List 52. Tečaj XVI. podarske 9 ober aro Ljubljani v sredo 29. decembra 1858 Jerebikovo drevo tudi večkrat ponavljati ima, posebno v suši. Ako se kol Jerebikovo drevo (jerebikovec, velika brekulja, navadni od drevesa odterga ali nagne, se mora sopet privezati in skurš y Eberesche, YTogelbeerbaum. wilder Sperberbaum, sor k drevesu poravnati, in vselej tako na ohlapno, da se dre bus aucuparia) se iz semena dobiva, če se sad ali jagode z drevesa oabero. Ce se hoče dobro seme dobiti, se pustijo omenjene jagode tako dolgo na drevesu, da popolnoma do-zorijo, potem se sad z drevja pobere, in se dene v kakošno posodo, da sognjije, ali pa se kmali zmečka in v vodi dobro opere, da se lušine in sok od semena odpravijo, in se poseje; ali se pa na vesce ob kol ne dergne; če bi se utegnilo pa vendar le derffniti. se » 5 mu dene vmes mahu ali pa slame. Jerebikovo drevo raste na velikem svetu rado y n a j je gorak ali merzel, nizek ali visok, samo v močernem in vo-denem kraji ne. Ako voda do korenin zahaja, ti jerebikovje ne bo rastlo, ampak ti bo jelo bolehati in hirati, dokler se v • osuší dokler se nekoliko ne snažném kraji hrani toliko časa, da se poseje. Tega semena ne gré na pregnojen kraj sejati, ampak le precej dober svet mu je pripraven, da je le popřed dobro prekopan bil. Ko se za omenjeno setev pripravni svet dobro prekoplje, in v 4 čevlje široke grede razdelí in med njimi poldrug čevelj široke steze napravijo, se po ne posusi. Po gorah, planinah, hribih in homcih se jerebikovec še sèm ter tjè posamezen nahaja. Res je za take višave naj- 1 puste, merzle in gole: ako se z globoki tacih gredah po 6 pavcov narazen in po pol pavca grabnički naredijo, po kterih se poredkoma seme poseje in z zemljo zasuje. Kadar spomladi že bilke iz zemlje pribo-dejo, se morajo opleti, da jih plevél ne zamori, in zemlja pripravniši, ki so pešene jerebikovjem in enakim drevjem nasadijo kraji, kamor se živina in drobnica na pašo goni, ji bo v vročini senco dělalo. Jerebikovo drevo raste nag!oé sterpí vsako vreme, zřaste čez 30 čevijev visoko, ima ravno, gladko in terdno deblo, in starost do 100 let doseže. Spomladi ima lepo belo cvetje, da ga je veselje viditi, v jeseni pa kakor grojzdje okoli njih se mora nekoliko prekopati, da spešneje rastejo. 8pomlad se drevesca na drug kraj presade, v širokih grojzdih rudece jagode po vejah vise. Zavolj te lepe podobě je tedaj priporočila vredno. Drugo lz tega sadja se dá tudi žganje kuhati 5 toda y kakor kteri je bil že poprejšno jesen za poldrugi do dveh čevijev globoko prekopan. Kadar se omenjene drevesca iz gred za presajo kopljejo, se jim morajo koreninice nekoliko prikraj-sati, potem se v versto za čevelj narazen posadijo, kjer ostanejo toliko časa, dokler tako velike ne zrastejo, da so pripravne za presajo na take kraje, kjer bodo ostale. skušeni žganjarji terdijo, ima veliko strupene pruske kisline (Blausâure) v sebi, zato ga tudi ni varno iz enacega sadů žgati. Jerebikove jagode pa nekteri ptici in kuretnina radi zobljejo. iz lesa se mnogoverstno orodje napravlja. Nekteri sadjorejci tudi pripovedujejo, da se dá tudi hruška na jerebikovec cepiti; to je res V toplejih krajih se morejo koj v jeseni, berž ko listje da se dá cepiti,. in če se tudi hruškov cepič na jerebikovcu prime in nekoliko časa raste, mu gotovo ne bo nikoli tolik zrastel, da z njih popada, na namenjene kraje presaditi; v merzlejih bi sad donašal! krajih pa še le drugo spomlad, ko jim še le od mraza po-parjeno listje odpade. Z zelenim listjem se ne smejo nikoli presajati. Pozimi jerebikove drevesca presajati ni na no- ker se ne more zemlja Gospodarske skušnje. heno stran varno; pervič zato ne, okrog korenin popolnoma vlêei njene korenine prezebsti krog do dobrega zasute. m drugič bi utegnile ra (Perst dobra stelja). Skušnje so poterdile y da je y perst pozimi dobra stelja in vendar se vse premalo ? če bi ne bile z zemljo krog in Ondi pa, kjer je kraj gorak y se morejo, da jim le listje odletí, že presaditi; zakaj v jeseni bolje nastiljajo kmetovavci s perstjo. Vsaki hlev se dá s perstjo nastiljati ; tudi perstena nastelja ne prizadene velicih stroškov, ampak le nekoliko več delà. Živini kaj dobro dé ta stelja; drevje presajati je, kakor sadjorejci večidel terdijo kakor spomladi. y ne na suhem stoji in čedna je pa zdrava. Gnojnice se nič pogubi, ker se je perst napije, da je potem rodovitniša. zadosti odrašene drevesa na druge Neki kmetovavec priporoča perst tako-le nastiljati: Perští kraje presaditi, kjer bodo vedno ostale, se morajo ondi, se dene pod živino za 8 do 10 pavcov na debelo, da je kjer bodo drevesa stale, že v poprejšni jeseni po 4 čevlje spřed in zad ravno visoka; zadej se pa přiveze ali pri- Kadar je že čas y široke, po 3 pa globoke jame skopati, kamnje iz perští bije močna dila, da zemlja zad ne uhaja, kadar živina pobrati, perst pa okrog jame raztrositi, da se po zraku, po nji stopa. Trikrat na dan se posterže blato in po dezj u, snegu in mrazu rodovitneje napravi. Prihodnjo spo mlad scavnici se nasuje zemlje 2 ali 3 tedne, preden se jere bikovje saditi prične, toliko v jame, kar ie nrav, da se V dovelj vsede, preden se začne drevje saditi. zmehčana zemlja spod živine na kup zad živine. Kadar je je pa že precej na kupu, se spravi na gnojnišče. V 2 ali 3 tednih je treba vso perst izkidati in jo z novo nadomestiti, ktera pa mora biti vselej dobro suha Ce se drevesa v verste sadé, se že koli popřed v jame in saj že v jeseni za ta namen navozena in pod streho zasadé in dobro zabijejo, in se na severní kraj tako