ne, razpustili in sklenili, da tovarno zaprejo. Brez dela bo ostalo 16 lju di (trije uradniki in trinajst dela v cev), ki se bodo pridružili stotinam brezposelnih v Trž/ču v zadnjem le tu. Sindikat kovinarjev je na uradu za delo zahteval, da nevim brezposelnim takoj dob'o delo drugje. /čeraj so dve uri stavkali v o varni Nestpack v Tržiču. Delavci hočejo novo delovno pogodbo. S stav ko so p-otestiral tudi proti grož njan z molotovkami, k, so jih bili deležni pred nekaj dnevi. Kino Do ponedeljka rok za podpore dijakom V ponedeljek, .. t.m., poteče rok za predložitev prošenj za denarna nakazila v znesku 40.000 lir dijakom višjih srednjih šol, ki izhajajo iz manj premožnih družin. Pravico do nakazila imajo dijaki, ki živijo v goriški občini :n ki so lani obiskovali višjo srednjo šolo, izhajajo pa iz družin, katerih skupni dohodek v lanskem letu ni presegel 4 milijone lir. Prošnje je treba predložiti na posebnem obrazcu, ki je na razpolago pri ravnateljstvih šol kakor tudi pri uradu za šolstvo pri goriškem žu panstvu. Prosilci morajo skupaj s prošnjo predložiti tudi kepijo potrdila 101 oziroma 102. Za podrobnejša pojasnila se dijaki lahko obrnejo na 2. oddelek go riškega županstva, tudi po telefonu na št. 5351 - interna 53. • Občinska knjižnica v Sovodnjah je odprta ob torkih in četrtkih od 17. do 20. ure in ob petkih od 18. do 20. • Po krajšem premoru se je društvo GMG spet lotilo organizacije nedeljskih izletov. Tako se bodo v nedeljo, 3. t.m , udeležili «Pohoda o-krog štirih mlinov* v Aiellu Odhod je predviden ob 7.15 izpred telovadnice na Rojcah. Z mopedom v avto Včeraj zjutraj se je na križišču ulic Brigata Pavi in Boschetto zgo dila hujša prometna nesreča v ka teri se je poškodovala 53 letna Anna P rini iz Podgore. Androne delle Vigne 13. Z mopedom je trčila v avto fiat 127 goriške registracije 83129, ki ga je upravljala 51 letna Concettr Ragusa. stanujoča »* Go rici Ul. Generale' P”:'a 21. Voznica avtomobila ni upoštevala prometne ga znaka. V bolnišnici so Perinijevi ugotovili zlom ključnice na desni nogi in dru-e poškodbe ter jo pri držali 40 dni na zdravljenju. Gorica VERDI: zaprto zaradi dopusta CORSO: 17.00-22.00 »La časa sulla .collina di paglia*. Udo Chier in Linda Heidery. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. MODERNISSIMO: zaprto zaradi dopusta. CENTRALE: zaprto zaradi dopusta. VITTORIA: zaprto zaradi dopusta Tržič PRINCIPE: 18.00—22.00 »Le nuove avventure di Furia*. EXCELS10R: 18.00- 22.00 »Agent« 007: una cascata di diamanti*, Aorti Gorica in okolica SOČA »Zlato in wbisky». ameriški fUm ob 18.30 in 20.30. SVOBODA »Morilec iz Relinghton Squara», ameriški film ob 18.30 in 20.30. DESKLE »Zadnja predstava*, ameriški film ob 19.30. Včeraj-danes Iz guriskega matičnega urada Rodili so se: Alessandro A veta, Roberta Miani, VVuendj Gherghetta, Marco Donda. Giuseppe Riggi. Umrli so: 64 letna Olga Paron por. Piran, Sp letna upokojenka Rosina Pavanello vd. Battello. 83-letni upokojenec Paolo Santolini. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna »Centrale* Trg republike tel. 72341. Ob nenadni smrti Ludvika Devetaka. izrekajo člani sekcije VZPI -ANPI, prosvetnega društva Danica In gospodarske zadruge Vrh svojcem iskreno sožalje. Sožalju se pridružujejo VZPI - AN Pl, sekcija štandrež, prosvetno društvo »Oton Župančič*, uprava Doma »Andrej Budal* in pripravljalni odbor za postavitev partizanskega spomenika V Štandrežu. Umrl je Ettore Moro. člani sekcije VZPI ANPI, prosvetnega društva Danlea in gospodarske zadruge Vrh, izrekajo svojcem globoko sožalje. Umrl je naš dragi Ettore Moro Pogreb bo danes ob 15. uri iz bolnišnice Falebenefratelli v Gorici v cerkev na Vrhu in na domače pokopališče. Žalujoči sinovi in hčerki z družinami in sorodniki Vrh, I. julija 1977 Javljamo žalostno vest. da je včeraj umrl v 52. letu starosti LUDVIK DEVETAK Pogreb bo jutri, v soboto. 2. julija, ob 15. uri iz goriške bolnišnice n« domače pokopališče na Vrhu. - Žena Malka In sinova Ivo in Karlo Vrh. 1. julija 1977 V JUŽNOAFRIŠKI REPUBLIKI RAZCEPLJANJE V STRNJEVANJU Dve nerasistiini belopolti stranki sta se združili, vendar bo s tem moč rasista Vor-sterjaše večja - Napoved predčasnih volitev? JOHANNESBURG, 30. - V Južnoafriški uniji se je rodila nova opozicijska stranka belopoltih ljudi. Imenovali so jo «Nova stranka republike*. Stranka naj bi se borila proti Nacionalni stranki rasističnega predsednika vlade Johna Vorsterja in njegovi rasistični politiki, ki je privedla apartheid do najvišje mere. Čeprav bi se na prvj pogled zdelo, da so naprednejši belopolti ljudje Južnoafriške unije vendarle napravili korak naprej, je ustanovitev nove stranke bolj v korist rasizma kot pa naprednejših idej. Nova stranka je namreč nastala iz preostankov stare »United par-ty» — oziroma Združena stranka, ki je bila na vladi od leta 1934 do 1948 in sicer pod vodstvom generala Jana Smutsa in Barrjja Hei+zoga. Ta stranka, ki je že dolgo let sproti izgubljala pristaše in predstavnike v parlamentu, je dokončno izginila, kajti na izrednim kongresu te stranke ter »Demokratske stranke* so delegati sklenili, da vse svoje sile strnejo v «Novo stranko republike*. Predlog za strnitev sil in ustanovitev nove stranke je dal Villiers Graaf, ki je združeno stranko vodil polnih 20 let. Villiers Graaf, ki je toliko časa bil v vodstvu svoje stranke, je spremljal upadanje vpliva stranke, tako da ni mogel prav nič proti Nacionalni stranki, ki se hrani »iz sovraštva do vsega, kar je črnskega*. Med belopoltim prebivalstvom. med predstavniki bančnega, industrijskega in zemljiškega kapitala je koncept apartheida torej čimbolj cenene delovne sile — življenjski koncept, na katerim so je razvijala rasistična politika, ki hoče ostati za večno na oblasti, saj si belepolti južnoafriški dose ljenec. ne more zamisliti, da bi mu temnopolti bil enakovreden. Združena stranka, ki so jo tej politiki upirala, je propadala in »izgorela* zato. ker ni bila dovolj odločna. Združena stranka se namreč ni zavzela za to, da bi temnopolti domačin postal enakovreden belopoltemu, pač pa je vodstvo stranke skušalo najti nekakšno srednjo pot in pri tem odklanjalo enakopravnost vseh državljanov pri volitvah. Zaradi tega se je Združena stranka znašla med dvema ognjema, med rasistično Nacionalno stranko ter med črnsko množico, ki ji stranka ni zagotav ljala enakopravnosti. Južnoafriški parlament šteje IVI članov. Večinska Vorsterjeva Na cionalna stranka razpolaga s 132 č!r>ni. Združena stranka jih je i mela 30, 12 pa jih je pripadalo, oziroma jih pripada napredni stran ki PRP, ki sc zavzena za reforme, besi; predstavnikov Združene stranke se je že pred časom ločilo od svojega jedra in ustanovilo »Stranko južne Afrike*, šest preostalih članov parlamenta pa se je ločilo sedaj, ker nočejo pristati na združitev Združene stranke in majhne Demokratske stranke, ki sta se sedaj strnili, ker da Demokratska stranka v parlamentu sploh ni za stopana. Prav teh zadnjih šest članov parlamenta je skušalo drugo pot strnjevanja naprednih sil, s tem, da bi se pridružili 12 članom PRP. V tej zmešnjavi belopoltih proti-rasistično usmerjenih strank in strančic je logično, da zadobiva š-- večjo veljavo Vorsterjeva Nacionalna stranka, ki že sedaj računa. da bi na volitvah v aprilu 1979 pridobila še več glasov in zasedla v parlamentu še več mest. Nekateri celo trdijo, da bi znal Vorstgr, ki je popoln gospodar se danjega parlamenta, prav zaradi te zmešnjave razpisati predčasna rvolitve, da bi dezorientirano množico še bolj zavedel v svojo rasistično politiko. Najvidnejša ošebpost v belopolti opoziciji je Harry Oppenheimer. Ta je pred dnevi na televiziji takole obrazložil svoje politično stališče: »Sem za napredujočo in mirno Južno Afriko, ki naj bo pravična do vseh ras, ki sestavljajo njeno prebivalstvo*. Oppenheime-rjeva izjava je bila odgovor na Vorsterjev izziv, v katerem je od njega zahteval naj pove, «kam si se postavil v skupni borbi proti komunizmu?*. Oppenheimer je v zvezi s tem rekel še naslednje: »Nikakor nisem za revolucijo in še manj za to, da bi v naše notranje razme re posegali Rusi. Toda menim, da bi z določenim socialnim čutom in odgovornostjo tudi poslov ni ljudje mogli veliko prispevali k mirnim spremembam, ki bi o-mogočile belopoltim prebivalcem Južne Afrike, da bi nadaljevali živeti tu, v miru s temnopoltim prebivalstvom.