Poštnina plačana v golovini. Slo/entki Prvi strokovni lisi za hmeljarslvo * Glasilo Hmeljarske zadruge, r. z. z o. z. * Izhaja redno vsak drugi petek * Naročnina letno 20 din, za inozemstvo 40 din, posamezna številka stane 2 din * Uredništvo in uprava: Celje, Cankarjeva ulica 4 — Telefon št. 196 hmeljar Leto IX. Celje, 12. maja 1938 Štev. 10 Paziti bo treba Zelo zaostal je letos v rasli naš hmelj, pa ne samo pri nas, ampak tudi drugod po svetu. Prehladno mu je, pa se mu kar noče ¡n noče iz zemlje. 2e zadnjič smo pisali, da mu bo treba pomagati po potrebi z naknadnim gnojenjem. Danes pa moramo opozoriti še na drugo važno okolnost. Že ponovno smo opozarjali, kako važno je, da mladih hmeljskih trt ne nategnemo enostavno na hmeljevke, temveč da postavimo le-te vsaj dobra dva pednja proč od korenike, položimo trte vodoravno po zemlji in jih šele potem napeljemo na hnieljevko. Zelo važno bo io 'zlasti letos; ko je hmelj tako zaostal. Na tistem delu trt, ki pride položen po zemlji in potem zasut, se razvijejo namreč tako imenovane rosne koreninice, ki mnogo pripomorejo k prehrani rastline. In letos bo hmelj to pomoč pri prehrani nujno potreboval. Zato pa moramo paziti pri privezovanju, ne vleči trt na hmeljevke in raje počakati, da dovolj dorastejo in jih potem položiti, da bo čim več rosnih koreninic. Hmeljarji iz. izkušnje vedo, da hitro rasiel hmelj da le bolj lahke, puhle kobule bledozelene barve, ki so silno občutljive in kaj hitro porjave. Vzrok tej okolnosti leži v tem, da rastlina, ki je zapoznela v rasti, potem hiti in ne more pravočasno nasrkati dovolj hrane za tvorbo jedrih kobul. Zato pa so rosne koreninice v tem primeru še prav posebno važne, ker omogočajo hitrejšo prehrano. Ne hitimo torej po nepotrebnem s privezovanjem in ne nategujmo trt na hmeljevke, temveč poskrbimo predvsem za čim več rosnih koreninic. Seveda pa moramo tudi poskrbeti, da bodo prave korenine in tudi rosne koreninice našle dovolj lahko raztopne in za rastlino hitro prebavne hrane v zemlji. Zato bomo po potrebi po privezovanju po zemlji položenih trt še gnojili z naglo učinkujočimi gnojili, toda ne samo z dušikom. Res fini, dobro preležani hlevski gnoj ali mešano umetno gnojilo KAS se bo najbolje obneslo. Površina nasadov in pridelek hmelja Po ugotovitvah mednarodnega kmetijskega instituta v Rimu je bila svetovna površina hmeljskih nasadov v letu 1937 nekoliko večja kakor v prejšnjem letu in je znašala 52.261 ha proti 51.509 ha v letu 1936. Površina nasadov se je povečala predvsem v državah, ki splošno pridelujejo manj hmelja, dočim je v glavnih hmelj pridelujočih državah, to so Amerika, Anglija, Nemčija in Češkoslovaška, ostala skoro popolnoma nespremenjena; sicer je tudi med temi Amerika razširila nasade za kakih 10 %, vendar jih je zato Nemčija skrčila. Lani je bila površina nasadov večja kakor vsa prejšnja leta, izvzemši leto 1935, vendar pa še vedno manjša kakor povprečna v letih 1926—1930, ko je znašala 63.499 ha. Svetovni pridelek hmelja v letu 1937 cenijo na 627.000 stotov in je bil večji kakor vseh prejšnjih šest let in tudi večji kakor povprečni v letih 1926 do 1930, ki je znašal 619.900 stotov. Seveda za lansko leto podatki še niso točni, vendar pridelek O skrčenju površine nasadov in kontingentiranju pridelka ter izvoza hmelja se mnogo razpravlja zadnji čas. Da se natančneje pomenimo o tej zadevi, sklicuje Hmeljarska zadruga r. z. z o. z. v nedeljo, 15.1. m. ob 9 dopoldne hmeljarsko zborovanje v Roblekovi dvorani v Žalcu. Na zborovanju bo banovinski hmeljarski nadzornik poročal o mednarodnih pogajanjih za preprečitev nadprodukcije hmelja. Vsi