Predlog RESOLUCIJA o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1981—1985 v letu 1983 Z resolucijo delovni Ijudje in občani sprejemamo obveznosti za uresničevanje temeljnih ciljev družbenega plana 1981—1985, njegovih sprememb in dopolnitev in ciljev ekonomske stabilizacije ter soodgovornosti za izvajanje dogovorjene politike za pospeše-vanje družbenoekonomskega razvoja Jugoslavije, Slovenije, me-sta Ljubljane in naše občine. Zavedamo se zaostrenih pogojev gospodarjenja v svetu in doma, nastalih neskladij v razvoju naše družbe in ne v celoti uresničenih nalog, iz prvih dveh let srednjeročnega obdobja, zato bomo ob hkratnem poglabljanju samoupravnih družbenoeko-nomskih odnosov v zdmženem delu, občini, mestu in v ostalih družbenopolitičnih skupnosti: 1. zagotavljali izpolnjevanje obveznosti OZD in družbenopoli-tične skupnosti do tujine, 2. pospeševali proizvodnjo, ki se vključuje v mednarodno deli-tev dela, kajti le na ta način lahko pričakujemo postopno oživ-Ijanje industrijske proizvodnje, 3. povečevali kmetijsko proizvodnjo na domači osnovi za izboljšanje samooskrbe, 4. zmanjševali porabo energije, varčno uporabljali vse razpo-ložljive vire in dosledno spoštovali sprejete omejitvene ukrepe, 5. zadrževali vse vrste porabe pod rastjo družbenega proizvoda in dosledno varčevali pri vseh oblikah potrošnje, 6. usklajevali skupne interese in potrebe v okviru medobčin-skega sodelovanja in v mestu Ljubljani s samoupravnim spora-zumevanjem in dogovarjanjem. Ob tem se vsi delovni Ijudje zavedamo, da lahko družbeno-ekonomske odnose uspešno razrešujemo le na samoupravnih osnovah, na osnovi dogovorjenih in usklajenih interesov zdru-ženega dela in da pri tem samoupravnem usklajevanju ne sme biti niti izsiljevanja niti pretiranega administriranja. I OSNOVNE USMERITVE IN MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA V LETU 1983 Vsi omejevalni činitelji iz leta 1982 bodo vplivali na možnosti razvoja v letu 1983 še v večji meri. Zato moramo vsi delovni Ijudje sprejeti obveznosti za: — povečanje konvertibilnega izvoza in uskladitev svojih planov zunanjetrgovinskih odnosov v okviru grupacij SISEOT, — vzpostavitev reprodukcijskih celot med proizvajalci surovin, reprodukcijskega materiala, polizdelkov in končnih proizvodov za delitev skupnega prihodka in deviznega efekta pri ustvarjenem izvozu, — dosledno izpolnjevanje planskih obveznosti, — vključevanje osebnega dela v kooperacijo z združenim de-lom za povečanje izvoza in preprečevanje uvoza, — izdelavo programov poslovanja OZD v zoženih pogojih gospodarjenja in določitev programov za preusmeritev proiz-vodnje, — povečanje proizvodnje v tistih organizacijah, ki niso odvisne od uvoza, — izboljšanje gospodarjenja na osnovi boljše izrabe kapacitet lastnega znanja in razpoložljlvih sredstev, tehnološke in delovne discipline, produktivnega zaposlovanja in varčevanje na vseh področjih, — povezovanje združenega dela v sisteme, ki bodo zagotav-Ijali večjo izvozno usmerjenost ob istočasni zagotovljeni soci-alni varnosti delavcev, — združevanje razpoložljivih investicijskih sredstev za izvozno usmerjene projekte z drugimi OZD v občini ali drugih republikah, posebej še v nerazvitih območjih, — izboljšanje likvidnosti in krepitev obratnih sredstev, — delitev čistega dohodka v skladu z načelom dobrega gospo-darjenja, tako da imajo prednost sredstva za jačanje materialne osnove dela pred osebno in skupno porabo ter dosledno po-ravnavo prekoračitev osebnih dohodkov in skupne porabe iz leta 1982, — spoštovanje sprejetih nalog v okviru dogovorov in sporazu-mov, odpravo dvojnosti med dopoldanskim proizvajalcem in po-poldanskim potrošnikom ter preprečevanje zahtevkov po zvišanju cen izven dogovora, — spoštovanje načela pokrivanja svojih potreb na področju družbenega standarda v okviru razpoložljivih sredstev, — oživiti akcijo za zmanjšanje družbene fežije v vseh sredinah, — zaostriti odnos do organizacij, ki poslujejo z izgubo; razre-ševanje izgub se mora opraviti predvsem v okviru delovnih in sestavljenih organizacij in ne sme prihajati do trajne socializacije izgub, — varovanje okolja in — dosledno uveljavitev osebne odgovornosti na vseh ravneh. Predvidevamo naslednja gibanja posameznih kazalcev razvoja: — rast industrijske proizvodnje v višini 2 % bo odvisna od boljše izrabe kapacitet in v letu 1982 zaključenih investicij; osnovni problem bo zagotovitev surovin in reprodukcijskega materiala; ob tem moramo vsi sprejeti dejstvo, da bo treba dati prioriteto izvozno usmerjeni in tisti proizvodnji, ki zagotavlja najnujnejšo oskrbo občanov, — rast kmetijske proizvodnje načrtujemo v višini 3%, — rast družbenega proizvoda načrtujemo v višini 1 %>—1,5%, kar pa bo predvsem odvisno od uspešnega povečanja izvoza sedanjih in vključevanja novih organizacij v izvoz, — izvoz na konvertibilno področje realno povečati za 15% v primerjavi z letom 1982 hkrati s prizadevanji za nujno oskrblje-nost domačega trga in tudi ob zavestnem poslabšanju ekonom-skega stanja posameznih OZD, pri čemer prevzema družba kot celota del bremena izvoznikov, — uvoz iz konvertibilnega področja bo ostal na isti ravni kot v letu 1982; prednost prl uvozu bo imel reprodukcijski material, zato bomo morali zelo omejiti uvoz blaga za široko potrošnjo in tudi uvoz investicijske opreme, — zaposlenost bo porasla za 1,0%, kar pomeni približno 350 novih delovnih mest; nosilci zaposlovanja bodo predvsem izvoz-niki in organizacije s pričakovano večjo ekspanzijo, — investicije v gospodarstvu bi morale doseči obseg obra-čunane amortizacije v letu 1982 in