Št. 324 (15.426)letoLI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjenl Evropi. ________________________ TRST - Ul. Montecchi6-Tel. 040/7796600___ GOBICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Rfetori 28 - Tel. 0432/731190____ mnn IID POŠTNINA pučana v gotovini IOUU UK SPED. IN ABB.POST.GR. 1/50% PETEK, 8. DECEMBRA 1995 Dini grobo mprl vrata Bojan Brezigar Premier Lamberto Dini je imel za potrebno, da v svoji dolgi repliki osvoji tudi eno točko resolucije, ki jo je predstavilo nacionalno zavezništvo, torej skrajno krilo njegove desne opozicije. Ker je bilo Diniju 2e pred repliko jasno, kakšno bo zadržanje te opozicijske skupine, in torej ni slo že znak dobre volje, s kate-tirn naj bi premier omehčal opozicijo, je treba iskati njegovo odločitev v vsebini odstavka, ki ga je predsednik italijanske vlade sprejel kot smernico za italijansko predsedovanje Evropski Uniji. Skratka, Dini tega ni »moral« narediti, to je »hotel« narediti. Ta uvod je bil potreben Za razumevanje pomena včerajšnjega Dinijevega ko-mka. Odstavek, ki ga je premier sprejel, namreč zadeva odnose s Slovenijo in je bil edini oprijemljiv namig na italijansko-slovenske odnose v skoraj tri dni trajajoči parlamentarni raz-Pravi. V njem je nacionalno zavezništvo zahtevalo, naj Itahja obravnava približevanje Slovenije in Hrvaške Evropi skozi eno samo prizmo, to je ob upoštevanju »pravic« istrskih ezulov. Dini pa je to stališče Se zaostril s sklicevanjem na evropske standarde o človekovih pravicah in o pravicah manjšin, ki naj bi bito prvenstvenega pomena Pri ocenjevanju pristopa novih članic. Poleg tega pa je premier potrdil stališče Italije, da bo na evropski ravni in pri bilateralnih odnosih upoštevala »legitimna« pričakovanja ezulov in težila k njihovi zaščiti. Seveda pa je Dini popolnoma »pozabil«, da manjšine v Italiji, začenši s slovensko, Ze desetletja zaman čakajo na spoštovanje načel, na katere se je včeraj skliceval Z drugimi besedami bi Idiko rekli, da je tokrat italijanska vlada krepko zao-atrila odnose s Slovenijo in to naredila na politično najbolj očiten način, s formalno osvojitvijo stališč skrajne desnice. Njeni poslanci so se včeraj veselili, saj so poželi nepričakovan uspeh, ne da bi jim bilo treba za to karkoli plačati, italijanska vlada pa se je močno izpostavila in s tem tudi kompromitirala možnost nadaljnega sporazumevanja s Slovenijo. Skratka, Ce smo pred dvema dnevoma po Dinijevem previdnem molku ob predstavitvi evropskega programa oce-mk, da je premier sedel na breg in čaka, lahko sedaj mCemo, da je Sloveniji nesramno zaloputnil vrata v obraz. I Zavrnili referendume o financarski šoli GORICA - Odbor treh garantov, ki mora po občinskem statutu preveriti sprejemljivost referendumskih vprašanj, je včeraj zavrnil vse tri referendume proti načrtovani gradnji financarske šole - vojašnice na goriškem letališču. Zavrnitev so utemeljiti s togim tolmačenjem predpisov, pri čemer so segli po pravcatih bizantinizmih, da so spet preprečiti razpis demokratičnega posvetovanja o tako pomembni zadevi. Pobudniki referendumov protestirajo. Na it. strani I k ljubljene pomoč Primorskemu dnevniku LJUBLJANA - Odbor za mednarodne odnose je včeraj odobril finančno pomoč za Primorski dnevnik v višini 200 milijonov SIT v letu 1996. Za zadevni amandma so glasovali poslanci ZLSD in LDS, proti pa poslanci SKD in desne opozicije. Amandma, ki ga je obrazložila poslanka Jadranka Sturm - Kocjan, mora sprejeti še državni zbor ob glasovanju o proračun. Jadranka Sturm - Kocjan je včeraj tudi sprejela sindikalni odbor novinarjev Primorskega dnevnika. Na 5. strani I Slovenščina ob posvetitvi mašnika TRST - V stolnici sv. Justa je tržaški škof Bellomi sinoči posvetil novega slovenskega mašnika Maksa Suarda od Sv. Ivana. Med cerkvenim obredom je dobila svoje mesto tudi slovenščina, saj je to izrecno želel novomaš-nik, ki je sicer iz italijanske družine, a se je odločil, da bo ministriral v jeziku stare mame. Danes popoldne bo v Ricmanjih zapel novo mašo. Nit 7. Stmill _____ITALIJA / MED DEBATO O SMERNICAH ZA EVROPSKO POLLETJE_ Glede odnosov s Slovenijo Dini soglaša z Nacionalnim zavezništvom Premier je okrepil svoj položaj, saj je zbornica podprla njegova stališča o EU PROCES / PRIEBKE Zasebne stranke: odločitev poverili Ustavnemu sodišču RIM - Vojaško sodstvo je na včerajšnji prvi razpravi proti esesovskemu stotniku Priebkeju sklenilo, da bo Ustavno sodišče odločalo o prisotnosti zasebnih strank na procesu. Na razsodbo Ustavnega sodišča bo treba počakati vsaj dva meseca, medtem pa bodo skoraj gotovo iz zdravstvenih razlogov Priebkeja premestili iz vojaškega zapora v trdnjavi Boccea, ker ga bodo v kratkem temeljito pregledali zdravniki. Na 3. strani hisieme a [i)®]§d)š§ Danes v Primorskem dnevniku Tržaški zaliv - smetišče? Od Tržiča prek Trsta do Kopra razvijajo načrte, po katerih bi se Tržaški zaliv spremenil v pravo smetišče. Zeleni zagovarjajo drugačen razvoj. Stran 6 Brez Slovenije ne pojde zlahka Na seminarju CISL so ugotovili, da evropskih razvojnih programov v prid dežele FJK ne bo mogoče uspešno speljati, če ne bo prišlo že kmalu do pridružitve Slovenije Evropski skupnosti. Stran 6 Klub goriške mladine Skupina mladih na Goriškem, ki želijo aktivneje posegati v družbeno življenje, je ustanovila klub, v katerem naj bi delovali izven ustaljenih kalupov. Stran 10 Navdušenje za Mastroiannija Hote postarani Marcello Mastroianni, ki se je z zanimivim tekstom Furia Bordona vrnil v gledališče, je navdušil tudi tržaško publiko. Stran 12 Mojca Suhadolc tretja Slovenska smučarka Mojca Suhadolc je na superveleslalomu za svetovni pokal v Val d’Isem osvojila tretje mesto. Stran 19 RIM / ZBORNICA IZGLASOVALA RESOLUCIJE LEVE SREDINE, KDC-CSU IN COSTE Dini je uspešno obplul čer smernic za evropsko polletje Spodbuda k večji integraciji - Fl in NZ umaknila svoja dokumenta RIM - Italijanski premier Lamberto Dini se je izkazal kot zelo izkušen krmar in je včeraj ob podpori leve sredine, a tudi sredinskih komponent Kartela svoboščin v poslanski zbornici uspešno prebredel preizkušnjo debate o smernicah za evropsko polletje. To seveda še ni mandat, naj vlada nadaljuje z delom do konca evropskega polletja, vendar krepi premiera in njegove sodelavce v času, ko se pripravlja, da po odobritvi finančnega zakona vrne parlamentu mandat. To je eden od glavnih političnih sadov včerajšnjega glasovanja v poslanski zbornici, kjer je bila vlada šibka, saj ni imela večine. Drugi politični element včerajšnje razprave pa je razkorak v Kartelu in uveljavitev sredinskih komponent, katerih resolucije so bile sprejete. Poslanska zbornica je namreč z večino glasov sprejela tako predlog resolucije, ki jo je izoblikovala leva sredina, kot dokumenta, ki sta jih izoblikovala KDC-CSU in Raffaele Costa s svojimi liberaldemokrati, medtem ko sta Forza Italia in Nacionalno zavezništvo pred glasovanjem umaknila svoja predloga. Dokumente, ki jih je zbornica odobrila, je vlada sprejela. Dini je sprejel tudi dokument FT, potem ko je Berlusconijeva stranka črtala odstavek bivšega zunajega ministra Antonia Martina, ki je zahteval korenito revizijo postopka za oblikovanje skupne evropske devize. Vendar tako zasnovan dokument bi razdvojil stranko, zato ga je FI raje umaknila. NZ pa je umak- nilo svojo resolucijo, ker ni hotelo tvegati zavrnitve. Zadovoljilo se je z dejstvom, da ga je premier precej pozitivno ocenil, predvsem pa pohvalil 14. člen, ki govori o odnosih s Slovenijo in Hrvaško in o čemer poročamo na drugem mestu. Resolucije, ki jih je sprejela zbornica (dokument leve sredine je prodrl ob vzdržanju KDC, CDU, liberalnih demokratov in FI, dokumenta KDC-CDU in Raffaeleja Coste ob vzdržanju leve sredine), niso protislovne, ampak se dopolnjujejo. Stranke so se odločile za tako rešitev, ker so nezaupanje in veti v desnosredinski koaliciji onemogočili izoblikovanje skupnega dokumenta. Resolucija leve sredine spodbuja vlado, naj vtisne evropski pečat polikam vseh partnerjev, zahteva organsko sodelovanje v boju proti kriminalu, zahteva varstvo okolja, okrepitev šolstva in strokovnega usposabljanja, zaščito potrošnika in večjo pozornost za gospodarsko šibka območja kot je italijanski Jug, Resolucija zahteva tudi uveljavitev evropskih pravil na področju sredstev množičnega obveščanja v Italiji in predlaga oblikovanje neke vrste zunanjega nadministrstva EU. Dokument CDU-CSU nakazuje slične cilje in dopolnjuje dokument leve sredine z zahtevo po ovrednotenju vloge evropskega parlamenta, medtem ko resolucija Raffaeleja Coste zavezuje med drugim Italijo, da se vključi, »komaj bo to mogoče,« v skupni denarni sistem. Po napornem dnevu v poslanski zbornici si je predsednik vlade Lamberto Dini z ženo privoščil premiero v milanski Scali (telefoto AP) Rim-Ljubljana: Dini sprejema stališče NZ RIM - Kot že v dnevu uvodnega poročila premiera Lamberta Dinija, tudi včeraj vprašanje Italijanskega odnosa do Slovenije in Hrvaške ter njunega približevanja Evropski uniji ni bilo v ospredju debate. Dejstvo je namreč, da je ta problem načenjal samo predlog resolucije, ki ga je pripravilo desničarsko Nacionalno zavezništvo. Dokument je bil pred glasovanjem umaknjen, toda Dini je v svoji repliki zelo podrobno razčlenil dokument in v tem okviru spregovoril tudi o odnosih z vzhodnima sosedama. Dokument NZ je v svoji 14. točki pogojeval sprejemanje novih članic z »absolutno strategijo obrambe človekovih pravic in spoštovanja pravic manjšin«. To je po dokumentu pravilen zorni kot za pogajanja s Slovenijo in Hrvaško o njunem pridruženem članstvu, »absolutni pogoj na moralni in pohtični ravni pa je vrnitev dobrin beguncem iz Istre, Reke in Dalmacije« . Dini je v repliki dejal, da »načela, ki jih dokument NZ omenja v 14. točki, sodijo med skupne temeljne vrednote vseh članic Evropke unije in bodo zato primemo upoštevani ob ocenjevanju pri-topov novih članic«. Italijanski premier se ni ustavil pri tem, ampak se je dotaknil tudi vprašanja dobrin beguncev. »Vlada upošteva upravičena pričakovanja beguncev in jih aktivno ščiti tako v okviru EU kot v bilateralnih odnosih,« je dejal Dini. Do tudi premierove besede, ki so razveselile predstavnike NZ. Zelo zadovoljen je bil predsednik zunanjepolitične komisije Mirko Tremaglia. To točko je v svoji glasovalni izjavi podčrtal tudi Maurizio Gasparri, naravnost vzhičen pa je bil tržaški poslanec NZ Roberto Menia: »Vladna obveza je zgodovinska zmaga NZ, saj je to prvič, da nek premier izreče tako jasne in obvezujoče besede.« Kartel svoboščin le s težavo prikriva razkol med desničarji in sredinsko usmerjenimi strankami RIM - Debata o smernicah za evropsko polletje je razdvojila Kartel svoboščin. To se je jasno pokazalo pri včerajšnjem glasovanju v poslanski zbornici, ko sta poleg dokumenta leve sredine prodrli tudi resoluciji sredinskih komponent desnosredinskega zavezništva KDC-CDU in liberalnega demokrata Raffaeleja Coste. Nacionalno zavezništvo je umaknilo svoj dokument, ker se je zbalo, da bo zavrnjen. Tudi Forza Italia je umaknila svoj predlog resolucije, vendar zato, da bi preprečila razkol stranke, v kateri »evroskep-tiki« in bolj prepričani »evropei-sti« niso znali najti skupnega jezika. Zagata Berlusconijeve stranke je prišla do izraza v pose- gih načelnika skupine Vittoria Dottija, ki je napovedal popravek »evroskeptičnega odstvaka« dokumenta, v povsem nasprotnih sta-lišCih njegovega strankarskega kolega Pietra Di Muccia in v končnem posegu podtajnika Giuseppeja Pisanuja, ki je napovedal umik resolucije. »Če v Kartelu svoboščin prodrejo ekstremistična stališča, je zavezništvo poraženo, medtem ko današnje glasovanje dokazuje, da se s središčnimi stališči zmaga,« je zadovoljen poudaril tajnik KDC Pierferdinando Casini. »Kdor nas je hotel osamiti, je bil sam osamljen,« je dejal Casini in očitno cikal predvsem na NZ i jastrebe FI, ki so dokaj živčno reagirali na av- tonomna stališča KDC in Buttiglio-nejeve CDU o evropskem polletju. To je bil edini Casinijev stavek, ki je kazal, da odnosi v Kartelu svoboščin niso idilični. Sicer pa je tajnik KDC napel vse sile, da bi prikril nasprotja v Kartelu. »Danes se je Kartel združil ob našem predlogu in dokumentu Raffaeleja Coste,« je dejal Casini in grozil, da bo zahteval odškodnino od časopisov, ki so poudarjali razkol. Vodja NZ Gianfranco Fini ni hotel dramatizirati razhajanj, medtem ko je bil Silvio Berlusconi ostrejši. »Zdravnik ni nikomur predpisi sodelovanja v Kartelu,« je dejal lider desne sredine. »Prav ima,« mu je odgovoril Casini, po katerem »smo se mi zavestno opredelili za Kartel, ker hočemo zakoreniniti desno sredino v Italiji«. Povsem drugačne so bile ocene nasprotnikov. »Kartel svoboščin se je razbil,« je dejal predsednik pro-gresističnih poslancev Luigi Ber-linguer. Z njim je soglašal tudi tajnik Demokratične stranke levice Massimo D’Alema, ki pa je takoj poudaril, da ne bi sprejel podpore KDC in CDU vladi, obenem pa bi se stranki predstavili na volitvah s Kartelom. Skratka D’Alema je zavrnil možnost začasne podpore Casinija in Buttiglioneja vladi, medtem ko bi bilo drugače, če bi zapustili Kartel. Skratka včerajšnje glasovanje ni še oddaljili perspektive predčasnih vohtev v februarju. NOVICE Ogenj uničil garažo Riinovega odvetnika PALERMO - Včeraj je silovit požar uničil garažo vile v Villagrazn di Carini nedaleč od Palerma, ki jo uporablja odvetnik Cristoforo Fileccia kot svojo poletno rezidenco. Možak brani zaprtega vodjo Cose nostre Totoja Rimo in še več drugih mafijcev, zato preiskovalci menijo, da je šlo verjetno za atentat, ki naj bi izzvenel v opozorilo Runi. Na železnih vratih pred vilo so karabinjerji odkrili znake vloma. Namesto žolčnih kamnov... kateter NEAPELJ - Pred desetimi leti so zdaj 55-letni Ge-sualdi Angelino iz Afragole na polikliniki druge neapeljske univerze izrezali žolčne kamne, pred nekaj meseci pa se je med rentgenskim pregledom pokazalo, da so ji v trebuhu pustih 10 centimetrov dolg gumijast kateter. Odstraniti so ji ga v bolnišnici Loreto Crispi, toda šele nekaj dni po njenem sprejetju, zato se bosta zdaj znašli pred sodniki obe kirurški ekipi. Novosti za ljubitelje loterije in drugih iger RIM - Proračunska komisija v poslanski zbornici je odobrila dva vladna popravka k zakonskim določilom, M urejajo loterije in druge igre na srečo. Stave naj bi odslej sprejemati tudi v vseh večjih gostiščih in siceršnjih javnih lokalih, torej ne več le v stavnicah in trafikah, poleg tega pa bodo za njihovo pom-nožitev kot koncesionarja izkoristiti državno tobačno ustanovo ATI. Zveza prodajalcev tobačnih izdelkov FIT je že reagirala in napovedala za 13. december vsedržavno protestno zborovanje v Rimu. ,, v •. i ■: gg mt PO RAZSODBI USTAVNEGA SODIŠČA Desnica se ni sprijaznila z Mancusovim porazom Skrivnostna podtikanja bivšega ministra sprožila kopico domnev - »Primer Mancuso še ni zaključen« RIM - Berlusconijeva desnica se ni sprijaznila s porazom, ki ga je doživel njen ljubljenec, bivši pravosodni minister Filppo Mancuso. Potem ko je Ustavno sodišče razsodilo, da je bila njegova odstranitev povsem v skladu z ustavnimi določili, je Mancuso dal duška svoji jezi z napol prikritimi grožnjami in podtikanji na račun Lamberta Dinija. V svojem zveriženem slogu je bivši minister dal razumeti, da njegovi ostranitvi niso botrovali razlogi, ki so bili javno povedani (njegovi napadi na Dinija in predsednika republike Scalfara ter njegovo oviranje dela milanskega in drugih tožilstev), pač pa nekaj povsem drugega: Man- cuso naj bi namreč na vladnih sejah 4. in 14. avgusta opozoril na »hudo dejanje ustavnega pomena, na zadevo, ki je imela velik politični in pravni interes, na vprašanje velike važnosti za vlado.« Bivši minister je takoj za tem tudi dejal, da sam ne bo nikoli povedal, za kaj je šlo, kar je seveda dalo povod za celo vrsto najrazličnejših domnev. Prav na, milo rečeno, neodgovorne izjave bivšega ministra se zdaj sklicujejo Berlusconijevi pristaši, ki so takoj zagnali vik in krik. Kakih 60 poslancev je podpisalo urgentno vprašanje Lambertu Di-niju, v katerem grozilno zatrjujejo, da je »primer Mancuso vse prej kot zaključen« ter od predsednika vlade zahtevajo, naj povem, o čem je Mancuso govoril na avgustovskih vladnih sejah. Desničarski poslanci v svojem vprašanju tudi citirajo bivšega ministra ki je dejal, da »državljani ne morejo na volišča, dokler ne bodo seznanjeni z Mancusovimi obtožbami.« Prav tako razburjen je bil Pannellov pristaš (izvoljen na listi Forza Italia) Marco Taradash, ki je razsodbo Ustavnega sodišča označil kot »frontalen napad, če ne že sabotaža, na vse, kar je še ostajalo operativnega in funkcionalnega v italijanskem politično-institucionalnem sistemu.« BOČEN / PROMETNA NESREČA Pijani šofer s težkim tovornjakom zapeljal v dva avta in zakrivil pet smrtnih žrtev BOČEN - Ko so na kraj nesreče prišli karabinjerji, je bil 29-letni šofer Richard Neumayr še ves zmeden in naj bi bil izjavil, da ni sedel za volanom težkega tovornjaka, ki je zapeljal na nasprotni stran ceste in dobesedno zmečkal dva avtomobila, v katerih so umrle štiri osebe, ena pa leži težko ranjena v bolnišnici. Le s težavo pa se je držal na nogah, bil je očitno pijan, kar so potrdile tudi kasnejše analize krvi. Težka prometna nesreča se je zgodila prejšnjo noč v Campodaz-zu, severno od Bočna, na državni cesti za Brenner. Tovornjak, ki ga je upravljal Neumayr, je prevažal papir in je last podjetja Fercam, enega največjih avtoprevoznih organizacij v Italiji in Evropi. V svoji divji vožnji se je najprej zaletel v fiat croma, v katerem so biti 43-letna zakonca Eri-ch Tinkhauser in Maria Hassler ter njuna prav tako 43 let stara prijateljica Irene Atzwanger. Vsi trije so biti iz Brunecka in so biti na mestu mrtvi. V drugem avtu, volkstvagen golf, pa je izgubil življenje 29-letni Gianni Gioratto iz Brixna, a njegov prijatelj Lucio Cam-pana se bori za življenje. Tragedija v tragediji: zakonca Tinkhauser zapuščata pet mladoletnih otrok, a tudi Irena Atzvvanger je bila poročena in je imela tri otroke. Šoferja, ki se je le lažje opraskal, so aretirati pod obtožbo nenamernega umora. RIM - Vojaški sodnik Za predhodne preiskave Giuseppe Mazzi je včeraj sklenil, da Ustavnemu sodišču poveri nalogo o ustavnosti zahteve svojcev žrtev pokola v Ardea-tinskih jamah, italijanske židovske skupnosti, Rimske občine in Pokrajine ter Dežele Lacij, da se na procesu proti bivšemu esesovskemu stotniku Priebkeju prijavijo kot zasebne stranke. To je edini konkretni rezultat ob odločitvi, da bodo Priebkeja pregledali zdravniški izvedenci, včerajšnje prve Predhodne razprave pred timskim vojaškim sodiščem proti krvniku iz Ardeatinskih jam. Sklep vojaškega sodnika so v glavnem vsi podprli, ker 270. Člen vojaškega zakonika v mirnodobskih razmerah ne Predvideva zasebne stranke. Odvetnica Paola Seve-tino, ki zastopa Zvezo italijanskih židovskih skupnosti, je Maz-žijev sklep ocenila kot »modro in uravnovešeno odločitev«. Seveda bi lahko vojaški sodnik osvojil okstenzivno razlago 270. člena in pristal na zasebne stranke v tem vojaškem procesu proti nacističnemu vojnemu zloCincu. Severinova pa je pri jem navedla, da bi bil lahko tak sklep zelo nevaren, ker bi lahko Pfiebkejevi odvetniki nted samo razpravo sprožih problem 270. clena in tako povzročili še večjo zamudo. Kot je na kasnejši tiskovni konferenci povedal vojaški državni pravd- stavno sodišče bo odločalo o pravici svojcev žrtev, da sodelujejo na procesu Na sliki pod naslovom Priebkejev prihod na vojaško sodišče, spodaj vojaški tožilec Antonino Intelisano (telefoto AP) nik Antonino Intelisano, Ustavnega sodišča počakati vsaj dva meseca. Priebke pa po vsej verjetnosti ne bo čakal v vojaškem zaporu Boccea. Zaporniški zdravnik je namreC predlagal zdravniško ekspertizo o dejanskem zdravstvenem stanju nekdanjega nacističnega stotnika. Sodnik za predhodne preiskave se torej ni odločil za zdravniško ekspertizo na zahtevo Priebkejevih odvetnikov, temveč ker hoče prehiteti more- bo treba na razsodbo bitne kasnejše pobude. Na tiskovni konferenci je spregovoril tudi odvetnik Marcello Centih, ki zastopa svojce žrtev. Ker je bila včerajšnja predhodna razprava za zaprtimi vrati, jo je Gentili udeležencem tiskovnekonferen-ce obnovil v glavnih obrisih. Kot prvo je navedel, da niso pristali na prisotnost svojcev v sodni dvorani. Kar je za Gentilija »nepravično in neomikano«. Sklep so obrazložiti s tehničnimi problemi, ki pa v resnici skrivajo logistčne težave, ker je sodna dvorana rimskega vojaškega sodišča Priebkejev proces kot opomin RIM - Shimon Samuels, direktor evropskega centra Simon VViesenthal, in losangeleSki rabin Abraham Kuper, ki sta se včeraj na srečanju s predsednikom vlade Dinijem zavzela za pravičen proces proti Priebkeju, sta poudarila, da je to poseben proces. To ni samo proces proti nekemu vojnemu zločincu, temveč mora postati neke vrste sodni model za vse procese proti vojnim zločincem iz druge svetovne vojne, a tudi proti zločincem v nekdanji Jugoslaviji in v Ruandi. Kot tak mora torej odigrati vzgojno vlogo za sedanjo generacijo, ki mora razumeti, da lahko tudi po petdesetih letih nekoga pokličejo na odgovornost. Ta vzgojna vloga je navedena tudi v letaku, ki ga je pred včerajšnjo razpravo delila židovska mladina. Ta obenem zahteva, da sodstvo ugotovi, kdo je Priebkeju pomagal zbežati iz Italije in zakaj ga niso iskali skoraj petdeset let, tako da je bil odkrit čisto po naključju. premajhna, da bi lahko sprejela vse zainteresirane. Gentili je torej mnenja, da bi morali poiskati drugačno lokacijo, kar bo bržkone skoraj obvezno, Ce bo Ustavno sodišče razsodilo, da je upravičena zahteva po prisotnosti zasebnih strank na tem procesu. V drugem delu procesa pa so skleniti Ustavnemu sodišču prepustiti sklep o spornem 270. členu. Svojci žrtev iz Ardeatinskih jam niso torej pri-sotvovali včerajšnji prvi pretiminami razpravi. Štiri ure so Čakali po hodnikih, tako da so človeka, ki je njihovim dragim zadal toliko gorja, opazili le nekaj trenutkov. Biti so na kraju potrpljenja, tako da so ob koncu razprave dočakali Priebkejev prihod z vzklikoma »morilec« in »krvnik«. Nekdanji esesovski stotnik pa ob tej »dobrodošlici«, ni trenil niti z oCesom, ohranil je svojo odmaknjenost in oficirsko držo. Prav tak je bil tudi med sodno razpravo, med katero ni pokazal niti najmanjšega Čustva in se je stalno posvetoval s svojimi odvetniki. Pozabil je torej na esesovsko nadutost in se poskušal predstaviti kot omikan Častniki nekdanje nemške vojske. Kako omikan je bi bivši gestapovski oficir, pa je včeraj spregovoril nekdanji partizan Riccardo Mancini, ki je kot eden redkih preživel gestapovsko zasliševanje v Utici Tasso. Se danes ima Mancino trajen spomin na Priebkeje-vo omiko, saj mu je med nekim zasliševanjem s pestjo razbil nosno kost. Zena enega od umorjenih v Ardeatinskih jamah pa ni vedela povedati, kaj pričakuje od procesa. Priebkeja pa bi rada vprašala, ali ga je kdaj v spanju tlačila mora in je videl obraze svojih žrtev. TURIN / POD OBTOŽBO DAVČNIH PREVAR IN NEZAKONITEGA FINANCIRANJA STRANK Turinsko sodstvo zahtevalo sodni pregon Fiatovega pooblaščenega upravitelja Cesareja Romitija TURIN - Turinsko sodstvo je zahtevalo formalno odprtje sodnega postopka Proti pooblaščenemu upravitelju Fiata Cesareju Romitiju zaradi lažnih družbenih sporočil, davC-ue prevare in sodelovanja Pri nezakonitem financiranju političnih strank. Po zahtevah tožilcev naj bi s°dili tudi finančnemu ravnatelju turinskega avtomobilskega koncerna Francescu Paolu Mattio-tiju zaradi lažnih družbe-uih sporočil in sodelovanja pri nezakonitem financiranju strank ter bivšemu vodilnemu funkcionarju Fiatovega finančnega sektorja Clementeju Signoroniju zaradi davčne prevare. Besedo bo zdaj nnel sodnik za predhodne preiskave Antonino Pa-iaja, kateremu so javni tožilci Marcello Maddale-na, Giangiacomo Sandrel-li in Giancarlo Avenati včeraj zjutraj naslovili svoje zahteve. Dogodki, ki so predmet preiskave turinskega sodstva, so se odvijali od sredine osemdesetih let do leta 1992; v tem obdobju je pet družb turinskega koncema (Cogefar Impre-sit, Fiat Ferroviaria, Ive-co, Fiat Avio in Telettra) ustvarilo »Črne sklade«, za katere je po mnenju preiskovalcev nujno vedel tudi Cesare Romiti. Sodniki niso uspeti toCno izračunati obsega teh skladov, ki pa naj bi znašati nekaj desetin milijard tir. Ugotovili so tudi, da je Fiat imel v tujini nekaj bančnih računov, ki so jih uporabljati za izplačila na Cmo (kot v primem raču- na »Sacisa«) pa tudi za financiranje strank in posameznih političnih predstavnikov. Preiskava, v okviru katere so sodniki zahtevali sodni postopek proti Romitiju, pa ni zadevala plačevanja podkupnin, saj je to poglavje zaobjeto v drugih preiskavah, ki so še v teku. Turinski javni tožilci pa so istočasno z zahtevo po sodnem pregonu Romitija, Mattiolija in Si-gnoronija predlagati tudi arhiviranje preiskave na račun družbe Fiat Auto in torej oprostitev njenega pooblaščenega upravitelja Paola Cantarelle. Silvio Berlusconi, ki je večkrat obtožil sodstvo, da se zaganja samo proti njemu in njegovim podjetjem ter zanemarja druge gospodarske mo- gotce, je takole komentiral zahtevo po sodnem pregonu Cesareja Romitija: »Zelo mi je žal, kajti tisti, ki ima visoke odgovornosti, bi moral imeti mir, da lahko dobro upravlja ustanove in podjetja, ki ustvarjajo bogastvo in delovna mesta, ki jih država tako potrebuje.« Na vprašanje, ali preiskava na raCun Fiata ne dokazuje, da se sodstvo ne usmerja v eno samo smer, je Berlusconi zavrnil, da on ni nikoli govoril o sodstvu, pac pa o posameznih dobro znanih primerih. »Sam zelo visoko cenim sodstvo in sem to dokazal, ko sem bil na Čelu vlade in sem vedno bil zelo blizu problemom sodnikom, saj sem večkrat posegel v veC smereh.« Fiatov pooblaščeni upravitelj Cesare Romiti (levo) in finančni direktor Francesco Paolo Mattioli (telefoto AP) TRIBUNA Kakšna manjšina? JOLE NAMOR Zdi se mi umestno vabilo k povratku k "pravi politiki”, ki izhaja iz ponedeljkovega uvodnika v Primorskem dnevniku in je naslovljeno vsem nam, vendar je uvodoma verjetno potrebno tudi opredeliti vsebino "prave” politike, Ce želimo narediti korak naprej in ne ostati pri deklaracijah ali željah, ah samo nekje na površju. Ne bi se strinjala v celoti z oceno o "spanju politične sredine”, ki med drugim vzbuja med našimi ljudmi nezadovoljstvo, malodušje in občutek, da so prepuščeni samim sebi. Resnica je po mojem drugje: v zadnjih petih letih je slovenska manjšina v Italiji doživela pravi potres in je bila prvič v povojni zgodovini prisiljena, od zunanjih okoliščin, uveljavljati svojo subjektiviteto tako do Slovenije kot do Italije, na kar ni bila pripravljena. Od tu potreba in zahteva, da nanovo rekalibrira svoj odnos do obeh sogovornikov, kar seveda velja za vse izraze pisanega manjšinskega mikrozmosa, tako na politiCno-strankarski ravni kot na nivoju civilne družbe. Ce se ozremo v preteklost, ugotovimo, da smo Slovenci v Italiji (z izjemo videmske pokrajine zaradi drugačnih zgodovinskih razmer) bili usmerjeni, obrnjeni le do Slovenije oz. Jugoslavije in to ne le v povojnem Času, ko je bilo aktualno celo vprašanje priključitve. Seveda ne vsi, ker so nekateri iz političnih razlogov odklanjati kakršen koli odnos do Slovenije. In v Sloveniji, ki je kot dobra in občutljiva mati skrbela za svojo manjšino, smo iskali in imeli močno zaslombo. Seveda ni šlo lahko tudi takrat, vendar skrb za manjšino ni bila le uzakonjena, bila je stvar vsakdana. Tak tesen odnos do matice je normalen, bo kdo rekel. 2e res, toda nismo istočasno in v zadostni meri usmerjati svojih energij v lastno uveljavitev tudi v državi, katere državljani smo. Politične spremembe v Sloveniji, kjer je med drugim potrebno stalno seznanjati in prepričevati politične sogovornike o naši problematiki, in seveda v Italiji (tudi po sprejetju zakona za obmejna območja) so popolnoma spremenile koordinate, v katerih se gibljemo in živimo. Torej danes aktualno vprašanje je, po moji oceni, kako uveljavljati subjektiviteto manjšine do obeh držav, kako vzpostaviti laičen odnos manjšina - Republika Slovenija in obratno ter odpreti na drugih predpostavkah in vsebinah vertenco z italijansko državo in to na vseh njenih inštitu-cionalnih ravneh. Naj še naprej vztrajamo pri načelih, ki včasih postajajo zgolj slogani? Smo za federalistično ureditev države in v tem kontekstu, kje je prostor manjšine? Kakšen naj bo naš odnos do Dežele, ki je bila sposobna sprejeti kvaliteten zakon za Furlane? Smo za tako manjšino, ki se bori proti asimilaciji z vračanjem v preteklost in z zapiranjem, ali zagovarjamo integracijo in plurikultumost? O teh in drugih vprašanjih se v manjšini razmišlja in razpravlja, se pa strinjam, da je v slovenskih medijih težko zaslediti to razmišljanje. In vloga Primorskega dnevnika bi morala biti prav v tem, da to razmišljanje vsaj spremlja, če ne spodbuja. Kar se pa tiče vloge politike mislim, da ni toliko in samo v reševanju odprtih problemov - saj smo vendar prav to delati v zadnjih letih, ko nam je voda tekla v grlo, kar se pa "zdrahartva” tiče jaz rečem "dobrodošla glasnost” - kolikor v tem, da seveda v soočanju širi politični, kulturni, gospodarski, torej življenjski prostor, gradi nove perspektive, ustvarja pogoje, da smo sposobni sprejemati nove izzive in živeti v koraku s časom. KOMENTAR TEDNIKA »LA VITA CATTOLICA» Orožniki na pastoralnem obisku VIDEM - »Orožniki na pastoralnem obisku« je naslov komentarja v furlanšCi-ni, ki ga je v tedniku videmske škofije »La vita cattolica« napisal župnik Antoni Belline (sodi med furlanske duhovnike, ki se prepoznavajo v skupini Glesie furlane, op.ur.) o preiskavi v matajurski cerkvi. Gre za zanimivo razmišljanje, ki se nam zdi vredno posredovati našim bralcem. »Bil je ranjen v svojem človeškem in duhovniškem dostojanstvu msgr. Gujon, bila je v srce zadeta majhna matajurska skupnost in še enkrat smo bili priča križevi poti tistih duhovnikov, ki se trudijo povezovati zvestobo evangeliju z zvestobo zemlji, kulturi in duši«, ugotavlja pre Belline. »Seznam “rdečih brigatistov v talarju” ni znan«, nadaljuje ironično, »ker je tajen. V njem vsekakor so zapisana imena Zuanelle in Gujona, ki sta bila poklicana na odgovornost zaradi procesij svetega Marka, msgr. Cracine in Blasutta. Leta 1975 so v Rivoltu prišli orožniki tudi do mene in me vprašali, kaj sem pridigal in kako sem deloval kot duhovnik. To ne more biti slučajno. Zakaj išCejo vedno le v eno in isto smer...? Naš edini zločin je, da smo ločili državo od vere, enotnost vernikov od politične oz. strankarske enotnosti, da smo imeli sakralni odnos samo do svetega in ne pa do spomenikov, mej, trilogije “Bog - Domovina - Družina”, ki so tako pri srcu tudi nekaterim furlanskim duhovnikom, saj ne zamudijo priložnosti, da bi šli na vzhodno mejo se zahvaljevat Bogu, ki nas je rešil od komunističnega in titovskega barbarstva. Orožnike je verjetno nekdo poslal in mi imamo pravico vedeti, kdo«, poudarja furlanski duhovnik. »Ni sprejemljivo, da se jamci Čast ovaduhom in obrekovalcem, ki so vedno anonimni, in ne tudi njihovim žrtvam. Ko smo pri orožju, naj povem, da mi ne bi nikoli prišlo na misel iskati orožja v cerkvi, prav tako kot mi ne pride na misel iti v kasarne iskat hostije in misale. Torej smo vedno na istem. Tudi cerkev plačuje sedaj ceno zaradi prevelike bližine z oblastjo, zaradi tega, ker je z veliko lahkoto zamenjala skrb za duše z interesi strank, ker se je preveč pogajala s totalitarnimi in neliberalnimi režimi v iluziji, da je moCna samo zato, ker je bila na strani močnejših. Ce ni bila cerkev prav proti Gujonu in prijateljem, si je pa umila roke kot Pilat. In orožniki v škofiji so vedno našli veC posluha kot mi, ki smo bili osumljeni. In sedaj ko cerkev ima manjšo težo ati ni več potrebna, je niti ne vprašajo, Ce lahko vstopijo v njeno hišo!