Stev.201 DlRiLKTOH »BOtitJU,« V S L J K O VLAHOVIČ °UaVN| IN ODGOVORNI O H h DNI K °08an BLAGOJEVlC UREJa UREDNIŠKI ODBOR • nin, ,z^ai» vsak dan razen K® - Cena 10 dinarjev g m* V////A GLASTLOZVEZE KOMUN ISTO V JUGOSLAVIJE »LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA 5. OKTOBRA 1934 • MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO 1. JUL 1951 KOT DNEVNIK, NATO PA KOT TEDNIK • OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA KOT »BORBA« ZA SLOVENTJO SPOROČILO ZDRUŽENEGA POVELJSTVA VARNOSTNEMU SVETU OZN ^Sporazumu vojaških poveljnikov« naj sledi miroljubna rešite« korejskega vprašanja y i # Kr°gih OZN menijo, da hoče to sporočilo hkrati z deklaracijo 16 držav vplivati na javno mnenje neposredno pred zasedanjem Generalne skupščine in politično konferenco 'Pori?* Z0'*- 9:. avgusta (Tanjug). ■-r°štvo proti Da Koreji je v spoznanju, da ponovni amne- ziji Oj p ----J • jv v op Bin !'iZ2vani napad sprožil takojš-nijj . ’i? oboroženih sil Združe- nem aro'^oy,« je rečeno v poseb-stVa sPj>roeilu Združenega povelj-Snr,.„'iarnostnerTlu svetu OZN. Docr Je izročil vršilec dolž-JairP.aiufri,škega delegata v 0Z.N ki°!?Si ^sdssvort in je bilo v oblizan ino,UmA" razdeljeno vsem dok n'cam OZN. ^i^Poroeilo govori na več me- krojjih r,7MZZVa!lem naPa,du‘- V Hie h vTV. r?z'agajo to kot na-so .o,,. ’n druge države, ki kor!« ude‘ežile korejske vojne, ne ki n. P,rev,zele nobene akcije, če j(a{: «dsednik Južne Koreje Sing Ce h s*oril nepremišljen korak. Pada' Pa ve“darle prišlo do napo rh,i,irne Združeno poveljstvo 16 si klaracUi- ki jo je odobrilo v kri.91-. ZN, ki so sodelovale akcij o ' v 9. avgusta. Po poro- menjal svojega dotakratnega še- s°viet 7scd k^oskve vrbovni fa, ta pa se ponovno vrača na ukaZo včeraj odobril vrsto svoj prejšnji položaj. ^ ZVP7.1 c cnrpinpmknmi Lin Pijao razrešen v Y ,v, ?yezi s spremembami o >zi«ve. i vladi. Poleg ukaza tavnaaC;lnsKen] in antidržavnem Hongkong, 8. avgusta. (UP). Ra- dv>zl°činskem _________________________________________________ _ Ber'je«,_ o imenovanju dio Peking je danes poročal o zadev°V|u Za m'n'stra notranjih novih imenovanjih visokih kitaj- lahic«’ Mališeva za ministra za skih funkcionarjev in o razrešitvi str«;— : 1 ±-1 *- M- drugih. Med ostalim je tudi ob- javil, da je odstranjen s položaja general Lin Pijao, predsednik komiteja za finančne in ekonomske posle centralnega vojnega in administrativnega odbora. Ni pa znano, če je Lin Pijao prišel v nemilost, ali pa je razrešen te dolžnosti, da bi se lahko posvetil svojim vojnim nalogam. senka roi“0 industrijo in No-težkjk Za ^'nistra za industrijo st«,, .^rojev in prevoznih sred- l. > ki cn U: 1: * i _L :__ lj je sedaj prvič objavljen nika UJ^az 0 zamenjavi predsed- so bili že prej objav- •^9. rl -V J Gri»« « avne planske komisije govo nia Kosjačenka. Na nje-Sah« tnesto je postavljen Maksim žab? ' ki je bil na tem polo-Pred Kosjačenkom. jnen?ro.^al> smo že tudi o zatožil 1 - vrbovnega državnega mfcn?aa, fonov a, ki ga je za-RiirnK . “denko, znan iz časov Pini .akega procesa proti sku-na čgj°fn’K zločincev z Goringom je bil prej po-ske VK nivšega predsednika planje *«0nusije Voznesenskega, ki k0 J* zamenjan v marcu 1949, nies/6,(,Prvič prišel na njegovo ost-) B?borov. Kosjačenko pa je k0n njegov pomočnik. Ob re-lošn D vlade v marcu le-le?a leta je Kosjačenko za- *"°fest občinskega sveta evin-Nabrežina zaradi tanjšanja kreditov %ITst> 9- avgusta. (Tanjug). — Clnski svet Devin-Nabrežina nj Protestiral zoper sklep Zavezalo* vola®ke uprave, da bo stv zmanjšala finančna sred- a za javna dela v tej občini. _,vojčas je občinski svet Devin- leti žir,a zaProsil M drugo pol-vJ.e letošnjega leta kredite v k«1!1' .60 milijonov lir, toda ta-toi,". je ZVU odobrila samo 15 d .‘ionov lir. Kmalu pa je iz-v drug sklep, po katerem ednost javnih del v tej občini to«®1116 preseči vsote 13 in pol > ’‘iona lir. Končno so v tretje Hr n3^ali vs0^° na 9.450.000 I, fs ukrep Zavezniške vojaške ^Prave je povzročil veliko neza-avoljstvo ne samo med občin-,. lrr>i svetniki, marveč tudi med Vsi em prebivalstvom teh dveh genskih vasi, ker je prvotni hfort določal izvedbo važnih jav-aih del. stva pripravljene začeti splošno vojno v Aziji. Opazovalci v OZN trdijo, da je to najdaljši korak, ki so ga storili ameriški zavezniki, zlasti pa Britanci v svojih izjavah o Kitajski. V krogih britanske delegacije pa trdijo, da sta izjavi v tem smislu že izdala Churchill in Butler, ki ga sedaj nadomešča kot predsednika vlade. Na koncu deklaracije 16 držav je razloženo mišljenje, da »premirje« ne sme imeti za posledico onemogočanje obnove ali kršitev miru v kateremkoli delu Azije. To merjenje na Indokino naj bi bilo tudi opozorilo Kitajski, da svojih čet ne bi premaknila s korejskega bojišča na indokitajsko bojišče. Posebno sporočilo za tem poudarja, da so Združeni narodi pripravljeni lotiti se miroljubnega reševanja korejskega vprašanja in drugih vprašanj, ki so povezana z njim. Zlasti poudarjajo, da je sporazum o premirju »vojaški sporazum vojaških poveljnikov« in da ima politična konferenca, ki naj bi bila sklicana po treh mesecih po sklenitvi premirja, nalogo, razpravljati o umiku vseh tujih čet iz Koreje ter o miroljubni rešitvi korejskega vprašanja. Malokateri opazovalci sklepajo na temelju tega sporočila, da gre predvsem za nezaupanje, ki še sedaj vlada med strankami, ki so bile še pred kratkim v medsebojni vojni. Prav tako sodijo, da opozorila in napovedi morebitnih akcij, če bi se ponovile sovražnosti, ne pomenijo nikakršnega nadaljnjega zaostrovanja. Politična konferenca, poudarjajo vsi opazovalci, bo pokazala kakšno je pravzaprav stanje in šele na to bodo lahko ugotovili, ali je dobra volja, da bi sporazum dosegli po miroljubni poti. V tem oziru opozarjajo na konec posebnega sporočila, ki izraža pripravljenost ZDA, da »sodeluje v polni meri v političnih razpravah«, za trajno rešitev korejskega vprašanja na podlagi smotrov Združenih narodov — da bi bila z miroljubnimi sredstvi združena neodvisna in demokratična Koreja. Sodijo pa tudi, da posebno sporočilo in deklaracija 16 dr- žav računata na politični užitek neposredno pred zasedanjem Generalne skupščine 17. avgusta in pred politično konferenco. Če je to točno, kakor pravijo oni, ki tako pojmujejo čas objavljanja in ton posebnega sporočila, bi bilo to slabo znamenje za nadaljnje razgovore in vzdušje, v katerem bodo imeli te razgovore. Dulles gre poročat Eisenhowerju Tokio, 9. avg:. (UP) — Ameriški zunanji minister John Fo-ster Dulles je zaključil svoje potovanje po Koreji in Japonski in je danes odpotoval v Denwer (ZDA), kjer bo predsedniku Ei-senhowerju poročal o rezultatih svojega potovanja. Pri odhodu je Dulles odklonil vsakršen komentar o Malenkovi izjavi, da ima Sovjetska zveza vodikovo bombo. Severni bodo izročili 389 ujetnikov Pan Mun Jom, 9. avg. (AFP). Davi so v Pan Mun Jomu nadaljevali izmenjavo vojnih ujetnikov. Nasprotna stranka je sporočila, da bo Združenemu poveljstvu jutri izročila 389 ujetnikov, med njimi 100 Amerikancev, 25 Turkov, 25 Britancev in 239 Juž-nokorejcev. *S' %». / ■••i::'., ; Vse kaže, da bodo na Hrvaškem lahko načrpali letos precej več nafte, ker so našli nova naftonosna področja vzhodno od Zagreba. — Na sliki: raziskovalni stolp na novem, bogatem ležišču nafte v Bunjaninih pri Novoselcu, vzhodno od Zagreba, kjer so beli premog našli na področju, ki je dolgo 3 km. JUGOSLOVANSKI DAN" NA CELOVŠKEM VELESEJMU Predsednik Trgovinske zbornice LR Slovenije Stane Cunder je odgovarjal na vprašanja 30 novinarjev — Miha Marinko in Marijan Brecelj obiskala koroški velesejem Celovec, 9. avgusta (Tanjug). I Izjavil je, da bi te stike okre-Na tiskovni konferenci ob »Ju- pila večja uporaba železniške goslovanskem dnevu« na koroškem velesejmu v Celovcu je predsednik Trgovinske zbornice LR Slovenije Stane Cunder izja vil, da se bodo trgovinski stiki med Slovenijo in Koroško, ki uspešno dopolnjujejo gospodarske odnose med Jugoslavijo in Avstrijo, kot Ijaže, v prihodnje ugodno razvijali. VLADNA KRIZA V ITALIJI Socialni demokrati so se premaknili: ALI NAPREJ ALI NAZAJ (Posebej za »Borbo*) točk, ki so pogoj za abstinenco socialistov. Podoba je, da Sara- Ritn, 9. avgusta. Saragat je. , » najprej strmoglavil De Gasperi- fa-,.z^? s ° P9*ez ker perečega ekonomsko-so-ji v tej smeri in o pravem času | cialnega položaja v Italiji ni moč vezale roke. Težko bi verovali, da I (Nadaljevanje na 3. strani.) so te sile sedaj odložile svoje fi-nančno-politično in versko orožje, ko vsakdo ve, da je še pred nekaj dnevi zaradi njih vodstvo krščanske demokracije izdalo sklep, ki izključuje sleherno možnost zveze s strankami centra in govori odkrito o desni koaliciji. Toda če bi tudi izključili to povsem stvarno nevarnost, je še zmeraj odprto vprašanje: ali bo sodelovanje s takšno vlado centra pospešilo proces osamosvojitve socialističnih sil? Nedvomno je, da ni dotok glasov kominformovski levici, ki so ga zaznamovali na zadnjih volitvah, odsev zaupanja v komin-formovsko in sovjetsko politiko, pač pa sad težavnega gospodarskega položaja v državi ter protesta obubožanih, nezavarovanih in brezposelnih delovnih množic proti sedanjemu stanju v državi. Na drugi strani so vzroki protestov delovnih množic dandanes tako izraziti in globoki, da lahko domnevamo in celo trdimo, da jih kompromisna, da, celo leva vlada centra ne bo mogla odpraviti. Kot vse kaže, bo ostalo, če bodo tudi uresničili omejeni socialni program — še mnogo vzrokov, da ogrožene delovne množice ne bodo dale zaupnice vladi preprosto proge Trst — Ljubljana — Graz — Dunaj, po kateri gre sedaj le približno 2 °/o tranzitnega prometa med Trstom in Avstrijo, četudi je ta prometna zveza hitrejša in bolj ekonomična od ostalih prometnih zvez. Predsednik slovenske Trgovinske zbornice je v odgovoru na mnogoštevilna vprašanja 30 avstrijskih in tujih novinarjev poudaril koristi obmejnega blagovnega prometa, ki bi ga lahko v prihodnje vzpostavili med Slovenijo in Koroško. Poudaril je tudi prednosti, ki bi jih imela za gospodarstvo obeh držav prometna zveza skozi Ljubeljski predor ter sezonska letalska zveza Celovec—Ljubljana—Reka. Stane Cunder je na koncu izrazil upanje, da bo med Slove- Razen mnogoštevilnih drugih obiskovalcev sta si danes ogledala kolektivno razstavo slovenskih podjetij na koroškem velesejmu tudi predsednik Izvršnega sveta LR Slovenije Miha Marinko in podpredsednik Marijan Brecelj. Poslanik Wodak v Grazu Celovec, 9. avgusta (Tanjug) Po razgovoru s koroškim poglavarjem Wedenigom je avstrijski poslanik v Beogradu dr. \Valter Wodak včeraj obiskal poglavarja Štajerske Krainera. Pri tej priliki je obširno razpravljal s poglavarjem Krainerjem o vseh vprašanjih, ki so važna v odnosih med Jugoslavijo in Štajersko. Proslava v Sičolah Koper, 9. avgusta. (Tanjug). V Sičolah, rudarskem središču jugoslovanske cone STO, je bilo danes zborovanje pred proslavo 10. obletnice priključitve Slovenskega Primorja Jugoslaviji in nijo in Koroško sklenjen gospo- I ustanovitve primorskih brigad IX. darski sporazum. ' korpusa. Odmev na govor Malenkova New York, 9. avgusta. (Tan-1 V krogih OZN so na izjavo jug). Izjava predsednika sovjet- j Malenkova neposredno reagirali, ske vlade Malenkova, da »ZDA j Izjava, ki jo je dal ob tej pri-nimajo več monopola nad vodi- i ložnosti Hammerskjold, da »no-kovo bombo«, je bila objavljena \ ve iziave S1^ razvoja in možne na prvi straneh vseh tukajšnjih i aP°rabe orožja za množično uni-časopisov. Časniki objavljajo ob- 6eYanJe saiJ?