* '193 Claudia Caro.nale ni več tako mlada, a je še vedno lepa. Novost na knjižni polici Končan peti letnik zbirke «Nobelovci» V tem okviru je izšel ponatis romana Tihi Don, ki tokrat že četrtič na našem knjižnem trgu - Zbirka doslej poslala med bralce že 650 tisoč knjig J« je Cankarjeva založba je pred petimi leti zasnovala zbirko del Nobelovih nagrajencev kot svojo e-litno zbirko knjižno trajnih vrednot. Zbirka naj bi kljub even tuelnim pomotam švedskih akademikov združevala resnično dobra ■ dela z lepo opremo. Slovenskim bralcem naj bi po dostopni, ceni prinašala dobre knjige v množičnih izdajah in tako ustrezala njihovim potrebam po branju in željam po lepi knjigi, ki naj bi bila tudi v okras prene-katerega slovenskega doma. Cankarjeva založba je s svojo na mero uspela. Pod uredniškim vod. stvoru znanega prevajalca in mojstra slovenske besede Janka Modra je zasnovala zbirko, ki naj vsako leto prinese sedem ali o-sem knjig najboljših pisateljev tor jev z različnih delov sveta, po možnosti naj bi vsakoletna zbirka vsebovala vsaj delo enega pesnika, pa po enega manj vseh časov, pa tudi dela nagrajenih pesnikov in dramatikov. Po uredniškem konceptu naj hi vsakoletna serija prinesla dela at- NMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIllllllllllllllllHlinilMIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIlllllMllllIllllliMIIMIflllllllllllllllllllllllllHIIIMIIIMIIIIIIMMIIimilllltlllllllMHIHilllllllllllMIMIMIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIimillllllllllll TUDI V IZRAELSKIH ZAPORIH ZNAJO LJUDI UNIČITI PRI 33 LETIH JE BIL VIDETI STAR Do kakšnih sklepov je prišel časnikar, ki je več mesecev preživel na «kritičnem podroeju» stikov med' arabskim svetom in Izraelci Te dni in sicer v zvezi s Carterjevo »nekoliko prenagljeno* izjavo o tem, da bodo,Izraelci vendarle morali zapustiti vsa arabska področja, ki so jih vojaško zasedli, so odnosi med arabskim in izraelskim svetom ponovno v ospredju. V zvezi s tem ne bo napak »izposoditi* si iz londonskega lista »The Sunday Times* dopis, ki ga je svojemu listu poslal njegov časnikar, ki je več mesecev preživel na »kritičnem področju* in proučeval odnose med Arabci in Izraelci t.j. med tistimi, ki so na oblasti, in tistimi, ki se morajo na lastni zemlji po koriti tujcu. Čeprav nočemo s tem dolžiti Judov, da so krivi vsega zla, bomo iz navedenega članka ugotovili, da so. Izraelci vse kaj drugega kot to, za kar se imajo. Sicer pa si oglejmo, kaj piše londonski list: «Zgodaj zjutraj, jjfj, .,feb'’4jirj«,i»«i#»dgiWf|ka„-a!U.colo dogajanja, letos je prišlo do svojevrstne »iz- ročitve* na Alembijexem mostu, doživljati v bližnji preteklosti. Ko na glavni točki zb p«'b * m 'fhooz -LVO^ ViP , VPtAUJk "KaIom, I.V •iu. ,„i- "vn/vc 4 : fvl- A IVAv-iA.«*;Tua-C/ v v* ivvvW,vLv W-A. AaV o. CcL-s g .pr C V.- ..—Is - O -u. t .-A t*. "A «Rečanska dolina. Sonce gre za brieg, takuo tud naši kraji, te stari pomierajo an te mladi pa utiekajo ko jerebi, tam kjer puščava jih praganja*. Tako je opisal svojo dolino eden od otrok, ki so poslali svoje spise na natečaj «Mo.ja vas*, ki ga je študijski center Nediža iz Špe- tra letos organiziral že četrtič. Tudi letos je natečaj doživel izreden uspeh, saj se ga je udeležilo več kot stopetdeset otrok z več kot dvesto špisi v slovenskem narečju. Poudariti moramo, da je natečaj letos zajel res vse občine v videmski pokrajini, kjer živijo Slovenci: od Prapotnega preko občin Nadiških dolin m slovenskih vasi narodnostno mešanih občin, kot so Fojda, Ahten in Neme, preko Terske doline in Rezije vse do Ukev in Žabnic. V nedeljo se bodo vsi udeleženci natečaja zbrali v Špetru ter pripeljali s seboj tudi številne starše, prijatelje in sorodnike. Tu bo tradicionalna sklepna prireditev, pri kateri bodo sodelovale mnoge kulturne skupine: od pevskih zborov »Ncdiški puobi*, »Pod lipo* in «Sv. Lenart*, Kekovega ansambla, harmonikarjev in otrok špetrske glasbene šole do slikovite in kvalitetne folklorne skupine iz Rezije. Vpr.: <(Delam nepretrgano od svojega 15. leta starosti in sedaj, ko imam 54 let, bi moral imeli že skoraj 40 let delovne dobe, seveda če mi štejejo tudi vojaščino. Ker sem se že precej zgaral. ne bi rad čakal na 60. leto starosti za upokojitev, temveč bi rad ie prej prosil za pokojnino. Imam, pa velik dvom: skoraj 6 let moje delovne dobe sem opra vil v Jugoslaviji, tako da imam v Italiji le 33 let. So veljavna tudi jugoslovanska leta za takojšnje priznanje starostne pokojnine? Vojaščino mi štejejo kpt delovno dobo? če imam že pravico do upokojitve, povejte mi. prosim. kai vse moram narediti.» L. A. Če so podatki, ki jih navajate, točni, imate vsekakor pravico, da vložite na INPS zahtevek za priznanje posebne starostne pokojnine (anzianita). seveda po ita lijansko jugoslovanski konvenciji, ker je iugoslovanska delovna do ba odločujoča, da uveljavljate vsaj 35 let skupne zavarovalne dobe. Edini nadaljnji pogoi ki ga morate izpolnjevati za upokojitev pred dopolnitvijo 60. leta starosti, je ta, da prekinete z delovnim razmerjem, ker bi vam v nasprotnem primeru ne prizna li nravice do pokojnine. Kar se služenja vojaškega roka tiče. se za to obdobje štejejo simbolični prispevki, ki imajo pri sedanji odmeri pokojninske osnove (na podlagi prejemkov) ena ko «vrednost» kot bi dejansko šlo za efektivne prispevke. Vsekakor pa vam svetujem, da se ne prenaglite in da raje prej stopite v naš urad. da preverimo vso dokumentacijo v zvezi z zavarovalno dobo, ker hi pač bilo nerodno, do L se odrekli službi in bi šele nato ugotovili, da ne zadoščate upravnim pogojem za priznanje starostne pokojnine. posebne POGREBNO NAKAZILO Vpr.: Minilo je že skoraj leto dni. odkar sem vložila na INPS prošnjo za podporo za pogrebne stroške ob smrti mojega moža. Čakam in čakam, vendar nisem dobila še nobenega odgovora. Se da na kak način pospešiti reši tev?» M. Č. Vsedržavna ustanova upokojencev (ONPI) je do pred približno poldrugim letom izstavljala svojcem preminulega upokojenca sicer skromno pogrebno nakazilo v znesku 20.000 lir. Zaradi ekonom ske krize in racionalnejšega u previjanja sklada (uradna verzi ja) so pa postopoma vedno boli omejevali krog upravičencev, dokler niso povsem blokirali vsa kršno nakazovanje pogrebnih nakazil. Po zadnjih novicah m ONPI že leto dni izplačal nikomur pogrebnega nakazila, kar pomeni, da je tudi vašo prošnjo doletela ista usoda. PETEK, 1. JULIJA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Argumenti: Obiščimo muzeje Ameriški muzeji 13.30 DNEVNIK in Danes v par lamenlu 17.00 V evrovizi.ji iz Velike Britanije: VVimbledon - MEDNARODNI TURNIR V TE NIŠU 19.00 Programi pristopanja k TV 19.20 R in Tin Trnove prigode 19.45 Almanah, Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Los Angeles - Norih Ho-spital ' Med nekim slavjem mlada Pam Jarvis. z.r katero se zanima dr. Ilarding, obnemore. ker se zelo slabo počuti. Puccio in Cole takoj uvidita, da je dekle zaužilo preveč mamila. Zato jo spravita v North Hosnital na zdravljenje. Okoli Pam se najprej vrti Cole, ki na je •/ 1 dekletom zelo surov. Dekle se pritoži in Coleja zamenja Puch, ki je v Pam zaljubljen. Kljub temu inu je težko zdraviti dekle, ki dobiva mamila skrivaj.. 21.35 TAM TAM - aktualnosti dnevnika 1 Z nocojšnjo oddajo se zaključi prvi ciklus tedenske rubrike, ki jo je pripravljal prvi program italijanske TV. Ponovno pride od daja na vrsto konec septembra. Tudi tedaj bo od dajo obranila sedanjo obliko in sedanjo vsebino. Tam-Tam. kot vedo povedati. je ■ pritegnila precej šnjo pozornost, posebno, ker je imela nekaj več poguma kot doslej in so njeni uredniki obravnavali tudi kočljiva vprašanja. 22.25 Ponovno na sporedu: V soboto zvečer od devete do desete ure Ob zaključku DNEVNIK Danes v parlamentu in Vre merska slika Druqi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Biologija 18.15 Tz parlamenta in DNEV NIK 2 šport 18.30 Program za mladino: Aimarov ladijski dnevnik 18.45 Bombetta e našo a palata -TV film Vremenske napovedi 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 DELITTO SULLE PUNTE - drugo nadaljevanje V Londonu smo in to leta 1930. na odru gledališča Collodiujn, kjer uprizarjajo ~ TJ&Wf "''FemigMr glasbi Igorja Stravinskega. In prav zl(! cin. TTvi plesalec Paloock ' ob zaključku predstave, ko zastor pade. obleži. Da bi razčistili zadevo, pokličejo policijskega inšpektorja Quil-tn. Prvi .sumi padejo na Stroganova, tore' človeka, ki vodi baletno skupino. Nato sum pade na Slanleva. Strojanovega tajnika, končno je sumljiv tudi Pavel... 21.45 PORTOBELLO, petkov jem se- 23.00 Luciano Šalce in Isabella Rossellini predstavljata: SPOLETO, O ČARA... Ob zaključku DNEVNIK 2 Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 15.00 Wimbleckm: TEKMOVANJA V TENISU 17.30 30. športno prvenstvo JLA 18.30 PISANI SVET Včasih je že tako da smo predaleč zazrti, pa ne vi dimo tistega, kar je pred nosom. Tako je ekipa Pisanec j sveta obredla že številne oddaljene kraje v Sloveniji, in nehote »zanemarila naselja ob Ljubljani. In v Domžalah n; primer, na osnovni šoli Josipa Broza Tita, se marsikaj dogaja, kar je zabeležil tudi filmski trak. Učenci in učitelji so sami. v prostem času s težkim delom, zgradili ob šoli pravi atletski stadion. Tudi na splošno zelo skrbijo za zdravje, higieno, telesno kondicijo, vse v slo gu znanega izreka »zdrav duh v zdraven telesu*. Pa še to: počitnice so pred vrati m misli bežijo iz šol škili kloni na morje. Kaj bomo oblekli in kako se bo mo pripravili za taborjenje. Vsem bo svetovala Moica , Makučeva s svojimi mladi mi prijatelji.' 19.05 Obzornik 19.25 Regionalna arhitektura Ma kedonijes 19.45 Brigadirski TV studio 20.30 DNEVNIK 20.55 Tedenski notranjepolitični komentar 21.05 Edvard Munch - dokument. 22.10 Razgledi: REKA . POBRA TENO MESTO 22.40 Filmski pregled s 30. šport nega prvenstva JLA 23.00 I. Shaw: bogataš in revež 23.50 DNEVNIK Koper 20.00 Iz \Vimbledona: TENIS 20.55 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 VRAŽJA INTRIGA - film Film je režiral Antonio Roman. V glavnih vlogah na stopajo Yvonne Bastien, Alberto De Men doz a in Perl a Cristal. 