po- spravljena, sta vij o, da se drevo bolj na južni strani poleg kola posadí. Drevesa za presajo se morajo y kar je moč, varno skopati y (Starost jaje spoznati). Da spoznas, koliko dni je jajce staro, raztopi v 3 maslicih čiste vode 7 lotov ku- da se jim korenine preveč ne potergajo in poškodovajo; hinske soli. V to slano vodo deni jajce, kterega starost predolge se mu morajo porezati, in če ima drevó lep verh, hočeš zvediti. Ako je jajce tis ti dan znešeno, padlo ti se mu mora tudi prikrajsati, in sicer po večini korenin več ho berž popolnoma na dno; ako je odsinoci, ne ali manj. Potem še le se h kolu postavi, in če se to delo bo padlo celó do dna; ako je pa stareje kakor 5 dni r v s u s i opravlja, se mu mora dobro zaliti, kar se pozneje plava na vodi, in kolikor stareje je, toliko višje plava 410 Utcgnilo bi to važno biti gospodinjam, kadar hočejo kokli podložiti jaje, da za gotovo vejo: ali je nasad za kaj ali ne. tem sledeče: „Stanovitnega pokliča v Ameriki ne poznajo nega pokliča. Jul. Frôbel pise v omenjenih bukvah o (Slepec ali slep i r v • 1 mt Blindschleiche je ko- Ko pride kdo cez vec casa iz Amerike sopet v Evropo. ristna nam zivalca). Neumni ljudje jo preganjajo, ceš, zlasti pa v naše kraje nazaj, mu je osereje nekako tesno, da je strupena, škodljiva! In vendar je prijatlica kmetijstva skoraj bi rekel, razžaljeno, da se mora dati sopet po po- in vertnarstva; zakaj ona pokoncuje červe, gosence in klicu, stanu ali „značaju" zapisati, ko se je že privadel, mnogo druzega merčesa. Prizanesujte ji tedaj, če sami gospod 1. I. biti, ki se pečá danes s tem, jutro z drugim sebi dobro hoćete. Strupena že celó ni; zato smo vam ini opra vilom, po kterem ga pa nihee na tem svetu po porok. Saj slepec še kaca ni, ampak le gašarica ali martinček praševati nima. V zedinjenih dežeiah severne Amerike ni brez nog, pa kačje podobe. Kdor ne verjame, naj praša naturoznance. Da je slepec slep, je tudi bôsa; prav bistre oci ima, ceravno majhne. Prizanesujte tedaj koristni zivalci in skusite, da prav veliko slepcov dobite na vert končali vam bojo obilo škodljivega merčesa. po nihče kmet; slednji je gospod, kteri ima toliko ali toliko sveta, ki ga obdeluje ali pa obdelovati dá, ali kteri nima nič sveta, ga pa drugemu obdelovati pomaga. Nihče ni krajač (žnidar), ampak gospod I. je, kteri ima svoj kapital v fabrik i za obleko naložen, ali ima magazin za obleko (V hra me ali keldre položeni led se ohrani ali je pa střeže v takem magazinu. Nihče ni pisatelj ali dobro in dolgo), če se s smerečevjem in jelo vjem knjigotiskar, ampak gospod A. je, kteri je lastnik ali izdaja- dobro pokrije. Obilo skušinj je to do dobrega poterdilo. telj ali soizdajatelj tega ali unega časnika. Gospod A. je bil (Polivanje rastlin z vročo vodo) kaj dobro pa lani še učitelj, in v štirih ali petih letih bo diplomat, sta- tekne takim, ktere rastejo v kiselkasti zemlji in zatega rinar ali predsednik kake železniške družbe. Morebiti da kupi voljo hirajo. Na Husovském polivajo k u mare z vročo gosp. A. od gosp. B. tudi njegovo posestvo, od gospoda I. vodo in v Petrovem gradu imajo že perve dni sušca zrelih magazin za obleko, poleg tega je pa tudi zdravnik, polkovnik kumar dosti. Naj bi tudi nasi vertnarji pri taki zemlji to poskusili ! (oberstj in Bog vé, kaj druzega se. Iz tega se vidi, da Ogled svetu € Kako Amerikancom délo spod rok gré (Konec.) vedó v Ameriki malo od tega, kar imenujemo mi stan ali poklic; vse se giblje in delà po fabriško, po kupčijsko. Samo tisti, kteri potrebujejo več učenosti, imajo bolj stano-viten stan, namreč duhovni, zdravniki, advokati; in te stanove imenujejo posebno poklice (professions). „O, tega so postave krive!" reče marsikdo. Ni res, rokodelec sam je tega kriv. Naroči le kakemu rokodelcu majhno stvar, in vidil boš! Najpervo pride mojster, vzame pošét v roko, in meri pol ure; čez nekaj dni pošlje svo jega družeta, kteri sopet meri in odide po reči Fraucozje čedalje manji. Soldaška mera pred letom 1789 je na Francozkem znašala pri pešcih 5 čevljev in 1 pavec, pri konjikih pa 5 armade s 5 kterih čevljev in 3 pavce. Leta 1818 niso vec mogli potřebuje. Potem stori svoje delo. Na to pride sopet mojster in ogleda družetovo delo in nazadnje pride rajtenga. V Ameriki bi bil mojster sam to reč v eni uri naredil, druže bi mu bil pa ta čas domá dělal. Al pri nas je mojster to mero dopolniti; soldaška mera je bila tedaj znižana na mógli vdrugič. 4 čevlje in 9 pavcov. V letu 1830 so jo v letu 1848 pa v tretjič znižati. Ce bi mera od leta 1789 v se preimeniten za to in prelahkoben! dandanašnji veljala, bi moglo 120,000 vojakov iz francozke armade stopiti. Tako so Francozje čedalje Ti sam si tedaj najbolj kriv! Sramuješ se tega ali manji. unega delà. „To ni moje delo", praviš, pa samo zavoljo tega, ker se sramuješ, z orodjem svojega stanů čez cesto iti. Pojdi le v Ameriko in poglej bogatega kupca i kako Zgodovinski pomenki. sam delà, kadar se mudi, in golorok pomaga svojemu Kako daleč je sezala zemlja starih Japudov? ? hlapcu nakladati ali sMadati! Pojdi v Ameriko — in stavim da se čez leto in dan svojega stanu več ne boš sramoval; délai boš drugače, in ljudje, kterim imaš delati, bodo deset Spisal Davorin Terstenjak. (Konec.) Med važnišimi japudskimi mesti imenujejo stari pi- krat bolj zadovoljni s tabo kakor pred; zakaj hitreje, bolje satelji: Aru pio, Mo na et io, Vendo, Ter po in Me-in ugodneje bodo postreženi. tulum. Lega pervih treh ni še določena; Ter po je stalo Ali ne verjameš tega? Pojdi le h kakemu sodarju. tam, kjer stoji