PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
leto 3. štev. 560 - Cena 10 lir - 8 jugoltre - 5 din
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale
TRST nedelja, 6. aprila 1947
UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št 1 - 1 Tel. St.: Ur. 93806. 93808 Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo
Veselo Veliko noč
želi primorskemu ljudstvu
..PRIMORSKI
Vstajenje
Na spomlad, ko se vsa narava Prebuja v novo življenje, ko se ‘iudem v srcu odpira novo upa-nie, obhajamo praznik vstajenja.
Zima, ki s svojo krutostjo postoteri človekove skrbi in stavlja trdo preizkušnjo našo omahujočo ljubezen do bližnjega, je za aami. Kakor prerojen se človek z n°bimi močmi vrže na delo, uie načrte, pripravljen verovati v nedosegljivost, dudovitje v svo-tem nesmrtnem vzponu k vsemu, ar ja dobrega, lepega in resničnega; njemu veljajo vse naše simpatije, kajti na njem gradi coveštvo svoje edino upanje v boljšo bodočnost.
Zanj m katastrofe, ki bi ga dokončno potisnila k tlom in ga mogla prepričati, da je vsak na-f°r zaman; poražen, zlomljen, po-abljen dvigne svoje ponosno če-o, vedno pripravljen nadaljevati _e°’ ki mu še ni prineslo zaslu-tenega uspeha. Naprej, vedno na-Pa ženeta krivica in nasilje,
1 le od njih, večkrat izmučen do smrti. zanj ni poti nazaj, ni poka.. ni ležišča, kamor bi polo-z svoje trudno telo; brez malo-ušja, omahovanja ali oklevanja nadaljuje pot, ki mu jo ja- za-r ala njegova plemenita narava, msokim ciljem zvest do smrti in Preko nje.
“ tega visokega mesta, s sta-'sča človeka, ki je vstal od mrt-n '-miri ljudi in dogodke. Zato ^*čudno, če je njegova beseda d o pogostoma ostra in neusmi-jjenQ, in kakor bič pada na one. 13ta jim stoletna krivica in trp-lenje upognila hrbtenico, da se hm zdita kakor zrak, ki brez niega ni življenja.
stanite, aužnji, iz prok-le-® v«-!n, doni njegov glas. Vstani-e od mrtvih, otresite se mrliča, t ga nosite v sebi in sprejmite dsc breme živih v večni borbi za Vnanje in spoštovanje človeške-a dostojanstva.
Bolga je pot, a sila sinu člove-°tega je neizčrpna; sledovi krvi p na njej, a najboljši niso niko-* Cedili s krvjo, kadar je bil kr-protest kakor plat zvona, ki °Tn buditi dremajoče, hrabriti s uPuioče in opominjati one, ki ° se v naše telo zajedli t> zmof-Prepričanju, da je njihovo nsilje večni zakon življenja.
e trdneje so stali ljudje, ne-,°stoPni v svoji oholosti, pa jim ^ zmanjkalo tal pod nogami; °vcštvo jih je pozabilo, ker gc 's° hoteli poznati. Tako se bo njeS vsemi’ gazijo življe-tn mu skušajo natakniti naročnik.
nu n°3°	-?e	*e’	ki 4 svo!° upog-
sii n° ^rhteničo opravičujejo na-le in krivico; mnogo je takih, nja.nia*° na iPZiku besedo življe-jirri Sarn' Pa so živi mrtveci, ki st l ,ew uPOgnjena hrbtenica pome 0 z‘vltenjski nazor. Kakor s.a-tej1	na	obležala	be-
li ^ duha življenja pa so zataji-Vst e 0 za letom obhajajo praznik ^ ,enja, a leto za letom hodijo še W 'h stopinjah; od mrtvih pa vstali. Kdaj bo tudi za-^ napoen dan vstajenjaf
tav 6m’ ki *im še ni PTOdrl° v Ujcn* ®TeVrižunje, da je upog-®ice ° ^fbtenica, dopuščanje . kri-s?bo W- nosUja> P7^ na(i samim
ji-m.1 JC prej kot Prefl najd svo~
in k,	Pretl Pr'*i Bogom
kličemo: Vzravnajte
^h^hdmi,  ___________ ____________________
^ cbn'co, fci nam ni bila dana, a„j * Vozili pred komer koli; siti 1 C &avo’ hi j o moramo no-da b°konci; povzdignite svoj glas, gljiv° ?aša beseda beseda neupo-ticc° da bodo živeči od kritin uosilja začutili spoznanje, kleče; >nin^i iasi’ h° ie človeštvo °braz° *n mo^e trpelo udarce v
n° bolj nVo se širi spozna-
Avstrija se mora odpouedati
Slovenski Koroški
Slovenska duhovščina na Koroškem za priključitev k Jugoslaviji
Moskva, 5. — Na tiskovni konferenci v Moskvi je voditelj jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj med drugim izjavil, da so avstrijske divizije imele važno vlogo v borbi proti jugoslovanski narodno osvobodilni vojski. V peti ofenzivi so te divizije tvorile eno četrtino nemške vojske, v šest; ofenzivi pa eno tretjino. Avstrijski oficirji so imeli vsa važnejša mesta v nacistični komandi v Jugoslaviji Jin so odgovorni za številne pokolje prebivalstva. Ogromno število vojnih zločincev, ki jih je registrirala jugoslovanska komisija za vojne zločince, so Avstrijci. Avstrija je bila tudi v veliki meri udeležena pri plenjenju Jugoslavije.
Glede na to mora mirovna pogodba z Avstrijo stremeti za tem, da prepreči pangermanskim imperialističnim vplivom, da bi vršili pritisk na Avstrijo, ter omogočiti uspešno demokratizacijo te dežele kakor tudi njeno razorožitev.
Avstrija se mora odpovedat; Slovenski Koroški, ki se mora združiti z Jugoslavijo s 120.000 Slovenci ir. 60.000 Avstrijci. S tem bi v Avstriji ostalo še nad 70.000 Jugoslovanov. Pravice teh mora zajamčiti posebni avtonomni statut.
Zamen java prebivalstva se bi izvršila na podlagi pogajanj med obema državama in s prostovoljnim pristankom prizadetih.
Jugoslavija zahteva od Avstrije 150.000 milijonov dolarjev za reparacije ter popolno povračilo imo-vine, ki so jo Nemci odnesli iz Jugoslavije.
Jugoslavija zahteva dalje popol-
no demilitarizacijo področja, ki sega 20 km v notranjost avstrijskega ozemlja ob jugoslovanski meji, ter izročitev vojnih zločincev in izdajalcev, ki so se zatekli v Avstrijo.
Kardlelj je dalje izjavil, da se ceni- na 6.000 število Slovencev, ki so sedaj v Avstriji v zaporu, samo zaradi tega, ker so dajali .zraza svojim nacionalnim čustvom. Vse slovenske organizacije so v Avstriji prepovedan© po britanskih okupacijskih oblasteh. To pa ne pomeni, da se avstrijska vlada s tem ne strinja.
Glede vloge, ki jo je igrala slovenska katoliška duhovščina na Koroškem, je Kardelj pripomnil, da so skoraj vsi slovenski duhovniki podpisali spomenico za priključitev Koroške k Jugoslaviji, kater’ se avstrijska duhovščina odločno upira. 90% slovenskih duhovnikov na Koroškem je bilo zaprtih ali poslanih v koncentracijska taborišča v dobi po anšlusu. V zaporih in taboriščih je umrlo 12 slovenskih duhovnikov, medtem ko je ped Hitlerjem bilo bore' malo avstrijskih duhovnikov zaprtih.
Glede nemške imovlpe v Avstriji je Kardelj izjavil, da se ta ne more vračunati v reparacije, ki jih Jugoslavija zahteva od Avstrije in ki bodo morale b’ti plačane iz tekoče proizvodnje njene industrije.
Politična organizaciia Nemčije
Danes zjutraj so se sestali namestniki za Avstrijo in preučevali razne gospodarske klavzule pogodbe z Avstrijo, o katerih je bil prej
De Gasperi upa
d«! bo tudi Italijo dobila od Amerike kaj vec
Rim, 5. (ATI-AFP) — De Gaspe-rr je priredil včeraj tiskovno konferenco, na kateri je govoril o zunanji in notranji politiki. Pričel je s Trumanovim posojilom Grčiji in Turčiji ter dejal, da ni to nič novega, temveč da bosta obe deželi dobivali sedaj samo večjo pomoč. To je navezal na Italijo in izrazil upanje, da bo tudi ona dobila kaj več. Opozoril je, da grozi Italiji diktatura, če težave, y katerih je dežela, ne bodo rešene. Poudaril je, da si Italija sama ne more pomagati in omenil je ameriško posojilo.
Nato Je de Gasperi prikazal velike težave, s katerimi se Italija bori. Omenil je veliko vznemirjenje, dva
nje o neprecenljivi vrednosti člo-
veškega dostojanstva; vc.dno večja in vedno bolj strnjena je vr-
sta onih, ki so za vedno ustali od mrtvih. Vstajenja sicer še ni, a veliko jutro se bliža. Dogodka ne spremljajo znamenja na ne-
bu, a zato so tembolj zgovorna znamenja krog nas. Zadnji ostanki nenasitnega pohlepa ženejo vik in krik; kakor ranjena zver se
v smrtnih kričih zaganja proti neizbežnemu in skuša zastrupiti zrak z gesli jeze, razdora in sovraštva. A zaman. Mrliči so mrliči; kljub kričanju so njihova gesla prah in pepel. Življenje jih je zapustilo za vedno. V zavesti svoje moči in pravice stopajo vrste vzravnanih svojemu velikemu jutru naproti.
Vstali so, in nihče jih ne bo mogel več spraviti na kolena.
milijona brezposelnih, razvrednotenje denarja, slab razvoj tujskega prometa, znatno število beguncev in tuberkulozo. Dejal pa je, da ni pesimist, kajti ((Italija se je borila s temi težavami bolje kakor katera koli druga država.»
De Gasperi je dejal, da se je položaj glede dobav žita ;n premoga izboljšal; podpisani so bili tudi trgovinski sporazumi z Anglijo in Argentino. Končal je, da se bo njegova vlada borila za ohranitev svobode.
Giunta oproščen na Matteottijevem procesu
Rim, 5. (ATI-AFP) — Sinoči je bila izrečena sodba v procesu proti Matteottijevim morilcem. Sodišče je spoznalo Ameriga Dubinija. Amleta Pcvercma ,in Giuseppe Violo za krive premišljenega umora in jih obsodilo na 30 let ječe. Viola je na begu.
Cesare Rossi, ki Je bi! obtožen sokrivde prj zločinu, je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproSčen, Fi-lippo Fj.ippelli in Filippo Panzeri pa sta prišla pod amnestijo in sta bila tudi izpuščena.
«Zaradi pomanjkanja dokazov« je bit oproščen tudi Francesco Giunta, ki je bil obdolžen, da je sodeloval pri ustanovitvi fašistične kazenske organizacije. Ni pa še rešeno vprašanje nekaterih drugih kaznivih dejanj, ki jih je Giunta obtožen.
TANANARIVA. — V glavnem mestu Madagaskarja Tananarive je bila proglašena policijska ura od 21. ure do 5.30, čeprav poročajo, da je položaj miren.
razpravljal gospodarski odbor. Nanašajo se na lastnino Združenih držav v Avstriji in na njihove državljane ter na ureditev gospodarskih odnošajev med Avstrijo in drug.mi državami.
Sestala sta se tudi koordinacijski in pripravljalni odbor. Prvi je razpravljal o delitvi oblasti med osrednjo nemško vlado in federalnimi vladami. (Laender).
Popoldne se je sestal Svet zunanjih ministrov in razpravljal o poročilu, ki ga je po dveh dneh dela sestavil koordinacijski odbor, in ki se nanaša na politično ureditev
Nemčije. Dokument vsebuje pet točk: 1. centralne uprave Nemčije; 2. ustanovitev nemškega konzulta-tivnega sveta; 3. delitev oblasti med osrednjo vlado in federalnimi vladami ; i. ustanovitev začasne vlade;
5.	začasne kompetence vlade.
O teh petih točkah navaja poročilo koordinacijskega odbora, vprašanja, o katerih je bil dosežen sporazum, in druga vprašanja, o katerih še ni sporazuma.