hmeljarji vabljeni! gotovo ne bo manjši, kakor se ceni, temveč celo večji ter bo znašal v Nemčiji n. pr. najmanj 100.000 stotov in tudi drugod raje še nekaj več, kakor se je računalo. Že ipo dosedanjih cenitvah ipa je bil lani svetovni pridelek hmelja za 13,5% večji kakor predlani, za 27,2% večji kakor povprečni v letih 1931 — 1935 in za 1,1% večji kakor povprečni v letih 1926-1930. V Rusiji je bilo lani konec druge petletke, po kateri bi površina nasadov morala znašati 5000 ha, za 25% več kakor predlani. Vendar pa glede površine nasadov in pridelka hmelja v Rusiji ni nobenih zanesljivih podatkov. Sicer pa se zadnja leta tudi pridela na isti površini nasadov dokaj več hmelja kakor prej, zlasti v Češkoslovaški in Nemčiji. Povprečno na 1 ha se je namreč zadnja leta pridelalo kg hmelja v USA Anglija Nemčija ČSR pridelek na 1 ha povprečno kg 1937 1.459 1.630 1.089 1.017 1936 912 1,727 983 1.063 1935 1.376 1.706 841 677 1934 1.339 1.803 678 646 1933 1.478 1.605 710 610 1932 1.226 1.428 619 787 1931 1.383 1.086 759 1.009 1926/30 1.473 1.554 584 791 Zanimivo je, da je Češkoslovaška imela prej rekordno letino te v letu 1931, zadnji dve leti pa kar zaporedoma Površina nasadov se je gibala zadnja leta, ka- kor sledi USA Anglija Nemčija ČSR hektarov 1937 13.800 7.325 9.200 11.336 1936 12.505 7.413 10.280 11.364 1935 15.742 7.386 10.216 11.249 1934 14.893 7.299 9.652 10.949 1933 12.262 6.837 9.566 10.267 1932 8.903 6.690 8.013 9.563 1931 8.660 7.903 10.249 12.219 1926/30: 9.348 9.420 14.649 14.281 Francija Jugoslavija Poljska Belgija 1937 1.725 3.432 3.600 854 1936 1.894 2.707 3.366 970 1935 1.953 2.631 3.110 930 1934 1.927 2.386 2.848 878 1933 1.708 1.694 2.195 597 1932 1.765 1.462 1.793 573 1931 2.385 2.275 ? 830 1926/30: 4.238 5.980 2.541 1.343 Škropilnice, najboljše Holderjeve, elektromotorje, koncentrirano bakreno apno „Ob 21“, za boljšo lepljivost Galertol, razna umetna gnojila in zlasti KAS, tudi razna sredstva za zatiranje sadnih škodljivcev itd. dobavlja svojim članom najceneje Hmeljarska zadruga r. z. z o. z. v Žalcu. Kanada Avstr.-Ogr. Avstral. Svetovna in Romunija 1937 ? ? ? 52.261 1936 430 154 420 51.509 1935 454 200 412 54.283 1934 468 178 396 51.874 1933 398 184 421 46.129 1932 279 174 385 39.780 1931 374 365 608 45.868 1926/ 30: 388 476 835 63.499 Pridelek hmelja pa je znašal: USA Anglija Nemčija ČSR stotov 1937 201.390 119.380 100.000 115.260 1936 114.110 128.020 101.020 120.810 1935 216.570 125.990 85.920 76.190 1934 199.360 131.580 65.440 70.740 1933 181.280 109.730 67.940 62.680 1932 109.120 95.510 49.570 75.220 1931 119.790 85.850 77.800 123.270 1926/30: 137.680 146.410 85.530 112.990 Francija Jugoslavija Poljska Belgija 1937 23.600 21.320 15.090 12.080 1936 16.710 19.620 19.360 14.390 1935 23.120 18.910 16.930 11.500 1934 27.350 14.330 14.390 12.810 1933 14.420 ■ 14.640 11.530 7.170 1932 7.160 8.250 5.590 6.950 1931 5.340 15.870 ? 5.210 1926/30: 44.460 34.090 15.890 20.810 Kanada Avstr.-Ogr. Avstral. Svetovni in Romunija 1937 ? ? ? 627.000 1936 7.270 1.280 10.000 552.590 1935 8.010 1.470 10.900 595.510 1934 6.380 1.330 9.370 553.080 1933 6.700 1.350 8.860 486.300 1932 3.590 950 7.570 380.080 1931 5.580 1.930 8.210 448.860 1926/30: 5.420 2.170 14.440 616.900 Kakor iz navedenega zelo poučnega statističnega pregleda sledi, je nadprodukcija tu v vsakem oziru. Če se bomo hoteli obvarovati težke hmeljske krize, bomo morati radi ali neradi zopet skrčiti nasade. Edino pravilno in ¡pravično pa je pri tem, da jih skrčimo sorazmerno vsi in povsod, kakor se je povečala površina nasadov in pridelek hmelja. Hmeljarska poročila