biti usmerjene predvsem v nabavo nove opreme za povečanje izvoza in prestrukturiranje gospodarstva; pri naložbah se morajo vsi investitorji zavedati omejenih kreditnih možnosti in iskati manjkajoča sredstva v zdru-ževanju sredstev na dohodkovnih osnovah in realnem povračilu vloženih sredstev, — investicije v družbenih dejavnostih bodo omejene na naložbe v okviru izvajanja programov samoprispevka II. in III. in še to le tistih, za katere so investitorji in izvajalci zagotovili sredstva za izvajanje programov, — osebni dohodki in s tem osebna poraba bodo zaostajali 50 % za rastio dohodka; realno pričakujemo padec osebnlh do-hodkov za 7% do 8%, ob tem moramo zagotoviti ustrezno delo-vanje vsega mehanizma, ki zagotavlja izvajanje socialne politike, — rast skupne in splošne porabe bo zaostajala 50% za rastjo dohodka, — rast cen v letu 1983 mora biti nižja kot v letu 1982. Organi družbenopolitične skupnosti, gospodarske zbomice in obrtnega združenja bodo delovali za spodbujanje hitrejšega in skladnejšega razvoja drobnega gospodarstva. Za doseganje z resolucijo zastavljenih usmeritev in doseganje predvidene rasti osnovnih kazalcev razvoja bo potrebna zavestna politična akcija vseh družbenopolitičnih organizacij za motiviranje vseh delovnih Ijudi in občanov, kajti naloge iz resolucije zahte-vajo večjo delovno angažiranost, izboljšanje odnosa do dela, varčevanje na vseh področjih dela in življenja in zavestno odre-kanje dela osebne, skupne in splošne potrošnje, ki je večja od trenutnih možnosti. II.NALOGE NA GOSPODARSKEM PODROČJU 1. Ekonomski odnosi s tujino Na področju zunanjetrgovinske menjave čakajo OZD velike in težke naloge. Odplačilo zapadlih obveznosti ima prednost pred vsemi ostalimi potrebami. Jugoslavija ne more računati na odlo-žitev plačil in novo zadolževanje v tujini. Zato bodo v letu 1983 nujni še nekateri omejitveni ukrepi. Iz tega izhajajo naloge našega gospodarstva, ki mora: — povečati svoj konvertibilni izvoz, — povečati število izvoznikov in pritegniti k sodelovanju pred-vsem drobno gospodarstvo, — zmanjšati uvozno odvisnost na področju surovin, repro-dukcijskih materialov, tujih storitev, znanja in opreme, — prilagoditi svoje plane zunanjetrgovinskih odnosov zahtevam grupacije in v sklopu SISEOT na samoupraven način razreševati probleme planskih obveznosti in usklajevanja potreb z možnostmi, — izdelati konkretne izvozne in uvozne plane, plane deviznih prilivov in odlivov ter sprejeti obveznosti za njihovo izvajanje, — pospeševati devizne prilive. Za vse navedene naloge so odgovorni poslovodni delavci OZD — izvoznikov in njihovi samoupravni organi. Skupščina občine in njeni organi ter organi medobčinske gospodarske zbornice bodo v okviru svojih pristojnosti in možno-sti posvetili vso pozornost razreševanju perečih aktualnih vprašanj izvoznikov, intenzivno spremljali njihov položaj ter o svojih ugo-tovitvah, stališčih in predlogih za razreševanje nastalih težav obveščall organe skupščine SR Slovenije in gospodarske zbor-nice Slovenije. Pri tem si bodo prizadevali za večje uveljavljanje samouprav-nega sporazumevanja in dogovarjanja na tem področju ter s tem za krepitev vloge delavca v združenem delu pri ustvarjanju in razporejanju deviznega prihodka. 2. Kadri in zaposlovanje V letu 1983 bomo prednostno reševali zaposlitev iskalcev prve zaposlitve in pripravnikov. Zato bomo dosledno izvajali določila zakona o delovnih razmerjih, omejevali pogodbeno delo in delo preko polnega delovnega časa. Prav tako ne smemo iti do avto-matičnega nadomeščanja zaposlenih pri prostih delih in nalogah, temveč je potrebno preveriti vse možnosti za drugačno obliko-vanje teh del in nalog, zlasti v tako imenovani režiji. Vsi udeleženci družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike bodo morali dosledno izvajati njegova določila, novele zakona o delovnih razmerjih pa vnesti v svoje samo-upravne akte. Zaposlovale bodo lahko OZD, ki: — izvajajo izvozno usmerjene programe, — so nosilci prestrukluriranja gospodarstva, — z novo zaposlenimi delavci povečujejo produktivnost, — na področju družbenih dejavnosti odpirajo nove kapacitete. Izkoristiti moramo možnosti večjega zaposlovanja v drobnem gospodarstvu, zlasti v samoupravnem osebnem delu. Iz omejitev zaposlovanja je izvzeto zaposlovanje pripravnikov, kalere bodo organizacije zaposlovale predvsem za nedoločen čas. Probleme ekonomskih viškov delavcev bomo razreševali v okviru interesne skupnosti za zaposlovanje s programi pre-kvalifikacij in preusmerjanja na druga delovna področja. V organizacijah združenega dela gospodarstva mora vsaka nova zaposlitev ustrezno povečati dohodek. V letu 1983 mora rasti število zaposlenih v družbenih dejavnostih počasneje od stopnje zaposlovanja v gospodarstvu. Za delovne skupnosti, organe družbenopolitičnih skupnosti in organizacij velja načelo, da v letu 1983 ne bodo povečevale zaposlitve. Stipendijsko politiko bomo vsi podpisniki družbenega dogovora usklajevali z dolgoročnlmi kadrovskimi potrebami. 3. Energija Preskrba z energijo bo v letu -1983 ena najtežjih nalog. Dosledno bo treba varčevati z energijo kot tudi intenzivno ukre-pati za prehod na tiste vrste energije, ki dolgoročno zagotav-Ijajo bolj nemoteno oskrbo. OZD in gospodinjstva občanov, ki so priključena na plino-vodno omrežje, morajo sprejeti dodatne ukrepe, da bi, kjer je to le možno, uporabljale zemeljski plin. OZD industrije morajo v svoje planske dokumente obvezno vgraditi plane varčevanja z vsemi vrstami energije. Delovne organizacije elektrogospodarstva Savske eleklrarne, TOZD HE Medvode, Petrol, DO Zemeljski plin in DO Energetika morajo skrajšati remonte in zagotoviti čimvečjo obratovalno pripravlje-nost naprav. Poseben poziv velja tistim OZD in DS, ki delajo v eni izmeni, da preidejo čimprej na tak delovni čas, ki bo omogočil čim manjšo porabo vseh vrst energije. 