Iran kupuje orožje v ZDA
Washington, 5. (APF) — Predstavnik zunanjega ministrstva je sporočil, da bodo v aprilu ah v začetku maja odpotovale iranske vojaške osebnosti v Washington, kjer se bodo pogajale za nabavo vojaškega materiala. Iranska vlada je že večkrat zaprosila za nakup vojnega materiala v ZDA, ni pž. še poslala točnega seznama. Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavii, da bo ameriška vlada naklonjeno preučila dejanske potrebe.
Izvajanie amnestije *• ■*"1941
na Poljskem
Varšava, 5. (Tass) — Ministrstvo za javno varnost je objavilo poročilo o izvajanju zakona o amnestiji. Na podlagi tega zakona je bilo izpuščenih 20.000 jetnikov, nad 20 000 članov tajnih organizacij pa je zapustilo tajno gibanje in so se predstavil: varnostnim oblastem.
Novi zakon jamči vse civilne svoboščine in nekaznjivost vsem, ki do 25. aprila zapustijo tajno gibanje.
Varšava
sedež mednarodne zveze političnih preganjancev
Pariz, 5. (ATI-AFP) — Na zaključni seji menarodnega kongresa bivših političnih jetnikov in preganjancev je bilo sklenjeno, da bo Var-
TRUMANOVA DOKTRINA
stremi za tem, da se v Grčiji razširi državljanska vojna in da se odrekajo demokratične svoboščine
Atene, 5. — Monarho-fašističnl minister Zervas je' ob poročanju grškemu kralju o položaju v Lakc-niji priznal, da delovanje demokratične vojske narašča po vsej Grčiji.
Po hudih borbah so edinice demokratične vojske udrle v predmestja Crevene v Makedoniji in so tam povzročile velike izgube vladnim četam. Partizanski oddelek je zavzel vas Megalitrava v Trakiji, drugi oddelek pel je zavzel vasi Ara-tos in Protat v istem okraju.
List «Risospastis» objavlja pisano enega od sedmih morilcev Zevgasa, po imenu Sidiropulosa.
Sidiropulos piše, da je zbežal iz taborišča v Buljkešu v Jugoslaviji. Grška vojaška policija ga je aretirala in od njega zahtevala, naj podpiše krivo pričevanje o razmerah v Buljkešu.
Ko je podpisal že pripravljeno izjavo, so ga skupno s šestimi drugimi spravili v stik in ta skupina je pripravila atentat na Zevgosa. Imeli so nalogo, da ubijejo tudi druge vplivne člane EAM-a. 19. marca so se vsi zbral; na sedežu vojaške policije, kjer mu je neki Tiagonas dejal: «Vse je pripravljeno, ti moraš umoriti Zevgosa, kjer koli ga najdeš.
Albanski list «Baškimi» piše, da se je komisija Varnostnega sveta v teku preiskave lahko prepričala, da so obtožbe grške-monarhofaši-stične vlade proti Albaniji, Jugoslaviji in Bolgariji brez vsake podlage kajti vsa grška dokumentacija se je izkazala kot neresnična, grška vlada pa se je iz tožiteljice spremenila v obtoženko. Članek piše dalje, da je preiskava pokazala, da so vsi neredi in tudi državljanska vojna posledica terorja, k’ ga monarho-fašistična vlada izvaja v prisotnosti britanskih zasedbenih sil.
Ameriška komisija za zunanje zadeve je predložila uradno poročilo o načrtu za pomoč Grčiji in Turčiji, ki pravi, da ima ameriška pomoč Grčiji in Turčiji edini namen «o-mogočiti vladam teh držav, da bi si lahko same pomagale*. Poročilo pravi dalje, da je neodvisnost teh dveh držav v nevarnosti, če ne dobita pomoči od ZDA.
Na nekem zborovanju je ravnatelj ministrstva za Srednji vzhod Lloyd Henderson izjavil, da se Grčija bori za ohranitev svojih demokratičnih ustanov, in je te svoje trditve utemeljeval z dejstvom, da imajo tudi komunist; možnost izdajati svoj list. Dejal je celo, da v državah, ki mejijo z Grčijo, ne ob-
stoja taka svoboda. Tudi glede Turčije je zatrjeval, da vlada tam velika svoboda.
Demokratični senator Walter George pa je šel dalje in je izjavil, da je ameriška pomoč Grčiji in Turčiji sredstvo za omejitev sovjetske ekspanzionistične politike.
Predstavniki grške zveze dela izjavljajo v brzojavki, ki so jo poslali ameriškim sindikatom CIO in AFL, da Trumanova doktrina ne stremi za tem, da bi obnovila grško gospodarstvo, pač pa za tem, da razširi državljansko vojno in še nadalje odpravlja sindikalne svoboščine. Brzojavka se zaključuje: Trumanov načrt je v nasprotju z osnovnimi načeli Združenih narodov, sabotira temelje te organizacije in služi samo imperialističnim ciljem. (ATI-AFP-Tanjug).
Neuspeh grških izzivanj
Lake Success, 5. — Neuspeh poskusov madnaiodne anketne komi sije za Grčijo, da bi podprla grško vladno tezo o vmešavanju severnih sosedov v grško državljansko voj-
no, ima svoj odmev tudi v krogih OZN. Glavni tajnik Trygve Lie je nenadno odpotoval v Oslo. Nekateri spravljajo njegov odhod v zvčzo z obtožbami, češ da so bili nekateri člani tajništva mednarodne anketne komisije «pristranski». Te ob tožbe razširja ameriški tisk kot nekak razlog za neuspeh grških provokacij v komisiji. Sirijo se celo glasovi, da bo Trygve Lie odstopil, krogi glavnega tajništva pa to odločno zanikujejo.
Spellman - trojanski konj
Dunaj,. 4. — Agencija France Presse poroča, da 80% dohodkov Vatikana prihaja iz ZDA in Kanade, dočirn prihaja le 20% iz Italije, Španije, Francije in drugih držav.
Agencija poroča dalje, da kljub svoji gospodarski odvisnoti od A-merike Vatikan nasprotuje imenovanju ameriškega kardinala Spell-manna za državnega tajnika Vatikana, ker bi to še bolj povečalo odvisnost Vatikana od Amerike, k* si želi tega imenovanja, da okrepi svoj položaj pri sv. stolici.
šava stalni sedež nove zveze političnih preganjancev, ki se sedaj ustanavlja.
Bil je izvoljen tudi odbor zveze, ki ga sestavljajo: predsednik Mau-rioe Lampe (Francija), podpredsednik Alois Neumann (CSR), Manuel Razola_ (Španija) in Puhlov (ZSSR), glavni tajnik Balički (Poljska), namestnika glavnega tajnika polkovnik Lavry (Belgija) in Vivoda (Jugoslavija).
Prošnja Avstrije za vstop v zvezo je bila odbita. Kongres je sprejel resolucije, ki zahtevajo uvedbo demokracije v Grčiji in Španiji ter priključitev Slovenske Koroške Jugoslaviji.
Angleška produkcija pada
London, X (ATI) Tanjug) — Associated Press podoča, da so v spodnji zbornici službeno obljavili, da je proizvodnja čevljev v prvem tromesečju tega leta zaradi krize padla za 8. milijonov parov. Samo v mesecu februarju so producirali 6 milijonov parov čevljev manj kakor je bilo predvideno.
Trgovinska pogodba
med ČSR in Bolgarijo
Sofija, 5. — Na tiskovni konferenci je bolgarski minister za elektrifikacijo Manol Sokolarov potrdil, da bo v kratkem podpisana pogodba med CSR in Bolgarijo, ki predvideva medsebojno zamenjavo baga.
Angleški novinarji v ZSSR
London, 5, (AFP) — Delegacija angleških novinarjev, ki jo je imenoval novinarski sind‘kat ((National Un.on of Journa!ists», bo v nekaj dneh odpotovala v Sovjetsko zvezo, da stopi v stik s sovjetskim tiskom, tako podoča «Daily Wor-ker». Z druge strani pa bodo povabili na ob.sk v Anglijo delegacijo sovjetskih novinarjev.
Enrico Martino opolnomočeni minister v Beogradu
Rim, 5. (ATI-AFP) — Italijansko zunanje ministrstvo sporoča, da je bil Enrico Mart1 no imenovan za cpolnomočenega ministra italijanske vlade v Beogradu.
Slavke, nizke mezde, visoke cene...
Rim, 5. (TANJUG) — Poštni, telegrafski in telefonski uslužbenci v Rimu so proglasili stavko. Stavkajo tudi uslužbenci iste stroke v Neaplju. Državnim uradnikcm so se pridružili občinski, nadalje pristaniški delavci in drugi v protestu proti nizkim plačam in. pretiranim cenam.
V Lecce manifestirajo brezposelni
Bari, 5. (AFP) — Ob v: liki manifestaciji brezposelnih v Svinzano pri mestu Lecce je bilo težko ranjenih osem manifestantov in štirje policaji. Policija je streljala. Močni oddelki policije so nato vzpostavili red, toda ozračje v mestu je še vedno napeto.
Ubila „križarja“
Zagreb, 5. (AFP) — V spopadu z narodno zaščito sta bila ubita poveljnik «križavjev» Anton Vičič in njegov namestnik Anton Gagič. Oba sta dve leti izvrševala teroristična dejanja.
*
* *
PARIZ. — Delegacija levičarske zveze v Tunisu je danes sporočila, da znaša škoda, ki jo je povzročila vojna v Tunisu. 65 milijard, brez strehe pa je ostalo 250 tisoč oseb.
TURŠKA POLITIKA
PRED NOVIM RAZVOJEM
Demokratična stranka grozi z izstorom iz parlamenta
Ankara, 5. (ATI-AFP) — S sklepom demokratične stranke, da bo bojkotirala delne volitve, ki se bodo vršile prihodnjo nedeljo, se pričenja nov razvoj v notranji poli-liki Turčije.
Opozicijska demokratična stranka in vladna ljudska republikanska stranka se sicer strinjata v nekaterih splošnih stališčih in v zunanji politiki, popoln nesporazum pa vlada glede volivnega zakona. Opozicija zatrjuje, da daje ta zakon vladi prevelika pooblastila in daje možnost, da po svoji volji določa glasovanje in spreminja izide v c lite v. Te zahteve postavlja demokratična stranka že od julija preteklega leta.
Na kongresu demokratične stranke v februarju je bilo sklenjeno, da bodo njenj poslanci dokončno izstopili iz parlamenta, če volivni zakon ne bo spremenjen. Volivni bojkot za prihodnjo nedeljo razlagajo kot prvj znak za izvedbo te grožnje in obenem prvi znak nevarnosti, da v Turčiji spet zavlada sistem ene same stranke.
Voditelj demokratične stranke Baja je dejal, da bo opezicija morala. izstopit; iz parlamenta, če vlada ne bo ukinila totalitarnih zakonov. Baja je izjavil, da bi njegova stranka gc-tovo dobila 80% glasov, če bi se volitve vršile svobodno.
V ZDA ni dovoljeno opozarjati na fašistično nevarnost
New York, 5. (TASS) — Dopisnik «New York Post-a» poroča, da kompetentni odbor kongresa še vedno odklanja dovoljenje za izdajo brošure ped naslovom «Fašizem v akciji*, ki jo je pripravil pravni odsek kongresne knjižnice na zahtevo demokratičnega predstavnika Ttxasa, senatorja Patmana.
Dopisnik piše, da opozarja Pat-man v uvodu brošure, da je faš'-zem v ZDA še vedno živ, in izjavlja, da «nekateri naši vidnejši politični mežje dajejo prikrite izjave, k: bj prav gotovo delale čast Ro-senfeergu, Hitlerju in Goebbelsu.
Na cvetno nedeljo dne e>. aprila >9ji je dal Hitler brez vojne napovedi povelje za napad na Jugoslavijo. Njegova letala so zločinsko najxulla Beograd na način, hi ga ne pozna zgodovina. Jugoslavija je bila od tega dne neizprosno vključena v vrtinec druge svetovne vojne.
Miroljubni in svobodoljubni narodi Jugoslavije te vojne ntso nikoli želeli; edina želja jim je bila biti na svojem svoj gospodar, ne služeč pri tem nobenemu imperialističnemu bloku v njegovih namerah za osvajanje sveta. To so naši narodi dokazali deset dni pred napadom, ki so ljudske množice same neposredno spregovorile na beograjskih ulicah in pod geslom «Bolje rat nego pakt!» proglasile neveljavnost podpisa protiljudske vlade o pristopu k k trojnem paktu. Povedale so jan sno tn nedvoumno celemu svetu, da fašizma nočejo, in tako uvrstile svojo državo v antifašistično fronto.