Savinjska dolina: Zadnjih par tednov je bila kupčija zopet živahnejša in je sedaj lanski pridelek v glavnem razprodan; neprodano v ¡prvi roki mi več niti 100 stotov. Cene so se učvrstile in se je ¡plačevalo do 15 din za kg, četudi najboljšega blaga ni bilo več na razpolago. — Zaradi hladnega vremena je letošnja vegetacija slej-koprej zelo zaostala. Vojvodina: Za še preostale zaloge pretežno slabšega blaga ni zanimanja in ¡povpraševanja. — Obrezovanje je končano in žica napeljana, vendar zaradi slabega vremena rastlina ne ¡more kvišku. češkoslovaška: Pri živahnem zanimanju in ¡pičlih zalogah so se cene učvrstile in lanski pridelek notira sedaj Žatec 24—29 din, Uštek ter Roudnice 14—19 din in Duba 9—12 din ter predlanski Zateč 7—10 din za kg. V Žalcu je oznamkovanih doslej 85.874 stotov, to je 95,5 % lanskega pridelka. — Pri neugodnem in mrzlem vremenu hmelj le slabo odganja. Ponekod povzročajo ogrci precej škode, pa tudi bolhači se že pojavljajo. Nemčija: Pri živahni tendenci so se cene učvrstile in je bilo zadnji čas tudi več prometa, ker so avstrijske pivovarne precej kupovale. Za izvoz pa ni bilo dosti povpraševanja. — Spomladanska dela v nasadih nadalje ovira mrzlo in deževno vreme, ki tudi močno zadržuje vegetacijo. Francija: Zadnjih par tednov je postalo v kupčiji nekoliko živahneje in so se tudi cene učvrstile, četudi so nominalno ostale nespremenjene. — Hmelijski nasadi zaenkrat zaradi neugodnega vremena bolj slabo obetajo. Poljska: Končno je zadnji čas prišlo v kupčiji zopet do nekaj več povpraševanja in so se cene učvrstile, vendar ostale nominalno nespremenjene. — Izgledi na letošnji pridelek so zaenkrat kaj slabi, ker rastlina zaradi izredno mrzlega vremena ne more odganjati. Belgija: Na tržišču je tendenca nadalje čvrsta ih lanski pridelek notira Poperinghe 12 din, letošnji v predprodaji za oktober-november ¡pa 18 din za kg in čez. Anglija: Na tržišču je bilo zadnji čas zopet nekaj več zanimanja in so se tudi cene za inozemsko blago zopet učvrstile. Amerika: Na tržišču je postalo zanimanje zopet živahnejše. Tendenca se je učvrstila in domači pridelek notira lanski 12—18 din, predlanski 9—13 din, letnik 1935 pa 7—9 din in starejši letniki 7—8 din, že za-carinjen inozemski pa lanski 41—50 din in predlanski 30—39 din za kg. Zaključkov iz prve roke je bilo v zadnjem času le nekaj za najboljše blago po 12 din za kg. — Novi hmeljski zakon je podpisan in stopa s Sušilnico ^ ma Linhart-ovo, dobro ohranjeno, ugodno proda ALOJZ CIMPERMAN, Polzela. tem v veljavo. — Slabo vreme slejkoprej močno ovira vsa dela v hmeljskih nasadih in seveda tudi vegetacijo. Najvišje cene, plačane zadnji čas za 1 kg najboljšega hmelja raznih provenienc, seveda ne vedno iz prve roke, so bile naslednje: Nemčija (Hallertau) Anglija (Golding) Češkoslovaška (Zateč) (Uštek) Jugoslavija (savinjski) (vojvodinski) Francija (alzaški) Amerika, domači (Oregon) že zacar., inoz. Poljska (wolinjski) Belgija (Poperinghe) I—« 1 Hranilnica Dravske banovine Celje ♦♦♦ Ljubljana ♦♦♦ Maribor Pupilarno paren zauoö. Obrestouanje najugodnejše. letos lani 49 51 din 48 55 din 29 31 din 19 19 din 16 21 din 4 12 din 13 23 din 12 47 din 50 70 din 12 21 din 12 15 din !