4. Industrija V občini Ljubljana-Šiška so pred organizacijami s področja industrije najtežje naloge. Nase prevzemajo največji del bremena za rast družbenega proizvoda in praktično večino izvoznih ob-veznosti. Organizacije združenega dela s področja industrije bodo v letu 1983 dosegle načrtovano 2 % rast fizičnega obsega industrijske proizvodnje predvsem z boljšo izrabo obstoječih proizvodnih zmogljivosti, z boljšim izkoriščanjem domačih surovin in z večjim prilagajanjem proizvodnih programov izvozni usmeritvi. Za do-seganje predvidenih rezultatov bo potrebno dosledno varčevanje z vsemi vrstami materialnih in energetskih potroškov. Prav tako bo potrebno uvajati večizmensko delo in izvesti modernizacijo ter rekonstrukcijo v tistih proizvodnjah, ki delajo pretežno za izvoz in imajo zagotovljene domače surovine in reprodukcijski material. Za zagotovitev boljše preskrbe z reprodukcijskimi materiali in surovinami bo potrebno v letu 1983 še tesnejše dohodkovno povezovanje v reprodukcijskih verigah. Na rast fizičnega obsega industrijske proizvodnje bodo vplivale tudi nekatere novo aktivirane investicije, ki so bile oziroma bodo dokončane v letu 1982 in začetku 1983. Med temi so večje naslednje naložbe: — Litostroj, TOZD PPO — razširitev proizvodnje preoblikovalne opreme, — Litostroj TOZD TVN — razširitev proizvodnje talnih transport-nih vozil, — Litostroj TOZD PUM — rekonstrukcija jeklolivarne, — IMP, DO IKO, TOZD ITAK — tovarna termičnih aparatov in konstrukcij, — Avtomontaža, TOZD Tovarna vozil — proizvodno skladiščna hala MAN, — Iskra IEZE, TOZD Magneti — razširitev in modernizacija tovarne kovinskih magnetov, — Pivovarna Union, TOZD Proizvodnja piva — izgradnja vrelne in vložne kleti l.faza. V letu 1983 pa bodo predvidoma dokončane naslednje naložbe: — Iskra, Mikroelektronika— izgradnja ll.faze, — Iskra, Center za elektrooptiko — laserski sistemi in naprave ll.generacije, — Iskra IEZE, TOZD Feriti — razširitev in modernizacija pro-izvodnje, — Color, TOZD Premazi — rekonstrukcija mešalnice, postavi-tev skladišča, — Color, TOZD Smole — rekonstrukcija in razširitev proizvod-nje poliestrov, — AERO, TOZD Celuloza — rekonstrukcija proizvodnje celu-loze. Vse organizacije s področja industrije bodo iskale možnosti za povezovanje z drobnim gospodarstvom in zasebnimi obrtniki, da bi čim bolj zmanjšale svojo uvozno odvisnost. Zaradi uspeš-nejšega vključevanja v mednarodno delitev dela in zagotavljanje večje družbene produktivnosti dela in socialne varnosti delavcev bomo pospeševali vse oblike proizvodnega in poslovno-tehničnega sodelovanja med organizacijami. V svoje razvojne programe bodo vnašale lastno znanje in dosežke znanosti prenašale v prakso. 5. Kmetijstvo Na osnovi sprejetega družbenega plana občine in drugih usme-ritev v agroživilstvu za obdobje 1981—1985 bo v letu 1983 naj-večji poudarek na intenzifikaciji kmetijske pridelave. povečanju tržnosti pridelkov m uveljavljanju dohodkovnih odnosov. Nosilca kmetijske proizvodnje Agroemona, TOZD Poljedelstvo — govedoreja in KIT Kmetijska zadruga Medvode bosta pndelali 990 ton žit, 1300 ton krompirja in 35 ton zelenjave, 6,000.000 litrov mleka in 1950 ton žive teže goveje živine. Od tega bo Agroemona izvozila 100 ton, kmetijska zadruga pa 50 ton žive teže mladega pitanega goveda, da bosta zagotovih potrebna devizna sredstva. Prav tako bo zadruga izvozila 10 °o tržnih viškov krompirja. Tudi v letu 1983 bomo nadaljevali z izvajanjem nalog. ki izhajajo iz študije in opredelitev o možnostih razvoja kmetijstva v Polho-grajskih Dolomitih in na Rašici. Obnovili bomo kmetijsko mehani-zacijo v kmetijskem obratu Vižmarje. Nadaljevali bomo z vlaganji v zasebnem sektorju kmetijstva, v modernizacijo govedorejskih objektov in kmetijsko mehaniza- cijo, zlasti proizvodne skupnosti. Skrbeli bomo za boljšo kvaliteto mleka z opremljanjem zbiralnic mleka, tako da bi imela vsaka zbi-ralnica svoj hladilni bazen. Nadaljevali bomo z deli pri začetih zemljiških operacijah. Naloge kmetijske zemljške skupnosti bodo v letu 1983 na-slednje: — nadaljevanje izvajanja ukrepov razvoja kmetijstva v višin-skem območju in na razmejitvi zemljišč, ki se zaraščajo, in opre-delitev njihove funkcije; — izvajali bomo melioracije na že začetih objektih in na pri-pravi novih objektov, prav tako bo kmetijska zemljiška skupnost nadaljevala s komasacijami na že začetih delih in pripravi novih; — sodelovala bo pri zagotavljanju socialne varnosti ostarelih kmetov tudi z odkupovanjem njihovih zemljišč, kar je v skladu s kmetijsko zakonodajo, maksimalno skrb bomo posvetili, da bodo dobro obdelana vsa kmetijska zemljišča, pri čemer bomo, če bo to potrebno, uporabljali vso pozitivno kmetijsko zakonodajo. Sistematično bomo izvajali odlok o zaščitenih kmetijah. Skupnost za pospeševanje kmetijstva bo stimulirala razvoj kme-tijstva in družbeno organizirano preskrbo s kmetijskimi živilskimi pridelki in osnovnimi živili po skupnem programu sklada za inter-vencije, dalje pa tudi vseh oblik združevanja na vasi, kot so pro-izvodne skupnosti, zavarovalne in ostale skupnosti. Posebno pozornost bomo posvetili razvoju kmetijstva v hribovi-tem območju, kjer bomo premirali urejanje pašnikov in z višjimi regresi krili večje pridelovalne stroške. 