23.00 Športno prvenstvo JLA Zagreb 15.00 Wimbledon: TENIS 17.30 30. športno prvenstvo JLA 18.30 Zeleni otok 19.00 POROČILA 19.15 Brigadirski TV studio -20.30 DNEVNIK 21.00 Tzvolite, vstopite 22.00 I. Shaw: Bogataš in revež 22.50 Portreti 23.35 DNEVNIK Švica 15.00 VVimbledon: TURNIR V TE NIŠU 19.30 Življenje v Tanzaniji 20.30 DNEVNIK 20.45 Po sledeh Etruščanov 21.45 DNEVNIK 22.00 Mladenka, za katero ne bo nihče jokal 23.45 Kronike 23.50 Kolesarske dirke I »Ti Pn tar \ ter me Thi g 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. U. 12. 13. 14. 15. 1 Pa ser val gin I nei nal pri Ne bil va Kr la dij trii Po Po kr, Ali 'TRST A 7.00, 8,00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00. 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje; 3.30 Ženska imena; 9.40 Koncert; 10.05, 11,35 Predpoldanski omni- bus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah; 14.05 Mladina v zrcalu časa; 14.15 PH 104; 15.35 Klasični album; 17.05 Deželni skladatelji; 17.25 Glasbena panorama; 18.05 Kulturni dogodki; 18.20 Domači zvoki. KOPER 7.30, 8.30. 10.30, 12.;», 13.», 14.30, 17.10, 17.30, 21.» Poročila; <.05, 8.00 Glasba za dobro jutro; !!.» Plošče; 10.45 Glasba in nasveti; 11.30 Lepo poletje; 11.45 Orkestri lahke glasbe; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kultura in družba: 14.10 Plošče; 14.40 Juke-box; 15.00 Popoldanski koncert; 15.45 Folk glasba; 16.15 Popevke; 17.10 Poslušajmo jih skupaj; 17.45 Ansambel Lojzeta Slaka; 18.00 Kulturna panorama; 18.10 Pojeta Marcella in Ivica Šerfezi; 18.» Primorski dnevnik; 18.45 Občan pred mikrofonom: 18.50 Zabavna glasba: 19.00 Tops-pops; 19.45 Naši zbori; 20.» Crash; 21.35 Rock; 22.35 Simfonični koncert. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00, 7.30 Jutranja glasba in kramljanje; 8.50 Peščena ura; 9.00 10.35 Vi in jaz; 11.00 Film in njegov zvočni trak; 11.30 Kdor reče ženska...; 12.05 Drugi zvok; 14.05 Radio mčd dvema vojnama; 14.30 Valčki glasbenega gledališča; 15.05 Obsojeni pisatelji; 15.45 Srečanje z VIP; 16.15 E... State con noi; 18.35 Danes Duke Elting- ton; 151.20 Večerni programi; 19.50 Kolesa in kitara; 20.30 Lombardija; 21.05 Simfonični koncert; 23.15 Lahko not:. RADIO 2 7.», 8.30, 10.00, 11.30, 12.30r 13.30, 15.30, 16.30, 17.», 18.30, 18.30 Poročila; 6.00, 7.55 Oni drugi dan; 8.45 Film jockey; 9.32 Beethovnovo življenje; 10.12 Sala F - Rim 06 - 3131; 11.32 Popevke za vsakogar; 12.45 Petkova pripoved; 13.00 Glasbeno potovanje okoli sveta; 13.40 Rnmanza: 15.00 Sestra radio; 15.45, 16.33 Tukaj Radio 2; 17.55 Big mušic; 19.50 Supersonic; 21.29 Radio 2- SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 19.00, 20.00 Poročila; 6.15 Danes za vas; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.20 Beseda na današnji dan; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 Parada orkestrov; 11.40 Turistič ni napotki; 12.03 Po Talijinih poteh; 13.10 Z orkestri in solisti; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe vam igrajo; 14.30 Priporočajo va|n...; 14.50 Človek in zdravje; 15.05 Glasbena pravljica: 15.21 Naši umetniki; 15.55 Glasba po željah; 16.30 Napotki za turiste; 16.45 Naš gost; 17.00 »Vrtiljak*; 19.05 »Mesta prijatelji*; 20.20 Zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Mihe Dov Žana; 21.00 Stop pops 20; 22.13 Oddaja o morju in pomorščakih; 23.20 Besede in zvoki; 00.05 Li terami nokturno; 00.15 Jazz pred polnočjo; 1.05 Ples do enih; 2.03 Minute solistične glasbe; 2.30 Nočni zna nei. Ihi *1? Ša od ur Ste JU za dn za la tK ni ki sl in n? m Bt iz m st Ir N Pc b, to ši d' Vl OVEN (od 21.3. do 20.4.) Uresničili boste veliko organizacijsko delo. Vaša čustvena zadeva se bo nekje zataknila. BIK (od 21.4. do 20.5.) Postavite se po, robu malodušju. Jutri boste imeli več sreče. Uspešen dan v l jubezni. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne opirajte se na simpatije, ki ste jih deležni, raje krepkeje poprimite ' za delo. Ogibajte se iluzijam. RAK (od 23.6. do 22.7.) Izvrstno razumevanje s sodelavci. Skupno ž drago osebo boste načrtu- Horoskop vali svojo bodočnost. LEV (od 23.7. do 22.8.) Preden se spustile v odprto bitko, dobro ocenite svoje moči. Manjše nevšečnosti s sorodniki. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nenavadno srečen dan za ustvarjalce. Pri vzgoji najmlajših se skušajte opreti na psiliološke prijeme. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne kritizirajte prav zdaj, ko ste najbolj potrebni prijateljev. Največ uspeha boste imeli pod večer. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Za vsako ceno izpolnite dano ir bljubo. Skušajte bolje spoznati same sebe. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Vaši nasveti in vaš okus bodo od vseh upoštevani. Deležni boste izrednega ljubezenskega doživetja. KOZOROG (od 21.12. db 20.1.) Ne bodite tako prevzetni in ošabni. da bi zavrnili neko koristno zavezništvo. Dobri odnosi s sosedi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V zvezi z nekim vprašanjem skušajte pridobiti na času. Obvladajte svoje občutke tesnobnosti. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Kar najhitreje razvijte zamisel, ki vam je prišla na pamet. Skušajte poglobiti neko novo prijatelj-. atvo. KOLESARSTVO VČERAJ V FLEURANCU 'lit. \A- >rt vez DIETRICH THURflU (ZAH. NEMČIJA) NAJHITREJŠI V PREDETAPI «T0URA» Merckx je s tretjim mestom potrdil svojo dobro formo FLEURANCE, 30. - Letošnji «Tour de France*, ki je največja profesionalna kolesarska cestna e-tapna dirka, se je uradno začela. V današnji predetapi na kronometer za posameznike je oblekel ru-nieno majico zmagovalec Dietrich Thurau, ki je po petkilometrski vož-11 ji presenetil nekatere odlične kolesarje. Vrstni red je naslednji: 1. Dietrich Thurau (ZRN) 6T6"07 2. Kneteman (Niz.) 6’20”93 3. Merckx (Bel.) S’24”47 4. Agostinho (Port.) 6’27’TO 5. Bruyere (Bel.) 6-27-’61 6. Thaler (Bel.) 6'28”36 T Bračke (Bel.) 6'28’’72 8. Laurent (Fr.) 6’29’’72 9. Wesemael (Bel.) 6’29"80 10. Van Impe (Bel.) 6’30 ’26 H. Rouxel (Fr.) 6'32"50 12. Wellens (Bel.) 6'33"20 13. Kuiper (Niz.) 6’31 ”51 14. Pronk (Niz.) 6’34"M 15. Van Linden (Bel.) 6’34”50 Med Italijani se je najbolje uvrstil Farsani, ki je s časom 6’45"68 zasedel 42. mešto; ostali bili: Ca-',alcati 47., Santoni B8., Santambro-8io 83., Castelletti 85 in Rossi 94. Današnja etapa je bila v tehnič-nem pogledu dokaj lahka in zato ni naključje, da se je na prvo mesto Prerinil tak kolesar, kot je Thurau. Ne smemo namreč pozabiti, da je bil ta Nemec leta 1974 svetovni prvak v ekipni zasledovalni vožnji. Kratka proga pa je obenem potrdi la dobro telesno formo znanega Ed •lija Merckxa, kateremu pa bo jutrišnja, daljša proga verjetno bolj Pogodu. Jutri se bodo namreč kolesarji Pomerili na 237 km dolgi progi od kraja Fleurance pa vse do mesteca Auch. ilm lin na Al- “ria mi; 0.30 ion- !..30r 1.30, dru- 9.32 Sa-Po-ova >va-lza: 6.33 sic; , 2. 1.00, 1.00, /as; ju- da- ore- ja; 0.20 stič- po- isti; Pi- 4.30 ivck rav-5.55 otki 7.(K) ija-;ba; 0.45 )ov-2.15 rili; Li ired 2.03 2.30 llllltlff 12) )o Za konec 2 zmagi Jugoslavije Na gostovanju po Jugoslaviji sta odbojkarski reprezentanci LR Kitajske odigrali še zadnji tekmi z izbranima vrstama gostiteljev. V Sabe .i pa je prišlo do prijetnega presenečenja, saj je ženska reprezentanca Jugoslavije slavila prvo zmago po štirih porazih. To pot so jugoslovanke zaigrale res odlično in ta zmaga je še toliko bolj spodbudna, ker domačinke niso igrale z najboljšo postavo. Srečanje se je končalo s 3:1 (12, 1, —13, 12). Vsekakor velja omeniti, da je za domačinke igralo niq manj kot devet mladink in poprečna starost teh od bojkaric je komaj osemnajst let. V moški konkurenci so Bogoevski in tovariši izbojevali v petih sreča-| njih prav toliko zmag. Tudi ta zadnji neposredni obračun se je končal s 3:1 za Jugoslavijo. Gostje so bili iz Verone, j v.oljši samo v .drugem nizu. S tema zadnjima srečanjema v Šabcu se je praktično končal prvi letošnji ciklus mednarodnih nastopov obeh jugoslovanskih reprezen tanc. Sedaj bodo prišle na vrsto priprave za nastop na univerzjadi Primorje zapravilo poslednjo priložnost Po porazu proti Kopru je izločeno iz finalnega dela turnirja Primorje — Koper 1:2 (0:0) PRIMORJE: Mora (Furlan), Meden. Dclise, Sardoč. Del Ben. Man-zutto, Trampuš (Pertot), Zuzič, Ni-vič, Živec, Bukavec. KOPER: Fermo, Softič, Bertok, Milič, Hafner, Gombač, Sisič, Kuhan, Ernestini, Takomil, Valedit, Krasna STRELCI: v 61. min. Valedit, v 70. mm. Softič in v 79. min. Delise (iz U-metrovke). V tretjem kolu prve skupine so si veterani Primorja zapravili zad njo priložnost, da se uvrstijo v fi nalni de! turnirja. Prosečani so nam reč morali v tekmj proti solidni e kipi iz Kopra poraženi z igrišča Koper si je z zmago matematično niiimiiiiiMiiiiiiitiiiMiiimiiiinimiiMiiiiiiimimif 111111111111111 n ittiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m iimiiimiMiiiiiiiiimiiiiiMMiMiiiMnniiiiimiiiimimmmiiiiimium mi m ii m iiiiiiiiitmiiimiiimiin ii um iiiiiiiui n i* m mn mi iiiiiiifiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiinitn ODBOJKA UMIVAL 77 Bor je praktično končni zmagovalec Ta uspeh si je priboril po zmagi nad ekipo S- 0 Tudi Centralsped je slavil gladko zmago V torek sta bili v okviru turnirja revival na stadionu na sporedu dve