« »Nauk je zelo boleč«, zaključuje svoje razmišljanje župnik Bellina in poudarja, da »cerkev mora vedno biti na strani ljudi. Torej to je dobra priložnost, da na novo napišemo vse poglavje o odnosu Cerkev - manjšine in da torej z dejanji počastimo matajurskega duhovnika.« V videmskem dnevniku se je pred dnevi oglasil tudi sam msgr. Gujon, ki poudarja, da so orožniki naredili samo svojo dolžnost. Krivi torej niso oni pač pa tisti, ki še vedno imajo posluh za prijave »znanih idiotov, ki že leta in leta skušajo diskreditirati duhovnike Nadiških dolin, ker se ob svojem poslanstvu prizadevajo tudi za ohranjevanje jezika in tisočletne verske kulture ljudstva. V tem primem,« nadaljuje Gujon, »je bilo verjetno odločilnega pomena dejstvo, da sem elan ANPI-ja in odlikovan z garibaldinsko medaljo za skromen prispevek v osvobodilni vojni pred uničujočim nacifašizmom in torej soudeležen pri ponovni pridobitvi časti, ki so jo s krvjo zagotovili partizani«. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 17 10 11 12 13 14 15 16 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 / L nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni ir. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG m Jff/tfrhf uetff rrff/ e- crmtjffsrsfti «-4*-. jP&nti . ALPE JADRAN Petek, 8. decembra 1995 J.JUBLJANA / V ODBORU ZA MEDNARODNE ODNOSE DRŽAVNEGA ZBORA Odobren amandma k proračunu o pomoči Primorskemu dnevniku Amandma bo moral še odobriti Državni zbor LJUBLJANA - Odbor za mednarodne odnose slovenskega Državnega zbora je vCeraj z večino glasov odobril amandma Poslanke Jadranke Sturm - Kocjan, predsednice delovne skupine za vprašanja toanjšin, o posebnem prispevku za Primorski dnevnik. Poslanka je vložila ^mandma skupaj s 17 poslanci Združene liste socialnih demokratov, Liberalnih demokratov in Slovenske nacionalne strank^. Amandma se glasi: »Pri uradu za informiranje se postavka 5244 (obveščanje domače in tuje javnosti) poveča za 200 milijonov tolarjev, namensko kot pomoč pri izdajanju Primorskega dnevnika.« Ta amandma so predsednik založbe in Poslanci vskladili s slovenskim finančnim ministrom Mitjo Gasparijem, državnim sekretarjem za informiranje Borutom Sukljetom in predsednikom odbora za finance državnega zbora Janezom Kopačem. Poslanske skupine, katerim pripadajo poslanci, ki so amandma predložili, predstavljajo v slovenskem parlamentu veliko večino, tako da obstajajo dobre možnosti, da bo med razpravo na končnem glasovanju celotnega državnega zbora o proračunu Republike Slovenije za leto 1996 amandma sprejet in s tem postal sestavni del slovenskega državnega proračuna. Postavka je namenska prav zato, da ne bo več pporekanj ali različnih interpretacij, kot se )e zgodilo pri izredni pomoči slovenskim zamejskim osrednjim ustanovam in tudi za Primorski dnevnik. Amandmaju je ostro oporekala Krščanska demokracija, na razne načine so se ji Pridružili poslanci Ljudske stranke, nacionalne desnice hrsocialdemokratov. Razpravo v odboru za zunaje zadeve je otvorila poslanka Jadranka Sturm-Kocjan, ki je obrazložila amandma. Pisno obrazložitev, ki je torej sestavni del zakonskega predloga, objavljamo v celoti tu zraven. Poslanki je najprej oporekal poslanec Slovenskih krščanskih demokratov, podpredsednik državnega zbora Miroslav Mozetič, ki je ugotovil, da je zadeva zelo resna, toda Primorski dnevnik ni izraz celotne manjšine, temveč samo njenega dela, last je ozkega kroga ljudi, ki so do nedavnega edini uživali podporo. Res se pripravlja razširjanje lastništva, toda to bo samo kozmetičen popravek. V kolikor bi sprejeli amandma in odobrili prispevek Primorskemu dnevniku, bi to pomenilo, da tudi ta parlament pristaja in potrjuje diskriminacijo preteklosti. Nujno pa je treba doseči lastninski pluralizem, tako da bosta lastnici Primorskega dnevnika obe osrednji organizaciji zamejskih Slovencev in torej tudi Svet slovenskih organizacij. Poslanec SKD Lojze Peterle pa je še dodal ugotovitev, da kot demokrat v demokratični Sloveniji ne more podpirati nedemokratičnega monopola. Zato je kasneje vložil popravek k popravku proračuna, ki naj bi sicer omogočal dodelitev posebne pomoči, toda pod pogojem, da se predhodno dogovorita in sporazumeta obe zamejski krovni organizaciji, SKGZ' in SSO. V nadaljevanju razprave je Peterle se protesthal, češ da je minister za zunanje zadeve Zoran Thaler samovoljno izplačal Primorskemu dnevniku izredno pomoč brez vednosti državnega sekretarja za Slovence po svetu dr. Petra Venclja. Poslanec nacionalne desnice Sašo Lap pa je protestiral tudi proti možnosti dogovora samo dveh krovnih organizacij, ker po njegovem mnenju obstajajo hi, zato je napovedal svoj negativni glas. Predlog amandmajev je odločno podprl poslanec Združene liste socialnih demokratov Janez Kocjančič, ki je protesthal proti postavljanju kakršnih koli pogojev zamejskim Slovencem, saj mora veljati načelo, da so zamejski Slovenci in njihove organizacije subjekt in ne objekt slovenske politike in slovenskih shankarskih razprtij. Poslanka Jadranka Sturm Kocjan je oporekala poslancu Lojzetu Peterletu zaradi kritike ministru, ker je izplačal prispevek Primorskemu dnevniku. To spada po njenem mnenju v neposredno minishovo hierarhično pristojnost, je pa v skladu z načeli, s katerimi je parlament odobril enkratno interventno pomoč za osrednje slovenske zamejske organizacije, ki so v krizi. Poslanka pa je opozorila na druge primere grobega nespoštovanja dogovorov in diskriminacijske delitve sredstev za osrednje zamejske organizacije, o čemer bo Se govor ob primerni priložnosti. Precej polemični razpravi je sledilo glasovanje, na katerem je bil amandma o namenski pomoči pri izdajanju Primorskega dnevnika odobren s 7 glasovi proti 5. Bogo Samsa Obrazložitev amandmaja Amandma o namenski pomoči Primorskemu dnevniku spremlja naslednja obrazložitev: Primorski dnevnik izhaja neprekinjeno od 13. maja 1945 v Trstu in je naslednik Partizanskega dnevnika, ki je pričel izhajati 25. novembra 1943. Ze nekaj desetletij ni prijemal nobene subvencije, stroške je založnik kril z vzporednimi trgovinskimi založniškimi in drugimi dejavnostmi, ki so segale na celoten jugoslovanski trg. Z razpadom Jugoslavije so ti dohodki usahnili, dnevnik pa je kril svoje stroške predvsem z italijansko državno subvencijo, ki jo italijanska vlada po zakonu nudi vsem strankarskim in vsem manjšinskim dnevnikom, ki nimajo dobička ob pogoju shogega nadzora dohodkov in izdatkov. Materialni položaj dnevnika je vedno težji in vedno bolj kritičen. Za prihodnje leto predvideni proračun predvideva, da bodo na Jadranka Šturm sprejela delegacijo našega dnevnika LJUBLJANA - Predsednica delovne skupine za manjšine v državnem zboru Jadranka Sturm je včeraj sprejela delegacijo novinarjev Primorskega dnevnika, ki so jo uvodoma seznanili s trenutnim akutnim položajem uslužbencev dnevnika (se vedno ne prejemajo osebnih dohodkov], predvsem pa s pričakovanji glede nadaljnjega obstoja in razvoja PD. Edini dnevnik Slovencev v Italiji za neokrnjeno izhajanje nujno potrebuje ob italijanskih državnih sredstvih tudi sistemsko urejeno pomoč Slovenije. Jadranka Sturm je svoje sogovornike seznanila z izidom glasovanja v odboru za mednarodna vprašanja v državnem zboru (odbor je malo prej izglasoval amandma o pomoči PD), poudarila je, da gre za pomembno odločitev, ki jo mora potrditi Se državni zbor v proračunski razpravi. Ob tem je naglasila, da ima odobreni tekst z navedeno vsoto (200 milijonov tolarjev) podporo finančnega ministra Mitje Gasparija in predsednika odbora za finance v državnem svetu Janeza Kopača. Opozorila pa je, da je že v odboru za mednarodna vprašanja prišlo do ostrega nasprotovanja predlogu (s strani SKD). Delegacija novinarjev PD je odobritev amandmaja ocenila zelo pozitivno, čeprav je opozorila na pomen sistemske ureditve odnosov Slovenije z ustanovami Slovencev v Italiji. osnovi italijanske državne pomoči in lastnih dohodkov (od prodaje in od oglasov) krili pri-bližno dve hetjini od predvidenih 11, 5 milijarde Ih izdatkov, tretjina pa je nekrita. Proračun pa mora biti po itahjanskem zakonu in tudi v skladu z zakonom o državni pomoči strankarskim in manjšinskim glasilom uravnovešen. Podjetje je zato bilo prisiljeno uvesti drastične ukrepe, ki pomenijo zmanjšanje števila zaposlenih, zmanjšanje obsega strani in najbolj boleč ukrep - ukinitev ponedeljkove izdaje, ki je s Sportom izredno priljubljena predvsem med mladimi bralci. Primorski dnevnik je bil uredniško vedno zelo širok dnevnik, izhajal je iz profesionalne korektnosti in je stalno Siril svoj okvh poročanja in obveščanja slovenske zamejske javnosti. Sedaj je v teku lastninska preobrazba, ki pomeni razširitev lastnine na zaposlene, predvsem novinarje, in na vse naročnike. Proces je zapleten, izveden bo v skladu z zapleteno italijansko zakonodajo, nudil pa bo dnevniku Se večjo povezanost z zelo raznoliko slovensko zamejsko skupnostjo, utrdil že obstoječo širino in profesionalnost. Seveda pa je bodočnost Primorskega dnevnika predvsem odvisna od kritja primanjkljaja. Zmanjšanje obsega dnevnika in ukinitev ponedeljkove številke, bi namreč list tako osiromašila, da bi postavila pod vprašaj smisel njegovega obstoja pa tudi konkurenčnost italijanskim dnevnikom. CISL / POZIV $ SEMINARJA O ČEZMEJNEM SODELOVANJU »Slovenijo čimprej vključiti v Evropo« Negotovost hromi tukajšnjo razvojno strategijo Trst - obmejno mesto v osrčju Evrope: to je pisalo na panoju za govorniško mizo v sejni dvorani tržaškega sindikata CISL med včerajšnjim seminarjem o čezmejnem sodelovanju. Geslo je ustrezalo vsebini povedanega, toda eno so želje, drugo pa stvarnost. Beseda je bila o evropskih programih za finansiranje infrastrukture in razvojnih projektov v vidiku ekonomske in kulturne integracije med državami zahodne, srednje in vzhodne Evrope oziroma internacionalizacije tržnih mehanizmov. Problematika je bila torej kočljiva in zapletena, a tudi precej nehvaležna - vsaj do takšne mere, do kakršne sega trma onih, ki nočejo takojšnje pridružitve Slovenije k Evropski uniji. V resnici je bil ta problem povezovalna nit vseh nastopov pred mikrofonom, drugače pa tudi ni moglo biti, sicer bi odgovorni za odnose z vzhodom pri CISL Giuseppe Solomita ne dejal naslednjega: »Ko bi nas zdajle slišali obotavljivci na zunanjem ministrstvu v Rimu, bi 'se morda predramili.« Pesimizma sicer ni bilo, prevladal je pragmatizem, kanček optimizma pa je navzočim vseeno vlil deželni tajnik sindikata Gian-franco Patuanelli rekoč: »Antoniu Martinu v brk bo Slovenija vstopila v Evropo, to pa bo ponudilo Furlaniji-Julijski krajini s Trstom na čelu več objektivnih možnosti za razvoj. Seveda le pod pogojem, da se ne bomo, tako kot so se drugi v preteklosti, samo spraševali, kdo bo upravljal evropska sredstva, temveč, kako naj jih s pridom izkoristimo.« Kot drugi pogoj je Patuanelli navedel stabilnost deželne vlade, ki pa mu jo je njen podpredsednik, kolikor je le mogel, tudi zajamčil s trditvijo, da ima zdaj trdno večino. Gristiano Degano se je ravno tako zavzel za čimprejšnje odprtje evropski vrat Sloveniji, s katero je bila podpisana listina o soglasju za izpopolnitev avtocestne mreže in s katero se bo treba domeniti še za podaljšanje visokohitrostne železniške proge Be-netke-Trst do Ljubljane in naprej do Budimpešte. Zastopnik Dežele se je obvezal za zboljšanje in vnovično finansiranje zakona 19/1991 (razmah mejnih območij), ki ga je označil kot temeljno sredstvo za pospešitev čezmejne kooperacije, hkrati pa napovedal, da bo na dnevnem redu prihodnjega zasedanja njegovega odbora tudi odobritev Interrega in umestitve mešanega komiteja za partnersko izrabo tega in še drugih evropskih razvojnih programov (Phare itd.). In-terreg je jedrnato obrazložil direktor deželnega odborništva za stike z EU Giorgio Tessarolo, direktor Informesta Ugo Poli pa je razčlenil odnose med FJK in Evropsko unijo. K besedi se je priglasil tudi konzul RS v Trstu Tomaž Pavšič. Potrdil je, da je »pot v Evropo« zdaj najtežji problem, ki ga ima Slovenija, da pa z zaupanjem spremlja trud za razrast medregijske kooperacije, kakršnega je, denimo, pred dnevi v Gorici vložilo 40 županov obmejnih občin. Na seminarju smo dobili vtis, da ima Bruselj več posluha za te kraje kot Rim. Drago Gašperlin Dež in sneg, ponekod žled, nato pa izboljšanje Val slabega vremena je šel mimo naših krajev brez hujših posledic. Prejšnjo noc je sicer pritisnil mraz (rekord so zabeležili na mejnem prehodu na Pesku s 6 stopinjami pod ničlo), deževalo je in pobelilo je več pre-. delov Krasa. V mestu so zabeležili nekaj več kot 7 mm dežja, deževalo je tudi od Devina do Nabrežine, medtem ko se je v zgodnjih jutranjih urah od Proseka do Trebč nabralo par centimetrov snega. V Bazovici se je dež strdil v žled, tako da je bilo nevarno za vozila. Pri Pesku pa se je na tleh nabralo skoraj 5 cm snežne odeje. Vozila cestnega podjetja Anas so posula ceste s soljo, da je odtalilo led in strjeni sneg. Sredi jutra se je veter polegel in iz gostih sivih oblakov ni več padalo, popoldne pa se je celo delno zjasnilo. Padavine in hladno vreme je treba pripisati »srečanju« med vlažno fronto, ki prihaja z juga, in hladnim vzhodnim vetrom. Predvidevajo, da se bo jutri v naših krajih vreme izboljšalo. POJASNILO / O BOLNIČARJIH IZ SLOVENIJE h Senegalci... z onkraj meje Pogodbo so jim malo podaljšali Tržaško podjetje za zdravstveno službo (prej KZE) je izdalo tiskovno sporočilo, v katerem pojasnjuje položaj poklicnih bolničarjev in bolničark »iz držav nečlanic Evropske unije«, ki jih ima trenutno v službi na podlagi začasnih delovnih pogodb. Kakor je splošno znano, gre pretežno za slovenske državljane, kar je že pred časom pognalo kri v glavo tukajšnjim nacionalistom, predvčerajšnjim pa izzvalo protest državne poslanke An-toniette Mameči Vascon, ki zastopa Berlusconijevo Forzo Italia. Ce odmislimo ugodno plat najemanja ljudi tudi izza meje, ki se odraža v okoliščini, da jim je slovenščina materin jezik in so torej pogosto v veliko psihološko oporo zlasti starejšim in huje prizadetim bolnikom iz vrst naše narodnostne skupnosti, nas nemalo preseneča, da so pripadniki Republike Slovenije tako v omenjenem sporočilu kakor v po-slankinem protestu kar naenkrat postali »extracomunitari«. Sindikat CGIL se je torej povsem pravilno zav- zel za to, da se v vladnem odloku o priseljencih brž zariše točna ločnica med obmejnim prebivalstvom na slovenskih (in hrvaških) tleh po eni strani ter vojnimi oziroma političnimi begunci in čezmorci, ki so dopotovali v Italijo s trebuhom za kruhom, po dragi- Vrnimo se k pojasnilu podjetja za zdravstveno službo. Pogodbe s tujim bolničarskim osebjem je sprva podaljšalo do 31. decembra letos zato, ker po finančnem zakonu št. 724/94 v prvem polletju letos ni smelo najeti nobenega novega uslužbenca, z drage strani pa je lahko nadomestilo samo 30% upokojenih. S 1. januarjem bo verjetno spet mogoče zaposliti nove moči, ker pa zdravstvene oskrbe ne gre okrniti, se je podjetje odločilo, da 58 tujcem podaljša delovno pogodbo; od tega jih bo 44 delalo do konca marca, 14 pa do konca maja 1996. Odločitev je podjetje utemeljilo tudi z dejstvom, da sveže najetemu osebju ne more kar čez noč zaupati najodgovornejših opravil. ZELENI / OKROGLA MIZA Proti »energetski smetnišnici« Ni sprejemljivo spreminjaje Tržaškega zaliva v skladišče nevarnih snovi Kakšna bo bodočnost Tržaškega zaliva? Bo to območje sodobnih pristaniških dejavnosti in prometa, turizma in zaščitene narave, ali pa »energetska smetnišnica«? Tema je bila v ospredju okrogle mize, ki jo je priredil in vodil deželni svetovalec Zelenih Paolo Gher-sina in je nakazala nevarnost, ki grozi zalivu od Tržiča prek Trsta do Kopra. Gre za večplastni načrt, po katerem bi preusmerili na to območje vrsto dejavnosti in skladiščenja nevarnih energetskih proizvodov, in to mimo vsakršnega dolgo- ročnega načrtovanja in brez soglasja tukajšnjega prebivalstva in njegovih predstavništev. Govor je bil predvsem o novem načrtu, po katerem bi v Tržiškem zalivu uredili ogromen terminal za plin metan. Vendar, je pojasnil Ghersina, ta načrt spada v splošno težnjo. Nameravajo namreč podvojiti obstoječi naftovodni teminal Siot v Miljskem, ker bodo v kratkem morali prenehati z raztovarjanjem nafte v pristanišču Marghera zaradi nevarnosti, ki grozi Benetkam. Utekočinjeni plin bi morali skladiščiti v KRAJŠA SLOVESNOST GOSPODARSKA DELEGACIJA ODHAJA Gledališče Verdi »pod streho« Prenovljeni teater bodo izročili mestu v prvih mesecih leta 1997 Za novi sedež gospodarske delegacije so si izbrali Padovo V Padovo, je župan Riccar- Vsaj tako izhaja iz pisma, ki Mestni upravitelji, načrtovalci in za- leta leta 1997. stopniki gledališke ustanove so včeraj Tamburini je tudi dejal, da bo sploš-z likofom (na sliki-foto KROMA) poz- na obnovitev stala vsega skupaj približ-dravili pokritje strehe prenovljenega no 35 milijard lir, od katerih je konk-mestnega gledališča Giuseppe Verdi, retno financiranih že 32 milijard. Ravnatelj obnovitvenih del inž. Dino Manjkajo torej še približno tri milijarde Tamburini je povedal, da se bodo grad- lir, ki jih bo skoraj v celoti, kot kaže, bena dela za gledališče predvidoma dala tržaška Trgovinska zbornica. Vsaj končala konec prihodnjega leta, ob- tako je pred nedavnim javno obljubil no vij eni teater, ki je last Občine Trst, njen predsednik Adalberto Donaggio. pa bodo, če ne bo nepredvidenih za- Trgovinska zbornica bo krila večji del pletov, izročili mestu v prvih mesecih stroškov za notranjo opremo gledališča. <3m se je razširila vest o man in da je odločitev, ki jo oblasteh v svoji državi, premestitvi urada avstrijske jo sprejela avstrijska gospo- Poudaril je nasprotovanje ,„v., rinV™,,".,-,., Trsta laki odločitvi in opozoril. da je treba vprašanje .......... ........ .... --ML...............-........ obravnavati dnlaoročno. sai sednikom trgovinske zbor- ski župan Michael Haupl. bo na primer Trst po pri-nice Donaggiom marsikje Bly se je namreč obrnil dražitvi Slovenije k Bvro-posegel, da bi to prepredi, tudi do Haupla s prošnjo, psM unip odigral pomemb-Kaže pa, da je bilo vse za- da poseže pri pristojnih no vlogo mostu s Srednjo in Vzhodno Evropo. Kot tdokaz za tako usmeritev našega mesta je navedel finančni center off-shore. H se ustanavlja, poveritev stalnega tajništva Srednjeevropski pobudi, pomembne cestne, pristaniške in železniške infra-strukture, ki jih bodo uresničili, itd Z avstrijske strani očitno vsega tega niso upoštevali. kot niso upoštevali vseh dragih vezi med Trstom in Dunajem, vendar so skušali svojo odločitev minimizirati in jo utemeljiti predvsem z interesom podjetij, da bi se po-sluzevala sedeža, ki je bolj v središču severnoitalijanskega gospodarsko-indu-strijskega območja. Občina naj poseže za otroške vrtce Predstavništvo komisije »Enake priložnosti« tržaške Občine je na nedavnem sestanku s podžupanom ter odbornikom za kulturo in šolstvo Robertom Damianijem načelo težave raznih družin, potem ko nekaterih otrok niso sprejeli v občinske otroške vrtce. Težave se bodo nadaljevale, če ne bodo primerno ukrepali, zato so zaprosili odbornika Damianija, naj to upoštevajo pri sestavljanju proračuna. Obenem so se zavzeli, da bi pri pravilniku vrtcev upoštevali nove vzgojne usmeritve in popravili neskladje med ponudbo in povpraševanjem v otroških jaslih, posebno na Opčinah ter v drugih kraških vaseh. Damiani je pojasnil, da je do problemov v vrtcih prišlo zato, ker niso mogli odpreti novih sekcij. Delno rešitev bi morda našli s konvencijami z nekaterimi zasebnimi strukturami. Zavijah, pri Tržiču urediti premogovno skladišče za tamkajšnjo termoelektrarno, pa tudi v koprski luki naj bi se povečal promet nafte in plina. Vse to ni vprašljivo samo z vidika varnosti in onesnaženja, je dejal Ghersina, ampak tudi onemogoča razvoj drugih pobud, v prvi vrsti nove vloge Trsta in sosednjih luk kot najpomembnejših pristanišč jadranskega koridorja v perspektivi prenovljene trgovinske funkcije za Srednjo in Vzhodno Evropo. Tako zasnovam razvoj bi nedvomno omogočal zaščito naravnega okolja in torej uveljavljanje donosne turistične dejavnosti. Tako perspektivo pa ogroža koncentracija nevarnih energetskih proizvodov, ki bi onesnažili okolje, uničili lepote teh edinstvenih krajev, podredili vse drage možnosti razvoja in nenazadnje izčrpali finančna sredstva, ki bi sicer lahko služila za razvoj koristnejših dejavnosti. Predstavnik Zelenih je v okvir nesprejemljivih pobud postavil tudi predlog, da bi pri bazoviškem sinhrotronu uredili poskusni center za preverjanje proizvodnje jedrske energije po načrtih nobelovca prof. Rubbie. Nedvomno bi taka pobuda nasprotovala izidu referenduma, na katerem se je pred leti večina opredelila proti jedrski energiji, ogrožala bi okolje z radioaktivnimi snovmi, bila bi finančno neutemeljena in ne bi šla v smer najsodobnejšega pristopa do alternativne proizvodnje energije. Spregovorih so še izvedenec za morsko biologijo C ari o Francosi, devinski princ Carlo Torre e Tasso, prof. Giacomo Costa, Primo Rovis in prof. Gnido Gerin. ZGONIK / SEJA OBČINSKEGA SVETA SLOVESNOST / PRI SV. JUSTU Sprememba občinskega regulacijskega načrta Varianta odobrena tudi z glasovi SSk Nov slovenski novomašnik Posvečen je bil Maks Suard od Sv. Ivana Zgoniški občinski svet je sinoči soglasno (vzdržal se je edinole svetovalec Kartela svoboSCin) odobril delno spremembo občinskega regulacijskega načrta iz leta 1984. Gre za zelo pomemben sklep, ki sicer ohranja temeljni urbanistični plan, a ga prilagaja novim razvojnim potrebam. Varianto regulacijskega nacrta so pričeli oblikovati pred petimi leti in je sad skupnih naporov občinske gradbene komisije, odbora in načelnikov svetovalskih skupin. Županja Tamara Blažina je izrazila veliko zadovoljstvo, da je varianta končno dospela do cilja. Dela so se zavlekla tudi zato, ker so morali strokovnjaki sproti prilagajati delo novim deželnim zakonom. Slo je torej za zelo zahtevno delo, ki Se ni končano, saj bo morala varianta sedaj romati na deželne tehnične urade in na pristojna nadzorna telesa. Postopek bo trajal nekaj mesecev. Občani si bodo se- veda lahko načrt ogledali in vložili morebitne ugovore. NaCrt je poglobljeno obrazložila arhitekt Nicoletta Romiani. Dejala je, da je komisija v mejah možnosti upoštevala predloge občanov in to predvsem njihovih gradbenih potreb. Zgoniska občina bo Se dalje doživljala uravnovešen razvoj, ki ga novi nacrt kvantificira v visini od 10 do 12 odstotkov. V občini živi trenutno nekaj vec kot 2 tisoč prebivalcev, število prebivalcev pa se bo v prihodnjih letih zvišalo za nekaj vec kot 250 enot. Kraška občina doživlja demografsko aktivo in določeno mobilnost prebivalstva, kar pomeni, da si lahko privošči določen urbanistični razmah. Županja je med razpravo pojasnila izbiro lokacije obrtno-gospo-darske cone na področju proseške Roune, kjer so graditelji avtoceste dovažali gradbeni material. Občina je izbrala to lokacijo, ker je po- vršina jusarska last in torej ne prizadene področij, ki so zasebna last. Županja je tudi povedala, da je proseški jusarski odbor že privolil v ta sklep. Načelnik Slovenske skupnosti Joško Gruden je precej kritičen do variante, upravi je tudi očital pre-poCasnost pri sprejemanju tega sklepa. Ta očitek je županja zavrnila, glede Grudnove trditve, da je na Krasu preveč vinkulacij, pa je pristavila, da so za to odgovorne druge javne ustanove. Občina Zgonik si je vsekakor vedno prizadevala, da bo prostorsko načrtovanje Cim bližje realnim potrebam občanov. Poglobljena razprava se je končala z glasovalnimi izjavami. Povoljno mnenje upravne večine je napovedala Alenka Obad, Gruden pa, kljub kritikam, pozitivno zadržanje SSk. Belo glasovnico desnice je utemeljil svetovalec Mario Verbacci. -st- NABREŽINA / 4. POBUDA KD GRUDEN Razstava »Kamen« Umik trgovin v decembru Slovensko deželno gospodarsko združenje v Trstu obvešCa vse včlanjene obrate ter stranke, da bodo danes in ves december veljali sledeči urniki za trgovine in gostilne tržaške občine. Vsi javni obrati bodo lahko po želji odprti fakultativno ves mesec, tudi ob praznikih, nedeljah in dneh tedenskega počitka, izjemoma bodo lahko odprti celo noč med 24. in 25. decembrom, med 25.in 26. ter med 31. decembrom in 1. januarjem. Danes so vse trgovine lahko odprte. Za praznike -božic, sv. Stefan in 1. januar - bodo morale biti vse obvezno zaprte. V Nabrežini so se vCeraj odprla vrata Četrte izvedbe razstave »Ka-teen«, ki jo prirejajo kulturni delavci do-uiacega društva Igo Gru-den pod pokroviteljstvom Zadružne kraške banke in v sodelovanju s Kraško gorsko skupnostjo. Zanimivo razstavo je odprla predstavnica društva Maja Lapornik. V župnijskih prosto- nh si lahko ogledamo Predmete in umetnine, ki so jih posamezni ust-verjalci izdelali predv-Sern iz kraških marmorjev. Razstavljale! Predstavljajo najrazlic-ftojše predmete, od tradicionalnih korit, kamnitih miz, umetniških ki-Pov, do šahovnic, plit-vjh krožnikov, miniaturnih del, pepelnikov in ebažurjev. Obiskovalcem se ob bližnjih božičnih Praznikih ponuja priložnost, da obiščejo razsta-y°’ ki nam prikazuje kreativnost ustvarjalcev kamna. Rastavni prostor no odprt do nedelje, 10. t-m. z umikom ob delavnikih od 18. do 20. ure, oo praznikih pa od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. Ogled bo spet mo-Zen v nedeljo, 17. decembra. (M.C.) SlrWjSd pomoči manjšini na Reki in v Istri Tržaška Ljudska univerza je z italijanskim zunanjim ministrstvom podpisala sporazum o pomoči italijanski manjšini v Sloveniji In Hr- vaški. Gre za sedem milijard lir, s katerimi bodo financirali vrsto konkret- nih projektov. Z zneskom, ki so ga glede na lanskoletnega podvojili, bodo predvsem preuredili, popravili ah na novo uredili razne sedeže Italijanov, ki živijo na Reki in v Istri, delno pa ga bodo tudi uporabili za ure-ditevsolsklh poslopij Kot piše v sporočilu oo8, St' 19 vZt dežev in sol italijanske manjšine. Istočasno pa je priliv sredstev tudi dal novega zanosa manjšini in pomagal tistemu delu, ki živi na Hrvaškem, kjer se je vojna vihra umirila ’ pred kratkim. ___________OBČINA TRST_________________ Nadzorni odbor zamrznil sklep o preustroju ACEGA Deželni nadzorni odbor je začasno zamrznil uradni postopek za dokončno odobritev občinskega sklepa o preustroju tržaškega podjeta za luC, vodo in elektriko ACEGA. To je včeraj sporočil svetovalec Stranke komunistične prenove Jacopo Venier, ki upa, da bo to sedaj privedlo do dokončne zavrnitve tega sklepa. Deželni nadzorni odbor si je vzel nekaj dni Časa za oceno priziva zoper občinski sklep, ki sta ga vložila Venier in komunistični rajonski svetovalec Marino Valle. Predstavitev arhiva Giulia Viozzija Včeraj so v okviru tedna kulturnih dobrin predstavili javnosti arhiv skladatelja Giulia Viozzija, ki so ga uredili v občinskem gledališkem muzeju Schmidi v Ul. Imbriani 5 s finančno pomočjo združenja Prijateljev muzejev »Marcello Mascherini«. Srečanje je spadalo v vrsto pobud, ki so jih že enajstič priredili občinski muzeji za zgodovino in umetnost, da bi tako seznanili široko publiko s kulturnimi dobrinami mestnih zbirk. V ta namen je ta teden vključno z nedeljo vstop v vse muzeje brezplačen. Pobude muzejskega tedna se bodo nadaljevale, in sicer danes bo v muzeju Sartiorio na Oširku Papeža Janeza XXIII 1 predstavitev keramične produkcije v Trstu v 18. stoletju, jutri bo v občinski galeriji na Trgu Unita izvedenka Daria Dossi predstavila razstavo kovancev iz 13. stoletja, v nedeljo, 10. decembra pa bodo predstavili publiki v muzeju Sartoriorestavrira-ni triptih Sv. Klare. Tržaški škof Bellomi je posvetil novomašnika Maksa Suarda (foto Balbi/KROMA) Boljunskemu župniku in škofovemu vikarju Francu Vončini je sinoči odleglo. Celih 32 let je bil novomašnik, od leta 1963 vse do včeraj, ko je bil v stolnici sv. Justa posvečen za duhovnika 29-letni Maks Suard, doma od Sv. Ivana, in ga s tem rešil težkega »bremena«. Kako dolgo je trajala Voncinova novomašniška doba (duhovnik ostane novomaš-nik dokler ne dobi naslednika) dovolj zgovorno pričata dva podatka: Vončina je postal duhovnik še za Časa 2. vatikanskega koncila; še leto dni pa bi se njegovo novomaš-ništvo ujemalo s Kristusovimi zemeljskimi leti. Dolgo obdobje torej. Slovenska cerkev v Italiji si je tacaš pomagala z duhovniki in patri iz Slovenije. Brez njihove pomoči bi ne zmogli pastoralnega dela, ve povedati škedenjski duhovnik Dušan Jakomin. Post slovenskih duhovniških poklicev je prekinil mladenič, ki prihaja iz italijanske družine, a se je odločil, da bo ministriral v jeziku stare mame. Maks Suard je obiskoval italijansko obvezno šolo in gradbeno srednjo solo, študiral je bogoslovje v Vidmu in v Trstu, zavedal pa se je svojega slovenskega izvora. Naučil se je zato slovenščine, ki jo sedaj govori tekoCe. Za duhovniški poklic se je odločil po številnih kontaktih, ki jih je imel z drugimi duhovniki. Z njim je postal včeraj duhovnik tudi Fabio Gol-linucci. Katedrala sv. Justa je bila sinoči prepolna. Med ljudmi so bili tudi številni slovenski verniki, predvsem mladi, skavti in elani župnijskih mladinskih skupin z Opčin in skupine Shalom od Sv. Ivana, ki so zasedli prednji del leve ladje v cerkvi. Maks Suard je želel, da bi bila maša, med katero bo posvečen v duhovnika, tudi v slovenščini. Ta njegova želja je prišla takoj do izraza že v uvodnem pozdravu' tržaškega škofa Bellomija v slovenščini. Slovenska beseda je nato odmevala v drugem berilu Mitje Peta-rosa in v evangeliju, ki ga je prebral openski župnik Zvone S trobelj. Tudi v uvodu pridige je Škof pozdravil »vse predrage prijatelje...