6. Promet in zveze Na področju prometa sta OZD Tovorni promet in Izredni pre-vozi zadolženi za povečanje svoje izvozne dejavnosti v okviru SOZD Integral. Vse OZD gospodarstva in družbenih dejavnosti so dolžne. da z organizacijo racionalnega transporta omogočijo prihranke pri energiji in v kar največji možni meri preusmerjajo blagovne pro-metne tokove s ceste na železnico, osebni promet pa na javna prevozna sredstva. Izvršni svet občinske skupščine podpira načrte za preusmeritve prog mestnega potniškega prometa, ki ne povzročajo poslabšanja dosedanjih razmer, obenem pa skrajšujejo posamezne proge. Obenem vztraja na zagotavljanju zadostnih prevoznih kapacitet v prometnih konicah za prevoz delavcev na delo in z dela. 7. Trgovina Kljub velikim potrebam v novih stanovanjskih soseskah ne mo-remo pričakovati bistvenega povečanja ponudbe v letu 1983. Vzrok za to je v nizki akumulativnosti trgovine kot celote. Za izgradnjo tržnice je imenovan iniciativni odbor. Računamo, da bo v letu 1983 izdelana dokumentacija, za kar so že zago-tovljena sredstva. Z izgradnjo samopostrežne trgovine v soseski ŠS 8/2 v letu 1983 ne bo mogoče pričeti. Kolikor investitor ne bo mogel zago-toviti realne finančne konstrukcije za izgradnjo v letu 1984, bo izvršni svet skupaj s samoupravno stanovanjsko skupnostp in krajevno skupnostjo reševal problem oskrbe v soseski s priteg-nitvijo ostalih trgovskih podjetij za vzpostavitev manjših speciali-ziranih trgovskih lokalov. Na ta način bo rešen tudi problem oskrbe v delu krajevne skupnosti Šentvid, ki gravitira v to sosesko. Problem preskrbe obstaja tudi v krajevni skupnosti Edvard Kardelj, kjer imamo dve klasični trgovini. V sedanjem trenutku obstajajo kot realne le te možnosti, da izvršni svet prouči skupaj s predstavniki sestavljenih delovnih in temeljnih organizacij obeh trgovin možnosti adaptacije ali možnosti povečanja v obstoječih objektih. 8. Turizem in gostinstvo V sodelovanju z delovnimi organizacijami in turističnimi društvi ter krajevnimi skupnostmi bomo razvijali izletniško-rekreacijski in kmečki turizem. Na porast števila nočitev ne moremo računati. razen v razširje-nem kampu Dragočajna. Delovni čas v gostinstvu bo treba prilagoditi potrebam gostov in ga zlasti v sezoni podaljšati. V turizmu bomo izvajali skupen program celovite turistične ponudbe občin in mesta. V danih finančnih možnostih bomo glede na sprejeti dogovor o namenski razdelitvi turistične takse podpirali dejavnost turistič-nih društev, zlasti pa morata zaživeti turistični društvi Sora in Koseze. Nadaljevali bomo z realizacijo programa ureditve rekreaci|skega centra ob Sori. Rekreacijski center Mostec mora zaživeti predvsem z izboljšano in bogatejšo gostinsko ponudbo. Šmarno goro kot zelo obiskano izletniško točko je potrebno vključiti v program mestnega pomena. Nadaljevati moramo s posodobitvijo kampa v Dragočajni. V ta namen je treba izpeljati program turističnega društva in zado-stiti zahtevam inšpekcijskih služb. Kmetijska zadruga Medvode bo podpirala razvoj kmečkega turizma. 9. Gradbeništvo Restriktivni ukrepi na področju novih investicij bodo tudi v letu 1983 vplivali na stagnacijo gradbene dejavnosti. Zmanjšan obseg investicijskih vlaganj v stanovanjske soseske, prometno infrastrukturo, turistične in industrijske objekte bo ne-ugodno vplival na poslovne rezultate organizacij združenega dela s področja gradbeništva. Da bi preprečili negativne učinke, bo potrebno posvetiti več pozomosti povezovanju interesov, zlasti v okviru delovnih in se-slavljenih organizacij. 2a dosego le-tega bo potrebno nadaljevati z modernizacijo proizvodnih procesov in uvajanjem novih tehnologij, pospeše-vanjem raziskovalnega dela, ki bo prispevalo k racionalizaciji in bolj ekonomični gradnji. Integracijski procesi na področju gradbene finalizacije, pričeti v letu 1982, se bodo nadaljevali tudi v prihodnjem letu. 10. Drobno gospodarstvo Prizadevali si bomo za različne oblike združevanja dela in sred-stev delovnih Ijudi, ki opravljajo posamezne dejavnosti s samo-stojnim osebnim delom in sredstvi v lasti občanov in organizacij združenega dela, ter s tem za povezovanje v celovit sistem samo-upravnega združenega dela. Hkrati bomo z ustrezno davčno po-litiko stimulirali delavce in občane, ki s samostojnim osebnim delom opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, za vla-ganje v nove naložbe ter za prehod v pogodbene organizacije združenega dela. Za uspešno realizacijo odkupa poslovnih prostorov za storitvene dejavnosti bo potrebno v okviru mesta Ljubljane enotno pristopiti k združevanju sredstev in jih prek najemniškega odnosa oddati v uporabo tistim samostojnim obrtnikom, ki v okviru svoje dejav-nosti neposredno zadovoljujejo potrebe občanov. Racionalna uporaba vseh do sedaj prostih lokalov bo možna le v tesnem sodelovanju tako krajevnih skupnosti, samoupravne interesne stanovanjske skupnosti kot tudi združenja samostojnih obrtnikov. Povezovanju združenega dela s samostojnim osebnim delom dajemo poseben poudarek, ker dosedanje kooperacije ne kažejo na velik interes organizacij združenega dela za dolgoročnejše sodelovanje z enotami drobnega gospodarstva. Pobude za trajnejše sodelovanje so v zadnjem času prisotne predvsem s strani trgovskih organizacij združenega dela. Pove-zovanje samostojnega osebnega dela z združenim delom daje drobnemu gospodarstvu več možnosti pri vključevanju v izvozne tokove. POZD TIBA bo zgradil nove proizvodne prostore v skupni vred-nosti okoli 100 milijonov dinarjev. To bo neprimerno izboljšalo delovne pogoje in vplivalo na povečanje proizvodnje, ki je pre-težno