° Potrjujejo, da je širne komentarje in mnenja stro-! P.V-11?0’. ? £ , doseže s prak- kovnjakov o tem, ali ima ZSSR “lml i11 učinkovitimi ukrepi v resnici vodikovo bombo, kakšna nj^narodno nadzorstvo nad taks-bo strateška podoba, če je to res L in na koncu, zakaj je bila objavljena ta vest prav v tem času. Predsednik Eisenhower, ki mu je bilo to sporočeno tik pred odhodom na letni oddih, ni hotel te vesti komentirati. Krogi, ki so blizu zunanjemu ministrstvu ZDA in Komisiji za atomsko energijo, pa so takoj reagirali z izjavami, v katerih ne zavračajo možnosti, da ZSSR zares poseduje vodikovo bombo. Tisk sodi, da je Ma-lenkov hotel s tem odgovoriti na nekaj nedavnih ameriških izjav o možnosti, da bodo ZSSR upora- gih OZN kot odgovor ne le Ma-lenkovu, 'marveč tudi na govorice, ki so se zadnji čas razširile o uporabi atomskega orožja ob morebitnih ponovnih sovražnostih na Koreji. »New York Times« sporoča, da je vrhovni poveljnik Združenega poveljstva na Koreji general Clark zadnje dni izjavil, da bi se zavzel za uporabo »slehernega izmed teh orožij«, če bi se ponovile sovražnosti na Koreji. Nekateri opazovalci sodijo, da bi utegnilo b'ti to vprašanje eno izmed glavnih vprašanj, ki jih bile atomsko bombo ter hkrati (bodo obravnavali na VIII. red-napraviti vtis pred zasedanjem nem zasedanju Generalne skup-Generalne skupščine OZN. iščine. Znanstveno delo naj bo vskladeno z gospodarskimi problemi Razgovor s članom Izvršnega sveta LR Srbije Nikolo Djuverovicem Clan Izvršnega sveta LR Srbi je tov. Nikola Djuverovič je v razgovoru z našim sodelavcem povedal nekaj misli o spremembah v organizaciji znanstvenega raziskovalnega dela. Tov. Djuverovič sodi, da je vključevanje znanstvenega raziskovalnega dela v novi gospodarski sistem in večja vskladitev s problematiko naše države osnovno načelo, na katerem mora t,v bodoče temeljiti znanstveno raziskovalno delo naših institutov, fakultet, laboratorijev itd. To velja zlasti za tiste znanstvene ustanove, ki se ukvarjajo z industrijskimi in kmetijskimi problemi. Znanstveno raziskovalno delo bodo v bodoče finansirala podjetja oziroma posamezne gospodarske panoge. To seveda ne pomeni, da ne bo država oziroma skupnost dajala sredstev za raziskave, ki so vezane na daljšo dobo ter pomembne za našo skupnost in za razvoj znanosti sploh. Doslej so inštituti brezplačno pomagali pri proučevanju raznih znanstvenih, gospodarskih in drugih problemov. Proračunska sredstva, ki so jih imeli na razpolago, so bila dokaj pičla in zato se znanstveno raziskovalno delo ni moglo popolnoma razmahniti. Te spremembe bodo omogočile napredek znanstvenega dela, saj se mnogi inštituti zaradi nezadostnih gmotnih sredstev niso mogli razvijati. Sodelovanje med podjetji in inštituti bo raznovrstno. Inštituti bodo sklepali s podjetji pogodbe o posameznih temah. Podjetja bodo lahko dajala dotacije in podobno. Tako bodo znanstvene ustanove čutile večjo odgovornost za opravljeno delo, zbrale najboljše strokovnjake, česar doslej niso vedno storile. Društvo inženirjev in tehnikov pojasnjuje pomen teh pogodb. Komisija pa, ki ima nalogo uveljaviti reorganizacijo, se bo sredi septembra sestala z zastopniki institutov in obravnavala njihove probleme. Ustanovili so tudi podkomisijo, ki bo uredila vrsto tehničnih vprašanj. Nekateri menijo, je dejal tov. Djuverovič, da naša podjetja še nimajo dovolj razumevanja za razvoj znanosti in da zato ne bodo dovolj pospeševala razvoj znanstvenega raziskovalnega dela. Sodimo pa, da bo naš novi gospodarski sistem silil naša podjetja, da se bodo bolj zanimala za izboljšanje proizvodnje z znanstvenimi raziskavami. Pravijo tudi, da bodo te spremembe dela inštitutov omejile znanstveno delo samo na izpolnjevanje praktičnih nalog, znanstveni problemi, ki zahtevajo trajnejše in bolj zamotano proučevanje, pa bodo zapostavljeni. Ta očitek ni upravičen. Menimo, da bodo naša podjetja podpirala delo tudi v tej smeri, saj napredek znanosti njim samim koristi. Razen tega bodo inštituti z delom za potrebe podjetij dobili sredstva, ki jim bodo omogočala uresničiti perspektivne načrte. Ce pa podjetja, zadruge, ustanove itd. ne bodo imele razumevanja za finansiranje družbeno pomembnega znanstvenega dela, bo skupnost dajala sredstva za to. Reorganizacija znanstvenega raziskovalnega dela bo omogočila, da se bo naša znanost tesneje povezala s prakso. V. Novakovič Živahne priprave na volitve Vsepovsod razpravljajo o osnutku volilnega zakona Čeprav volitve v Zvezno ljudsko skupščino še niso razpisane in čeprav je osnutek zakona o pravicah in dolžnostih, izvolitvi in odpoklicu zveznih ljudskih poslancev šele prišel v splošno razpravo, so se po vsej državi že začele priprave na volitve. Ze iz prvih dopisov, ki jih je prejelo uredništvo, je videti, da je osnutek novega volilnega zakona vzbudil med volilci zelo veliko zanimanje in da na sestankih organizacij Socialistične zveze in Zveze komunistov o njem čedalje bolj razpravljajo. Novosti, ki jih prinaša ta zakon v naše družbeno življenje na splošno, mesto in vloga poslanca v Ljudski skupščini, vse to zastavlja volivcem, zlasti pa njihovi najbolj množični politični organizaciji med pripravami na volitve težavno nalogo. V mnogih krajih so naloge tako tudi razumeli. Iz Kragujevca poročajo, da se organizacije Socialistične zveze v Šumadiji čedalje živahneje pripravljajo na volitve. V Kragujevcu so ustanovili posebne aktive Socialistične zveze, katerih člani potujejo po okrajih, občinah in vaseh, kjer predavajo, govore o delu Ljudske skupščine in pojasnjujejo osnutek volilnega zakona. V Ohridu je na razširjenem plenumu okrajnega odbora Socialistične zveze govoril član Centralnega komiteja Zveze komu- Dnevna kronika Otvoritev skopijanskega sejma Skoplje, 9. avg. — V poslopju skopljanske ženske gimnazije in na njenem dvorišču je bila danes otvoritev III. povojnega skopljanskega sejma, ki bo trajal šest dni. Slovesne otvoritve sta se udeležila člana Izvršnega komiteja CK ZK Makedonije Strahil Gigov in Naum Naumov-ski, predsednik MLO Skopi j a Kemal Sejfula in drugi gostje. Na letošnjem sejmu, ki kaže velik napredek v primeru s prejšnjimi leti, je zastopanih 230 industrijskih, obrtnih, trgovinskih in uvozno-izvoznih podjetij iz vse države. Sejem\ ima popolnoma trgovinski značaj in je bil prirejen z namenom, razširiti vezi podjetij iz vse države s trgovinskim omrežjem Makedonije. Gorenjski partizanski praznik v Kropi Kropa, 9. avgusta. Na Vodicah pri Kropi, kjer je bil pred dvanajstimi leti ustanovljen Cankarjev bataljon, so danes slavili Gorenjski partizanski praznik. Zbora se je udeležilo veliko število gorenjskih partizanov. Nato so nedaleč od Kamne gorice, na kraju, kjer je padel prvi partizanski borec iz te občine, odkrili spominsko ploščo. V počastitev Gorenjskega partizanskega praznika so prebivalci Krope, ki se je odlikovala po velikem številu borcev v narodnoosvobodilni borbi, zgradili moderen športni bazen. V kratkem pa bodo dovršili velik dom kulture in novo zgradbo osemletne šole. Jugoslovanska invalidska delegacija v Finski Helsinki, 9. avgusta. (Tanjug). Po štirinajstdnevnem bivanju v Finski je delegacija Zveze vojaških vojnih invalidov in Zveze borcev Jugoslavije z dr. Josipom Hrnčevičem na čelu odpotovala v Jugoslavijo. Vodja delegacije dr. Hrnčevič in Edo Jardas sta med drugim obiskala finskega ministra za socialno skrbstvo Laurija Hientanena. Sprejema, ki ga je priredil naš poslanik v Helsinkih dr. Slavko Zore, so se udeležili finski minister za socialno skrbstvo Hientanen, predsednik organizacije finskih invalidov general Valve ter številni predstavniki finskih invalidov ter javnega in kulturnega življenja. Danes bo zaključen »Gorenjski sejem«, ki ga je obiskalo nad 24.000 ljudi Kranj, 10. avg. »Gorenjski sejem«, ki se je posebno odlikoval po okusni ureditvi, bo zaključen danes — 10. avgusta. Skupno je do danes obiskalo sejem okoli 24.000 ljudi iz Gorenjske, Ljubljane, Celja, Maribora in drugih krajev Slovenije. Sejem je obiskalo tudi več inozemcev. Gorenjska podjetja, ki so na tem sejmu dostojno prikazala povojno rast naše industrije, so na sejmu sklenila mnogo pogodb. nistov Makedonije Ivko Brajkov-ski o vlogi organizacij Socialistične zveze in Zveze komunistov v pripravah na volitve. Politični delavci ne morejo izpolniti svoje naloge, je bilo poudarjeno na tem sestanku, če se bodo v pripravah (na volitve omejili samo na predavanja. Veliko pozornost bo treba posvetiti predvsem osebnostim kandidatov Na plenarni seji mestnega odbora Socialistične zveze v Nišu so člani zelo živahno razpravljali o osnutku in poudarjali, da je novi volilni zakon odsev in plod razvoja socialistične demokracije v naši državi. Osnutek zdaj proučujejo v vseh osnovnih organizacijah Sooialistične zveze. Tradicionalne slovaške narodne slovesnosti v Bačkem Petrovcu Bački Fetrovac, 9. avg. Danes so se v Bačkem Petrovcu začele tradicionalne slovaške narodne slovesnosti, ki se že 29 let prirejajo pod geslom »S kulturo k socializmu«. — Se pred začetkom slovesnosti so odprli razstavo o kulturni zgodovini Slovakov, ki obsega razdobje od štiridesetih let 18. stoletja, ko so se v Vojvodini naselile prve slovaške družine, pa do današnjih dni. Otvoritve slovaških slovesnosti na športnem stadionu so se udeležili član CK Zveze komunistov Jugoslavije Paško Romac in član Izvršnega sveta Srbije Selmo Hašimbegovič. Navzoč je bil tudi bivši minister češkoslovaške vlade Bohumil Laušman. Zborovanja so se udeležili predstavniki češke, madžarske in romunske narodnostne manjšine v Jugoslaviji. V svojem otvoritvenem govoru je predstavnik slovaške narodnostne manjšine v Ljudski skupščini FLRJ, ljudski poslanec Jan Kiš, med drugim dejal: »V vsej naši zgodovini se Slovaki nismo nikdar tako počutili doma, kakor danes v naši socialistični Jugoslaviji. Nekdaj smo na tej zemlji životarili, tu so nas bati-nali, obešali, v narodnostnem pogledu sramotili in poniževali, zavirali so naš nacionalni razvoj, toda prav v tej deželi smo se dvignili in uvrstili v borbene vrste z ostalimi narodi Jugoslavije. Borili smo se skupaj z njimi, umirali, toda naposled smo zmagali. Zato je ta dežela naša, zato jo ljubimo, zato se v njej počutimo kakor doma, zato bomo tudi v prihodnosti storili vse, da bomo tu živeli svobodno in enakopravno.