6. april pomeni za Jugoslavijo začetek strašnega klanja, kakršnega še svet ni videl in ki se ne sme ponoviZa to mu daje garancijo nova. demokratična u-reditev Jugoslavije pod TitorAm vodstvom, v kateri vlada ljudstvo, ki bo znalo ohraniti mir srbi in svofm potomcem.
6.	april pa pomeni ravno tudi začetek narodno osvobodilne bor. be, ki je presejala na situ naj globljih preikušenj vse ljudstvo. In kar je bilo zdravega, je obveljalo, kar pa je bilo gntlega. je za vedno propadlo. Pomeni začetek borbe, ki je pod specifičnimi pogoji dovedla Jugoslavijo na pot tistih socialnih preosnov in takšne ureditve nacionalnega vprašanja, ki zagotavljajo človeka medno življenje bodočim rodovom.
Za nas Prtmoroe in Tržačane pa je 6. april dan, ki nam je napovedal — čeprav s perspektivo še dolgega trpljenja — končni dan osvoboditve in priključitve, ne k predaprilski, stari in gniH Jugoslaviji, temnici narodov, temveč k novi, prerojeni Titovi federativni ljudski republiki. Ta dan osvoboditve smo doživeli, toda le kot blisk, kot bežno slavno zmago, za katero so nas prikrajšati In jo enkrat v njeni popolnosti odtegnili.
Toda odločnost in trdna vera v pranico. ki smo si 'jo privzgojili pod težjimi pogoji, nam. je zagotovilo, da bomo doživeli še enkrat tisti blesk svobode, ki pa ga bomo tedaj zadržali za vedno.
S tega vidika je 6. april tudi za nas pomemben datum.
Ženska delegacija ZSSR
v Rimu
Moskva, 5. (Tass) — Na povabilo zveze italijanskih žena je 3. t. m. odpotovala v Rim sovjetska ženska delegacija, ki jo vodi članica antifašističnega odbora sovjetskih žena Vera Fomina.
Francija želi posojilo od Mednarodne banke
Wash:ngton, 5. — Francoski po-slanik Henri Bonnet je podal izjavo o posojilu 500 milijonov dolarjev, ki jih Francija skuša dobiti od Mednarodne banke. Bonnet je izjavil. da upa, da bo Francija prva država, ki bo dobila od Mednarod ne banke posojilo.
Razvoj premogovne industrije
na vzhodu ZSSR
Moškva, r. (ATI-TASS) — Sovjetska vlada je dala iniciativo obširnemu načrtu za razvoj premogovne industrije v vzhodnih področjih Rusije. Leta 1947. bo proizvodnja v vzhodnih pokrajinah prekoračila za 2,4 milijone ton količino proizvodnje, ki jo predvideva petletni načrt.
u?«eina
vlada upravlja sloven-
Slti del v
‘iaiietii ^Qroske po starih, impe-avstri!	111 nacističnih, z
hetpu,JSlivom kamufliranih, vse-ttar-m na4rtih m metodah pod dej,,/, Beslom «svobodne in ne-v	koroške*. Politični režim
rihna tudl P® zlomu hitle-®°vini-*r?alccic,naren' krivičen in v (j.. ,'žen- Je to isti režim, le «dCtn^' izdaji in pod krilatico yseh ,	kakor	so	ga	skozi
de™ a"nJih 25 let izvajale razne ®S-Stae jVlads v Celovcu preko b>tsch o lenfUhreria Maier-Kai-*a, rs SS-GruppenfiihrerJa Frit-' e‘-terjev Kutschere .n dr. *>Dth ri,a *'er dru8*h s celim šta-vormr?ma«a<iev m idejnih zago-
letovalcev nasilne iti aci^e koroških Slovencev d ja, Ivovega fizičnega iztreblje-rani 1 *str°kovnjaki» so bili -v, v, ^otoškem Helmatdien-*ltom H a 1924 dalje v Koro-
vladi v nmatbundu in v de*eln; rok; ^ Celovcu, z njimi roko v
v^tvemu11 ldeJni nositelji in , °rošitem Pangerman.zma na
^ktor p Martin Wutte, dr.
tkoni»^^chin,!er' dr- Graber-cistov n nfc-teto drugih na-
^ dežoi,?1 hacifašistov zasede-
* dr.mQ‘;? razen na Koroškem
* e obla V ljudske množice a Koroški v sv°Je roke, edino
m j® provizorična de-
želna vlada deželnega glavarja Hansa Piescha ohranila tako v formalnem kakor materialnem oziru kontinuiteto nacifašistične-ga režima in prevzela legalno od nacifašisitičnih predstavnikov v deželi oblast in določeno nalogo. Zato ni važno, da so se deželni glavar Hans Piesch in njegovi sodelavci 7. maja 1945 predstavili v svojem proglasu na ljudstvo
Koroške kot provizorična deželna
vlada, katera je 4. Junija 1945 b'la preimenovana v Konsulta-tivni deželni odbor za Koroško, ter se nato od 25. julija 1945 dalje zopet imenovala provizorična deželna vlada in 10. decembra 1945 na podlagi sporazuma med socialistično stranko in Volks-partei postala «izvo!jena» deželna vlada. Radi te kontinuitete med nacističnim režimom Gau-leiteria Rainerja in oblastjo provizorične deželne vlade deželnega glavarja Hansa Piescha, ta vlada ni ne «nova» ne demokratična vlada v smislu idej novega demokratičnega časa in kakršna . morala biti, če naj bi odgovarjala izjavi avstrijskega zveznega kanclerja ing. Figla z dne 28. decembra 1945, ki je objavil «da lx> bodoča Avstrija nova, revolucij narna Avstrija m nikdar več ona iz leta 1918, 1933 ali 1938». D že. na vlada za Koroško pa je »sala na starem tiru, ker je legalno.
brez revolucionarnega akta prevrela oblast direktno iz rok vojnega zločinca Gauleiterja dr. Rainerja in se napram njemu celo obvezala nadaljevati na Koroškem imperialistično velenemško politiko izraženo v geslu ((nedeljive Koroške*.
Da je podana kontinuiteta oblasti deželne vlade z na*stičn’m režimom v formalnem in mate-rialno-pravnem oziru, izhaja nedvomno iz uradnih poročil, objavljenih v «Karntner-Zeitung» z dne 8. maja 1945 št. 126, uradnemu glasilu deželne vlade v Celovcu. V tem uradnem glasilu je objavila provizorična deželna vlada 8. maja 1945 svoj proglas na ljudstvo Koroške, datiran s 7. majem 1945, v katerem je sporočila ljudstvu, da je prevzela provizorična vlada upravo dežele in je izrecno navedla: «Nova deželna vlada bo smatrala kot svojo glavno nalogo ohranitev svobodne in nedeljive Koroške. Ta proglas je podpisalo vseh 8 članov provizorične deželne vlade in sicer Hans Piesch kot deželni glavar, Stefan Tauschitz kot namestnik deželnega glavarja, Hans Fer-litsch, Hans Herke, Ferdinand Wedenigg, Silvester Leer, Josef Ritscher in Julius Santer kot deželni svetniki. Iz drugih uradnih objav v isti številki p:ej citiranega uradnega glasila deželne vir,-
Pod nacističnim geslom
»svobodne in nedeljive Koroške"
de v Celovcu pa izhaja, da so se člani provizorične deželne vlade Gauleiterju Reinerju obvezali, vršiti prej navedeno glavno nalogo, izraženo v geslu «svobodne in nedeljive Koroške*. To je bilo geslo pangermanske, imperialistične politike na Koroškem od leta 1919 dalje do zloma Nemčije, katero so vsa leta v tem duhu vodili in izvajali Maier-Kaibitsch, stotnik Fritz in drugi — oni Maier-Kaibitsch, ki je bil že leta 1936 ilegalni namestnik ilegalnega nacističnega gauleiterja za Koroško, čeravno je bil na zunaj član deželnega vodstva Schuschniggove domovinske fronte na Koroškem. Pod tem geslom so Maier-Kaibitsch, stotnik Fritz, Gaule terja Kutschera in dr. Rainer od marca 1938 dalje izvajali fizično iztrebljenje koroških Slovencev.
Pod naslovi; «dr. Ra ner kot Gauleiter in državni namestnik odstopil* — «Hans Piesch deželni glavar* je zgoraj citirano uradno glasilo deželne vlade od 8. maja 1945 ob.avilo poioč.lo o pogajanjih članov deželne vlade z gau-
leiterjem dr. Rainerjem in njegovim komisarjem Gauhauptman-nom Natmessnigom, v katerem dobesedno pravi:
«Po večdnevnih pogajanjih.........
ki so jih člani nove provizorične deželne vlade imeli e bivšim gau-leiterjem Rainerjem, je prišlo v ponedeljek zvečer (7. s. i9/,5) končno do tega, da se je Rainer, četudi obotavljaje in s težkim srcem, odločil vzeti od svojega urada slovo. Ob 11. uri ponoči je dal po radiju sledečo izjavo: Za-počela je zasedba Koroške po sovražnih vojaških silah. Politično delovanje stranke se s tem končuje. Odrejam ustavitev njenega delovanja v krajih, ki jih je zasedel sovražnik. Jaz sam kot nacionalsocialist nisem od sovražnika priznan za zagovornika interesov Koroške in me ne poslušajo. Zato napravim kot državni namestnik prostor onim silam, katere bolje odgovarjajo naziranju naših sovražnikov in dajem njim možnost osnovanja nove politične grupacije. V to svrho piene-sem državne posle na Gauhaupt-
manna in komisaričnega državnega predsednika Meinharda Nat-messniga. V tej uri pozivam ljudstvo k ohranitvi miru, reda in složnosti...
Nacionalsocialisti — nacionalso-cialistinjel Zahvaljujem se Vam za Vašo zvestobo izkazano Fiih-rerju! Njegova ideja živi v nas.' Bodite sedaj vsi strnjeni z vsemi svojimi močmi za svobodno in nedeljivo Koroško«. Nadalje poroča prej omenjeno uradno glasilo koroške deželne vlade z dne 8. maja 1945, da je gauhauptmann Natmessnig takoj po objavi prej citirane dr. Rainerjeve izjave o odstopu sprejel člane nove začasne deželne vlade, katere je nagovoril m v svojem govoru zvajal sledeče:	«Na osnovi obstoječih
razmer na splošno, posebej pa na Koroškem, je gospod državni namestnik dr. Friedrich Rainer odstopil s svojega mesta. Pri tej priložnosti je odredil, naj jaz prevzamem posle državnega namestni ka tako v državni upravi kakor tudi v deželni samoupravi.
Od 4. maja dalje sem se pogajal v sporazumu z gauleiterjem in državnim namestnikom z možmi iz onih političnih strank, ki so leta 19SS politično predstavljale koroško ljudstvo, zaradi prevzema uprave. Ta pogajanja je bilo tako mogoče pravočasno zaključiti, da v primeru ustavitve delo
vanja nemške nacionalsocialistične stranke (NSDAPJ in istočasne izločitve gospoda državnega namestnika iz uprave državnega okrožja izvršni odbor (mislec pri tem provizorična deželna vlada) takoj nadaljuje vodstvo javne u-prave na Koroškem.
Moji gospodje. Vaša imena so mi bila sjjoročena za člane tega izvršnega odbora. Zahvaljujem se Vam, da ste pokazali popolno razumevanje za pogoje, ki so morali biti izpolnjeni, da se je zagotovila nemotena predaja uprave... Nemčija je vojno izgubila in iz tega dejstva je politični rež.m zadnjih let nujno izvajal konsekvence.
Posebno čutim za potrebno, da se Vam, gospoda, zahvalim in mislim, da izražam s tem mnenje za obnovo voljnih in pozitivnih sil našega koroškega ljudstva, zato, da ste sodelovali vedno znova in sicer po svoji volji pri pogajanjih z menoj in z gauleiterjem m da ste izražali trdno voljo, da noben rojak ne sme biti preganjan samo zaradi svoje pripadnosti k stranki.
To Vaše stališče mi daje zagotovilo, da bo mogoče ohraniti mir in red v naši ljubljeni koroški dežel; ne samo sedaj, temveč tudi v bodoče. Vi jamčite za to, da bo koroško ljudstvo enotno in močno, če bo šlo za to, proti kakemu
notranjemu ali zunanjemu sovražniku zopet poudariti ljudsko voljo za nedeljivost naše dežele, ki jo je uveljavilo že pred 25 leti. Od Vas vseh izražena volja, sprejeti stari bojni klic «Koroška svobodna in nedeljivav kot vodilo Vaših dejanj, bo odobrila vsa Koroška.