usmerjena v nadomeščanje uvoza in v izvoz. Delavce, ki so na začasnem delu v tujini, bomo z ustreznim sistemom informiranja vzpodbujali k ustanavljanju obratovalnic za opravljanje storitvenih dejavnosti. To nalogo bosta izvajala koordinacijski odbor za vprašanja naših delavcev na začasnem delu v tujini pri občinski konferenci SZDL in izvršni svet. V okviru razpoložljivih možnosti bomo razreševali prostorske probleme storitvenih dejavnosti, zlasti na tistih področjih, kjer z rušenjem nekaterih objektov rušimo tudi poslovne prostore teti dejavnosti. III. KOMUNALNO IN STANOVANJSKO GOSPODARSTVO 1. Urejanje prostora Najpomembnejša naloga s področja urejanja prostora, ki je trenutno v teku na območju Ijubljanskih občin, je izdelava doku-mentov dolgoročnega razvoja Ljubljane »Ljubljana 2000«. V pri-hodnjem letu bodo vodene razprave o osnutku tega dokumenta. Poleg tega osrednjega dokumenta za celotno Ljubljano bo v Izdelavi še podrobnejša urbanistična dokumentacija za posa-mezna območja v občini. Po postopku javne obravnave bodo sprejeti urbanistični dokumenti, katerih izdelava je bila pričeta v minulem obdobju. Skladno s sprejetimi planskimi opredelitvami bo naročena izdelava novih dokumentov. Izdelavo dokumentacije bo spremljal komite za urejanje pro-stora, ki bo vodil vse postopke, tako da bo v največji možni meri zagotovljena usklajenost vseh dejavnikov. ki pri tem nastopajo. Pri tem bo še posebej skrbel za tekoče in tvorno vključevanje pristojnih samoupravnih skupnosti pri razpravah o vsebmi do-kumenta. V sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in pristojnimi inšpek-cijskimi službami bo komite spremljal problematiko kvalitete bival-nega okolja, v sodelovanju s stanovanjsko in komunalno skup-nostjo pa spremljal izvajanje njunih programov. 2. Komunalno gospodarstvo Komunalna skupnost občine Ljubljana-Šiška bo uresničevala naloge na naslednjih področjih: — urejanje stavbnih zemljišč, — urejanje ulic, trgov in lokalnih cest, — komunalne naprave individualne porabe, — komunalne naprave kolektivne porabe — enostavna repro-dukcija. a) Program s področja urejanja in upravljanja s stavbnimi zem-Ijišči bo zajemal naloge pridobivanja, priprave ter opremljanja s komunalnimi napravami in individualne in kolektivne porabe za potrebe stanovanjske, industrijske in poslovne gradnje ter cestne infrastrukture. b) Program izgradnje cest bo v letu 1983 zajemal pločnik na Tacenski cesti (od Miheličeve do Taborske), dokumentacijo za cesto Šmartno—Gameljne, izgradnjo podhoda med industrij-skima conama šP 3 in Šl 4, 5, obodno cesto v Stanežičah in cesto na Trati. V letu 1983 bom<3 izvajali naloge \z programa urejanja ulic, trgov in lokalnih cest po predlogih krajevnih skupnosti, za katere bodo posamezne krajevne skupnosti s samoprispevkom občanov zago-tovile 50 % sredstev. Financiranje programov bo potekalo tudi iz solidamostnega ^združevanja sredstev iz čistega dohodka. V letu 1983 bomo pnčeli z gradnjo mestne obvoznice — sevemi del od Celovške do Titove ceste ter avtoceste Nakfo—Ljubljana. Nosilci te naloge so Republiška skupnost za ceste, SIS za izgradnjo 10-letnega programa cest in komunalna skupnost. c) Zaradi izpada finančnih sredstev za izgradnjo komunalnih naprav individuatne porabg bodo upoštevane le prioritetne naloge (kanalizacija, vodovod, vročevod in plin), in sicer v stanovanjskih soseskah, kjer je predvideno dokončanje objektov v letu T983. d) Program upravljanja kolektivnih komunalrHh storitev v letu 1983 bo zasnovan predvsem na naslednjih izhodiščih: — sredstva za vzdrževanje in obnavljanje kolektivnih komunal-nih objektov in naprav se zbirajo od zavezancev po tentorialnem principu po prispevni stopnji 1,10% od osebnega dohodka, — SKS občine Ljubljana-Šiška pokriva v celoti področje vzdr-ževanja kolektivnih komunalnih objektov in naprav, upoštevaje pri tem vse novo zgrajene kolektivne komunalne objekte in na-prave; v mestni interesni krog moramo vnesti tiste naloge, ki so dogovorjene in ki zahtevajo enotnost obravnave, vodenja in nad-zorovanja, — ena najvažnejših nalog na tem področju je opravljanje zim-ske službe, zato bomo zagotovili dosledno pripravo operativnih planov za njeno izvajanje. 3. Stanovanjsko gospodarstvo Na področju stanovanjske gradnje bomo v letu 1983 nadaljevali z usmerjeno stanovanjsko gradnjo v naslednjih soseskah: — ŠS 8/1 Dravlje (88 stanovanj), — ŠS 4/1 Stara cerkev (143 stanovanj), — ŠS 202/2 Gameljne (31 stanovanj), — ŠS 3/1 Gorazdova (40 stanovanj), — ŠS 8/2 Nove Dravlje (560 stanovanj). Za zagotovitev pogojev pričetka stanovanjske gradnje v letu 1984 bomo dokončali dokumentacijo ter zbirali soinvestitorje za gradnio v soseskah: — SS 107Šentvid, — ŠS 12 Podutik II, — ŠS 103 Litostroj. Na področju prenove bomo pripravili še dokumentacijo za ure-ditev stanovanj na področju Galetovega bloka ob Celovški cesti ler za prenovo objektov v Medvedovi ulici. Prav tako se bo v letu 1983 nadaljevala sanacija Draveljske gmajne, za kar bodo porabljena sredstva delno tudi \z prenove. Ostala sredstva za sanacijo blokov v Draveljski gmajni bodo določena na osnovi letnega plana, in sicer iz: — sredstev amortizacije, — dela sredstev, združenih za enostavno reprodukcijo, ki jih združujemo po sporazumu na ravni mesta, 8 — sredstev, ki jih bodo zagotovili izvajalci gradnje v Draveljski gmajni. Na področju družbene pomoči bomo v letu 1983 nadaljevali z razreševanjem stanovanjskih vprašanj upravičencev po priori-teti iz IV. natečaja za pridobitev solidarnostnega stanovanja. Di-namika dodeljevanja bo odvisna od rokov predaje stanovanj