stari Pri nas se že sodar ponaša s tem, če izdela v enem dnevu kjer vas Met u le sodček, ki derži pol vedra; v Ameriki bi ne mogel shajati, če bi ne izdelal v dnevu treh: na še s šestimi železnimi skern. Breg, ? Uče obroci okuje vsacega. Od kod pride to? V Ameriki se ljudje učé, kako morajo delati. se vsako reč prav prijeti, da jo hitreje in ložeje izdelajo. razlagati od Ne rečemo pa: Poberi svoje kopita domá in pojdi za vselej hâufen, anfullen, in mesto je zares po bregu in pod bregom Terg bližo Loža, Me tul u m pa tam, Metlje v obloški fari na Notranj-na kterem je terdnjava starega Ter pa stala, se veli dan današnji: Ulaga. Ter po in Metule ste utegnile izperva biti slovenske mesti sosednih slovenskih Panonov, ker se irneni prav naravno daste iz slovenskega terp, Hiïgel, Haufen; horvaški: ter piti, an- v Ameriko. Nihce ne more terjati, da bi kdo svoji domovini stalo. Metule od met iti, hauen, Metule, ime po in vsem šegam za vse svoje žive dni slovó dal. Tudi ne sekanega loga v gornji savinski dolini. Ker se junakost more nihče misliti, da se bo kdo rojenim Amerikancom Japudov hvali, tedaj so si ob dobri sreči utegnili te izvirno dal z nogami teptati in da bo ob nedeljah njih hinavšinost slovenske mesti prisvojiti in Slovence pregnati. posnemal ali v kerčmah pohajkoval. Nihče ne more terjati i Da je Metulum tarn stalo, kjer današnje Metlje, je da bi se kdo, ki je v tako lepi domovini domá, šegam in že naš učeni Po z encan dokazal, in vse nasprotne mnenja navadam tujega naroda podvergel, ker se ta narod nikdar te m e l j i to overgel. Hočem tukaj njegov pretres postaviti, v ne bo po njem ravnal; al to se smé pa vendar terjati, da kterem bistroumno popravlja zmote starih pisateljev, takole: ne pošlješ svojega sina iz Ljubljane na Verhniko ali v » Zavolj nekterih, ki menijo, da so bile Metlje Medvode ali v Šiško v „fremd!" (Metulum) tù, kjer je dan Iz tega. današnji Metlika, kako Amerikanci delajo, iz urnosti vsega opomnim« da so Metlje bile, kjer je še dan današnji vas od prifarne vasi eno uro življenja in gibanja, iz nemogočosti se dolgo pomišljevati, Metlje v obloški fari to je iz sile, se vsake reči ročno lotiti » iz vsega tega se dá proti Ložu. Da so tukaj, ne pa kjer je Metlika, Metlje previditi, zakaj da se Amerikanci nikolj ne deržé stanovit bile » se kaže, ako pomislimo le-to: 1. Metlje so bile, kakor stari pisavci Strabon in še vode Kolpa, Kropa in Lahinja ne plašile posebno, ker bi in bi drugi terdijo, v Japudii (Japydia), tukaj pa stoji vas zavolj teh vodá lahko po suhem jo v Metliko udaril, Metlje; Metlika pa ni v nekdanjem Japudji, ampak v mu ne bilo treba, se ravno pri Metliki čez vode siliti. Panonii. Ko je cesar Oktavijan Polo razdjal, je sel, S tem ko pravim, da Metlje niso bile tu, kjer je kakor pravijo, naravnost nad Metlj e. Od Istre in Tersta zdaj Metlika, pa ne rečem, da tu nekdaj ni nobenega ste bile nekdaj dve poti na današnje Krajnsko; ena cez mesta bilo y saj V se za marsiktero drugo nekdanje mesto Podkraj (Okra), druga pa proti L ožkemu (cerkniškemu) ne vemo, kje je ravno bilo. Eno zmed njih je utegnilo jezeru, čez Šneperske gojzde, kakor se po današnje reče ravno tù biti, kjer je zdaj Metlika; ravnote kakor je od Pivke memo cerkniške steklarne (Glashutte) ali pa metliška zraven rek, kakor je Kolpa, so večidel nekdaj čez Pogačo." Ko bi bil cesar od Pole hotel proti Metliki tudi kako mesto imele." T) iti, bi bil moral čez Podkraj gredé po velikem ovinku v Emono priti; memo ložkega jezera bi ga bili Japudi pri Tako gosp. P o ž e n č a n. Iz razvalin stare japudske Terpe izkopujejo še bar-Oblokah, kjer so zdaj Metlje, ustavljali; saj so bili tod barske dnarje, kteri na eni strani imajo podobšino konja že nekdaj prebivavci, kakor se še po izkopanih denarjih in na drugi pa kozla. Kozje podobšine medene, kamnitne druzih ostankih sledi. Nespametni bi bili Japudi, če so ga in železne izkopujejo tudi pogostoma v Lik i in Kerb a vi. y že mislili ustavljati, ako bi ga ravno pri Oblokah, kjer je za Na ilirsko - macedonskih starih dnarjih se tudi večidel to najpripravniši kraj, ne bili ustavili. Od O b 1 o k pa čez koza vidi, kar pričuje, da je ta žival v posebni časti kakšine hoste, griče, doline, jarke, ovinke, tačas tudi se bila pri ilirskih rodovih. Dalje doli v zemlji starih Trak o v močvirja, bi bil mogel s svojo vojsko hoditi! Ako bi bil pa se najdejo podobšine osla, in znano je iz gerških šel po današnjim Horvaškem, bi se bilo reklo, Livorje v Panonijo, — pa je le od Japudja da gre cez govorjenje, pisateljev, da je Trakom v panir oslova podobšina bila. Ta članek sem spisal, da bi v slovenskih domoljubih, ne od Li vor ja ne od Panonije; verh tega bi ga bili kteri živijo na zemlji nekdanjih ilirskih rodov veselje na ti poti Livorjani in Japudi ustavljali, zlasti v brežnih izbudil in skerb za pobiranje jezikarskih in arheologičnih krajih y od kar pa do Metljá ni nikjer nobenega spomina ostankov junaškega ilirskega naroda. 