F r a n L e v s t i k »VRTČEVIM« P E S N I K O M IN P I S A T E L J E M S P L O H Pr i je tno baš ne bode, kar mislimo povedati ; a molčati ne moremo. Od svoji mladih pr i ja te l jev dobivamo časi pesemce, da bi j ih natisnil i v »Vrtcu«. Lepo je, da mladina goji svoj jezik, samo če ga tudi res goji, in lepa s tvar je pesem, samo če je res tudi k a j vredna! A kakšne pesmi mi dobivamo često? Kolikrat so misli ukradene, če sploh moremo govoriti o kaki ostro občrtani misli; ka j t i pr ide nam v roko dosti proizvodov brez nobene prave misli. O vnan jem licu teh pesemc, žal, ni govoriti ne smejemo! Sestava je vsa razmršena kakor razdrasana ščet, a lice vse razdrapano, kakor da so ga osepnice t r ik ra t razjedle. Slovnice zaman iščeš ter dostojne zveze časi o belem dnevu z lučjo ne najdeš. O stikih ali r imah ni govoriti ne moremo: »srce« — »se«; »doma« — »ga« itd., take stvari, ki n ikakršni stiki niso, t reba često v naših pesemcah šteti med boljše; ka j t i »žaba« in »raka« se neka te remu zdi tudi stik. Čutilo prave lepote in dostojnosti ter mera pravi lne sestave je že tako redka, da nekater i takih pesnikov na uredniška vra ta časi tudi poropotajo, ako svoje kilave pesemce ne na jde jo v prvem listu potem, odkar so jo poslali. Med ka ter im narodom v Evropi, ako ni slovanskega plemena, bi se to moglo goditi? A če smo dejali, da so misli po navadi ukradene, vendar nečemo zamolčati, da sem ter tam nalet imo tudi kakšno svojo, lepo misel, ali vsa j kal (najčešče samo kal) te misli. O takih pr i l ikah potlej vse predelamo ali damo predelati . A ta pesem po navadi potem že ni tistega, kdor nam jo je poslal, ker je tako preli ta in pres t ro jena kakor nov zvon od s tare zvonovine, ter n j e prvi oča bi je nikakor ne poznal, ako bi jo k j e drugje na svetu srečal, a ne v »Vrtcu«. O takih pr i l ikah često vprašamo sami sebe: čigava je ta pesem zdaj, četudi stoji pod n jo prvega očeta ime? Ako tak pesnik v poznejših letih misli da ja t i pesmi med narod, more li med svoje otroke vzeti tudi te, do konca prero jene proizvode? Vemo, da malo ka ter i ima ka j takega na umu; a vendar so tudi taki, da imajo. Mladina draga, pomni si to: slovenski jezik ni zato na svetu, da bi ga ti za uho bila. Vemo, da se stoprav učiš in da zatorej dovršenega dela še ne moremo iskati pr i tebi; a tudi to vemo, da bi se bilo učiti in t rudi t i vse drugače, nego li se tebi hoče. N a j h u j e človeku de to, ker ni videti n ik je r ozbilja ali resnobe; vse je samo igrača. Zatore j te prosimo, da se ozbiljneje uči, dokler si še mla- dina; a kadar sebe naučiš, potlej izkušaj druge učiti; ka j t i ako slepec slepca vodi, oba v jamo padeta, in kdor se v mladosti ne lika ter ne gladi, robat ostane do starosti. Mnogi naših pisatel jev ne spoštujejo nit i svojega jezika, najdragocenejše ostaline slovanskih dedov, niti slovenskega občinstva niti samega sebe, ker 2» 19 L e ž a j , n i n a j , t u i u j n a č l Ležal, ftinaj, iul ujnač! Naže dete nima hlač. Ene ima, pa jelove — iudi ie niso njegove: Včeraj jih je sraka dala, danes jih je vrana vkrala. Tui ujnačl Fran Levstik: Najdihojca. Uredila Mar ja Boršnik. I lustr irala Mari ja Vogelnik. L jub l jana , Mladinska knj iga 1948. Otročje igre v pesencah v izvirni obliki nikoli niso izšle v samostojni zbirki temveč v raznih antologijah ali pa z drugimi Levstikovimi otroškimi pesmimi v različnih izdajah S L I (XI SILO BOBiLO PO SVETU HODILO; m PILO m JELO, A VENOAK ŽIVELO, PRELEPO NAM PELO. Fran Levstik: Najdihojca. Uredila Mar ja Boršnik. I lustr iral France Mihelič. L jubl jana , Mladinska knj iga 1951. (Cicibanova knjižnica.) | Fran Levstik Otroške pesmice Fran Levstik: Otroške pesmice. Zbral in uredil Bogomil Gerlanc s sodelova- n jem Antona Slodnjaka. I lustr i ral France Mihelič. L jubl jana , Mladinska knj iga 1972. (Moja knjižnica, četrt i letnik, razred II.) drugače ne bi tako delali, kakor delajo, nego sramovali bi se do rdečice, pokla- dati nam take jedi na slovstveno mizo, kakršne časi pokladajo. Lesene žlice, lončena skleda, to ni na jhuje , ker je samo ubožno, a ne grdo; a naši pisatelji časi n imajo ni sklede ni žlice: pomije nam ponu ja jo iz ubite črepinje. Obhaja nas