s strani investitorja. V drugi polovici leta bodo potekale priprave za izvedbo V. natečaja. Z izpraznjenimi stanovanji VI. in VII. kategorije bomo ravnali skladno z družbenim dogovorom o odstranjevanju barakarskih naselij in stanovanj VI. in VII. kategorije. V sodelovanju z de-lovnimi organizacijami, kjer so zaposleni delavci, ki stanujejo v barakah ali stanovanjih VI. in VII. kategorije, bomo y letu 1983 zagotovili nadomestna stanovanja za preselitev tistih stanovalcev v neprimernih stanovanjih, za katere bodo izpolnjeni pogoji po družbenem dogovoru. Prek celega leta bomo razreševali zahtevke upravičencev za dodelitev subvencije stanarin. V začetku leta bo izveden VIII. natečaj za pridobitev stano-vanjskih kreditov delavcev, ki so zaposleni pri zasebnih delo-dajalcih. Naloge s tega področja bo izvajala stanovanjska skupnost v so-delovanju s SIS za socialno varstvo. Zaradi celovitih sprememb pri prehodu na ekonomske stana-rine se spremeni dinamika rasti stanarin, tako da bomo v letu 1983 povišali stanarino za 11,45%. Tako povišana stanarina pa bo usklajena še z ugolovljeno rastjo cene stanovanjske graditve v preteklem letu. Plani vzdrževanja bodo za leto 1983 pripravljeni za vsako hišo posebej. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana-Šiška bo posebno pozornost posvetila racionalni porabi sredstev uprav-Ijanja in tako povečala sredstva vzdrževanja, kar bo natančneje opredetila v letnem planu. Z letnim planom bo posebej opredelila še porabo amortizacije, kl se združuje v občini, za dokončanje že pričetih in prenešenih del s področja plinifikacije in toplifikacije. IV. DRUŽBENE DEJAVNOSTI V letu 1983 bo rast skupne porabe zaostajala za 50% za rastjo dohodka. Struktura potrebnih sredstev za družbene dejavnosti bo odvisna od deleža za osnovne oziroma zagotovljene programe v SIS, katerih določen razvoj pogojuje predvsem domografska rast in iz tega izhajajoče objektivne potrebe. Med posameznimi dejavnostmi bodo imela prednost področja otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja ter osnovna zdravstvena dejavnost. V vseh OZD družbenih dejavnosti moramo nenehno skrbeti za dvig kvalitete storitev in dvig produktivnosti dela predvsem z boljšo organizacijo dela ter učinkovitejšo izrabo delovnega časa in kapacitet, pripraviti in izvajati ukrepe za čim manjšo rast stro-škov v ceni storitev in pripraviti program varčevanja in osnove za organiziranje dejavnosti v pogojih omejene porabe. V ta namen bomo nadaljevali z združevanjem skupnih služb, uveljavili enotne normative in standarde iz leta 1979 in enotne osnove za obliko-vanje cen storitev družbenih dejavnosti. Doseganje srednjeročnih planskih usmeritev 1981—1985 je v letu 1983 vezanona dinamiko nadaljnjega razvoja materialnih osnov v skladu z dogovorjenim programom v skupnosti samo-prispevka III. Na področju vzdrževanja objektov družbenega standarda bomo nadaljevali z združevanjem sredstev amortizacije in koriščenjem teh sredstev v skladu z letnimi plani investicijskega vzdrževanja le-teh. Veliko število sklenjenih samoupravnih sporazumov in druž-benih dogovorov na področju 9 SIS (139 samoupravnih spora-zumov, 9 družbenih dogovorov) družbenih dejavnosti zahteva, da jasnc določimo In opredelimo način spremljanja v SIS in po-večamo družbeni nadzor nad izvajanjem ter opredelimo možne načine racionalizacije na tem področju. Zato morajo vse SIS vzpostavlti točno evidenco in sprejeti ustrezne akcijske programe za spremljanje njihovega izvajanja. V okviru družbenih dejavnosti bomo vzpodbujali sklepanje sa-moupravnih sporazumov in družbenih dogovorov med posamez-nimi SIS o vsebini, obsegu, odgovornih nosilcih in načinu finan-ciranja t.i. »mejnih dejavnosti« (zimovanja in letovanja pred-šolskih in šolskih otrok, zimska in letna šola v naravi in drugo). Komite za družbene dejavnosti bo spodbujal aktivnosti na pod-ročju utrjevanja in razvijanja delegatskega sistema v SIS druž-benih dejavnosti. Pri tem bo posebno pozornost namenil uskla-jevanju programov dela v SIS, kar je pogoj za smotrno sklice-vanje skupščin in za krepitev vloge in pomena delegacij in kon-ferenc delegacij kot oblik in metod dela v delegatskem sistemu. 1. Vzgoja in izobraževanje Pri uresničevanju vsebinskih nalog bo dan poudarek: — organizacijskemu in vsebinskemu razvijanju osnovne šole kot celodnevne vzgojnoizobraževalne organizacije v obstoječih malerialnih pogojih z neposrednim povezovanjem osnovne šole z družbenim okoljem s poudarkom na razširjanju in krepitvi teh-nične vzgoje, — dograjevanju proizvodnega dela in delovne prakse z dosled-nim izvajanjem in uveljavljanjem sistematičnega poklicnega usmerjanja učencev v skladu s potrebami združenega dela in možnostmi zaposlovanja, — spremljali bomo kvaliteto izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela v osnovnih šolah, predvsem glede izvajanja vzgojnega pro-cesa kot celote, za kar mora zavod za šolstvo pripraviti ustrezno poročilo in informirati vse ustrezne dejavnike v občini, — na področju usmerjenega izobraževanja bomo v srednjih šolah za usmerjeno izobraževanje v občini izvajali usmeritve izobraževanja v skladu z usmeritvami v teh šolah. Proizvodno delo in delovno prakso bomo dograjevali v OZD, ki zagotavljajo vse potrebne pogoje. V skladu s potrebami združenega dela in možnostmi zapo-slovanja bomo dosledno izvajali in uveljavljali sistematično po-klicno usmerjanje in preusmerjanje učencev. 