Predajam Vam s tem pooblastila in pravice, ki jih ima državni namestnik na Koroškem na temelju zakona od 14. aprila 1939 tn k temu zakonu pripadajočih na-redb in odlokov.
Med pogajanji z Vami sem se prepričal, da to odgovornost radi sprejemate. Ze sama volja do dejanja Vam bo najboljši pomočnik v izvedb: Vaših nalog *
Gauhauptmannu Natmessnigu je odgovoril deželni glavar Piesch sledeče:	«Gospod	Gauhaupt-
mann! Izjavljam Vam, da smo se izjavili pripravljene za prevzem tega težkega m odgovornega dela, ker nas je k temu silila ljubezen do te lepe dežele. Ta ljubezen, ki smo jo vedno čutili, nam bo dajala tudi moči, da bomo premagali težave in privedli deželo iz strahot tega časa v boljšo bodočnost*.
Obmivši se na člane svoje vlade, je deželni glavar Piesch zaključil: «Gosi>oda, pozivam vas, da greste z menoj na delo.'*.
Mladina bo volila
Na velikonočni ponedeljek 7. aprila, se bodo povsod v krajih, ki bodo pripadli Jugoslaviji, vršile tajne demokratične volitve v mladinske odbore. To bo pomemben praznik vse mladine novega gori-Skega okraja, ker si bo s svobodnimi volitvami postavila vodstva svoje organizacije na vaseh, v trgih, tovarnah, podjetjih itd. Volitve pa bodo msrale biti tudi vestna priprava r,a III. Kongres mladine Slovenije, ki bo zasedal meseca maja.
Znano je, da je silen delovni polet v naših krajih, ki pričakujejo priključitve, zahteval lažne razmestitve mladinskega kadra. Najboljši mladinci so v mnogih krajih zapustili svoja odgovsrr.a mesta v mladinski organizaciji ter prevzeli višje dolžnosti. Mladmsk, odbori so zato ostali po večini nepopolni, četudi so z nadomestitvami in koop-tac'jami novih članov sproti skušali ohraniti organizacijo na do-hrih tčmeljih. Ze sam ta položaj zahteva sedaj rednie volitve. Mladina si bo prostovoljno in po svo-j'n uv.devnostih zhrala nova vod-, siva, take odbore, ki jo bodo znal! z vzgledom in s čutom odgovornosti voditi naaproti velikim nalogam v izgrad ji močne domovine, v ustvarjanju srečnega življenja narodu, v izvajanju velikega petletnega gospodarskega načrta. Saj ravno v tem bo marala naša mladina odigrati odgovorno in vodilno vlogo. V petletko se je mladina že vključila z graditvijo nove mladinske proge Samac-Sarajevo. Na tisoče in tisoče mladincev je tu že pričelo z delom in tned njimi so tudi goriške brigade. Mob’lizirati mlade prostovoljce za gradnjo proge in jih vsestransko podpirati, bo še za naprej ena največjih skrbi novoizvoljenih mladinskih odborov.
Ljudi, ki kažejo sposobnosti in ljubezen do dela, ki znajo e vzgledom učiti tovariše in so sami najbolj požrtvovalni, take ljudi bo mladina na velikonočni ponedeljek izvolila za svoje pnedstavn‘ke in voditelje. Obenem bodo na teh volitvah volili delegate v okrajni plenum mladinske organizacije. Seveda bodo ti najboljši med najboljšimi. Z volitvami pa s; bo tudi go-riška mladina vključila v predkongresno tekmovanje.
Priprave za ta dan so v polnem teku. Mladinci in mladinke imajo polne roke dela ln povsod vlada pravo mladinsko razpoloženje; živahnosti in nestrpnega vrvenja zlasti na deželi ne manjka. Ta dan bo mladina poskrbela za ljudske zabaVd, prireditve, Izlete, za rajanje In veselje.
Mladinske organizacije bodo med seboj tekmovale za najboljši potek samih volitev, za, stoodstotno udeležbo in njih 5!m hitrejšo izvedbo. Iz mnogih krajev bo mladinska štafeta nesla nelzultate 6vojih volitev v Ajdovščino, da bo javnost po radiu zvedela za najboljšo vas.
Mladinskega praznika se veseli tudj vse ostalo ljudstvo, ki se zaveda, da je mladina steber naše lepše bodočnosti In neuklonljivi branilec naše svobode.
ZELJE LJUDSTVA
mora razmejitvena komisija upoštevati
Ni lahko delo razmejitvene komisije. Sele tedaj, ko na terenu zabijajo razmejitvene količke in postavljajo francosko črto, se vidi, kako nesmiselna m krivična je ta razmejitev. Res, potrebno je veli-ko razumevanje med komisijama, da se bo rešilo vprašanje v mejah danih možnosti, kolikor mogoče zadovoljivo. Od sodelovanja komisij je mnogo odvisno. Toda kadar govorimo o sodelovanju, mislimo na dobro voljo po sporazumni rešitvi vprašanja na obeh straneh. Ce ena strai tega ne pokaže, potem je seveda težko govoriti o razumevanju m dobri volji za sodelovanje. Problemi pa morajo biti rešeni. Prepričam smo, da jih bodo s sodelovanjem mnogo laže rešili, kakor pa obratno.
Zadnji dogodki na sektorju Neblo-Jenkovo so bili kakor nalašč za tiste, ki so imeli interes na tem,
no, štejeta približno komaj 300 prebivalcev.
Velikega pomena za briško ljudstvo je tudi cesta, ki pelje ob Idrijci izpod Miška do Jenkovega. Cesta je na ozemlju, ki je etnično sloven. ska. Domačim so mnenja, da bi bilo pravično cesto prisoditi Jugoslaviji. Pod Jugoslavijo bi prišlo 400 Slovencev, a Italija bi zgubila 150 Italijanov in Furlanov. Ce bi pa glasovali, potem bi pa sploh večina glasovala za Jugoslavijo.
To je zopet en problem, ki je nastal v zvezi z razmejitvijo. Rešitev Je odvisna predvsem od razumevanja položaja, in koliko je komisija pripravljena upoštevati voljo ljudstva. Pri reševanju konkretnih vprašanj se. bo pokazalo, katera komisija je pokazala več volje do sodelovanja.
da ne bi prišlo do sodelovanja. Ne-"Cat
ateri milanski listi so skušali pri kazati dogodke, ko je civilna policija hotela izzvati prebivalstvo s streljanjem, v čisto drugačni luči. Hoteli so prikazati dogodek že kot prve spopade, kot vojni dogodek, ki so ga povzročili «neki elementi iz cone B». Ali ima tako hujskanje namen, da bi prišlo do prijateljskega sodelovanja med obema narodoma'; Naše ljudstvo se prav dobro zaveda, da imajo reakcionarji interes povzročati nasprotja med obetna narodoma, ki želita živeti v miru. Zato naše ljudstvo ni nasedlo provokacijam.
" Toda naše ljudstvo živo spremlja delo komisije. V zapadnih Brdih, v bližini, kjer je policija izzvala incidente, imajo sledeči problem: etnična meja bi morala potekati po Idrijci, začrtali pa so jo v Neblcm, ki je 1500 metrov od Idrijce. Sporno vprašanje so sedaj tudi tri h.še, ki leže kakih 150 m zapadno od francoske črte. Po etnični meji bi moral tudi Mirnik pripadati Jugoslaviji, kajti Mirnik in Breg skup-
Preakrba
Razdeljevanje •petroleja. Od 8. t. m. dalje bodo delili po 2 litra petroleja na rumene nakaznice in 1.50 litrov na modre nakaznice, in sicer na odrezek za april 1947. Cena po 51 lir za liter.
Prodajalci naj izročijo odrezke za marec v ul. Genova 7.
Oljčno olje. Izredno razdeljevanje oljčnega olja delavcem in penzio-nistom se zaključi v soboto 12 t. m.
Vse razprodajalce in či-tatelje «PRIMORSKEGA DNEVNIKA* obveščamo, da stane velikonočna številka, ki izide na 8. straneh, 10 lir, 8 jugolir ali 5 din.
Po dejanjih jih bosie spoznali
Protesti proti zasežbi prostorov MOS-a v Trstu
Se vedno prihajajo protesti iz raz-| in njegovih naprednih ustanov, nih krajev v zvezi z ukrepom ZVU, ] Prepričani smo, da bodo poroči da mora MOS izprazniti svoje pro- la, ki jih bodo te dni podali pred-
store, v katerih je doslej posloval. Nad 100 podpisov jz Sv. Ivana, 79 iz Samotorice, 210 iz Dom ja, 46 podpisov mladine s sestanka v centru mesta jasno govore, da se ljudstvo zaveda, da pomeni postopek ZVU kršenje najosnovnejših demokratičnih pravic in načrtno oviranje u-stanove, ki služj gospodarskemu, socialnemu in kulturnemu razvoju delovnega ljudstva v STO-ju.
Naše ljudstvo vidi v MOS-u svojega neposrednega predstavnika in branilca demokratičnih pravic, pridobljenih v narodnoosvobodilni borbi. S tem svojim dejanjem je ZVU ponovno pokazala nestrpnost do antifašističnega ljudstva STO-ja ■
stavniki Mestnega osvobodilnega sveta Zavezniški vojaški upravi, katera jih od njih zahteva, zadostno prikazala delo in uspehe MOS-a v teku dveh let in prepričala ZVU o upravičenosti njegovega poslovanja. Mestni osvobodilni svet je bil od osvoboditve mesta Trsta j ra vse do danes branilec interesov delovnega ljudstva in je s tem pomagal k porastu splošnega kulturnega, gospodarskega in socialnega dviga tržaškega mesta.
■■'m
KRONIKA.
Klinika za avtomobile
VESTI S PODEŽELJA
KORTE PRI IZOLI
Tudi v naši vasi se temeljito pripravljamo za flzkulturni nastep 1. maja v Trstu. Vaj se udeležuje 16 mladincev, 42 mladink in tudi pionirji pridno sodelujejo. Upamo, da bo 1. maj v Trstu pokazal, kaj je sposobna mladina STO-ja, če jo vedi pri delu napredni duh. Prepričani smo, da borna pritegnili v naše vrata te dni še posebej tisto mladino, ki stoji še ob strani in tako ustvarili enotno borbeno fronto vse napredne mlad’ne v STO-ju.
KOPER
Ljudska oblast je razdelila v dnevih pred prazniki preko 13.000 kg prekajenega prašičjega mesa po 265 lir kg. Goveje meso prodajajo mesarji po 133 lir kg, slanino pa po 180 Jir. Pišejo nam: Poš ljamo vam samo pc-rcčllo o teh cenah, blago lahko kupi vsak in vse tiste
Predstavniki oblasti
obljubljajo SNG dvorano
Slovensko narodno gledališče še vedno ni našlo v Trstu svojega hrama kljub raznim obljubam. Zato smo se obrnili na tajnika gledališča tov. Justa Košuto, da nam pove, ali kaj kaže, da bodo te obljube sploh kdaj postale stvarnost. Tov. Košuta nam je dejal:
«V zadnjem času se zdi, da obljube vendar ne bodo ostale samo obljube. Za Slovensko narodno gledališče sta pokazala zlasti zanimanje major Ersktne in predsednik triaške občine gospod Miani. Mi smo vedno veliki optimisti in smo prepričana, da bodo od Obljub prešli k dejanjem. Major Erskine je bil zelo ljubezniv in je povedal, da bo osebno posredoval pri polkovniku, ki je pristojen za ta vprašanja pri zavezniškem glavnem stanu, ko pojde v Abano. Sam major mi je dejal, da upa, da se bodo ielje ljubiteljev Talije v Trstu kmalu uresničile. Možno je namreč, da nam bodo dali na razpolago gledališče Nazionale ali j>a Excelsior, Mi ga bodo Angleži izpraznili, če ga ne bodo nato rekm-rirali Amerikamci.
Tudi p^dsednik tržaško občine SR.ani je obljubil, da bo stvar čim prej dovedel do pozitivnega rezultata. Dejal nam je, naj se zglasimo pri njem v torek po Veliki noči, da se pobliie pogovorimo o stvari. Iz vseh teh obljub sklepamo, da bomo vendarle lahko nastopih v središču mesta ter se nam bo vsaj delno popravila krivica, ki že toliko časa traja, saj je skrajni čas, da se preide od obljub k dejanjem.*
Pevskim zborom!