« Dnevni tisk, »vsebina dela« in »filozofska« vprašanja Tovariš urednik, naše družbe- koristi do maksimuma. Toda t .....................ta objektivna pravica, ki mu , nnanrotUie kOTlSl no življenje postaja čedalje bolj zamotano. Znano je, da moramo mnenja, ki naj bi postala sestavni del naše življenjske prakse, nenehno ponavljati v različnih oblikah in jih stalno povezovati z dogajanjem, dokler ne postanejo stvarna družbena sila. Mnenja, ki jih ne sprejmemo, pa ostanejo neplodna ali v najboljšem primeru premalo plodna. Gradimo novo družbo, to je nesporno. To pa ne pomeni samo novega gledanja na vprašanja njene gmotne osnove, marveč tudi novo gledanje na vrsto vprašanj naše zavesti in naših čustev, torej morale na splošno. Nova družba se mora v marsičem razlikovati od včerajšnje, antagonistične meščanske družbe. Poglejmo samo glavno vprašanje. Kaj je socializem? Mar ne moremo tega vprašanja zastav- daje zakon, nasprotuje celote, ugasne in se sprem ,» dolžnost, to se pravi, da ji odpovemo, ker to zahteva ^ ralno pravo, vrhovno Praf ljudstvo Takšno naziranje J hu kapitalistične družbe tuje. Iz tega vidika torej bi mor v neštetih načinih vsak dan v sati in razpravljati ne le o stvu pravega socializma, o P v razmerju posameznika do lote in nasprotno, marveč tuai pojmovanju socialistične de kracije, o pojmovanju ,sv0 , na splošno, o izoblikovanju s lišča (seveda ne togega, za čase), kajti brez stališča, K1 zahteva perspektiva graditve še družbe, ne moremo pravu' usmeriti naše dejavnosti. Toda ko o vsem tem Ijamo, moramo imeti pred. o Ijati in obravnavati na različne Praktično stran: koliko mi 0 načine? Na Zahodu ga pojasnju-, ono pojasni lastna^„njnagt jejo nekateri drugače, mi pa ga m Življenju, koliko mi P me v praksi drugače obravnavamo, j uresničiti socializem, k Mar ni nujna posledica vpraša- \ ^®’,, ? S0^,M nridem0 V organizaciji Ljudske tehnike je mnogo članov Zveze komunistov, v njenih vodstvih pa celo prevladujejo. | V tem se zrcali trud in dejavnost mnogih članov Zveze komunistov, da bi razširili tehnično kulturo kot sestavni del splošne kulture našega socialističnega človeka. Številni tečaji, predavanja, razna tekmovanja, razstave in delo za zboljšanje tehnike in proizvodnje so plod prizadevanja kakih pol milijona članov Ljudske tehnike, v kateri so imeli komunisti pomembno vlogo kot aktivisti, kot voditelji ter organizatorji. Zato je članstvo v vodstva volilo vedno tudi člane Zveze komunistov. Toda napake članov in organizacij Zveze komunistov, ki jih je ugotovil zadnji plenum CK ZKJ, so se zrcalile tudi v življenju in dejavnosti Ljudske tehnike. V zadnjem času so v mnogih organizacijah prevladale ozke kluba-ške težnje, pojavil se je partikula-rizem, obrekovanje in klikarstvo. Ponekod naletimo na boj med posameznimi skupinami, na birokratizem, špekulacijo in na popuščanje reakcionarnim nazorom. Značilen za to organizacijo je pojav oboževanja zahodne tehnike. Pripomniti moramo tudi, da se je birokracija v tej organizaciji pojavljala v najrazličnejših oblikah, včasih pa je postala plot, za katerim so se skrivale nazadnjaške sile. Oglejmo si nekaj primerov! V mnogih organizacijah brodarske in avto-moto zveze so predvsem prirejali športna tekmovanja, medtem ko je politična vzgoja mladine in otrok povsem zamrla. Mnoge organizacije so opustile prirejanje tečajev, kolikor pa Jih Imajo, so tako komerciallzi-ranl (vsak tečajnik plača tri do pet tisoč dinarjev mesečno), da se vprašujemo, ali to spada v pristojnost Ljudske tehnike. V drugih zvezah vidimo podobne pojave, le da imajo drugačne vzroke. Strokovni tisk Je zelo razdrobljen in slab. Posamezniki se najprej razburijo, če kak časnik ali revija ni »naš« in potem začno naenkrat izdajati novega, ki Je resda »njihov«, ki pa po kakovosti daleč zaostaja. »Tehnika i znanje« v Bosni in Hercegovini.) Nedavno so začeli izdajati »Tehnlčko revijo«, revija »Brodar-stvo« pa bo zdaj zdaj izšla. Kljub slabim Izkušnjam s tega področja, posamezniki ali morda odbori v celoti nočejo uvideti slabih posledic takšnega ravnanja. Boj med skupinami v beograjski organizaciji (in ne samo v njej), kt se Je razvnel tudi na mestni konferenci, je očitno pokazal, da se posamezni komunisti v delu niso znašli ali pa da so zabredli v birokratizem. Fotografski in kinoamaterskl klub iz Tuzle Je tebi nič meni nič prosil neko tujo čitalnico v Beogradu, naj jim prikaže nekatere filme. Prošnji so ustregli, vprašujemo pa se, katere in kakšne filme so Jim prikazali. Zelja po potovanjih v tujino se je zelo razpasla. To često povezujejo z dobivanjem zlatih značk na tekmovanjih, ne pomislijo pa na ugled naše države, ki jo zastopajo. Tujo tehniko mnogi obožujejo kot »sedmo čudo« in so celo nagnjeni k temu, da podcenjujejo našo tehniko, ki često za tujo ne zaostaja. Odbori Ljudske tehnike so redko resnični voditelji tehnične vzgoje. To velja tudi za republiške in za centralni odbor. Izjemi sta edinole Zveza gradbincev in Elektrostrojna zveza, najmlajši organizaciji Ljudske tehnike, ki pa sta precej resno in dovolj široko razumeli svoje naloge. Ostali odbori so v imenu demokracije, decentralizacije, samostojnosti Itd. prepuščali vse delo organizacijam na terenu. Nekateri pravijo, češ kaj bi se vmešavali. Ze nekaj let obravnavajo na plenumih in skupščinah predvsem organizacijska mi- nja socializma tudi vprašanje in- ! delujem. Tako prid Q dividualnih svoboščin? O svobo- i “° »vsebine dela«, o fca .g ščinah pa vemo, kako lahko go- \ Oovorimo v kolektivih . ^ vorimo. Socialistična demokraci- nenehno iščemo Zg<0 f,i ja pa mora po svoje gledati V}°°a «ct5e&a drzevn-epa na vprašanje osebne svobode, in a, potegniti ta »Ju z8. to stališče mora biti povsem vprašanja s hladnih v^i . jasn0 , interesirati zanje najširše Socialistična demokracija jej sloje, prikazati jim to konec koncev moralni sistem, I nJihov o stvar, ne pa k (Jli. ker gre v osvobajanju osebnosti: ozkega kroga filozofov, ^ in človeškega dostojanstva naj- kov in strokovnjakov, dlje in najdosledneje. Zakonsko taksno delo je dozorel, pravo lahko vsak državljan iz- Navajam teh nekaj n • se mi zdi, da je nujno P°fr . d. o tem govoriti. Naši delovni l)u je se za to doslej abstraktno P° ročje zelo zanimajo, samo če J povezano s konkretnimi vprdš nji družbe Naše ljudstvo je 0, čutljivo za pravico in pravično < ponosno, radovedno in požrtv vprašanja, ki so potisnila v ozadje valno. To pa SO že pogoji, da vse druge probleme. Pa tudi te še tudi teh vprašanj S niso rešili. Nam so nedvomno potrebne močne in čvrste organizacije Ljudske tehnike oziroma močno gibanje, da bi raven tehnične kulture dvignili. Vse gospodarske analize, tako v kmetijstvu kakor tudi v industriji, nam to precej jasno kažejo. Hkrati pa nam Je potrebno, da v Ljudski tehniki živi In se krepi socialistični duh. To pa bomo dosegli, če bodo komunisti pravilno delali, če bodo na vsakem mestu izpričali svoje prepričanje in se borili za splošno blaginjo v naši državi. Simo Tesla j _ podrotP moralnih disciplin lahko mo z razumevanjem in tipanje^ in da tako pozitivno vplivamo graditev ne le gmotne podlaS ' marveč tudi moralne zavesti cialističnega državljana. Konc” je to potrebno tudi zato, ker • takšna vprašanja večkrat nače v člankih in govorih tovansf Tita, Kardelja, Djilasa in druflj Emil S Petrovič književnik Seja predsedstva GO SZDL Bosne in Hercegovine Potrošniške iluzije Alarmantne vesti o padanju cen tekstilnega blaga — Čez noč se je ustavila prodaja tkanin, svile in drugega nlaga — Kolikšna bo pocenitev? Naše tekstilno tržišče je sredi letne sezone nenadoma zajela prodajna mrzlica. Trgovina se je nepričakovano znašla brez kupcev. Skladišča so polna tkanin in svile, blaga pa nihče ne kupuje. Ta agonija v prodaji razumljivo ni šla niti mimo tovarn. Promet se je čez noč ustavil v vsej državi. Najrazličnejše tkanine »o začeli v tovarnah že spravljati na podstrešja, proizvodnja pa se nadaljuje v nezmanjšanem obsegu in daje vsak dan nove količine tkanin. Opažamo čuden paradoks. Tekstilna industrija izkorišča samo 60 odstotkov zmogljivosti in vendar je blaga preveč. Seveda so pripovedke o nekakšni hlper-produkclji Iluzorne. Kaj pa je potem izzvalo zastoj v prometu s tekstilnim blagom! Desettisoči delavcev v tekstilni strok) zaslužijo zaradi tega komaj 80 odstotkov plače. Mar ni ta gospodarska stroka zašla v komercialno krizo zaradi visokih ceni BLAGO SE JE DOSLEJ DOBRO PRODAJALO Tudi prej je Imela tekstilna Industrija od časa do časa odvečne zaloge. Pa vendar se je to nekako uravnavalo. Nastale izgube so podjetja v glavnem pokrila. Toda letos je že spomladi veletrgovina postala oprezna pri nabavi blaga v bojazni, da je ne bi Iznendlt padeo cen. Kupovala je blago samo iz skladišča tovarn, pa še to zelo oprezno in rezervirano. Zato se je začela Industrija čedalje bolj obračati na detajlistdčna podjetja. Ta pa so nastopala zelo spretno. Pritiskali so na cene flanele, volnenih tkanin, poplina itd., pri tem pa so dobro zaslužila. Po izložbah so se pojavljali napisi: »Veliko znižanje cen«, ali »Razprodaja«. Račun je bil seveda preprost. Ko je na primer »Varteks« pocenil svojo konfekcijo za 10 odstotkov, im to že lani v avgustu, je trgovina molčala. Blago je šlo dobro v prodajo in šele letos v marcu je trgovina pristala na to, da gre s cenami za 10 odstotkov navzdol. Svoje ravnanje so podjetja tolmačila takole: če držimo trdne cene vsej zalogi, tedaj bo promet začel popuščati. Ce pa lzvensezonskemu blagu znižamo cene, ostalemu blagu, po katerem je povpraševanje Im ki se v vsakem primeru kupuje, pa cene zvišamo, potem se v bistvu nič ne spreminja. Zaslužek ostane leti, trik pa je uspel. Toda zgodilo se je nekaj, kar je malokdo pričakoval. POTROŠNIŠKI »BOJKOT« Nedavno je potrošnike osrečila vest, da bo prišlo do pocenitve tekstilnega blaga. Tisk Je samo napovedal to možnost, kar pa Je zadosto valo, da nihče ni mogel več preprečiti glasov o znatnem padcu cen tka ninam, svili. Ta vest se je med potrošniki razširjala z neverjetno hi- trostjo Kakor po nekakšni odredbi se Je na mah v vsej državi UBtavlla prodaja tekstilnega blaga. Trgovska podjetja so takoj ustavila nakup pri veletrgovini, ta pa Je spet obrnila hrbet industriji. Naposled pa Je Industrija pohitela z dejansko pocenitvijo. da nekako premaga to krizo. Cena svili je padla za nekaj sto dinarjev. Bombažno tiskano blago prav tako. Nekateri konfekcijski predmeti so se pojavili na trgu po-znatno znižani ceni. Pa tudi to ni mnogo pomagalo. Potrošniki so se še nadalje vzdrževali nakupov. Prodajalne podjetja za perilo in obleko »Slavonije« v Osijeku, ki so prej Imele na dan prometa Po 800.000 dinarjev, so Iztržile v enem mesecu komaj za .100.000 dim. Podjetje »Te kstilpromet« iz Zagreba je poklicalo svoje trgovske potnike s terena. Spo ročilo jim je: »Ustavite vsak nakup, ker pričakujemo padec cen tekstilnega blaga za 80 odstotkov!