«, zatem pa je med pridigo spet spregovoril v slovenščini o »pomenu duhovniškega poklica kot dokončne življenjske odločitve«. Ob oltarju ga je poslušalo 70 duhovnikov, pred oltarjem kakih tisoč vernikov: na sinočnji cerkveni svečanosti je dobila slovenščina svoje polnopravno mesto. Po pridigi je bila na vrsti posvetitev. Prav na koncu je škof poklical predse Maksa Suarda, mu stisnil roki, in Franc Vončina ni bil vec novo-masnik. Nova duhovnika sta (z novima diakonoma) pokorno legla na da in prisluhnila še litanijam. Včerajšnja cerkvena slo- vesnost v tržaški katedrah je bil velik dokaz strpnosti in sprejemanja slovenščine kot enakopravnega jezika v tukajšnji cerkvi. Ko si je tržaški škof Bellomi pred nekaj leti »upal« spregovoriti v našem jeziku med verskim obredom, so ga italijanski desničarski krogi nesramno napadli. Včeraj ni bilo tako. Gasi se vendarle spreminjajo. In ko smo ze pri Časih, še pomenljivo naključje: na včerajšnji dan je pred 30 leti drugi vatikanski koncil odobril dokument o cerkvi v modernem svetu, ki je odprl cerkvena vrata svetovnim jezikom. Dan kasneje (8. decembra 1965) se je koncil papežev Janeza XXIII. in Pavla VI. zaključil. Tri desetletja zatem ho danes Maks Suard v Ricmanjih zapel novo mašo. Tudi on je, navsezadnje, sin koncila. (M.K.) NOVICE lil Sporočilo Občine Devin - Nabrežina Občina Devin-Nabrežina daje na podlagi zasebne licitacije v zakup službo nabave in dobave jestvin ter proizvodov za pripravo in ohranjevanje jedi, ki so potrebni za jedilnice Doma za ostarele »F.lli Stuparich« v Sesljanu, šolske jedilnice ter jedilnice občinskih poletnih centrov za obdobje 1 (enega) leta 10/02/1996-31/01/1997. Zainteresirani bodo lahko dvignili izvod celotnega razpisa ter posebnega pravilnika zakupa v ekonomatu Občine Devin-Nabrežina, Nabrežina Kamnolomi 25, tel. 040 6703321. Prošnje za udeležbo za zgoraj navedeni zakup, v skladu s tem, kar je predvideno v dražbenem razpisu, je treba oddati na Občino najkasneje do 29.12.1995. do 12. ure. Pri padcu v podpalubje imel precej sreče V arzenalu sv. Marka se je vCeraj ponesrečil 34-letni delavec (imena do zaključka redakcije žal nismo izvedeli), ki pa je imel precej sreCe, saj se je le lažje poškodoval. Delavec je bil zaposlen na tankerju Agip Piemonte, na katerem potekajo razna vzdrževalna dela, ko mu je verjetno spodrsnilo in je padel v podpalubje, tri metre globoko. Na glavo (bil je brez zaščitne Čelade) mu je priletelo še neko orodje (kaže, da ga je pred tem imel v rokah). Na kraj je prihitelo osebje Rdečega križa, poklicali so tudi gasilce. Reševalna akcija je bila dokaj spektakularna, saj so ponesrečenca potegnili na krov kar z žerjavom. Odpeljali so ga v katinarsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da bo okreval v petnajstih dneh. PRAZNIK OTROK / PO DRUŠTVIH Miklavževanja razveselila otroke V Saležu, Borkovljah in Šempolaju Tudi letos je sv. Miklavž prišel na obisk v naše kraje in se ustavil na domovih, šolah, vrtcih ter po društvih, da bi obdaril otroke, ki so že nestrpno čakali na njegov prihod. Ustavil se je tudi v Saležu v prostorih kulturnega društva Rdeča zvezda, kjer je razveselil otroke iz vrtca iz Gabrovca ter iz osnovnih šol 1. maja 1945 iz Zgonika, Lojzeta Kokoravca - Gorazda iz Saleža in italijanske šole Emilio Gornici iz Zgonika. Prijetno vzdušje na miklavže-vanju so pripravili otroci amaterske skupine Jake Stoka s Prošeka-Kontove-la. Na odru so se zvrstile vile, palčki in zajčki, ki so skupaj zapeli in zaplesali ob pričakovanju priljubljenega gosta. Ko se je le-ta v spremstvu dveh angelčkov prikazal, so mu pomagali nositi težke žaklje z darili. Utrujeni stari gospod se je usedel in začel deliti darila otrokom, ki so mu v dokaz, da so bili v teku tega leta pridni, zapeli in recitirali nekaj pesmi. Daril so bili deležni tudi njihovi učitelji, mali igralci s Pro-seka-Kontovela ter Zvonka Guštin, ki je igrico pripravila. V svojem govoru otrokom je sv. Miklavž omenil tudi otroke iz Bosne, ki so lani ob tem času zaradi vojne tvegali svoja še zelo mlada življenja, letos pa bi jim rad prinesel pravico do miru in svobode. Pozorni pogledi otrok so v sredo popoldne na sedežu TPK Sirena sledili igrici Peter in volk, ki je popestrila letošnje miklavževanje v Barko vi j ah. Priredila sta ga otroški vrtec in osnovna šola Frana Šaleškega Finžgarja v sodelovanju z domačim kulturnim društvom. Malčki in njihovi starši so se na- smehnili igrici, seveda pa je naj večje pričakovanje vladalo za prihod prijatelja otrok. Miklavž je res prispel in prinesel s sabo polno daril, ki jih je razdelil otrokom. Malčki so se mu zahvalili, nato pa takoj radovedno pokukali, kaj jim je mož z belo brado tako radodarno poklonil. Miklavž je imel v začetku tedna Roberta Leopardija, ki je s svojimi polne roke dela (in daril). V Sempo- lutkami popestril popoldan in spravil laju se je predstavil otrokom že v to- otroke v dobro voljo. Glavni protago-rek. Miklavževanje je priredilo do- nist srečanja pa je bil, seveda, Mik-mače SKD Vigred v dvorani osnovne lavž, ki je dobrohotno obdaril šempo-šole, nanj pa je povabilo tudi lutkarja lajske otroke. DANES V KULTURNEM DOMU PROSLAVA Petdeset let Radia Trst A Nastopili bodo zbora Hrast iz Doberdoba, Jocobus Gallus s Trsta in godalni orkester Slovenska radijska postaja Radio Trst A obhaja 50. obletnico svojega delovanja. Ta pomemben jubilej bodo ustvarjalci slovenskih oddaj Deželnega sedeža RAI za Furlanijo - Julijsko krajino obeležili s slovesno proslavo, ki bo danes, 8. decembra ob 18. uri. Nastopila bosta mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba in pevski zbor Jacobus Gallus iz Trsta pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča, ki bosta izvajala Začetki pred radijskim mikrofonom Rožančeve, Vrabceve in Merkujeve skladbe ter godalni orkester, ki ga vodi Črtomir SiškoviC, hkrati pa nastopa kot solist. Slednji bo izvajal Koncert za violino in godala v a duru Giuseppeja Tartinija ter Merkujevo Slovensko rapsodijo za godala Ali sijaj, sijaj, sonce. V skupni izvedbi bodo zbora in godalni orkester na koncu izvajala Vrabčevo Zdravljico. Vmes bodo seveda slavnostni govor in pozdravi. Zaradi neposrednega prenosa prireditve so gostje naprošeni, da pridejo v dvorano četrt ure pred pričetkom. Ob 50. obletnici Radia Trst A je izšla tudi obsežna knjiga z bogatim slikovnim in dokumentarnim gradivom, ki zajema petdeset let življenja slovenske radijske postaje. Delo obsega tudi precej časopisnih člankov, ki ni nova pri takšnih hvalevrednih pobudah. Gradivo je zbrala in knjigo sestavila ter uredila Lida Turk, grafično oblikovanje in platnica pa je delo mladega oblikovalca Rada Jagodica. Občina Dolina: Pomagajmo Enricu! Uprava občine Dolina poziva občane, naj izkažejo svojo solidarnost Enricu. Gre za dvajsetletnega fanta, ki se je hudo poškodoval v avtomobilski nesreči in je bil zato podvržen številnim operacijam in zdravilnim posegom v raznih bolnicah od Gortine do Dunaja. Njegov kalvarij je dolg in zelo drag. 180 milio-nov znaša samo zadnji račun, ki je doslej prišel do ene milijarde. V ta namen sta bila odprta v občini dva tekoča računa, in sicer pri Tržaški kreditni banki - Agencija Domjo T/R št. 3116/39 in pri Tržaški hranilnici Banka d.d. - Agencija Boljunec T/R št 37390. Pomorsko ribištvo v Ljubljani V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani bodo danes ob 11. uri predstavili knjigo Bruna Vol-pija Lisjaka Slovensko pomorsko ribištvo skozi stoletja od Trsta do Timave. Srečanje z avtorjem in njegovim delom bo v petek, 8. decembra ob 11. uri, ko bosta o obeh spregovorila akademik dr. Milko Ma-ticetov in kustodinja Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Zora Žagar. Sporočilo zgoniške občine V zvezi z deželnim zakonom z dne 4.9.1990, ki določa pravila o zaščiti domačih živali in popisovanju psov ter z zakonom št. 281 z dne 18. avgusta 1991 zgoniška občinska uprava vabi vse lastnike in imetnike psov, bivajoče v občini Zgonik, da se javijo s svojim psom do konca februarja 1996 na županstvu v Zgoniku, vsak petek od 11. do 12. ure in izpolnijo prošnjo za vpis v deželni seznam psov. Popis bo opravil pristojni živinozdravnik. Morebitni kršitelji bodo kaznovani v skladu z veljavnimi pravih. V NEDELJO V PROSVETNEM DOMU VČERAJ-DANES Dramska skupina iz Ospa gostuje pri KD Tabor V sivih zimskih nedeljskih popoldnevih si marsikdo želi alternative od običajnega večnega sedenja pred televizijo, čuti potrebo po sprostitvi in, zakaj ne, tudi po zdravem smehu. Izkušnje preteklih let so narekovale društvu Tabor, da v ta namen navezuje stike s sorodnimi društvi za popestritev svoje kulturne ponudbe. Po izredno uspelem gostovanju celjske dramske skupine bo tokrat prvič gost na Opčinah KUD Domovina Osp, drugače že dobro znano po svojih veseloigrah predvsem v Bregu. Osapsko društvo, ki bo ’97 leta praznovalo stoletnico ustanovitve, je pred leti obnovilo svoje delovanje, s katerim širi in ohranja kulturnotvornost svojega kraja. Izdali so tudi Osa-pske Štorje, to je monografijo Ospa, tega majhnega obmejnega kraja pod Mačkoljami in pesniško zbirko domačega pesnika Ivana Novaka. V okviru društva pa je, vsaj v zamejstvu, najbolj odmevna zelo vitalna dramska skupina, ki jo sestavljajo gledališki entuziasti, ki se najraje preizkušajo v komedijah. Tako imajo za seboj že sedem premier, poleg več krajših prizorov ali skečev, ki jih pripravljajo za popestritev kulturnega programa ob raznih prireditvah. V skupini se družijo igralci iz Škofij, Dekanov, Bezovice, Predloke in Ospa. Nedeljsko komedijo v treh dejanjih Poročil se bom s svojo ženo v režiji Janka Kleibencetla je delo Marjana Marinca, ki ponazarja, kako hitro se je mogoče v zakonu skregati zaradi drobnih nesoglasij, nezaupanja drug v drugega. Včasih nam je hudo žal, da se ne znamo obvladati, da prehitro vzplamtimo in trmasto vztrajamo pri svojih neumnih odločitvah, Čeprav bi radi nazaj, smo pretrmasti in nepopustljivi. V komediji se zvrsti nekaj takih življenjskih situacij. Nasmejmo se ob njih. (-h-) Danes, PETEK, 8. decembra 1995 BREZM. SPOČETJE Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.49 - Luna vzide ob 17.05 in zatone ob 8.17. Jutri, SOBOTA, 9. decembra 1995 VALERIJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 4,3 stopinje, zračni tlak 1016.4 mb narašča, veter 25,2 km na uro vzhodnik, vlaga 81-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 11.4 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI STA SE: Giada Malfassi in Federica Ro-manazzi. UMRLI SO: 83-letna Nerina Colombi, 86-letna Fiorenza Castelli, 85-letna Avelina Pauletich, 69-let-na Lucilla Regolin, 86-letna Giuseppina Buzan, 74-letna Margherita Travan, 74- letni Ricciotti Bonazza, 75- letni Mario Carli. OKLICI: uradnik Gian- franco Roghich in pro- dajalka Gabriella Cernec-ca, delavec Dario Zorzetto in slaščičarka Romana Rostohar, trgovec Gianluca Bonivento in trgovka Sa-mantha Porcu, natakar Massimo Fattorusso in prodajalka Manuela Fa-bris, zdravnik Enzo Bossi in zdravnica Angela Mar-zari, trgovec Raniero Vare-sano in prodajalka Maria Elena Giacchetti, komercialist Pierpaolo Zurio in termoenergetski tehnik Marina martinoviC, zidar John Ingrasciotta in pomočnica Antonina Russo, podjetnik Maurizio Lo Pinto in univ. študentka Barbara de Candido. □ LEKARNE Od PONEDELJKA, 4., do NEDELJE, 10. decembra 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14 (tel. 631661), UL Zorutti 19 (tel. 766643), Ul. Flavia 89 - Zavije (tel. 232253). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Zorutti 19, Ul. Giulia 1, Ul. Flavia 89 (Zavije). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (tel. 635368). PETEK, 8. decembra 1995 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Korzo Italia 14 (tel. 631661) Ul. Zorutti 19 (tel. 766643), Ul. Giulia 1 (tel. 635368), Ul. Gavana 11 (tel. 302303), Ul. Bernini 4 (tel. 309114), Ul. Ginnasti-ca 6 (tel. 772148), UL dell’Orologio 6-U1. Diaz 2 (tel. 300605), Istrska ulica 33 (tel. 638454), Ul.Dante 7 (tel. 630213), Ul. Oriani 2 (tel. 764441), Ul. Flavia 89 - Zavije (tel. 232253). ZGONIK - Božje polje (tel. 229373). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14, Ul. Zorutti 19, Ul. Flavia 89 (Zavije). ZGONIK - Božje polje 1 (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 19.30 Ul. Gavana 11, Ul. Bernini 4, Ul. Ginnastica 6, Ul. dell’Orologio 6-U1. Diaz 2, Istrska ulica 33, Ul. Dante 7, Ul. Oriani 2. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Zorutti 18, Ul. Giulia 1, Ul. Flavia 89 (Zavije). ZGONIK - Božje polje 1 (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 UL Giulia 1 (tel. 636368. Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. RAI Deželni sedež za Furlanijo-Julijsko krajino vljudno vabi na PROSLAVO OB 50-LETNICI RADIA TRST A Prireditev bo v Kulturnem domu v Trstu danes, 8. t. m., ob 18. uri. Nastopila bosta MePZ “Hrast" iz Doberdoba in zbor “Jacobus Gallus" iz Trsta pod vodstvom Hi-larija Lavrenčiča ter godalni orkester z violinistom Crtomirom Siskovičem Zaradi neposrednega prenosa je publika naproSena, da pride v dvorano četrt ure pred pričetkom. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO ZVEZA VOJNIH INVALIDOV NOV združenje aktivistov osvobodilnega gibanja PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU v sodelovanju s krožkom KRUT vabijo na tradicionalno novoletno družabnost ki bo v četrtek, 28. decembra 1995, ob 17. uri v Gorici v veliki dvorani UGG na trgu Battisti. Vstop samo z vabili, ki so na razpolago na sedežu organizacij v Ul. Cicerone 8 in 8/b, tel. St. 3720062. Za udeležence družabnosti je možnost avtobusnega prevoza v Gorico in nazaj. SKD I. GRUDEN pod pokroviteljstvom Zadružne kraške banke, v sodelovanju s Kraško gorsko skupnostjo vabi na ogled iv.RAZSTAVE “KAMEN Razstavljajo krajevni obrtniki in oblikovalci kraškega kamna v župnijski dvorani v Nabrežini do lo. in v nedeljo, 17. decembra s sledečim umikom: delavniki od 18. do 20. ure Prazniki od lO. do 12. ure ter od 16. do 20. ure GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na Zaključni koncert v nedeljo, 10. t.m., ob 17. uri v občinskem gledališču F. Prešeren - Boljunec ____________KINO ARISTON - 16.15, 18-15, 20.15, 22.15 »Jade« , r- William Friedkin, prepovedan mladini pod 18. letom. EKCELSIOR - 15.15, 17'00, 18.45, 20.30, 22.15 “Pocahontas«, risani film. Prod. VValt Disney. EXCELSIOR AZZURRA- 16.00, 18.00, PRENOVLJENA TRGOVINA Pohištvo m nudi v mesecu decembru Promocijske cene na novih razstavljenih artiklih TRST - Ul. S. Cilino 38 Tel. 040/54390 20.00, 22.00 »II profumo del mosto selvatico«, i. Keanu Reeves. AMBASCIATORI 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Gašper«, r. Števen Spielberg. NAZIONALE 1 - 15.45, 18.45, 21.45 »Braveheart -Cuore impavido«, i. Mel Gibson, Sophie, Marceau. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Forget Pariš«, i. Billy Cristal, Debra VVinger. NAZIONALE 3 -18.15, 20.15, 22.15 »I ragazzi del-la notte«, r.-i. Jerry Gala, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 4 -16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »La pazzia di Re Giorgio«, r. Nicholas Hytner. NAZIONALE DISNEV -16.15 »Santa Clause«, i. Tim Allen. MIGNON - 15.15, 17.30, bO^JČlU BAMiLA ') HIŠNI TEKSTILNI ARTIKLI ZENSKO IN MOŠKO PERILO PIŽAME-HALJE-TRENIRKE ŽENSKA OBLAČILA IN PLAŠČI v decembru odprto tudi ob nedeljah in ponedeljkih Ul. Ginnastica 22 Tel. 7600051 KI) RDEČA ZVEZDA uabi na OSREDNJO PROSLAVO ob 50-Ietnici kulturnega delovanj a ki bo v š.k.c. v Zgoniku danes, 8. t. m., ob 17.30 18.45, 20.30 »Mortal Kom-bat«, i. Christopher Lam-bert. CAPITOL - 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »II primo ca-valiere«, i. Sean Connery, Richard Gere. Zadnji dan. ALCIONE - 17.00, 19.30, 22.00 »Apollo 13«, r. Ron Hovvard, i. Tom Hanks, Bill Paxton, Kevin Bacon. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.15 »L’uomo delle stelle«, r. Giuseppe Toma-tore, i. Sergio Castellitto. il PRIREDITVE KD GRAD prireja tradicionalno BOŽIČNO RAZSTAVO lesenih, bakrenih in keramičnih izdelkov danes, 8.12., jutri, 9. in 16.12. ter nedeljo, 10. in 17.12. v društvenih prostorih pri Banih s sledečim urnikom: delavniki 18.-20.00, prazniki 16.-20.00. Toplo vabljeni! VABIMO vas v TrebCe na KONCERT skladb baročnih skladateljev lomel-lija, Ricciottija, Geminia-nija, Haydena in drugih v izvedbi Godalnega orkestra glasbene šole Postojna pod taktirko dirigentke Marinke Kukec-JurkiC jutri, 9. t. m., ob 19. uri v cerkvi sv.Andreja. KROŽEK 1991 Devin -Nabrežina -"DOVOLJ JE KRVI IN VOJNE. POTREBUJEMO KRUHA IN MI-RU”(Ivo Andric). Potujoča fotografska razstava o vojni v Bosni, ki so jo organizirali ACLI-ENAIP in Zveza E. Balducci. Fotografija: Danilo Krstanovic, izbira tekstov: Božidar StanišiC in prevodi: Aliče Parmeggia-ni. Razstavo si bo mogoče ogledati ob delavnikih od jutri, 9. do 12. t. m., od 9. do 12. ure v srednji šoli De Marchesetti v Sesljanu -Naselje sv. Mavra. KD RDEČA ZVEZDA vabi na prizorček “Priprava na zlato poroko", avtorica Gizela Budin - Pegan. Režija A.Petje. Igrajo amaterski elani KD Rdeža zvezda ter na razstavo dokumentacij ob 50-letne-mu kulturnemu delovanju. Salež - sedež društva in občinska knjižnica jutri, 9. t. m., ob 20. uri ter v nedeljo, 10. t.m ., ob 18.uri. MARIJIN DOM pri Sv. Ivanu in otroški zbor Kresnice gostujeta mladinsko skupino s Proseka-Konto-vela s predstavo “SALON EXPON” v nedeljo, 10. t. m., ob 16.30 v Ul. Brande-sia 27. Toplo vabljeni mali in veliki. SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom. Do 10. decembra razstavlja DEMETRIJ GEJ. Ogled ob delavnikih med 16. in 20. uro ter ob prireditvah. BIVŠA DRUŠTVENA GOSTILNA V RICMANJIH vabi na ogled likovne razstave Liliane Spirito do 10. decembra. SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom. V nedeljo, 10. t. m., ob 17. uri gostuje KUD Domovina iz Ospa z veseloigro POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO. Vabljeni na prijeten popoldan! V NEDELJO, 10. t. m., ob 17. uri priredi župnija Repentabor v Kulturnem domu na Colu PREDSTAVITEV ZLOŽENKE O RE-PENTABRU. Predstavitev bo spremljal kulturni program na katerem bodo sodelovali OPZ Zvonček in MePZ Repentabor ter kot gost večera Mladinski pevski zbor Vesela pomlad iz Opčin s programom, ki ga je predstavil na gostovanju po Rusiji, Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vas vljudno vabi v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu v ponedeljek, 11. t. m., ob 20.30 na otvoritev razstave SLOVENCI V LONDONU 1991-1994. Razstavo bo odprla arh. Jana Valencie iz Londona. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v torek, 12. t. m., ob 17.30 na predstavitev kasete KONTAMINACIJA besedilo in glasba PAOLO PAOLIN PRIVITERA. O avtorju in kaseti bo spregovoril Boris Kobal. OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu obvešča, da se bo miklavžev knjižni sejem nadaljeval Se v torek, 12. t. GLASBENA MATICA TRST - Koncertna abonmajska sezona 95/96 v Kulturnem domu v Trstu -V torek, 12. t. m., ob 20.30 GODALNI KVARTET GM. bodeluje Aljoša Starc, klavir. (Osterc, Beethoven, Schumann). Vabljeni! KLUB PRIJATELJSTVA vabi v torek, 12. t. m., ob 16. uri v Ul. Donizetti 3 v Trstu na ogled zelo lepih in zanimivih diapozitivov MOJA AFRIKA, ki jih je posnela goriska učiteljica in laična prostovoljka v misijonih gde. Tereza Srebrnic. Diapozitive bo spremljala bogata razlaga. SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom. Lojze Abram nam bo s sliko in besedo prikazal NARAV- NE ZNAMENITOSTI AMERIŠKEGA JUGOZAHODA v torek, 12. t. m., ob 20. uri. Vabljeni! SLOVENSKA VINCEN-CIJEVA KONFERENCA in Klub prijateljstva vabita Člane in prijatelje k DUHOVNI PRIPRAVI ZA BOŽIC, ki bo v Četrtek, 14. t. m., ob 16. uri pri Šolskih sestrah pri Sv. Ivanu v Trstu, Ul. delle Doccie 34. sv. Mašo bomo darovali za duhovne poklice in za mladino. Sledila bo družabnost. SKD VIGRED prireja MIKLAVŽEV IN BOŽIČNI SEJEM knjig in ročnih del v nedeljo, 17. decembra od 17. do 19. ure, v sredo, 20. decembra in v Četrtek, 21. decembra od 16. do 19. ure v druStvenh prostorih v Sempolaju. DRUŠTVO SLOVENSIH IZOBRAŽENCEV vabi v petek, 15. t. m., ob 18. uri na POGOVOR O DUŠANU PLENIČARJU ob tretji obletnici njegove smrti. Pogovor v okviru razstave SLOVENCI V LONDONU 1991-1994 bo vodil Ivo Jevnikar. PIHALNI ORKESTER BREG - Dolina vabi ob 100-letnici ustanovitve na SLAVNOSTNI KONCERT, ki bo v nedeljo. 17. t. m., ob 17. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. ŽUPNIJA REPENTABOR priredi v nedeljo, 10. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu predstavitev zloženke o Repen-tabru. Predstavitev bo spremljal kulturni program OBVESTILO vsem kulturnim in športnim društvom sprejemamo vsak dan do 15. decembra 1995 PUBLIESTU SRL Ul. Valdirivo 36 1- nadstr. - Trst ali po telefonu na št. 361888 od 8.30 do 12.30 . V sredo, 6. t. m. je na tržaški univerzi z uspehom diplomirala iz farmacevtske kemije Irene Vremec Čestitajo ji vsi domači na katerem bodo sodelovali OPZ Zvonček in MePZ Repentabor ter kot gost večera Mladinski pevski zbor Vesela Pomlad z Opčin s programom, ki ga je predstavil na gostovanju po Rusiji. Vabljeni! [3 OBVESTILA SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi jutri, 9. t. m. na svoj REDNI OBČNI ZBOR. Na sporedu bodo poročila odbornikov, pogovor o delovanju v tekoCen delovnem letu in volitve novih odbornikov. Sledila bo zakuska in družabnost. Začetek ob 18.30. ZA UDELEŽENCE zimovanja BOHINJ 1995/96! Srečanje, ki bi moralo biti v nedeljo, 10. t. m., ob 15. uri v MarijaniSCu je preneseno na torek, 12. t.m., ob 16. uri. UPRAVA občine Zgonik vabi vaščane iz Saleža na JAVNI SESTANEK, ki bo v ponedeljek, 11. t. m., ob 20.30 v prostorih KD RdeCa zvezda. Na srečanju bo govora o problemih, ki so posredno ali neposredno vezani na delovanje občinske uprave. UPRAVA občina Dolina obvešča, da bo javni sestanek v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu v torek, 12. t. m., ob 20. uri. SK BRDINA obvešča, da bo v sredo, 13. t. m. IZREDNI OBČNI ZBOR v Domu Brdina na Opčinah s pričetkom ob 20. uri. V ČETRTEK, 14. t. m. bo OBČNI ZBOR barkovljanskega društva na sedežu PK Sirena ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. SKD TABOR -Opčine organizira LIKOVNI TEČAJ za odrasle, ki bi se radi naučili risanja, slikanja, oblikovanja neglede na svoj talent. TeCaj bo vodila akademska slikarka ANI TRETJAK, Prvo informativno srečanje bo v Četrtek, 14. t. m., ob 20.30. OBČINA Devin - Nabrežina prireja tečaje angleščine, nemščine in slovenščine, ki se bodo vršili od januarja do junija 1996. Interesenti lahko dvignejo vpisne pole v občinskem uradu za Šolstvo in kulturo, soba St. 2 (tel. St. 6703111) od 9. do 11.30 do petka, 15. decembra t.l. PREDSEDNIK Slovenskega raziskovalnega instituta sklicuje IZREDNI OBČNI ZBOR v ponedeljek, 18. t. m., ob 19. uri v prvem sklicu in ob 19.30 v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20 v Trstu. MALI OGLASI tel. 040-361888 stanju (zelo malo rabljen). Tel. od jutri do Četrtka po 20. uri na St. 040/823054. PRODAM polžaste stopnice: premer 120 cm , visina 3 m. Kličite v večernih urah na St. 220547. PRODAM smučarske Čevlje St.38, rabljene samo nekajkrat. Cena pod dogovoru. Tel. St. 228562. GRAMOFONSKE ploSCe na 33 in 45 obratov iz let 60/70: Slovenski oktet, Slak, Berdorfer, Kovačič ter 28 nemških marš na pihala prodam amaterju. Imam tudi 46 starih ploSC na 78 obratov z arijami znanih oper v izvajanju znamenitih pevcev. Tel. St. 040/943388 - zvečer. PRODAJAM božične smrečice vseh velikosti. Družina Lupin, Ul. Trieste 347 ( zraven goriskega pokopališča). Tel. št. 0481/21227. UCENCI in učiteljice COS P. Tomažič v Trebčah obveščajo prijatelje in vaSCane, da so na razpolago izvirne ročno izdelane voščilnice z božičnimi in kraškimi vzorci. Izkupiček je namenjem ureditvi šolskih prostorov. GOSPA z izkušnjami isce delo kot hiSna pomočnica ali varstvo otrok v jutranjih urah. Tel. St. 0038667/31261. DIPLOMIRANI geometer- praktikantka iSCem delo v popoldanskih urah. Tel. St. 040/44710. NUJNO iSCemo delavca za izdelavo lesene embalaže in veSCega pri delu z viličarjem. Tel. po 19. uri na St. 0481/884251. SLAŠČIČARNA Saint Honore zaposli vestno pro-dajalko-vajenko. Tel.ob poslovanju trgovine na st. 213055. DIPLOMIRANA na fakulteti tujih jezikov z izkušnjo poučevanja nudi lekcije iz angleščine in SpanSCine. Tel. 040/308089. NEVERJETNO, ampak resnično! Se danes se ni javil noben odvetnik, ki bi mu bila pri srcu uporaba slovenskega jezika v civilni pravdi na tržaškem sodišču. Zato ponovim že Se MtI^K nŽsITdnjidan od ponedeljka do petka vecktat objavljen klic na pomoč! Tel. st. 040/228779. OSMICO imata odprto Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15/a. Vabljeni! OSMICO v Lonjerju je odprl Edi Glavina. Toti belo in Črno vino. Poskrbljeno je za prigrizek. OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko BriSCak v BriSCah. OSTROUSKA je odprl agriturizem v Zagradcu st. 1. V DOBERDOBU je Berto TonkiC odprl osmico. Toci belo in Crno vino ter nudi domač prigrizek. PRISPEVKI POHIŠTVO rabljeno in novo po prilični ceni, otroška soba, knjižna omara, kuhinjsko pohištvo in veliko drugih artiklov. Tel. St. 575145, 350150. PRODAM Ford Escort 1600 CLX, letnik ’91, rdeCe barve, 70.000 km, v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na St. 040/228967. LANCIA BETA coupb 1600, modre barve, letnik ’83 v odličnem stanju prodam. Tel. St. 040/200757. PRODAM avto Polo Volksvvagen Gl 1100, letnik ’92. Tel. na St. 0481/78092 ali v večernih urah na St. 040/392715. PRODAM Sintetiser Jani aha DX-7 2 D s stojalom in kovčkom v odličnem Danes, 8. decembra 1995 bi naša draga mati Marička praznovala 100. rojstni dan. Nanjo se spominja sin Drago Slavec z družino in v njen spomin daruje 50.000 lir za KD Valentin Vodnik iz Doline. Namesto cvetja na grob nenadomestljive Ani Grgič darujeta družini Lorenzi, družina Zoch in družina Fortuna 140.000 lir za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob g. Stane Caharija vd. Zadnik darujejo elani družine Gruden (Nabrežina Kamnolomi 1) 175.000 lir za SKD Igo Gruden. Namesto cvetja na grob Mirka Husel darujejo družina Škabar (Repen 135) 15.000 lir, družina Forza-Kjuder (Repen 136) 15.000 lir in družina Škabar (Repen 104) 15.000 lir za repentabrsko cerkev. Ob smrti oCeta Mirka Husel daruje hči z družino 100.000 lir za repentabrsko cerkev. Ob smrti drage žene in matere Ane Grgič daruje mož z družino 300.000 lir za repentabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob Ane Grgič daruje družina Forza-Kjuder 20.000 lir za repentabrsko cerkev. Zahar Rudi daruje 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim BorSt-Zabrežec. V spomin na Vojka Bandelj darujejo Ksenija, Vinko in Masa 100.000 lir za obnovo stadiona 1. maj, 50.000 lir za SPDT in 50.000 lir za SKD Tabor -Opčine. V spomin na Ginevro Miklavec daruje Roža Pockar 25.000 lir za Sklad Ota, Luchetta, D’Angelo, Hrovatin. V spomin na Ginevro Požar por. Miklavec daruje družina Švara iz Boljunca DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. 70.000 lir za KD Ivan Grbec. Ob 3. obletnici smrti Rudija GergiCa darujeta družini Grgič in Iskra 100.000 lir za Stranko komunistične prenove. Ob 3. obletnici smrti dragega brata Rudija GergiCa ter v spomin na pokojne starSe daruje Marjeta 50.000 lir za SKD Vigred. SreCko Colja daruje 50.000 lir za obnovo doma TPPZ Finko Tomažič. Namesto cvetja na grob Morena Malalan darujejo lastniki trgovine Časa del detersivo na Opčinah in Kristjanove sodelavke 100.000 lir za Onkološki center. Namesto cvetja na grob drage Ani Grgič darujeta družini Hrovatin in PeCar 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Morena Malalan darujeta Vida in Vinko Ražem 20.000 lir za SKD Grad. V spomin na Morena Malalan daruje Pavel Malalan z družino 25.000 lir za SKD Grad in 25.000 lir za Zadrugo Ban. V spomin na Morena Malalan daruje Ernest Malalan z družino 50.000 lir za SKD Grad. 8.12.1989 8.12.1995 Ob 6. obletnici smrti Vladimirja Kocjančiča se ga spominjata žena Meri in sin Maurizio Dolina, 8. decembra. 