srečanji, in sicer med Borom in skupino O ter med Centralspe-riom in ekipo Caravaggio. -Bor — Skuoina O 5:0 (9, 3, 3, 8, 6,) BOR: Montanari, Vitez, Kufer sin, Može, Rudež, Furlanič, Dou-gan, Škrinjar, Plesničar. SKUPINA O: Bergine, Hmeljak, Kalan, Filipčič, Magajna, Peterlin, Ražem. NOGOMET Finale italijanskega pokala Milanski enajsterici v nedeljo na S. Siru ■“T' . ' . f' Milan in Inter sta zanesljivo zmagala v svojih skupinah Doslej je bilo za to tekmovanje zelo malo zanimanja Izločilni del italijanskega nogometnega pokala se je zaključil. Kot je bilo že dalj časa znano, sta se v finale uvrstila Milan in Inter. Ostale enajsterice so sezono zaključile, !e milanska kluba se bosta 3. julija spoprijela v mestnem derbiju. Nasplošno lahko trdimo, da je za ta finalni del veljalo le malo zanimanja: v zadnjem kolu je bilo. na primer, le nekhj več kot 10 tisoč gledalcev na štirih igriščih. Tudi sistem tekmovanja ni najboljši, zato je nujno, da ga federacije spremeni, če hoče, da bi pridobilo na privlačnosti iri za nimanju. SKUPINA A Po nredvidevanju le Milan gladko odpravil drugoligaša Spal, Na-poli pa je imel nekoliko težjo nalogo z enajsterico Bologne. V vrstah Milana se ie zopet izkazal Rivera. ki je s točnimi podajami odlično vodil svoje moštvo. Gola za Milančane sta v drugem polčasu dosegla Braglia in Boldini. Tekma med Napolijem in Bologno je bila zelo dolgočasna; Na-poliju je uspelo povesti že v pr- vem polčasu z Montetuscom in vodstvo z lahkoto ohraniti do konca. LESTVICA Milan 6 5 1 0 15 3 11 Bologna 6 2 2 2 6 7 6 Napoli 6 2 2 2 4 5 6 Spal 6 0 1 5 0 10 1 SKUPINA B Juventus je zaključil tekmoVanje z zmago, ki so mu jo priborili igralci ki sicer nastopajo v prvenstvu * Pomlad*. V začetku drugega polčasa sta bila uspešna Della Mo niča in Cascella, za Vicenzo pa je malo pred koncem realizira! Albanese. Inter in Lecce sta se razšli pri neodločenem izidu brez gola. Milančani so sicer nastopili z okr njeno postavo, vendar pa še enkrat s prikazano igre razočarali Izkazal se je edino vratar Martina, ki je moral parkrat odločilno poseči, saj bi sicer Lecce odnesel zasluženo zmago iz milanskega igrišča. LESTVICA Inter 6 3 3 0 7 2 10 Juventus 6222760 Vicenza 6 2 1 3 9 11 5 Lecce 6 0 4 2 4 8 4 Proti Boru je bila Skupina O seveda brez moči. Bor je praktično končni zmagovalec tega turnirja, skupina O pa je za nameček nastopila še v močno okrnjeni postavi. Kljub temu pa «ojevci» niso razočarali. Proti boljšemu nasprotniku so zaigrali zelo borbeno, z igrišča pa so lahko odšli z zavestjo, da so si vsako priborjeno točko res zaslužili. * * * Centralsped — Caravaggio 5:0 (7, 12, 14, 5, 12) CENTRALSPED: Vodopivec. Vil-helm, Širca, Nadlišek, Bevk, Žerjal, Daneu. CARAVAGGIO: Drasič, Tence, R. in O. Nacinovi, C. in L. Furlan, Bevilacqua, Gregori, šiškovič Li-pizzer, Colomban. Druga tekma večera je bila mnogo bolj izenačena, kljub gladkemu izidu, s katerim je Centralsped o-svojil zmago, ■ Ekipa Caravaggia, ki je nastopila z mešano postavo, je nudila1 Svojim nasprotnikom mo Čan bdpVir. V tretjem nizu je crlo vodila že s 14:9, ko je Centralspedu vseeno uspelo osvojiti niz. To je igralce Caravaggia nekoliko potrlo, tako da so postali v nadaljevanju lahek plen nasprotnikov. Zadnji set pa je bil ponovno zelo borben in z malo športne sreče bi Caravaggio lahko zasluženo osvojil niz. KOŠARKA V FINALU 1. MOŠKE DIVIZIJE Dom v soboto in nedeljo v Trstu v boju zn vstop v promocijsko ligo Prvi nasprotnik goriške peterke bo tržaški Ferroviario V soboto in v nedeljo bodo v Tr-1 bo treba počakati na konec sreča-stu odigrali finalni del prvenstva j nja, da bomo imeli ime zmagovalca, prve moške košarkarske divizije, j V primeru, če bodo domovci zma-Domovci so si vstop v finale žago- jrali, bodo v nedeljo odigrali srečanje za končno prvo mesto OBVESTILA SPK ČUPA IZ SESLJANA sporoča, da ima na razpolago dve regatni jadrnici tipa «optimist», za mlade (10-12 let), ki bi se želeli posvetiti jadranju. Zainteresirani starši naj se javijo na ZSŠDI. * V * SPK ČUPA IZ SESLJANA sporoča, da bo društvena regata 15. julija v Sesljanskem zalivu. Podrobnosti bodo javljene pravočasno. tovili že v teku prvenstva s tem, da so zasedli končno prvo mesto v goriški skupini. Pot do finala pa ni bila preveč lahka, kajti srečanj je bilo mnogo, dobrih ekip pa tudi ni manjkalo. Lahko omenimo močno e-kipoHz Krmina, in sicer Albo Mobil-casa, ki se je uvrstila na drugo mesto, s samima dvema točkama zaostanka za vodečim Domom, in bo v finalu branila svojo solidno uvrstitev. Domovci so si že na začetku prvenstva zadali za cilj vstop v finale. Iz tekme v tekmo so igrali bolje in so tako dokazali, da so res najmočnejši. V prvem delu prvenstva so v petih srečanjih le enkrat izgubili, in sicer proti Albi Mobilcasa v Krmi-nu s tesnim izidom z razliko ene same točke. V povratnem delu prvenstva pa niso klonili niti enkrat, čeprav, je bilo p0Vr5tr.n 'srečanje z Albo' zelo dramatično in so naši fantje zrna gali le s točko prednosti. Oglejmo si še enkršt rezultate dottiovcev: Umanitš - Dom 80:82 Dom - Begliano 77:63 Staranzano - Dom 93:111 Mobilcasa - Dom 81:80 Dom - Sagrado 109:66 Dom - Umanitš 78:71 Begliano - Dom 109:131 Dom - Staranzano 86:79 Dom - Mobilcasa 76:75 Sagrado - Dom 67:78 Kar se tiče finala bo umik sle' deč: Dom bo odigral prvo tekmo v soboto, 2. julija, s pričetkom ob 19. uri proti močnemu ir. izkušenemu Ferroviariu. Drugo srečanje dneva pa se bo pričelo že ob 17.15 in se bosta med seboj spoprijeli ekipi Albe Mobilcasa in Juventusa. Domovci se bodo najprej torej spoprijeli s Ferroviariom, ki ima več izkušenih igralcev. Tekma bo gotovo zelo napeta, saj pomeni obema ekipama, v primeru zmage, vstop v veliki finale. Če bodo naši fantje res dobro zaigrali (kakor znajo) jim zmaga ne bo mogla uiti. Toda »plavi* bodo igrali brez svojega najbolj šega strelca in obenem kapetana Hvaliča. Temu je bila namreč dosojena (po zadnjem srečanju) dvodnevna izključitev in mu je tako onemogočila nastop v finalu. Vsekakor pa za končno prvo mesto ob 11. uri, v primeru poraza pg bodo odigrali srečanje za tretje in četrto mesto že ob 9.15. Tekme bodo v telovadnici SGT v Ulici della Ginna-stica 47 v Trstu. Upajmo, da bo za naše fante prišlo navijat veliko število ljubiteljev košarke, kakor smo že imeli priložnost opaziti v srečanjih med Servolano in Jadranom. Vsekakor Hvaličevi varovanci to- krat jurišajo na končno zmago in so v njo trdno prepričani. Ta zavest jih bo nedvomno daleč privedla in če bo le malo sreče, ki jim bo dala v kritičnih trenutkih pomoč, bo napredovanje v promocijski ligo zagotovljeno. Domovci bodo odigrali finale v na slednji postavi: Glauko Nanut, Fla-vio Terčič, Rado Nanut, Mauro Dornik, Livijo Semolič, Ugo Dornik, Boris Morel, Gianni Tomasi, Klau-dio Mozetič, Igor Prinčič in Marko Čubej. M, Č. zagotovil tretje ali pa četrto mesto turnirja. V primeru da Ponziana zmaga proti Opčinam z minimalnim rezultatom se lahko ekipa iz Kopra še poteguje za prvo ali drugo mesto, saj se v tem primeru uvrsti na prvo mesto prve skupine tista ekipa, ki ima boljšo razliko v golih. Čeprav so «rdeče-rurneni» morali prepustiti nasprotniku obe točki, so vseeno zaigrali dobro, predvsem na sredini igrišča, kjer se je med vsemi zelo odlikoval Del Ben. V prvem polčasu sta si bili ekipi povsem e-nakovredni. Igra se je odvijala pretežno na sredini igrišča in oba vratarja sta bila le malo zaposlena. V nadaljevanju so Prosečani v začetku zaigrali nekoliko bolje od Kopra, toda večjih nevarnosti za vratarja Kopra ni bilo. V. H. ATLETIKA NA MITINGU V HELSINKIH Vrsta odličnih dosežkov Od slovenskih ekip, ki so nastopile na prvenstvu »Pomlad*, se je najbolje izkazal openski Polet Veliki mednarodni atletski miting v Helsinkih je navrgel nekaj odličnih dosežkov. Po tradiciji pa so tudi to pot imeli glavno besedo tekači na srednjih progah in sprinterji, ki so dosegli nekaj res odličnih rezultatov. Najprej bi omenili odličen tek na 100 m z zmago Kubanca Leonarda, kateremu so namerili (ročno) točno 10 sekund. Škoda, da je bil odsoten olimpijski zmagovalec na tej progi Quarrie. Vsekakor pa moramo omeniti, da je kubanski sprinter po številnih poškodbah spet v odlični formi. Prava poslastica pa sta bila teka na 5000 in 800 m. Na daljši progi je zmagal Novozelandec Quax z odličnim časom 13'19”4 pred Stevvartom in presenetljivo dobrima Italijanoma Favo ter Zarcone jem. Prvemu so na cilju namerili čas 13’23”6, drugi je bil le za dobro stotinko sekunde slabši. Italijanska srednjeprogaša sta bila za sekundo in dve desetinki, oziroma tri slabša od državnega rekorda, ki pripada Del Buonu. Izredno hiter .je bil tudi tek na 800 m s prepričljivo zmago Bolta. Odlični Kenijec je »potegnil* za seboj še druge tekače, ki so dosegli izvrstne čase. Jamajčan Newman je bil drugi z 1”45"2, tretji McLean (ZDA) r45’T2, odličen četrti pa je bil Puljčan Milovan Savič z osebnim rekordom r45"5, pred nekaterimi odličnimi tekači, kot so Američan Enyeart in Italijan Grippo in drugi. V skoku v višino je svetovni rekorder Stones bil komaj drugi za zastopnikom SZ Belkovom, ki je preskočil 221 cm, Stones pa je preskočil zanj skromnih 218 cm. Rezultati: 100 m: 1. Leonard (Kuba) 10", 2, Abrahams (Pan.) 10”1, 3. Wells (ZDA) I0’T, 4. Ceawford (Trini-dad) 10”1 400 m ovire: 1. Andrews (ZDA) 49"6 5000 m: Quax (NZ) 1319"4, 2. Števca rt (VB) 13’23”3, 3. Fava (It ) 13’23"6, 4, Zarcone (It.) 1323"7 3000 m zapreke: 1. March (ZDA) 8'27”9, Munyala (Ken.) R'28"4 800 m: 1. Boit (Ken.) 1”44”6. 