•••••••< MM» S Za vloge in obresti jamči Dravska banovina • | z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Opozarjamo vse hmeljarje in kmetovalce sploh na važnost spomladanskega GNOJENJA! Na razpolago imamo sledeče vrste gnojil: RUDNINSKI 5UPERF0SFAT 16% in 18% KOSTNI SUPERFOSFAT KMF18/19% FOSFATNO ŽLINDRO 6/10/18% razen teh dobavljamo: MEŠANA GNOJILA, ZLASTI KAS KOSTNO IN APNENCEM MOKO nadalje imamo stalno na zalogi: KALIJEVO SOL 40% ZA GNOJENJE ČILSKI SOLITER 16% ZA GNOJENJE Vsa navedena gnojila prodajamo po na j nižjih dnevnih cenah Vprašanja in naročila na: TOVORNO KEMIČNIH IZDELKOV V HRASTNIKU 0. D. ali njeno podružnico v Celju Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje Denar je pri njej n aložen Žopolnoma varno. a hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 4000 članov - posestnikov z vse m svojim p r e mo ž e n j e m Ljudska posojilnica v Celju registrovana. zadruga z neomejeno zavezo v novi, lastni palači na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Izročajte denar v zaupanja vredne domače denarne zavode, da se omogoči z oživitvijo denarnega obtoka delavoljnim našim ljudem zopet delo in kruh. CELJSKA MESTNA HRANILNICA iv lastni palači pri kolodvoru) Vas vabi, da ji zaupate tudi Vi svoje prihranke, ker Vam nudi zanje s svojim premoženjem popolno varnost. Mesto Celje jo je ustanovilo že pred 72 leti in tudi še samo jamči zanjo z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo. Denarju, ki ga vložite, je vsakočasna, nemudna izplačljivost strogo zajamčena. Sneg in pozeba sla v aprilu po vsej Srednji Evropi uničila večino letošnjega sadnega pridelka. Sadje bo letos zato drago in se bo lahko prodalo. // Kdor hoče pridelali jabolka in drugo sadje, naj torej ne opusti škropljenja z zanesljivimi sredstvi Nosprasit // ^^1*eStn // Soibaf (tudi proti rdečemu pajku na hmelju) Cene so nizke, uporaba enostavna, uspeh zanesljiv. Naročite jih torej takoj, da jih pravočasno imate Obširna navodila daje: T ■ H H t H h ■■ »J U GE F A« h. d. Ta in vsa druga sredstva dobavlja svojim elanom „ , , , , ... „ .. . , . , Oddelek za zasedo raslim najceneje Hmeljarska zadruga r. z. z o. z. v Žalcu Zagreb, Preradovičeva 16 Koncentrirano bakreno apne »Ob 21(< je tui Izkušnja uči. Vse kaže, da se bo treba letos zopet pošteno otepati peronospore, pa bo dobro in prav, če pravočasno presodimo, kakšna sredstva imamo na razpolago proti tej nevarni bolezni. Nevarnost peronospore smo savinjski hmeljarji dolgo časa smatrali le za nek prazen strah, ki je votel v sredini, okrog in okrog ga pa tudi nič ni. Samozavestno smo trdili, da se našega goldinga peronospora sploh ne prime. V tem mnenju nas je potrdilo dejstvo, da nam je peronospora sicer uničila pozni hmelj, toda na goldingu je tedaj sploh ni bilo opaziti. Že smo se veselili, da bo peronospora povsod uničila hmelj, le naš golding bo vzdržal. Poklicani čini tel j i so nas v svoji kratkovidnosti še potrjevali v tej krivi veri. Šele ko je začel izhajati tale naš prvi Inneljarsko-strokovni list, smo takoj v začetku čitali, da z odpornostjo našega goldinga ni tako, da ista hitro popušča in da nevarna bolezen res že trka na vrata. In ted je marsikdo razumel, kar si prej ni mogel pri razjasniti. Peronospora namreč pri nas ni tako nova, k se cesto misli. Dobro se spominjam, da je moj o« že davno pred vojno imel včasih težave s proda hmelja, ker je bil slab v barvi, »stangenrot«, kaki so rekli kupci. Imeli smo star nasad poznega hm i ja iz leta 1880 menda, v katerem je hmelj navadi porjavel, če ni bil predčasno obran; zato smo g v letu 1905 opustili. Bila je torej že tedaj peroni spora tu, le da se nihče ni brigal zanjo. Ko sei pozneje prevzel gospodarstvo, sem zopet nasad hmelj, seveda golding, na tisto njivo. Oče mi j sicer odsvetoval, češ, da tam hmelj porjavi, pr znal pa je, da sicer prav dobro obrodi. Kmalu sei ugotovil, da mi tudi golding postane rad lisas tako sem bil menda med prvimi, ki sem zač« resno dvomiti v odpornost našega goldinga pro peronospori. Ko je začel »Slovenski hmeljar« opozarjati n nevarnost peronospore in je pred isto svaril z živ besedo tudi njegov urednik, mi je bila zadevi jasna. Oprijel sem se škropljenja. Nagovarjal sen k temu tudi druge hmeljarje, toda brez uspeha; š' smejali so se mojemu početju. Na nekem hmeljar skem zborovanju sem pripomnil, da nam je pero nospora že uničila pozni hmelj, in če nam še gol ding, nam bodo ostale samo še prazne hmeljevki in prazni žepi. Pa zastonj. Večina je podcenjevali nevarnost, zaupala v neko nemogočo slepo sreči in se zazibala v brezbrižnost. Ker so bili vsi opo mini zastonj, je urednik našega lista ponovno po udaril, da bomo še radi verjeli na peronosporo ker nam bo kmalu dala s kolom po glavi. In rei smo jo izkupili. Prišlo je leto 1934. Zelo samozavestni smo bil pred sezono in računali na bajno visoke cene. Pr je to leto menda zapisano najbolj črno,v zgodovin našega hmeljarstva. Peronospora nam je namreč tako temeljito skvarila večino pridelka, da snu prodajali globoko izpod cene in nas je ta izkušnji veljala težke milijone. Kamor si se ozrl, večinomt povsod si videl le rjave ali vsaj lisaste nasade Toda v mojem nasadu, v tistem, kjer je že preč iridesetimi leti peronospora cesto skvarila pri-elek poznega hmelja in pozneje goldinga, tu je ilo tudi v tem letu lepo, gladko zeleno blago. Vsak ; je čudil temu, kot da je začarano. Pa ni bilo. e zavaroval sem svoj hmelj proti peronospori, cropil sem, kakor že tudi redno nekaj let prej. V tem nesrečnem letu sem poleg navadne akreno-apnene brozge uporabljal za škropljenje 3 nekaj drugih sredstev, ki mi jih je v poskusne vrhe dal urednik našega lista. Vsa so bila dobra, 3da najbolje se mi je obneslo neko sredstvo pod nenom »Ob 21«. Dočim so namreč z bakreno-pneno brozgo škropljene kobule semtertje neko-ko porumenele in se je našla tudi kaka lisasta mes, so škropljene z »Ob 21« ostale vse brezhibno ladko zelene. Vse je tedaj hitelo z obiranjem, leni pa se ni mudilo. Po nasvetu našega urednika em prav zadnji čas še enkrat poškropil hmelj »Ob 21«, mimo počakal, da so kobule docela ozorele ter potem obral in nabral res brezhibno •lago. »Ob 21« namreč ne pusti na kobulah nobe-lega sledu in se lahko škropi s tem sredstvom udi še tik pred obiranjem. Tako sem torej tudi v tem letu pridelal prvo-rstno, gladko zeleno blago. Zasluga za to gre v >rvi vrsti »Slov. hmeljarju«, našemu uredniku in >a izvrstnemu sredstvu zoper peronosporo »Ob 21«. 5 o 40 din sem gladko prodal tedaj in kupec je zjavil, da bi plačal tudi po 60 din, če bi mogel lobiti vsaj par sto stotov takega blaga v dolini, n bi res lahko, saj so na Češkem tedaj prodajali udi po 75 din. Ker je bilo blago večinoma slabo, imo dosegli v tem letu komaj povprečno ceno ¡0—25 din za kg. Pred sezono je marsikdo šaljivo iripomnil, da bomo v tem letu hmelj nosili v Žalec n denar vozili domov, potem nam je pa perono-;pora tako preklicano prekrižala račune, da smo >rodajali globoko izpod cene. Na srečo je bilo še rekaj hmeljarjev, ki so res pazljivo prebirali naš list in škropili zoper peronosporo ter pridelali boljše blago. Samo na ta način jeHudi v tem letu ;>dšlo nekaj prvovrstnega savinjskega hmelja v svet, da mu obvaruje dober glas in sloves. Da, »Ob 21«! Meni kakor tudi ostalim, ki so tedaj preskušali to sredstvo, je bilo zelo žal, da ga pozneje ni bilo več dobiti. Kakor se čuje, pa !»e je to sredstvo izvrstno obneslo povsod in je letos tudi že v prometu. Zato pa bi bilo zelo pri- poročljivo, da naša Hmeljarska zadruga do sezone preskrbi znatnejše količine tega prvovrstnega sredstva zoper peronosporo, tem bolj, ker mu menda tudi cena ni