2. Od Metlike tudi ne velja, kar Flor Uli. XII. 7. pravi, ko ima Metlje v mislih , da namreč Ilirci tudi pod planinami živé, in najznotranje doline pri soteskah varvajo, kjer stermi potoki ali hudourniki meje delajo. Ako se res da bi nič tudi na metlisko ravnoto od nekterih strani cez grice m doline pride, je pot do nje vendar tako odperta, ne pomagalo za nje bran zaperati kake soteske, in ravni prostor okoli same Metlike je tako velik, da bi se nihče ne čudil da ljudje na njem prebivajo, kakor Flor od Me- , kot od neke posebnosti govori, da Ilirci tako reči tulj, tù pod planinami stanujejo in da jim stermi potoki meje delajo. Je po Apijanovem spričevanji mesto Metlje stalo z drevjern zarašenega hriba, med Na 3. na ravnoti verh nekega dvěma gričama, ki sta bila verh te hribovske ravnine. Kranjskem, kar se je nekdaj k Japudi štelo, ni nobene tako velike ravnote v hribih, kot jo ima o bio s k a fara, in ravno na ti hribovski ravnoti so sèm ter tjè griči najpri • v • pravnisi y s strelom iz lokov in tudi sicer se braniti. Metlje so bile med dvema, ali če hoćemo, še med več V • Na najnižjem je bil var ali zbornica, kamor so bili gnci sprejeli rimsko posádko, ktera je zbornico potlej zažgala. Dan današnji se imenuje ta grič Tla čica v razloček več-jega hriba, ki zraven stoji, in se mu Tlaka pravi. Da je TI a čica zapušeno seliše, se še zdaj pozna, ker je okoli in okoli lepo uglajena, po verhu pa zravnana. Tudi Schonda y leben v svojem „Apparatus Carnioliae antiquae" pravi so bile Metlje tu, kjer je zdaj Metlika; pa Metlika ni na hribji ravnoti, ampak nekoliko je je na klancu, nekoliko pa tudi v nizki ravnini. Klu ver ni blezo nikoli sam teh krajev vidil! 4. Pri Me tlj ah so bile vode, ki jih je 1 o žk o jezero napravljalo. To jezero je stalo na ravnini zdaj ime- novani » Na Resji Ci y kjer se v se dan današnji mocviren svet vidi, in se sèm ter tjè lijaki poznajo, ki so nekdaj vodo točili, kar tudi ustne izročila med ljudstvom spriču-jejo. Okoli Metuljskega vara ali zbornice je globoko jezero stalo y lijaki y iz kterih je voda kviško vrela, se tudi še zdaj poznajo; pri eni strani je bilo sedlo, nad kterim je y • V bila voda plitvisa, da je bilo mogoce cez njo most napra viti v var. To je tišti kraj, od kterega Flor pravi y y da in se je vojak pomisljeval od vode in sovraznika moten da mu je Cezar škit iz roke zgrabil in pervi serčno naprej šel pred trumo iz premakljivega turna, v kterem je bil zgornji most. da so tudi pri Metliki vode, pa sovražnika bi Res y Kraíkočasno berilo Za pokušnjo iz delca: Mlinarjev Janez, slovensk junak, ali vplemeni tenje Teharcanov. Po narodni pripovedki iz srede 15 složil za gosposke in kniecke ljudi K. Zavčanin (Konec.) Kaj se zgodi! Teharska četa je bila, kakor navadno nekega večera se sopet v tabor povratila nekega hriba zagledala t z novico, da je verh neizmerno turško vojsko bližati se v pomoc Belemu gradu. Cul je namrec turski car Mohamed v Carovem gradu, da je junak Ivan Sibinjanin s kri-žarsko vojsko v njegovo deželo priderl, da mu Beli grad oblega i hudo stiska. Razserdil se je tako nad tem, da so se mu v jezi ustnice razklale. Berž nabere silno vojsko, da v • si resi Beligrad. Vojska je skoro nejevoljna i sita bila tako dolgočas-nega oblegovanja, posebno pa naši Teharčani. Sibinjanin to opazivši, jih je začel vsaki dan na drugo stran razpo- Ako so mi vendar šiljati samo da bi jih ohranil vesele i dobrovoljne. yy jih je ravno malo je večkrat rekel yy ljubsi kakor polovica moje druge vojske. Vsi so pravi junaci, nepremakljivi v boji kakor zid. Niso zastonj slovenske kervi!14 Ko Mlinarjev Janez to novico Ivan-Sibinjaninu v tabor prinese, spravi ta, ko previđen vojskovodja, svojo vojsko še tišti večer v bojni red. Teharčane postavi v sredo na naj- nevarniše pa tudi najčastneje mesto. Celo noč je tako križarska vojska v bojnem redu stala. Zjutraj se přivleče gosta megla od savskih bregov, ter celi križarski tabor na debelo obda, da ni bilo moč ne pet korakov spred sebe viditi. H Okolj desetih se začne vzdigovati. Sedaj zagledajo križari Turkov kakor listja i trave. Cez noč so se bili na nasprotnih gričih v terden tabor združili. Le mala dolinica je eno armado od druge ločila, ki ste se serdito gledale. Turki so od daleč na kristjane kričali, jih „garjeve pse" psovaje. da bodemo pili so vikali Y> „Naj le pridejo blize" kristjansko kervi" To pa je kristjane tako razjarilo, da so že težko pri-čakovali znamnja na boj. Al Sibinjanin je bil preizurjen Tukaj še naj postavim, da je tudi Suidas zapisal povest llirov, po kteri so se oni sami šteli za persiške soplemenike oi de mçGiÔoç dvrovg yatriv" ; primeri Lazius str. 176 412 vodja, da bi bil na vrat na nos dal trombentam v boj zapeti, svojo sekiro, i sledi mojemu služetu v tabor; tam moras Pustil je najprej Turke s svojih utaborjenih gričev se doli mirno s svojim banderom v šotoru ranjencu rane ovezati." podá svojo sekiro Arabčanu, dvigne se en- Voglarjev v dolino pomikati. Križarska vojska je zmiraj mirno na svojem mestu ostala. Turki so sčasoma celo dolino napolnili, krat teharsko bandero visoko 1 ravno namerjavali križare napasti i vsi bobni naenkrat zapojó ter ga zasuče po zraku, kakor, ftf ! kar vse trombente da bi bil hotel tovaršem reči: „tukaj sva; resite naju Arabčanov služe donese nosilnico, na ktero položita Janeza Mlinarjev Janez i za njim teharski fantje spodbodejo ter ž njim bojisče zapustita. svoje konjice i viharju enako prihrumé v sredino turske armade. Na vseh stranéh se strašen boj vname, kakoršnega V dragoceni Arabčanov šotor pridši položita le malo se dihajočega na mehke blazine. Voglarjev mu začne rane siajstareji vojščaki pomnili niso. Vojski ste se tako ena v spirati i vidi v svoje največje veselje, da mu ni nobena na drugo zagrizle, da ni bilo moč razločiti meje med križar- i tam smert, akoravno so mu bile persi zeló razmesarjene , i da skimi i turškimi vojščaki. Tukaj so Kristusa klicali, tam ga je le zguba tolike kervi tako oslabila. Arabčanov služe pa polimesec, tukaj so se jeklene čeljade i železni oklepi sopet z nosilnico na bojišče odhiti, Voglarjevega samega v lesketali