« Propadi: so tudi poznejši poskusi tega podjetja, da vsaj nekaj svoje zaloge proda v Bosno, ki je bila sicer najboljši kupec. Na terenu se srečajo danes trgovski potniki in komercialni predstav miki raznih tovarn. Vsi hite, da bi vnovčli blago, kupci pa hkrati vztrajno čakajo na »veliko znižanje« in ne kupujejo. ZALOGE V TOVARNAH V tovarni »Ivan Milutinovič« v Zemunu so naši) polna skladišča vol nenih tkanin, »Kmalu ne bomo imeli kam spraviti blago. Vse Je polno,« tako so nam povedali v komercialnem od-ielku »Kakšne so vašo zalogel« »Okrog pol milijarde dinarjev!« Sarajevo, 9. avgusta. Te dni je bila v Sarajevu pod predsedstvom Djure Pucara-Starega seja predsedstva Glavnega odbora SZDL Bosne in Hercegovine. Razpravljali so o nekaterih perečih političnih vprašanjih, kakor na primer o volitvah, o osnutku volilnega zakona, ustanovitvi volilnega sklada in o pojavih v zvezi z uveljavljenjem zakona o pravem položaju verskih skupnosti. Govorniki so v razpravi govorili zlasti o rovarjenju klera, ki izkorišča verske obrede v politične namene. Na ta nelojalna in nezakonita dejanja cerkvenih funkcionarjev organizacije SZDL niso pravočasno reagirale. Djuro Pucar-Stari je med drugim poudaril, da ljudje v odda- Ko smo razpravljali o težavah pri prodaji, je vstopil predstavnik beograjskega grosističnega podjetja »Tekstil«. Prišel je, da bi kaj kupil Glej, še se uajde Optimist! Toda ta predstavnik beograjskega podjetja je bil pripravljen kupovati samo tako tekstilno blago, ki bi ga bila tovarna pripravljena prodat! pod lastno ceno »V zadnjih šestih mesecih Je bila naša največja kupčija 12 m volnenega blaga naenkrat. Ne verjametel Pa Je vendar tako Vprašuli sm0 grosiste: Kako gre pri vas prodajal »Nikakor ne gre. Maloprodajna podjetja kupujejo samo po pet, šest metrov tkanine, da jim ne bi bilo treba zapirati prodajaln.« Večje količine blaga kupujejo sa mo konfekcijska podjetja. Ne morda zaradi nekakšne komercialne naivnosti. Ta podjetja so primorana kupo vati blago, da jim ne bi bilo treba odpuščati delavoev, V obratih teče proizvodnja naprej. Seveda pa tudi konfekcijska podjetja pošiljajo trume svojih nakupovaloev po vsej državi od tovarne do tovarne, da bi lahko kupili čim ceneje. JAMSTVA PODJETIJ Industrija Je prisiljena dajati trgovini nekakšna Jamstva za primer da bi podjetje znižalo cene V takem primeru jamči industrijsko podjetje grosistom in maloprodajalcem, da jim bo nadomestilo razlike z regre som. Vidimo torej, da tovarne pristajajo na vse pogoje, samo da raz bremenijo skladišča in da se proizvodnja ne ustavi. Toda odkod naj vzame Industrija sredstva ta plačilo tega regresa! Pred dnevi so grosisti na sestanku, ki ga je skltoailo nekaj tekstilnih tovarn, iz- Ijenejših krajih mnogih pred P.1* ne poznajo. Zato je Socialist1* . zveza predvsem dolžna razlaK8 njih smisel in pomen. 80-letnica gasilske čete s, ljubljanski tobačni tovarn1 Ljubljana, 9. aV®'kj Danes je bila v Ljubija11® tobačni tovarni slovesna Pr n. va 80-letnice prostovoljne ske čete. Proslave so se udele2 tudi prostovoljne gasilske čete_ Ljubljane in okolice, celotni d lovni kolektiv, predstavniki Mb Ljubljana in množičnih organo_ zaclj, državni podsekretar za n, tranje zadeve Peter Zorko, Pre stavnik Republiške gasilske ze Franc Rozman in drugi. javili, da nočejo rizika. »Čakamo ^ nove cene potem se pa lahko razt- , varjuinu Vsakdo ima svoj Podobno Je v Sarajevu, Ljubljani' nja Luki, Zagrebu, na Keki, skr» povsod Vjsi čakajo. Iz Skoplja javljajo, da P01^-, J metra tkanine. Kupčija se je P01*0,: > Agrotekstll« ne more prodati al1 bod° noma ustavila če bi se odpoved8^ skopeljskemu sejmu. Za ureditev r ^ stave blaga na sejmu so milijon dinarjev, kdo pa ve, če sploh kaj prodali. OPTIMIZEM ZDHU2EN.IA Združenje tekstilcev je pred kr8* ne kim - da bi se tekstilna stroka kako Izvlekla iz te krize — Pr' ed' vilo lagalo, naj se znižajo cene. Naprs ^ Je svojo kalkulacijo. To znižanje bi bilo takšnole: volna bi se pocenile za 16»/», bombaž tako za 15 •/», umetna svila 10 n,^ ravna svila za 20*/», trikotaža za 1 ’ sukanec za 5 •/• itd. Prvi hip se * ’ da Je to znižanje cen majhno. Ce vse to preračunamo, tedaj nam rsčuh itev ob- pokaže, da bi celotna poceni tekstilnega blaga v predlaganem segu predstavljala zne-:ek 18 oiHb® din (l). v prevelikem apetitu P° znc) žanju cen so bili tekstilni trg0„e9 preveč optimistično razpoloženi-je. volnene in druge tkanine se I®*' pocenijo in se bodo pocenile, ven ne v takšnem obsegu, kakor so P ^ čakovall, Tudi 1e vprašanje, KalC'e0 sliko bi ob prevelikem znižanju ce pokazala naša splošna gospodar" bilanca, oziroma sli bi to bilo v 1° resu skupnosti Skratka »velika P°c. nltev« je bila prazna lluzlla ,ls' ki mislijo, ds le to odvisne no ,n koga« In da je mogoče čez n postaviti vse na glavo ponedeljek. 10. avgusta 1953 LJUDSKA PRAVICA — BORBA 3 DANES PO SVETU Kriza severnokorejskega režima Obsodba desetorice visokih skupaj s kitajskimi izgubami Sev nil1 in Fnrtijskih voditeljev; dosegle 1,400.000 mrtvih in ra-n rfe!’!le Koreje na smrt in dveh njenih, ne upoštevajoč žrtve, ki flo t na dolgotrajno zapor- jih je utrpelo civilno prebival-kat -en’ P™ča o resni krizi, v stvo zaradi bombardiranja iz tfcerif?e ie'znašel ta marionet- zraka. Najmanj dva in pol mi-jpi-f m- O tem priča že samo lijona oseb je zapustilo svoje v jstvo, da je do čiščenja prišlo domove in ognjišča, nad pet mi-ftar U prekinjonja sovražnosti lijonov ljudi pa je izgubilo svojo h ^er propaganda režima iz- imovino. Uničenih je okrog 600 sča za slavljenje »zmage«) in tisoč hiš, nad 100.000 otrok pa je korJ>r ki bi ščitila interese ka- n ja, da bo prebivalstvo občutilo istov in veleposestnikov, olajšanje, če se pokažejo krivci Zna°. vsebini obtožnice in »pri- za to stanje. Dejstvo, da so mo-»ičese ta proces v rali krivce poiskati med najvid-njh rner ne razlikuje od podob- nejšimi državnimi voditelji, priča tino..7^6 procesov v vzhod- o resnosti krize in nezadovolj- stva. Poleg sekretarja CK Partije dela Li Sin Jepa, ki so ga postavili na čelo obtoženih, je bil v procesu obsojen na smrt do- sedanji podpredsednik vlade in zunanji minister Pak Hen Jong, ki je v partijski hiearhiji zavze- no V U tUU" VenJ'0ps^i^1 satelitskih državah Mn pa so mnoGo bolj zani-t>m8 °k°*nosti, n katerih je bil fen t Prireien. Od 25. jun. 1950, verle ZSSR potisnila Se- Korejo v agresijo v okviru tov sP[°šnih agresivnih načr-• so izgube Severne Koreje Vladna kriza v Italiji Nadaljevanje s 1. strani) 1 orneiensocialnim pro-in t*??1 socialnodemokratskega Da „j*caaskega kompromisa, pač atnole s korenitimi družbeni- mi takš: -torenitimi družbeni-reformami. Sodelovanje s v ‘J? '"lado skriva potemtakem sehp nevarnosti, da odbije od množice delavskih volivcev. sr>p/„Zi *efa dalje sledi, da tudi k 'alnodemokratska akcija, da jj. gf.enni približal levi centru-eatn v'ladi in sodelovanje Sara-tacJcev.z njo utegne imeti prav po s ??,n* nčinek: namesto, da bi žic i 8 P.roces odvajanja mno-n_- ,. kominformizma, jih utegne nost tat- -v Togliattijev« skraj-x- o-ajti č upoštevamo, da ve-;atfa. n' glasovala ne za Togli-1 'Jn.ne za Nennija zaradi nju-rad^ e 'n ugleda, temveč zadelo nezauPania vladi, ne bo so-dPr_ v?nje Nennija in socialnih v<>liv ,ov z vlado pritegnilo in S ari* =7* 0Pozicije k Nenniju Nen n ’ Pflč pa nasprotno, lje _ ttVI j^jvci bodo šli še da-ziciii- t ni preostali levi opo-movcem g'iattiievim kominfor- mok^s!ednje poteze socialnih de-valcearj>v so prepričale opazo-Dojak i a 5° nemara pri vsem tem ie, d na eno P°*' P,°d°^a m’okfsxSO saragatovci sprejeli de-vlado r alternativo: ali z »®trp»«i z -le.vo 0Pozicijo, kar tu i« , kominforrnizmu. Mar ni leva . ^jega izhoda: neodvisna socialistična in nekominfor- mistična opozicija? Opozicija, ki bi se borila na dveh frontah. te sam položaj v Italiji kaže, da takšen tretji izhod ne le obstaja, marveč je tudi nujno potreben, saj — če sta demokracija in krepitev socialističnih sil ogrožena v tej deželi hkrati od ko-minformizma ter od demokrščan-skega, vatikanskega in desničarskega monopolizma, je nujno potrebno, da se sile, ki hočejo braniti demokracijo in socializem, bore na obeh teh straneh — na obeh frontah. Takih socialističnih demokratskih pozicij ne more biti v meščanskem in kompromisarskem centru, na katerega desnica ne more dati svoje hipoteke. S tem pa nikakor ne smemo podcenjevati zmage demokrščan-ske levice in sindikalistov, ki so onemogočili koalicijo z monarhi-š'ti, zakaj ne smerno pozabiti, da gre tu spričo vloge liberalcev obenem tudi za zmago vpliva liberalnih industrijcev na Severu nad fevdalno agrarno desnico italijanskega juga. Ta zmaga je pravzaprav odsev stanja v državi in zahtev, ki jih to stanje poraja. Toda ta zmaga je še zmeraj preveč kompromisna in površna, njen rezultat je še zelo daleč od reform in sprememb odnosov, ki jih terja socialni in ekonomski položaj, da bi lahko dala enakopravno mesto silam, ki hočejo, zastopajoč delovne množice, pridobiti njihovo zaupanje in jih iztrgati vplivu kominfo-rme. F. Barbieri mal drugo mesto takoj za Kirn Ir Senom. Pak Hen Jong je bil eden izmed ustanoviteljev KP Koreje in njen voditelj pred vojno in med vojno. V Korejo se je vrnil s sovjetsko armado, reorganiziral partijo in po združitvi z novo Narodno stranko Kirn Tu Buga, ki je bil med vojno pri Mao Ce Tungu, postal podpredsednik partije in njen glavni organizator v Južni Koreji, odkoder je pobegnil leta 1946 in je dve leti pozneje postal minister. Glede na vse to so mnogi pripravljeni v tem čiščenju videti izključno rezultat zakulisne borbe prokitajsko in prosovjetsko razpoloženih korejskih voditeljev. Četudi taka borba ni izključena, ni videti, da bi bila osnova procesa. Vsekakor ni v skladu s to tezo postavitev Nam Ila na mesto DANES SO V KANADI PARLAMENTARNE VOLITVE Od 1.1952 je skoraj nepretrgoma na oblasti liberalna stranka (Od posebnega dopisnika s-Borbe«) I prečevanju brezposelnosti, ogreva I se za politiko načrtnega izselje-Ottavoa, 9. avg. Jutri bodo v mentarno večino od ustanovitve vanja, federalno pomoč šolstvu, Kanadi volitve za federalni par- konfederacije leta 1867. I zaščito svoboščin, boj proti »ko- lament. Pred volitvami je bila Konzervativna stranka, ki je munizmu« (toda ne za postavitev dokaj dolgotrajna in zelo živahna na volitvah leta 1949 doživela i komunistične partije izven za-predvolilna kampanja, ki so se popoln poraz, je na skrajni des-1 kona), krepko politiko kolektivne je udeležile vse stranke, trudeč nicL Po uspehih na lanskih po- varnosti v okviru OZN. se, da bi za svoje programe pri- krajinskih volitvah ima veliko I upanje, da si bo že jutri vrnila DVE TAKTIKI svojo moč. To je stranka vele- Stranke so se podale v letoš- buržoazije, katere glavno opori-; nji volilni boj v glavnem z dvoj- šče je v pokrajini Ontario ter nimi načrti in taktiko: prvimi za med Kanadčani angleškega po- ' federalne volitve, drugimi za kra- dobile glasove državljanov te prostrane, toda redko naseljene dežele. STRANKE IN NJIHOVI