Ste le vsi pripravljeni za I. maj f Ako le niste, imate dovolj časa, da se naučite določene pesmi, in sicer:
1. a) Rozinovo ^Partizanska*,
b) Hercigonjevo s-Seljaško*,
c) Vrabčevo «Udar na udar*,
č) Venturinijevo «Pesem bratstva»,
d) Fizkulturno koračnico, harmoniziral Vrabec.
2. Na naslov Prosvetne zveze, S. Vito 17, javite takoj število pevcev in sicer ločeno: koliko bo moških in koliko žensk.
3. Vsak zbor naj ima vodnika in vodnico, ki zastopata ves zbor pri vseh odsekih koordinacijskega odbora.
4. Pevci, ki pesmi ne znajo, naj ne nastopajo. Za
to bodo pevovodje odgovorni.
5. I. maja morate vsi pevski zbori pokazati strogo
disciplino.
6. Zbori, ki bodo leteli ostati po koncertu na kaki ljudski veselici, bodo pri glavni vaji javili vodji koncerta, da jim odkale veselični prostor, kjer bodo zapeli.
7. Vsa nadaljna navodila bodo javljena v Vestniku in v dnevnem časopisju. Sledi vsem objavam■'
bučne vesti «Voce libera* itd. o lakoti in težkem stanju v coni B naj bodo na ta način «potrjeme».
MAREZIGE
Priprava za 1. maj v Istri, Skoraj še mesec dni nas loči od našega praznika, praznika mladosti. 150 mladincev Jn pionirjev iz Marezig bo ta dan nastopilo s svojimi vajami, kar dokazuje, da je v naši vasi zanimanje veliko. Na sestanku Prosvetnega društva smo izvolTi pripravljalni odbor, ki si je nadel nalogo, da se bo z vso resnostjo lotil dela. Vasem C e žarji-Pobegi smo napovedali tekmovanje: kdo bo dal večje število fiz-kulturrikov, pevcev, zastav in transparentov. Mladina, med njo posebno mladinke, pridno vadijo in tudi pionirji nočejo v ničemer zaestajati. Tudi pevski zbor je vlo-š.l svoj trud, da bo nastop čim bolje uspel.
OKRAJ BUJE
V Bujščini obiskuje razne večerne tečaje 778 tovarišic in tovarišev. Ob'sk teh tečajev je iz dneva - dan večji. Značilno pa je, da jih obiskujejo tudi starejši ljudje, ki prej niti vedeli niso, koliko koristnega se na tečajih lahko nauče. Posebno žene so z velikim nezaupanjem gledale na tečaje; ko pa so videle požrtvovalnost učiteljstva, se ‘e celo v majhni vasici Krcšica kar 33 žena vpisalo v tečaj. Izjavile so, da jim ni žal hoditi daleč in v slabem vremenu.
Od!očen protest
I Policija je te dni po naključju odkrila v bližini Milj tajno mehanično delavnico, v kateri so menja-
miljskih deaavcev proti zasežbi prostorov SIAU
Zasežba prostorov SIAU-ja v Miljah je silno egorčila ljudstvo iz Milj in okolice. Predvčerajšnjim opoldne so se zglasili na sedežu vs Miljah delegatje delavcev in kmetov in zahtevali od guvernerja, da jih sprejme. Odgovorili so jim, da je guverner v Trstu in da bo sprejel delegate naslednji dan. Kljub temu pa so popoldne istega dne prišli na sedež SIAU-ja civilni policaji, k: jih je spremljal angleški irajor. Rekvirlrali so prostc-re :n postavili vanje razno opremo.
Medtem ss je pred sedežem zbralo mlljsko ljudstvo ter protestiralo proti takemu ravnanju, major pa jim je cdgcvoril, da se ne zanima za politiko.
Tudi delavstvo je odločno protestiralo proti temu krivičnemu ukrčpu. Delavci so se zb: ali včeraj zjutraj v ladjedelnicah Felsztgy in Martinuzzi ter sklenili, da ne bodo spustili v morje neke ladje, Irak or je bilo določeno, dokler ne bo guverner preklical ukaza za re-kvižlcijo sedeža SIAU. Tovarniške komisije so sporočile ravnateljstvu, kakšna Je volja delavstva. Ravnateljstvo ladjedelnice Martinuzzi je kljub temu napravilo ceremonijo, kakor da bi se splcvitev ladje izr vršila, čeprav so bili delavci odsotni. Vse te spletke pa niso premotile delavcev, ki dobro vedo, da z obrambo polifčnih svoboščin branijo tudi svoje ekonomske interese.
vali karakteristike civilnih in vojaških avtomobilov, kj so bili ukradeni v Trslu. Ukradene avtomobile so vozili sem v nočnem času in tu so jim zamenjali številke na motorjih, barvo ogrodja, evidenčno tablico in drbgo, kar je bilo potrebno da se zabrišejo sledovi, po katerih bi jih lahko bivši lastniki spoznali. Tako «pomlajene» avtomobile so potem prodajali. Policija je pri preiskavi našla neki amerikanski jeep, ki se je ravno nahajal pod »oporacijo*. Zaplenili so avto in orodje. Aretiral niso nikogar, ker je lastnik delavnice pravočasno in brez sledu izginil.
Mladinci telovadijo.
1. maj se bliža...
«Hej tovariš novinar,..», mi je zaklical tovariš, s katerim sva skupaj potovala. «Pridi sem!* Mahal mi j.3 s klobukcm in mi kazal na stenčas. Tam je bila gruča vaščanov in čitala...
«Tu bova pa kar hitro opravila, ker bova dobila podatke na sten-času*. mi je razlagal tovariš, ko sva šla k stenčas,u.
Rdeči križ ga je povozil
V bližini Portici di Chiozza j=) avto CRI povozil 52 letnega Antona Ccsinato, kj je zadobil lažje poškodbe na kolenih in na desni roki. Prvo pomoč so mu nudili tudi v bolnici, kjer so dognali, da se bo moral zdraviti kake 4 dni. Ugotovili so, da je bil Cesinato malo vinjen.
Oba sva gledala in iskala, moj tovariš si je kar dvakrat popravil očala, da bi bilje videl. Stenčas je bil polt) dopisov, toda o 1. maju zopet nič.
Odšla sva po vasi In tovariš mi je razlagal, zakaj mladina ne razume pravega pcmena atenčasa. Stenčas mora bitj. ogledalo dela v vasi, agitator, kritik itd. Nisva še kenčala pogovora o stenčasu, ko sva zaslišala: »Podaj... dobro... Nato sva vdela, kako se je pojavila nad streho žoga in v velikem loku odletela preko ograje,
Na dvorišču prosvetnega dima so mladinci nabijali žogo. Takoj
sem nagovoril prvega: «Ali boste imeli vajo?*
«Da, tren ng Imamo In začel mi je razlagati, da sedaj trenirajo, ker bodo igrali 23 mladinsko prvenstvo. Toda ni dokončal. Priletela je žoga in mladi' nec se mj je zmužn’1 in sem 7A-roan tekal za n jim po igrišču, da bi zvedel še kaj. V tem je prišlo še nekaj novih nogometašev. S temi sem imel več sreče.
«Ali telovadite?.
»Dve vaji že znamo!.
«Koliko nas je?»
«Več kakor lani. Okoli 40 mladincev, mlad im k pa še' več, pionirji pa sploh vsi... Sicer pa ne vem točnih številk..
Toda tudi tem se je mudilo. veš, tovariš, trening... naša «skva-dra» se mora odrezati...*, so mi odgovorili in se takoj pridružili ostalim.
Odg. urednik DUŠAN HREŠČAK Tisk Stabilimento Tip. ...Triestino
Novi poviški
donski svet je predlagal, da se
poviša cena električnemu toku od 7.21 na 8.50 lir za kw. Cene voznim listkom na cestni železnici pa 7 lir in za nočno vožnjo 12 lir. Ob praz ntkih naj bi odslej naprej miro ljubni Tržačan plačeval podnevi 10 lir, za nočni listek celo 15 lir.
Današnji nogomet
Resnično, Conski svet si zelo prizadeva, da postane čimbolj aktivna bilanca ACEGAT-a in vseh ostalih ustanov, ki spadajo pod njegovo upravo. Vendar pa doslej nismo še nikjer opazil, da bi Conski svet skrbel tudi za aktivno bilanco državljanov STO-ja m zvišal na podlagi objektivnega stanja v Trstu prejemke svojih uslužbencev ali vsaj interveniral, da bi se povišali. Pač pa moramo ugotoviti, da na.ši delavci in uslužbenci štrajkajo proti delodajalcem, pa naj so to ACEGAT, Mestna občina, ladje, delnice ali celo Kozulič, kateremu je tako «zelo pri srcu» dobrobit tržaškega ljudstva.
Zgleda, da bomo prišli kmalu na tak položaj, kakršen Je pred letom in pol vladal za časa velike krize na Madžarskem, kjer se je celo zgodilo, da so tatovi ukradli izpred trgovine rajši vrečo in pustili denar, ki je bil v njej. Kaj pomaga zvišanje plač, ki si jih delavci pribore, ko pa ne ustrezajo dejanskemu položaju.
Za pokrajinsko prvenstvo bsdo danes igrali v Krminu: Rrmin -Montebello ob 13.45, Gorica - Skedenj v Gorici na igrišču Mirna ob 15.30, v Postojni: Poštojna-Piran ob 15.30, v Trstu na igrišču Pon-ziane ob 9.30: Milje-Ronki in ob 11. urj Pulj-Tovarna strojev.
Na vel’konočni ponedeljek bodo tekme za juniorsko prvenstvo na igrišču CRDA od 15. do 17. ure: Sv. Sobcto-Priiuorjs, Arzenal-Co-stalunga, Sv. Ivan-O.pčine in DSZ-Magdalena.
Izložbe so polne
toda želodci so prazni
Prihodnja Številka »PRIMORSKEGA DNEVNIKA* izide v sredo, 9. t. m.
Delni sporazum pri Aquili
Delavci, zaposleni pri tvrdkah Sohromeck, Furlan in S.A.L.D.A., ki delajo v čistilnici Aquila izven tržaške občine, so zahtevali, da jim plačajo dnevnice. Po pogajanjih med obema strankama so dosegli delen sporazum. Podjetje S.A.L.D. A. bo delavcem izplačalo 300 Ur dnevnice, kakor jo že dobivajo delavci CRDA-e. Tvrdke Sc hromeč k in Furlan se bodo še pogajale, dale pa bodo predujem na božično nagrado za velikonočne praznike.
V sobe to dopoldne je bila r,a gospodarskem oddelku ZVU konferenca, aa katero so bili povabljeni tiudi zastopniki krajevnega časopisja. Pod vodstvom načelnika tega oddelka polk. Bickerstetha so razpravljali predvsem q preskrbi mitsta z živili in drugimi najpotrebnejšimi predmeti, ter o načinu, kaki bi se ustavila naraščajoča draginja.
Čeprav dobi tujec, ki pride v Trst In si ogleda bogato založena Izložbena okna v središču mesta, vtis, da imamo pri nas vsega v izobilju, je to le videz, ki ne odgovarja dejstvu. Blago je v trgovinah. Toda to blago je zato tam, ker ima le malo kdo toliko denarja, da bi si ga lahko kupil. Večina ljudi hiti mimo izložbenih oken m si ne upa niti pogledati vanje, da bi skušnjava ne b'la prevelika. S tfm seveda ni rečeno, da bi bilo treba zopet zvišati plače. Saj imamo izkušnje iz zadnjih mesecev, da to nič ne pernaga, ker se potem blago zopet In zopet v še večji meri podraži. Potrebno in nujno pa je, da se dokončno ustavi ta porast cen in da se začne misliti tudi na znižanje cen, predvsem za glavne življenjske potrebščine. V Franciji in sedaj tudi v Italiji so že odredili splošno 10% znižanie cen. Pri nas. kjer so cene še višje kot v Italiji, je to vprašanje še bolj pereče.
Vprašanje prehrane, če hočemo, da bo pravično in pc-šteno, mora biti urejeno tako, da bodo živila dostopna vsem slojem in vsem žepom, Zato bi bilo treba povišati obroke na nakaznice ter raztegniti sistem nakaznic in kuponov še na celo vrsto najnujnejših potrebščin, ki so sedaj prepuščene tako zv a n,tnvu svobodnemu trgu.