v juternem solncu, tam pa turbani i dragoceni šotoru pustivši pri ranjencu. Ta vzame sedaj teharsko ban- pasi. Kakor dva nasprotna i silna viharja morske valove dero z zastave, i ga ravno hoče razcepiti, da bi ž nijm Ja- vzdigneta. i val za valom se naprej valí, i kadar na na- nezu rane ovezal, kar mu ta hip druga misel možgane sprotni val doleti, se visoko spnč, čez njega plane i v prešine. globocino nazaj pogrezne, vrela nad Turka. Naj pervi Svojo srajco slece, jo na več kosov razcepi i tako je križarska vojska pri- mu tako ž njo rane oveže, bandero pa celo namesto srajce je Mlinarjev Janez, daleč si okolj života zavije i čez-nj drugo svojo obleko obleče, spoznan na svojem visokokrižnem zelenku i po teharskem Janezu se je pod ovezami kmali kri ustavila, i čez nekoliko Kamor njegov dolgi meč doseže, dvozvezdnem banderu. je smert; kamor mahne, turban odleti; kamor se oberne, ibljejo. Kakor čertalo, kadar časa se sopet zavé. Plašno sedaj gleda, kje da je i i ko vidi i da je v turškem šotoru si serdito eterga oveze z ran. se ga plahi turski janicarji og .?Le teci, teci kri do zadnje mi kaplje!" reče. „Raj čem v celini brazdo reže, vse korenine razterga, tako je Mli- umreti, kakor Turku biti sužnik!" Ravno je hotel ovezo narjev Janez brazdo rezal s svojim mečem v tursko vojsko proc i vreči » kar na nji zagleda s rudečirni nitkami všito u i njene goste redove paral. Za njim pa rijejo teharski ime „Marjetica. fantje zmiraj bolj na široko, i kmali se je bila cela slo- V tem priskoči Voglarjev, ki je pred šotorom boj v venska četa z Mlinarjevim Janezom na čelu kakor kij za- dolini gledal, i mu brani si oveze odtergati. Janez ga » • V Marj eti ca!u sklikne na glas gojzdila v turško armado, jo na dvoje razklaje. Kakor dva debelo pogleda, mlinska kamna, kadar žito meljeta, eden drugega meljeta, i sopet v svojo prejšno medljevco pade. Zdelo se mu je eden drugega brusita, i nobeden prej ne jenja, oba se čisto snedla, tako se ni vojska vojski udala, nobena dokler ništa namreč, da v Voglarjevem vidi Marj eti co. Teharska ceta vidsi svoje bandero se trikrat v zraku ni ne za pcdenj se umaknila! Na obeh stranéh je bila zasukati i sopet pasti, je dobro to znamenje razumela i enaka sila, na obeh stranéh enako junaštvo, enaki serd, čudeže junaštva doprinašala v rešenje svojega bandera i enako hlepenje po zmagi i slavi! To ni bil boj, to je bilo načelnika! Al vse zastonj! — Vedno nove i vedno večje mesarenje! Skoro je kri v široki reki tekla po dolini tje v turske cete so na bojisce vrele. Bilo je, kakor da bi iz bobnečo Donavo, kervavo pisaje zelene valove! — Strašno tal naraščali, kakor da bi iz vsakega Turka po dva sopet je Janez razsajal s svojimi Teharcani v sred turske vojske, vstajala. Tri dni poredoma je grozovito napadala krizarsko Kakor pleve proti'jedernemu zcrnju so bili Turki proti njim. vojsko, ter si prizadevala, Beligrad propada rešiti. al Janez mahne zdajci po janičarskem bašetu. Daleč mu po- vse zastonj. Križari so stali nepremakljivi kakor žive skale, košena obrita glava odleti roki zlomi srlave kala. • al pri ti prici se mu mec v v ktere zastonj udarjajo morski valovi! Zgubila je ze vec za sekiro zagrabi, pa še ljuteje turške od polovice janičarjev, svojih najčverstejih junakov. Al tudi on je že bil na mnogih stranéh hudo y V . Ceterti dan napoci. Križari so sopet v bojnem reda ranjen. Kri mu je s ćurkom tekla po hrabrih persih. To ga pričakovali Turkov; al kako se začudijo, ko zjutraj turško sramotno zapuščeno najdejo. Kakor so oslabi ? da zacne omagovati, rama mu ne dá več sekire taborišče prazno zgrudi, omotica vzdigniti, v sedlu se se z zelenka zverne. Nek turšk janičar, to opazivši ga napade, i na levo ponoći přivřeli, tako so tudi ponoči pete pobrali, vidši y da ? mu nič opraviti ne morejo proti nasprotnikom svojim al v tem trenutku mu se hoče s sulico persi prebosti kira glavo razbije, da se daleč okrog škropé. Udaril ga je Voglarjev M i ha, ki se je vedno Sedaj je željno po bojišču iskal prijatel prijatla. njegovi mozgam raz brat brata, sin očeta, oče sina. ki mu je v boji spred oči zginul ? i ki ga je med ranjeni mi ali mertvimi še najti tik svojega načelnika vojskoval. Ko Turki vidijo, da je mislil. Tudi teharski fantje so iskali svojega načelnika po strahoviti kristjanski junak s svojega zelenka zginul, na- celem bojišču od zora do mraka; al zastonj je bilo vse pnejo se enkrat vso svojo moč i kmali je bil smertno ra- njihovo iskanje! Zelenka so našli ubitega, al od Janeza ni njeni umirajoči Janez z Voglarjevim od svoje čete ločen. Junaško je branil Voglarjev z levo teharsko bandero deržeč, bilo ne sledů ne tirú. Žalostni se vernejo na večer nazaj v tabor. sebe i svojega ranjenca turskih janičarjev. Se o pravém casu ga zagleda nek imeniten Arabčan, kako se je bojeval z deseterimi janičarji; drugač bi bilo gotovo po njem! » Nazaj !ić zaukaže ostro janičarjem stojite ! ta je moj!" Janičarji odjenjajo. „Udaj se nam dobrovoljno, saj Za kratek čas, pa tudi za poduk vidiš, da si odcepljen od svojih, da ti od nobene strani ni pomoci. Gotova smert te caka, ako se nam še nadalje pre- 9 —1 Pravlice Krilove. Ivan Andrej • r Krilov, ki je umerl leta 1852 derzno zoperstavljaš ! slovi Bil je » Udam se vam u od govori ponosno Voglarjev al s tem pogojem, da mi dovolite tega ranjenca, mojega načelnika, iz bojišča nesti, da mu raneovežem; morebiti se moc ga ..je smerti oteti. Drugač pa nikakor ne! Raji ž njim na Rusovskcm še bolj kot Gellert na Nemškem. basnar izversten. Znal je basni ali pravlice tako mikavno