2. New-man (Jam.) 1'45”2, 3. McLean (ZDA) r45”2, 4. Savič (Jug.) 1’ 45"5, 6. Grippo (It.) 1'46"7 Daljina: 1. Ciralt (Kuba) 7,96 m Višina: 1. Belkov (SZ) 221 cm Disk: 1. Tuokko (Fin.) 64,74 m, 2. Povvel! (ZDA) 64,24 m V drugem dnevu je Kenijec Samson Kikombwa izboljšal svetovni rekord na 10.000 m s časom 27'30"47. Prejšnji je pripadal Angležu Davidu Bendfordu, ki ga je postavil 13. julija 1973 v Londonu s časom 27'30”8. Drugi jb bil tudi Kenijec, in sicer neznani Mike Musyoki, s časom 27’4r’92. Tretji pa je bil Franco Fava, ki je s časom 27‘42”65 izboljšal svoj lastni italijanski rekord. VLADIMIR GRADNIK Ce površno pogledamo in primerjamo podatke o po-*tavljenem vojnem potencialu ene in druge vojskujoče se strani od Plavi do morja, takoj vidimo, da je bilo razmer-I® sil 2:1 v korist Italijanov. Če pa posebej primerjamo r&zmerje topov (1400:500) in minometov oziroma bombard 1700:300), je razmerje skoraj 3:1 za italijansko stran. Za Pravilno taktično normo je tedaj veljalo . razmerje 2-.1 v korist napadalca. Ker. so bili silovitost, morilni in mo-ra-lni učinek kakor tudi uničevalni rezultati artilerije in bombard pri napadu' glavni faktorji za uspeh pozicijske v°)ne (ti pa so bili po kvaliteti in kvantiteti v prid itali-ianskemu vojnemu potencialu), to jasno kaže na splošno rkzmer]e moči 3:1. Italijanska pehota je bila le izkoristila svoj artilerijski učinek. V napadu je bolj zasedala in branila tiste položaje, ki so jih pravzaprav osvojili topovi in bombarde, ko so z uraganskirh uničujočim ognjem pobili *h pregnali sovražnika ter tako očistili in pripravili pot P®hoti. Torej razmerje in moč nista bila vidna samo v številu bataljonov. Tu so bili še drugi materialni in mo-ralni faktorji ter elementi taktike, ki jih je treba pri tem nuino upoštevati, ker vsi skupaj tvorijo vojni potencial. S tem niti zdaleč ne mislimo podcenjevati pomena, za-sldg in vloge italijanske in avstrijske pehote, ki nosi častno tohe .kraljica zmage*. Obe sta, ne glede na uspehe, dali največje žrtve in s krvjo pisali nehvaležno zgodovino na bregovih reke Soče. Po končani osmi ofenzivi se je italijansko vrhovno poveljstvo začelo takoj pripravljati na naslednjo, deveto ofenzivo od Gorice do mprja, ki naj bi se začela že 24. oktobra, vendar je bila zaradi slabega vremena odložena do konca meseca. Cilj te ofenzive je bil isti kot pri sedmi in osmi — preboj na Krasu in vdor proti Trstu. Operativni plan je predvideval, da III. armada z XI. in XIII. korpusom (osem divizij) na 8 in pol km fronte prebije vrzel na” Krasu, medtem ko bi II. armada napadala v goriški coni in s svojim desnim krilom (divizije VIII. in XXIV. korpusa) sodelovala z enotami Iti. armade na območju reke Vipave in na severnem pobočju Krasa VII. korpus naj bi napadal od Jamelj do Timave. Ob srednjem in gornjem toku Soče bi bili samo lokalni napadi, ki bi imeli diverzantski namen. Cilj avstrijske komande pa je bil, da se z vsemi močmi, ki jih je imela na razpolago, obdrži na branjenih položajih do bližajoče se zime, uporabljajoč dotedanjo taktiko obrambe, ki je imela glavno težo na zahodnem delu Komenske planote. Na Krasu je fronto branil VIL, na Goriškem pa XVI. avstrijski korpus. Italijanska artilerijska priprava (napad) se je začela že 25. oktobra. Trajala je 5 dni in je 31. oktobra prešla v grozovit bobneč ogenj iz vseh topov in bombard od Škabrijela do morja ?,e v teh dneh so Avstrijci izgubili več kot 3.000 mož. Predolgočasno bi bilo venomer ponavljati in naštevati, kaj vse je bilo v tem artilerijskem ognju razdejano, razorano, uničeno in pobito. Podoba se je ponavljala. Morda bi bilo krajše naštevati, kaj je po obstreljevanju ostalo: preorani in preluknjani hribi, nekaj okleščenih starih dreves, ki so stala kot križi na razdejanih pokopališčih, ostanki še od prej štrlečih hišnih zi-dovj nekaj razoranih bojnih črt, ki so se prej imenovale okopi ali strelski jarki. V blatnih luknjah in vrtačah so ždeli avstrijski vojaki, stari od osemnajst do petdeset let. Mokri, premraženi in sestradani so pričakovali odločilni trenutek življenja in smrti. Na podlagi dolgotrajnih izkušenj so Avstrijci med topovskim obstreljevaniem svoje prednje; izpostavljene obrambne jarke izpraznili. V njih so pustili samo tako imenovane stražarsko - izvidniške oddelke (mrtve straže), ki so imeli nalogo opazovati sovražnikove premike in alarmirati svoje poveljnike o njegovem pehotnem napadu (naskoku). Le malo od teh je pričakalo italijanske napade. Njihovih zadnjih krikov in vzdihov ni nihče slišal. Zamrli so v grmenju eksplozij. Branilčeve enote pa so se medtem umaknile nazaj na drugo obrambno črto, da bi zmanjšale izgube. Ko pa ie italijanska pehota napadla, so se spet vrnile na svoje položaje. Stvarno gledano je to le malo zaleglo, ker prve črte strelskih jarkov praktično ni bilo več. Italijanska artilerija je tudi tako brezčutno streljala po prednji, po srednji in tudi po zadnji črti, da ni bilo nikjer varnosti, razen v maloštevilnih solidno grajenih kavernah. Do največjih izgub je prihajalo pri 'skokih iz zaklonišč, jarkov in kavern, ko so branilci prehajali v protinapad, ker ,e italijanska artilerija pomikala svoj ognjeni ščit tik pred napadajočo črto svoje pehote. Tako je ta z jekleno točo drobila branilske vrste. V teh trenutkih je nastopila avstrijska artilerija, ki je z bliskovitim in točnim ognjem tvorila ognjeno - jeklen zid, ob katerem so se razbijali italijanski pehotni napadi. Tu so napadalci obstali ali pa so se umaknili proti svojim izhodiščnim položajem, vendar ne povsod. Ponekod je bila obramba preslaba, razbita in pobita. Tu so tedaj nastale manjše ali večje praznine, v katere je prodirala napadalčeva pehota. Ta pa navadno ni mogla ali ni znala izkoristiti in poglobiti doseženega uspeha. To valovanje, dva koraka naprej, en korak nazaj in spet narobe, je trajalo do končne izčrpanosti. Takrat je ofenziva začela hirati in umirati. Tako se je bitka končala. Tako se je začela deveta italijanska ofenziva, ko je 1. novembra italijanska pehota okrog 11. ure začela napad, ki ga je spremljal artilerijski ogenj z bombardami in rojem vojnih letal. Spočetka napadalci pri Gorici niso imeli nikakršnega uspeha, čeravno so bili v veliki premoči, posebno še na področju od Sv. Marka do Mirna. Tod je položaje branila 43. avstrijska divizija, napadal pa jo je VIII. italijanski korpus. Med bitko se je napadalcu posrečilo zasesti prednje jarke na nekaterih mestih, ki pa so si jih pozneje s protinapadi Avstrijci zopet pridobili. Najhuje je bilo na Krasu med Volkovnjakom iri Hudim logom, vzhodno od Nove vasi. Na tem sektorju je napadala italijanska pehota v tako zgoščenih in globokih vrstah, da so bile podobne širokemu plazu človeških bitij. Kriki «Savoia» so skoraj preglasili treskanje granat in bombard. Branilci sprednjih avstrijskih položajev so bili pobiti in pomendrani. Napadalne enote so se že približale Kostanjevici. Levo, pri Volkovnjaku, se je branil 27. kranjski polk in pri Hudem logu se je še držal 11. češki polk. V obrambi je nastajalo vedno več vrzeli, v katere so prodirale napadalčeve enote. Vse je kazalo, da bo tu prišlo do preboja fronte. Številčno slabša avstrijska artilerija je vrgla na ogroženo mesto ves razpoložljiv materialni in fizični potencial, da bi vrste napadalcev razbila, razredčila in ustavila. Iz vrtač, zaklonišč in obrambnih jarkov druge obrambne črte so se, kot razjarjene čebele vsuli roji avstrijskih ju-rišnih in drugih enot ter krenili v protinapad. Težko je opisati krvavo bojno zmedo, ko so se med seboj pomešali sovražni si borci. Uporabljali so vsakovrstno orožje — od bomb, kija, bajoneta in puškinega kopita do strojnice in puške. Obupno stokanje ranjencev in njihovi kriki na pomoč so utonili v hrupu bombnih eksplozij, klopotanju strojnic, pokanju pušk in gromkih bojnih klicip — «hura», «Savoia». Prišla je noč in z njo navidezno, zatišje. V mraku so se avstrijski bataljoni spet spustili v protinapad; tako so zaustavili italijansko napredovanje in utrdili obrambo. Vendar so enote III. italijanske armade osvojile Volkovnjak, vasico Fajti (k. 363). razvaline Kostanjevice in vasico Hudim logom. (Nadal/evanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6 PP S59 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprel plačana celotne 25 000 lir. Letna naročnine za inozemstvo 38 000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470.00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 61000 Ljubljane« Oglasi ob de« Postni rekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, viiine 43 mm) lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice Ir sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku »N upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. i j član italijanske tl fzdaja^^ZTT zveza čaiopisnih|| 1. julija 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska I ‘založnikov FIEG p. Al UKREP NAJ BI PRIČEL VELJATI 31. JULIJA IN SICER ZA DOBO DVEH LET «Zapora» univerz tujcem sprožila val ogorčenja Družbenopolitični in akademski krogi zavračajo utemeljitev koraka s prenasičenostjo univerz in s potrebo po zagotovitvi javnega reda - Nevaren napad na pravico do študija RIM. 30. — Okrožnica, s katero je prosvetni minister Malfatti po navodilu zunanjega in sporazumno z nortanjim ministrstvom sporočil, da ne bodo smele italijanske univerze od 31. julija t.l. in za dobo dveh let več sprejemati tujih študentov, je močno vzburila duhove. Na račun omenjenega ministra, ki si je s svo jimi ukrepi že v preteklosti osovra-žil večji del študentskega gibanja, kot tudi na račun ministrstev za notranje in zunanje zadeve ter vla- ATENTAT NA BRZOVLAK 701 Javni tožilec zahteva 6 let zaporne kazni ra Moxedanovo RIM, 30. — Pred kazenskim sodiščem se je danes začel proces proti Marii Riti Mo.