Na svobodnem trgu je treba kontrolirati predvsem trgovino na debelo, ker tam lahko dobimo osnovno ceno. Tudi dobički in stroški
malih prodajalcev morajo biti stroge omejeni. Vse prestopke je treba kaznovati res strogo, da bo kazen
Bojeviti Amerikanci
Na vogalu ul. Mazzini in S. Laa-zaro sta dva amerikanska državljana po imenu Wile® William in Frank Lombardo pretepla okrog 19.30 ure nekega Oattaruziza Jožefa iz ul. Boceaccio 1. Prizadejala sta m.u več ran na glavi in se bo Cat-taruziza moral zdraviti vsaj 10 dni.
Civilna policija, ki je nudila prvo pomoč napadenemu, je javila dogodek ameriški vojaški policiji.
Sedaj so kamioni na vrsti
V Vidmu so neznani tatovi u-kradli kamion 88. Divizije-Quartier Master. Kamion je zmanjkal 4. t. m. ob 10. uri dopoldne. Tudi v Čedadu so istj dan pogrešili 4 in pol tonski vojaški kamionček, ki ga doslej še niso izsledili.
ZAHVALA
Vsem, ki so v tako velikem številu spremili na zadnjo pot našo predrago hčerko
VIDO
se najlepše zahvaljujemo. Posebna hvala č. g. župniku iž Bazovice, mladini, pevsk'mu društvu in vsem ostalim, ki so z nami sočustvovali.
Bazovica 5. 4. 1947.
Žalujoča družina METLIKA.
DAROVI IN PRISPEVKI
Kr. odb. ASIZZ iz Nabrežine je
služila kot vzgled in opomin vsem. daroval za tiskovni sklad 1694 lir.
špekulantom,-ki jih v Trstu kar ntrgoli,-
Potrebno bi bilo uvesti sistem kompenzacije z raznimi inozemskimi tržišči, kjer bi v zamenjavo za blago, ki se dobi na domačem trgu, lahko dobili druge potrebščine, ki jih tukaj ni in po mnogo n"žjih cenah, kot pa se sedaj tukaj prodajajo. Občipa, ali kaka druga ustanova ali zadruga, bi lahko sama nakupovala živila na izvoznih trž’ščih, ter jih petem razdelila malim prodajalcem ali kar naravnost potrošnikom, po znižanih cenah. Na ta način bi avtomatično, in v še večji meri kot drugod, zn*žali cene tistim potrebščinam, ki so najnujnejše za preskrbo vsega prebivalstva. Seveda bi morala ZVU dovoliti -takim ustanovam' potrebne kred'te za nakup teh potrebščin in sploh podpreti njihove pobude, ki bi lahko v znatni meri pripomogle v boju proti špekulanstvu in črni borzi v našem mestu-.
^SPOROČILA IN OBJAVE^
ALEKSANDER BECK ;
82
VOLOKOLAMSKA CESTA
Vprašal sem,:
— Koliko jih je pa bilo, onih z brzostrelkami, ki so vas pod li? Kurbatov Je mračno odgovoril:
— Ne vem, tovariš kom bat.
— Morda kak tucat? Ali še manj?
Kurbatov je molče gledal v tla,
— Pojdi, — sem dejaL.
Kurbatov Je odšel.
Kaj neki je preživljal on, moj vojak? Videl sem: sram ga je balo.
Sram... Ali ste ae kdaj zamislili nad tem, kaj to pomeni? Ce v vojn ubije sram vojaka, če umolkne ta notranji glas, ki obe o Ja, tedaj ne bo mogla nobena šola, nobena disciplina več obdržati vojske skupaj.
Ko so Kurbatova podile krcgle, je bežal obenem z ostalimi, Strah mu je kričal v ušesa:
■»Izgubljen si, propadlo je tvoje mlado življenje; zdaj te bodo ubiili ali pohabili, napravili bodo iz tebe za vedno pokveko. Reši »e, »krij se, bež!!»
Toda slišal je tudi drugi ukazujoči glas:
«Ne. Postaj! Fcbeg je podlost in sramota! Prezirali te bodo kot strahopetca! Postoj, bori se, bodi dostojen sin domovine!*
Kako potrebna je bila v trenutku te obupne notranje betbe, ko
se je tehtnica izmenoma nagibala zdaj na eno, zdaj na druge stran, ko se je duša vojaka cepila na dvoje — kako potrebna je bila v tem trenutku komanda! Mimo, glasno, ukazovalno povelje starešine — to b; bilo pevelje domovine svojemu sinu. Komanda bi iztrgala vojaka :z krempljev malodušnosti; komanda bi spravila v tek ne samo tisto, kar je bilo vcepljeno z vojaško vzgojo, disciplino, marveč tudi vse plemenite pobude — vest, čast, patriotizem, Brudnj se je zm.tdel, zamudil je trenutek, v katerem bi bil mogel, v katerem je bila njegova dolžnost izdati povelje. Zaradi tega je bil tudi vod v borbi premagan. Zaradi tega se vojak s častjo sedaj sramuje pogledati mi v oči.
Vodnik Je odgovarjal za svojo napako.
Kaj pa jaz? Saj vendar za vse, kar se je dogodilo in kar se bo dogodilo v bataljonu, za vsak neuspeh v borbi, za vsak primer bega, za vsakega starešino in borca odgovarjam jaz. Moj vod ni izvršil borbene naloge	— pomeni, borbene naloge jaz nisem izvršil,
ICo sem po	telefonu obvestil štab polka o tistem, kar se	je	bilo
pripetilo, ter dal objasnitve, ki so jih zahtevali, sem spustil slušalko in... in začel dajatj odgovor pred neusmiljenim sodnikom — pred svojo včstjo, svojim razumom.
Dolžan sem bil preiskati: v čem je b'la moja krivda? Da ni bila morda v tem, ker sem postavil vodu na čelu nepravega starešino? Da n! bila v tem, ker nisem pravočasno doumel, da je strahopetec? Ne, to ni bilo tako. Saj je vendar umei colo po begu, po kr zn.; pred strojem ponovno zbuditi ljubezen v mojem srcu, umel Je dokazati, da	je v njem še zmerom živa čast.
Kaj se je	torej tam, pod kroglami, zgodilo z njim? Zakaj	je
tam pozabil na dolžnost In oblast starešine? Morda jie podlegel strahopetnosti drugih? N«, nisem verjel, da bi bili moji vojaki strahopetci. Tedaj sem jih nemara slabo Izšolal? Ne, tudi te krivde nisem občutil.	(Se	nadaljuje)
Glasbeno-recitar*jski večer
priredi v todek 8. t. m. ob 20 30 uri pri «Kraljiču» v domu pristaniških delavcev prosvetno društvo «Simon Jenko*. Nastopila bo mladina.
Koncert slovenskega vokalnega kvinteta
Prosvetno društvo «8imon Jenko* priredi v petek, 11. aprila v gledališki dvorani pristaniških delavcev koncert slovenskega vokalnega kvinteta iz Ljubljane. Kvintet uživa velik sloves v Jugoslaviji in je že večkrat nastopil tudi izven domovine.
Mladinci iz Serrapolaja so darovali za politične pripornike 1000 lr.
Tov. K.O.S. iz Bazovice je daroval za RKJ 1000 lir.
Sirca Franc je daroval za tiskov-n, sklad 100 lir.
t
Naznanjamo žalostno da je naš dragi oče
vest,
FRAN KRAVOS
v starosti 83 let,
Prosvetno društvo «Kraški slavček* priredi skupno s SIAU iz KOBJEGLAVE v nedeljo 13. aprila ob 14. uri opisreto
K0¥HC1W STODEMET
Prireditvi sledi JAVNI PLES
IGRALA BO GODBA IZ PRVACINE.
Mladina iz Utovelj in Grahovega brda priredi na Belo nedeljo 13. t. m. ob 15. uri v UTOVLJAH
VESELICO
S PESTRIM PROGRAMOM
Sledi J A V N J P L E S
Igral bo orkesterPreskrbljen prigrizek in dober teran.
ZAMJK iz DAN PRI SEŽANI priredi v NEDELJO 13. aprila t. 1. ob 15 uri v priljubljeni »Zelen; dolinici*
VELIK JAVNI
Za dober prigrizek in kozarček dobrega terana je preskrbljeno. Vabljeni v»i.
V primeru slabega vremena — na svidenje prihodnjo nedeljo.
po kratki in mučni bolezni preminul.
Pogreb se bo vršil v ponedeljek dne 7. t. m. ob 11. uri iz mrtvašnice mestne bolnice.
Vječnaja pamjat!
Trst-Ljubljana 4. 4. 1947.
Žalujoče družine:
KRAVOS, KRESEVIC, IVANf.lC, BOŽIC.
Pionirji iz Skednja priredijo na velikonočni ponedeljek ob 17. ur, v kinodvorani kulturno prireditev. Na sporedu je petje mladinskega zbora, deklamacije Anice Cerneje-ve: «Pravljlca o mami* In Josipa Ribičiča: «Pisane lutke*.
Kulturna prireditev v Nabrežini. Dramski odsek v Nabrežini priredi na velikonočni ponedeljek ob 17. uri v kinodvorani dramo «Sin». Vabimo k oblini udeležbi.
Urnik trgovin za jutri
Zveza trgovcev na drobno javlja, da bodo trgovine na velikonočni pmedeljck odprte samo do 13. ure. Brivci in frizerji pa bodo delali do 13.30 ure.
V krožku «Škamperle* pri Sv. Ivanu bo drevi ob 20. uri plesna za bava s šaljivo pošto. Preskrbljeno bo tudi za prigrizek.
TRGOVINA ČEVLJEV
TREl/iSAM
lil
Elegantno in trpezn« obntev za ženske* moške in otrok« i/eliki izbiri pri
REBCU
TRST
PASSO GOLDONI 1
CENE ZELO UGODNS
TRST UL. G. VASARI 10
Savansko planinsko društvo v Trstu priredi 13. t. m. smučarski izlet na Kan'n z avtobusom. Podrobnosti sledijo.
Rojstva, smrti, poroke
Dno 5. aprila se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 7 ljudi, poroka pa Je bila 1.
Cerkvene pnrokc: arhitekt Seh-ner Edoaido in učiteljica Brada-mante Llcia.
Umrli: 23 letni Lazzari Flavto, 66 letni Gomlšček Jožef, 69 letni Marchl J žef, 71 brina Pietrlbon por. M	1 Imela, 52 I t.'; Gallo
JV -.5, ,'••(>, 5 .Mir. TTui \ T i; a, 4 meae-e, Bifulac Livio, 1 dan.
IZBIRA VSEH VRST DAMSKIH, MOŠKIH in OTROŠKIH ČEVLJEV
na OBROKE
KR02NIKI — KOZARCI — LfJJICI — JEDILNI PRIBOR
BALCOR“
M
TRST, trg Borze štev. 11-11 nad.
Krznarstvo ZOE
TRST, ULICA ROMA 17
Krzna, jančke iz Toskane, prodaja po ugodnih cenah. KUPUJE kote lisic, veveric in povhev
PRVIČ NA OPČINAH
J
KINO NA OPČINAH predvaja danes v nedeljo ob 15. uri film
Nekega dne v življenju
V ponedeljek ob 16. uri film
JEZDEC IZ MESTA STRAHOV
D^DOEIIJA
TO S D
TRG SV. IVANA 6 TELEFON 93-063
VELIKA IZBIRA VSEH BARV IN KEMIKALIJ
VELIKA vseh vrst ČEVLJEV za MOŠKE, IZBIRA -m—====ŽENSKE in OTROKE
najboljših znamk ima TRGOVINA ČEVLJEV
J. Oslruiishu
TRST • GL TAKAGDCIIIA 2
Dr. GAEIA. zobozdravnik
Izdeluje proteze v Jeklu, zlatu, kav
čuku in plastiki. Največja garan cija. Sprejema od 10. do 12. ln uti 13. do 19.	(Govori slovenski)
TRST, ul. To te Blanca 43
(vogal ul. Coiduco!)
Viilika ltkilitac:i|M modulov |io ZNIŽANIH r.ui»<*
KRZNARSTVO
ZILldTTO .