1995 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040-768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 KLUB GORIŠKE MLADINE Mladi vnašajo nove poglede v našo stvarnost V načrtu imajo marsikaj KULTURA / TRETJI DEL "PUPPET FESTIVALA" Razstava miniaturnih papirnatih gledališč Na ogled je v nekdanjih zaporih na gradu Ogledi za otroke in srečanja z ilustratorji S predsinočnjega odprtja razstave v grajskih zaporih (foto Bumbaca) Klub goriške mladine je ime mladinski skupini, ki se je oblikovala v zadnjem Času in se je pred nekaj dnevi predstavila javnosti z organizacijo koncerta-plesa dveh slovenskih goriskih glasbenih skupin: “Juke Box” in “R.M. Projekt”. Slednji so celo prvič nastopili v naših krajih, sicer pa je ta nastop bil uvod v turnejo, ki jih bo popeljala do konca leta po celi Sloveniji od Celja do Ljubljane in Maribora. Na turneji bodo med drugim predstavili svojo uspešnico “Hočem tvojo pi...”, ki je eden najbolj poslušanih hitov v vseh slovenskih diskotekah. Koncert-ples je povsem uspel, tako da so organizatorji odločili, da bodo tudi v naslednjih mesecih ponudili slovenski mladini še nekaj takih dance večerov, seveda v nekoliko spremenjeni obliki. Klub goriške mladine sestavlja v glavnem višješolska in univerzitetna mladina. ZaCeh so se zbirati pred približno dvema mesecema z namenom, da ponudijo goriškemu prostoru take pobude, ki bi šle preko že ustaljene prakse organiziranih dejavnostih. V prvi vrsti hoče ta skupina mladih Cim bolje spoznati prostor, v katerem živi in to tako, da najprej analizira organiziranost slovenske manjšine, nato pa se želi opremiti s Čimbolj obsežnimi informacijami tako iz širšega italijanskega prostora kot tudi iz ma- tične domovine. V ta namen so priredili pogovor o nastanku in razvoju dveh manjšinskih krovnih organizacij SSO in SKGZ. Na srečanju z mladimi sta dr. Damjan Paulin in dr. Boris Peric obrazložila zgodovinsko ozadje nastanka in pa vlogo, ki jo imata ti dve organizaciji pri uveljavljanju narodnih interesov. Na večeru je seveda prišlo do izraza tudi zanimanje mladih glede bodočih sprememb znotraj manjšine in možnosti, da bi se razlike med dvema taboroma čimbolj zgladile v korist enotnega nastopanja. To se je izkazalo kot velika potreba, ki jo čutijo mladi, in kot ena glavnih prioritet v manjšinskem prostoru. Zato je med nameni Kluba tudi ta, da se Čimbolj valorizirajo zlasti tisti manjšinski interesi, ki nedvomno predstavljajo nek skupni imenovalec za veliko večino Slovencev. V tem propozitivnem in konstruktivnem duhu bodo seveda organizirani tudi naslednji večeri namenjeni go-riški mladini. Ob koncu bi še dodali, da ima Klub goriške mladine pokrajinsko razsežnost in je torej namenjen mladini vseh goriških občin. Včlanjevanje se je komaj pričelo in za vsako informacijo se lahko obrnete na naslednje elane: Katja Culot, Maja Humar, Manuel Soban, Mitja Primožič, Mara Cemic in Aljoša Devetak. Na goriškem gradu so v sredo zveCer otvorili zanimivo razstavo miniaturnih papirnatih gledališč z naslovom “Teatrini di carta, teatrini d’autore”. Razstavo je priredil Center za lutkovno gledališče CTA, uredil jo je Mario Serenellini, ki ji sledi od prve postavitve do danes, ko je dosegla deseto izvedbo. Kot je povedal umetniški vodja CTA Roberto Piaggio, spada razstava v sklop prireditev “Alpe Adria Puppet Festivala”, ki se je začel letos poleti z lutkovnimi predstavami po mestnih ulicah in trgih. Druga faza festivala se je odvijala meseca septembra s predstavami, laboratoriji in prireditvami na gradu. Goriški občinski odbornik za kulturo Antonio Devetag je pozdravil v imenu občinske uprave, ki je med pokrovitelji raz- stave, in podčrtal, da spada v okvir pobud, ki bodo v tem mesecu popestrile kulturno dogajanje v mestu. Tretji sklop “Puppet Festivala” se je začel prav z otvoritvijo razstave. Poleg razstave so organizatorji pripravili poseben program za osnovnošolce v soglasju s šolskim skrbništvom, ki je med pokrovitelji prireditev. Predvideni so vodeni ogledi razstave, med katerimi bodo miniaturna gledališča zaživela z glasbo in ani-mirajem, ter laboratoriji s priznanimi ustvarjalci li-teranih del in ilustratorji knjig in stripov za otroke. Goriške otroke bosta obiskala ilustrator Francesco Tullio Altan in japonska umetnica Fusako Yusaki. Francesca Beltrame pa bo vodila srečanje z otroki in učitelji: prikazala bo razne tehnike izdelovanja papirnatih gledališč. Mario Serenellini je povedal, da se je razstava sproti dopolnjevala z novimi eksponati. Poleg tega je prisotnim prikazal zanimivosti posameznih del. Nekatera izmed njih so stara že preko sto let in predstavljajo dragoceno pričevanje takratne tehnike in umetniškega ustvarjanja, prihajajo pa iz cele Evrope. Izdelovanje miniaturnih gledališč predstavlja izziv za umetnike in.možnost estetskih poskusov tudi za navadno gledališče. Za gledalce pa pomenijo povratek k drugačnim umetniškim zvrstem, ki so lahko zelo zanimive za otroke in tudi za odrasle, saj spodbujajo domišljijo in kreativno izražanje. Razstava bo na ogled do 14. januarja v prostorih nekdanjih zaporov na goriškem gradu. ŠTANDREŽ / PRIREDITVE OB 50-LETNICI KD OTON ZUPANČIČ V domu A. Budal samostojna razstava Fabia Devetaka V domu Andrej Budal je bila v sredo druga iz niza prireditev, ki jih KD Oton Zupančič pripravlja ob 50-letnici ustanovitve. Odprli so kar dve razstavi: v preddverju fotografsko dokumentarno razstavo o polstoletnem delovanju društva. Razstavo so pripravili Fabio Devetak, Romano Petejan in VValter Nanut. Gradivo je večidel iz osebnega arhiva Romana Petejana, nekaj so posodili tudi n ekdanji in sedanji člani društva. Domačemu občinstvu pa se je s samostojno razstavo barvnih fotografij predstavil Fabio Devetak, član Skupine 75, ljubiteljski fotograf, ki z ustvarjalnostjo in občutkom nadgrajuje to, kar "vidi” objektiv fotoaparata in ga usmerja v podrobnosti, ki bi sicer ostale neopazne. Predmet zanimanja je za Devetaka še zmeraj narava ali krajina, ki pa jo zna prikazati na poseben način, kakor je na kratki predstavitvi povedal Rafael Podobnik, ki je tudi avtor besedila na upo-gnjenki, ki je na razpolago obiskovalcem. Program večera je spo-polnil zbor goriških upokojencev pod vodstvom Elde Nanut. Prireditve v Kulturnem društvu Oton Zupančič se bodo nadaljevale tudi v prihodnjem tednu: v četrtek, 14. t.m. bodo predstavili publikacijo, ki jo je napisal in uredil Marko VValtritsch, v soboto, 16. decembra pa bo osrednja proslava ob zlatem jubileju. PREDSTAVITEV / NA POKRAJINI, Kako je fašizem pregnal nemške goriške družine Avtor knjige živi v Braziliji V ponedeljek zvečer so v pokrajinski sejni dvorani predstavili zanimivo knjigo z naslovom “La saga di una famiglia” in s podnaslovom “Da Gorizia al Brasile 1922-1947”. Avtor knjige, Giorgio Mario von Leit-geb je zbral pričevanja družine avstrijskega izvora, ki je v obdobju av-stroogrskega cesarstva (od leta 1726) živela v Gorici. V uvodnem pozdravu je pokrajinski odbornik za kulturo Petiziol dejal, da je knjiga odkrila boleče zgodbe družin, ki so bile vezane na avstroogr-sko državo in ki so se popolnoma vključile v go-riško stvarnost. Po koncu prve svetovne vojne je Gorica prišla pod Italijo in od leta 1922 naprej je začel fašizem z nacionalistično politiko pre- KINO GORICA VITTORIA 16.00-18.00-20.00-22.00 »Dredd - La legge sono io«. Igra Sylve-ster Stallone. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 16.00-18.00-20.00-22.00 »French Mss«. I. M. Ryan in K. Kline. TRZIC COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »Al di la delle nuvole«. Rež. Michelangelo Antoniom. a PRIREDITVE MALA CECILIJ ANKA, revija otroških in mladinskih pevskih zborov, ki jo prireja Združenje cerkvenih pevskih zborov, bo v telovadnici pri Katoliškem domu danes ob 15.30. Nastopih bodo zbori iz Doberdoba, Rupe-PeCi, Vrha sv. Mihaela, Standreža, Stmavra, Ste-verjana, s Plešivega, Kresnice od sv. Ivana v Trstu, Ladjica iz Devina in OS Frana Erjavca iz Nove Gorice. CnCIKLUB obvešča, da bo zadnje srečanje pred božičnimi počitnicami v ponedeljek, 11. decembra, ob 15. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. □ OBVESTILA SPD GORICA - Smučarski odsek obvešCa, da bodo od 13. trn. sprejemali prijave za tradicionalni tečaj smučanja (spust, tek, deskanje), ki bo januarja. Prijave na sedežu društva. OBČINSKA UPRAVA V DOBERDOBU obvešča, da bodo pobirali smeti v torek, 12. decembra. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV NA GORIŠKEM priredi silvestrovanje 28. t.m. ob 17. uri v veliki dvorani UGG na Battistijevem tr-gu.Vstop z vabili, ki so na razpolago na sedežu ter pri odbornikih. Vpisovanje se zaključi 13. t.m. ganjati tudi nemško govoreče prebivalce Gorice. Slednji so bili torej prisiljeni zapustiti Gorico in lastni dom. Veliko se jih je odločilo, da prepluje ocean in se naseli v Braziliji. Tudi avtor je to doživel; danes živi v Braziliji in odločil se je, da bo na podlagi starih pisem in osebnih pričevanj v knjigi, zbral podatke o tem pojavu, ki je zajel veliko goriških družin. Avtor je zbral pričevanja med še živečimi izseljenci oz. med potomci. Povedal je, da mnogi izmed njih italijanščine skorajda ne poznajo, saj v Braziliji italijanskih šol ni bilo. “La saga di una famiglia” je torej knjiga spominov, ki pa obenem opozarja na to, da so bile v tistem obdobju kršene osnovne Človekove pravice. H RAZSTAVE KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE obvešča, da je v domačem Kulturnem domu postavljena razstava slik in plakatov o 50-letnem društvenem delovanju. Odprta je od ponedeljka do petka od 14. do 20. ure. V tem času je v prodaji tudi publikacija M. VValtritscha “Protagonisti sovodenjske stvarnosti”. V GALERIJI KINA VITTORIA razstavljajo na pobudo krožka Exit goriški slikarji Sergio Altieri, Ignazio Doliach, Franco Dugo, Luciano de Giron-coli, Alfredo de Locatelli, Mauro Mauri, Cesare Mocchiutti in Claudio Mrakic. Razstava z naslovom “Pogled na okolje” je na ogled do 10. decembra po umiku kinodvorane. V PREDDVERJU KINA VITTORIA je postavljena tudi fotografska razstava, ki jo prirejata lista “Zuf de žur” in “Via libera”. Na ogled bo do 28. decembra po urniku delovanja kinodvorane V KULTURNEM DOMU v Gorici bodo v četrtek, 14. decembra, odprli razstavo fotografij Flavia Mosettija, ki jo prireja upravni odbor Kulturnega doma v sodelovanju s fotoklubom Skupina 75. C! LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. POGREBI Jutri v Gorici: ob 10.25 Ivano Franzot iz splošne bolnišnice v Zagraj, ob 12.45 Arnolfo Brandolin iz bolnišnice Janeza od Boga v Krmin. FINANCARSKA ŠOLA / SPET TOGO TOLMAČENJE PREDPISOV GORICA / STALIŠČE MESTNEGA ODBORA DSL Odbor garantov zavrnil vse In referendume Pobudniki napovedujejo nov priziv na upravno sodišče Nekdanji samostan ni za stanovanja Ljudske hiše so potrebne, toda ni resno trditi, da jih je mogoče pridobiti v Ul. sv. Klare Pobudniki treh referendumov o gradnji financar-ske Sole in z njimi 1.500 goriških občanov - podpisnikov so bili včeraj spet opeharjeni. Poskus, da bi izsilili demokratično posvetovanje in možnost soodločanja ljudi o tako Pomembnem in hkrati spornem vprašanju, se je včeraj izjalovil ob nepre-Biostljivih čereh togega in najbrž nekoliko instru-nientalnega tolmačenja Prepisov. Odbor treh garantov, ki mora po občinskem statutu presoditi, ali so referendumska vprašanja sprejemljiva, je včeraj zavrnil vse tri referendume. Odbor, ki ga sestavljajo občinski pravobranilec Francesco lentile, novoi-nrenovani predsednik odbora preglednikov računov Mauro Candotti in vršilec dolžnosti občinskega tajnika Emidio Ar-bo, je včeraj s kratko Prekinitvijo za kosilo zasedal od 9. do 18. ure, naposled pa je javil svojo odločitev: vsi trije referendu-nh so zavrnjeni, češ da bi bilo (zgolj posvetovalno) glasovanje o teh zadevah nesprejemljivo. Garanti so y bistvu potrdili stališče izpred treh let, ko je bil sklicujoč se na vojaško tajnost že zavrnjen prvi poskus razpisa referenduma o financarski Soh. Hkrati so se s to odločitvijo objektivno podredili željam in težnjam občinske uprave, ki se zavzema Za gradnjo na letališču za vsako ceno in se z enako vnemo otepa referendu-niov, ki bi utegnih ustaviti načrt. Referendumska vprašanja, ki so jih predstavili nasprotniki te gradnje in jih je v slabem mesecu podpisalo več kot tisoč petsto občanov, so se sintetično glasila: 1) Hočeš, da se finan-carska šola sezida na go-riškem letališču? 2) Hočeš, da Goriška občina odstopi zemljišča v njeni lasti, ki se nahajajo na letališču, za gradnjo šo-le-vojašnice finančne straže? 3) Hočeš, da Goriška občina izreče povoljno mnenje za realizacijo primarnih urbanizacijskih del, ki so potrebna za gradnjo šole-vojašnice na letališču? Prvo od vprašanj je bilo tako kot pred tremi leti zavrnjeno sklicujoč se na vojaško tajnost, ki je go-riški občini (in torej občanom) odvzela vsako možnost odločanja o zadevi. Ge je bilo razmeroma lahko zavrniti to vprašanje, pa so se morali garanti resnično potruditi, da so utemeljili zavrnitev ostalih dveh. Referendum o prodaji občinske parcele na letališču so zavrnil, češ da bi bil neučinkovit: tudi v primeru, da bi se občani izrekli proti prodaji, ima namreč država možnost vsekakor razlastiti parcelo, so presodih. Za zavrnitev tretjega referenduma pa so morali trije “modrijani” seči po pravcatih bizantinizmih. Po eni strani namreč trdijo, da občina nima pravice zavračati realizacije teh urbanizacijskih del (kanalizacija, tehnološke napeljave), po drugi pa, da četudi bi jih lahko zavrnila, pomanjkanje teh del ne bi preprečilo “gradnjo” tem- več le “uporabo” vojašnice. Referendum naj bi torej ne bil učinkovito sredstvo za dosego cilja pobudnikov, ki hočejo ustaviti gradnjo, in zato ni sprejemljiv. Pobudniki referendumov so včeraj zaprepašče-no vzeli na znanje te sofistične in v bistvu enemu samemu cilju - zavrnitvi referendumov - podrejene utemeljitve. Za podrobnejšo oceno si jemljejo čas, vsekakor pa že napovedujejo, da boj proti financarski vojašnici na letališču še zdaleč ni končan. Zoper sklepe odbora garantov bodo najbrž spet vložili priziv na Deželno upravno sodišče in menijo, da imajo glede na neprepričljivost utemeljitev dokajšnje možnosti uspeha. Med nasprotniki vojašnice se pojavljajo nesoglasja Ob robu včerajšnje zavrnitve referendumov o financarski šoli gre zabeležiti polemiko v vrstah pobudnikov ljudskih glasovanj. Predstavnik Zelenih Renato Fiorelli se je včeraj oglasil iz Neaplja, da bi novinarjem narekoval ostro izjavo na račun koordinatorja odbora za letališče:»Zaradi nespametnosti Maria Michelinija in njegove klike so bili občinski referendumi o financarski šoli, ki jih je pri mizicah Zelenih podprlo 1.500 goriških občanov, zavrnjeni.« Fiorelli očita Micheliniju, da včeraj ni hotel uradno, preko sodnega sla, notificirati županu in odboru treh garantov, da je 30-dnevni rok za njihovo odločitev že zapadel. Referendumi so bili namreč predloženi 31. oktobra in občinski statut določa, da so avto- matično sprejeti, če jih odbor garantov ne zavrne v roku 30 dni. Ta rok je potekel, Fiorelli pa meni, da bi zapadlost bili morali pred včerajšnjo sejo madno notificirati. Michelini je sinoči zavrnil te očitke in dejal, da so predstavniki raznih komponent odbora za letališče demokratično sklenili, da ne pošljejo sodnega sla na občino, češ da bi to dejanje bilo zgolj demonstrativno in brez konkretnega učinka. Člani odbora so raje šli na razgovor, da bi (brez uspeha, kot se je kasneje izkazalo) prepričali garante v sprejemljivost referendumov. Kar zadeva 30-dnevni rok, pravi Michelini, pa bo njegovo nespoštovanje vsekakor predmet priziva, ki ga nameravajo vložiti na Deželno upravno sodišče. Mestni odbor Demokratične stranke levice v Gorici je svojo zadnjo sejo posvetil stanovanjski problematiki v mestu in s tem v zvezi obravnaval tudi vprašanje prenove nekdanjega samostana v Ul. sv. Klare, ki je v teh dneh v žarišču polemik tudi iz drugih razlogov. Goriška zbornica arhitektov je namreč ostro napadla občinsko upravo, ker namerava pripravo obnovitvenega načrta poveriti nekemu tržaškemu načrtovalcu, namesto da bi razpisala natečaj, na katerem bi lahko vsak načrtovalec predstavil svoje zamisli in bi potem uprava na tej osnovi lahko izbirala najboljšo. Glede splošne stanovanjske krize je mestna DSL mnenja, da je problem izredno pereč, kot dokazuje tudi dejstvo, da je za vsak natečaj inštituta za ljudske hiše IACP izredno veliko prošenj in da je za dodelitev ljudskega stanovanja v Gorici potrebnih precej več točk kot v drugih središčih naše pokrajine in tudi dežele. Zaradi tega so nova deželna financiranja za ljudska stanovanja dobrodošla, ocenjuje DSL, ki pa obenem opozarja na veliko nevarnost: če namreč občinska uprava ne bo sposobna v dogovoru z IACP poiskati nova naselitvena območja oziroma evidentirati komplekse, ki naj bi jih obnovili in preuredili za stanovanjske potrebe, potem bodo deželna financiranja ubrala drugo pot in bo Gorica zopet prikrajšana. Glede tega je go-riski odbor DSL zelo zaskrbljen zaradi ravnanja občinske uprave, ki da temu vprašanju ne posveča vse potrebne pozornosti in skrbi. S tem v zvezi se DSL dotika tudi vprašanja obnove nekdanjega samostana v Ul. sv. Klare, pri čemer nasprotuje namenu, da bi tam urejali stanovanja IACP (ki so vsekakor potrebna, vendar drugje, poudarjajo) in to iz troje razlogov: 1. norme regulacijskega načrta ne dopuščajo urejanja stanovanj v omenjenem kompleksu; potreben bi bil programski dogovor med Občino, Deželo in IACP, ki pa mu Dežela nasprotuje; vztrajati pri tem namenu pomeni torej izgubo dragocenega časa in nevarnost izgube financiranj; 2. središčna lokacija kompleksa je tako pomembna in dragocena, da je treba dobro premisliti, kaj namestiti v njem; svojčas se je govorilo o sedežu glasbene šole in drugih kulturnih inštitucij; sploh pa bi bilo potrebno, da občina razpiše javni natečaj, na katerem bi lahko načrtovalci predložili razne predloge in zamisli o preureditvi in namembnosti kompleksa; 3. DSL meni, da je povezovanje zelo nujnih problemov (potreba po ljudskih stanovanjih) z vprašanji, ki neizbežno terjajo dolgotrajne postopke in iskanje rešitev (urbanistično načrtovanje tako pomembnega in središčnega kompleksa), znak nesposobnosti mestnih upraviteljev. I . E S NOVICE Predsednik Dežele Cecotti jutri na obisku na Pokrajini Novoizvoljeni predsednik deželne vlade Sergio Cecotti bo jutri prišel na obisk na Pokrajino, kjer se bo sestal s predsednico Monico Marcolini in drugimi člani pokrajinske uprave. Srečanje, pojasnjuje pok-rajisnka uprava v sporočilo za tisk, je namenjeno poglobitvi potreb goriške pokrajine v odnosu do pristojnosti Dežele in preverjanju možnih ukrepov za premagovanje gospodarske in zaposlitvene krize ter za pospeševanje razvoja goriškega območja v okviru novih mednarodnih razmer. Razstava in predstavitve knjig na sejmu v Krminu V Krminu se v nedeljo zaključi prodajna razstava knjig krajevnih založb, na kateri sodeluje tudi vsedržavna založba Adelphi, ki je nekako specializirana v tiskanju literature iz srednjeevropskega kulturnega prostora. Razstava je na ogled v kinu Italia med 10. in 13. uro ter med 14. in 20.30. Ob njej se vrstijo predstavitve knjig in srečanja z avtorji. Danes bodo ob 17. uri predstavih knjigo o tržaški “literarni” kavami San Marco, ob 18. uri pa bo tržiška sekcija WWF predstavila knjigo o tržiščem Krasu. KMETIJSTVO / POKRAJINSKI KONGRES STANOVSKEGA ZDRUŽENJA CIA Sredstva nameniti predvsem modernizaciji infrastruktur V sejni dvorani goriške Trgovinske zbornice je bil včeraj prvi pokrajinski kongres kmečke stanovske organizacije CIA (Con-rederazione Italiana Agri-coltori). Zasedanje je uvedel predsednik Danilo Ca-^ssin, ki je podal sliko delovanja združenja in nakazal glavne probleme, s katerimi se sooča kmetijstvo na Goriškem. V pokrajinskem in deželnem merilu se CIA zavzema za temeljito reorganizacijo deželnega birokratskega aparata, za poenotenje norm, ki urejajo kmetijsko področje, v enotno zakonsko besedilo, za odpravo poklicnega seznama in refor-uro rotacijskega sklada. Canesin je nadalje pouda-ril potrebo po izrednem načrtu za modernizacijo in preureditev namakalnih konzorcijev, glede financiranj za kmetijstvo pa je naglasil potrebo, da se prvenstveno usmerijo v realizacijo infrastruktur in sodobnih storitev. Del svojega poročila je predsednik namenil tudi državni in evropski ravni. Italija potrebuje novo agrarno politiko, ki naj bo usmerjena predvsem v valorizacijo kakovosti in značilnih proizvodov. Kmetijska politika Evropske skupnosti pa naj bi se razvila v smeri odprave kvot za proizvodnjo in naj bi dopuščala večje možnosti samoodločanja proizvajalcev. Na kongresu so tudi obnovili pokrajinsko vodstvo združenja in imenovah delegate za vsedržavni kongres. Predsednik Canesin bere poročilo na kongresu (foto Bumbaca) Možnost vodenega obiska razstave “Ottocento di frontiera” Vodstvo pokrajinskih muzejev ponuja danes možnost vodenega ogleda velike slikarske razstave “Ottocento di frontiera”, ki je postavljena v pokrajinskih muzejih na gradu. Vsem obiskovalcem, ki želijo poglobiti pomen razstave, bodo ob 10. uri na razpolago vodiči, člani Deželnega združenja turi-stičnhi vodičev, ki bodo predstavili zgodovinske, likovne in kulturne aspekte razstave. V nedeljo bodo ponovili in razširili tak vodeni ogled; vodiči bodo takrat pospremili obiskovalce na kulturni sprehod po mestu in jim pomagah pri odkrivanju zanimivih ulic, trgov in palač. Zbirališče bo ob 15. uri pred muzeme na gradu. Razstava knjig na kmetiji V kraju Fratta pri Romansu prirejajo danes zanimivo kulturno in kulinarično prireditev. Od 10. do 18. ure bo na posestvu Bader prodajna razstava knjig o krajevni zgodovini, starih vedut in risb, kuharskih knjig in receptov. Pobudo sta uresničila združenje “Fratta cultura” in goriška knjigama Edi-trice Goriziana. Čiščenje na pokopališčih Goriško županstvo obvešča, da bodo občinski uslužbenci, ki skrbijo za pokopališča, v prihodnjih dneh poskrbeli za odstranitev cvetličnih loncev z grobov. Cvetje je v prejšnjih dneh pozeblo in odmrlo. Ker gre za veliko količino rastlin in zemlje, bodo to nalogo opravih občinski uslužbenci. Trgovine odprte tudi danes Trgovine v Gorici bodo danes kljub prazniku redno odprte, da bi ljudi privabili na predbožične nakupe. Prav tako bodo trgovine odprte tudi v nedeljo, 10., in v ponedeljek, 11. decembra. Petek, 8. decembra 1995 KULTURA ROSSETTI / PREMIERA BORDONOVIH ZADNJIH TREH LUN FILM / ŠPIKE LEE - CLOCKERS Mastroianni med nadlogami starosti Druga premiera letošnje sezone Deželnega stalnega gledališča z velikim zvezdnikom italijanskega in svetovnega filma Marcellom Ma-stroiannijem v novi drami tržaškega avtorja Fu-ria Bordona je po pričakovanju privabila v dvorano Rossetti ogromno množico ljudi, ki so napolnili tudi gornjo galerijo, kar se zadnje čase bolj redko dogaja. Igralčev nastop so pozdravili z dolgim, toplim, na-dušenim in predvsem zasluženim aplavzom. Marcello Mastroianni se vrača na odrske deske po osmih letih. Za priljubljenega igralca, zvezdnika, ki se ga je vendo držal sloves šarmantnega osvajalca, je presenetljivo in z veliko mero poguma izbral novo, nepoznano delo italijanskega dramatika in vlogo osemdesetletnika, ki se mu leta krepko poznajo in ki vdano 'čaka na smrt. Drama prikazuje starega profesorja, ki zapušča stanovanje, v katerem je bil srečen, in odhaja v dom za ostarele, sicer prijetno Vilo Delizia, ki pa je nedvomno končna postaja v življenju, ki nima več prihodnosti. Med pripravljanjem stvari, ki jih namerava odnesti s sabo, se pogovarja z duhom prezgodaj umrle ljubljene žene Morda je sreča umreti, preden se te lotijo nadloge starosti, preden se tvoj obraz tako spremeni, da se ne spoznaš več v ogledalu, preden te prevzameta gnus nad lastno starostjo ali pa popolna utrujenost od starosti, preden te leta prisilijo, da moleduješ za vse, kar ti je bilo nekoč dano z odprtim srcem. Bolje je, da se umakneš, da s svojo prisotnostjo ne motiš mladih ljudi. Sicer pa vnuka rasteta in potrebujeta vsak svojo sobo, stanovanje je premajhno, zato je najbolje oditi v dom, pove ženi. Ljubeči, z nežno ironijo prežet namišljen, dialog z umrlo ženo spremlja hladen, porogljiv dialog s sinom, ki je toliko drugačen od staršev, da ljubezen skoraj ne najde več poti do njega; morda je v starčevem srcu celo nekaj zamere, da je sin sprejel odločitev o odhodu z ne prevelikim ugovarjanjem. V domu se starec dokončno vda vzdušju pričakovanja smrti, ki pa kljub bedi starosti ohranja sakralnost. Delo Furia Bordona je skrbno napisano in zgrajeno, z dobro uravnovešenimi trenutki ganjenosti in prebliski humorja. Starčeva raz- Marcello Mastroianni v Zadnjih treh lunah mišljanja postanejo tudi naša razmišljanja, morda včasih malce predvidljiva, vendar nikoli ne dolgočasna. V spoštljivi režiji Giulia Bosettija ni vsiljivih posegov, temveč delo nekako samo po sebi nastaja na odru, zlasti pa so protagonistu dane vse možnosti, da pride do izraza njegova igralska osebnost. V drami, ki skoraj popolnoma sloni na njegovih ramenih in zahteva njegovo stalno prisotnost na odru, je Marcello Mastroianni v vlogi osemdesetletnika, ki je starejši in betežnejši od njega samega, skoraj filmsko naraven, prepričljiv in vedno dostojanstven, kljub bedi, ki jo čuti in ki se izraža le v globoki melanholičnosti. Ob strani mu stojita Erika Blanc kot ljubeča umrla žena, ki ga spodbuja k življenju, in Giorgio Locu-ratolo kot sin, ki v odnosu z očetom ne zna premagati zadrege. Pri pred-stvi je sodeloval še scenograf Graziano Gregori, ki je dogajanje v prvem delu postavil v otroško sobo, polno posterjev Di-sneyjevih junakov, ki so staremu profesorju tako všeč, v drugem pa v klet doma za ostarele, kjer hranijo staro opremo in kamor se starec zateka v intimni pogovor z baziliko v lončku. (bov) GLASBA / SEMINAR ZKOS Globokar o svojem delu Novembra se je v Ljubljani odvijal seminar pod mentorstvom Vinka Globokarja, pozavnista in skladatelja slovenskega porekla, ki je od konca let ’50 aktivno sodeloval v razvoju avantgardne glasbe. Rodil se je v Franciji leta 1934 v družini slovenskih izseljencev. Leta 1947 se je družina vrnila v domovino, mladi Vinko pa je takrat šel v -ljubljanski študentski internat. Nekaj let pozneje je dobil študijsko štipendijo, ki mu je omogočila izpopolnjevanje v Parizu. Tako se je pričela Globokarjeva mednarodna kariera, ki ga je pripeljala tudi v Nemčijo in v ZDA. Dandanes je Globokar najvažnejši slovenski predstavnik avantgardne glasbe na mednarodni sceni. Na tečaju, ki ga je priredil glasbeni oddelek Zveze kulturnih organizacij Slovenije, je Vinko Globokar predstavil slovenski prevod svojega spisa Individuum Collectivum. Prevod iz francoskega izvirnika je razdeljen v tri zvezke, v njih pa je objavjen tudi francoski izvirnik. Pobudo za to izdajo je dal odgovorni urednik izdaj ZKOS Mitja Gobec, delo je prevedel Marko Studen, ki je publikacijo tudi uredil in grafično opremil. Pri redakciji besedila pa sta sodelovala tudi skladatelja Jakob Jež in Lojze Lebič. Zanimivo je dejstvo, da Globokar za to delo ne želi copyrighta, tj. nobene avtorske pravice. Skladatelj je namreč prepričan, da misel ni koncept. ni lastnina ena same osebe, tj. avtorja, ker postane ideja navsezadnje last človeštva. Uvodno Globokarjevo predavanje je bilo v veliki dvorani Slovenske filharmonije, kjer se je zbralo raznoliko občinstvo. Globokar je najprej razložil, v čem je v bistvu cilj tega dela, in sicer v iznajdljivosti ("invenciji") posameznika in skupin tako na glasbenem kot na splošno umetniškem področju. Zaradi tega je vsako poglavje njegovega dela Individuum Collectivum razdeljeno na tri dele, od katerih je prvi namenjen "laikom", drugi "glasbenikom" in tretji "amaterjem". Na tem prvem srečanju nam je skladatelj pojasnil tudi nekatere svoje glasbeno-estetske zamisli, iz katerih je bilo npr. razvidno, da a priori ne izključuje nobene glasbene poti in nobenega miselnega področja. Globokar se je zaustavil tudi po potrebi odkrivanja novih izvajalskih tehnik (kot je npr. igranje pihal pri izdihu in pri vdihu); to potrebo narekuje tudi zastarelost naših glasbil, ki se pravzaprav že stoletja niso spremenila. V naslednjih štirih dneh je Globokar praktično demonstriral svoj pedagoški prijem. Razdelili smo se v dve skupini: prvo so sestavljali tisti, ki bi jih lahko označili kot "neglasbenike", v drugi skupini pa so bili tisti, ki se bolj ali manj aktivno ukvarjajo z glasbo; sestavljali so jo nekateri pe- dagogi iz slovenskih glasbenih šol (tudi iz Primorske), nekaj študentov sociologije s svojim profesorjem ter nekaj mlajših študentk glasbe. Tem sem se pridružila tudi sama. Na seminar sem šla iz študijskih razlogov, saj sem v lanskem akademskem letu napisala strokovno raziskavo o Vinku Globokarju in o prvinah sodobne glasbene misli. Obenem pa sem tu predstavljala tudi tržaško Zvezo slovenskih kulturnih društev, ki običajno pošilja svojega zastopnika na seminarje ZKOS. Zame je bila ta izkušnja dvakrat zanimiva: kot raziskovalka sem lahko bolje spoznala in razumela Globokarjevo glasbeno misel in neposredno preverila svoje raziskovalne zaključke; kot glasbenica pa sem spremenila svoj odnos do glasbila v luči razumevanja proste improvizacijske tehnike. Celoten potek seminarja je zaključilo zanimivo predavanje Uroša Rojka, slovenskega skladatelja in docenta kompozicije na ljubljanski Akademiji. Predavatelj je ob prisotnosti skladatelja zelo jasno in nazorno (pa čeprav v velikih obrisih) analiziral njegovo delo Masse-Macht-Indivi-duum. Ta kompozicija je pred kratkim doživela svojo svetovno praizvedbo. Udeleženci predavanja smo za zaključek prisluhnili nekaterim posnetim utrinkom te Globokarjeve skladbe. Luisa Antoni Grenak prikaz ameriške stvarnosti zasvojene z drogo CLOCKERS, ZDA 1995. Režija: Špike Lee. Predloga po istoimenskem romanu Richarda Price-a. Scenarij: Richard Priče, Špike Lee. Fotograf: Malik Hassan Sayeed. Scenograf: An-drew McAlpine. Glasba: Terence Blan- chard. Montaža: Sam Pollard. Producenta: Špike Lee, Martin Scor-sese. Produkcija: 40 Acres and a Mule Filmworks, Brooklyn NY. Igrajo: Harvey Kei-tel, John Turturro, Del-roy Lindo, Mekhi Phi-fer, Isaiah VVashington. Pomemben film, ki ga je beneški festival nemarno spregledal. Grenka je Amerika po Špiku Leeju (na sliki). V brooklynskem slengu so »clockers« poulični razpečevalci droge, male in najmanjše ribe, v črnskih četrtih »round the clock«, t.j. vseh 24 ur »v službi« na razpolago sa-mouničevalcem. Prekupčevanje z mamili je seveda organizirano tako, da bo zaslužek gotov, nekaznivost velikih rib pa zajamčena zaradi izpostavljanja brezciljnih fantov, ki jim je do lahkega zaslužka. Film se začne na »spike-leejevski« način, z močno obarvano vizijo poulične smrti v posnetkih omotičnega efekta: okrvavljeni obrazi in prestreljena telesa pripadnikov kulture droge, nič več kot fotografski posnetki, ki bodo iziginili v policijskih arhivih. Niso deležni niti usmiljenja, saj je nasilna smrt samoumevna posledica za njihov posel. Zanje imajo nemočno zakoniti stražarji redu, večinoma belci, le še cinični naziv, »madeži na pločniku«. Iste slike bo režiser postavil v sredino filma in še v epilog: v krožno sosledje, ki ne obljublja konca. Zatem se kamera aktivira in zaobjame širši prostor, v katerega so razpečevalci zapičeni kot strupene celice tumorja v živo tkivo: ni res, da so v »projectsih« - ljudskih stanovanjskih blokih v getih črnskega prebivalstva na skrajnih newyorških robovih - vsi mamilaši in trinajstletna dekletca pocestnice. Iz filma izhajajo različna vedenja ljudi, ki se upirajo bedi in revščini; to je stvarnost, o kateri v televizijskih dnevnikih ni sledu. Z visokega so afro-ameriški predeli podobni mreži racionalno porazdeljenih poslopij ogromne vojašnice, med njimi ulice, parkirišča in dvorišča, v katerih se lahko vsak trenutek sproži policijska ura in neobzirne policajeve roke začnejo segati v tuje žepe in otipavati telesa, ki skrivajo drogo. Leejeva realistična slika je vznemirljiva in moteča. Nad protagonisti čuva in jih oskrbuje z »blagom« Rodney, krajevni lider; isti spodbuja otroke iz »projectsov«, naj obiskujejo šolo, da se izognejo usodnosti, in vendar svojo oblast utemeljuje na ustrahovanju in razkazovanju orožja in glasu o morilski karieri. Protislovja takšne vrste niso izmišljotina sredi vsakdanjega pasjega »crkavanja« mladih črncev: eni padajo v kriminalnih obračunavanjih, nad drugimi pa se'maščuje vbrizgano mamilo. Leejev film se vrti okrog dveh individualiziranih likov: prvi je nesrečnik Strike (odlični Mekhi Phifer prvič na filmskem ekranu, nov obraz), ki uvaja v razpečevanje mlajše, drugi pa beli detektiv italijansko-židovskega porekla Rocco Klein (Harvey Keitel s preizkušeno izrazno mimiko za policijsko vlogo), ki nadzoruje četrt. Strikeja, ujetega v mično perspektivo o lahkem zaslužku, in njegovega brata, poštenega delavca za vsako ceno, bo sumil likvidacije krajevnega razpečevalca. Njegovo zaganjanje v fanta, četudi ni »krepostni vitez«, bo samo oprasnilo začarani krog, v katerem pomira na obroke ljudstvo, ki mu pripada sam Špike Lee. Režiser z močno idejo o filmu se obupnemu prizorišču ne vda. »Do the Ri-ght Thing« ponavlja črncu sovražnik ni belec, temveč mamilo. Stil in tehnično izdelanost prilagodi besni potrebi, da spregovori premišljene besede, zato nosi film občuteno, pravilno moralo in zgledno stopi vizualno invencijo (režiser obvladuje tudi spotovsko in video-tehniko) s pedagoškim angažmajem. Kljub znanemu kriminalnemu zapletu tok pripovedi ne odgovarja amerikaniziranemu okusu serijskih igrač. »Clockers« se vizualno in tematsko razlikuje od prejšnjih režiserjevih del, kot