\edano in Mariu Grengi v zvezi s spodletelim bombnim atentatom na ekspresni vlak 710 (Neapelj-Brcner) z dne 6. februarja. Peklenski stroj so našli po golem naključju ob 1.30, torej, kot so dejali preiskovalci, le nekaj trenutkov, preden bi moral pognati v zrak kompozicijo. O prisotnosti bombe na vlaku je seznanila načelnika varnostne službe za Lacij Fra-granzo sama Moxedanova, ki so jo nato zaprli pod obtožim poskusa pokola. Pozneje .je ta obtožba padla, nadomestka pa jo je obtožba motenja javnih prevozov. Še danes ni jasno, če je šlo za spodleteli ali pa le za hlinjeni atentat, ki bi se sicer utegnil tragično končati. Preiskovalci so namreč še vedno mnenja, da si je Moxeda-nova zadevo omislila z namenom, da bi kot obvcščcvalka SdS dosegla izpustitev iz zapora ljubimca Fioralisa. Obtoženka danes ni hotela odgovarjati na vprašanja, češ da ji je fantomatično «oboroženo gibanic za osvoboditev izpod komunizma* (!) zagrozilo s smrtjo, ko bi odprla usta. Gren-ga, ki ga je Maria Rita skupno z nekaterimi drug:mi obtožila atentata, se mora zagovarjati zaradi izdelave oziroma posesti orožja in razstreliva, o katerem pa pravi, da ničesar ue ve. Javni tožilec .je za Moxedano-vo zahteval 5 let zaporne in 400.000 lir denarne, za Grengo pa 0 mesecev zaporne in 80.000 lir denarne kazni, tdg) zato. ker vlada v njihovih deželah sistem omejenega števila (»numerus clausus*), medtem ko so bile italijanske univerze že od nekdaj po tra diciji odprte tujim prišlekom, z druge strani pa tudi. ker morajo na tujem študenti pred vpisom na univerzo polagati poseben sprejemni izpit, česar pač pri nas ni, oziroma je drugačne narave in velja le za tujce. Tu mislimo na univerzo za inozemce v Perugii, kjer se morajo naučiti italijanskega jezika, zato da presto^ pijo prag te ali one univerze. V zadnjih dveh letih je posebno narastlo število ameriških študentov, ki skoraj brez izjeme študirajo medicino. V Z£)A so medicinske fakultete «pretesne». zato fantje in dekle ta obiskujejo dve leti ustrezno fakulteto v Italiji ter se nato vrnejo v domovino, kjer jim tu opravljene izpite priznaio brez težav. Omemii smo, da je «zapora* univerz tuji mladini utemeljena tudi z motivacijo javnega reda. V resnici ni nobena novost, da sc inozemski študentje radi vključujejo v tukajšnja skrajnopolitična gibanja tako levičarske kot desničarske narave. Toda med prvimj gre predvsem za prišleke iz dežel, kjer vlada fašistični teror ter povsem upravičeno iščejo solidarnosti pri italijanskih vrstnikih in sploh tukajšnjih demokratičnih krogih. To pa tudi ni nič slabega, nasprotno. Drugače je z desničarji. ki pa niso več le študentje, temveč že nekakšni vohuni. Fašistični kolovodja Almirante je npr. po pisanju ugledne italijanske tedenske revije svoj čas začel zbirati med i; ranskimi študenti' elemente, da bi mu izdajali svoje vrstnike, ki nasprotujejo žolčno protikomunistično nastrjeni vladavjni šaha Reze Pa-hlevija: »podatke* je vodja MSI vestno posredoval šahu in nič koliko »krivih* iranskih študentov je po povratku iz Italije v domovino končalo v ječah, kjer so podlegli mučenjem. oziroma preprosto izginilo. Le v tem oziru je torej Malfattijev u-krep morda dobrodošel. . . Nazadnje še to: ne glede na okoliščino. da bi morale o sprejemanju tujih študentov odločati izključno a-kademske oblasti, je ukrep tudi v nasprotju s sporazumi o znanstve nem in tehničnem sodelovanju, ki iih ie Italija sklenila z (Iruaimi. tako še zlasti nerazvitimi in državami v razvoju, (dg) RIM. 30. — Upravni svet radiotelevizijske ustanove se bo sestal 12. julija, da izvoli novega glavnega ravnatelja. Aba Lban obišče Združene države de sploh letijo iz družbenopolitičnih ter akademskih krogov žolčne kritike. Zakaj? »Zaporo* univerz inozemskim mladincem, ki bo zakonito uveljavljena z ustreznim odlokom (tega so pravkar pričeli snovati), utemeljujejo oblastniki s prenasičenostjo vseučilišč, nenazadnje pa tudi z množitvijo izgredov, med katerimi je bilo nedavno, kot znano, tudi več oseb ubitih. Dejansko so Cossiga in njegovi sodelavci prepričani, da tuji študentje podpihujejo italijanske k terorizmu, zatorej treba javni red zaščititi predvsem tako. da jim stopimo na prste. To je kajpak viden dokaz nemoči državnega aparata, ki se mu krepko majejo temelja in si skuša pomagati, kot pač ve in zna. Seveda povsem napačno, kajti dra stični in v odnosu do akademskih oblasti diskriminacijski ter protidemokratični ukrep ne le ne bo pomagal našim univerzam iz krize, v katero so zabredle pod skorumpiranimi »baroni*, temveč bo zadal hud udarec širjenju italijanske kulture v svet. kakor poudarja socialistični zunanjepolitični izvedenec Ajel-lo. Ostrejšj je Pietro Caruso, ki je v mladinski federaciji PSI zadolžen za šolska vprašanja: »Ukrep odraža nemoč pristojnih dejavnikov, kolikor zadeva smotrnejšo porazdelitev tujih študentov med vseučilišča (največ jih je v Bologni. Neaplju. Rimu, Perugii, Sieni in Padovi, op.ur.), zlasti pa pomeni nezaslišan poskus, da bi čimbolj omejili pristop mladih k študiju*. Dokaj odločno je Malfattijevo o-krožnico ožigosal tudi ravnatelj rimske znanstvene fakultete Tecce, ki ga je označil kot atentat na avtonomijo univerz in pripomnil: »Niti'moja fakulteta niti samo vseučilišče ne moreta sprejeti ukrepa, ki izrecno u-tesnjuje njuno kulturno vlogo*. Na italijanskih univerzah je danes po uradnih podatkih okoli 50.000 inozemskih študentov (mnogo je'tudi takih, ki obiskujejo tukajšnja vseučilišču, ne da bi predhodno obvestili o tem italijanska diplomatska predstavništva v deželah, od koder so dv-uiovali semkaj). Največ je Grkov, sicer blizu 15.000, sledijo po vi' M mladinci iz Irana, raznih a-rahskih dežel in pa latinskoameriških ter azijskih držav. Do t. 1974 so se smeli prosto vpisati na to ali ono univerzo, pozneje pa so tukajšnje oblasti zaradi pretiranega osredotočenja tujcev v pičlem številu vseučilišč odredile, da mora za porazdeljevanje inozemcev skrbeti skupnost rektorjev. Cernu prihajajo v Italijo? Pretežno TEL AVIV. 30. - Bivši izraelski zunanji minister, laburist Aba Eban, ki vel ja danes v odnosu do »jastrebov* kljub vsemu še vedno za «go-lobico*. se bo v kratkem odpravil na pronagandno misijo v ZDA. Tam bo imel vrsto konferenc, na katerih bo obrazložil Amerikarcem stališče nove Beginove vlade-do palestinskega vprašanja. Potovanje v ZDA je Aba Ebanu, predlagal sam zunanji minister Moše Dajan. Eban, ki bo bržkone moral na zatožno klop zaradi znane kršitve izraelskih, valutnih predpisov (z ženo je v brk zadevnim predpisom imel zajeten tekoči račun na tujem), soglaša s pripadniki desničarskega «likuda». ki je na vladi, glede potrebe, da Izrael ohrani tudi v bodoče zdajšnje meje. Ravno tako, kot Begin, tudi nasprotuje ustanovitvi samostojne palestinske države, pač pa predlaga določene o-zemeljske koncesije Arabcem v Cis-jordariiji, na kar Begin noče pristati. češ da je Cisjordanija »osvobojeno ozemlje*. Begin bo odpotoval 19. julija v Wa-shington in ni izključno, da bo prišlo do Ebanove misije v ZDA pred tem datumom. Nov zločin skrajnih desničarjev SAUDSKA ARABIJA BO MORALA PODRAŽITI SVOJ PETROLEJ ODPOVED PODRAŽITVI KORAK K POENOTENJU CENE NAFTE OPEČ Malo verjetno, da se bosta Libija in Irak na lastno pest odločila za podražitev Na sliki 23-letni zapriseženi stražnik Remo Pietroni, ki ga je včeraj ustrelila trojica mladih fašistov in avtomobil, s katerim so se pripeljali zločinci. (Telefoto ANSA) DUNAJ, 30. — Sklep devetič držav OPEČ, da se odpovedo 5-odstot-ni podražitvi petroleja, ki bo morala stopiti v veljavo s 1. julijem, je sicer znotraj organizacije povzročil nekaj zmede, bo pa vsekakor koristil potrošnikom, trdijo mednarodni izvedenci. Za Libijo in Irak, ki včerajšnjega sklepa nista podpisala, se še’ne ve, ali bostsa petrolej podražila ali ne, vendar bi jima tak sklep zaprl vrata skoraj vseh petrolejskih tržišč, ki lahko črpajo pri državah, ki prodajajo nafto po mnogo nižjih cenah. Saudska Arabija in Združeni arabski emirati, ki so decembra podražili petrolej samo za 5 od sto in ne za 10, kot ostale članice OPEČ, bo-bo v prihodnjih tednih najbrž pri- ............................minil................................Hlinili....iiiiiimiimiimminiiimiiiMimiimiiiiimmiimiiiimi.mil........................m.....m.....minulim....................................................... KLJUB URADNEMU MOLKU VATIKANSKIH OBLASTI Lefebvre prekoračil mejo, izza katere Fašisti umorili mladega ni katoličanu več povratka v skupnost zapriseženega stražnika Vatikanska