TR8T, DL THFAT« £1	TCLHI	0H	,,Q37
VINOGRADOV
Stendhal
v Trstu
Stendhal, s pravim imenom Hetv-(17S3-1842), slavni fran-- 1 P,sateij. eden prvih utemelji-K ' Ideološkega in predhodnici ,r'IžbeIlega realizma, je kora-dl*u2benih in člo-v d^al daleč pred svojo- dobo.
zaaln ’ k3 Je pisal, nepoznan, je
zlast' Pozneje s svojimi romani,
7 ' z ‘Rdeče in črno« in »Parm-^„ flU2iio>, ki sta izšla tudi v
°'e,nskem prevodu, r-šujoši odlomki iz njegovega „1 "ega življenja, — leta 1830. je i;-r7,Va' v Tastu kot francoski ViV» 7 £0 vzeti iz romana A. K.
* -gradova »Tr; barve epohe».
veni JU?,Ja 1S,° se te Beyte vračal po krl-tastih ulicah in preko vijugastih mostov ^pre9,m‘st)a Saint Antone po uUd Riche-Se ! Artcterijska borba je ponehavala, bulo zihort Se ve^no streljanje v vzhodnih in lan nifl Bariza... To je trajalo ie tretji vej' ^>anes te bilo le jasno, da ne pomaga tna "tenje divjaških ukrepov, hi jih je nkralju Karlu in ministru Poli-trga.l Sama brezmadežna*. Vsepovsod so stave ^ drobne kosce bele bourbonske za-na barikadah pa so v h rale se8j 9.. *os*ave. Meščamski zastopniki so se jje^.1' pr* bankirju Laffittu in ker niso ve-bre ^ k*> ®o sestavljali medle proglase Thkrs°^^Sa' Pa se zmedel stan lisjak bi se d<*I je bombast čni letak s podpisom, kansot *<>Sn*>a* *’ *Zivela oblast vojvode Or-[■:,	'* V Pariz je pripotoval 57 letni Luis
“P Orleanski.
potrrfrie>l’	80 slediti, je Beyle smatral za
tast- r °’	se tekljuA. iz politične stvar-
So ' rancije. Hotel je bezati in, glejte, zato °Prijel m isti, ki je zablisnila v glavi tistr	Petraoy:	zaprositi zunanjega
kon^.i^ irneno^Lnje •na mesto francoskega 25.
' SePtembra 1850. je bil Beyle imenovan teneralnega konzula v Trstu.
2 * * *
fittun^»ra zvečer so pri gospodu Laf-
<Ne ^pravljali o organizaciji nov h volitev. ‘ smel* dopustiti, da je bil Bejjle ime-n	konzula*, je dejal Kazimir Peritr.
<lforPttS*!l,e me*> ie odgovoril minister Molil, t , *' Povsem vseeno, kateri Francoz bo pil črno kavo j* — «Kaj je on po tja,	Mnenju*, je jezno vzkliknit Barro,
ajj	'ne° <Ui aristokratf Pameten človek
Pnx,;-‘	pisun	t Prav nič mu ne daje
v Tr°t’	b* b^ predstavnik Francije, niti
to je U'	piše nore in nesmiselne knjige...
jo §9stixirni poziv na revolucijo, ki srna ^evet J>ravo!tas,Ui zavrgli, ali pa preprosta a modre človeške narave.*
Po t <’n,(-/rn'bra je odpotoval Bejjle iz Pariza tern t0*1' ^dnskt cesti. Gospod Thf.ers je v *>i arn-mibliU 96W)ril z inženirji o angleški ttr0ju zYliki novotariji, o nekakem parnem
kili
bije 6 ezn'k tračnicah odprte koleslje in ho-Ph'erJ'0 te bedasta igrača*, je vzkliknil Okljf ' *S tem se lahko zabavajo samo an-v’har- tuaah'- Francoska ne sme dati niti lelfJa *a tako neumnost, kaj bomo mi z
^ teami.*	*
li5neifaris *** 80 Pr'bajala pisma z najraz-ken(Ja'mi PvdpSsj in končno brez podpisa, pa Sor>orl ^tPteana z eno samo roko. In vsa so ki 5o a 0 strašnem, dolgočasju v Trstu. Oni, ta pisma, so se srečavali v Beyi tn Si Fov°f‘li: nKonzul se dolgočasi.» Etilne ^ Sede^ v toliki prazni sobi tržaške Slav; j„ V ^njenih škornjih in s kučmo na A°f0ua st°kal zaradi revmatizma. Zimsko k; v y* n' lo-bko. V Trstu so peči red-°*>!croSle2a^cu'rjen'Wi sobah se lovi veter. Begla * Velif,, ^°t francoskega dostojanstvenika Etilne ^°sornastjo. Kadar ga sreča lastnik «ervim ’ *>r<Se s klobukom prah po tleh. Toda kak .j."11* divjačino slabo pečeno, riž pre-°4)iujc.1 Lb<Ln> vino na pol skisamo. Begle je h^-^ko Hrvatsko, pregledoval fran-tadje
na kolesih, ki vleče po dveh vzpored-
» i).
Pustni, j,*8 na'xluševal nad jadransko obalo, so se v pelerinah ^°ki<i ' c-bali, so ga gledali z viška.
ita Reki, obiskoval turške ka-
Pre^,,,£*^roi opazoval, da je nekdo brskal krdt ntegovega stola, čeprav je vsako-^7® te odha jal, zapiral sobo in odnašal
'n Uostii .feupSe,c oigaretnega pepela. Sluga i '*etfa>nj M'^ar sta mu z najprijaznejšimi bet-‘V* *l90t<lvljala, da se mu je to le zdelo 7'bnj' l to neverjetno, tako da je končno ,n	Vertel.	Kratki	sprehodi	do	morja
Hhc.l i 80 Postajali vse redkejši in redkejši.
«a,	‘8	»lotvi- .....
i test,
jJtu,rn°f:an tH hladen veter, burja; ka-butr‘~ ‘	-	-	—
-‘o. p 'rja, je skoraj nemogoče iti na je bilo strašno, a tudi ljudje, so bili vsaj tako nasilni H Ibu&e Benetk so pod stražo pripeljali *° i'h po tržaških ulicah In
• uedti v
yn,
l,0° ie h “ ntoravske temnice. Toda Silvio 1^'kddab. takrat že svoboden. Po julijskih ' 1V'ro,;^ so zaveli nad Evropo nekako novi i	Pteal' so vrata ječ tn morda se
.^ila pr(. zabvaliti samo njim in krvi, ki j„ e (ta v Parizu, da je potoval skozi ®e sprehajal po tržaških ulicah...
f **eVle -	*	*	*
4rJce.e ?^bel pisati v pismih in dnetmikih ^ 'Prst, o« tT' (Trieste, toujours Trieste! *e r^t0Jn° 'Brsti). Končno se je odločil ?te 8e na kratek obisk v Benetke, kjer
■» a* :'.	.......
Blllilllllllllllllk
lillllllllllp
^	9 starim prijateljem in revolu-
$k Prid Burattitem. Ko se je vračal, se jin JUi'* telad zoprn človek, s svetlimi vn>te(t>l/P'ietnlni nasmeškom. V Trstu ga Z bi še in se mu ves čas na-staremu znancu. Bejjle se je kXbibimJOdn<> P°d predirljivim, čeprav Pi«e° ie Pr f°aledorn tega mladeniča.
t \ v,a el domov, je našel celo grmado
Mr.
Potrv*° Sl bila Pod°bna. Tedaj je na Ir(, '!o ^ al kurtr m mit izročit ogromno brdske,, bodrim diplomatskim pečatom če|0 ‘v p,^P08!ateštia m Dunaju. Ko je t n<l hlad>' pri,topil k oknu, naslonil pfite ^ tbraj'° 8tekl° <** tako ostal dolgo. w»atj teoči, vzel nov list papirja in
bel0*"1 de m 9« yiko vo, rest, Pariz. ki lf0,tan,ica >>rf^ le prišlo pismo francoske-^te/ 'tedvtju ^ Dunaju, markiza Maisona, t bij datj r ‘’Vno 9Poroča, da M*tternich ni le konJ£U<ltur in da ni pristal, da bi j ktojjj krekr, g. U a'x,tritekih pokrajinah in ^e n«to , atrijskega poslanika v Parizu “'Idli , *ePoričn'm protestom, ker so
AN veste, kaj so pisanice f Pisanice imenujejo v Beli krajini pirhe, umetelno izr sana in pobarvana velikonočna jajca. Ce jih še niste videli, vam povem, da so to pravi umotvori v malem. Plod so sto in stoletnega izkustva in tradicije. Na njih se je utelesil čut in okus za barvo in obliko belokranjskega ljudstva.
Kadar začno v Beli krajini, tam, kjer je bilo od Uta tiseč-devststo tri in štiridesetega pa do konca vojne največje slovensko osvobojeno ozemlje, okrog Metlike, okrog Črnomlja, misliti na pisanice, takrat, vedite, je pred durmi čas, ko bo sv. Jurij premagal starko zimo.
Popje poganja na drevesih in grmičih, trobentice cveto in že tud), kaka vijolica, nad njimi nagledaš prvega citrončka — a zjutraj prepevajo ptički, prepevajo vse od sv. Gregorja sem in oznanjajo, da se bi ža Velika noč.
Dekletce, ki ti je štirinajst let, zakaj tako zardevaš ob slehernem pogleduT Strah te je pred neznanim, strašnim in sladkim, ki se prebuja v tebi! «Oh, najrajši bi umrla*, prav S in ne pomisliš, da se tvoja osemnajstletna sestra lišpa pred ogledalom za svoj pohod na velikonočno promenado, ker je tudi v njej pomlad, kot je v tebi. Vznemiril te je globoki poklon elegantnega gospoda v sivem in ne pom sliš, da se je pokloni), pred pomladjo v tebi. A tvoja sestra pravi, da ne bi hotela preživeti trideseto leto, ker da ne bo takrat več v njej — pomladi.
Ali vidiš onole mlado gospo z ottroččkom ob strani! Cez trideset jih je že, a je skoraj lepša in bolj cvetoča od vaju obeh. In ona dama v črnllni, — mož ji je padel v vojni, — jih ima čez štirideset. Sin ji je že na univerzi, pa se bo nemara spet poročila, ker je v njej še zmerom — pomlad!
Ti pa stokaš in kličeš smrt, ker te je strah
Jll!llll!lll!l% ■ SII«llllllll!||ll!!lll!;il|| | |llllll!lli|l| 1111111
§■■1 |
1 I ■ HiiiilliiiiE 1	11
mm
mmm
navala krvi v tebi, navala življenja, s katerim se boš morala spoprijeti.
Glej spodaj na dvorišču stari mamici, kako prijetno čebljata. Gotovo se pogovarjata o minulih dneh, morda o sinovih, ki so jima padli v vojni ali pomrli v Dachau-u. Vidiš, ena je iztegnila roko in ujela nanjo sončni žarek, ki je posijal skozi zeleneče veje. Tudi ona se še zmerom veseli sonca, veseli se pomladi.
Saj pa je tudi pomlad, živa, prava nesmrtna pomlad pred njima! Vnučk) so to in vnučke. Dva sta izgubila očeta, eden pa mamico v vojni. Toni šofira voziček, a Nino koraca s papirnato čako na glavi. Starki po-
slušata njuno čebljanje, grejeta se na soncu in se navkljub vsemu smehljata.
Toni pravi: «.Jaz bom šofer.* Pokaže na malo Zofijo in doda: "Zofijo pa vzamem za ženo.* Nino se razsrdi.
«Ne, Zofija bo moja žena. Kar i jo povprašaj, čgava bo.*, Zofija se muza, drži se za kiilce, gleda st ped nožiče, zavrti se na peti in naredi s krilcem koketen balonček. A ne reče ne b:v ne mev.
Toni vzklikne zmagoslavno:
«Torej vidiš, da bo moja žena. Jaz bom šofer 'in bom vozil avto, a ona bo sedela zadaj. Kaj boš pa til*
Nino se vzravna in pravi: «Jaz bom maršal. Maršal, kot je Tito.*
«A jaz bom vozil avtomobil. Ti ga ne bsš.*
Nastane prepir, prerekanje, tepež.
In že pritulita petelinčka k starima mamicama in hitita izpraševati :
«Stara mamica, kaj ne, da je več šofer kot maršal.* In obratno.