PROGRAMI Najmočnejša stranka v Kanadi, ki je edini uspelo, da je v celoti postala splošno kanadska, je liberalna stranka pod vodstvom sedanjega predsednika Pak Hen Jonga, ker je znano, da vlade Louisa St. Laurenta. To je rekla v obmorskih pokrajinah. Načrtovanje, podržavljenje in obdavčenje bogatih — so pogla-vitve točke predvolilnega programa kanadske socialno demokratske stranke, ki je v političnem življenju celotne Kanade Parlament v Ottawi je Nam II odšel v ZSSR s štiri-1 stranka liberalne demokracije in najstimi leti, da je tam obisko- majhnega (ne čisto majhnega) val vojno akademijo, da se je človeka ter uživa podporo dobrš- ves čas druge svetovne vojne boril v sovjetski armadi in da se je šele po vojni vrnil v Korejo kot »popolnoma zgrajen« človek. Bližnji dogodki glede orientacije Severne Koreje bodo vsekakor bolje osvetlili to precej nejasno sliko odnosov in vplivov v tej deželi, v kateri pa je seveda predvsem vidna resna kriza. V. T. Začetek azijske socialistične konference Nem Delhi, 9. avgusta (AFP). Jutri bo v Hajderabadu druga azijska socialistična konferenca. Zasedanje bo trajalo tri dni. Konference se bosta udeležila po dva predstavnika socialističnih strank vseh azijskih držav, kakor tudi predstavniki obeh kril socialistične stranke Japonske. nega dela boljše plačanih delavcev. Največja kanadska zveza sindikatov TLC, ki šteje 500.000 članov, to stranko podpira. Ker je pomembno za liberalno stranko in kar ji je doslej zagotavljalo uspeh na volitvah, je dejstvo, da za njo glasujejo strnjeno vsi Francozi, živeči v Que-becu. Liberalna stranka je že polnih 24 let na oblasti v Kanadi. To je razdobje od leta 1925 pa vse do danes s prekinitvijo ob gospodarski krizi, ki je trajala od leta 1930 do 1935, ko so bili na krmilu konzervativci. Prejšnji predsednik liberalne stranke, pokojni Mackenzie King je bil predsednik vlade več kot 20 let. Na volitvah leta 1949 je sedanji vodja liberalne stranke in predsednik vlade St. Laurent pripeljal stranko na krmilo z največjo parla- Z VSEH STRANI SVETA Demokrati ZDA o republikancih eih'n“hl“st0n. 9 avg. (UP) V kro- i da (iJa okratslie stranke domnevajo, Vrstah 1)0 Tsftovi smrti nastala v • Klasi, ,r6Publi kanske stranke neso-raVn„’ ker sodijo, da je Taft držal Bubin, Je med različnimi stališči re-Preda* anc?v tn 8 tem zagotovil delo ki ril.?"{ov v Kongresu. Zato mno-ulikon okrati menijo, da bodo repu teti, ! v senatu brez Tafta mnogo Li ! enotnost. Sij0 “katerj demokratski krogi me-izraij?a a<> v Republikanski stranki 3 *kon,„ skupine. Skupina, imenovana ®a ,?®Jvahvni blok«, se opira zlasti *nar.vl.,ro^ ja Srednjega zahoda Z D As Poro * blok« uživa največjo pod-Pio v vzhodnih državah, tretja sku-o rim?8 *° žalostno *n neslavno kroniko nil «voJ 51% industriin notov,’,, ui a PreW°v bi lahko izpopolnili, na ža- Bil je takoj zaslišan in je 51 /o, industrija nekovinskih rud- lost, še z mnogimi primeri, ki kažejo, I zločin priznal, OB KOSOVEM ZBORNIKU Nova številka Zgodovinskega časopisa prinaša na 800 straneh 42 znanstvenih razprav Pri Državni založbi je izšla dvojna v*lka Zgodovinskega časopisa VI VII (1952-1953) s podnaslovom Ko-v zbornik. To dvojno številko svo- fega glasila je Zgodovinsko društvo 2 penijo poklonilo slovenskemu odovinarju, akademiku in univer-®taemu profesorju dr. Milku Kosu . n^e8°vi šestdesetletnici. »Na tak bil ^ *elimo počastiti življenjski ju-eJ danes najvidnejšega slovenske-zgodovinarja in mu na skromen Uurt Mraziti hvaležnost slovenskega u stva za njegovo življenjsko delo,« rečeno v posvetilu. Zbornik prinaša na več kot 800 ®neh 42 znanstvenih razprav ter v® Študiji o vprašanjih zgodovinske turi«°de’ P° sv°3em obsegu kakor Vsebini je zbornik eno naj večjih vrste pri nas. Njegova zamisel te kak< kulti •°r tudi uresničitev je pomemben °Paženo urni dogodek, ki ne sme iti ne- mirno kulturne javnosti. .J^Pevki so urejeni po krono-kem redu. Poleg zgodovinskih **°v so tu tudi članki s področja Jogije, pravne zgodovine, filo-8 je. umetnostne in kulturne zgo-^°vine, narodopisja. Ta raznolikost teh6 na **irok krog Kosovih prija-Vs v sodelavcev in učencev, ki so . s sv°jega področja znanstvenega ddejstv« §estdi 'ovanj a hoteli počastiti njegovo imenu Justin oz. Justinijan. — Josip Klemenc prinaša nove razlage za vrsto rimskih postojank med Siskom in Ptujem, koder je prodirala Teo-dozijeva armada na pohodu proti uzurpatorju na zahodno-rimskem cesarskem prestolu — Maksimu. — Dve razpravi se dotikata problemov v zvezi z Metodom in knezom Kocljem. V prvi Fran Grivec uporablja in dopolnjuje dosedanja raziskovanja ter posebej nemške domneve o krajih Metodovih ječ, nadalje, kje je bil Metod zajet, kje sojen in vpričo katerega vladarja. V drugi pa Bogo Grafenauer dokončno s podrobno tekstno kritiko kratkega odstavka 30. poglavja De administrando imperio Konstantina Porfirogeneta odstrani nesoglasje med slovensko in hrvaško historiografijo o načinu konca Kocljeve vlade v Spodnji Panoniji. — Donesek k slovenski politični zgodovini srednjega veka je tudi razprava Vasilija Melika, Vprašanje bitke pri Ljubljani v dobi madžarskih napadov. Avtor pride po ponovnem pretresu omemb v virih o bitki pri Ljubljani do rezultata, da je vest izmišljena. Posebne pozornosti so vredne razprave, ki prinašajo dragocene podatke o socialnem in gospodarskem položaju delavstva pri nas in oblikah politični razvoj pri nas silno važno, njegovega izrabljanja, ker predstav- Nastanek in bistvo fevdalnega prav-lja prav to področje nezorano ledino nega vira Kranjski sodni red za de-v slovenskem zgodovinopisju. Marija želska sodišča leta 1535 je predmet Verbičeva obravnava položaj in raz- razprave Josipa 2ontarja. O nepo-mere idrijskega delavstva v 16. sto- srednih davkih in arestnem postopku Petletnico. Važno je naglasiti, J** s° glavni pečat zborniku dali Ko-uČenci. v času 27-letnega delo-za na univerzi kot profesor občo zgodovino srednjega veka. Vr°f°VinSke pomožne vode in dolgo j ° tudi za slovensko zgodovino no Kos z ljubeznijo, nesebič- 8 in požrtvovalnostjo vzgajal »Kralj Lear« na počitnicah Mlajše generacije slovenskih zgodo- . , arjev’ Jim posredoval svoje velike usnje, pomagal in svetoval ter Vin Pijal ljubezen do domače zgodo-t 6 *n zgodovinske resnice. Lahko nrlJn°’ aa 5e v nemall meri uspeh ujočega Zbornika tudi zasluga 0,es°rja Milka Kosa. K sodelovanju pa niso bili zajeti m° slovenski zgodovinarji, temveč Stitth°teli s svojimi prispevki poča-Virt nJegov življenjski jubilej vsi bnejgi jugoslovanski zgodovinarji, tujih pa sta poslala svoje pri-tjJe'-’ke avstrijska zgodovinarja Hein-g Felix Schmid in Leo Santifaller. lo. em Pa je zbornik prestopil ozek °kvir In je dobil ono obenem/, J ustreza bogatemu znanstve-delu Milka Kosa. Bogo r°dnem členku nam podaja bega . enauer pregled znanstve-blbl, elovanja Milka Kosa z izčrpno del °8raf^° njegovih zgodovinskih ' ~T ^bmembno študijo v slovenski j,r °r °Srafiji predstavlja razprava in * ^wlttra, K predzgodovini mest tlehWeŽJanStva na starokarantanskih diva Podr°ben študij listinskega gra-je mu daje podlago za trditev, da bles°dio®uJ°čl faktor pri nastanku v bri nas ekonomski in razpravlja stav,fVnem le 0 činiteljih, ki pred-biešf oporlšča za kasnejši razvoj do anslclb naselij. Zavzema stališče ter raz**čnih teorij o nastanku mest, ter alcuSa na^* Pravilno razlago za skem->°giJo, ki se pojavlja v listtn- letju, v tem največjem rudniškem obratu zgodnjega kapitalizma pri nas. V 16. stoletju se namreč šele začne močan dotok slovenskih delavcev v rudnik. Jože Som pa se ukvarja s problemom ustanovitve suknarne kranjskih deželnih stanov v Ljubljani leta 1724 ter položaja prvih delavcev v njej. O socialnem stanju železarjev v Kropi, še posebej pa o njihovih težkih stanovanjskih razmerah govori razprava Franja Baša, Iz zgodovine hiše v Kropi. Študija Je bogat prispevek k zbiranju materialnih virov pri nas. Na urbarjalnih virih slonijo tri razprave, ki skušajo osvetliti nekatera vprašanja družbenega, socialnega in gospodarskega stanja v zemljiškem gospostvu. V temeljiti razpravi obravnava Ljudmil Hauptman razvoj družabnih razmer v radovljiškem kotu do krize petnajstega stoletja. Ferdo Gestrin podaja gospodarsko in socialno strukturo na gornjegrajski posesti. Izsledke v razpravi ponazo-rujejo številne tabele. Donesek k nastanku in razvoju kajžarstva pri nas pa je razprava Ignaca Vojeta o kaj-žarstvu v logaškem gospostvu. Od pravnozgodovinskih prispevkov naj omenim razpravo Janka Polca, Uvedba občin na Kranjskem leta 1849—1850. V razpravi je med drugim prikazana tudi politična zaostalost in nezrelost našega kmeta, ki je tedaj še vedno predstavljal ogromno večino slovenskega naroda, prikazani pa so tudi njegovi prvi nastopi v javnem političnem življenju ob formiranju občin, kar je za nadaljnji v srednjeveški Ljubljani pa razpravlja Sergej Vilfan. Razdobju narodnoosvobodilne borbe sta posvečeni dve razpravi. Metod Mikuž analizira nacistično pravno pojmovanje do zasedenih ozemelj ter prihaja do zaključkov, da so priključitev Štajerske odnosno Gorenjske k Rajhu preprečili prav uspehi narodnoosvobodilne vojske. O obsegu nacističnih deportacij Slovencev v letu 1941 pa govori razprava Franceta Škerla. — Plod novih najdb pri arheoloških izkopavanjih ter opis ne-katerih pomembnih predmetov so razprave Franceta Stareta, Josipa Ka. stelica in Josipa Korošca. Umetnostni zgodovinar Emilijan Cevc pa poroča o novih umetnostno-zgodovinskih odkritjih v proštijski cerkvi v Ptuju. Od ostalih slovenskih zgodovinarjev in kulturnih delavcev so še prispe, vali: Ivan Grafenauer, Mirko Rupel, Viktor Korošec, Fran Ramovš, Pavle Blaznik, Aleksander Jeločnik, Ludo-vik Modest Golia, Melita Pivec-Stele in France Stele. V zborniku so sodelovali naslednji jugoslovanski zgodovinarji: Georgije Ostrogorski, Ljubo Karaman, Jaroslav Šidak, Mihajlo Dinič, Vladimir Mošin, Ilija Sindik, Ivan Božič, Jorjo Tadič, Grega Novak, Viktor Novak in Rudolf Bičanič. Pozornosti je vredna obsežna razprava avstrijskega zgodovinarja H. F. Schmida, katere predmet so zapisi mestnih notarjev Trogira, Dubrovnika in Kotora, ki lih je v seriji svojih publikacij virov okrožil nekoliko po Kajetanu Koviču, izdala Jugoslovanska akademija zna- France Filipič je vse preveč stereo- nnstt in n m ntn neti I tipen, da bi nas mogel s svojo Balado nosti in umetnosti. Ignac Voje 10 poročnilodnlm soncem«, kjer kot ppr v Carigradu nastopa Slovan avda, kar ustreza latinskemu Poleti se naši umetniki mude na morju, v gorah In okrevališčih ... Prvak Jugoslovanskega dramskega gledališča Milivoj Zivanovlč je s svojo ženo odšel na počitnice v Jošaničko banjo. Na sliki vidimo Milivoja Zivano-viča v »vlogi« prizadevnega družinskega poglavarja, ki Je mnogi ljubitelji gledališča ne poznajo. Pariška gledališka sezona 1952-53 je obsegala 129 premier. Od teh jih je 15 doživelo stoto predstavo, polovica pa se je prebita komaj do tridesete. Rovanške naidbe v koprskem okraju koprskem okraju, na pod-Usn * Vseslovanske cone STO, so ra,; , 0 zaključili del arheoloških aPn ki so se začele lani airtk^a. Dosedanje arheološke d in drugi skušali zanikati da so Slovani po rižanskem sl°ru zapustili morsko obalo in l Umaknili v bolj oddaljene aJe na celini. 