kongregacija za verski nauk naj bi kmalu izrekla svoje uradna mnenje o «zadevi Lefebvre» - V nedeljo v Nici prva maša enega Lefebvrovih varovancev PARIZ, 30. —- Z zadevo tradicionalističnega francoskega škofa Marcela Lefebvra in z njegovim uporom proti »novotarijam* ki jih je prinesel zadnji vatikanski koncil, se ukvarja danes' ves francoski tisk, potem ko je msgr Lefebvre. ki ga je oapež suspendiral a divi-nis rred letom dni, včeraj posvetil 14 novih duhovnikov in s svojo pridigo v bistvu zabredel v herezijo. Pariški dnevnik ugotavlja, da je Lefebvre prekoračil tisto mejo izza katere za pravovernega katoli čana ni več povratka S tem. da je posvetil štirinajst novih duhovni-' kov; kljub svarilomf rimskega na peza Pavla VI., je Lefebvre v bistvu povzročil" razko: v katoliši;' Cerkvi, čeprav, ugotavlja soglasno ves francoski tisk. bo ta razkol imel le majhne posledice za ogromno večino francoskih vernikov. Francoskemu škofu sledi le majhna skupina doslednih tradicionalistov. medtem ko je večina francoskih katoličanov ostaia zvesta papežu in drugim škofom, nravi akademik Fcurastie, ki obenem ugotavlja. da večina tistih, ki imajo sicer kritično stališče do pokoncilskega gibanja, ne bo sledila Lefeb-vru. Obžalovali bodo samo, da 1-ma «dobra stvar* samo enega zagovornika, ki pa je zabredel v politične izjave, ki so popolnoma tuje ven. sOuotidien do Pariš* predvideva. da je gibanje francoskega škofa obsojeno na stagnacijo tar izraža upanje, da b°'lo njegovi o-čenči posvetili svoio poz.ornost pomembnejšim vprašanjem, kot so tista, s katerimi se ukvarja »človek. ki se že samo ponavlja*. »Le Matin* piše, da so se na zborovanju v Econu zbrali vsi stari, zagrenjeni nazadnjaki, za katere je vsaK napredek simbol zla ter dodaja, da ie Marcel Lefebvre polariziral vso reakcijo in vso skrajno des nico. Vsi komentatorji, ki se ukvarjajo s primerom tradicionalističnega škofa, so mnenja, da Sveta stolica Lefebvra ne bo izobčila. Desničarski dnevnik «L’Aurore», ki je v preteklih dneh s slabo prikritim zadovoljstvom pisal o kompromis / med Vatikanom in zahodnimi Komunističnimi partijami, kompromisu. katerega žrtev naj bi bil za radi svojega neizprosnega protikomunizma Marcel Lefebvre. trdi da nes. da bodo samo skrajneži zahtevali njegovo izobčenje. Omenjeni «Quotidien de Pariš* na ugntav i.ja tudi, da bi papež, ko bi izobči) msgr. Lefebvra. šel slednjemu sa mo na roko. saj' bi iz njega nart ciil mučenca, s katerim bi se me g-cvi somišljeniki lahko ponašali Zato naj tisk in druga sredstva obveščevanja ne govorijo o ra/ko lu, ko gre samo za neznatno bolezen v okviru katoliške cerkve. Richterjevi oziroma 4,5 stopnje po Mercallijevi lestvici. Od 18. junija je ta v Furlaniji prvi sunek, obenem pa gre za 389. sunek jakosti preko 4. Mercallijeve stopnje po strahovitem potresu z dne 6. maja lani. Libanonski zunanji minister v Kairu IMHIIIIIIItMIIHMIIIIIIHt lllltl IHMIIIIIIIIIMUIIIIIIIIIIIUMIIUIH lili HHIII »lili IMIIIIIIIMIII »m II lili HltltlHlMlttlll TERORISTIČNI NAPAD NA SEDEŽ MESTNIH REDARJEV V BOLOGNI Neznani teroristi so včeraj ponoči izvršili bombni atentat ua sedež mestnih redarjev v bolonjski četrti Barca blizu nogometnega igrišča. Peklenski stroj (nekaj hektogramov tritola) je močno poškodoval stopnice pred vhodom v zgradbo, kakor tudi suma vhodna vrata in del notranje opreme. Na sliki prizorišče atentata takoj po eksploziji (Telefoto ANSA) Po mnenju nekaterih teologov bo Sveta stolica, ki se sicer o tem še ni uradno izrekla, naročila va'! kanski kongregaciji za verski nauk naj izreče svoje mnenje o »zadevi Lefebvre*. ki je že na robu razkola. Proden se bo Vatikan uradno izre kel o francoskem škofu, ki so ga že suspendirali a divinis, bo naiviš ja teološka oblast rimske Cerkve, bivši sveti urad. ki je odvisen neposredno od papeža in je nraktjčno najpomembnejše vatikansko mini strstvo. moralo uvesti preiskavo o njegovem uporu. To naj bi jim omogočilo, da zberejo ootrebno dokumentacijo in izrečejo boli teološko, kot pravno sodbo Postopek, ki ga- je Dred tremi leti začel papež Pavel • VI., ko je imenoval posebno komisijo, ali ko misijo «ad hoc*. kot se temu reče v cerkvenem jeziku, ki nai bi preučila Lefebvrovo dejavnost (predvsem poučevanje v semenišču v Econu). se torej nadaljuje. V ko misiji so bili kardinali Wright, Gar-rone in Tabera Arac/z. ki so Lefebvra zaslišali in proučili tudi poročila o njegovi dejavnosti, o katen so izrekli negativno mnenje. Tudi švicarski škof, v čigar škofi ji se nahaja semenišče, ie umaknil svoje privoljenje za njegovo delo vanje. Lefebvre se .je zato DritožiJ na vrhovno vatikansko sodišče, ki je njegovo nritožbo zavrnilo. Kljub temu pa francoski škof ni odnehal: lani je posvetil 13 duhovnikov, nakar so ga susoendirali a divinis, letaš na še drugih 14 Eden od teh. Jacques Marie Seuillo'., bo Drav v nedeljo v Nici daroval svojo prvo slovesno mašo. ki se ie bo udeležil tudi Lefebvre in za katero so že odposlali vabila v katerih med drugim poudarjajo pomen odpustov, ki so jih deležni »tisti, ki se udeležijo prve maše novega duhovnika. Nova pobuda msgr. Lefebvra je v katoliških krogih v Nici povzročila dokajšnje ogorčenje (if) RIM, 30. — Pravosodna komisija v poslanski zbornici je odobrila vladni zakonski osnutek, ki predvideva nagrado v višini 500.000 lir za vse upokojene jetnišniške paznike v primeru ponovnega začasnega vpoklica v službo. Osnutek mora sedaj 0-dobriti še senat. KAIRO, 30. — Libanonski zunanji minister Butros, ki je dospel včeraj na obisk v Egipt in se sestal s Sadatom, se je danes razgovarjai ločeno še z glavnim tajhTkbrri' Arabske zveze Riadom ter egiptovskim kolegom Fahmijem. Beseda je tekla o vprašanju pomiritve v Libanonu. Butros obišče v prihodnjih dneh še Saudsko Arabijo in Kuvajt. Sovjetska podzemeljska jedrska eksplozija VVASHTNGTON, 30. - Glasnik n-meriške uprave je sporočil, da so v torek zabeležili potresne sunke, ki jih je skoraj gotovo povzročila sovjetska podzemeljska jedrska eks plczija. Kaže. de je do eksplozije prišlo na območju Semipolatinska v Sibiriji, kjer imajo Sovjeti ponavadi svoje jedrske poskuse. Torkova eksplozija naj bi bila že tretja v letošnjem letu, zabeležili pa s-> jo tudi v opazovalnici v Uppsali na Švedskem, kjer so mnenja, da so sunki dosegli jakost 5,2 stopnje Richterjeve lestvice. GRE ZA ČLANE FLORENTINSKE «FRONTE DELLA GI0VENTU» Remu Pietroniju je bilo komaj 23 let * Zapušča nosečo ženo in sinčka • Zločinci so se baje pripravljali na atentat FIRENCE, 30. — Troje mladih fašistov je ponoči s strelom v trebuh umorijo komaj 23-letnega zapriseženega stražnika Rema Pietroni ja. Pokojni zapušča nosečo ženo Antonello Pazzaglia in približno poldrugo leto starega sinčka Davida. Imena ubijalcev: Luca Poggiali (20 let). Umberto Sinatti (21) m Gaetano Sinatti (20) — slednja sta seveda brata. Tragični dogodek se ie nripeti! med 1.30 in 1.45 v samotni ulici v neposredni nližini nogometnega igrišča v Covcrcianu. ki je last državne nogometne zvCze in kjer redno trenira italijanska ekina nreti pomembnimi mednarodnimi srečanji. Pietroni. ki biva v Sesiu Fioren-tino ie to hoč nadomestil kolega, ki je na dopustu. S kolesom ie no časi vozi! pa ulicah, sc občasno ustavljal in pregledoval vhodna vrata trgovin, ko se > znašel nred trojico 'Sumljivih moških. Ko so ga ti zapazili, so se spravili v beg ter mimogrede najmanj trikrat m-strelih proti stražniku. Eden od strelov ga je zadel v trebuh m nesrečnik je izdihnil še nred spre jemom v bolnišnico Imel na je še toliko moči, da ie r pomočjo oddajnosprejemnega aparata no zval na pomoč kolege »Argo*, ki združuje vse florentinske zaprisežene stražnike. Ti so prispeli na kraj umora skupno r policijskimi agenti in karabinjerji po nekaj minutah. žal pa mlademu Remu niso mogli več pomagati. Streli so prebudili stanovalce bližnjih poslopij, tako da je neki: ženska zapazila z okna dva mla- deniča, kako sta urno bežala — ni znano, če so nri uboju sodelovali vsi trije fašisti, oziroma, če je Pietroni zalotil dva, medtem ko je troji čakal pajdaša v nedaleč parkiranem avtomobilu, ki so ga zločinci tudi pustili na mestu. V njem so preiskovalci našli z bencinom napolnjen hranilnik, nekaj razstreliva in več letakov, ki jih sedaj možje postave proučujejo. Na kraju umora pa so odkrili tri pra zne naboje kalibra 7,65 (enega j e izstrelil Pietroni. morda šele. Itn je ležal v mlaki krvi na asfaltu) in tri neizkoriščene naboje kal. 6,35 (očitno se .je enemu od napadalcev revolver zataknil). lagodili svojo ceno tisti, ki velja v drugih državah organizacije, zato .je še manj verjetno, da bosta Libija in Irak ponovno podražha svoj petrolej. Sklep, ki so ga sinoči sprejele države OPEČ (Alžirija. Ekvador, Ga- j bon. Indonezija. Iran, Kuvajt, Ni- ^ gerija. Katar in Venezuela), je g gn interesu enotnosti in solidarnosti ,le( znotraj organizacije same. Opazo- na, valci pa so mnenja, da pomeni pred- Sjj, meni zmago saudske politike, če- j^p prav bodo morali Združeni arabski S() emirati in Saudska Arabija podra- da žiti svoj petrolej. Ministri za petro- (jcj lej OPEČ se bodo sestali v Stock- tH)( holmu od 12. do 14. julija in osred- j, n ja tema takratnega pogovora bo prav gotovo poenotenje' cene petro- SVc leja. da Politika zmerne cene nafte bo S() preprečila