ati, da med vsemi rusovskimi pisatelji, ki so za prosti rilov blezo pervi; njegovih pravlic vé h narod pisali, je Kr skor vsak otrok kaj vred smert storim!" To je lepa, to je junaška beseda" Da imajo proste Krilove pripovedke zares zdravo jedro ga Arabčan v sebi, naj sodijo naši bravci sami. Damo jim za pokušnjo pohvali. „Tako se mi dopadaš, kristjanski junak! Daj mi dvoje 413 . Trii ko v kaftan. Nekega dné zapazi Triška, da je njegov kaftan (suknja) na komolcu stergan. Berž vzame šivanko pa škarje, odreže kos rokava, pa zakèrpa stergani komole. Kaftan je bil potem res spet cel, al rokava sta bila za dobro dlan krajša. Triska pa je bil vesel, da ima spet celo suknjo. Al ko pride med ljudí, gleda vsak za njim, kdor ga sreca y m se mu smeja v Bedaki! si misii ze vem, zakaj se smejate. Ne bom vam ne za norca. Ze vem, kaj bom storii. Kmali bosta rokava dalja, kakor sta bila pred; potlej varn bom pa osle kazal." — In sopet vzame Triska šivanko in škarje, pa odstriže kos kaftana spodej. Odřezal ga je se veè kakor bi ravno treba bilo, in kar je odřezal, přišije rokavom. In bil je spet iz serca vesel, da je imel rokava še dalja kot prej, čeravno se je kaftan zdaj skerčil v kratko jopo. Kakor je Triška svoj kaftan kèrpal, tako kèrpajo nekteri svoje přemožen je, dokler ne pridejo popolnoma na k a n t. „Dober dan. 2. Dra prijatla. Juri! Kako ti gré?" r> Oj, slabo, brate Tadej! Huda nesreća me je zadela, zazgal u kar se nisva vidila. Unidan sem si svojo hiso vse moje ubožtvo mi je zgorelo do zadnjega cempera Nesrečni člověk! Milujem Te !" m V 55 ..ln vsega tega mi je nesrečna vodka (zganje) kriva. Cuj 5 kako se je to zgodilo. Bil je Sveti večer; v g ost je sem povabil par prijatlov. Ko smo odvecerjali, zapustim sobo in grem konjem zobati dat. Da bi bile merhe to noc raje lakoto terpele! Kaj se zgodi? Vodka mi je tako v glavo šiniia, da nisem mogel svece deržati. Pade mi z rok — v seno. Ko bi trenil, je cela hiša gorela, še Bog da sem sam peté odnesel. Cisto vse mi je zgorelo sem popolnoma. berač u 55 Lej! lej! To je res žalostna rec, ljubi moj Jure!" mu odgovori Tadej 55 pa kaj i če bi še le jez Ti povedal kar se je meni zgodilo. Oj, tudi meni je slabo slo, kar se nisva vidila ? in vsega tega je tudi presneta vodka kriva, ravno kakor pri Tebi. Tudi mi smo bili Sveti večer dobre volje. Ko smo verče do zadnje kapljice spraznili, jih vzamem in grem ž njimi v hram, da bi jih iznova napolnil. Pamet-neje bi bilo pač bilo, ako bi bili moji gosti to noč žejo ter-peli! Tudi meni je vodka stopila v glavo; tudi jez nisem mogel svece mirno deržati. Popolnoma pa vendar nisem bil nadelan. Da kaj ne z»žgeš Taddej si mislim vgasni raji svečo. In pri ti priči jo ugasnem, pa tavam v temi proti hramu. Vse mi je po sreči slo y ko pa pridem na stopnice, skušam in skušam, kako bi stopal, da se ne spo- prekucnem taknem al jojmine! napčno stopim pa se globoko doli v hram. Se vé da je to zaropotalo po celi hiši y berž mi prihtijo domaći in prijatli na pomoč 9 me vzdignejo pa kaj! obé bedri sem si bil zlomil, in kakoi me vidiš, brate Juri! sem ti pokveka za vse svoje dni. u Mládenec je bil zvita glava, se spreobleče pri nekem drugo pot ki beraču v beraško obleko in se tako podá na je ravno peljala sopet unemu gospodu naproti. Gospod sre-čaje mladenča, kterega ni več spoznal, vpraša sopet: „Kamo Podal sem se po svetu gres in kaj iščes, mládenec?" 9 55 sreće iskat in bi rad kje kako službo dobil!" zaverne mládenec. gospod. 55 Znaš li pisati in brati?" ga sopet vpraša r> Ne!" odgovori mládenec. 55 No, dobro! Pojdi tedaj z menoj. Dal ti bodem lahko delo, in če bodeš priden 5 te caka veliko ptačilo. Kmalo prideta v temen gojzd. Ondi je stalo majhno poslopje, v poslopji pa hlev, v kterem sta bila osel in konj. Gospod, ki je bil copernik, ga peljá v izbo, kjer je bilo ter mu reče: „S teh bukev bodeš vsak prah pobrisal in v hlevu konju vsak dan sena, oslu pa vse polno bukev dan y ovsa dal. Vès ostali čas je tvoj. Tù pa imaš mec, s kterim se lahko braniš, ako bi te utegnilo kaj nadleževati. stori, kakor sem rekel. Samo Mládenec obljubi vse natanko in zvesto spolnovati. Potem gospod odide. Fant je pridno brisai bukve in konju dajal sena pa ovsa. Preteklo je tako pol leta in gospoda še ni bilo nazaj. y oslu Nekega dne si misli mládenec: „Zakaj bi ravno osel jedel zmiraj oves, in ne tudi konj! Da toraj oslu sena, konju pa ovsa." V tem hipu pa konj spregovori ter dé: r> Cemu meni oves daješ in ne oslu?" 55 Zakaj bi pa ne zobal tudi ti ovsa, saj si konj! Le ga zobli, le!" — mu reče fant. Konj pa odgovori na to tako-le: „Ilvala ti, mládenec! hvala lepa, da tako usmiljeno ravnaš z menoj. Vedi, da si z menoj vred v oblasti copernikovi. Lahko rešiš sebe pa tudi mene iz njegovih rok. pa vzemi mec Daj mi trikrat ovsa, potem , kterega si prejel od gospoda, sedi na me, in jaz bodem dirjal s tabo odtod, kakor hitro bodem mogel. Mládenec pri teh besedah ostermi, vendar ne odlaša storiti, kar mu je konj vele val. Dirjata sedaj dalječ in dalječ v sedmo deželo. reče konj mladenču: 55 Poglej i kdo za nama gré!" Sedaj Mla- J5 denec se ozre in zapazi onega gospoda, rece tedaj konju: Gospod, kterega sem služil, gré za nama!" — Nato dé konj : „Naredi za herbtom proti njemu križ z mečem !" Mládenec stori to, in oj čudo! mahoma nastane visoka in široka gora med copernikom in njima. V tem, ko gospod okoli gore pride, sta mu mládenec in konj odnesla peté dalječ naprej. Cez nekaj časa reče sopet konj : „Poglej. kdo za nama gré!" Mládenec se ozre in vidi sopet gospoda. Pove sopet konju, da oni gospod, kterega je služil, gré za njima. 