0». ^ aptila lanskega leta so ^Plavili arheologi na področju Umskega okraja obširna arheo-tj^ka izkopavanja v naselju Cor-l^1 Pri sv. Antonu in še na ne-aterih krajih. 2e lanske raziska-(j so dale več arheoloških po-tM V' na podlagi katerih lahko C9mo, da so bili Slovani v teh K.^jih naseljeni skozi ves sred-Vek Pravilnost teh domnev ^i, Pokazale izkopanine na Corti-►»’ kjer so našli slovansko ke- njem veku na njegovi obali. Na ozemlju, ki se razprostira od Ri-žane, do sedanjega Sečovljanske-ga zaliva, so opravili arheologi topografsko sondiranje — izkopali so poskusne rove na krajih, kjer so domnevali, da bi utegnili najti zgodovinske ostanke. Dosedanje raziskave južno od Kopra so odkrile dvoje zelo starih grobišč, in sicer v Stari vasi pri kraju Gorte in v Krkavcu. V Krkavcu najdena grobišča in arhitektura kažeta na časovno povezanost od 14. do 19. stoletja, kar velja tudi za najdbe v Stari vasi. Vtem ko so v Krkavcu odkopali fragmente slovanske keramike s tipično slovansko valo vito črto, so našli v Stari vasi kovinske predmete, ki bi jih lahko časovno postavili v isto zgodovinsko obdobje. Zdaj so se začele raziskave severno od Kopra, in sicer v Cor-tinih, Predloki pod Črnim Kalom | «s* in na področju med Ospo in So- „ „ -cervo. Vtem ko so pri Stari vasi * in Krkavcu odkopali grobišča, zadčvajo tu na izrazite naselbinske kulturne najdbe. Pri zgodovinskih arheoloških raziskavah so znatno pomagali tudi organi ljudske oblasti koprskega okraja, vojaške uprave ljubitelji Rlasbe precej zanimanja za opereto, smo vprašali direktorja ljubljanske Opere dr. Va-lensa Voduška, kakšno je njegovo mnenje o tej stvari. Dr. Vodušek je odgovoril takole; O potrebi posebnega operetnega gledališča pri nas sem malo skeptičen. Ne mislim trditi, da ni zanimanja za opereto, a mislim, da tega zanimanja zopet ne smemo precenjevati ali pretiravati, kar bi ga čisto gotovo z ustanovitvijo posebnega takega teatra. Moram pa poudariti, da nikakor nisem načelen nasprotnik operete ali da bi hotel kakorkoli podcenjevati tako imenovano lahko umetnost. Opereta ima najbrž prav tako življenjsko upravičenost kot kriminalni roman ali jaz*. Problem v teh stvareh vidim drugje, namreč v kvaliteti. Tudi v lahki umetnosti moramo zahtevati kvaliteto, ki ima seveda v marsičem druge kriterije kot resna umetnost. Kvaliteta pa je v lahki umetnosti v primeri z resno nesorazmerno redkejša. V vsaki panogi lahke muze imate brez dvoma nekaj izvrstnih del, ki jih bo z užitkom bral ali poslušal tudi oni, ki bere Balzaca ali Tolstoja, ali ki posluša Shakespearja in Beethovna. Toda taka dela so redka, velika večina je zelo malo ali nič vredna. In tako se je v operetni praksi pri nas že svoj čas pokazalo, da lahko začnete res z dobrimi stvarmi, da pa tak obrat nekako nujno potegne za seboj tudi zelo malo vredna dela. Apetit širokega občinstva, ki s tako prakso raste, se namreč ne bo ustavil pri res kvalitetnih delih. To je bil tudi eden od vzrokov, da se v naši Operi pomišljamo uprizoriti kako opereto (n. pr. mer znižala ravni naše Opere in tudi ne bi napravila škode ansamblu. Gledališča pri drugih narodih se spuščajo v to predvsem iz finančnih razlogov, ker je premalo zanimanja za. resno operno umetnost. Dokler pa nam operne predstave polnijo nišo, da je celo zanje že premalo prostora (čemur se naši sosedni narodi čudijo, na kar smo pa mi lahko samo ponosni), za nas ta problem na srečo ne obstaja. In če ste omenili že posebno operetno gledališče, bi pripomnil, I bi jo morali v večji meri oživljati, da mora veljati pri njem tudi zah-1 Ali ni morda mogoča pri nas tudi teva po res kvalitetni izvedbi. Ko- j kakšna druga oblika razvedrila, likor poznam razmere pri nas, pa I pomešanega z .glasbo? Obogatitev arhiva v Valjevu Mestni arhiv v Valjevu je * vztrajno in vzpodbudno pomagali K ničenju zamisli poštarjev-planince • ^ Z belim peskom posuto pot od ja0e5 jevega doma do Solne glave j® $o prehodilo okoli 1000 planincev, Mfi prisostvovali otvoritvi koče. Po (tr pozdravnem govoru je dobil bcs.® ža'e variš Vladimir Mrak, ki je or‘sa..hove^fl poštarjev pri graditvi tega doma in iskrene želje za razvoj P stva. Potem je navzoče planince P tjob' vit tudi direktor Direkcije PTl -ja* Ijana Jože Gerbec in predsemi1* ^er ninske zveze Slovenije Fedor j®agtev* drugi predstavniki planinskih ®r .gj^e Podpredsedniku Izvršnega sveta LJ c 1 ju skupščine Slovenile dr. Marijanu d y# pa so poslali pozdravno pismo. "J NAJ VEČ J A AMATERSKA KOLESARSKA DIRKA V EVROPI N E D E DRUGA ETAPA J A T A m **•»•■■*»**** REKA-CRIKVENICA-OPATIJA Veselin Petrovič zmagovalec drugega dne Zmagal je z naskokom 300 m, pozdravljen od tisočev gledalce je bila II. etapa dirke »Po 8rva?«£r a ’ 9- avSusta. — Danes ®*km p m Slovenij‘“ na Progi Rek_ ___________________________________ u„,6. chanuU še.s.torica se ie vrstila takole: Petrovič (J) 1,30:15, 1.30:32 SX,ra,nCVa) 1>30:31> Thomas (F) 1,30:32, Della Santa (STO) > Vidali (J. I.) 1,30:32, D’Agustino (Švica) 1,30:32. razdeljena na to največjo evropsko amatersko ie bil no o«1', o J ?rve P°letaPe dirko. Kdaj pa kdaj so Švicarji, nici stai-t •’ ' ometru v CriKve- Nizozemci in Nemci poskušali Tekm0 a , Je bl1 ob 9'. uri ziutra3-! »Pobegniti« od skupine, toda Pbsamezr,«1 S° °, ,3j na P0! I ostali tekmovalci so vsak njihov . 0 v Presledku dveh mi- poskus že v kali zatrli. g0 ?rtu 3e prisostvovalo mno- | ŽiVo edalcev z Reke, ki SO se Rezultati: l Petrovič (Jugoslavija I) Vznnj?animali za potek dirke, j Jim zn arder Seyd«e?j( ,STZen,ska) vzPodbuiali ortnpo\i list« &Pr,eem5,eDv° ”■ „Tud' "aTrbila potStdo Jugoslovan- uvplinvll rinln^i H ^ i Ff. p0 skega rekorda Študirala je, trenirala, kord V gt JfuHS? ■ slovensk! pre- delala ponoči kot korektor, hkrati pa koru’brez večjih težav. V teku’“*5oOO m ilihVe8De°mer “ rek°r50 c cm: l ^usa 2:53.0; prikolice do 600 rem: kOviA fZgb) 2 59.2 - sovozač Vu- *2; prikolice preko 600 ccm: 1. 4vt„mavner (sovozač Hrast) 2:58,2; ‘°DioblH: I. Škerl 3:06.0. ŠAHOVSKI POLFINALNI TURNIR V LJUBLJANI Danes se je pričel » Ljubljani eden izmed treh državnih polfinalnih šahovskih turnirjev s 16 udeleženci, ki lih je žreb na tabeli uvrstil takole: 1. Janoševlč (Srb ), 2. ing. Vidmar (Sl ), 3 Rabar (H.) 4 Trajkovič (Srb.), 5 Marič (APV), 6 Horvat (H.), 7. Preinfalk (Sl.) 8 Božič (Srb.), 9 Va-letlč (Srb.). 10 Kržišnik (Sl ), 11 Ma-tulovič (Srb.), 12. Zavila (BiH). 13 Sokolov (APV), 14 Hočevar (H.) 15. ing Levačič (Sl.). 16. Zaharljev (M.) Od navedenih je šes* mojstrov, de-vel mojstrskih kandidatov in en prvokategornik Popoldne je bilo odigrano prvo kolo z naslednjimi izidi Jano-Ševič Zahanjev 1 0, ing Vicimai ing I evanič 1.0. Rabar — Hočevar prek., Trajkovič - Sokolov 1.0. Marič - Za-vila 1-0. Horva ~ MatuliČ prek. Preinfalk Kržišnik remi, Božič — Vnlelič prek. No letošnjem šahovskem mladin skem orvenstvu Slovenije v Novem mestu tekmuje 22 najuspešnejših mladincev iz preotekmovan j Razdeljeni so v dve skupini, iz katerih ne jih bo po pet uvrstilo v finalni turnir z desetimi tekmovalci Do-|ni so hiln odigrana tri kolu. V prvi skupim vodno- Sieherl, Vo špermk, Draksler in Ku<' •* po 2 točkama. V drugi skupini Silo 2 in pol. Crc pinšek 2 (I). Tomšič Perdan, Vavpe-iČ m Stupica po 2. ATLETIKA O odpovedi dvoboja z Nemčijo Lah koutlot.skM zve/u .Jugoslavije je izd a in včeraj siMimčilo. v katerem pojasnjuje dejanske vzroke glede odpovedi dvoboja % reprezentanco Nemčije ki bi moral biti se-ptembra v Beogradu Glavni vzrok, zakaj je ogra na£a Zveza odpovedalo tekmovauje je v tem da Je nizozemska letalska družba, s katere letalom bi morali nennški luhkoatleti priti v Beograd naknadno zahtevala, da je treba prevoz plačati v dolarjih, ne pa v dinarjih To bi stalo našo zvezo okrog šest milijonov dinarjev, kar pa so preveliki stroški KRATKE VESTI Amerikanci naskakujejo Mount Austin Ameriška ekspedicija, ki poizkuša osvojiti Mount Austin, Je prispela v višino 6800 m, kjer so napravili tretje taborišče Mount Godwm Austin, visok 8475 m, *e druga najvišja gora na svetu Ekspedicija |e poslala na-prel patruljo ki nai bi raziskala teren za četrto taborišče v višini o kol1 7000 metrov. Nove žrtve Mont Blanca Najvišji vrh Evrope - Mont Blanc — je zahteval dve žrtvi tfije pa so bili prepeljani v bolnico zaradi hudih ozeblin Ponesrečenci so pripadali skupini nemških alpinistov, ki so se zaman poizkušali povzpeti na vrh gore Nesreča |ih le zatekla 300 m pod vrhom pri zavetišču Gamda Vremenska napoved Napoved za ponedeljek: Pretežno lepo vreme z menlaločo se oblačnostjo. Temperatura ponoči od 8 do 12* C, podnevi od 22 do 26" C. Dortmund. 9. avgusta. -- Zahodno-nemški kancler Adenauer je danes v Dortmundu slovesno otvoril »Mednarodni študentski športni teden«, na katerem bo nastopilo kakih tisoč tekmovalcev iz Argentine. Avstrije. Belgije. Brazilije. Čileja. Egipta. Nemčije. Zlate obale. Britanite, Nizozemske. Irana, Italije. Jamajke. Japonske. Lihana Luxemburga. Novega Zelanda. Nigerije. Posarja Španije, * *' .................. To Nemčiji kiju Za po olimpijskih igrah 1936 Zaključeno bo 16 avgusta. a nogometni turnir se je prijavilo 11 reprezentanc, ki so razdeljene v štiri skupine: v prvi so Luxemburg. Japonska, Nemčija, v drugi Jugoslavija. Posarje. Belgija, v tretji Švica in Brazilija in v četrti Nizozemska. Španija in Kgipt. Zmagovalca prve in druge skupine bosta nastopila v prvi polfinal Švice. Venezuele in bo največje športno tekmovanje I finalista. I ni tekmi- zmagovalca tretje m Četrte pa Ji g la 1 | y. drugi Zmagovalca teh tekem bosta JUGOSLAVIJA : POSARJE 9:1 (6:1) Medved najboljši — Zabil je sam 5 golov Čeprav se tekmovanja na lil študentskih igrah še niso službeno začela, so bile dfnes odigrane prve izločilne nogometne tekme Naša reprezentanca je nastopila v mestu Gastripu, nedaleč od Dortmunda in v zelo lepi Igri porazila moštvo Posarja z 9:1. Tukaj so sodili, da bo Posarje eden izmed favoritov Tekma je bila igrana v zelo lepem vremenu in na travnatem igrišču, kar le našemu moštvu bilo pogodu. Ze v i. min Igre Je zaradi napake naše obrambe Posarje prevzelo vodstvo To naših igralcev ni zmedlo Medved, ki je danes osvojil simpa-tlle 2500 gledalcev ie preigral več obrambnih igralcev, dodal žogo Djordjeviču, ki je neubrar.llivo streljal na gol Kmalu za tem je Medved z ostrfm strelom povečal rezultat 2:1 Potem so se vrstili napadi našega moštva, spremljani z duhovitimi kombinacijami, menjanjem mest in z le- pimi udarci Od 6. min igre, ko Je bil dosežen drugi gol, pa do konca prvega polčasa so naši igralci še štirikrat zatresli mrežo V drugem polčasu so dali še tri gole, toda igra ni bila več podobna tisti iz