le-ta pa je prežet z glasbo, ki pritrjuje podobam z vzporedno pripovedjo. Za popolno dojemanje filma je treba pozorno prisluhniti besedam in dialogom obsesivnih rapperjev in njihovim ritmom odgovarjujoči slen-govski govorici protagonistov, za kar bomo z italijansko priredbo prikrajšani. Zato, kolikor bo mogoče, skočimo v kino onkraj meje in se predajmo užitku ogleda filma v originalu. Igor Devetak Kunderova Počasnost v stovenSčtni Založba Nova revija je včeraj predstavila nedavno izdani roman Milana Kundere Počasnost, ki je ob izidu v Franciji vzbudil precej kritičnih komentarjev. Francoski izvirnik je prevedel Jaroslav Skrušny, ki je tudi napisal spremno besedo. Prevod v slovenščino je med redkimi, ki so izšli v tujih jezikih. Pisatelj je izključno pravico za izdajo tega dela v slovenščini podelil Novi reviji. JUDJE IN DOGODKI VESOLJE / V NOČI NA PETEK Samomorilski modul je poletel proti Jupitrovi atmosferi PASADENA (Kalifornija) - PonoCi naj bi se od vesoljske sonde Galileo ločil posebni modul, ki naj bi prodrl v Jupitrovo atmosfero. Pogojnik je obvezen, ker bodo znanstveniki v ameriškem vesoljskem centru kalifornijske Pasadene prejeli Prve 39-minutne podatke šele med 10. in 13. decembrom. »Česa tako zahtevnega še nismo poskusili,« je vCeraj v Pasadeni izjavil vodja projekta Richard Young. Njegov kolega VVilliam 0’Neil pa je poudaril, da bo v primeru uspeha 7. december eden od najpomembnejših datumov v osvajanju vesolja. Uresničil se bo Spust na Jupiter Grafični prikaz spusta sonde Galileo na Jupiter načrt, ki je nastal pred veC kot dvema desetletjema in v katerega so vložili veliko znanja in denarja. V Pasadeni so vCeraj držali pesti, ker bi bilo res nedopustno, da bi po 3,7 milijarde kilometrov uspešno opravljene poti kaj spodletelo. Sest let in dva meseca je sonda Galileo potovala iz zemeljske orbite do Jupitra. Pot je bila izredno zapletena, ker so morali zaradi prešibke potisne rakete izkoristiti privlačne sile drugih planetov, tako da je sonda kar dvakrat letela mimo Zemlje. Take poti ni naredila še nobena vesoljska sonda, tako da bi bilo res nedopustno, da bi tik pred ciljem vse propadlo. V Pasadeni je znanstvenikom že leta 1991 zastal dih, ker je prišlo do okvare na petmetrski paraboliCni anteni, kar je precej omejilo oddajanje radijskih signalov. Vsi torej upajo, da je »samomorilski« modul pred svojim uničenjem med prehodom skozi Jupitrovo atmosfero po- jih je shranila in jih bo sredoval podatke ve- Cez nekaj dni poslala soljski sondi Galileo, ki proti Zemlji. Dolga pot sonde Galileo Petek, 8. decembra 1995 RUSIJA / NESREČA VSAK DAN Malo upanja za pogrešano potniško letalo s 97 osebami MOSKVA - Zadnje Čase je letenje v Rusiji postalo nevarno kot za Časa Ikara in Dedala. Od začetka meseca je v državah nekdanje Sovjetske zveze prišlo do letalske nesreče vsak dan. Od srede ponoči pogrešajo na primer potniško letalo tupoljev-154 letalske družbe Aeroflot, ki je potovalo na progi Sahalin-Novosibirsk. Letalo je izginilo z radarskega zaslona 25 minut pred pristankom v Haba-rovsku, na meji s Kitajsko. Na njem je bilo 97 oseb, 88 potnikov in osem elanov posadke. Med njimi k sreCi ni bilo tujcev, ki se Čedalje bolj ogibajo niskih letal. Pred dvema dnevoma se je letalo tupoljev-134 zrušilo med zasilnim pristankom kmalu po vzletu iz NahiCevana v Armeniji. V nesreči je umrlo 49 oseb, 33 pa jih je bilo ranjenih. Pred tremi dnevi sta se zgoditi Se dve podobni letalski nesreči. Zaradi dotrajanosti letal je v Rusiji število mrtvih v letalskih nesrečah na milijon potnikov znatno višje kot drugod. Vzhodno sibirsko morje Vwf^x RUSIJA Habarovsk Kraj, kjer je izginilo} Aeroflotovo letalo TU-154 BOLIVIJA / OB PRISTAJALNI STEZI VALLEGRANDE Che Guevarove ostanke iščejo z radarsko opremo Po 28 letih je upokojeni general razkril, kje se nahaja Guevarovo truplo, ki ga bodo našli v nekaj dneh VALLEGRANDE - Skupina izvedencev je v sredo začela pod zemljo v bližini odročne pristajalne steze Vallegrande v Boliviji iskati ostanke trupla legendarnega levičarskega gverilskega vodje Ernesta Che Guevare. Vojaki so v okolici že prejšnji teden zaceli kopati, da bi našli kosti revolucionarja, ki so ga ujeli in usmrtiti pred 28 leti, potem ko je devet mesecev vodil gverilsko vojno v bolivijskih gorah, poraščenih z gostim pragozdom. Bolivijski predsednik Gonzalo Sanc-nez de Lozada je ukazal, naj začnejo iskati Guevarove ostanke, potem ko je neki upokojeni general razkril, kje se nahajajo. O kraju, kjer je pokopan legendarni Che, so pred tem krožile najrazličnejše govorice. General se je po dolgih letih nrolka očitno naveličal varovanja te vojaške skrivnosti in razkril, da so borca po- kopali ob pristajalni stezi v gorah na jugovzhodu države. Takoj zatem so iz Argentine pripeljali najsodobnejšo radarsko opremo, ki jo navadno uporabljajo za iskanje nafte in rudnin. »Za odkop Guevarovih ostankov, potem ko jih bomo našli, bodo potrebni približno štirje dnevi, za ugotovitev istovetnosti ostankov pa bomo potrebovali še dva dni,« je izjavil izvedenec Alejandro Inchaurregui, ki vodi ekipo strokovnjakov. Skupini pomagajo tudi oCividci, ki so prisostvovali usmrtitvi. Guevaro so ranjenega in podhranjenega ujeli 8. oktobra 1967. Ze naslednjega dne so ga ustrelili. Njegove ostanke zdaj išCejo v pasu, dolgem sto in širokem deset metrov, ki se nahaja za starim vaškim pokopališčem. ifflifSI m PON TOR SRE ČET BMMMBMHi 16 ■išLi—-« 04,9 15' »,6 16C )1,1 15' )3,7 159 0,5 Xn , * 1 I08 11' 4,2 111 6,6 11C 6,7 110 1 NOVICE Obnovili naj bi takso na začasno bivanje RIM - Pred šestimi leti so jo odpravili, zdaj pa jo bodo morda spet uvedli. Gre za takso na začasno bivanje, ki jo je do leta 1989 vsak turist moral poravnati skupaj z računom za prenočitev v hotelu. Turistični delavci so ji vselej nasprotovali in ji seveda še: »Če jo že hočejo uvesti, potem naj jo pobirajo občine, mi ne maramo biti njihovi izterjevalci,« trdijo. Obnovitev takse na začasno bivanje je predvidena v popravku k poglavju državnega finančnega zakona za leto 1996, ki obravnava preosnovo krajevnih financ, državno blagajno pa je vsako leto obogatila za 77 do 80 milijard lir. Od tega so kajpak največ imele turistično najbolj vabljive pokrajine z beneško na čelu (8,3 milijarde), tej pa so sledile pokrajine Rim (6,9), Forli (5,5), ki pa ima danes hudega tekmeca v Riminiju, Neapelj, Savona, Milan itd. Med pokrajinami v Furla-niji-Julijski krajini, kjer je taksa letno nanesla več kot 3 milijarde lir, je bila samo videmska. Nemški izvoz do septembra za dvajsetino večji kot lani WIESBADEN - Nemški izvoz se je v letošnjih prvih devetih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 5,7 odstotka in dosegel skupno vrednost 536 milijard nemških mark. Nemčija je v enakem letošnjem obdobju uvozila za 468, 4 milijarde mark blaga. Po poročilih nemškega zveznega statističnega urada iz Wie-sbadna je to za 3, 6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Hrvaška: rast proizvodnje 0,4% SPLIT - Slobodna Dalmacija v Članku z naslovom Končni obračun, v katerem analizira letošnja gospodarska gibanja na Hrvaškem, ugotavlja, da se optimistične napovedi o rasti proizvodnje ne bodo uresničile. Gospodarska gibanja v prvih desetih letošnjih mesecih kažejo, da se je industrijska proizvodnja v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala le za 0,4 odstotka. Dejavnost v gradbeništvu se je znižala za tri odstotke, v prometu za pet, v gozdarstvu za sedem, na področju odkupa kmetijskih pridelkov za devet in na področju turističnih nočitev kar za 38 odstotkov. Intenzivno rast je zaznati le na področju trgovine na drobno (14 odstotkov) in zunanje trgovine (47 odstotkov), vendar to ni dovolj za povišanje bruto domačega proizvoda v letošnjem letu. 1 Povečanje letalskega prometa v EU BRUSELJ - Po septembrskem povečanju prometa evropskih letalskih družb so te tudi oktobra zabeležile večji promet, ta je bil za 9,1 odstotka večji kot v enakem obdobju lani. V primerjavi z lani se je najbolj poveCal promet v Severno Ameriko, in sicer kar za 11,6 odstotka, ter za 10,2 odstotka na Daljni vzhod, v Evropi pa je bilo število potnikov večje za devet odstotkov. MILAN / V ITALIJI REDNO DELA SAMO 20 MILIJONOV LJUDI Mnogim nezaposlenim se nikakor ne mudi v službo Brez dela je 28 milijonov oseb, res po si go želi le 9 milijonov MILAN - Maja letos je bilo v Italiji zaposlenih 19.861.000 ljudi (41, 4% odraslega, več kot 15 let starega prebivalstva), 28.139.000 (58, 6%) pa jih ni bilo zaposlenih, a od teh jih je samo 9.388.000 (29, 5%) izreklo željo po službi. To izhaja iz ankete, ki jo je speljala Doxa med 1.989 votivnimi upravičenci iz 180 občin v vseh deželah. Analitiki zatrjujejo, da se njihove številke ne raz-likujejo prav veliko od podatkov, ki jih je objavil v zadnjih letih Istat. Med dobrimi 9 milijoni, M ne delajo, jih je 2, 7 milijona (29, 3%) brezposelnih ali Čakajočih na prvo zaposlitev, 2 milijona (21, 6%) gospodinj, 1, 8 milijona (19, 8%) študentov, 217.000 (2, 3%) upokojencev in 2, 5 milijona (27%) zaposlenih, ki pa so tik pred upokojitvijo oziroma v nevarnosti, da jih odpustijo. Med tistimi, za katere je služba prava nuja, je največ brezposelnih (80%), medtem ko znaša ta delež pri upokojencih 78%, pri gospodinjah 41%, pri študentih 27% in pri »rizično zaposlenih« 46% (le-teh je na severu 3, 2%, v srednjem delu države 5, 9% in na jugu 14,6%. Kaj bi radi delali? Okoli 21% povprašanih se je opredelilo za mesto navadnega delavca, 15% za uradnika nižje stopnje, 8% za podjetnika, 7% za učitelja, 6% za trgovca in 4% za obrtnika, 10% pa jih je odgovorilo, da nimajo ničesar ponuditi. Povprečno bi se zadovoljiti z mesečno plačo 1.240.000 lir. ITALIJA / POVEZAVA MED HRANILNICAMA V PADOVI IN V BOLOGNI Na obzorju nov bančni holding PADOVA - V deželi Veneta obstajata, poleg drugih, dve močni hranilnici, prva v Veroni in druga v Padovi. O tisti v Veroni smo na tej strani že večkrat pisati, tudi zaradi tega, ker so se širile intenzivne govorice, da se zanima za vstop v goriško Kmečko banko. Pisati smo tudi zaradi tega, ker se je pred kratkim povezala s hranilnico v Turinu in s tem dejansko ustvarila banCni pool, ki je prisoten v vsej severni Italiji, od Piemonta do Lombardije in Veneta in, s pomočjo že skoro pridružene vi-demsko-pordenonske hranilnice, tudi v naši deželi. Na drugi strani pa obstaja moCna hranilnica v Padovi (ta že od zdavnaj zajema tudi področje nekdanje hranilnice v Rovigu), ki je pred letom dni prevzela obveznosti hranilnice v Benetkah, ki se je takrat znašla v težavah. Povedati moramo še, da razvijata hranilnici v Be- netkah in Trstu že vec let nadvse živahno poslovno sodelovanje, ki prerašča normalno sodelovanje med bankami. Že nekajkrat smo v italijanskih gospodarskih tistih brati, da je zelo možno, da bi beneška hranilnica lahko vstopila kot delničar v tržaško. Ker je sedaj hranilnica iz Padove nekakšna magna pars v beneški, se utegne zgoditi, da bo Cassa di Ri-sparmio iz Padove vstopila potom beneške v tržaško. CRT pa je zelo zanimiv partner, tudi zaradi svoji stikov na področju mednarodne trgovine. Povsem razumljivo je, da so v Padovi zaskrbljeni zaradi povezave med Verono in Turinom. Čeprav so vodilni na svojem območju, Padova pa je med najbolj bogatimi pokrajinami Veneta, se utegne zgoditi, da bi močna banka vdrla v kraje, ki jih oni nadzorujejo. Razumljivo je torej, da iščejo nova zavezništva. Zaradi tega se zelo nagibajo v deželo južno od Veneta, v Bologno, kjer deluje še ena močna hranilnica. Povezava v holding med Padovo in Bologno, v katerega bi vstopiti tudi hranilnici v Benetkah in Trstu in morda še kje drugje, bi bila uspešni protiutež navezi Verona - Torino. Gospodarski Časnikarji omenjajo takšno možnost, o kateri sicer še ni uradnega potrdila v zainteresiranih krogih. To pa je tudi razumljivo, saj so tovrstna pogajanja zelo delikatna in nihče jih ne želi razkriti pred dokončnim sporazumom. Lahko se tudi zgodi, da se takšna pogajanja razblinijo v nic. Tokrat pa se zdi, da je nekaj zelo resnega na vidiku. Nastal bi moCan banCni holding, ki bi povezal dve bogati deželi, Veneto in Emilijo. Vanj bi se lahko vključila tudi naša dežela, bodisi s tržaško hranilnico, kot lahko tudi z goriško Kmečko banko. Znano je namreč, da se za to slovensko banko, ki ima že veC kot leto dni komisarsko upravo, zanima kar nekaj večjih itaijanskih bank. Najprej se je zdelo, da bo novi, večinski partner goriške banke, postala hranilnica iz Verone, ki je uživala in morda še uživa odkrito podporo Banke Italije. Znano pa je tudi, da med zastopniki delničarjev Kmečke banke potekajo pogovori tudi z zastopniki drugih bank. Med temi je tudi Cassa di Risparmio di Bologna. O tem se javno govori v Gorici, o tem beremo tudi na gospodarskih straneh italijanskih dnevnikov. Sedanji pogovori na tej ravni med Padovo in Bologno torej zadevajo tudi Kmečko banko v Gorici in posredno predvsem goriške Slovence, tudi zaradi tega, ker prihaja na tem področju do konkurence med Verono in Bologno. Marko VValtritsch 7. DECEMBER 1995 v LIRAH valuto nakupni prodajni ameriški dolar 1568,00 1616,00 nemška marka 1088,00 1121,00 francoski frank 315,00 325,00 holandski gulden 971,00 1000,00 belgijski frank 52,60 54,80 funt šterling 2419,00 2492,00 irski šterling 2499,00 2575,00 danska krona 281,00 289,00 grška drahma 6,50 6,90 kanadski dolar 1151,00 1186,00 japonski jen 15,40 16,00 švicarski frank 1344,00 1385,00 avstrijski šiling 154,50 159,20 norveška krona 247,00 255,00 švedska krona 239,00 246,00 portugalski escudo 10,30 10,70 španska pezeta 12,70 13,30 avstralski dolar 1163,00 1198,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 12,40 12,90 hrvaška kuna 260,00 295,00 7. DECEMBER 1995 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1567,00 1617,00 nemška marka 1093,00 1128,00 francoski frank 315,00 326,00 holandski gulden 968,00 998,00 belgijski frank 52,80 54,60 funt šterling 2415,00 2505,00 irski šterling 2498,00 2593,00 danska krona 280,00 290,00 grška drahma 6,50 7,10 kanadski dolar 1148,00 1188,00 švicarski frank 1347,00 1382,00 avstrijski šiling 154,20 159,20 slovenski tolar 12,40 12,90 7. DECEMBER 1995 v LIRAH 1 valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1590,450 — ECU — 2033,390 — nemška marka — 1104,250 — francoski frank — 319,980 — funt šterling — 2447,540 — holandski gulden — 985,710 — belgijski frank — 53,7047 — španska pezeta — 12,953 — danska krona — 285,150 — irski funt — 2530,250 — grška drahma — 6,704 — portugalski escudo — 10,517 — kanadski dolar — 1164,570 — japonski jen — 15,703 — švicarski frank — 1364,140 — avstrijski šiling — 156,940 — norveška krona — 251,220 — švedska krona — 240,760 — finska marka — 370,040 — avstralski dolar 1178,520 5. DECEMBER 1995 v DEM J valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4288 1.4328 1.4368 funt šterling 2.2012 2.2082 2.2152 irski funt 2.2796 2.2865 2.2935 kanadski dolar 1.0440 1.0480 1.0520 nizozemski gulden 89.205 89.315 89.425 švicarski frank 123.07 123.17 123.27 belgijski frank 4.8540 4.8640 4.8740 francoski frank 28.773 28.833 28893 danska krona 25.765 25.825 25.885 norveška krona 22.630 22.690 22.750 švedska krona 22.910 21.970 22.030 italijanska lira 0.8922 0.8962 0.9002 avstrijski šiling 14.190 14.210 14.230 španska peseta 1.1668 1.1708 1.1748 portugalski escudo 0.9490 0.9520 0.9550 japonski jen 1.4154 14169 1.4124 finska marka 33.460 33.540 33.620 ZGODBA OTAMU SE NADALJUJE »Časten odstop« vodstva Tama ali metanje puške v koruzo Minister Tajnikar pravi da ni razlogov za paniko - Kakšni so pravi razlogi za odstop ? MARIBOR, LJUBLJANA - Uprava mariborskega Tama je upravnemu odboru predložila nepreklicno izjavo o svojem odstopu. Zakaj je to storila, je na včerajšnji tiskovni konferenci v Mariboru pojasnil njen predsednik mag. Edvin Makuc: »Sedanja ekipa uprave je soglasna, da sanacije pod delnimi pogoji ne toli nadaljevati. Cilj uprave je sanacija, ne stečaj podjetja. Dovolj dolgo smo opozarjali na težave in posledice zamujanja izplačil posameznih trans. V sanacijskem programu smo popolnoma jasno določili dinamiko plačil in poteka proizvodnje. Vsak dan zavlačevanja pri financiranju proizvodnje je ne le povečal stroške, ampak je tudi negativno vplival na proizvodne cikluse. Ob tem pa ne gre zgolj za materialno škodo, temveč tudi za izrabo zaupanja dobaviteljev, kupcev, delavcev in tudi slovenskih davkoplačevalcev. Na vsa opozorila uprave se pristojni organi niso pravočasno odzvali. Prepričani smo, da smo svoje delo opravili strokovno in učinkovito, kar navsezadnje dokazuje tudi izdelan sanacijski program, ki ga je vlada brez zadržkov sprejela to 12. oktobra, zato je zavlačevanje izplačila tretje tranše Povsem nerazumljivo. Odstop ue pomeni metanja puške v koruzo ali bezanja'pred odgovornostjo. Gre le za načelno stvar, ki je jasno opredeljena v sanacijskem programu, reali-todja tega pa je iz znanih razlogov onemogočena.« Ne glede na pojasnilo predsednika uprave Tama je odstop vendarle presenečenje, saj pred dobrim tednom v času sprejemanja sprememb sanacijskega zakona o odstopu Se sploh niso razmišljali. Je pravi razlog res zamujanje plačil oziroma nepripravljenost bank, da bi Tamu zagotovile Prepotrebna sredstva, ali pa je morda v ozadju »časten odstop« zaradi resnih predlogov 0 tem, da je treba kadrovsko prenoviti tako upravni odbor kot upravo? Magister Makuc je na vče- rajšnji tiskovni konferenci izjavil, da bodo do izbire nove vodstvene ekipe delali, kot da se ni nič zgodilo, vendar bodo vztrajali, da se zadeve uredijo čim prej, kar naj bi se zgodilo že v prihodnjem tednu. Za mnenje o odstopu uprave smo vprašali tudi predsednika sindikata SKEI v Tamu Draga Gajzerja, ki pravi: »Odstop uprave nas je presenetil, ker se je zgodil zdaj, ko so po mučnih razpravah vendarle sprejete pomembne spremembe sanacijskega zakona in je uprava že v prejšnjem tednu izjavljala, da je sposobna speljati sanacijo. Včeraj zjutraj smo se seveda sešli s člani uprave z vprašanjem, kaj narediti. Vsekakor bomo pozvali sodelavce, naj ne jemljejo stvari v svoje roke, saj bo stara uprava do izvolitve nove delovala normalno. V času sedanje uprave smo si prizadevali, da bi bili partnerji, vendar ni bilo uspeha, saj uprava ni spoštovala dogovorov. Gre za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, o prerazporejanju in prevzemu obveznosti. Od sprejetih dogovorov je uresničena le začasna sistemizacija delovnih mest Sicer pa nisem pristojen za ocenjevanje poteka sanacije, gotovo pa je, da vsak nov član, ki pride v tovarno, potrebuje nekaj mesecev, da spozna le globalne okvire delovanja. Cas pa v sedanjem trenutku ni naš zaveznik.« Tajnikar »Ni razlogov za panike Minister za gospodarske dejavnosti Maks Tajnikar je na včerajšnji seji vlade njene člane seznanil z zadnjimi-dogajanji v mariborskem Tamu. Povedal je, da je imel z vodstvom Tama pred dvema dnevoma pogovore, na katerih so izpostavili vprašanje nadaljnjega vodenja sanacije podjetja po začetku črpanja tretjega dela posojila in sprememb sanacijskega programa v tistem delu, ki se tiče financiranja, saj se v Tamu zastavlja vprašanje iskanja novih virov sredstev v prihodnjem letu, ko podjetje še ne bo pozitivno poslovalo. Govorili so tudi o kadrovskih vprašanjih, saj člani uprave na nekaterih področjih niso dosegli predvidenih rezultatov, zato - tako Tajnikar - so se pogovarjali tudi o zamenjavo nekaterih članov uprave, ki naj bi jih nadomestili sposobnejši kadri. Na pogovorih predsednik Tamove uprave Edvin Makuc m omenjal odstopa vodstva. »V četrtek zjutraj je vodstvo sklicalo sejo upravnega odbora podjetja, na kateri so ponudili odstop, vendar pa so očitno odstopno izjavo pripravili že prej, saj nosi datum 30.11. 1995, dan torej, ko je parlament sprejel spremembe zakona, ki so bile potrebne za vladno poroštvo glede tretjega dela posojila,« je dejal mimster Tajnikar, kateremu je Makuc ustno zagotovil, da bo uprava nadaljevala delo, dokler ne bodo ime-novam novi člani. »Razlogov za pamko torej ni,« je še dejal Tajnikar, ki pravi, da še vedno osebno stoji za sanacijskim programom Tama in hkrati meni, da bi moral Makuc ostati v upravi Tama. Podjetju naj bi vlada dala poroštvo za pridobitev tretjega dela posojila takoj, ko bodo spremembe zakona objavljene v Uradnem listu, torej danes ali jutri, in ko bo vodstvo Tama vladi predložilo posojilne pogodbe. Vendar pa ima podjetje prav s pridobivanjem teh pogodb težave, saj vse kaže, da banke niso najbolj pripravljene na dajanje posojil. Po Tajnikarjevem mnenju naj bi tudi banke čakale na objavo spremenjenega zakona v Uradnem listu. Martina Pavšič, Alenka L. Jakomin Foto: Boban Plavevsld Demokrati o kiti slovenske zunanje politike LJUBLJANA - Na včerajšnji novinarski konferenci Demokratske stranke sta Tone Peršak in Danica Simšič dejala, da se je slovenska zunanja politika znašla v »slepi ulici«, in sicer predvsem zaradi tega, ker Slovenija nima izdelane celovite zunanjepolitične strategije. Zunanja politika se po Peršakovem mnenju zaradi notranjepolitičnega razkola izvaja nekoordinirano, trenutno pa smo priča tudi nekakšni »strankarski privatizaciji zunanje politike«. Na vprašanje, kaj meni o priznanju ZRJ, je Peršak odgovoril, da ne vidi pravega smisla, da bi se o tem razpravljalo. Po njegovem mnenju je namreč interes Slovenije predvsem v gospodarskem, ne pa v političnem povezovanju z ZRJ. Dodal je, da način vladnega priznanja za stranko ni sprejemljiv. Danica Simšič pa meni, da se ob vsem tem postavlja vprašanje, če imata Janez Drnovšek in Zoran Thaler dovolj usposobljene ljudi in analično skupino, ki bi bila sposobna preučiti ustreznost zunanjepolitičnih potez. (V. V.) FIDES / LETNA SKUPŠČINA Potrdili stavkovne zahteve sindikata Zahteve Fidesa podpira tudi Evropska zveza zdravnikov LJUBLJANA - Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides je imel včeraj svojo redno, peto letno konferenco. Na njej so sprejeli poročilo o delu in poslovanju Fidesa, poleg tega pa tudi nekatere spremembe in dopolnitve stavkovnih pravil, Id so jih nekoliko posodobili oziroma prilagodili sedanjemu času. Skupščina je potrdila tudi stavkovne zahteve sindikata. V preteklem letu so bile glavne dejavnosti sindikata usmerjene v pogajanja o spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, a zaradi neuspešnosti so se odločiti, da začnejo stavkovne priprave. Prav tako so biti vključeni v pripravo predloga zakona o zdravnikih in predloga zakona o kolektivnih pogodbah. Z ve- likim prizadevanjem večine sindikatov jim je uspelo doseči odložitev sprejemanja slednjega vse do priprave novega zakona o delovnih razmerjih, kar naj bi bilo predvidoma prihodnjo pomlad. Skupščina Fidesa je včeraj ne samo potrdila že znane stavkovne zahteve sindikata, pač pa jih je celo razširila na to, da bi oblast morala zdravnikom omogo- čiti sodelovanje pri oblikovanju zdravstvene politike. Pozornost so posvetili izvedbi opozorilne in nadaljevalne stavke, če bo potrebna, zlasti pa strokovnim, organizacijskim in moralno-etičnim dilemam ob tem. Tistim članom sindikata, ki se bojijo stavke in so zbegani, so pojasnili, kakšne so njihove pravice in kako jih v primeru stavke ščitita zakon in sindikat. Glede na specifičnost posameznih regij in oddelkov pa so se v okviru instruktaže dogovorili, kako naj bi tam stavka potekala. Zahteve Fidesa podpira tudi Evropska zveza zdravnikov. (KaNJ ODBOR ZA MEDNARODNE ODNOSE / ZAČETEK, NE PA ŽE KONEC RAZPRAVE Živahna neprava o sukcesiji nekdanje Jugoslavije Potrjena kandidatura Petra Bekeša za veleposlanika v Rimu Kandidaturo so podprli z večino glasov - Ostro nasprotovanje krščanskih demokratov LJUBLJANA - Na včerajšnji seji parlamentarnega odbora za mednarodne odnose so razpravljali o stanju pogajanj o sukcesiji, a so razpravo prekinili, ker so ocenili, da je gradivo, ki jim ga je pripravila vlada, zastarelo. Odbor je sklenil predlagati kolegiju državnega zbora, naj skliče izredno sejo, na kateri bi razpravljali o vprašanju sukcesije in smernicah slovenske zunanje politike. V uvodu razprave o vprašanju sukcesije je Poslance s stanjem pogajanj o tem vprašanju seznanil vodja slovenskih pogajalcev Miran Mejak, ki je povedal, da se je tujina različno odzvala na slovensko propagandno akcijo za ohranitev zamrznitve finančnih sredstev na računih nekdanje Narodne banke Jugoslavije. Teoretično naj sicer Slovenija ne bi smela skr-oeti, saj je mednarodna skupnost sprejela stališče, da je SFRJ razpadla in da imajo pravico do nasledstva vse države, ki so nastale na njenem ozemlju. Dejansko stanje pa je precej kritično, saj je veliko denarja s skupnih deviznih računov že izginilo, poleg tega pa mednarodna skupnost čedalje manj nasprotuje zahtevam ZRJ po kontinuiteti. Siri pa se tudi prepričanje, da je gospodarski položaj v Sloveniji toliko ugodnejši od položaja v drugih delih nekdanje Jugoslavije, da je treba pri delitvi deviznih rezerv upoštevati tudi to. Temu Slovenija seveda ostro nasprotuje, saj mora edino merilo za delitev nasledstva ostati podatek, koliko je kdo prispeval v skupno blagajno. Kar zadeva nadaljevanje pogajanj o sukcesiji, še ni jasno, ali bodo potekala v okviru doseženega, ali pa se bodo morala začeti znova pod okriljem Evropske unije, ki naj bi za usklajevalca pogajanj imenovala sedanjega mirovnega posrednika v Bosni Carla Bildta. Po uvodni predstavitvi stanja je nekaj poslancev zahtevalo prekinitev razprave, ker naj bi bilo gradivo, ki jim ga je posredovala vlada, zastarelo in zaradi novih dogodkov že preseženo. Na očitke o zastarelosti gradiva je Mejak opozoril poslance, da je gradivo zgolj poročilo o stanju pogajanj, ki pa se v zadnjih mesecih niso premaknila z mrtve točke. Ugotavljanje sprememb statusa zamrznjenih sredstev in drugih spremenjenih okoliščin pa ni v njegovi pristojnosti. Poslanci so sprejeli sklep, da bodo kolegiju državnega zbora predlagali, naj skliče izredno sejo, na kateri bodo razpravljali o vprašanju sukcesije in smernicah slovenske zunanje politike, pri čemer bodo posebno pozornost namenili odnosu Slove- nije do Evropske unije, zveze Nato in Italije. Poslanci so razpravljali tudi o vladnem predlogu smernic slovenske zunanje politike, ki bo osnova za razpravo na izredni seji, čeprav je precej poslanskih skupin imelo na predlog vsebinske pripombe. Na zaslišanju, ki je bilo za javnost zaprto, pa so člani parlamentarnega odbora z 11 glasovi proti devetim podprli kandidata za mesto veleposlanika v Rimu Petra Bekeša, ki bo začel svoje naloge opravljati že prihodnji teden. Proti kandidatu naj bi posebej ostro nastopil predsednik krščanskih demokratov Lojze Peterle. Sebastjan Jeretič NOVICE Mubarak ne izključuje ponovitve volitev KAIRO (dpa) - Egiptovski predsednik Mubarak po hudih očitkih, da je na parlamentarnih volitvah prišlo do velikih volilnih prevar, ne izključuje ponovitve vohtev. Mubarak je v včeraj objavljenem intervjuju dejal, da bo spoštoval odločitev sodišč. Številni opozicijski kandidati so namreč vložili pritožbe prah izidom vohtev. Številnim pritožbam so okrajna sodišča že ugodila, jutri pa bo vrhovno sodišče odločalo o ugovoru proti razveljavitvi vohtev v teh okrajih, ki ga je vložila egiptovska vlada. Trinajst opozicijskih strank je po doslej zbranih podatkih zbralo le peščico od 454 sedežev v parlamentu. Včeraj je v Egipt na prvi uradni ubisk po prevzemu mesta predsednika izraelske vlade prispel Simon Peres. Tema pogovorov z egiptovskim predsednikom bo vnovični zagon izraelsko-sirskih pogajanj v VVashingtonu. Tamilski gverilci pričakujejo nove napade KOLOMBO (Reuter) - Predstavniki uporniških Tamilskih tigrov so civilno prebivalstvo polotoka Dža-fna pozvah, naj zapusti to območje, ker pričakujejo novo ofenzivo vladnih sil. Gverilci pričakujejo, da bo vladna vojska kmalu napadla njihova pomorska oporišča na sevem polotoka, pri kraju Vadamarači, kjer doslej ni bilo bojev. Vladni predstavniki v Kolombu, ki zatrjujejo, da je vojska med ofenzivo poskušala obvarovati civiliste, upornike obtožujejo, da so sami pregnah civilno prebivalstvo iz mesta Džafna, še preden so se mu približale vladne sile. S polotoka Dža-fna je v zadnjih dveh mesecih zbežalo več kot pol milijona ljudi. Srilanška predsednica Candrika Kumara-tunga je upornikom ponudila amnestijo, če bi sami predah orožje, h pa so ponudbo zavmili in zahtevajo umik vojske s polotoka na sevem države. Nove obtožbe proti Salinasu CIUDAD DE MEXICO (Reuter) - Švicarska zvezna tožilka Carla del Fonte, ki se je v mehiškem glavnem mestu udeležila zaslišanja Raula Salinasa, brata nekdanjega predsednika Mehike, je izjavila, da so Salinasovi nezakoniti bančni računi v Švici povezani s pranjem denarja, pridobljenega s tihotapljenjem mamil. Ženevska pohcija je sredi novembra že aretirala ženo in svaka Raula Salinasa, ki sta hotela z bančnih računov dvigniti 84 milijonov dolarjev. Salinas je v zapom že od februarja, ko ga je mehiška pohcija aretirala zaradi suma vpletenosti v umor, zdaj pa bo obtožnica razširjena še na kazniva dejanja goljufije in neupravičenega bogatenja med letoma 1988 in 1994, ko je bil uradnik v administraciji svojega brata. Val protestov v Bangladešu DAKA (Reuter) - Bangladeška vlada je včeraj prepovedala demonstracije opozicije pred uradom predsednice vlade in na ceste poslala več kot 3000 policistov, ki s solzivcem in vodnimi topovi vzdržujejo red v glavnem mestu. Opozicija, ki zahteva odstop premierke Begum Kalede Zie, prepovedi nasprotuje, demonstracij in zborovanj pa naj bi se udeležilo več kot 50 tisoč ljudi. V soboto naj bi se v Bangladešu začela tudi tridnevna splošna stavka. Opozicijske stranke vlado obtožujejo nepravilnosti pri volitvah in kompcije, zato so napovedale bojkot parlamentarnih vohtev, napovedanih za 18. januar. Po njihovem mnenju bi morala predsednica vlade odstopiti in predati oblast nepristranskemu pohtiku, M bi lahko zagotovil, da bodo volitve poštene. NOVI SPORI V VVASHINGTONU Politična tabora ostajata razdvojena WASHINGTON (Reuter) - Bela hiša je včeraj predstavila svoj načrt za izravnavo zveznega proračuna v prihodnjih sedmih letih. Demokrati so svoj načrt dan po tem, ko je predsednik Bill Clinton vložil veto na republikanski predlog za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, označiti kot »korak k obnovitvi pogajanj« o tej pereči zadevi ameriške notranje pohtike. Republikanci so administracijo obtožih, da je v dolgih mesecih mučnih prerekanj o tem, kako doseči izravnavo proračuna, zavlačevala pogovore in le obljubljala, da bo predstavila svoj predlog za dosego cilja, ki je skupen republikanski in demokratski stranki. Voditelj republikanske večine v senatu Bob Dole je včeraj kljub temu izjavil, da bodo njegovi strankarski kolegi prisluhnili političnim tekmecem iz nasprotnega tabora. Čeprav so demokrati v svojem načrtu privolili v republikanski