55 Nauk iz te prigodbe: Nevař no je, da ima pi- £aba za nama!" Stori kriz, kakor pervikrat!" dé konj. Mládenec stori kakor pervikrat, in lej! nastane sopet tako temna in gosta goša med copernikom in njima, da ni bil v stanu skozi priti. Na to jaše urno mládenec naprej. Prijezdi do potoka in dirja za njim. Konj ga vpraša: „Kaj vidiš za nama?" Mládenec gleda in gleda nazaj, pa nikogar ne zagleda, toraj reče: „Ne vidim nikogar 5 janecgoreco sveco v rokah; se če jo ugasne in v temi tava! y nevarniše pa yy samo v potoku plava velika Ta žaba je copernik. Pusti, naj pri- y plava vštric naju, in kadar se bode jela po nama stegovati odsekaj jej glavo z mečem." Mládenec čaka, da žaba pri-plava in ko se jame stegovati po njem, y ji odseka glavo. Narodna pravlica Potem prijaše mládenec do nekega lepega veličanskega grada. Imela je mati sina. Pošiljala ga je pridno v šolo. Ko iskat. Gospod je bil vojskovodja. Vzel ga je za vertnarja Konja priveže k drevesu in se podá v grad službe se je uze naucil pisati in brati, ga ni veselila vec sola, v službo. Zapovedal mu je, da mora vert lepo čediti in Posije ga tedaj mati po svetu sreće iskat. pridno vertnariti, vès ostali čas je njegov. Na to se podá Ko mládenec nekoliko casa po svetu gré, ga sreca gospod na vojsko. Komaj odide iz doma, je šel tudi mla nek gospod. Vpraša ga, kamo da gré in kaj da iše po deneč k svojemu konjiću. Ta mu veli : „Sedi na me in svetu? Mládenec odgovori: „Mati so me poslali po svetu pojdi skrivej za svojim gospodom na vojsko!" si službe iskat." vpraša gospod. te ne morem v službo vzeti" n v 55 „Znaš li pisati in brati?" ga na to Da!" mu odgovori mládenec. Mládenec stori tako. yy Tedaj V boji je přišel vojskovodja v sredo sovražnikov in uze se je nagnila zmaga na sov dé gospod pa gré dalje, ražnikovo stran, kar pribiti neznan konjik na pomoč in kamor mahne s svojim mečem, povsodi pade sto sovraž- skega rodu? Ti razločki se dajo najgotoviše le iz njih nikov. Kmali so bili premagani. Potem pa zgine mladi jezika posneti. — Obdelovanje tega in enaeega polja bi našim mladim rojakom pristojniše bilo, kot „kritika" in druge take pretresovanja, za ktere „mlada kri" še ni ne dosti konjik. — Tako je šio trikrat zaporedorna. Ko tretjikrat grajšak pride domu, pripoveduje, kako se je godilo v boji in kako hrabro se je obnašal nek neznan mlad junak. Na- skušena ne dosti hladna. zadnje vpraša po novem vertnarju. Posli mu povejo da je Iz serca bodeva hvaležna vsem, ki nama na čvetere na vertu vse v najlepšem redu, da pa vertnar nekam hodi. te vprasanja odgovor dajo ali saj na nektere teh vprasanj. ki nama morejo na Gospod ga pokliče pred se ter reče: „Cul sem da nekam Vem , da je v domovini naši dosti mož, zahajaš, kadar mene doma ni, in vendar je vert, kakor to temeljito odgovoriti. * Dr. Klun. sem ukazal. Kako je to? Povej mi! u V Milostljivi gospod! ne zamerite, da sem Vam tekel v boj na pomoc, ki brez mene bi bili pogubljeni!" odgovori serčno mládenec. Sedaj je gospod spoznal, da je bil ta mládenec tišti konjik, ki mu je življenje řešil in mu zmago dobil. Daroval mu je za to pol svojega premoženja in si ga za zeta vzel. Mládenec gre sedaj tudi po svojega konja, pa ta mu veli, naj vzame meč pa naj mu glavo odseka. Mladenču se konj smili, vendar stori, kar mu je veleval. In glej! v tem hipu, ko glava pade na tla, stoji namesti konja pred njim vitez visoke postave. Sedaj pové vitez mladenču, da je bil začaran od onega copernika. Kmalo potem je bila poroka; pirovali so v gradu tri nisem bil več zraven. dni pa tri noči zeló veseli, pa jaz Vijanski Janko. Prošnja naših učenih rodoljubov gosp V svojem imenu in v imenu svojega slavnega mojstra , Vuka Stefanoviča nam je poslal gosp. profesor dr. Klun iz Dunaja sledečo prošnjo, naj bi jo razglasili po „Novicah." Točni in zanesljivi odgovori na postavljene vprašanja bojo veliko pripomogli nek emu v zaj em n em u slovstvenemu delu, kterega sta se omenjena gospoda lotila. Svesti si prijazne podpore od mnogih naših domo- Ijubov, prosimo, naj pošljejo gosp. dr. Kl un u (Profesor an der Handelsakademie in Wien), kar vejo o tem ali unem vprašanji povedati. Vprašanja so sledeče: 1. Ali imamo tudi na Krajnskem, Koroškem, Štajarskem in v Istri za nektere večje okrajine take krajne imena (Localbenennungen), kakor jih nahajamo pri drugih južnih Slovanih, na priliko: Posavina (v Serbii ce kraji poleg Save) itd.? Naj se povejo takošne imena jih imamo. reke? Ali je S or a ime celega okraja ali le ime 2 Ali narečje 1st k ali 1 i r s k e m b i v aj (Istrijanov) spada k slo- v kterih krajih narecju S v kterih Horvati? H kteremu teh rodov spadajo Č V • Tù naj se gleda posebno izgovarjanji) na to, da i in e (poglej oslovenski rIi (jat71, sređen gla med tudi Kopitarje v Grammatiko" str. 172) so Slovenci potegnili k e, Horvati pa k i priliko slov bi je ť. t vera, horvašk b dit vira. Znano i niše da Kyril je I» (jer) spred postavljal poznamovat glas Ali se tedaj čuje e ali i? loven ec vprašuje s kaj, Horvat s ča (pravil- S s Serb s t povedalo pa što? kj se ahaj itd, kaj Naj bi se tedaj pazilo in kj ca ali ca kje Vse troje se menda sliši v Istri glas pisao c) Naj se pové ? le v glagolovem perfektu končni pa o? na priliko: govoril, govorio i pisal 9 molil i molio itd 3. V vasi Per oj bi Pole) bivajo Černg to Je 5 Serbi, ako se ne motim. Je li to res? ali morebiti v 1st še kod drugod (morebiti poleg Kvarnera) stanujejo serbski potomci. Kterega rodů Pafiruški Arbski (Bewohner der Inseln Veglia, K e r š k i, C r e s k Cherso ? 