previsoka in je priprava škropiva kar najbolj enostavna. Od vseh sredstev, kar sem jih doslej uporabljal in preizkušal v boju zoper peronosporo, se je namreč »Ob 21« najbolje obnesel. Zato pa bi bilo le dobro in prav, da bi se vsi hmeljarji okoristili z njim, kajti škropiti moramo, uporabljati pa predvsem tista sredstva, ki sc najboljša ter sorazmerno tudi najcenejša. In tako sredstvo je predvsem »Ob 21«. * Tako piše v prvem hmeljarsko - strokovnem listu »Slovenski hmeljar« št. 8 z dne 30. IV. 1937 znani hmeljar g. L. Kuder iz Griž. V 1. 1934, ko je povzročila peronospora na hmelju v Savinjski dolini toliko škode, je med raznimi drugimi sredstvi preizkušal tudi »Ob 21« in dosegel prav s tem sredstvom najboljše uspehe proti tej nevarni bolezni ; tudi v tem letu je namreč pridelal gladko-zeleno blago, ko je bila sicer večina pridelka bolj ali manj slaba v barvi. Mnogo se je poslej povpraševalo po tem sredstvu, pa ga ni bilo mogoče dobiti. Letos pa je končno tu. »Ob 21« je koncentrirano bakreno apno in se ga rabi 1 kg na 300 litrov vode. Pride ceneje kakor vsako drugo bakreno apno in tudi ni skoro nič dražje kakor galica, saj velja za 100 litrov škropiva le 7,50 din. »Ob 21« ni novo sredstvo. Hmeljarji v Nemčiji in na Češkoslovaškem, zlasti v ža-teškem okolišu, ga uporabljajo že več let z najboljšim uspehom. Priprava škropiva je prav enostavna, saj je treba na 300 litrov vode zamešati le 1 kg »Ob 21« in res učinkovito škropivo zoper peronosporo je gotovo. Posebna prednost sredstva »Ob 21« je tudi v tem, da se v vodi popolnoma raztopi, se da zato zelo fino razpršiti in ne kvari Škropilnic, kakor se je to opažalo pri nekaterih drugih vrstah bakrenega apna. Če hočemo obvarovati hmelj peronospore in pridelati res gladko-zeleno blago, moramo na vsak način škropiti. Uporabljali pa bomo le sredstva, ki so popolnoma zanesljiva, se dajo čim bolje razpršiti ter ne kvarijo škropilnic in ki so sorazmerno tudi najcenejša. In tako sredstvo je predvsem »Ob 21«. Glivične bolezni In * živalski škodljivci poškodujejo in u n i č u j e j o I e t o z a letom polovico dosegljivega pridelka. Med najnevarnejše bolezni in škodljivce spadajo: SKRLUP (fusicladium). Najbolj razširjena glivična bolezen je škrlup, ki napada skoro vse sadne vrste in sorte, prav posebno jablano in hruško. Glivica prezimuje kot zimska tros na vejah. Liste okuži'Še pred cvetjem, plodove pa kmalu po cvetju. Listi dobe rujave, baržunaste pege. Pegasti postanejo tudi plodovi, razpokajo, ostanejo mali in s tem manj vredni ter izgube na ceni. Proti tej bolezni učinkuje zanesljivo N OS PR AS IT, ki ima to prednost, da ga uporabljamo obenem tudi proti škodljivcem, ki objedajo listje in plod n. pr. proti zavijaču I. t. d. KODRA (kodravost) na breskvi. To bolezen spoznamo pomladi po rudečkaslih, nabreklih in kodravih listih, če močno nastopi, zamrejo in se posuše veje, ter celo drevesa. Breskev ne smemo škropiti s sredstvi, ki vsebujejo bakra. Kot praktično škropivo . proti kodri prihajq vpoštev predvserji , S O L B A R. SOLBAR učinkuje zanesljivo tudi proti drugim glivičnim boleznim, kakor proti plesni na jablani, breskvi in' ogrozdu. JABOLČNI ZAVIJAČ. . Samica .jabolčnega zavijača odleže svoja jajčeca neposredno po cvetju v cvetne čašice. Iz jajčec se razvijejo gosenice (črvički) ki se zarijejo v zarodek in povzroče črvivost sadnega zaroda (mladega sadja), ki kmalu nato s črvi vred odpade. Gosenica (črviček) še zabubi, iz bube se izleže metuljček druge generacije, ki zopet svoja jajčeca odleže na mlade plodove, ki .so medtem dosegli velikosl oreha. Črviček se zaje v plod. Tudi ta se ne