2. Raziskovalna dejavnost Celotno politiko razvoja raziskovalne dejavnosti bo opredeljevala delegatska skupščina ORS, tako da bo izvajala naslednje pred-nostne usmeritve: — prestrukturiranje Ijubljanskega gospodarstva, — preskrba Ljubljane z vodo, hrano in energijo, — razvoj komunalnega sistema, — socialni vidik razvoja, — razvoj družbenega sistema infcnmiranja, — varstvo okolja, — vključevanje raziskovalnih rezultatov v proces združenega dela. V OZD bomo še nadalje vzpodbujali množično inventivno de-javnost. Vsestransko bomo podpirali in razvljali delo klubov mladih tehnikov ter sodelovali z drugimi organizacijami, ki pospešujejo in propagirajo cazi3kovalno dejavnost med mladino. 3. Kultura Še nadalje bomo utrjevali in poglabljali izvajanje vseh zvrsti kulturnih dejavnosti v KS in OZD s poudarkom na množičnem vključevanju občanov in delovnih Ijudi v soustvarjanje programov Ijubiteljskih društev in skupin ter še nadalje krepili dejavnost kul-turnih animatorjev in kulturnih komisij. Poglabljali bomo sodelovanje skupin med pobratenimi občinami. Nadaljevali bomo z delom na že začeti adaptaciji Vodnikove do-mačije. Na področju urejanja, vzdrževanja in varstva spomenikov, spo-minskih plošč in drugih obeležij NOB in socialistične revolucije ter postavljanje novih bomo na območju občine Ljubljana-Šiška v skladu z načrtovanim programom nadaljevali dejavnosti in akcije v zvezi z obnavljanjem obstoječih spomenikov, spominskih plošč in obeležij NOB. Pri tem bo dan poseben poudarek pridobivanju zemljišč na 30 lokacijah, na katerih stoje spomeniki NOB. V letu 1983 bo predana namenu preurejena rojstna hiša na-rodnega heroja Franca Rozmana-Staneta v KS Pirniče, obnov-Ijenih pa bo 18 spominskih obeležij in plošč. Uredili bomo skrbslvo nad spomeniki. Poseben poudarek bo dan tudi vzdrževanju trase poti spominov in tovarištva, ki poteka na območju občine Ljubljana-Šiška. 4. Telesna kultura V telesnokulturne aktivnosti bo vključenih v okviru redne vadbe enako število občanov, delovnih Ijudi in mladine kot v letu 1982. Izvajalci bodo povečali obseg tistih programov, ža katere ni po-trebno zagotavljati novih telesnokulturnih objekiov in dodatnih sredstev. Dopolnili bomo kriterije za sofinanciranje programov množične-ga športa, zlasti v smeri zagotavljanja enake dostopnosti do teles-nokulturnih storitev v občini in mestu. Posebna pozornost bo usmerjena k organiziranju in zagotavljanju redne vadbe in tekmo-vanj mladini, ki rte sodeluje v programih vrhunskega športa. Na področju vrhunskega športa bomo obseg dejavnosti v občini in mestu prilagodili dejanskim možnostim financiranja. Pri tem bomo v dogovorjenih panogah zagotovili pogoje za redno vadbo. Iz sredstev združene amortizacije bomo v okviru dogovorjene prioritete pričeli postopno izvajati sanacijo in večja vzdrževalna dela na telesnokulturnih objektih. 5. Zdravstvo Na področju izvajanja osnovnega zdravstvenega varstva bo še nadalje dan poudarek: — racionalnemu izkoriščanju obstoječih prostorskih in kadrov-skih zmogljivosti ter opreme v vseh zdravstvenih enotah na ob-močju občine, — izvajanju discipline in dvigu kvalitete del s poudarkom na zmanjševanju čakalne dobe, — pospeševanju vseh oblik preventivnega zdravstvenega var-stva, pri čemer bo v okviru dispanzerjev za predšolske in šolske otroke izvajan enotni preventivni program, — pri izvajanju osnovnega zdravstvenega varstva v OZD, ki imajo obratne ambulante, bo potrebno uveljaviti enotne kriterije in merila pri zagotavljanju sredstev za financiranje kurativnega zdrav-Ijenja. 6. Socialno varstvo Uvedli bomo enotno skupno evidenco vseh prejemnikov social-novarstvenih pomoči. Podatke iz evidence bomo enkrat ietno pred-ložili v razpravo na skupnem zasedanju z zborom združenega dela in zborom KS. Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram bomo intenzivneje razreševali stanovanjske probleme ostarelih in invalidnih ter social-no prizadetih občanov. S solidarnostnim združevanjem sredstev bomo zagotavljali so-cialno varnost tistim občanom in družinam, ki si je z lastnim delom ne morejo zagotoviti, v obsegu zagotovljenih sredstev. Nadaljevali bomo z aktivnostmi za pripravo investicijskega pro-grama za gradnjo prizidka k Domu starejših občanov Marije Draksler-Marjane za 100 postelj. 7. Otroško varstvo Organizirali bomo dve novi enoviti DO in s tem doprineslr k smo-trnejšemu in racionalnejšemu poslovanju in kvalitetnejšemu delu pri izvajanju vzgojnoizobraževalnega programa. Sodelovali bomo pri zagotavljanju enakih vzgojnovarstvenih pogojev za otroke. V enakem obsegu kot v preteklem letu bomo izvajali 80-urni program in prek SOV zagotavljali sredstva za sofinanciranje otroških igrišč v KS in počitniških domovih, ki delujejo v okviru občinske zveze prijateljev mladine. 8. Socialno skrbstvo Na osnovi enotnih kriterijev bomo ponovno proučili vse socialne dajatve ter zagotavljali socialno varhost vsem občanom, ki so upravičeni do katerekoli družbene denarne pomoči in uredili enot-no skupno evidenco vseh upravičencev. Poseben poudarek bomo dajali utrjevanju in razvijanju preven-tivnega dela v sodelovanju s socialnimi komisijami v KS, s patro-nažnimi službami, 00 ZB NOV in RK ter društvi upokojencev in drugimi ustreznimi dejavniki. Načrtnejše bomo pridobivali nove rejniške družine, s poudar-kom na aktiviranju družin v mestnem območju občine. Pospeševali bomo napore za nadaljnje vključevanje pred-šolskih invalidnih otrok v specializirano nego in varstvo. V sodelovanju z ustreznimi dejavniki bomo še nadalje razvijali vse oblike preventivnega dela na področju mladinske delikvence in zdravljenja alkoholikov. 