5 Pago und Arbe) 4. Tudi stanovavci med Metliko in Černomljem in v Go ca h so nek Krajnci :u čisto r b s k k ega rodu Ali so ti ali keg ali » beli rb- Donova Poznam dve krasni cveteči deželi, kakor Ijubeća sestrica se fte-loćjivo jedna druge derži ; jedne konec, začetek je druge. Spenja obroć se daljnih mejá krog: njunih cvetećih polja, ktere obdeluje v blagostanju osrećeno ljudstvo. U njunom jedru se širijo ki so mogocne, bogate mesta, učenosti sredisče, umetnosti dom. I skoz serca teh srećnih družav se vije kot sreberen trak tje Donova šumna. Pritaka iz Bavarije v Avstrijo peneče svoje valove, zvezuje jih zvesto u slogi nejprenehljivoj. U nje cistom zerkalu se gledajo duhteče livade i sivo pečovje; jasno sonce meće svoj žar u šumni nje tok, milosjajna luna, leskeče zvezdice usipajo lućico svojo u njo, i tamna mutna noć spenja černo ogrinjalo čez njeno valovje i nježni pihljeji igrajo se s pencami vode, i silni bučeći vihar hrumi tje čez njo. Al vzderžati ne more nič nje živoga liva! Mirna i pokojna se steka naprej veže i napaja kot žila v truplu svojimi vodicami deržave; nju serca nju jedra Dežela jedna: serce Tvoje, Car visoki! druga: Tvoje, Carinja češena! Voda živa u „jedno". vez ljubezni, ki obsega vaji žitje, ki jedini serca Vama. Naj tak močno, večno ji zvezuje, kakor Donova šumeća nemenljiva je vez! Naj ostane živa, večno jednaka, ali sreče svit vliva se v njo, ali tužne ure noč serce ovija, ali veselja i radosti polno Vama serce kipi, ali življenja vihar čez Vaji hrumi! I stékalo se bode Vama mirno i srečno življenje v ljubezni neskonćnoj, i vpodobvalo v nji blagostanje presrečnih zvestih narodov! Josipina Turnogradska-Tomanova Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz Cnorice. A v Blizo Gorice ima nekdo precej pusto, kamnito zemljiše, ktero bi bil pred nekimi mesci rad za Vrednik „Novic" že večkrat med „belimi Krajnci" bivši spo-znava njih narečje za horvaško narečje. To poterjuje tudi spis „o belih Krajncih", ki ga je prezgodaj umerli gosp. J. Kobe priobčit v „Novicah" leta 1845, kjer med drugim pravi, da r> beli Krajnci" govorijo horvaško in „da je v njih izgovar janji velika enakost s Primorci, kteri okoli Bakra stanujejo, na priliko, vina dobroga, ča bi rekal, sritja (sreća) ti záspal a itd. u Tudi gospod P. Kozlerjev spis v „Kole darčku" leta 1855 pod naslovom „Potovanje po okrajnah slov. kratek slovensk zemljopis" bi utegnila naroda" in Vred. njegov „ marsiktero teh vprašanj razjasniti. smo pesemco to nepozabljive rajne slovenske pisateljice ", ki je nedavnej na Dunaji přišel na svetio«. Vred. «*) Vzeli iz „Kaiser-Album-a 50 gold, prodal. Ker pa ni bilo od nikodar nobenega kupea, ktere se bojo banki zastavile. Kolikor se bo teh poprodalo A « A • a ft « A « « A i â 1 A • t # I fl i ^ I • » • « * « -m m ^ A je mislil in mislil, ali bi se ne dalo saj kamnje z dobickom za toliko se bo zakladnega papirnate » dnarj nazaj jemalo porabiti. Preiskuje in preiskuje in glej! zaklad naj lep Štempelj sk ke se morajo po ministerském ěega kamnja za zidarstvo najde. Kmalo se najdejo ukazu na papir pritisniti, pred se štempelj podver nič več kot kupci; ponujajo mu dva, tri, pet do deset tavžent goldi- ženo pismo piše, in vsaka štempeljska marka, ktera se narjev za lom, pa ga noče prodati, dokler se mu ne ponudi pozneje na pisanje sama pritisne, ne veljá družba, ktera mu sozida lepo hišo, lom in vožnjo kamnja marka iz svojega dnarja plačuje in si za prodano kamnje samo polovico tega prideržuje, kar za-nj dobi; druga polo oj ster Vládni list „Oesterr. Corr." tolaži Ijodí, ktere je 13 nove rekrut ne postave preveč prestrašil, ter vica skupljenega dnarja je lastnikova, ki je nenadoma pravi, da so presvitli Cesar ukazali tištim komisijam, ktere _ i____* „ i i___:____________: „ i,^* .. Cl u • _ ;__i _ ______ i__» _ ___i _ i__»_________v.____. .. obogatel, ker ima „dnarja kot peská. bojo imele oproste nje mladenčev od vojašine razsojevati Iz Tersta. V Terstu je po ci l unidan gazometer, da morajo rahlo ravnati s predpisom omenjenega y 13 to je y tista naprava, v kteri delajo gaze ali sapo za in kar koli je m o č gledati na posebne družinske okolj mestno svečavo. Lampice po ulicah so ugasnile za par dni, šine zlasti tam, kjer gré zares za edinegasina kake pa že spet gorijo; škoda te nesreče pa znaša okoli 5000 fl. družine. Iz Ljubljane. ye. Nova družba, ki je prevzela go Unidanja novica, da so presvitli Cesar novo ob ni res spodarstvo dunajsko - teržaške železnice, je za činsko (srenjsko) postavo že 2. dan t. m. podpisali, prihodnje leto zvi šala tarifo za vožnjo nekterega blaga. „Frank. Jour." pravi, da so omenjeni dan le pravila po Najhuje je poskočila vozni na premoga (Steinkohle). 9 Do terdili, po kterih se ima nova postava še le izdelati. zdaj se plačuje za dunajski cent pol krajc., ako se pre- — Pervi dobitek (loz) deržavne loterije za dobro- mog ne pelje čez 20 milj, in ta nizka vožnina je bila za kup- delne namene s 15000 cekini je bil na Laško prodan cijo krajnskega premoga velika dobrota. Novi gospodarji so y drugi s 5000 cekini v Tridentu, tretji pa s 3000 pa postavili ceno na 1 nov krajcar zadosti ložji colni cent, cekini v Nussdorfu poleg Dunaja. 1 • 1 V • ■ • I • /» I v 1 . , I r . . _ _ tedaj so poskočili s tarifo skor cez 28 odstotkov (per Cesarski patent od 7. t. m. centov). Kako huda bo ta dražja vožnina zlasti naš krajnski ktero se varjujejo marke in drugi postavo, s zaznamki fabrik razglaša premog zadela, je jasno kot beli dan pravi yy Tri ester Zeitg. tako