prvega polčasa. Medved je danes igral izvrstno in dal sam pet golov, Zupae pa je bil slabši, čeprav je dal dva gola. Napad je bil boljši del moštva Jutri bo slovesna otvoritev tretjih študentskih Iger, ki se bodo začele s tekmo med Japonsko in Nemčijo. M. 2. Slovensko prvenstvo v hokeju na travi Železničar (M) : Ilirija (L) 0:0 Ljubljana, 9. avgusta, v prvem tek-movunju za jesensko prvenstvo Slovenije v hokeju na travi sta Hunes v Ljubljani tekmovala favorita /a prvo mesto mariborski Železničar in ljubljanska Ilirija. Po rahli premoči Mariborčanov v prvem in drugem polčasu se je tekma zaradi pristranskega sojenja sodnika črnetn in slabo pripravljenega igrišča končala neodločeno Takoi po tekmi je vodstvo mariborskega Železničarja poslalo Savezu za hokej na travi v Zagrebu odločen protest. Predsednik republike maršal Tito pokrovitelj kongresa za športno medicino Predsednik tepublike Josip Broz Tito je sprejel pokroviteljstvo nad X. mednarodnim kongresom za športno medicino, ki bi, od 19 do 22 maja 1954 v Beogradu. Pričakujejo da bodo prišli na kongres delegati kakih 20 držav, ki so članice Mednarodne zveze za športno medicino Glavno poročilo bo imel prvega dne kongresa dr. Vojin Smodlaka iz lieogrndu /. nuslovom: »Problem telesnih Vf i* • dne bo govoril znani an- gleški strokovnjak dr. Tegner iz Londonu o »Rehabilitaciji«, medtem ko bo tretji dun določen za prosto razpravo. BRANIK : CELJE 60 29 V tekmovanju republiške košarkarske lige za ženske je danes dopoldne v (elju ekipa mariborskega Brunika zasluženo premagala košarkašice 28D Celje z rezultatom 60:29 (32:15). Branih : Malta 4 : i Danes sta bili v Mariboru odigrani dve nogometni tekmi. V tekmi za pokal FLRJ je Branik premagal Nafto s 4:1 (1:0) Branik ni dal posebno dobre igre Veliko priložnosti za dosego gola je ostalo neizkoriščenih. Nafta se Je dobro branila, toda igralci so igrali precej ostro, tako da Je moral sodnik Murav Izključiti po enega igralca Branika in Nafte Najboljši mož pri Braniku Je bil Flbešl, pri Nafti pa Terek. Gledalcev je bilo okrog 800. Železničar : Korotan 2:2 (0:2) Da. bj se dobro pripravili za tekmovanje v hrvatsko-slovenski ligi (v nedeljo igra namreč kvalifikacijsko tekmo z Izolo) je Železničar pova- bil na prijateljsko srečanje Korotana iz Kranja Tekma je bila na trenutke prav zanimiva nasprotnika pa precej izenačena. Oba napada bi lahko dosegla z boljšimi strelci več golov Sodil je Goreč iz Maribora pred 50(1 gledalci Predtekma; Železničar (ml.), Kovina fml.l 3-1 (3:1). NADALJEVANJE MLADINSKEGA PLAVALNEGA PRVENSTVA V KRANJU 100 m prosto mladinci (predteki); Petrič 1:08,7. Pirc 1:09,0; 50 m prosto mladinke (predteki): Poljak 36,4; 100 m hrbtno mladinke (predteki): Vauhnik l:34£ (17 tekmovalk). 200 m prsno mladinci (predteki): Brandtner 3:03,3, Kanc 3:05,8 (15 tekmovalcev) \Vater-poio: Zeiezmičar - Bled 5:1, Branik - Mladost 7:3, Ilirija - Bled 5:1, Zenska odbojkarska vrsta mari borskega Branika, ki je na mednarodnem turnirju v Alessandr iji (Italija) dosegla drugo mesto TnnčLPK-Li MI: 2?* J™**lj' Saša [v,lakpr’ Julčka Stavbar! Tončka Kikl, Mira Florjančič, Vera Segala in Ruža Bende. PRED EVROPSKIM VESLAŠKIM PRVENSTVOM teliti si iriimlltni odpotovati v Itopenhasen Bled, 9. avgusta. — Danes je odpotovala v Kopenhagen jugoslovanska veslaška reprezentanca, v kateri so: osmerec Mornarja, Gusarjev četverec brez krmarja, četverec s krmarjem šibeniške Krke, skiff Mornarja in double-scull Crvene zvezde. Jugoslavijo bodo zastopali osmerec itn soiff Mornarja, Krkin Četverec s krmarjem, Gusarjev četverec brez krmarja in double-scull Orvene zvezde. Gusarjev četverec brez krmarja, ki je olimpijski prvak, je nedavno na Bledu močno razočaral. Na tek- Videli bomo, alti bodo ponovili lanski uspeh. Mornarjev osmerec in soiff sta nas letos navdušila. Zmagovala sta na vseh tekmah, na katerih sta nastopila. V double-scull u bosta nastopila člana Orvene zvezde. 37-1 etni Petro- Izbrane veslaške ekipe se pripravljajo na Bledu za evropsko veslaško prvenstvo, ki bo v Kopen-hagnu. Jutri bodo odšli na pot. ATLETIKA Uspešen start naših atletov v Carigradu Istanbul, 8. avgusta. — Danes se je na stadionu »Fener Bahče« začelo lahkoatletsko tekmovanje, na katerem nastopajo Turki, Grki in Jugoslovani. V teku na 400 m sta zasedla prvo in drugo mesto Jugoslovana Sabolovič z 49,7 ln Radulovič s 50,4. Tretji je bil Emin Dojbag (Turčija) s 50,7. V metu krogle je zmagal Jataganls (Grčija) s 14,99, drugi je Krivokapič s 13,83, tretji pa turški tekmovalec Pekezer. V teku na, 100 m, na katerem Jugoslovani niso nastopili, je zmagal Grk Letrakis z 10,7, v skoku v daljino je zmagal Turek Suki — 7,16 m, drugi je Jadovanocih 7,08, tretji pa Spiro-pulos 6,95 m. Na 3000 m je zmagal Jugoslovan Štritof v času 8:33,2, drugi je Turek Geker z 8:35,2, tretji pa Grk Teode-rakis z 8:49,7. V teku na 800 m je zmagal Turek Ekrem Kodžak v času 1:53,9, drugi je Jugoslovan Krstič 1:55, tretji pa Grk Konstantinoides 1:56. Četverec šibeniške »Krke« movanju v Šibeniku je bil nekoliko boljši, saj je zmagal, vendar veslači še niso bili v olimpijski formi. Toda pravijo, da so is dneva v dan boljši. Derby pred finalom Sinoči se je v Beogradu začel turnir, s katerim bodo proslavili petdesetletnico srbskega nogometa. Obe tekmi sta bili zanimivi, zlasti zaradi svojih presenetljivih izidov. Državni prvak Crvena zvezda je bila prvikrat poražena, ista usoda pa je doletela tudi Partizana. Za prvo in drugo mesto se bosta torej drevi borila včerajšnja zmagovalca Vojvodina in BSK. premagala Partizan^ s 5:2. Vojvodina je zasluženo zmagala, saj je bila ves čas močnejše moštvo in je tehnično mnogo bolje igrala. BSK : Crvena zvezda 4:2 BSK je premagal Crveno zvezdo s 4:2 (2:1). Napad BSK je bil močno razigran ln zato Zvezdina obramba kljub trudu ni mogla preprečiti štirih golov. Kljub temu, da je Crvena zvezda v drugem polčasu prešla v napad, njeni igralci niso mogli izenačiti. Vojvodina : Partizan 5:2 Včeraj je na stadionu JLA pred 15.000 gledalci novosadska Vojvodina Zaključek »Jadranske konference« Split, 9 .avgusta. Včeraj je bila končana »Jandranska konfererca«, ki so se je udeležili zastopniki nogometnih zvez sedmih evropskih držav. Na koncu konference so izdali poročilo, v katerem sporočajo, da so razpravljali o izboljšanju kakovosti nogometa evropskih držav. Soglasno so sklenili ustanoviti tekmovanje mladinskih nacionalnih reprezentanc. — Skrajni rok za prilavo je 22. oktober 1953, ko bo prihodnji sestanek odbora v Londonu. Ustanovili so odbor teh tekmovanj. Za prvega predsednika je bil izvoljen dr. Mihailo Andrejevič, delegat NZJ, za tajnika pa Ltigl, generalni tajnik Nogometne zveze Avstrije. Teh tekmovanj se smejo udeležiti nogometaši stari od 18 do 23 let, če še niso nastopili več kot dvakrat v reprezentanci. Na tekmovanjih ne bodo izmenjavali igralcev, razen vratarja. # MEDNARODNE MOTODIRKE V CRIKVENICI Najboljši je bil B. Regvard Crikvenica, 8. avgusta. — Na mednarodnih motodirkah v Crikve-nici, na katerih nastopajo vozači Argentine, Avstrije, Štajerske in Jugoslavije, je najboljši uspeh doseglo moštvo Štajerske. Slede ji Avstrija z 11, Argentina in Jugoslavija II. z 10, Jugoslavija III. s 6 in Jugoslavija I. s 5 točkami. Najboljši vozač je bil Jugoslovan Branko Regvard. Po eno prvo mesto sta zasedla tudi jugoslovanska vozača Drago Regvard in Mika Snjarič. KVALIFIKACIJSKA TEKMA Celje : Proletarec 6:2 (2:0) V kvalifikacijski tekmi za vstop večki in 23-lefcni Korošec. Oba tekmovalca sta borbena, prvi pa ima tudi dolgoletne izkušnje. Od veslačev Krke pričakujemo največ. To so žilavi, zdržljivi veslači z dalmatinskega Krka, ki so dosegli že mnogo uspehov prav zaradi svoje borbenosti. Njihove zmage v zadnjih letih pričajo, da bodo na evropskem prvenstvu resni tekmeci najboljših evropskih veslačev. M. B. Padalsko prvenstvo zaključeno Šibenik, 9 avgusta. — V na novo uvedeni disciplini, skoku z 800 m, je bil najboljši 17-letni Milan Dvoršak iz Čakovca. V skoku z zadržkom je prav tako zmagal Dvoršak. V skokih v vodo je zmagal Mladen Miličevič. Končni vrstni red je: Mladen Miličevič 446,5 t$čke, Ivan Benkovič 384,5 in Milan Dvoršak 377 točk. MOŠTVENO PRVENSTVO V TENISU Prvak je Branik Celje, 9. avgusta. Danes je bil^ na teniškem igrišču v Celju dvoboj moških moštev mariborskega Branika ter ŠD Ljubljane za naslov republiškega prvaka. Spričo odsotnosti ene tekmovalke iz Ljubljane so Mariborčanke dobile dvoboj brez borbe z rezultatom 3:0. Ta prednost treh točk je moškim tekmovalcem iz Maribora zadostovala, da so še pri dveh zmagah v igri posameznikov celotni dvo- vzhodno skupino prve slovenske nogo- I boj beležili v svojo korist. Posamezne metne lige je danes dopoldne moštvo | igre pa so se končale takole: Suhar : ŽSD Celje na domačem igrišču prema- i Vlasak 0:7, 7:9, Žerovec : Slana 8:6, 7:5, galo enajstorico Proletarca iz Zagorja Ogrin : Ratej 4:6, 6:0. 4:6 (prvoimeno-z rezultatom 6:2 (2:0). I vani so člani ŠD Ljubljane). Reprezentanca za turnejo po Indoneziji Beograd, 9. avgusta. — Na temelju sklepa komisije ligaških klubov, da sme komisija za sestavo državne reprezentance določiti iz vsakega kluba po enega igralca, so določeni naslednji nogometaši, ki bodo 15. avgusta odšli na turnejo po Indoneziji: Krivokuča (CZ), Ančič (Sa- prvenstvo I. lige začelo 30. avgusta, druge pa 13. septembra. V prvi ligi bosta v I. kolu igrala med drugimi Odred in Proleter, v drugi pa Budučnost : Branik. Sklenili so tudi, da bodo predlagali upravnemu odboru Zveze, naj rajevo), Bilogradič (Sarajevo), Juričko • med novo sezono prepove prehod (BSK), Lazarevski (Vardar), Borozan (Velež), Davidovič (BSK), Klajič (Zagreb), Krstulovič (Hajduk), Ognjanov (Spartak), Jočič (BSK), Rodinski (CZ), Milutinovič (Partizan), Veselinovič (Vojvodina), Ognjanovič (Radnički), Rebac (Dinamo) in Pašič (Železničar). Kanada se je uvrstila v finale ameriške cone tekmovanja za Davisov pokal, ker v dvoboju s Kubo vodi s 3:0. Kanada bo igrala v finalu proti reprezentanci ZDA. Konferenca komisije ligaških klubov Beograd, 9. avgusta. — Na konferenci komisije I. in II. zvezne nogometne lige so sklenili, da se bo nogometašev prve lige v klube druge in obratno, da vsak klub dobi dohodek s tekem na domačih igriščih, da naj bi znašal skupni sklad za igralce 160.000 dinarjev, najvišja nagrada za posameznika pa 15.000 dinarjev. Komisija je sklenila, da funkcionarji NZJ in Republiških zvez ne morejo biti delegati na tekmah I. in II. lige. Ustanovili so novo komisijo, v kateri je sedem predstavnikov I. in štirje predstavniki II. zvezne lige. Da nekateri klubi ne bi bili preobremenjeni s tekmami, so nekoliko spremenili dosedanji razpored tekmovanj. DNEVNE NOVICE Seja Mestnega ljudskega odbora Maribor. Na podlagi člena 89 Zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin sklicujem XIV. skupno sejo Mestnega zbora in Zbora proizvajalcev Mestnega ljudskega odbora Maribor, ki se bo vršila v ponedeljek, dne 10. avgusta 1953 ob 16. uri v dvorani ML O Maribor, Ul. heroja Staneta št. l/II., soba št. 87, z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev seje in ugotovitev sklepčnosti, 2. izvolitev dveh overovateljev zapisnika, 3. odobritev zapisnika XIII. skupne seje, 4. poročilo o izvršitvi družbenega plana in proračuna za prvo polletje 1953 ter o izvajanju investicij Predsednik i v letu 1953, 5. razno. MLO: Ledinek Miloš. Gibanje prebivalstva v Novi Gorici. V mesecu Juliju se je v Novi Gorici rodilo 11 otrok. Poročili so se: Jožef Ukmar, uslužbenec in Jolanda Rutar, natakarica: Ludvik Rob, čev-1 ijar in Izidora Ferfolja kuharica: Stanislav Kulot, kmet in Marija Krivec, delavka; Franc Lutman, ključavničar in Mirka Špacapan; Ivan Lazar, uslužbenec in Marija Širok, blagajničarka; Friderik Di Bon, oficir JLA in Palmira Lazar, uslužbenka; Franjo Nemec, carinik in Emilija Lutman, knjigovezkinja. Umrli so; Alojzija Jug, roj. 1883. 