časovni okvir sedmih let, nasprotna politična tabora ostajata razdvojena zaradi republikanskega predloga o zmanjševanju sredstev za sklade, ki so namenjeni socialnemu, zdravstvenemu in pokojninskemu zavarovanju revnejših slojev in upokojencev. Predsednik je pred podpisom veta na republikanski predlog Američanom zatrdil, da bo kongresu predložil načrt za izravnavo proračuna v prihodnjih sedmih letih. Njegov predlog ne ogroža omenjenih skladov in drugih »socialnih ter ekoloških skladov in hkrati Bob Dole in Newt Gingrich, trna v peti ameriškega predsednika Billa Clintona ne zvišuje davkov delovnim ameriškim družinam«, je izjavil Clinton. V ozadju nove proračunske bitke je včeraj v VVashingtonu potekalo imenovanje novega neodvisnega predsednika odbora za etične zadeve v predstavniškem domu ameriškega kongresa. Pod drobnogledom se je namreč znova znašel vplivni predsednik predstavniškega doma Newt Gingrich, proti katere- mu je bilo vloženih 65 obtožb o kršenju etičnih določil; omenjeni odbor je Gin-grichu v prid že odločil o vseh, razen o eni od obtožb, ki zadevajo moralno početje poslanca iz Georgie. Novi predsednik odbora za etične zadeve - njegovo ime še ni znano - bo tako raziskoval le obtožbo, ki Gingricha bremeni, da je fondacijam, ki so financirale njegova predavanja o obnovitvi ameriške civilizacije, namerno za- molčal, da je njihovo početje oproščeno davkov. Odbor za etične zadeve pa se bo z Gingrichem srečal še enkrat, in sicer takrat, ko bo raziskoval namigovanja demokratov o tem, da je Gingrichevo predvolilno kampanjo leta 1990 podprl njegov republikanski odbor za politično dejavnost, ki pred petimi leti zakonsko še ni bil upravičen financirati lokalnih in zveznih kandidatov. __________STOPNJEVANJE AVSTRIJSKE PREDVOLILNE KAMPANJE__________________ Ljudska stranka še vedno noče govoriti o koaliciji VVolfgang Schlussel kljub pritiskom kanclerja Franza Vranitzkega ne želi razpravljati o povolilnih povezavah DUNAJ - Vodja avstrijske ljudske stranke VVolfgang Schussel vztraja pri odločitvi, da ne bo govoril o morebitnih povolilnih koalicijskih namerah svoje stranke po volitvah. Schussel ni popustil niti pod pritiski kanclerja Franza Vranitzkega in opozicijskih strank v včerajšnji televizijski oddaji v živo. Vra-nitzky in predstavniki opozicije so od šefa ljudske stranke večkrat poskušati izsiliti jasno izjavo o možnosti povezave njegove stranke z nacionalistično stranko svobodnjakov pod vodstvom Jorga Haiderja. »Strankina pohtika je pomembnejša od izbire partnerja, pogovarjati pa se moramo z vsemi,« je povedal Schussel v televizijski oddaji. Avstrijska koalicija med ljudsko in socialdemokratsko stranko je propadla letos oktobra, ko se minishi niso mogh dogovoriti o višini državnega proračuna za prihodnje leto. Od takrat sta si nekdanja koalicijska partnerja vse bolj narazen, kar je v veliki meri vplivalo tudi na govorice o povolilni zvezi ljudske stranke s svobodnjaki. Tak razvoj dogodkov bi za Avstrijo predstavljal največji pretres po koncu druge svetovne vojne in končal devetletno vladavino velike koalicije. Schiisslove izjave na televiziji so zelo odstopale od izjav drugih udeležencev v javni razpravi. Socialni demokrati, zeleni in Liberalni forum so družno zavrnili vsakršno možnost povezave s Haiderjem. Vranitzky je dejal, da dopušča različne možnosti povolilnega povezovanja z enim pogojem: Haiderja ne sme biti zraven. Za Schiissla je bilo najbolj boleče odkrito nasprotovati Haiderjevi protie-vropski kampanji in njegovemu zavračanju obstoječega političnega sistema, hkrati pa poudarjati zavezanost ljudske stranke evropski usmeritvi in obstoječemu političnemu sistemu. »Zavezanost Evropski uniji mora biti nedvoumna. Zavračamo vsakogar, ki nasprotuje avstrijskemu član- stvu v EU, zavračamo tudi ustanavljanje tretje republike,« je dejal vodja konservativcev. Haider že dolgo ostro zavrača zamisel o skupni evropski valuti, zelo glasen pa je tudi pri zahtevah po odpravi druge avstrijske republike in ustanovitvi tretje. Haider in Schiis-sel pa sta našla skupno točko v prizadevanjih za zmanjšanje vse večjega proračunskega primanjkljaja z ostrim krčenjem porabe. Proračunski primanjkljaj naj bi se še v tem letu dvignil na 120 milijard šilingov, kar močno presega višino zneska, ki ga je določilo finančno ministrstvo, ki je upalo na »le« 102 milijardi primanjkljaja. Socialdemokrati zahtevajo uskladi- tev ukrepov za zmanjšanje stroškov z naraščanjem narodnega dohodka. Po zadnjih raziskavah javnega mnenja trenutno vodijo socialdemokrati in ljudska stranka z 32 odstotki, sledijo pa jim svobodnjaki s 25 odstotki glasov. Politični analitiki trdijo, da je zelo verjetno, da se bo veliko zdaj še neodločenih vo-lilcev na volitvah nagnilo na Haiderjevo stran. Zeleno shanko podpira šest odstotkov, Liberalni forum pa pet odstotkov vprašanih. Na lanskih oktobrskih volitvah so socialdemokrati dobili 34,9 odstotka, ljudska Stranka 22,7 odstotka, svobodnjaki pa rekordnih 22, 5 odstotka glasov. Janet McBride / Reuter NAJ LE P Š A Ž U P ANJA NA SVETU Bujni kodri in izjemne politične sposobnosti CARACAS - Ni veliko županov, ki se lahko pohvalijo s tem, da so po njihovi podobi izdelati lutko. Prav tako pa jih ni veliko, ki lahko povejo, da so osvojiti naziv miss sveta. Za Irene Sa-ez, županja mestne občine Chacao v venezuelski prestolnici, je to obdobje življenja povezano z veliko ljubezni. »Ta lutka je dokaz, da se sanje lahko uresničijo,« je dejala. Saezova, najmlajša od šestih otrok, je bila stara komaj 18 let, ko so jo okronali za miss sveta. Bogato izvezena rožnata obleka, ki jo je hene nosila tega dne, krasi eno od dveh lutk, ki si ju za božič žeti vsaka deklica v Venezueli. Danes je Saezova več kot samo nekdanja lepotna kraljica. S prepričljivo zmago na lokalnih votitvah je postala pravi politični fenomen. Kritiki, ki so se norčevali iz zamisli, da bi lepotna kraljica lahko postala politična osebnost, so morali priznati poraz. Govori se celo, da bo morda kandidirala za predsednico na naslednjih votitvah leta 1998. Čeprav je kandidirala kot neo- dvisna kandidatka, jo je podpirala večina najpomembnejših političnih strank. Na volilce je v začetku morda res vplivala njena slava, vendar je v drugem krogu volitev zmagala predvsem po zaslugi svojih dejanj, ne zaradi svojega videza. Saezova je zgodnji proizvod venezuelske lepotne industrije, ki je v zadnjih dveh desetletjih pomagala do naslova miss sveta sedmim venezuelskim lepoticam, kar je več kot v katerikoli drugi državi na svetu. V službi Saezova nosi klasičen kostim rjave barve in nasploh jemlje svoje delo zelo resno. Udeležuje se predavanj iz mestnega upravljanja in pripravlja proračun za prihodnje leto, ki naj bi znova izkazoval presežek. Prva stvar, ki jo tujec opazi, ko se pelje skozi Chacao, je prometna policija. Policisti v uniformah barve kakija in z belimi tropskimi čeladami na glavah stojijo na vsakem križišču ali pa se na motornih kolesih prebijajo skozi gosti promet. Njihova navzo- Paul Hughes / Reuter čnost kaže, da zakone, ki jih v preostalih delih prestolnice grobo kršijo, v Chacau dosledno spoštujejo. Motoristi nosijo čelade, avtomobili ustavljajo pred rdečo lučjo in pešci se izogibajo temu, da bi prečkali cesto na neoznačenih mestih. V prizadevanjih, da bi zmanjšali število prometnih nesreč, so voznike, ki vozijo skozi Chacao, celo prepričali, da se med vožnjo ne pogovarjajo po telefonu. »Najredkejša dobrina v tej državi je red. Saezova ga skuša znova vpeljati in ljudem je to všeč,« je dejal politični analitik Jose Antonio Gil Yepes, zaposlen pri svetovalni agenciji Venecon-sultores. Toda prav občutno zmanjšanje števila kaznivih dejanj je Saezovi prineslo največjo priljubljenost. Medtem ko v preostalih predelih Caracasa, kjer živi več kot četrtina 21-milijonskega venezuelskega prebivalstva, število kaznivih dejanj nenehno narašča, pa so v Chacau v zadnjih treh letih število kaznivih dejanj znižali za 52 odstotkov. »V letu 1992 je bilo v Chacau vsak dan ukradenih sedem avtomobilov, danes jih ukradejo le sedem na mesec,« je povedal Rafael Cadalso, šef policije v Chacau, ki nadzira 400 mož. Sprejemanje podkupnin in zloraba zakonov, kar je drugje v Venezueli vsakdanja praksa, se dobro plačanim in večinoma visoko izobraženim policistom v Chacau zdita nekaj povsem nezaslišanega. Policija se ponaša s posebnimi enotami, v katere je vključeno tudi medicinsko osebje, mehaniki in dreserji psov. Prebivalci lahko celo pokličejo policijo, če želijo informacije o sporedu kinematografov ati pa najnovejše vremensko poročilo iz Rima. »To je povsem drugačna policija. Naš namen je predvsem služiti skupnosti,« je povedal Cadalso. Starši zdaj lahko peljejo otroke na večerni sprehod na trg Altamira, ki je bil še pred tremi leti prizorišče številnih manjših kaznivih dejanj. »Zločinci iz drugih predelov Caracasa več ne prihajajo v Chacao in tudi zločinci iz te četrti odhajajo drugam,« je še dejal Cadalso. Ta »otok« znotraj kaotičnega Caracasa, ki ga je ustvarila Saezova, se pogosto istoveti z »vilinsko princeso«, ki mu vlada. Prebivalci Chacaa in tudi tujci četrt pogosto imenujejo kar »Ire-nelandia«, vozila prometne policije pa »henemobiles«. Zdi se, da je Saezova sprejela vlogo, ki ji jo namenjajo, saj pogosto govori o sebi kar v tretji osebi. »Ljudje zaupajo hene Saez, ljudje ji verjamejo, ker se zavedajo, da jih ne bo prevarala.« V sodobnih občinskih prostorih, ki se nahajajo v isti stavbi kot caracaška borza, uživa Saezova velik ugled, »hene je rojeni vodja,« je povedal občinski svetovalec za pravne zadeve Daniel Buvat. Takšno raven zaupanja in odobravanja uživa Saezova kot eden od kandidatov za predsednika na votitvah leta 1998. Toda nekdanja lepotna kraljica skromno zavrača hvalo. »Živim v sedanjosti. Raje bi se osredotočila na svoje delo.« KONFERENCA ZUNANJIH MINISTROV OVSE V BUDIMPEŠTI Veliko nalog in premalo ljudi Dejavno sodelovanje slovenske diplomacije BUDIMPEŠTA (Reuter, STA) - Madžarski predsednik vlade Gyula Hom je včeraj v Budimpešti odprl dvodnevno konferenco zunanjih ministrov Organizaci-je za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki se je udeležuje tudi slovenski zunanji minister Zoran Thaler. Osrednja tema konference so naloge, Id jih je day-tonski mirovni sporazum za Bosno namenil OVSE. OVSE bo v okviru mirovnega sporazuma skrbela za Pripravo in nadzorovanje volitev ter za zagotavljanje spoštovanja Človekovih pravic, poleg tega pa naj bi sodelovala tudi pri pripravi jdoepov za oblikovanje vojaškega zaupanja in nadzor oboroževanja. Na dvodnevni mirovni konferenci morajo zunanji ministri sprejeti mandat, ki so ga tej organi- zaciji podelili na mirovnih pogajanjih v Daytonu. Ker je OVSE kadrovsko izredno Šibka, bo njena misija v Bosni temeljila na zunanjih strokovnjakih in sodelovanju z nevladnimi organizacijami. Za sodelovanje OVSE v uresničevanju mirovnega nacrta so se ZDA zavzemale predvsem zato, ker je precej cenejša in učinkovitejša od Rusija se bori za ohranitev vpliva BUDIMPEŠTA (Reuter) - Rusija, ki je v skrbeh zaradi upadanja svoje vloge pri reševanju varnostnih vprašanj v svetu, bo na konferenci OVSE predstavila svoj nacrt za novo evropsko varnostno strukturo, ki naj bi bila sposobna soočenja z izzivi prihodnjega stoletja. Ruski zunanji minister Andrej Kozirjev je ob predstavitvi osnutka »ruskega dokumenta za varnost« dejal, da od konference v Budimpešti pričakuje »okrepitev OVSE«. Kremelj namerava s krepitvijo OVSE ustaviti napovedano širitev zveze Nato na Vzhod, saj še vedno ne zaupa včerajšnjim šovražnikom. Dokument, ki bi ga lahko sprejeli na konferenci na vrhu prihodnje leto, zavrača možnost, da bi neka organizacija zunaj OVSE prevzela vodilno vlogo pri zagotavljanju evropske varnosti. OZN, poleg tega pa je tudi manj verjetnosti, da bi med izvajanjem mirovnega nacrta prišlo do težav zaradi političnih nesoglasij. V osnutku dokumenta, ki naj bi ga sprejeli na konferenci, je za izvajanje nalog OVSE namenjeno 24, 5 milijona ameriških dolarjev. Diplomati pričakujejo, da bo načrt lahko izvedlo približno 300 ljudi. Do zapleta pa prihaja pri izbiri vodje misije, saj ZDA izredno intenzivno lobirajo za svojega diplomata Roberta Frovvicka, ki naj bi bil izvedenec za Balkan. Evropski uniji bi bolj ugajalo, Ce bi misijo vodil predstavnik unije ali Švice, saj naj bi Američani poželi že preveč zaslug za umirjanje razmer na Balkanu. Tudi Slovenija dejavno sodeluje v razpravi o učinkovitejši evropski varnostni strukturi v prihodnjem stoletju, ki »si bo dovolila manj napak in katastrof, kot je bila tista v Bosni«. Pomembno vlogo v tej razpravi ima seveda mirovni proces v Bosni, v katerega se bo s svojo misijo dejavno vključila tudi OVSE. Minister Thaler je pri tem poudaril pomen vprašanja politične kontinuitete Jugoslavi- Prizorišče konference zunanjih ministrov Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki poteka v Budimpešti (AP) je, ki se v primeru OVSE postavlja kot vprašanje, kako naj ta država pride v organizacijo. Slovensko stališče je, da mora iti ZRJ po poti drugih držav naslednic SFRJ - vložiti mora prošnjo in izpolniti pogoje za Članstvo. Pri vključevanju ZRJ v mednarodne organizacije mora mednarodna skupnost upoštevati merila za priznanje držav, ki so bila sprejeta decembra 1991 in so se nanašala na takrat svežo osamosvojitev Slovenije. Vprašanje kontinuitete je bila tudi tema včerajšnjih po- govorov ministra Thalerja s hrvaškim in bosanskim kolegom, Matejem GraniCem in Muhamedom Sačirbego-vićem. To vprašanje je še posebej pomembno za Bosno, saj bi priznanje kontinuitete znova sprožilo vprašanje, ali je šlo v Bosni za državljansko vojno ali agresijo. Minister GraniC je pojasnil, da hrvaško-srbski sporazum iz Daytona pomeni le, da Hrvaška ne bo nasprotovala morebitnemu konsenzu držav naslednic, Ce bodo te sklenile, da Jugo-slaviji priznajo kontinuiteto. MIROVNI PROCES V BOSNI IN HERCEGOVINI Vojaki Nata prihajajo, medlem pa se na terenu vrstijo kršitve daytonskih načel SARAJEVO (Reuter, dpa, M. M.) - Lz vasi Dubrave, ki le-& severno od Banjaluke, so, sodec po včerajšnjih poročilih predstavnikov ZN, bosanski Srbi v preteklih nekaj dneh izgnali vec kot 60 muslimanskih družin. Gre za doslej eno •rajhujsih kršitev načel daytonskega sporazuma, ki predvideva takojšnjo ustavitev etničnega čiščenja. Kljub težavam, ki jim botrujejo Človeški in naravni dejavniki, pa se razmeščanje Predhodnice Natovih enot v Bosni nadaljuje. Očitno bo Potrebnih še precej diplomatskih (morda pa tudi voja-skih) naporov, preden bodo sPrte strani tudi na terenu Privolile v uresničevanje mirovnega dogovora. Prebivalci srbskega dela Sarajeva so včeraj na mostu, ki povezuje Grbavico s tistim delom prestolnice, ki je v rokah vladnih enot, pripravili množično protestno zborovanje. Vsaj 20 tisoč demonstrantov je v pravem mitingaškem vzdušju izrazilo nasprotovanje določilom daytonskega sporazuma, ki Predvidevajo, da nadzor nad celotnim Sarajevom prevzame federacija BiH. Hkrati so s Pal sporočili, da bodo udeležencem mirovne konference, ki se zaCne naslednji Četrtek v Parizu, poslali peticijo z vec kot sto tisoč podpisi prebivalcev »Srbskega Sarajeva«. Vojska bosanskih Srbov je medtem znova prekršila obljubo, s katero je oktobra ustavila bombne napade Nata. Mladičevi vojaki namreč zadržujejo človekoljubne konvoje, namenjene v muslimansko enklavo Gorazde. Pred dnevi je poveljstvo modrih Čelad že zagrozilo Srbom z uporabo sile, vendar si je premislilo, saj utegne sleherni incident ogroziti občutljivi mirovni proces. Sr- Konferenca EU in Svetovne banke o obnovi BiH in Hrvaške BUDIMPEŠTA (Reuter) - Komisar EU za odnose z vzhodno Evropo Hans van den Broek je predstavil Program konference o obnovi BiH in Hrvaške, ki bo Potekala 20. in 21. decembra v Bruslju. Na konferenci, ki jo organizirata Evropska komisija in Svetovna banka, bodo poleg predstavnikov prizadetih držav sodelovali še darovalci pomoči, predstavniki finančnih organizacij in Organizacije islamske konference. Udeleženci naj bi določili prednostne naloge za obnovo v prvem Četrtletju leta 1996. EU je doslej državam nekdanje Jugoslavije namenila 1, 6 milijarde ekujev človekoljubne pomoči. bska stran pa ni edina, ki ne ravna v skladu z dogovori. V zahodni Bosni Juvaške sile Se naprej požigajo in ropajo vasi, la naj bi v skladu z Daytonom pripadle Republiki srbski. Čeprav Natove vojake predvsem skrbi, kakšne vojaške pasti jih Čakajo na Balkanu, pa se je doslej za njihovega največjega sovražnika izkazala ostra bosanska zima. Potem ko je Ifor v sredo zaradi obilnega sneženja odpovedal večino poletov proti Bosni, so se vCeraj tja le napotili novi oddelki predhodnice. Med drugimi sta v Sarajevo odpotovala prva dva od nemških Častnikov, ki bodo sodelovali v Natovi akciji. Polkovnik Keerl in podpolkovnik Beckmann se bosta zapisala v zgodovino kot prva nemška vojaka, ki sta Bila po drugi svetovni vojni poslana na bojno nalogo v tujino. Kanada je včeraj potrdila, da bo v BiH poslala tisoč vojakov, oglasilo pa se je tudi pakistansko zunanje ministrstvo in sporočilo, da je Islamabad pripravljen v Natove mirovne sile prispevati tri tisoč moz. VeC pomislekov v zvezi z napotitvijo svojih »fantov« v balkanski kotel pa imajo Američani. Včeraj je 184 poslancev predstavniškega doma podpisalo pismo, v katerem predsednika Clintona pozivajo, naj nemudoma ustavi pošiljanje enot v Bosno. Bosanski premier Silaj-džič je vCeraj znova zatrdil, da ne pridejo v poštev nikakršna pogajanja o morebitnem spreminjanju dayton-skega sporazuma, kaj Sele popuščanje srbskim zahtevam - zlasti kar zadeva Sarajevo. Po njegovem mnenju niti referendum, ki so ga sarajevski Srbi napovedali za 12. december, ne more in ne sme ničesar spremeniti. Zaradi zapletov, povezanih s prihodnostjo bosanske prestolnice, naj bi se v teh dneh na Balkanu znova pojavil ameriški pogajalec Holbrooke, ki bo skušal prepri- čati srbsko prebivalstvo, da jim Dayton zagotavlja varnost in dostojanstvo. V ponedeljek bo v Beograd pripotoval posebni odposlanec ZN Koli Annan, ki se bo sešel z Miloševičem in jugoslovanskim premierom KontiCem. Prvi človek OZN Butros Gali pa se je vCeraj v Ženevi z najožjimi sodelavci posvetoval o nadaljnji vlogi Svetovne organizacije v mirovnem procesu, še zadnjic pred konferenco o uresničevanju daytonskega sporazuma, ki se zaCne danes v Londonu. V Tuzli bodo enote ZN kmalu zamenjali Natovi vojaki (AP) NOVICE Srbija ne sodeluje s haaškim sodiščem ŽENEVA (Reuter) - Glavni tožilec Mednarodnega sodišča za vojne zločince v Haagu Richard Goldstone je Srbiji postavil rok, da do danes predloži dokaze proti pripadniku vojske BiH, osumljenemu vojnih zločinov proti Srbom, sicer bo osumljenec izpuščen. Goldstone, ki je govoril na neki prireditvi v Švici, je srbske oblasti tudi opozoril, da bo Varnostni svet ZN proti ZRJ vnovič uvedel trgovinske ukrepe, Ce beograjski režim ne bo sodeloval z mednarodnim sodiščem. Sodišče je kabinetu srbskega predsednika Slobodana Miloševiča 21. in 28. novembra poslalo pismi, v katerih so oblasti prositi za podatke o domnevnih žrtvah ter za dovoljenje, da bi si haaški preiskovalci ogledali domnevna prizorišča zločinov na ozemljih BiH, ki so pod srbskim nadzorom. Iz Beograda ni bilo odgovora, zato Goldstone dvomi, da bodo srbske oblasti pravočasno posredovale zelene podatke. ZRJ bo spoštovala daytonski sporazum BEOGRAD - V srbski prestolnici je vCeraj zasedal vrhovni svet za obrambo. Seje so se udeležiti vsi najpomembnejši predstavniki državnih oblasti in jugoslovanske vojske, predsedoval pa ji je zvezni predsednik Zoran Lilič. Vojaške Častnike, ki zasedajo najodgovornejše položaje v oboroženih silah ZRJ, so seznaniti s podrobnostmi daytonskega sporazuma. Vrhovni svet je sprejel sklep, da bo srbsko-Cmogorska federacija v celoti izpolnila obveznosti, ki ji jih nalaga dogovor, sklenjen v Ohiu. (M. M.) Ostre besede med Parizom in Beogradom PARIZ (Reuter) - Visoki francoski predstavniki so včeraj v zelo ostrem tonu pozvali Beograd, naj poskrbi za takojšnjo izpustitev dveh francoskih pilotov, ki so ju avgusta sestrelili in zajeti bosanski Srbi. Uradni Pariz je opozoril, da bodo v nasprotnem primeru »tisti, ki so odgovorni za ugrabitev, in tisti, ki niso izpolniti svojih obljub, utpeli resne posledice«. Jugoslovansko zunanje ministrstvo je odgovorilo, da so oblasti v Beogradu naredile vse, kar je bilo v njihovi moti, da bi ugotovile, kje se nahajata ptiota. Hkrati je francoske grožnje označilo kot »povsem nesprejemljive in neumesne«. UNHCR skrbi usoda srbskih beguncev BEOGRAD - Tina Anderson, tiskovna predstavnica Visokega komisariata ZN za begunce, je včeraj izrazila skrb zaradi odločitve hrvaških oblasti, da vrnitev na Hrvaško omogoči samo tistim (srbskim) beguncem, ki imajo v državi najožje sorodstvo. Povratniki morajo dokazati, da se imajo kam (ali h komu) vrniti in da so Ftrvaško zapustiti po maju letos. UNHCR v zvezi s tem opozarja, da je treba vrnitev dovoliti vsakomur, ki to žeti, saj je to osnovna pravica beguncev. (M. M.) Kongresnika zagovarjata obtoženega vojaka VVASHINGTON (Reuter) - Dva ameriška republikanska kongresnika, Tom DeLay iz Teksasa in Roscoe Bartlett iz Marylanda, sta načelnika generalštaba ameriške kopenske vojske, generala Denisa Reimerja, zaprosila za preložitev sojenja vojaku, ki je zavrnil nošenje modre baretke in oznak Združenih narodov v sklopu mirovnih enot v Makedoniji. Kongresnika poudarjata, da je vojak Michael New mogoCe imel prav, ker je zavrnil nošenje oznak, ki niso predvidene s predpisi ameriških oboroženih sil. Po mnenju kongresnikov bi bilo nezakonito, ce bi bil vojak obsojen zato, ker je zavrnil nezakonit ukaz, zato naj vojaško sodišče pripravi pravno obrazložitev svoje obtožnice. 18 Petek, 8. decembra 1995 NAPOVEDI PRIREDITEV SNG LJUBLJANA. Erjavčeva 1 Veliki oder Jutri, 9. decembra, ob 20. uri: A. P. Cehov: TRI SESTRE, PREMIERA! IZVEN (KONTO). LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg 2 Veliki oder M. Leaf-M. Dekleva: ZGODBA O FERDINANDU, Jutri, 9. decembra, ob 10.00 (delno IZVEN) in 11.30, za IZVEN. Jutri, 9. decembra, ob 17.30: N Simončič: VELIKI KIKIRIKI, za IZVEN. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopovo 14 Jean Jacoues Bricaire: DOHODNINA, Jutri, 9. decembra, ob 19.30, za abonma VIKEND in IZVEN. Jutri, 9. decembra, ob 11. uri: S. Makarovič: SHOW STRAHOV, za IZVEN in KONTO. Mala scena MGL Danes, 8. decembra, ob 20. uri: L. VVilson: ZAŽGI! Za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO! PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5, Nova Gorica Danes, 8. decembra, ob E. Ionesco: PLEŠASTA PEVKA. Gostovanje v Pragi. SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA Župančičeva 1 Danes, 8. decembra, ob 16.30: J. Golob: KRPANOVA KOBILA, za IZVEN in KONTO. Jutri, 9. decembra, ob 19.30: J. Strauss ml: NETOPIR, za IZVEN in KONTO. Torek, 12. decembra, ob 19.30: Adolphe Adam: GISELLE, za red torek, IZVEN m KONTO. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov trg 5 Jean Anouilh: SKUSNJA ali KAZNOVANA LJUBEZEN (foto). Danes, 8. decembra, ob 19.30. PREMIERA! Jutri, 9. decembra, ob 19.30, za abonma SOBOTA VEČERNI in-IZVEN. SLOVENSKO MUDINSKO GLEDALIŠČE. Vilharjeva 11. Ljubljana LEONCE IN LENA Danes, 8. decembra, ob 19.30, za IZVEN. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov lig 2. Uubliana J. Jurčič-A. Inkret: ZGODBA O DESETEM BRATU Danes, 8. decembra, ob 17. in 19.30. Gostovanje v Šentvidu pri Ljubljani. SNG MARIBOR. Slovenska 27 Dante-Prokič-Pandur: LA DIVINA COMMEDIA - PARADISO Danes, 8. decembra, ob 20. uri v Stari dvorani, za ABONENTE in IZVEN. Nedelja, 10. decembra, ob 20. uri v Minoritih: M. Vezovišek: JERMANOVO SEME, za ABONENTE in IZVEN. CANKARJEV DOM Danes, 8., in v nedeljo, 10. decembra, ob 20. uri v Dvorani Duše Počkaj: BETONTANC, KNOVV YOUR ENEMY! PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 Jutri, 9. decembra, ob 19.30: Harold Pinter: PREVARA, PREMIERA, za IZVEN. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST: Kulturni dom SSG ponovi Taborijevo farso »Mein Kampf« v režiji Borisa Kobala v četrtek, 14. t. m., ob 16. uri (red G). SSG gostuje s pravljico S. S. Prokofjeva »Peter in volk« in v režiji S. Verča, v ponedeljek, 11. t. m., ob 11. uri, v torek, 12. t. m., ob 10. uri in v sredo, 13. t. m., ob 9.45 v Devinu. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 V soboto, 9. t. m., ob 20. uri (red A) Bellinije-va opera »Norma« pod vodstvom Yorama Davida. Režija Aldo Reggiani.Predprodaja vstopnic za vse predstave je že v teku pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12,18-21). Gledališče Rossetti Danes, 8. t.m., ob 20.30 (red petek) bo Teatro Stabile iz Veneta uprizorilo delo Furia Bordona »Le ul time lune«; režija Giulio Bosetti. Nastopa Marcello Mastroianni. V abonmaju odrezek št. 4-rumen. Za abonente popust. Pri blagajni gledališča je v teku predprodaja vstopnic za predstavi »II giardino dei cilie-gi« (odrezek 11-modri) in »Una delle ultime sere di Carnovale« (odrezek 5-rumen). Gledališče Cristallo - La Contrada V nedeljo, 10. t. m., ob 11. uri »Povem ti pravljico« v izvedbi Centro Teatro di Figura. Na sporedu bo pravljico »II tempo delle Babe«. TRŽIČ: Občinsko gledališče V torek, 12. in v sredo, 13. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Pino Micol z delom E. Rostanda »Cirano de Bergerac«. Režija Maurizio Scaparro. KOROŠKA CELOVEC: Mestno gledališče: danes, 8. t.m., ob 14.30 - gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane z grenkosladko komedijo J. God-berja »Na smučišču« (»Auf der Piste«). Režija Jaša Jamnik. TINJE: V torek, 14.12.95, ob 19.30 okrogla miza na temo »Avstrija-Slovenija: sosedstvo z velikim gospodarskim potencialom*. ŠT. JAKOB V ROŽU: V nedeljo, 10. t. m., ob 19.30 bo v Regionalnem centru diskusijski večer »Pravice otroka so pravice človeka -otrok in nasilje v današnjem svetu. Predavala bo mag. Astrid Liebhauser. od 3. do 10. decembra: 11. dnevi gay in lezbičnega filma. Slovenska kinoteka. 10. decembra, ob 20. uri: Umreti za (To Die For / Heaven s a Drag), Peter Mackenzie Litten, VB, 1994. Zaključek 11. dnevov gay in lezbičnega filma. 1.-30. decembra: Filmski potep, potujoči program petih na novo odkupljenih vrhunskih filmskih klasik po Sloveniji: Thelma in Louise, Casablanca, Ameriški grafiti, Lasje, Taksist. (Mladina film) Jutri, 9. decembra, ob 20. uri v Videoteki Cankarjjevega doma: Videopredstavitev Plesne skupine Me ~ lercea Cunninghama. kulturno društvo societd culturale Tudi letos prid’te na FEŠTO OD BAKALAJA v veliko dvorano hotela Lev v Ljubljani, 8. 12. 1995, ob 20. uri. Anche ‘sto ano la vegni ala FESTA DEL BACALA nela grande del’albergo Lev a Lubiana, 8. 12. 1995 ale ore 20. I ovega lita dojdite na FEŠTU OD BAKALAJA u veliku dvoranu hotela Lev u Ljubljani, 8. 12. 1995 u 20 uri. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Mestni muzej Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIH 1): danes, 8. t. m., ob 11. uri obisk razstave keramik, ki so jih izdelali v Trstu v 18. stoletju. Vodi Marzia Vidulli Torlo. Galerija Svobode Žiri vabi na odprtje in ogled razstave izbranih del slikarja Ivana Gluhode-dova, danes, 8. decembra, ob 19. uri. SLOVENIJA CANKARJEV DOM Prešernova 10. Liubliana Danes, 8. decembra, ob 19.30: ORANŽNI ABONMA 1. in 2.. Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent Janos Kovacs; solisti: Aleksandar Madžar, klavir; Evaristo Casonato,-oboa; Slavko Goričar, klarinet; Paolo Caligaris, fagot. Program: P. Ramovš, L. van Beethoven, N. Rimski-Korsakov. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana Danes, 8. decembra, ob 23. uri: KLUBSKI VEČER, koncert in performans: Zoambo Zoet VVorkestrao. Jutri, 9. decembra, ob 20. in 23. uri: GARY FLOYD BAND v zasedbi: Gary-Floyd, vokal; Danny Roman, kitara; Ed Ivey, bas; Bruce Ducheneamc, bobni; Jonathan Burnside, kitara. ŠhiL 'MSTJL ■ FtANC« 'V riElEllN- SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Liubliana Danes, 8. decembra, ob 19.30 v Veliki dvorani: Pihalni orkester študentov akademije za glasbo. Dirigent: Milivoj Surbek. Program: P. Stanek, C. M. von Weber, H. Mertens, C. Gounod, A. L.-VVeber, J. Privšek. Jutri, 9. decembra, ob 17. uri v Veliki dvorani: Glasbeni atelje Tartini: Novoletni koncert. ILIRSKA BISTRICA Klub MKNŽ. Bazoviška 26 Danes, 8. decembra: Zabavljač, rocker in raper iz Beograda RAMBO AMADEUS. Kot predskupina bodo nastopili TOUCH FRICTION iz Splita. Petek, 15. decembra: THE STUFF z Reke. Kot predskupina bodo nastopili METROPOLIS iz Ljubljane. BARFLV Trubarjeva 1. Celie Danes, 8. decembra, ob 22. uri: Tomaž Domicelj in projekt TRIGLAV. CLUB MAONA Arze 5. Fiesa. Piran Danes, 8. decembra, ob 21. uri: Alan Taylor. Britanski folk. Jutri, 9. decembra, ob 21. uri: Slovenija Jazz Projekt in Alenka Godec. KLUB ŠKUC Stari trg 21. Ljubljana Nedelja, 10. decembra, ob 21. uri: Cveto Kobal, flavta; Volodja Balžalor-ski, violina; Igor Saje, kitara. GORENJSKI LOGATEC Dvorana Tabor Danes, 8. decembra, ob 21. uri: BULDOŽER. Promocijski koncert ob izidu novega CD-ja in kasete z naslovom Noč. SLOVENIJA CANKARJEV DOM Prešernova 10. Ljubljana poteka 2. SLOVENSKI BIENA-ajE. V mali galeriji CD je na ogled fotografska razstava Marjana Paternostra z naslovom Pozabljeni negativi 2. Razstava bo na ogled do 12. decembra. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Ljubljana V spodnjih prostorih Moderne galerije razstavlja Antony Caro, Kaskade. Razstava bo na-ogled do 12. decembra. MALA GALERIJA Slovenska 35. Liubliana V galeriji je do 3. januarja na ogled razstava Vadima Fiškina z naslovom One Man Show , X-101098.61 ¥-461956.99 H-298.07. GALERIJA ŠKUC. Stari trg 21 . Liubliana V galeriji je do 15. decembra na ogled razstava-Ljubljana-Budimpešta,- CAS KOT STRUKTURA, METODA KOT POMEN. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23. Liubliana .*l!gfe : : : mmm V muzeju je do 14. januarja na ogled mednarodna fgp^F ^ & razstava VSE O SRCU. MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5. Ljubljana V galeriji je do 14. decembra na ogled razstava SEST FRANCOSKIH SLIKARJEV. VISCONTI FINE ART KOLIZEJ Gosposvetska 13. Liubliana V galeriji je na ogled razstava GRAFIČNA MAPA TORONTA skupine IRWIN. Razstava bo na ogled do 31. decembra. GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. Ljubljana V galeriji bo do 14. decembra na ogled razstava slik Žarka Vrezca. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Ljubljana V galeriji je do 11. januarja na ogled razstava Staneta Kregarja Osnutki za barvna okna. GALERIJA ŠOU. KAPELICA Kersnikova 4. Ljubljana V galeriji je do 10. decembra na ogled razstava fotografij Mathiasa Hermanna. ARHITEKTURNI MUZEJ LJUBLJANA Korunovo 4 V prostorih Arhitekturnega muzeja na Fužinskem gradu je na ogled razstava arhitekta Janeza Kobeta Zdravilišče Belorus v kraju Nebug ob Črnem morju v Rusiji. ARS CAFE PRI ČRNEM ORLU IDRIJA Fotografska razstava AleSa Mikuža z naslovom Čipka (foto). Otvoritev bo danes, 8. decembra, ob 20. uri. FJK TRST Koncertna sezona Glasbene Matice 1995/96 V torek, 12. t. m., bo v Kulturnem domu nastopil Godalni kvartet Glasbene matice in Aljoša Starc - klavir. Naslednji koncert bo 23. decembra ob 20.30. Nastopila bo skupina Big Band. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 11. t.m., ob 20.30 - Nastopata violinist S. Milenkovič in pianist L. Caenazzo. Na programu Bach, Mozart, Schumann, Saint-Saens. Kavarna Tommaseo Danes, 8. t. m., ob 21.30 koncert rock blues glasbe s skupino Jimmy Joe’s Band. V nedeljo, 10. t. m., ob 11. uri nastop dua Silvie Di Marino (flavta) in Luise Antoni (čembalo, orgle, klavir); ob 16. uri pa bo na programu jazz koncert s skupino Time Jazz Trio. Dvorana Santa Maria Mag-giore V ponedeljek, 11. t.m., ob 21.00 - Koncert »celtik rock» skupine The Gvven. BOUUNEC Gledališče France Prešeren V nedeljo, 10. t. m., ob 17. uri zaključni koncert Godbe na pihala iz Ricmanj. TRŽIČ Občinsko gledališče V Četrtek, 14. t. m., ob 20.30 koncert skupine Giovane Quartetto Italiano/Zanini. Na programu Brahms in Franck. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST: Galerija Cartesius: na ogled je razstava Lojzeta Spacala. Galerija Rettori Tribbio 2: na ogled je razstava Irenea Ravalica. Galerija N. Bassanese (Trg Giotti 8): do 31.12. razstavlja Barbara Strathdee. Trgovsko središče »II Giulia«: do 13.1.96 je na ogled skupinska razstava tržaških umetnikov, ki jo prireja Literarni krožek F-Jk. Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Dvorana Krožka Generali-Trg Duca degli Abruzzi: Do 15. t.m. je na ogled razstava slikarja Quintina Bassanija »II pae-saggio istriano«. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): 14.12. bodo odprli razstavo ameriškega slikarja Jamesa Brovvna, ki bo trajala do 31. januarja. Galerija Poduie (Ul. Gadoma 9) - Na ogled je skupinska razstava z naslovom »Carta e segno», ki bo trajala do 7. januarja. OPČINE: - SKD Tabor: v Prosvetnem domu je na ogled razstava Demetrija Geja. GORICA: V Pokrajinskem muzeju na gradu in v Coroninije-vem dvorcu je do 31.12. odprta razstava »Ottocento di fron-tiera«. SEŽANA: - V Kosovelovi knjižnici je na ogled razstava Franka Vecchieta. KOROŠKA CELOVEC: Galerija Freund: razstavlja Inge Vevre. Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross. BELJAK: Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Girocolli-TINJE: Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVemerja Berga in razstava Milana Springerja iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU: K+K center: do 30.12 bo na ogled razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever«. SUPERVELESLALOM ZA SVETOVNI POKAL / VAL D ISERE Mojca Suhadolc izvrstna tretja, prva pa Avstrijka MeissnHzer Za 20-letno Vrhničanko je to prva uvrstitev na stopničke v svetovnem pokalu - Ostale slovenske smučarke po 30. mestu - Danes še veleslalom VAL D’ISERE - Vrh-nicanka Mojca Suhadolc je zasedla tretje mesto na superveleslalomu za svetovni pokal alpskih smučark v Val d'Iseru, kar je najboljša uvrstitev te smučarke doslej. Pred tem je bila letos peta v veleslalomu na Mariborskem Pohorju. Zmagala je Avstrijka Alexandra Meis-snitzer in s tem dosegla svojo prvo zmago v svetovnem pokalu, druga je bila Švicarka Heidi Zeller Bahler, tretja Suhadolčeva Pa je progo prevozila v ča-su 1:15.13. Mariborčanka Katja Koren je bila 35., blojstrančanka Alenka Dovžan 36., Ljubljančanka Drska Hrovat pa 37. SkofjeloCanka Spela Bračun je odstopila. Mojca Suhadolc se je doslej samo v Mariboru uvrstila med najboljšo deseterico: enajsta je bila v supervelesalalomu v Vey-sormazu leta 1993. Tega leta je bila na svetovnem Prvenstvu deveta v veleslalomu in 18. v. superveleslalomu. Leto pred tem je bila v Mariboru mladinska svetovna podpr-vukinja v kombinaciji. Prav to smučišče ji je pred včerajšnjim nastopom pri-Ueslo najveC. Februarja letos je bila s štartno šte-yi]ko 46 na progi Habakuk blizu stopničk in je pokazala, da se po poškodbah, M so jo spremljale po Uspešnem letu 1993 in prvem preboju proti svetov-Uemu vrhu, znova približuje najboljšim. »Proga je bila zelo lepo Pripravljena in razen v zgornjem delu nisem imela težav. Tam je bila bolj smukaška postavitev in nekajkrat nisem vedela, če uri jo bo uspelo pravilno prevoziti. V letošnji sezoni sem dobro pripravljena, vendar se mi na dosedanjih tekmah še ni izšlo po računih; vedno sem naredila kakšno večjo napako,« je po tretjem mestu pripovedovala Suhadolčeva, ki je tokrat Startala kot 26. Takoj za njo je nastopila Alenka Dovžan, ki pa po bolezni še nima dovolj mod, da bi v visokem ritmu napadala na vsej progi. Urška Hrovat se je tokrat odločila za Start tudi v hitri disciplini, njen nastop pa je bil predvsem priprava za današnji veleslalom. Meissnitzerjeva, ki je zmagala v Val dTseru, je bila pred tem najboljša Četrta v superveleslalomu prejšnjo sezono v avstrijskem Flachauu. Na prvem letošnjem nastopu v tej disciplini v Vailu, kjer je zmagala včeraj sedma Nemka Martina Ertl, je zasedla 12. mesto. Ko so prve tri tekmovalke že pozirale fotografom na zmagovalnih stopnicah, se je s startno številko 59 hitro bližala cilju Norvežanka Ingeborg Helen Marken. V spodnjem delu je sicer izgubila nekaj Časa, kljub temu pa je zasedla peto mesto (61 stotink zaostanka). Prve tri tekmovalke so nato do konca napeto spremljale ostale nastope, Čeprav, kot se je pozneje izkazalo, to ni bilo vec potrebno, saj je vrstni red med trideseterico ostal nespremenjen. Presenetila je tudi Francozinja Carole Montillet, ki je bila s štartno številko 37 stotinko hitrejša od Norvežanke in je končala na Četrtem mestu. Izidi: 1. Meissnitzer (Avt) 1:14.58, 2. Zeller- Zmagovalna trojica od leve: H. Zeller-Bdhler, A. Meissnitzer in Mojca Suhadolc (AP) Bahler (Svi) 1:14.97, 3. Suhadolc (Slo) 1:15.13, 4. Montillet (Fra) 1:15.18, 5. Marken (Nor) 1:15.19, 6. Seizinger (Nem) 1:15.40, 7. Ertl (Nem) 1:15.44, 8. Schneider (Avt) 1:15.46, 9. VVachter (Avt) 1:15.55, 10. Zurbriggen (Svi) 1:15.56, ...35. Koren (Slo) 1:17.15, 36. Dovžan (Slo) 1:17.15, 37. Hrovat (Slo) 1:17.15, odstop BraCun. Svetovni pokal - superveleslalom: 1. Ertl (Nem) 136, 2. Meissnitzer (Avt) 122, 3. Zeller-Bahler (Svi) in Seizinger (Nem) 120, 5. VVachter (Avt) 79, 6. Dorf-meister (Avt) 69, 7. Kost-ner (Ita) in Suhadolc (Slo) 60, 9. Zurbriggen (Svi) 58, 10. Montillet (Fra) 50; skupno: 1. Seizinger (Nem) 220, 2. Ertl (Nem) 151, 3. Meissnitzer (Avt) 148, 4. Zeller-Baehler (Svi) 144, 5. Street (ZDA) 140. TENIS / GRAND SLAM CUP Boris Becker v polfinalu proti Toddu Martinu PK.AAi K,.. _,, MUNCHEN - Na teniškem Grand dam Cupu (nagradni sklad 6 milijonov ameriških dolarjev) so včeraj odigrali prvi dve četrtfinalni srečanji, znani pa so že trije Zimbabveja. Black se je zelo dobro upiral do stanja 6:6 v prvem nizu, nato pa je v podaljšani igri prepričljivo izgubil s 7:1. Tudi drugi niz je bil povsem enosmeren, Ne-mec ne ieRleeU.nmpUStil eno samo igro. ukžsr ’ ■ - —Tod$)m Martiro^ American, dr Martin povem,. . . , u uvrstil Goran Ivaniševič, igrati P1!015 Samoram. Toda American 3KO mišico, poškodba pa se mu ie na 7:6 (7:1), 6:1, Martin (ZDA) - Medvedev (Ukr) 6:3, 3:6, ■k g =•-1 rn ■ v ______ : JjOŠARKA / PRVENSTVO NBA Boston tudi drugič premagal Miami po zaslugi Radje MIAMI - Dino Radja je ponovno nasmejan zapustil dvora-j)0 po novem dvoboju s Predragom Danilovidem, saj so Cel-csi premagali Heats tudi v Miamiju. Radja je bil tako kot v ostonu ponovno najboljši strelec. Tokrat je dosegel 22 točk. Na ostalih tekmah prvenstva NBA je bilo še nekaj zanimi-ym srečanj. Bullsi meljejo nasprotnike, tokrat so bili na vrsti jvmcksi, glavno vest pa predstavlja krstni nastop Dennisa otimana, ki je okreval po poškodbi. Najboljši skakalec lige je akoj pokazal, kako bo koristen Jacksonovemu moštvu, saj je 23 ^Cetek imel 20 skokov. Niti v Houstonu ni prišlo do presenečenja, saj so Rocketsi, s sanjskim parom Drexler (spet 19 0 . v zadnji četrtini) - Olajuvvon razbili Lakerse, Orlando pa se )e pošteno namučil v gosteh z VVarriorsi. IZIDI (sreda): Chicago - Nevv York 101:94 (Jordan 22, Rod-®an 20 skokov), Houston - Lakers 112:99 (Drexler 34, lajuvvon 30; Ceballos 27), Charlotte - Cleveland 94:82 (Rice “-Johnson 19, Burrell 19), Miami - Boston 101:105 (Radja ’ Barros 20), Golden State - Orlando 107:109 (A.Hardaway 3, D.Scott 23), Minnesota - New Jersey 108:97 (Rider 20, f 3ettner 18; K.Anderson 22), Philadelphia - Dallas 108:87 a axwell 25, Stackhuose 21, Coleman 17), VVashington -Atlanta 98:79 (VVebber 27). Vzhod: Chicago 14-2, Orlando 15-4, New York 13-5, Mia-7 q iAr5’\^^anta Indiana 7-8, Charlotte 8-10, New Jersey -9. VVashington 7-9, Boston 7-9, Cleveland 7-10, Detroit 6-10, oronto 6-12, Milvvaukee 5-10, Philadelphia 3-13. t tj. Znhod: Houston 14-4, Sacramento 12-4, San Antonio 10-4, tan 12-5, Seattle 11-6, Lakers 9-9, Portland 8-8, Phoenix 8-8, - ippers 7-10, Denver 6-9, Dallas 6-11, Golden State 6-11, Minnesota 4-11, Vancouver 2-11. (VJ) r NOGOMET / OSMINA FINALA POKALA UEFA n Milan brez težav med osmerico PRAGA - Milan je v Pragi na poledenelem igrišču proti Sparti brez večjih težav obdržal prednost 2:0 s prve tekme in se zanesljivo uvrstil v Četrtfinale. Cehi so imeli sicer ves cas več od igre, ustvarili so si tudi nekaj priložnosti, toda napadalci so bili netočni ali pa je vratar lelpo dobro posredoval. Srečanje se je končalo brez zadetkov. Včeraj so odigrah tudi srečanje med francoskim predstavnikom Lensom in Slavijo iz Prage. Prvo srečanje na Češkem se je končalo brez zadetkov, enak pa je bil tudi izid po rednem delu na povratni tekmi. V podaljšku pa je Karel Poborsky v 95. minuti dosegel zadetek in Sparti tako zagotovil uvrstitev med najboljšo osmerico. Danes oh 12. uri bo v Ženevi žreb Četrtfinalnih parov v pokalu pokalnih zmagovalcev (prva tekma 7. marca, povratna 21. marca 1996) in v pokalu UEFA (5. in 19. marca). V igri je v obeh finalih še precej izredno zanimivih ekip, tako da se obetajo privlačni Četrtfinalni spopadi, v katerih slabih ekip vec ne bo. Spartu - Milan 0:0 SPARTA PRAGA: Kouba, Repka, Mistr, Nedved, Hornak, Budka, Vo-našek, Požar, Lokvenk, Svoboda, Fry-dek (od 76. min. Koller) MILAN: lelpo, Panucci, Mal dini, Ambrosini, Costacurta, Baresi, Di Canio (od 62. min. Donadoni), Desailly, Weah, Boban (od 80. min. Locatelli), Eranio Sodnik: Lopez Nieto (Španija); 25.000 gledalcev Finale Lige prvakov v Rimu ŽENEVA - Finalno srečanje v pokalu evropskih nogometnih prvakov bodo po dvanajstih letih ponovno odigrali v Rimu. Tako je včeraj odločila tekmovalna komisija UEFA. Finalno srečanje za naslov najboljše evropske klubske ekipe bo 22. maja 1996. Včeraj pa so določili tudi prizorišče finalne tekme v pokalu pokalnih zmagovalcev. Ta tekma bo 8. maja na Ibrox Parku v Gla-sgowu (rezervno igrišče je stadion v Rotterdamu). Odločitev sicer še ni dokončna, saj jo mora formalno potrditi izvršni odbor UEFA na zasedanju 15. decembra v Birminghamu. III lil II H II 11 ll! NOVICE Tarpley ne zna živeti športno NEW YORK - Vodstvo ameriške profesionalne košarkarske lige se je odločilo, da centra moštva Dallas Mavericks Roya Tarpleyja izključi iz svoje organizacije. Razlog izključitve Tarpleyja, ki je bi pred leti že kaznovan zaradi uživanja mamil, je tokrat prekomerno uživanje alkohola, saj je na doping kontroh v zadnjem Času kar trikrat »pozelenel«. »Popolnoma se strinjam z odločitvijo Davida Sterna in njegovih pomočnikov. Tarpley se je imel možnost poboljšati, zdaj pa je knjiga zaprta,« je dejal lastnik dallaškega moštva Donald Carter. Tar-pleyja, ki je bil leta 1988 izbran za najboljšega šestega igralca, je NBA 1991 zaradi uživanja kokaina že izključila iz svoje organizacije, zato je dve leti igral v Grčiji. Pred sezono 1994/95 je bil pomilošCen, tako da se je vrnil v ZDA in v Dallasu podpisal šestletno pogodbo. Po vrnitvi je imel kar nekaj težav s poškodbami, .vendar je za Dallas vseeno nastopil v 55 tekmah, v katerih je v povprečju dosegel 12, 6 točke in zabeležil 8, 2 skoka. Tarpley se lahko na odločitev vodstva NBA še pritoži. Hartford Whalers premagali N. Y. Islanders HARTFORD - Ameriško profesionalno hokejsko moštvo Hartford VVhalers je v srečanju lige NHL premagalo N. Y. Islanders s 7:4. Za zmagovalce je dvakrat zadel Nelson Emerson. Los Angeles Kings so ugnali VVinnipeg Jets s 6:3. Znova je blestel Way-ne Gretzky, ki je dosegel tri zadetke in pomagal svojemu moštvu do tretjega mesta na skupni lestvici zahoda. Chicago Blackhavvks in N. Y Rangers so se razšli z neodločenim izidom 5:5. Vratar NewyorCanov Mike Ritcher je imel 33 uspešnih obramb, pri čemer pa mu je novinec v NHL Erič Daze dal dva zadetka. Tampa Bay Lightning je za las ugnal Anaheim Mighty Ducks z 2:1. Drugi in hkrati zmagovalni zadetek za Tampa Bay je v drugi tretjini dosegel Aleksander Selivanov. Montreal Canadiens so dosegli še peto zaporedno zmago. Tokrat so ugnati N. Jersey Devils s 4:2. Izidi sredinih tekem: Hartford - N. Y. Islanders 7:4, Montreal -New Jersey 4:2, Tampa Bay - Anaheim 2:1, Chicago - N. Y. Rangers 5:5, L. Angeles - VVirmipeg 6:3. Avstralec Mori dosegel najhrtrejši gol v zgodovini nogometa ADELAJDE - Avstralski nogometaš Damian Mori bo prišel v nogometno zgodovino kot najhitrejši strelec vseh časov. Na srečanju avstralskega prvenstva med Adelaide City in Sydney United je Mori za domače moštvo dosegel zadetek le štiri sekunde po začetku srečanja. Bradley Hasell je podal žogo s sredine igrišča do Morija, ki je z loti udarcem premagal slabo postavljenega vratarja moštva Sydney United Johna Perosha. Srečanje se je končalo z izidom 2:2. Indipendiente že dragič osvojil superpokal RIO DE JANEIRO - Argentinsko moštvo Indipendiente je že drugič zaporedoma osvojilo južnoameriški nogometni superpokal. Indipendiente je v povratnem srečanju sicer izgubil proti brazilskemu Flamengu z 1:0, vendar je za zmago zadostoval izid prvega srečanja, ki so ga Argentinci dobili z 2:0. Edini zadetek na srečanju v Riu de Janeiru je dosegel Romano v 62. minuti. Izid povratnega srečanja: Flamengo - Indipendiente 1:0; skupni izid dveh srečanj: Indipendiente - Flamengo 2:1. Dancev ne bo v Vinkovce K0BENHAVN - Namiznoteniška reprezentanca Danske se je zaradi varnostnih razlogov odločila, da ne bo odpotovala v Vinkovce na srečanje evropske lige proti Hrvaški. Tako so se odločiti po posvetu z danskim zunanjim ministrstvom. »Varnost igralcev mora biti na prvem mestu. Zrmanje ministrstvo nam je svetovalo, naj v Vinkovce ne potujemo,« je dejal Peder Moller, predsednik danske namiznoteniške zveze. g I >! ll : ::: ■ ti tl Danska vlada odklanja podporo Kobenhavnu za Ol 2004 K0BENHAVN - Danska vlada je zavrnila načrt o kandidaturi Kribenhavna za organizacijo olimpijskih iger leta 2004. Vlada odklanja finančno podporo projektu, ki bi naj stal približno 2, 2 milijardi ameriških dolarjev, ker je bil po njenem mnenju pripravljen prepozno. Do danes je kandidaturo prijavilo že deset mest, zadnji rok za oddajo prijave pa je 10. januar 1996. Danski ministrski predsednik Poni Nyrup Rasmussen je dejal, da je to prekratek rok za temeljit pregled izvedljivosti načrta in da vlada ni pripravljena jamčiti za 6, 4 milijona ameriških dolarjev, kolikor bi naj stal kandidacijski postopek, niti ne za celoten projekt, ki bi naj stal 2, 2 milijarde ameriških dolarjev. Monika Seleš potrdita udeležbo na tokijskem turnirju TOKIO - Ameriška teniška igralka Monika Seleš je sporočila, da se bo udeležila teniškega turnirja WTA, ki se bo začel 30. januarja v Toldu. Na turnirju z nagradnim skladom 926.250 ameriških dolarjev bodo sodelovale vse najboljše teniške igralke sveta, vključno z Nemko Steffi Graf, razen Francozinje Mary Pierce in Američanke Mary Joe Feman-dez. ŠPORT Petek, 8. decembra 1995 i NOVICE Danes nadaljevanje prvenstva v odbojkarski AT ligi MODENA - Po uspehu italijanske odbojkarske reprezentance na svetovnem pokalu na Japonskem, kjer so »azzurri« slavili brez izgubljene tekme, se danes (tekme bodo ob 17.30) spet nadaljuje prvenstvo v moški Al ligi. Na sporedu bodo srečanja predzadnjega kola. Na sporedu je nekaj zanimivih srečanj, ki pa bodo odločala predvsem o uvrstitvi v spodnjem delu lestvice. Glavno srečanje pa bo nedvomno v Cuneu, kjer Alpitour Trač o pričakuje Edilcuoghi iz Ravenne. Pn Alpitouru bo manjkal Paolo Bartek, Edilcuoghi pa bo morda brez Simo-neja Rosalbe. Ekipa iz Cunea si spodrsljaja ne sme privoščiti, če noče izgubiti koraka z Las Daytono, ki v Padovi ne bi smela imeti velikih problemov. Na sporedu je tudi beneški derbi med VVuberjem iz Schia in Sisleyem iz Previsa. Wuber bo skušal proti Sisleyu osvojiti pomembni točki v boju za obstanek, pri tem pa tudi računa, da mu bo delo nekoliko olajšano, ker bo Sisley igral brez Rona Zwer-verja. Tudi Cariparma mora proti Gabeci zmagati, da ohrani priključek z vrhom, nujno pa točke potrebujeta tudi Aspc Gioia del Colle in Jeans Hatu Bologna, ki se bosta pomerila z dvema zelo nevarnima novincema Lube Banco Marche oziroma Com Cavijem iz Neaplja. 23. decembra v Pontedilegnu Tomba proti Koširju... MILAN - Tik pred božičem bo v Pontedilegnu tradicionalni paralelni slalom, na katerem so udeležbo zagotoviti Alberto Tomba, Jure Košir, Švicar Michael von Gruenigen, Francoza Dimier in Aimez ter mnogi drugi. Ob moških se bodo pom, erile tudi zenske. Tenis: Italija v polfinalu ekipnega EP REGGIO CALABRIA - Italijanska teniška reprezentanca se je na evropskem ekipnem prvenstvu z zmago nad Slovaško uvrstila v polfinale, v katerem se bo jutri pomerila s Švedsko, ki je prav tako z 2:0 premagala Španijo. Danes bo na sporedu prvi polfinalni dvoboj med Nemčijo in Češko. KOŠARKA / V 5. KROGU EVROPSKE LIGE PRVAKOV Zh Lahki zmagi italijanskih ekip Beneffon je visoko premagal Cska, Buckler pa Maccabi iz tel Aviva BOLOGNA, TREVISO - V 5. krogu evropske košarkarske lige sta bili obe italijanski ekipi uspeSni. Tako Benetton kot Buckler sta igrala doma, oba pa sta tudi prepričljivo zmagala. Državni prvak Buckler je brez večjih težav odpravil Maccabi iz Tel Aviva, Benetton pa je zaigral zelo dobro v napadu in visoko premagal -moskovski CSKA. V Bologni je Buckler zaigral zelo dobro, Čeprav je ostal brez VVoolrid-gea. Proti do včeraj vodilni ekipi v skupini so BolonjCani prikazali izvrstno skupinsko igro, ki jim je že v 18. minuti prinesla 20 točk prednosti (57:37), najvišjo prednost pa je Buckler imel v 26. minuti, ko je bil izid 73:47. Glavni junak srečanja je bil spet Arijan Komazec, ki je dosegel 32 toCk (6:7 za 2 točki, 4:7 za 3 točke, 8:9 PM, 8 skokov in 3 asistence), ob tem pa je zelo dobro igral tudi v obrambi. Maccabi ni pokazal nič po-sebenega. Najboljši je bil Radisav CurCič z 21 točkami, močno pa je razočaral American Chambers, ki je v svoji karieri v NBA dosegel 21.000 točk, toda pri 36. letih je, kot kaže, že v zatonu. Benetton Treviso - Cska Moskva 121:97 (58:43) Benetton: Bonora 12, Gracis 12, Causin, Pittis 13, Bon 7, Chiacig 3, RebraCa 25, Pessina 16, VVilliams 20, Ambrassa 13. Cska: Vetra 8, Nwosu 14, Panov, Koudelin 11, Komejev 7, KouraCev 10, KaraSev 27, Spiridonov 5, Kis-sourin 15, Morgunov. Sodnika: Pitsilkas (Grčija) in Bruna (Ceska). PM: Benetton 20:22, Cska 14:19; 3T: Benetton 15:30 (Bonora 2:4, Gracis 4:5, Causin 0:1, Pittis 1:4, Bon 1:1, VVilliams 4:10, Ambrassa 3:5); Cska 7:17 Buckler Bologna - Maccabi Tel Aviv 95:77 (57:40) Buckler: Brunamonti 6, Komazec 32, Coldebella 15, Abbio 10, Moretti 10, Binelli 14, De Piccoli, Morandot-ti 4, Carera 4, Soro. Maccabi: Henefeld 10, Daniel 3, Leef 10, Ben Zaken, Jamchy 13, Curćić 21, Steinhauer 5, Chambers 5, Katash 10, Beerly. Sodnika: Zych (Pol) in Paraujo (Por); PM: Buckler 23:28, Maccabi 20:26; PON: Binelli (v 32. min., pri izidu 81:56); 3T: Buckler 6:16 (Komazec 4:7, Coldebella 2:2, Abbio in Morandotti 0:1, Moretti 0:3, Binelli 0:2), Maccabi 5:13. SINOČNJI IZIDI Skupina A: Antibes - 01ympiakos 97:89, Bayer - Ulker Istanbul 76:70, Benetton - CSKA 121:97, Iraklis -Unicaja 71:69. Vrstni red: 01ym-piakos, CSKA, Benetton in Antibes Davide Pessina je proti CSKA dosegel 16 točk (Telefoto AP) 6, Ulker, Iraklis, Unicaja in Bayer 4. naikos - Benfica 67:51. Vrstni red: Prihodnje kolo (14.12.): Antinbes Panathinaikos 8, Maccabi, Buckler, - Bayer Leverkusen, Unicaja Malaga Pau Orthez in Gibona 6, Real Madrid - Benetton Treviso, Ulker Istanbul - in Barcelona 4, Benfica 0. Prihodnje CSKA Moskva, 01ympiakos Pirej - kolo (14.12.): Maccabi Tel Aviv - Ci-Iraklis Solun (13.12.). bona Zagreb, Buckler Bologna - Pa- Skupina B: Buckler - Maccabi nathinaikos Atene, Benfica Lizbona -95:77, Gibona - Barcelona 74:59, Pau Real Madrid, Barcelona - Pau Orthez Orthez - Real Madrid 94:75, Panathi- (13.12.) ODBOJKA / 1. MOŠKA DIVIZIJA NA GORIŠKEM ODBOJKA / MLADINSKA PRVENSTVA NA GORIŠKEM Premoč Našega prapora v prvem derbiju z Olympio 1. žensko divizija: valovke pričele s spodbudno zmago Derbi mladincev po pričakovanjih Espegu Sočanke grenile Val Domu pot do zmage Valove deklice v Krminu premostile Se eno lažjo oviro - Srečanje med Olympio in goriškim Libertasom bodo ponovili - Pred prazniki še eno kolo 1. MOŠKA DIVIZIJA 01ympia - Naš prapor 0:3 (1:15, 9:15, 3:15) OLVMPIA: Hlede 1+4, M. Vogrič 0+2, A. Vogrič 0+0, E. Lutman 2+8, M. Cavdek 2+1, Mucci 1+2, Makuc 1+5, Špacapan 0+3, Dorni 0+0, Poletto 0+0, Frandoli 0+2. NAS PPRAPOR: Bevčar, Boškin, M. Cev-dek, R. Černič, Devetak, Gulin, Kovic, Mikluš, Paulin, Sfiligoj, Juretič. Derbi prvega kola je bržkone že potrdil, da bosta edina naša dva predstavnika v tej ligi odigrala letos različni vlogi. Pomlajena vrsta 01ympie potrebuje še precej časa, da pride do zadovoljive stopnje uigranosti in učinkovitosti, Naš prapor pa lahko, tako kot lani, meri precej visoko, čeprav še ni mogoče vedeti, koliko. Derbi v Gorici je bil enosmeren. 01ympia je delala dosti napak že pri sprejemanju servisa, Naš prapor pa je bil na mreži v očitni premoči. Nekoliko bolj izenačen je bil samo drugi set. V tretjem setu je trener 01ympie Andrej Vogrič zamenjal sistem igre in sam stopil na igrišče kot edini po-dajač, a se razmerje sil na igrišču ni spremenilo. Med gostitelji ni nihče izstopal, pri gostih pa velja poudariti dobro igro podajača Devetaka in centrov Kovica in Boškina. Ostala izida 1. kola: Mossa - Turriaco 0:3, Fossalon - Tomana 1:3. Prihodnje kolo: Naš prapor - Fossalon (odi- Posnetek z moškega derbija v Gorici grana sinoči), Corridoni -01ympia (jutri). 1. ŽENSKA DIVIZIJA Val - Acli Ronchi 3:0 (15:10,15:6,16:14) VAL: Ambrosi 3 + 2, Kovic 2+9, Tomšič 9+2, Humar 2+3, Černe 7+7, Uršič 9+3, Kocjančič 2 + 0, Mozetič, Brisco, Branca. Valovke so uspešno začele nastope v 1. diviziji in gladko premagale bolj izkušeno - vendar ne preveč močno - ekipo iz Ronk, ki pa jim je v pokrajinskem pokalu povzročala precej več težav. Glede na to, da so morale mlade igralke Vala nastopiti brez kapetanke Mozetičeve, ki si je lažje poškodovala palec tik pred tekmo, je prvi nastop kar spodbuden. Sam začetek pa je bil slab, saj so gostje povedle z 8:1. Nato so se valovke zbrale nadoknadile visok zaostanek in zanesljivo dobile niz. Na krilih tega delnega uspeha so nato brez težav osvoji- le tudi drugega, v tretjem pa se je valovkam po vodstvu z 9:4 spet zataknilo. Gostje so nanizale kar 10 zaporednih točk in povedle s 14:9. Toda s petimi asi (Kocjančič 2, Tomšič 3) so domačinke stanje izenačile in nato osvojile še manjkajoči dve točki za prvo zmago. Ostali izid 1. kola: In-trepida Mariano - VBL Cormons 0:3. Prihodnje kolo.: VBL Cormons - Val (jutri). MLADINCI 01ympia - Espego 0:3 (6:15, 8:15,6:15) OLYMPIA: Pipan 0+1, Poletto 1+0, P. Komjanc 1+0, Pintar 1+4, Squadrito 4+6, Mikluš 0+0, Dorni 0+0, Mitja. Černič 1+2, Andrej Černič 0+1, I. Komjanc 0+1. EPSEGO: Mania 2+4, Soban 6+5, Mučič 0+0, Braione 3+7, Devetak 8+2, Lukež 2+3, Figelj 0+0, Brisco 2+1, Marko Černič 1+0, Jelen 0+0, Sergo. Derbi združenih ekip je po pričakovanjih pripadel gostom, ki so tudi favoriti za osvojitev naslova prvaka. Ne glede na končni rezultat lahko rečemo, da je bila to v letošnjem prvenstvu mladincev prva tekma, vredna tega imena. Posebej velja to za drugi set, ki je bil tudi edini, v katerem se je 01ympia uspešno upirala Espegu. Set je bil izenačen vse do rezultata 8:8. Espego je nato povedel z 12:8, 01ym-pia je dosegla nekaj menjav servisa, a ni prišla več do točk. Ko gostiteljem ni uspelo organizi- rati učinkovitega napada, so jih gostje sistematično kaznovati z močnim protinapadom. 01ympia se je prvič pomerila z res močnim nasprotnikom in je bila zaradi tega v določenih fazah nepripravljena parirati sili udarcev nasprotnikov, zato pa tudi ni pokazala vsega, kar zmore in zadostno verjela v svoje možnosti. Espego pa, ki na pokrajinski ravni niti ne nastopa z najboljšo postavo, je v bistvu opravil važen korak na poti do naslova. Vrstni red po 2. kolu: Espego in 01ympia 4, Tor-riana 2, Grado in Finvol-ley 0. MLADINKE Val - Staranzano 3:0 (15:7,15:1,15:5) VAL: Mikluš, Černič, Tomšič, Zavadlal, Toso-ratti, Blasizza, Humar, Zuccarino, Uršič. Nekdaj močni Staranzano je bil zelo lahekm plen za Goričanke, ki so prvenstvo (v katerem naj bi odigrale najvidenješo vlogo) začele torej s spodbudno zmago. Trener Jerončič je kmalu spregledal, da nasprotnik ni dorasel valovkam in je svojim igralkam začel postavljati razne »dodatne« naloge. Tako so v 3. setu vse obvezno servirale v skoku, pri tem pa naredile res malo napak. V prihodnje kolu bo Val 17. decembra igral proti Gradu. DEKLICE Skupina A Odbojkarska zveza je sprejela priziv SZ 01ym-pia v zvezi s tekmo prvega kola proti Libertasu, ko sodnik ni dovolil igrati eni od igralka 01ympie zaradi domnevnih nepravilnosti pri registraciji. Tekmo, ki jo je Libertas osvojil s 3:2, bodo ponovno igrati, ko se bosta društvi dogovoriti za nov termin. VBL Cormons - Val 0:3 (1:15, 6:15,1:15) VAL: Uršič, Ambrosi, Branca, Brisco, Vižintin, Kocjančič, Danielis, Ter-pin. Valovke so tudi v Krminu dosegle lahko zmago in še bolj utrdile svoj položaj v boju za uvrstitev v končnico za naslov. Naše igralke so igrale zbrano in odločno ter slabim nasprotnicam niso dovolile, da bi sploh prišle do izraza. Zato si vse zaslužijo pohvalo, posebej pa še mlada Diana Brisco, ki je na servisu in v napadu pokazala lep napredek. Izidi 2. kola: Val - Lib. Gorizia 3:0, Adria Auto 01ympia - Farra 0:3, VBL Cormons - Caffe Morocco 0:3. Vrstni red (v oklepaju število tekem): Val 6 (3), Farra 4 (2), Caffe Morocco 2 (2), Adria Auto 01ympia (1) , Libertas Gorizia (1) in VBL Cormons 0 (3). Prihodnje kolo: Val -Farra (13.12.), Adria Auto 01ympia - VBL Cormons (14.12.) Skupina B Vrstni red: Torriana 6 (3), Mercato di Selz (2) in Fincantieri (3) 4, Villesse (2) , Pieris (3) in Etsi (3) 2, Acli Ronchi (4) 0. NARASCAJNICE Skupina A Soča - Val Dom 0:3 (6:15,13:15, 8:15) VAL DOM: Ambrosi, Branca, Bresciani, Bres-san, Gej, Cumin, Figelj, Klanjšček, Marvin, Sošol, P. Uršič. SOČA: Cemic, Devetak, Legiša, Tuniz, Visintin, Toros, Del Fabbro, Plesničar. Z razpletom derbija v Standrežu so lahko pravzaprav oboji zadovoljni. Favoriziran Val Dom je kljub slabemu nastopu odnesel vse tri točke, sočanke pa so se objektivno močnejšim nasprotnicam dobro in požrtvovalno igro. V drugem setu je Soča celo povedla z 12:10 in malo je manjkalo, da bi prišlo do presenečenja, saj so opogumljene sočanke po vodstvu Val Doma s 14:12 spet prišle do servisa in dosegle še eno točko. V tretjem setu so domovke zaigrale nekoliko bolj zbrano (12:3) in lažje prišle do pričakovane zmage. Po navodilih odbojkarske zveze mora vsak trener po tekmi izbrati najboljšo igralko nasprotnikove ekipe. Trener Soče Battisti je izbral Aleksijo Ambrosi, trenerka Val Doma Černe pa Matejo Cemic. Vrstni red (v oklepaju število tekem): Val Dom 17 (6), Farra 13 (5), Villesse 11 (5), Pro Romans 7 (5), Intrepida Mariano 5 (5), Libertas Gorizia A 4 (5) , Capriva 3 (4), Soča 2 (6) . Skupina B Vrstni red: Staranzano 12, Grado 10, Torriana 7, Acli Ronchi, Pieris in Libertas Gorizia B 5, Volley club 4, Fincantieri 0. (Vse ekipi so odigrale štiri tekme) »Deklice« Vala (prej Dom) v pokrajini dve leti brez poraza 5. december 1993 - 5. december 1995. Datuma, ki si ju velja zapomniti. V odbojkarskem prvenstvu »deklic« traja namreč nepremaganost Vaiovega društva (do lani Domovega) na pokrajinski ravni natančno dve leti. V tem času sta se v tem prvenstvu zvrstili dve generaciji igralk, ki so skupno dosegle 30 zmag, osvojile 90 setov in jih izgubile samo petnajst (pet tie breskov) ter seveda dvakrat osvojile naslov pokrajinskih prvakinj. Edine poraze je društvo v tem prvenstvu doživelo na deželnih finalih. Pri OK Val upajo seveda, da se bo serija zmag še zelo podaljšala. ZSŠDI / S KOROŠKE Zastopstvo SŠZ jutri pri nas Ogled objektov in uradni sestanek Jutri se bo pri nas na vljudnostnem obisku mudila delegacija Slovenske športne zveze s Koroške. Program obiska je dokaj natrpan. Gostje s Koroške se bodo v spremstvu zastopnikov Združenja slovenskih športnih društev v Italiji najprej ustavili v Gorici. Ob 10. uri bodo na ogledu Kulturnega doma v Gorici, ob 11. mi pa bodo obiskali Slovenski športni center Športnega združenja 01ympia. Ob 12. uri bo sledil ogled sesljanskega zaliva in sedeža Jadralnega kluba Cupa. Po kosilu bo na sedežu Tržaškega pomorskega kluba Sirena uradno srečanje med delegacijama SSZ in ZSSDI. Ob 16.30 si bodo gostje ogledali komaj obnovljene prostore na Stadionu 1. maja, ob 17.30 pa teniški center SZ Gaja. Obisk se bo končal ob 18. uri v telovadnici openske nižje srednje šole, kjer bo svoj nastop v državni Gl ligi imela ženska članska ekipa SZ Sloga. KOŠARKA / MOŠKA C2 LIGA Bor - Sgt: celjenje ran Položaj Radenske ni rožnat a gostom je še huje Po tesnem porazu v Gradišču proti tamkajšnji Itali, ki še stremi po samem vrhu, bodo košarkarji Bora Radenske zaposleni na domačem igrišču proti mestnemu tekmecu, peterki Sgt. Jutrišnji derbi lahko, tako kot pred tremi tedni proti Barcolani, označimo za pravi bratomorni dvoboj, saj sta obe tržaški ekipi na spodnjem delu lestvice in s šestimi točkami skupaj zasedata 13. mesto, kar bi ob koncu sezone celo vodilo v nižjo ligo (nazadovala bodo zadnja štiri moštva). Ge so številni porazi vsaj delno pokvarili ozračje v Borovem taboru (šest porazov v prvih 9 kolih), je treba takoj poudariti, da je situacija pri Sgt še mnogo hujša. Društvo iz ulice Ginna-stica je namreč štartalo z zelo velikimi ambicijami, saj je že v lanski sezoni držalo korak z najboljšimi, letos pa so ekipo še delno okrepih, tako da se je celo govorilo o možnosti napredovanja. Realnost pa jepovsem drugačna. Previsoko število zvezd pod isto streho, dobra doza podcenjevanja in nekaj smole v prvih tekmah, so Sgt