9. Zaposlovanje OZD bodo svoje letne plane zaposlovanja uskladile z letnimi plani občinske in mestne skupnosti za zaposlovanje. V OZD in v raznih delovnih skupnostih je potrebno racionali-zirali in omejiti zaposlovanje delavcev za opravljanje administra-tivnega in režijskih del ter nalog. Dosledno izvajanje zakona o zaposlovanju in zavarovanju v pri-merih brezposelnosti ler novele zakona o delovnih razmerjih, ko se povečuje število upravičencev do denarne pomoči v času brezposelnosti in v primerih nastanka večje nezaposlenosti, zahtevajo, da SIS za zaposlovanje zagotovi ustrezna sredstva. V OZD je potrebno v sodelovanju z medicino dela nameniti posebno skrb odpravljanju tistih delovnih pogojev, ki povzročajo in vplivajo na rast delovne invalidnosti. Prav tako morajo OZD v sodelovanju z zavodom za rehabilitacijo invalidov doseči kvali-tetnejše usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb. proračunske prihodke. Stopnje iz osnov davkov iz dohodka in osebnega dohodka, prometnih davkov in taks bodo enake v vseh petih Ijubljanskih občinah in usklajene z drugimi občinami v SR Sloveniji. Ob upoštevanju republiških smernic in izhodišč splošne porabe v Ljubljani in SR Sloveniji je zlasli potrebno: — v čim večji meri uveljavili načelo ugotavljanja dejansko do-seženega dohodka in z ustrezno obdavčitvijo doseči izenačevanje občanov, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, z delavci v združenem delu, — z ustrezno davčno politiko in nadaljevanjem uvajanja davčnih olajšav in oprostitev vplivati na spodbujanje razvoja posameznih deficitarnih dejavnosti in uresničevanje sklepov ekonomske in socialne politike. 2. Financiranje skupnih potreb mesta Za skupne naloge, o katerih so se Ijubljanske občine dogovorile, oziroma za tiste, ki jih po določilih staluta in drugih normativnih aktov financira skupščina mesta Ljubljane, bomo \z sredstev pro-računa občine namenili dogovorjeni delež v breme splošne porabe občine. Tako bomo sofinancirali tudi del dejavnosti skupnosti ob-čin Ijubljanske regije. Proračunski prihodki, ki presegajo dovoljeno maso splošne po-rabe občine, bodo usmerjeni za določene namene po dogovorih, predvsem pa za: a) intervencije v gospodarstvu, b) kompenzacije za določene živilske proizvode, c) blagovne rezerve, d) dogovorjene naloge na področju skupne porabe v občini in mestu. 3. Financiranje splošne porabe v občini Splošna poraba bo naraščala za 50% počasneje od rasti do-hodka. Zato bo potrebno racionalno in smotrno uporabiti sredstva splošne porabe, ki jih bomo namenili za: — delo upravnih organov in temeljnih pravosodnih organov, — izvajanje programa delegatskega sistema v krajevnih skup-nostih, — izvajanje programa Ijudske obrambe ter družbene samo-zaščite, in to za tisti del dejavnosti, ki po programu ni financiran iz združenih sredstev TOZD ali iz drugih virov, — delovanje družbenopolitičnih organizacij in društev, — družbeno pomoč borcem in invalidom NOB, — delo geodetskih uprav, tehnično in urbanistično dokumen-tacijo, regulacijske in zazidalne načrte ter varstvene ukrepe za ohranitev naravnih dobrin skladno s smernicami razvoja, — sofinanciranje programacest v Ljubljani in občini, programske zasnove doma milice in teritonalne obrambe in za razne občasne akcije. VI. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Na področju splošne Ijudske obrambe in družbene samoza-ščite bomo izvajalci nadaljevali z izvajanjem nalog ob upoštevanju sprejetih usmeritev in dogovorjene politike. Prednostno bomo iz-vajali naloge, ki so s srednjeročnim programom določene kot prio-ritetne. Nadaljevali bomo z usposabljanjem delovnih Ijudi in občanov, pripadnikov teritorialne obrambe in civilne zaščite, obveznikov upravno-vojnih zvez ter narodne zaščite. V skladu s sprejetimi programi bomo nadaljevali z nabavo so-dobne oborožitve in opreme za potrebe teritorialne obrambe, skupne opreme za obveznike civilne zaščite ter opreme in obo-rožitve za potrebe pripadnikov upravno-vojnih zvez. S praktičnimi vajami bomo preverjali stopnjo organiziranosti. pripravljenosti in usposobljenosti v TOZD, KS in občini. V letu 1983 bo izvedena obsežna vaja na celotnem področju mesta Ljubljana na temo: »Rušilni potres v LjubljanK v kateri bomo sodelovali vsi družbeno-gospodarski, družbenopolitični in obrambni subjekti v občini in mestu. Realizirali bomo konkretni program nalog in obveznosti, ki izha-jajo iz novega zveznega in republiškega zakona o splošni Ijudski obrambi in družbeni samozaščiti, zlasti pa strokovno spremljanje, preverjanje in dograjevanje varnostnih in obrambnih načrtov v temeljnih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. V. SPLOŠNA PORABA 1. Proračunskj prihodki Občinska skupšina bo v skladu z zakoni, odloki in družbenim dogovorom o davčni politiki v SR Sloveniji predpisovala izvirne VII. KRAJEVNE SKUPNOSTI V letu 1983 bomo še nadalje razvijali samoupravno organizi-ranost in družbenoekonomske odnose v krajevnih skupnostih s posebnim poudarkom na realizaciji naslednjih nalog: 10 — s samoupravnimi interesnimi skupnostmi opredeliti material-ne pogoje za realizacijo programa dela v krajevnih skupnostih, — izvesti volitve organov krajevne samouprave in utrjevati nji-hovo delovanje, — ustanoviti eno ali več delovnih skupnosti za več krajevnih skupnosti, — zagotavljati pogoje za delovanje na novo ustanovljenih KS in izboljšati sedanje delovne pogoje, — aktivirati KS, da še naprej s krajevnim samoprispevkom aktiv-no sodeluje pri reševanju zadovoljevanja skupnih interesov in potreb krajanov in da se v to obliko financiranja vključijo poleg samoupravne komunalne skupnosti tudi druge samoupravne in-teresne skupnosti.