groza, ako premišl jamo, kam s tem potem pride slovenski narod in kam zlosrečni slovenski jezik, ki ga nemčijo učilnice in pisarnice, a še gadneje Slovenci sami, kater i se slišijo pisatelj i . Mladenič, preden primes za pero, presodi še do konca, imaš li ali nimaš polne mere takih svojstev, kakršne hoče to ozbiljno in težko delo? Če jih nimaš, sa j ni treba, da bi tudi ti pisal! Pr i nas j e devet desetin pisateljev, kater i niso pozvani, a še m a n j izbrani, ter sami ne vedo, zakaj in kako pišejo! To povedati nam se je zdelo potreba in dolžnost, bodisi komu ljubo ali bodisi bridko. K LEVSTIKOVI KRITIKI »VRTČEVIM« PESNIKOM IN PISATELJEM SPLOH Besedilo »Vrtčevim« pesnikom in pisateljem sploh (tu nat isnjeno po LZD VII, str. 106—107) je nastalo ver je tno leta 1879 (prim. LZD VII, str. 383) in je bilo, kakor kaže naslov, namenjeno sodelavcem Vrtca. Levstik je, kakor je znano, vrsto let popravljal , pilil in predelaval prispevke, poslane uredništvu Vrtca, zlasti poezijo, tako da danes upravičeno vrsto teh besedil š tejemo k n je - govemu opusu. (O tem je podrobno pisal urednik LZD Slodnjak; prim. zlasti LZD I I , str. 360—382, in LZD IV, str. 535—551) To delo je opravl ja l vsaj od leta 1874, a nadal jevalo se je tudi po letu 1879, ko je skušal z ostro besedo zajeziti povodenj neizdelanih l i terarnih poskusov, pa ver je tno zaradi pomislekov ured- nika Ivana Tomšiča ta ostra kr i t ika ni izšla. Tako tudi ni mogel učinkovati na sodobne pisce s teoretično zastavljenimi in načelno pisanimi razmišl janj i , tem- več le s konkretnimi predelavami in popravki, ki so lahko postajal i vzorec za pisanje, kakršno je bilo t akra t v veljavi. V svoji kri t iki je Levstik izhajal iz problemov, ki so se mu oblikovali ob nabranem gradivu, hkra t i pa tudi iz svojih t akra tn ih pogledov na pomen in f u n k - cijo otroške in mladinske književnosti ter književnosti sploh. Pouda r j a l je p red- vsem troje. Šlo m u je za »misli« v poeziji, ka r je lahko pomenilo tako tematiko in motive, lahko pa tudi osnovna ž ivl jenjska spoznanja, načela, ideje, moralne nauke. V tem pogledu se je zavzemal za originalnost (pač temat ike in motivov), a hkra t i za jasno izoblikovano »misel«, tore j za idejnost in didaktičnost. Enako je te r ja l izdelano obliko, uravnovešeno kompozicijo, pravi lne rime, torej for- malno-estetsko dognanost, zlasti pesniških besedil. Najos t re je pa je zahteval, da bodi jezik zares pravilen, ter je pozival sodelavce k pr izadevnemu učenju. Ker je vrednotil slovensko l i teraturo kot narodotvorno sredstvo, je pričakoval ter zahteval od pisatel jev resnobe in t rdega dela. Če je da t i ran je tega besedila z letom 1879 pravilno, lahko govorimo o prelomu, ki ga je doživel Levst ik-ustvar ja lec neposredno po tem razmiš l janju . Sicer je še sedem let objavljal v Vrtcu t u j a popravl jena besedila, ki bolj ali m a n j ustrezajo zahtevam, izrečenim v krit iki , in ki j ih lahko štejemo pred- vsem k didaktični, razmišl jujoči ali pr ipovedni poeziji ter n imajo značaja otro- ške lirike. Sam pa je leta 1880 spesnil cikel Otročje igre v pesencah, k j e r je že v naslov postavil programatično načelo: otrok in igra. V kri t iki se je spotikal nad pesnjenjem, v ka te rem »ni videti n i k j e r ozbilja ali resnobe; vse je sama igrača.« Zda j je pojem igre v naslovu poudari l . S tem je samo po sebi odpadlo didaktično izhodišče, idejnost v smislu, kakor ga je mogoče razbrat i iz kritike. A uresničena so v tem ciklu vsa druga Levstikova načela: dovršena oblika z izdelanim ritmom, učinkovita rima, živ, nazoren pesniški izraz, bogat l judski jezik. Take igre (in »igrače«) je lahko napisal samo resničen ustvarjalec, ne načelni načrtovalec. P r i n j e m se je adidaktičnost, poudar jena v naslovu cikla, z estetskimi kval i tetami spremenila v ploden vzor in vzorec mnogim poznejšim slovenskim pesnikom otroške lirike, ki so estetsko neoporečnost jemali za osnov- ni pogoj. In ta poezija p r av s svojo formalno estetsko dovršenostjo in jezikov- nim bogastvom — ob bujnost i podob — prerašča v kvaliteto, ki pomeni tudi po t r j evan je idejnih in narodnopolit ičnih sestavin, kakršne je Levstik poudar ja l v svoji krit iki . A. G.