preprečili, da bi nizali zmage, vrstili pa so se porazi (Manza-no, Pagnacco in Porcia doma, Pom, Staranzano in nazadnje še Intermug-gia v gosteh), v zameno pa so belorumeni premagali Udinese in Gradisco doma, Virtus pa v Vidmu. Slaba serija, notranje polemike in nesoglasja med igralci in trenerjem so privedli celo do tega, da je društvo zamenjalo trenerja, kljub temu pa se slika ni bistveno spremenila. Sgt se bo Boru tudi skušala oddolžiti za poraz, ki so ga Fortunah in ostali utrpeli prejšnji teden v Miljah, najnevarnejši posamezniki pa so prav Fabrizio Fortunah, Pecile in D’Acunto. Pri Boru je samozavest, kljub tesnemu sobotnemu porazu, narasla, saj so belozeleni samim sebim dokazali, da se lahko enakovredno upi- rajo komurkoli (le Mar-tignacco je poglavje zase). Opomogel si je tudi David Barini (poškodba gležnja), v prvomajskem »balonu« se torej-nobeta res zanimivo srečanje. NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 10.KOLA: Gradišča - Pom +6, Spilimber-go - Martignacco -13, Manzano - Virtus +19, Udinese - Porcia +8, Ar-dita - Staranzano +4, Ar-te - Intermuggia -9, Bar-colana - Pagnacco +5. (VJ) KOŠARKA / 9. KOLO V PRVENSTVU D LIGE KOŠARKA / MLADINCI Obvestila Bo Dom v Gradežu prekinil črno serijo? Kontovel lahko pomaga Ciciboni Igral bo proti trejeuvrščenemu Cus - Cicibona računa na novo zmago V košarkarskem prvenstvu D lige se bliža boja prve tretjine prvenstva. Po slabi beri 8. kota. ko je le Cicibona iztržila obe točki, imajo naša moštva priložnost, da popravijo svoj po-Qžaj. Pravi popravni izpit ima Kontovel, ki bo, Po presenetljivem pora-Zu z Adijem iz Ronk, Preizkusil realno moC tretjeuvršCenega Cusa. »Leader« Cicibona ima lepo priložnost, da podaljša zmagovito serijo, saj se bo doma spoprijela z novincem Momo Gib, Dom pa bo gostil nevarni Grado z glavnim ciljem, da s prepričljivim uspehom prekine serijo porazov. CICIBONA: Ne more se skrivati dejstva, da ima Cicibona res ugoden spored, saj bo Furlanova ekipa, ki je po osmih kolih še nepremagana, gostila peterko Momo Gib, ki je doslej le trikrat odnesla celo kožo. Z izjemo poškodovanih Posse-8e in KovaCiCa, so vsi ostali cicibonaši nared, tako da moral »coach« Furlan paziti le na motivacijski aspekt, saj je Prav Momo Gib v Prejšnjem kolu pokazal, kako drago lahko stane Podcenjevanje. Brata Gobbi in ostali so namreč presenetili nic manj kot Cus in si seveda močno želijo vnovič presenetiti. S svoje strani si Helvetius ne more privoščiti najmanjše pavze, saj Goriziana ne kaže znakov utrujenosti in ima pred seboj zelo ugoden spored tekem. Obenem bodo cicibonaši glasno navijali za Kontovel. DOM: Niti najbolj pesimistični Domov navijač si ne bi pred tremi tedni mislil, da se bodo belordeCi lahko v tako kratkem Času toliko oddaljili od vrha lestvice, kjer so se »dobro počutili« celih 5 tednov. Bor-dinova posadka pa je zabeležila tri zaporedne poraze in se sedaj nahaja na sredini razpredelnice, obenem pa je tudi zgubila del samozaupanja, ki ga je imela pred Časom. Tako najbrž razmišljajo tudi v Gradežu, kjer se pripravljajo na jutrišnji spopad z Domom. Grado, ki je ravno tako prestal krizno obdobje (poraza s Cicibono in Kon-tovelom), je v zadnjih kolih izboljšal učinek. Domovci bodo morali dokazati, da se je negativno obdobje izteklo, Čeprav bi posledice le tega lahko kvarno vplivale na motivacijo starejših igralcev. KONTOVEL: Ko je vse kazalo, da so plavo-beli le ujeli najboljši ritem in da imajo vse možnosti, da se ponovno vključijo v zgornji dom lestvice, se je zgodilo nepričakovano: domači poraz proti poprečnemu nasprotniku, ki pa se je boril do zadnje sekunde, kljub visokemu zaostanku (-15) ob polčasu. Nedvomno je poraz res hud, saj so Kontovelci že ob začetku sezone utrpeli tri poraze, kar pomeni, da se je zaostanek za vodilnim parom povečal že na celih 8 točk, sedaj pa bo predvsem važno to, da Starčeva ekipa ne vrže puške v koruzo. Prvenstvo je Se zelo dolgo (še 22 tekem!) in izkušnje prejšnjih let kažejo, da je možen vsak preobrat. Predpogoj je le še neprekinjena in Cim- daljša serija zmag. 2e jutri pa ima Kontovel nov težek izpit, saj se bo spoprijel s Cusom, ki se z velikimi ambicijami nahaja za vodilnim parom. Cus ima popolnoma prenovljeno postavo, saj sta od lanske zasedbe ostala le dva igralca (Tiziani in Del Piero), trener Codiglia pa je pod svoje okrilje sprejel številne mlade, borbene in tehnično podkovane igralce, ki so doslej le dvakrat zapustili igrišče poraženi (Goriziana in Momo Gib). Naloga Kontovela torej ni lahka. NAPOVEDI OSTALIH TEKEM 9. KOLA: Largo Isonzo - Lega Nazionale +14, Acli Ronchi - Goriziana -10, Libertas - In-ter 1904 -8, Senators -Acli Ts +6, Santos - Sco-glietto +16. (VJ) Dom čaka v Gradežu popravni izpit Danes igra za vas Totocalcio Rado Lavrenčič Cagliari-Atalanfa X Cremonese - Bari 2 Fiorentina - Udinese 12 Milan - Napeli 1X2 Padova - Inter 2X Parma ■ Lazio IX Roma - Vicenza 12 Sampdoria - Juve 1X2 Torino - Piacenza 1 Avellino - Genoa X Reggina - Palermo 2 Legnano - Novara X Pesaro - Temana 1 Rado Lavrenčič (letnik 1958) je začel igrati odbojko pri Olympii, s katero je igral vse do C lige. Nato je prestopil k Valu in z njim nastopal v D, C2 in C1 ligi, po nastopu v tej ligi pa je tudi prenehal z igranjem. Lavrenčič je od leta 1991 tudi trener. Najprej je vodil moško ekipo San Luigija, nato še žensko, v zadnjih dveh letih pa je pri Olympii trener združenih moških mladinskih ekip. Prejšnji teden je Mateja Bogateč pravilno napovedala 12 izidov. Čestitamo! Jadranovci so zamudili lepo priložnost za zmago Latte Carso - Jadran TKB 93:88 (44:47) JADRAN: Brazzani 4, Oberdan 13, Požar 10, Umek 12, Caser, Velin-ski 2, Klabjan 26, Franco 4, Stokelj, Starc 17; trener Vremec Tri točke Starc 2, Požar 1. Jadranovi mladinci so zamudili edinstveno priložnost za zmago proti solidnemu Latte Carsu. V prvem polčasu so VremCevi varovanci zaigrali zelo dobro in so si s koši Klabjana ob koncu prvega polčasa priigrali prednost treh točk 44:47. V tem delu se je izkazal predvsem Boštjan Starc z dvema trojkama. V prvih minutah drugega polčasa so naši prednost še povečali in v 12. minuti povedli s 74:65. Tedaj so domačini z delnim izidom 19:4 zanesljivo povedli in tri minute pred koncem je bil izid 84:78 v korist Servolane. Plavi so z Oberdanom na Čelu takoj reagirali in se približali na dve točki (90:88). VeC pa niso zmogli in se porazu niso mogli izogniti. Pri domačinih sta bila najbolj zaslužna za zmago Alan Burni in Loca-tos, pri jadranovcih pa so se tokrat izkazali Klabjan, Starc in Oberdan. (Niko Stokelj) SK BRUINA obvešča, da bo v sredo, 13. t. m. IZREDNI OBČNI ZBOR v Domu Brdina na Opčinah s pričetkom ob 20. uri. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira rekreacijsko telovadbo za odrasle vsako sredo in petek od 17.00 do 18.00 v mali telovadnici italijanske srednje Sole -Ul. D’Annunzio 48 - Milje (informacije Vesna Tul tel. 271862). SKD HRAST - športni odsek organizira rekreacijsko in predsmuCarsko telovadbo. Za informacije kličite št. 0481/78130 in 0481/419957. Težka naloga za Polet Metro Breg proti Dragon Basket Teden dni pred »božičnim« derbijem v Dolini Čakata Breg in Polet Metro v promocijski ligi tekmi 6. kola. Poletovci bodo pred zelo težko nalogo, saj bodo jutri v telovadnici Ervatti (20.30) gostih močni San Vito, ki je v prejšnjem kolu nadigral Brežane. Breg pa se bo v gosteh (20.30) pomeril z ekipo Dragon Basket Konjske dirke piše: Giorgio Plettersech Rocastle Or (5. dirka) lahko izgubi samo, če zagalopira 1. dirka (Neapelj): kobila Romina OK (1) je v izvrstni formi in ima najboljši Startni položaj. Od skupine X omenimo izvrstno razpoloženo Orsiglio Red. Pozor na regularno Peace Kronos (2). 2. dirka (Milan): Pikito Star (1) bo težko premagati, če bo takoj povedla. Na zmago računa tudi Ibervo MO (X). Pensilvania OR (2) nima česa zavidati ostalim. 3. dirka (Firence): dolžina proge ustreza Orfeu Roc (2). Nevaren je tudi Pay One (X). Preseneti laliko Quango (D. 4. dirka (Turin): Perfect Wine (X) je nas favorit, a napoved je tvegana. Pozor na konja Pan del Pizzo (1) in Pechino (2). 5. dirka: Rocastle OR (2) lahko izgubi samo, če zagalopira. Landrone OK (X) kaže dobro formo. Omembo si zasluži Rachele Dei (l). 6. dirka (Livorno, galop): v slabi konkurenci izstopa Prenom Camren (1). Pričakovanje vlada za nastop El Mexicana gringo (X). Za zmago se bo boril tudi Blue Nova (2). Dirka tris V Rimu (Tordivalle) nastopa 20 konj. Nasi favoriti: St. 7 Pippo Gius; 8 Libmam MO, 5 Otrao. Za sistemiste 12 Prost, 10 Oreon, 16 Lem-mon Park. 1. — prvi 1 drugi X2 2. — prvi 12 drugi X 3. — prvi 2 drugi XI 4. — prvi XI drugi 2 5. — prvi 2 drugi XI 6. — prvi 1 drugi X2 Petek, 8. decembra 1995 ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO ( Horoskop ____________KUVAJT____________ Gola kolena so razdvojila javnost Bodo tradicionalisti morali popustiti? Ko so sloke londonske manekenke ob hrupni glasbi in v soju luci predstavile zadnji model, je modna oblikovalka Nejoud Boodai od povabljenih prejela veliko cvetja. Konzervativci pa so fotografe, ki so v objektive lovili ženske obline v mini krilcih in predrznih oblekah, gledah z drugačnimi očmi in modno revijo oznaCih za nemoralno razkazovanje, ki ga ne bi smeh dovohti. Dogodek, prvenec v teh krajih, je sprožil živahno razpravo med tradicionalisti, ki si prizadevajo, da bi ohranili ustaljene muslimanske norme, in posameznimi modernisti, ki si želijo tesnejše sodelovati z zahodom in boljše možnosti izražanja. Izčrpana Boodai, sama prepričana modernistka, je komentirala dogodke: »Tukaj najdemo nekaj nemogočih ljudi, nekaj pa je tudi prijetnih. Vprašanje je le, kdo bo zmagal.« Med občinstvom so prevladovale ženske, nekatere z obvezno ruto na glavi. Predstava je bila deležna neverjetne pozornosti, saj je bila Boodai prejšnji dan tarča ostrega dnevnega tiska. Boodai zadnjih pet let živi v Angliji, kjer je študirala modno oblikovanje in odprla oblikovalni studio. Kuvajtskemu občinstvu se je predstavila prvič. Ko sta s snemalcem v nakupovalnem centru fotografirala manekenke v oblekah iz Sifona, se jima je približal policaj in jo glasno obdolžil nemoralnosti. Okoli policaja, ki je kriCal, da se je Kuvajt sramuje, se je zbrala množica ljudi. Možakar naj bi med drugim izustil nekaj povsem osebnih žaljivk. Boodai je jezno ugovarjala v njegovem jeziku in zahtevala naj se legitimira. Oba sta se pritožila zaradi osebne žalitve. »Ce pravici ne bo zadoščeno, se v tej državi ne bom veC predstavljala,« je povedala 23-letna Boodai. Bojna Crta je tako začrtana. Liberalci zahtevajo svobodo izražanja, konzervativci pa se borijo proti tako imenovani zahodni dekadenci in delikvenci. Neki islamski poslanec meni, da bi policista za dejanje morali odlikovati. Liberalci pa so z oznako ekstremizem zadevo preveč napihnili. »Gospodična Boodai bi se morala zavedati, da islamska vera ženskam narekuje določeno obleko. Ah je resnično verjela, da njene kreacije ne bodo v nasprotju s pravili? In zakaj ni poskusila spora s policajem rešiti s pomočjo islamskih učenjakov,« se je razpisal VVael al-Hassawi. Večina kuvajtskih žena v skladu z muslimanskim izročilom, ki pravi, da se lahko vidijo samo roke in obraz, obleka pa naj bi skrivala obline, nosi naglavne šale ah široke plašče, ki pokrijejo celo telo. Toda veliko jih je oblečenih v zahodna oblačila, ženske pa imajo na splošno veC svobode kot vrstnice v Saudski Arabiji. Lahko vozijo avtomobil in hodijo v službo, nekatere pa zasedajo manjše položaje v vladi, naftni industriji in trgovini. Drakonskih policijskih enot, ki v Saudski Arabiji s silo vzdržujejo stroga pravila, v Kuvajtu ne poznajo. Dovoljene so tudi druge vere in modne revije niso veC novost. Azijski delavci v dobrodelne namene, med njimi prevladujejo izseljenci, prirejajo modne revije za mešano občinstvo. Evropske modne hiše pa občasno organizirajo zasebne predstave za izključno žensko občinstvo iz višjih razredov. Nekatere prebivalke Kuvajta na porokah, kjer v posebnih sobah loCene od moških plešejo druga z drugo, nosijo najmodernejše in najdrznejše stvaritve evropskih modnih ustvarjalcev. Modernisti trdijo, da je prepoved modnih revij v nasprotju z liberalno tradicijo relativne svobode govora in odprtosti, ki sta Kuvajt ločevala od svojih sosed. Skhcujejo se na podobno razburjenje, ki ga je pred leti vzbudil uvoz bar-bik, ki jih je cerkvena oblast označila za nemoralne, ker niso skrivale svoje anatomske zgradbe. Islamsko ministrstvo za notranje zadeve je sprejelo kompromis in izdalo odredbo, ki modne revije dovoljuje, vendar morajo biti telesa manekenk zakrita vsaj od popka do ko- len, moškim vstop ni dovoljen, objava fotografij je prepovedana. Boodai je odločbo ko-mentirala:»Se nikoh nisem bila na modni reviji, neodvisno od kraja dogajanja, kjer bi bile manekenke tako zakrite. Mar je to moda?« VVilliani Maclean a b c d e f g h Varavin - Zavamidn / SZ 1991 Cmi se je polakomnil trdnjave na polju al, saj je smatral, da je njegov kralj na varnem. Toda beli, ki je na potezi, je bil drugačnega mnenja in črnemu pripravil neprijetno presenečenje. Kako uspešno ogroziti Cmega kralja in ga postavih pred nerešljive probleme; to je kar zahtevna naloga, kd je pred reševalci in ni je lahko razvozlati! Rešitev naloge Zmagovito kombinacijo začenja beh z žrtvijo dame l.Df7:+!!, ki jo Crni mora sprejeti. l...Kf7: 2.Le6+ KfB 3.e5+! Se ena poanta, ki sprošča polje e4 za belega skakača. 3...Ke5: / na 3...Se5: 4.Se4 mat / 4.Tdl! Trdnjava brani kmeta d5 in preprečuje vdor Cmega kralja na damino krilo. 4...Kf6 / po 4...g5 5.Lg5: in f4 z matom / 5.Se4+ Ke5 6.Lf4+! Ke4 7.f3 mat! Konec potovanja cmega kralja, ki se je pričelo na polju f7! Silvo KovaC / BEL METULJ Z ZLATIM ZADKOM SLOV. PISATEU (»GROGA IN DRUGI«) OBRI HRVAŠKI BODVBUILDER, MR. EVROPE (NEVEN) NIKOLAJ CERKASOV PRVOTNA GRŠKA MUZA PFT.IA SODSTVO PAMETEN ČLOVEK LISAST VOL (NAR.) OSEBA, KI OBLIKUJE PLOČEVINO ANTON JANŠA AVTOR: MARKO DRESCEK TV ZASLON UČINKA DVOŽIVK AGAVI PODOBNA RASTLINA RAF VALLONE ZVEZA NEMŠKIH TRGOVSKIH MEST KAR JE, OBSTAJA KOT IDEJA PREDSTAVA AMER. ROCKER BONJOVI JUDOVSKI KRALJ VRSTA ŠPORTNE PUŠKE PRAVO- SLAVNA ŠKOFIJA SLOV. FIZIK IN PUBLICIST JABOLČNO ŽGANJE ARISTOTEL (KRAJŠE) SESTI ZIDOVSKI MESEC PREBIV. SKANDINAVSKE DRŽAVE LADJA ARGONAVTOV NEMŠKA POP PEVKA FR. REŽISER IANDREI PRAH ZA BARV. LAS STARO IME ZA PETERO MOJZESOVIH KNJIfi RIMSKI POZDRAV RAZLIKA MED ODCIT. IN DEJAN. VRFDN BAJESLOV. PRVI LETALEC VITTORIO ALFIERI ZBIRKA ZEMUEVIDOV GENE KELLV KULTURA OŽGANO MESTO NA POVRŠINI MOČNO DEŽEVJE IVAN TAVČAR RIJEKA RUTENIJ LEVI PRITOK RENA V ŠVICI RASTLINSKO STEBLO PODZEMNI ŽUŽKOJED GIBANJE V RITMU GLASBE POT HAT.) KRAJ PRI OPATUI MEDENO' PECIVO, MEDENJAK KEMIČNI H-ICL) ČLOVEKOVA CUD NEMŠKI AVTO MESTO NA OTOKU KRETA SMUČAR. CENTER NA ŠVEDSKEM OGRAJA IZ ŠIBJA CESKI EKONOM. SIK PODOBA GOLEGA TELESA BUKVIN PLOD MESTO V LIBUI PANJ ZA SEKANJE OSEBA, KI VODI DRAŽBO POSLOPJE OPERNEGA GLFDAIISCA SVINEC PERZIJSKI KRALJ RASTLINA, KI 0BD0Z0RE-NJU RAZŠIRI STEBLA PREKOP, KANAL ANGLEŠKA PLOSCINSKA MERA < VEČJA TEKOČA VODA NAJVISJA GORANA SVETU NEKORIST. SNOVI, NAVLAKA isviva TSatBAS ‘ti3XV ‘^QL3Hd ‘33NIHV1 'SOHM 'VMO ‘oanzvHa 'VTVN1 ‘VJ.0 ‘laido ‘Nomvffl ‘V)D ‘VIA T® ‘sai 'na 'ativn ‘VNINV3Z0 ‘vanao ‘VSiTVTVaVd ‘3AV ‘vaat 'VN3N 'ooav ‘3XNVa uvav ‘soavATva ‘hHPero oavi ‘VlHHVdH ‘vnsndVNDvaz tOUAEIOpOA :A3J!S3H Jutranja oddaja Unomat-tina, (7.00, 7.30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, Elektronska arhitektura Nabožna oddaja: Sedmi dan-Posvečeno Mariji Maša Aktualna odd.: Verde-mattina Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik, Style, 14.00 Tgl gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi Variete: Prave e provini a Scommettiamo ohe...? Fronto? Sala giochi (2.) Mladinska oddaja Solle-iico. vmes risanke Nan.: Zorro Dnevnik, informacije Zanimivosti iz vsakdana: 1 talin sem Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in spori Film: Piccole donne (dram., ZDA ’49, i. J. Al-lyson, & Tavlor. J. Leigh) Dnevnik Film: 11 collare da tm mi-lione di dollari (kom., ZDA ’66, i. G. Stockwell) Dnevnik, Zapisnik, Pogovori, vreme, 0.30 Kultura News, 1.00 Potihoma RA1 2 3 Oddaja za najmlajše Nan.: VVonf Nad.: ParatBse Beach Aktualno: Potrebujem te Rubrika o aktualnih te-, mah: Fuori daj denti Sereno variabile TG2-33.11.45 dnevnik 2. Variete: I fatti. vostri Dnevnik, gospodarstvo, družbene teme in vreme Variete: Quante Stone Variete: ! fatti vostri Nad.: Quando si a'ma, 15.10 Santa Barbara Dnevnik, Tvoj bližnji Aktualne teme: L’ Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik Sereno Variabile Vreme in dnevnik Nan.: Huntor Spori in predstavitev Tg2 Variete: Go-Gart Večerni dnevnik Tg2 Aktualna odd.: Zvečer, na trgu Italija TG 2 Dosje Dnevnik, vreme Variete: Ponoči, na trgu Italija Film: VVeek orni a Zuyd-coote (dram.. Fr. ’64) •4 RA1 3 TV film: La ciociara Nad.: Piccoloamore 8.00 Indomabih, 9.00 Cuore ferito. 10.00 Felicita, H.15 Val eri a in Massi-miliano, 12.30 Zingara. vmes (11.30) dnevnik Dnevnik Rubrik, o lepoti Nad.: Sentieri Nad.: La forza deli’ amo-re, 16.15 Un volto, dtte donne Aktualno: Perdonami TV film: Cinema dnema | (kom.. It. '88) Dnevnik Tg4 TV Rim; La ciociara Nan.: Persone scomparse Film: Sfida a WMte Buf-falo (pust., ZDA 77. i. C. Bronson, Kirn Novak) vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska Rubrika o lepoti CANALE 5 Na prvi strani Maurizio Costanzo Slnnv Tejevizijsko sodišče: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi puotidiani Nad.: Beautiful Nan.: Robinsonovi Variete: Gasa Gastagna Otroška oddaja TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: Ok, il prezzo e giusto!, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-sdalanotizia Variete: Scherzi a parte (vodita Teo Teocoli, Mas-simo Lopez) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Coštan-zo Shovv. vmes (24,00) dnevnik Sgarbi quotidiani Striscia la notizia ITALIA 1 Oddaja Videosapere: Robinson in Petek SP v smučanju Videosapere: Islam, Italija na kolesu, Filozofija, Media/Mente, Znanstveni dnevnik Dnevnik, Telesogni Aktualno: Kljub vsemu, moja Italija SP v smučanju Deželne vesti, dnevnik Rubrika: Articolo 1 Nan.: I mostri Sport: odbojka, tenis AktuajntTteme ob !7. uri Sport: SP v snovvboardu, D“Sli,™e™,i Producer Club, Blob Film: La giustizia di una madre (dram., ZDA ’92) Viaggiatori delle tenebre Dnevnik, deželno vesti Aktualno: Liuea 3, 23.50 Pubblimania Dnevnik, pregled tiska # TELE 4 RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) in 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Risanka: Pikijeve dogodivščine Dnevnik TV Mozaik. Utrinki iz življenja primorskih Slovencev rB(]RIS S, popravila TV - VCR antene - SAT Ul. Biancospino 22/2 OPČINE Jelefon: (040) 214867-21487L m Koper Otroški variete Nanizanke Aktualno: Village Odprti studio Sport studio . Nan.: Povver Rangers Otroški variete Variete: Generazione X Nasn,: Quelli della spe-ciale, 17.45 Primi baci Odprti studio, vreme Šport studio Nan.: Baywatch, 20.00 II principe di Bel Air Film: insieme por forza (krim.. ZDA '91. L M.). Fon, J. VVoods) Film: Un biglietto per dne (kom.. ZDA '87, i. S. Martin, J, Candy), vmes (23.30) Fatti e misfatti Speciaie cinema Italia 1 šport Nan.: Guerra dei mondi, 3.00 Supercar 19.30, 22.20, 0.25 Dogodki in odmevi Film: Luci sfolgoranti Film: Sogni proibiti (’47) (•) MONTECARLO 18.45. 20.35, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Šport Film: Toma a časa Lassie 13,15 SP v smučanju Film: American Gigolo (’80, i. R, Gere) Film: Innamorarsi Mi] SP v alpskem smučanju, | veleslalomi, tek j SP v alpskem smučanju, MilEuronevvč ] Meridiani I Peter Pan Ciub j Primorska kronika 'v.d.,,,,-n, 1 _ (t SLOVENIJA 1 Tedenski izbor: V zasneženi deželi, 1. oddaja Otroci širnega sveta, 10. dei ameriško dokumentarne nanizanke Roka Rocka Otok opičjega božanstva, avstralska poljndnoznan-:: stvena oddaja Znanje za znanje, učite se z nami Porodila Kam vodijo nase stezice, oddaja TV Koper Vlak skrivnosti, ponovitev filma TV dnevnik 1 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 49. oddaja Heathcliff, ' 14. del risane serije Detektiva, 4. del angleške serije Umetnost in civilizacija Hugo. tv igrica Risanka TV dnevnik 2. vreme Poglej in zadeni Turistična oddaja TV dnevnik 3, vreme Žarišče. Sova Fraster, 14, del serije Načelnik Scali, 9. del SLOVENIJA 2 Videostrani Učitelj, 10. del serije SP .v alpskem smučanju, veleslalom (2), prenos Forum Omizje SP v alpskem smučanju, veleslalom (Žj, prenos Osmi dan Detektiva, 3. del serije Alfred Hitchcock vam predstavlja, 20. del nanizanke Načelnik Scali, 8. del SP v alpskem smučanju Regionalni studio Koper izziv, poslovna oddaja Poglej me! jMtii Smrt Jugoslavije, 2. del g Stanley in ženske, 1. del (Ne)Znani oder Merce Cunningham dan-ce Company Koncert orkestra SF KANAL A Novice Novice Spot tedna, A-Shop Luc svetlobe, 573. del Dežurna lekarna, 56. del Pika na A Vreme Mladinski program To trapasto življenje, 14. del am. nanizanke Devetdeseta, oddaja o stilu I Prepovedani planet, J ameriški film I Novice Euronevvs Vzporedna življenja Sredozemlje Vsedanes - TV Dnevnik NBA-košarka Kdo je ukradel Mono Li-1 so. tv nanizanka DEIF Avstrija 1 Vojna s snežnimi kepami, kanadski otroški film, 1984 SP v alpskem smučanju,-veleslalom (Z), 2. tek Glas, V Čast Franka Sinatre The Commitments, irska glasbena komedija, 1991 Hook, ameriški fantazijski film, Režija: Števen Spielberg Cas v sliki, kultura Vreme Šport Spiclji, ameriška kriminalka, 1992 Režija: Phil Alden Robinson Šport Sostanovalka, ameriška psihološka srhljivka, 1992 Cas v sliki Šport Sla, britanska grozljivka, 1982 Staroegipčanska vampirka Miriam se hrani s krvjo mladega ljubimca Johna, zato si z njo lahko deli večno mladost. Ko se ga naveliča se v nekaj urah spremeni v starca in umre. Dr. Sarah Roberts, ki se ukvarja s pojavom staranja, obišče Miriam. Androkles m lev, ameriški film, 1952 Zapeljivec v škripcih, pon. ameriške komedije, 1989 Dr, Quinn. ponovitev K Avstrija 2 Videostrani j Vreme film, 1990 Agonija in ekstaza, ameriški film, 1965 Prelomnice zgodovine, 10. del: Zulujska vojna Cas v sliki Sožitje Zenska:mojih sanj, nemški revijski film Dunaj, mesto mojih sanj: avstrijska komedija Cas v sliki Pariz, pojoče mesto Kako ste? Zvezna dežela danes Cas v sliki kultura Luč v temi Cas v sliki Mešano, Vatikan - zgodovina duhovnega in posvetnega središča katoliške cerkve Kultura Pogledi od strani Videonoč Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob i 7-ih; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pOr morščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 23.05 literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30. 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročilp: 19.00 Dnevnik; 7.00 jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.15 Minute za lepši jezik: 11.50 Vreme; 12,00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.35 Obvestila; 17.50 Šport; 19.30 Stop pops in novosti; 21.45 Kratka igra; 22.20 Heavy metat, Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10,00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program; 10.05 Izbrana proza; 11.05 Reprize ib soočanja; .12,05 Igramo in pojemo; 13.05 Slovenski oktet; 13,40 Glasb, tradicija; 14,05 Gymnasium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 16.45 Likovni odmevi; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Nesmrtni kaščej; 20.00 Koncert Slov. filharmonije; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Uričn! utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30,13.30, 14.30 Poročita; 12,30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dah je dober dan; 9.00 Servisne informacije, prireditve; 9.10 Vreme, cestne razmere: 9.40 Hit dneva; 9.45 Za In proti; 10.45 Zanimivosti; 11.15 Hladno toplo vroče; 12.30 Opold-nevnik; 13,00 Daj, povej... kontaktna odd.; 15.00 Povver play; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Muzak; 19.301 Večerni pr. z D. De Breo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Z M, Vuksanovičem. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30. 16.30. 17.30. Poročila; 7.15, 12.30, 15.30.19.30 Dnevnik; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred nase mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Med vrsticami; V n .30 Aktualnosti; 12.00 Balio, e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Sin-gle tedna; 15.00 Discote-ca sound;16.00 Modri val; 18.45 Folk studio; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 5.15.7.15, 10.15. 13.15, 14.15, 17.15. 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Šport; 13.55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira || obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 17.00 Nemščina; 18.00 Evropa v enem tednu; 20.00 Rock; 1.00 RGL žur. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenj-:: ska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.40 informacije, zaposlovanje; 12,30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 19,30- 24.00 Večerni pr.. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12-10 Mati oglasi; 13.05 Kadar boš na rajžo šel; 14.00 Osmrtnice, obvestila: 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli-ste; 17,30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Skriti kotiček; 19.30 Po domače; 20.00 Petkovi akvareli;23.15 Nočni pr. Radio Študent 0.00 Radio Kaki; 10.00 Poročilo z zadnjega zasedanja študentskega parlamenta; 11.00 Borzni parket; 14.00 Kulturne recenzije & Napoved!; 15.00 OF; 17.00 Aitra; 19.00 T8; Jack O Nuts; 21.00 Okopi Slave; 22.00 Idealna godba. Radio trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Beseda za današnji dan; 8.45 Orkestri; 9.00 Maša iz cerkve v rojanu; 9.45 Soft mušic; 10.00 Mladinski oder; An-drejčkova glava je prazna (2. Petan); 10.30 Koncert Marijinih pesmi; 11.30 Lahka glasba, Okrogla miza; 13,20 Valčki in polke; 14,00 Deželna kronika; 14.10 Igra; Skupaj je lepše (tekst in r. L, Susič, 1. del); 15.00 Slov. lahka glasba; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturni dogodki; 17.30 Evergreen; 18.00 Petdeset let slov. radijske postaje - neposredni prenos iz Kulturnega doma v Trstu; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12,15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 .Poročila; 10.00 Matineja; 16.00 DJ Roby + Lestvica tedna; 19.00 V čudovitem opernem svetu; 20.00 Razporoke življenja in časa (vsakih 14 dni). Radio Koroška 6.30-7.00 Praznična (P. Zunder); 18.00-18.30 Praz-nlčnay (P. Zunder). ^ ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL -A SREDI ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA PLIMOVANJE Danes ob 3.30 najnizje -10 cm, ob 9.13 najvisje 45 cm, (A 16.11 najnižje -60 cm, ob 22.55 najvisje 30 cm. Intri: ob 4.02 najnižje -8 cm, ob 9.39 najvisje 41 cm, ob 16.38 najnižje -58 cm, ob 2327 najvisje 30 cm. SVET / SUKA PRI SLIKI ... ZGODBA PRI Z G OD BI .PAŠE RES J E Michaela Jacksona je med vajami za koncert na odru obšla slabost NEW YORK - Kazalo je, da se je življenje pop zvezdnika Michaela Jacksona (na sliki desno) nekoliko umirilo po lanskih obtožbah spolnega nadlegovanja in pedofilije, zaradi katerih se je ta-. koj potem poročil z Liso Marie Presley. Teža dogodkov pa ga je očitno moCno prizadela, tako da ga je v sredo na vajah za nedeljski televizijski koncert s pantomimikom Marcelom Marceaujem obšla slabost. Jacksonovi občudovalci so sicer že skoraj vajeni pevčevih težav z zdravjem: že novembra 1993 je Michael nenadoma odpovedal svetovno turnejo in sporočil, da se bo zdravil zaradi zasvojenosti z zdravili. Zdravniki v manhat-tanski bolnišnici Beth Israel North Ho-spital so zaenkrat ugotovib le to, da je njegov krvni pritisk nevarno nizek. Nje- gov predstavnik za tisk Quintin Schaffer (na sliki spodaj) pa je kmalu zatem sporočil, da je pevcu že bolje in da bo koncert snemal, kot je predvideno. Dodal je, da je k Jacksonu iz Los Angelesa pripotoval tudi osebni zdravnik. Jacksonov agent Lee Solters, ki je pevca spremljal v New Yorku, dogodka ni komentiral, prav tako Jacksonova sestra Janet, ki je brata obiskala v bolnišnici, Čeprav jo je oblegala množica občudovalcev. Bolničarji, ki so prvi prihiteti na oder, ko je pevca obšla slabost, so dejali, da je ležal skoraj nezavesten. Videti je bil zelo bled in je nekaj mrmral. Pomagali so mu z injekcijo in kisikom. Zaradi, tega se je razširila vest, da je njegovo stanje zaskrbljujoče, vendar se je pozneje pokazalo, da je šlo le za slabo počutje. Ameriški senat razpravlja o »žaljenju« zastave ZDA VVASHINGTON - V ameriškem senatu se je začela razprava o dopolnilu ameriške ustave, s katerim bodo Američanom prepovedali sežiganje njihove zastave. Popravek je z veliko večino junija že odobril predstavniški dom ameriškega kongresa, ki se je tako postavil po robu razsodbi vrhovnega sodišča, s katero so leta 1989 odločili, da je sežiganje ameriških zastav posebna oblika političnega protesta, ki ga jamci prvi amandma ameriške ustave. Nekateri napovedujejo, da bodo dopolnilo v senatu le s težavo sprejeli, ker se vsi zavedajo, da ZDA pestijo hujše težave kot »žaljenje« zastave. Dekleti onesposobili tatu VVASHINGTON - Kdor trdi, da so ženske nežni spol, si bo bržkone premislil, saj sta v Miamiju dve dekleti onesposobili 19-letnega Merada Velasque-za, ki jima je poskušal ukrasti prtljago iz avtomobila. Dekleti sta bili za neko modno reportažo oblečeni v tesen telovadni dres, na nogah pa sta imeli kotalke. Ko je ena opazila tatu, se je takoj pognala proti avtomobilu. Tat jo je ucvrl, dekleti pa sta ga s kotalkami kaj kmalu dohiteli, ga vrgli na tla in onesposobili. Pes ne sodi na motor LOS ANGELES - Kalifornijsko sodstvo je dalo prav nekemu losangeleškemu policijskemu agentu, ki je kaznoval nekega motociklista, ker je imel svojega psa na rezervoarju harley-davidsona. Lastnik psa se je pritožil, ker prometni zakonik ne predvideva prevoza psov na motorju, policist pa ga je kaznoval na temelju člena, ki določuje prevoz potnikov samo na zadnjem sedežu. Siouxi dosegli prepoved prodaje piva Nori konj VVASHINGTON - Indijanci plemena Siouxov so dobiti pomembno bitko prati ameriški pivovarski industriji, saj so dosegli prepoved prodaje piva, ki nosi ime po njihovem legendarnem poglavarju Norem konju. Oblasti v Minnesotu so hkrati prepovedale uporabo slik in imen indijanskih poglavarjev na vseh blagovnih embalažah. Italijani se otepajo trinajste plače RIM - Čez nekaj dni bodo Italijani razpolagali z dodatnimi 45 milijardami lir, toliko namreč znaša skupni znesek vseh trinajstih plac. Po trditvah združenja potrošnikov pa so se Italijani znašli v precepu. Politična in socialna negotovost jim namreč narekuje previdnost pri nesmotrnih nakupih. Da bi bila mera polna, bodo davki januarsko plaCo močno oklestili.