1., gospodinja, in Mihael Boltar, roj. 1886. 1., upokojenec. NESREČE DANES IN JUTRI KINO KINO »UNION«: ameriški barvni film »Onstran Missourija«. Tednik. — Predstavi ob 18. in 20. uri. KINO »SLOGA«: amer. film »Afera na na Trinidadu«. Tednik. Predstavi ob 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 17. ure dalje. KINO »KOMUNA«: Zaprto. KINO »SOCA«: Zaprto! LETNI KINO »BEŽIGRAD«: angleški film »Izobčenec iz otokov«. Tednik. Predstava ob 20.30 uri. LETNI KINO »TIVOLI«: ameriški film »Onstran Missourija«. Tednik. — Predstava ob 20.30 uri. Prodaja vstopnic v obeh letnih kinematografih eno uro pred pričetkom. KINO »SlSKA«: amer. film »Nevidni človek«. Tednik. Predstavi ob 18. in 20. uri. KINO »TRIGLAV«: ameriški barvni film »Na otoku *s teboj«. Tednik. Predstavi ob 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 17. ure dalje. LETNI KINO »DOM MILICE«: amer. film »Nevidni človek«. Predstava ob 20.15 uri. RADIO MARIBORSKE VESTI KINO MARIBOR: PARTIZAN: italijanski film »Zidovi Malapage«. UDARNIK: ameriški film »Carrie« POBREŽJE: Zaprto. STUDENCI: Zaprto. RADIO MARIBOR 12.—15.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 17.—17.30 Igra orkester Radia Maribor p. v. Filipa Bernarda. 17.30—17.40 Poslušajte domača poročila 17.40—18. Zabavna glasba, vmes objave in oglasi — 18.—23. Prenos sporeda Radia Ljubljana. 61 PHILIPPS OPPENHEIM I . . _ _ veliki PREVARA &qmam ILUSTRACIJE: JESA MILANOVIC »Ne tak pijanec, za kakršnega ste ga imeli,« je rekel Dominey hladno. »Ta pijanec v svoji zmešnjavi ni šel tako daleč, da ne bi mogel zbrati misli, ko je napočil veliki trenutek.« Princesa je gledala zdaj enega, zdaj drugega. Seaman je bil še zmeraj podoben človeku, ki se bori, da bi se otresel strašne more. . »Moj prvi in edini sum,« je zajecljal, »se je oglasil v meni tisto noč, ko je izginil Johann Wolff.« »Wolffov prihod je bil zame dokaj neprijetna zadeva,« je priznal Dominey. »Na srečo sem imel doma agenta tajne službe, ki ga je znal xlstraniti.« »Torej ste vi poskrbeli, da je izginil?« je vzkliknil Seaman. »Seveda,« je odgovoril Dominey. »Wolffu je bila znana resnica in kar naprej je skušal navezati stike z vami.« »Kaj pa denar?« jc nadaljeval Seaman hitro mežikajoč. »Sto tisoč funtov in več?« Dominey se je nasmehnil. Ce hoče nemška tajna služba formulirati tožbo in me tožiti...« Princesa ga je iznenada prekinila. Oči so ji zažarele. »Kaj pa sta vidva?« je vzkliknila ter iztegnila roke proti Schmidtu in Seamanu. »Ali sta mrtvi stvari, cunji, bitji brez hrabrosti in omike? Mar ga puščata, da stoji mirno, človeka, ki je vaju prevaral? Puščata ga, da stoji tu in se vama posmehuje, vidva pa ne storita in ne rečeta ničesar! Mar je njegovo življenje takšna svetinja za vaju? Mar ne pozna nobene vajine skrivnosti?« »Vsemogočni bog!« je vzkliknil Seaman z nenadno grozo na obrazu. »Ternilho-fove spomine ima! Cesarjev zemljevid ima!« »Nasprotno,« je odgovoril Do-miney, »prvo in drugo je v Foreign Officeu. Upamo, da nam bo nekega dne zelo koristilo!« Seaman je planil ko tiger in padel ko vreča na Domineyevo iztegnjeno pest. — Schmidt se je začel plaziti čez sobo, pod rokavom pa se mu je nekaj svetlikalo. »Dva sta proti enemu!« je je*3 princesa divje kričati, ko je opazila, da sta se oba napadalca za hip obotavljala. »Želela bi imeti kako orožje ali pa biti moški!« »Draga princesa,« je pripomnil dobrodušen glas od okna, »nista dva proti enemu, marveč štirje proti dvema, in sicer v našo korist.« nik. — 20. Večerni simfonični koncert. Zvonimir Ciglič: Obrežje plesalk, koreografska slika. Virgil Thomson: Koncert za čelo in orkester (prva izvedba v Radiu Ljubljana). Paul Hindemith: Simfonična metamorfoza na teme Carla M. v. Webra. — 21. Literarna oddaja — Anton Cehov: So-baričin otrok. — 21.20 Zabavne melodije. — 22. Napoved časa, poročila in pregled sporeda za naslednji dan. — 22.15 Igra Ljubljanski plesni sekstet. 22.35 Plesna glasba. — 22.55—23. Lahko noč. 23.-24. na valu 327,1 m: Oddaja Radia Jugoslavija za tujino. (Prenos iz Zagreba). Pri padcu pod vozs sii je z*«®1] obe nogi kmet Ivan Mlinar, št. 2. Pri delu je padlo 7 kB »taJ°*eto lezo na desno nogo jma Medenu, Robova 5. Poškodbe hude. , , , - Pri nabiranju hrušk je pad'M drevesa in si zlomil .levo pod -elov_ demletai delavčev sin Janez šek, Drenov grič 48. Levo roko v rami si je ko je padla a podstrešja kmetov« Bernarda Seliškar, Dobrova 9. Kmetica Marija Dolinar ®««^ 6, je padla s kolesa, s. fXni banjo in več reber na levi stra II JO ID V CV. -- Splašen konj je podrl JjL,®g{ot» levo nogo ln desno roko kozi levo nogo m uranu -- Draga 14. Poškodovanka ima pretres možganov- Pri skoku v vodo je zf^arrpebec lenom ob skalo dijakinja Ana *n0 iz Dolenjske ceste, m si ga poškodovala. Desno nogo si je zlomil pri de, z zidarskega odra delavec, Zane man, Veliki Ločnik 3. Napaden je bil in ^k°d°nVJ^« desni rami in desni 8t'rall .1S*- fcit* koša, 24-letni kmetov &1 nv,iem-nik, Vino 10, Tabor pri Grosuplje Pri delu v gozdu je P°drio 4^8. kmeta Ludvika Svoljšaka, . Jra0i Ima zlomljena rebra na desni in poškodovana pljuča CELJE »UNION«: ameriški barvni film »Rudniki kralja Salomona«. CELJE »DOM« in LETNI: ameriški film »Afera na Trinidadu«. KAMNIK: mehiški film »La Mal- querida«. JESENICE: RADIO IN LETNI: francoski film »Prepovedane igre«. PLAVŽ: amer. film »Velika reka«. MESTNI KINO MURSKA SOBOTA Zaprto. Ljubljančani i Pripravljalni odbor pri MO SZDL za proslavo desete obletnice priključitve Primorske k Jugoslaviji ter desete obletnice ustanovitve primorskih brigad na Okroglici P*-1 Gorici, ki bo dne 5. in 6. septembra t. 1., sporoča: Pripravljalni odbor sprejema prijave od vseh množičnih, sindikalnih, kulturnih in športnih organizacij, podjetij, ustanov in uradov, ki bodo sodelovali na proslavi. Udeleženci, organizacije in podjetja, ki bodo potovali na proslavo z vlaki, kamioni in ostalimi prevoznimi sredstvi, naj to sporoče Pripravljalnemu odboru, Resljeva cesta 9/U-. soba 26 ali telefonično na št. 20-223 Dnevni spored za ponedeljek 10. avg. 5.—7.30 Dobro jutro, dragi poslušalci (pester glasbeni spored) vmes ob 5.10—5.20 Jutranja telovadba. — 5.30—5.40 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled tiska. — 6.—6.10 Jutranja telovadba. — 6.30—6.40 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.—7.05 Radijski koledar. — 12. Opoldanski koncert. — 12.30 Napoved časa, poročila in pregled dnevnega sporeda. 12.45 Zabavna glasba, vmes objave. — 13. Malo od včeraj in malo od danes (zabavna glasba) — 13.30 Novi filmi. — 13.40 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi. — Sodelujejo: Zlata Gašperšič, Milena Jerebič, Avgust Stanko, Vaški kvintet in Ljubljanski komorni zbor pod vodstvom Milka Skoberneta. — 14.30 Radijske reklame 14.40 Polke Bedricha Smetane. 15. Napoved časa, poročila in vremenska napoved. — 15.10—15.30 Zabavna glasba, vmes objave. — 18. Melodije, ki jih radi poslušate. — 18.30 Okno v svet — 18.40 Skladbe Matije Tomca poje Mariborski komorni zbor pod vodstvom Rajka Sikoška. — 19. Radijske reklame. — 19.10 Zabavna glasba, vmes objave. — 19.30 Radijski dnev- DEZURNA LEKARNA: Ponedeljek, 10. avgusta, lekarna: »Pri gradu«, Partizanska cesta 1. Trgovcem in konfekcionistom SE NUDI REDKA PRILOŽNOST, DA DOPOLNIJO ASORTIMENT V SVOJIH PODJETJIH Z NAJNOVEJŠIMI TEKSTILNIMI PROIZVODI, CE OBIŠČEJO Prvi komercialni sejem TEKSTILNE INDUSTRIJE V LESKOVCU V CASU OD 11. DO 16. AVGUSTA 1953 Sejem v Leskovcu omogoča obiskovalcem Skopljan-skega sejma, da brez povečanja potnih stroškov na poti v Skoplje opravijo dobre trgovske posle x stanovanje in hrana sta obiskovalcem sejma zagotovljena. Uprava sejma organizira za obiskovalce ogled leskov-ških tovarn in njihovih skladišč, kakor tudi obisk tovarn v Vučju in Grdelici! 3216 i-1 VSAK NAROČNIK »LJUDSKE PRAVICE - BORBE« JE ZAVAROVAN PROTI NEZGODAM Eddy Pelham, z rokami v žepih, toda z zelo nevarnim sijeItl na svojem sicer brezizraznem obrazu, je stal na pragu terase-Za njim sta stala dva zelo močno moža. Vstopili so v sobo. Bol se ni vnel, niti do odpora ni prišlo. Seamanu, ki si še ni & opomogel od presenečenja in ki je stal ves iz sebe, so takoj na taknili lisice na roke, Schmidta pa razorožilL Schmidt je bil PrV1' ki je prekinil čudno tišino. »Kaj sem storil?« je vprašal. »Zakaj z menoj tako ravnate?* »Vi ste doktor Schmidt?« ga je vprašal Eddy ljubeznivo. »Da, tako se pišem, gospod,« se je glasil srdit odgovor. še dolgo tega, ko sem prispel iz Vzhodne Afrike. Ko smo odpeljali, nismo o vojni ničesar vedeli. Prišel sem, da razkrinkam tegale človeka. Slepar je, ubijalec! Ubil je nekega nemškeS3 plemiča.« »Izdajalstvo je zakrivil!« je kriknil Seaman. »Cesarja je Pre slepil! Drznil si je sedeti v cesarjevi navzočnosti kot baron v°n Ragastein!« • c£ Mladenič v poletni obleki se je ozrl na Domineyja m nasmehnil. »Vidva ne nameravata zbijati šal, pa vendar govorita zC'° šaljive reči,« je rekel. »Doktor Schmidt obtožuje Everarda mineyta, da je slepar, ker je privzel lastno ime; očita mu, je ubil človeka, ki se je hladnokrvno pripravljal — mimogre List izdaja Časopisno založniško podjetje »Borba« v Beogradu, Kardeljeva ul. 31, telefon 24-001 — Uredništvo Ljubljana, Kopitarjeva ul 6/III, tel 23-261 do 23-264 — Odgovorni urednik »Ljudske pravice - Borbe« Ivan Šinkovec — Uprava: Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2, telefon 23-261 do 23-264 — Telefon za naročnino in oglase 21-030 — Mesečna naročnina za našo državo 250 din, Za tujino 500 din — Čekovni račun pri NB 6011-T-19, poštni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini. se da ede bodi rečeno, tudi vi ste bili v to zapleteni, Schmidt — ub^' njega; tale naš prijatelj, tajnik društva za propagiranje bolj1’’ stikov med angleškimi in nemškimi trgovci, pa se pritožuje, je storil Dominey v Nemčiji v korist Anglije natanko isto, kal naj bi bil baron von Ragastein storil tu v korist Nemčije. ^i> nemški vohuni, imate čudno logiko.«