velike podražitve v bliž- Vla nji bodočnosti, kar bo vsekakor ko- st;jj ristilo zahodni industriji. V prvih šestih mesecih so Saudska Arabija tun. in Združeni arabski emirati, ki so prodajali petrolej po nižji ceni. povečali proizvodnjo za 20 od sto. Frank Ikard, predsednik ameriškega inšCtuta za petrolej, je izrazil svoje zadovoljstvo ob sklepu devetih držav OPEČ, 'vendar je dodal. da ostaja dobava petroleja ena najšibkejših točk ZDA. saj je Amerika še vedno preveč odvisna od . uvoza te surovine, ki obremenjuje J ameriško plačilno bilanco za 35 mi-lijard dolarjev, kar se bo v prihodnjem letu. kljub zmerni podražitvi, ^ zvišalo na 45 milijard dolarjev, (if) Najdba v avtomobilu kaže, da so se skrajnodesničarski morilci pripravljali na atentat — v resnici se tam blizu nahajata velik vodni rezervoar na oporah stebrih in centrala ENEL. Kakor je pojasnil časnikarjem namestnik državnega pravdnika dr. Eleurv so preisko valci zasledili ubijalce ixi zaslugi omenjenega avtomobila (simca 1301 FI 807293) ki jc last. matere bratov Sinatfi. Trojico bodo skoraj gotovo obtožili sodelovanja pri namernem umoru in nedovoljeno oo-sesti orožia ter razstreliva. Vsi trije so iz Firenc. Poleg njih so agenti aretirali še 32-letnega Ezia Senesija, ki je, kot ubijalska trojica, član zloglasne mladinske organizacije misovskega gibanja (MSI) »fronte della gio ventil*. Na njihovih domovih so preiskovalci odkrili večjo količino orožja, streliva in razstreliva. (dg) • IMMMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI lil IIIIIIIMIIMt III HllllIlHIMIIIMIIIIIHIlf MII lil lllltllllMIIIHIMIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIirtlllllll«lll II IIIHHtl 111111111111111111111111111111111111 POMEMBEN KORAK AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA Carter zavrnil načrt o izgradnji strateških jedrskih bombnikov B-l Hud udarec vojaškim krogom in letalskim industrijcem Lažji potres v Furlaniji TRST, 30. — Poskusno geofizikalno opazovališče pri Briščikiii je ob 18. uri 6’ in 03.6” zaznamovalo lažji potresni sunek z epicentrom v Furlaniji. sicer nekje na območju Humi-na. Potres je ustrezal 3,2 stopnje po WASHINGTON, 30. - Predsednik Carter je proti vsem pričakovanjem zavrnil načrt, ki je predvideval izgradnjo 244 bombnikov B-l, od katerih bi vsak veljal ameriško upravo sto milijonov dolarjev. Po mnenju izvedencev bi ta letalska armada bilu najmočnejša jedrska sila na svetu. V prihodnjih tridesetih letih pa bi gradnja bombnika B-l stala ameriške davkoplačevalce sto milijard dolarjev. Na svoji redni petnajstdnevni tiskovni konferenci je Jimmy Carter držal obljubo, ki jo ‘je dal svojim volivcem med volilno kampanjo ter zavrnil orožje, ki bi bilo, je dejal, »nedopustna potrata denarja ameriških davkoplačevalcev*.' Da bi delno zadostil zahtevam, ki so prihajale predvsem iz vojaških krogov ter iz krogov velikih industrijcev, je Carter sklenil, da bodo poskuse z B-l nadaljevali, da bi lahko s temi letali nadomestili izredno izpopolnjene raketne izstrelke, v bistvu letala brez pilota «cruise», če bi se pri izvedbi tega načrta nekaj zataknilo. Preds. 'nikova odločitev je presenetila vse. Industrijski in vojaški krogi so že nestrpno čakali, da bi začeli izvajati onerativne načrte, saj so bili mnenja, da bo Carter vsaj delno zadostil njihovim zahtevam. Parlament je namreč prav včeraj sklenil dodeliti za izgradnjo bombnika milijardo in 400 milijonov dolarjev. Pred svojo tiskovno konferenco je Carter imel daljši pogo-vpr z voditelji skupin ’ v kongresu ter jim obrazložil svoje stališče. Kongres bq morda proti njegovi o-dločitvi, vendar je za sedaj videti malo verjetno, da bi mu uspelo o-nesposobiti Carterjev sklep, še zlasti, ker je slednji povedal, da se bodo poskusi z letalom nadaljevali istočasno s poskusi z istrelki «crui-se» in s starimi bombniki B-52 strateškega zračnega poveljstva. Jedrska obramba ZDA sloni sedaj na treh orožjih: na raketah, ki jih nosijo podmornice, na raketah v zemeljskih oporišči in pa na že obstoječih bombnikih B-52. Carter sicer ni izključil možnosti, da svoj sklep prekliče, če bi prišlo do poslabšanja odnosov s Sovjetsko zvezo. Vendar bi se morali zelo, zelo poslabšati, česar pa Carter, kot je sam izjavil, ne predvideva. Njego va današnja odločitev b. celo lahko prispevala k popuščanju napetosti, saj je njen namen predvsem doka zati Sovjetom ameriško dobro voljo. Zagovorniki takojšnjega prehoda k operativnemu načrtu za proizvodnjo B-l zlovešče trdijo, da v Kremlju že nazdravljajo z vodko ob Carterjevi odločitvi. Poleg tega napovedujejo gospodarsko krizo, češ da bo Carterjev sklep zmanjšal delovna mesta v Kaliforniji za 60 tisoč enot. Na svoji tiskovni konferenci je Carter obravnaval tudi odnise s Sovjetsko zvezo, vprašanje Bližnjega vzhoda, odnose z LR Kitajsko, ceno petroleja in še nekatere druge probleme. Izrazj je upanje, da bi se čim prej sestal s sovjetskim predsednikom Brežnjevom, ni pa potrdil niti'datuma (avgust), niti kra- ja (Aljaska), takega morebitnega sestanka. Politični opazovalci pa so mnenja, da letos srečanja med Carterjem in Brežnjevom ne bo, predvsem zaradi znatnih težav, do katerih je prišlo v pogajanjih o omejitvi strateške oborožitve ter nikakor ne dobrega vzdušja med obema velesilama. V zvezi z Bližnjim vzhodom p« je po vseh polemikah zadnjih dni med Washingtonom in Jeruzalemom Carter dejal, da o tem ne bo več govoril, dokler se ne bo prihodnji mesece sestal z novim predsednikom izraelske vlade Beginom, ki Washingtonu 19. julija, (if) bo v 47 od sto Angležev za umik iz EGS LONDON, 3«. - Sedeminštiride set pd sto Britancev je za umik Velike Britanije iz Evropske gospodarske skupnosti. Ustanova Gal lup, ki se ukvarja z anketami, da bi ugotovili, kakšen je trend javnega mnenja, je postavila svojim anketirancem naslednje vprašanje: »Če bi razpisali referendum, nn katerem bi se morali odločiti za nadaljnjo udeležbo Velike Britanije v EGS ali pa za njen umik, kako bi glasovali?* Na to vprašanje je 47 od sto anketirancev od govorilo, da bi glasovalo za u-mik, 38 od sto proti umiku, 15 od sto pa nima točnega mnenja. Anketo so izdelali za britansko radijsko in televizijsko družbo BBC. P MILAN, 30. — V Cusanu MilaninU M je izdihnila 39-letna Maria De Pie-tro iz Nicotere (Catanzaro). Obduk; ,u cija je pokazala, da je umrla zaradi tuberkuloze in deloma jetrne ciroze, J®ni ki jo je močno pospešilo pomanj-1,1 a kanje hrane. Z možem MichelejeiH cj*|' Vulpiom, ki je že dolgo brez dela, Mi sta se zadnje čase hranila izključ-kar no s kruhom in mlekom, stanovala*0 pa sta v sobici brez vsakih higien- skosanitarnih naprav. NAPETOST V BELFASTU Dva mrtva v atentatu na britanski avto BELFAST, 30. - »Eden najhujšik ke Bor Stili R Jes kosi dar :da najnevarnejših napadov na bri-i!10*1 ■ - - - - iLudi lansko vojsko,* je dejal predstav- -■ nik britanskih vojaških oblasti, koP(,l( je poročal o atentatu, v katercnJ •ja* sta danes ponoči zgubila življenj« s ___.i *i__....:~i... Tom dva angleška vojaka, nekaj drugih * je bilo ranjenih. Teroristi K Skil napadli vojaško avtokolono, ki s« jc vračala v vojašnico: vozila so prerešetali z rafali iz brzostrelke- ^ Preiskovalci so mnenja, da je fl° ■v‘l za napad enega samega ostrostrel- j. : ca, ki se je potem pravočasno maknil. S tem atentatom se je ’ vilo ubitih britanskih vojakov vb;i,1 letošnjem letu povzpelo na 9 samo^, v pokrajini Belfast. Do tega noč-Ljg' nega atentata prihaja prav na L,n predvečer začetka razprave v lt>n^SjUc| donskem parlamentu o obnovitvi jV0| uprave v pokrajini in o sprejetju po- q sebnih zakonov proti terorizmu. Kpj Kitajska solidarnost do palestinskega boja — Vicekomandant^'' Tiki vali bi t ski Ko Kibf PEKING, 30. palestinske vojske in član glavnega ( odbora »Al Katah* Abu Jihad, ki ')e ,1 v ponedeljek dopotoval na čelu pa* p lestinskega odposlanstva v LR K>' tajsko (na vabilo pekinške vlade)i^' se jc danes sestal s Hua Kuo-feh'pa.( gom. Agencija Nova Kitajska P?r°'t0]jj ča, da je srečanje trajalo 2 uri Vodja KPK in predsednik vlad« Hua Kuo-feng je izrazil solidarnost j ' | s palestinskim ljudstvom v boju ‘ ti sionizmu ter imperializmu in m1*! „^^l,.l Aiim.sha iinirt omortn zaželel čimprejšnjo zmago z oboro' ženim bojem. Jihada je tudi zaprosil-^ 0 naj v njegovem imenu toplo po*' ' dravi predsednika izvršnega odbor* Organizacije za osvoboditev Pal*" stine (PLO) Arafata. Strah francoskih industrijcev pred združeno levico PARIZ, 30. — Poizvedovanje .1* pokazalo, da se francoski mali 'h srednji industrijci silno bojijo vstop* združene levice (socialistov in komunistov) v vlado. Anketa, ki je bila izvršena pa naročilu sindikati malih in srednjih industrijcev (vsega nad 15.000 podjetij), kaže. da j« industrijcev najbolj strah povišanj« plač in mezd, ki naj bi ga — tak« pravijo — odredila levičarska vlada kot prvi ukrep. Pripominjajo še, d® bi pod levičarsko vlado prišlo *d« znatnega poslabšanja gospodarskega položaja. MANILA, 30. - Filipinski pred; sednik Marcos je sklenil izpustiti -iz zapora nadaljnjih 500 oseb, ki so jih zaprli na podlagi zakona o izrednem stanju, ker so sumili, da sn odgovorni za politične ali navadne zločine. Marcos je ta teden že izpustil drugih 500 oseb i* zapora. Ti ljudje so bili zaprti poprečno od enega do dveh let.