razvije, ampak največkrat še predno dozori odpade. Včasih moremo opazovati še tretjo generacijo zavijača. Razen zavijača je k opasnim škodljivcem prišteti še gosenice malega zimskega pedica, gobavca, zlafnice, glogovega belina i. t. d. Vse imenovane sadne bolezni in škodljivce odvračamo in zatiramo z Nosprasitom. NOSPRASIT je najprikladnejše sredstvo zoper škrlup in škodljivce, ki objedajo zelene dele sadnega drevja, kajti žnjim obenem zatiramo oboje. Nekdaj so uporabljali zoper škrlup in živalske škodljivce v glavnem modro galico, ki so ji dodajali arzenikovih pripravkov. Vendar pa prireditev teh brozg ni tako enostavna, kajti le malo preveč apna ali bakrenega sulfata in že se pojavijo škodljive posledice kakor Osmoditev listov in rja na plodovih. Teh nedostatkov NOSPRASIT nima. Po škropljenju Z Nosprasitom moremo opazovati bujnejšo rast dreves in obilnejši pridelek lepega, zdravega sadja nego pri drevju škropljenem z zastarelimi bakrenimi.. škropivi z dodatkom arzenikovih pripravkov. NOSPRASIT dobro lepi, in čim se je škropivo enkrat osušilo ga tudi močno deževje le težko opere/ radi česar liste in plod dalj časa dobro varuje škrlupa in zajedavcev. NOSPRASIT je torej zelo ekonomičen tudi zato, ker ne rabimo tolikokrat škropiti: Prireditev nosprasitove brozge je enostavna. Ako brozga tudi nekaj dni stoji, jo rabimo Je dobro premešati pa je. K. D. - ZAGREB I T O RASTLIN PRER ADOVIČEVA UL 16 zopet uporabna. »JU GE F A ODDELEK ZA ZAŠČ NOSPRASIT učinkuje zanesljivo zoper škrlup in živalske zajedavce in ne povzroča nobenih opeklin, oko ga pravilno uporabljamo. NE RABIMO MU DODAJATI APNA. NE CEPI ŠKROPILNIC IN RAZPRŠILNIKOV. Ako za pobijanje škrlupa uporabljamo brozge, ki vsebujejo žvepla, jim moremo dodati apnenega arzeniata ARESINA, da bi obenem zatirali tudi živalske zajedavce. Proti listnim ušicam, krvavi uši in kaparjem učinkuje oljnato-nikotinsko sredstvo A FI D O N. Ker rabimo zelo nizke koncentracije je pripravek dokaj ekonomičen. Proti mravljam, gobavcu in drugim škodljivcem, ki se po deblu spenjajo v krone dreves uporabljamo lepilo A R B O C O L. Vsi ti proizvodi in pripravki so izsledek in uspeh dolgoletnega znanstvenega raziskovanja svetovno znanih »fli»#e*«-jevih laboratorijev in so preiskušani ter priznani tudi od naših merodajnih ustanov. Koncentracije, ki se imajo uporabljati, označuje koledar za škropljenje. Slike prikazujejo razvojno fazo (stopnjo) drevesa, ob kateri škropimo. KDAJ ŠKROPIMO: Ako je sadno drevje poraščeno z lišaji in mahom ter napadeno po kaparju je priporočljivo, da se ga v času zimskega mirovanja škropi z dobrim karbolinejem. ŠKROPLJENJE PRED CVETJEM: Škropljenje pred cvetjem z 0.5% nasprasitovo brozgo je naperjeno zoper gosenice cvetožera, gobavca, zlatnice i. t. d., ki uničujejo mlado, nežno lističje in popje. Važnost tega škropljenja tiči v tem, ker varuje drevje obenem tudi pred prvim nastopom škrlupa. Proti kaparjem, listnim ušicam in krvavi uši uporabljamo tedaj še l'/2—2% raztopino Afidona, v kolikor smo iz katerega-koli razloga opustili zimsko škropljenje. ŠKROPLJENJE PO CVETJU (glavno škropljenje). Cim odpadejo cvetni lističi ogroža mladi zarodek zavijač. Zaščitimo ga s ’/2% nosprasitovo brozgo, in sicer najbolje še preden se cvetne čašice zapro. S tem zaščitimo i listje 'i mladi zarodek obenem tudi od škrlupa. Škropljenja po cvetju torej nikakor ne smemo opustiti^ Z 1% solbarjevo brozgo škropimo proti plesni na jablani in breskvi kakor tudi proti kodri na breskvi. Škropiti je ob prvem pojavu te nevarne bolezni. Proti listnim ušicam uporabljamo ’/2% raztopino Afidona. Z 2% raztopino Afidona tedaj lahko s čopičem mažemo proti krvavi uši. Vsem navedenim brozgom lahko tudi dodamo Afidona. POLETNO ŠKROPLJENJE: 3 tedne po glavnem škropljenju škropimo ponovno i. s. z 0.4% nosprasitovo brozgo zoper škrlup in zavijača, prstaničarja, zlatnico, glogovega belina i. t. d. Pri občutljivih sortah je uporabiti še blažjo koncentracijo. Ako imamo razne sorte je najbolje uporabljati najblažjo raztopino. Glede Solbarja in Afidona veljajo navedbe zgoraj. KDOR SE RAVNA PO GORNJIH NAVODILIH Sl ZAVARUJE IN ZAGOTOVI DOBRO LETINO ZDRAVEGA IN LEPEGA SADJA. Najopasnejši škodljivci VINSKE TRTE učinkuje odlično na peronosporo in ima to prednost, da obenem uničuje tudi PERONOSPORA IN TRSNI ZAVIJAČ (seneni črviček in kiseljak) povzroče leto za letom veliko škodo odn. letino sploh lahko uničijo. PERONOSPORA. Proti tej bolezni koristi le preventivno škropljenje, izvršeno s pri-ki vsebujejo pri čemer je paziti na to, da se spodnja stran listja in kabrniki temeljito o-škrope. NOSPRASIT TRSNEGA ZAVIJAČA t. j. senenega črvička in kiseljaka ter druge živalske zajedavce. Važno je predvsem prva škropljenja izvršiti z Nosprasitom, da zatremo prvo generacijo zavijača, senenega črvička. Čim temeljitejše ga namreč pokončamo, tem manj bo druge generacije kislega črvička. Iz gospodarskih razlogov kaže tega škodljivca čim skrbneje zatirati. Zavijač nastopi v maju in se drži vse do jeseni. Prva generacija, seneni črviček nastopa v času, ko trta cvete; v kabrnikih opazimo zapredke, v katerih se nahaja črviček. Ta nagrize kabrnike, dočim kiseljak t. j. druga generacija zavijača v juniju in juliju nagrize in uničuje zelene jagode. V septembru in oktobru se pojavlja še tretja generacija, ki tudi more povzročiti veliko škodo; to pa moremo zatirati z nikotinskimi sredstvi. Ako vsebuje galična brozga le nekoliko preveč apna ali bakrenega sulfata, povzroči neprijetne opekline. Se pogosteje se pojavljajo poškodbe, ako brozgi modre galice dodamo zelenila ker se tedaj nevarnost osmoditev še poveča, vrhu tega je pa učinek negotov, ker se zelenila dokaj hitro vsede. Teh nedostatkov NOSPRASIT nima. NOSPRASITOVO brozgo v 1 °/o koncentraciji je enostavno prirediti, učinkuje zanesljivo in se neomejeno drži. 2 N J O ZATIRAMO OBENEM ZAVIJAČA IN PERONOSPORO. N OS PRAŠ IT pa ponkončuje obenem tudi druge trsne škodljivce, ki objedajo grozde in listje. V kolikor ne rabimo odvračati peronospore, pač pa trslnega zavijača in sukača, škropimo samo z arzenikovimi sredstvi. V to svrho služi odlično apneni arzeniat ■ A R E S I N, vendar je prestati z arzenikovimi škropljenji čim jagode prično dobivati barvo. V juniju in juliju dobe jagode že dokaj močno voščeno prevlako, da se škropivo le slabo prime. Tedaj kaže zavijača in sukača zatreti z arzenikovim prašivom G R A L I T. Prašek je sila dobro zmlet, kar omogoča dobro zaprašitev ob varčni uporabi praška. Zadnja leta se v naših vinogradih vedno bolj širi tudi kodra ali kodravost vinske trte, ki povzroča veliko škodo, vsled česar jo kaže resno odvračati. Zanesljive rezultate je dalo zimsko škropljenje s SOLBARJEM. Po zimi uporabljamo po režnji 3% solbarjevo brozgo, kasneje t. j. ob času vegetacije pa 1%. Ker vsebuje zelo mnogo učinkovitega polisulfida je SOL BAR najzanesljivejše standardno sredstvo proti kodri na vinski trti kakor tudi proti drugim pršicam. Brozga je vedno sveža in učinkovita. k SOLBAR se dobiva v prašku, kar olakšuje promet. Nadalj na priporočljiva sredstva so: proti podganam in voluharju zoper domače in poljske miši - ZAGREB LIN PRERADOVIČEVA UL. 16 Zelio-pasta Zelio-zrna jug e f a« k. d V R onnr i r k v a 7 « q r i m dag