A stari mamici sta modri in pravita: eBodita pridna in se igrajta. Ko bosta vet.ka, bosta vse vedela*
Pa pride Zofija k mamicama in vpraša: «AIi je res, da nosijo samo beš: zajčki pirhe!*
«Kdo to trdi!*
«Tčni. Potem mi rte bodo prinesli pirhov, ker imam samo sive.*
«Nič ne maraj, Zofija. Tudi sivi nosijo pirhe.*
«Potem nočem Tonija za moža. Hudoben je.* In že steče za Ninom ter se začne z njim igrati.
Stari mamici se grejeta na sencu, pogovarjata se in se smehljata. Saj je pomlad vsepovsod, tudi v njunih modrih srcih.
VI. B.
Nad dolina v bregu visijo nizke, s slamo krite bajte. Popotnik se ozre vanje, prisluhne vrsšču otrok. Z občudovanjem motri bajtarje, kj vrtajo v zemljo, da bi bila plcdovitejša, rahljajo jo in negujeju, da bi za lačna usta otrok rodila dovolj kruha. Z ljubeznijo v oččh garajo na njej od pomladi do jeseni, uničujejo rebidje, ki jim hoče prerasti krompir, in bohotno raste v skalovju za kamer.ito ograde. Borovci, zbiti od viharjev, pa nudijo skromno zavetje ubogim njivicam v bregu.
Otrok kemaj shodi, 2e je priklenjen k delu, že koplje zemljo in jo ljubi, ker ve, da brez r.je ne more živeti. Tako je jasno, da zemlja brez gnoja ne bo rodila in da je treba s košem nositi gnoj v strmino... Da rodi krompir, je treba zemljo okc-pati, plevel je treba uničiti, ker je bujnejši od sadeža, treba je presajati, da se razkosati z jedrem življenja 'n da bo v jeseni v bajtarskih hram h krompir. Zasmeješ se, duša se ti razširi, če vidiš v bregu njivice, kakor pozdrav.
* * *
Med obronke, robove in jase je raztresena bajtarska vas. Sonce se upira vanjo od jutra do večera.... Nad njo pa je razpeto nebo in zvezde v večerih blest'jo v trpko ljubezen, ki se razpleta pod okni z rdečimi nageljni in se veter z vonjavami sprehaja med bajtami.... Bajtarji so hvaležni vetru, da se ne znaša nad žitom kakor viharji v jeseni z vihro dežja in p:z'm; s snegom, da plazovi odnašajo njive..
* * ♦
Za zarjami divja druga svetovna vojna. Požrla je sinove... Trpek molk visi nad bajtami, kamor se je bolj nego kdaj koli naselil stradež. Bleda in mišava deca bi neprestano jedla. A kje vzeti? Upanje se zliva v jesen, jesen bo rod'la in misli na kruh ne bodo tako strašne... Sonce pa je prihajalo, svetilo prve dni božajoče, da so travice veselo valovile, šepetale v svojem zelenem smehu... Sonce je bilo vztrajno, vse dni je
Dobra zemlja
llllllll!llllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lll!lllllllll!lllll!lll!llllllllllllllllllllllllllllll!llllllllilllllllllllillllllllll ™ IIIHIIIIIIIIII
Odlomki iz romana o Kitajski, ki ga je na= pisala ameriška pisateljica Pearl S. Buck
Z obema srebrnima tolarjema je, Wang Lun g plačal dvesto kilometrov vožnje m uri-dnik, ki je sprejel denar, mu je vrnil prgišče bakrenih penijev; in ko se je vlak ustavi' in je prodajalec pomolil skozi okno deščico z jestvinami, je Wang Lung za nekaj penijev kup i št.ri hlebčke kruha in skodelo mlečnega r.Ia za dekletce. Ze mnogo dni niso videli toliko hrane hkratu; res so bili sestradani, a ko so začutili jed v ustih, jih ie minil ves tek m dobro je bilo treba prigovarjati dečkoma, preden sta začela poč rati. Starec je pa vztrajno sesal kruh med brezzobimi dlesni.
Vtang Lung pa ni uporabil za živež vseh bakrenih penijev. Obdržal je, kar je le mogel, da bi kupil rogoznic, s katerimi bi zgradil zaklonišče, ko bi prispeli na jug. V ognjenem vozu so bil; ž njimi možje in žene, ki so poznali južne dežele že iz prejšnjih let; bilo jih je tudi nekaj med njimi, ki so vsako leto odhajali proti jugu na delo in beračenje ter se tako preživljali. Ko se je Wang Lung privadil nenavadnemu vozilu
NOVA DOBA JE NA KITAJSKEM POME-TVA S STARIMI PREDSODKI. KI SO ODREJALI KITAJKAM DOCELA PODREJENO VLOGO NA SLIKI VIDIMO KITAJSKO PARTIZANKO KI SE JE MED VOJNO BORIT A PROTI JAPONSKIM OSVAJALCEM, DANES PA SE V VRSTAH LJUDSKE ARMADE ROJUJE PROTI ZAOSTALOSTI, ZA ZMAGO DEMOKIČACIJE -IUDI NA KITAJSKEM
in vrioglavemu prizoru pokrajine, k' jo je skozi okna videl bežati mimo kot v ss*-njah, je prisluhnil govorjenju ljudi okoli
sebe.
«Najprej si morate kupiti šest rogoznic,® je pnpovedovad možakar, ki je imel ustnice debeie in viseče kot kamelina usta. «Dva peaija vas stane rogoznica, če ste pametni in ne ravnate kakor kmečko teslo, da vam potem zaračunajo tri penije za rogoznico, kar je veliko preveč, mi že lahko verjamete. Mene ne prelisiči ndiče iz teh južnih mest. pa celo bogatin ne».
«Potrm,» je povzel mož s še večjim poudarkom ter povzdignil glas, da bi preglušil ropotanje železniških koles pod njimi, «po-tem povežete rogoznice v kočo in na to se odpravite beračit, še prej pa se namažete z blatom in i*nazanijo, da ste videti kar se da usmiljenja vredni.«
Ko jih je ognjeni voz prepeljal do konca ter jih odložil na tla, je imel Wang Lung že premišljen načrt. Posadil je starca in otroka k dolgi, sivi steni neke hiše, ki je stala tam v obližju, naročil ženi, naj pazi nanje, sam pa odšel kupovat rogoznice, snrašujuč zdaj tega, zdaj onega, kje so tržne ulice. Spočetka je komaj razumel, kaj so mu odgovarjali, tako pleniv in oster je zvok, s katerim govore ti južnjaki.
Naposled je našel prodajalno rogoznic na kraju mesta; položil penije na pult, kakor kdo, ki ve za pravo ceno blaga, ter odnesel svoj zvitek rogoznic. Na steno je bilo pr.slo-njenih že več drugih kolib, a kaj je bilo onkraj stene, ni vedel nihče in tudi n; b.lo mogoče zvedeti. Dolga, siva in zelo visoka se je raztezala stena m znatna zaklonišča :z rogoznic ob njenem vznožju so se je tiščala kakor muhe pasjega hrbta. Wang J,ur g si je ogledal te koče ter po njih začel zvijati ter oblikovati svoje rogoznice, a rogoznice so bile trdne in slabo izd gl an e iz trskovih latic. Ze je obupal Wang Lung. da bi se mu posrečilo, ko je nenadoma spregovorila O-Lan: «Jaz znam, spominjam se še z otroških let.«
Posadila je dekletce na tla, zvila rogoznice, kakor je bilo treba, naredila okroglo str ho, segajočo do tal in dovolj visoko, da ,,e mogel pod njo sedeti človek, ne da bi zadel z glavo ob njo; na okrajke rogoznic, ki so viseli do tal, je naložila kose opeke, ki je ležala tam naokoli, in poslala je dečka, naj poiščeta in nabereta še več opeke. Ko je bilo delo opravljeno, so zlezli v kočo in iz rogoznice, ki jo je O-Lan pri gradnji koče
žlo j,
avšt ijeko pokrajino . *
Knez Mettemich, ali vojvoda Portalski, je sedel ob pisalni mzi in skiciral novo poglavje svoje avtobiografije. Trosil je strup negodovanja in prezira na svoje sodelavce in sodobnike, sebe pa naziva1 namestnika božjega na ztmlfi, baklo, ki sveti človeštvu. Zanosno je pisal o sebi kot o človeku ranega kar je bilo*. Revolucija mu je bila isto kot nalezljiva bolezen in da morajo države s Skupnimi silam, braniti neporušnost monarhističnega načela.
Ko mu je roka drsela po papirju, sta mu dva lasničarja navijala lase in pudrala obraz tako okretno in hitro, da je lahko pisal in m za trenutek izgubil niti. Toda to pot ga je motil snopč italijanskih aktov. Na vrhu je bil akt s podpisom policijskega šefa grofa Sedlnitzkega, napisan SO. novembra 1850 pod
rstrogo zaupno*.
»Rasa svetlost bo razvidela iz poročila glavnega načelnika milanske pohcije, barona Tortesania, da je on, isti Francoz Henri Beule ki je bil leta 18™ pregnan sz Milana in iz 'pokrajin njegovega veličanstisa avstr** skega cesarja, ker je pteal revolucionarne panflete, pod psevdonimom Stendhal pa ne-
Tramne knjige, k, so v 9^ ^yene Avstriji, spet potoval skozi Milam v 5J kjer bo prevzel dolžnost francoskega generalnega ktnzula... - Uvedel sem policijsko nadzorstvo...*
Mettemich se je zamislil. Iz omare je potegnil knjigo «Zarota enakih», ki jo je izdal Buonarotti leta 18Ž8, zgodovino francoskega komunista Gracchusa Babeufa. Buonarotti-jev učeneo m prijatelj je Bazare, enako Francoz Andrien, ki sedi zdaj v ječi Spielberg skupno z najnevarnejšimi Milanci Confalo-nlerijem in njegovo skupino. Mettemich je imel sijajen spomin; domislil se je, da je bil tedaj najnevarnejši inženir iz Novare, Do-menico Vismara, ki je dvignil vstajo v Turinu. Vtsmare niso našli. Mettemich je nervozno sedel in potegnil naslonjač k mizi. Cital je dokument za dokumentom. Domenico Vir smara, Alceste, Torioelli, bratje Raubeur, Henri, Dupuis, Chapier, Lobri, Auguste, Blai-se, Duran, Poverino, baron Stendhal in končno Henri Begle — osi so bili, kot je bilo ugotovljeno, ena in ista oseba. Mettemich je listal dalje in našel svojo lastno odredbo: Domenico Vismara je bil obsojen na vešala, Beylea so leta 1921 izgnali iz Milana. Nato še trojna vešala. Zdaj je razumel, zakaj Vismara nikoli m bil obešen. Ugotovil je identičnost inženirja Domenica Vismare, pisatelja Stendhala in konzula Beyla. Uro kasneje je posebni kurir potoval iz Dunaja v Pariz.
Henri Beyle je bil prestavljen za konzula
pri papeški vladi v Clvitavecchia.
			
ial
pribranila, so naredili tla, sedli nanjo ter bili zakionjeni.
Ko so tako sedeli in strmeli drug v drugega, se jim je zdelo skoraj nemogoče, da so šele prejšnji dan zapustili domačo hišo in zemljo in da sta zdaj hiša in zesnlja že dvesto kilometrov za njimi.
Naslednje jutro so potrošili zadnje penije za jutmji riž, pa je bilo treba misliti, kako oi prišli do novega denarja. Ker ni vedel, ka; bi, je Wang Lung. pogledal ženo. A ni je pogledal z obupom v očeh kakor takrat, ko se je ozrl k njej spričo jalovih in praznih polj. Tu hodijo po cestah dobro rejeni ljudje, trgi so polni živil in zelenjadi, na ribjen. trgu plavajo ribe v kadcah; kako naj bi pri vsem tem obilju umrl od gladu človek in njegovi otroci? Tu ni tako kakor v njegovem domačem kraju, k ja- tud; za denar ni bilo mogoče kupiti hrane, ker je ni bilo. In O-Lan mu je mirno odgovorila. Kakor da ji je to novo življenje domače že od nekdaj:
«Jaz in otroka lahko beračimo in starec tudi. Njegovi sivi lasje bodo nemara ganili koga. ki meni ne bi hotel dati.«
In vzela je v roko svojo prazno skodelo, jo iztegnila ter zajavkala z žalostnim glasom: «iTsm:lite se, dobri gospod... usmilite se, plemenita gospa! Bodite dobrega srca... storit1 dobro delo za vaše življenje v neDesih! Majhen novčič bakreni peni, ki mi ga boste vrgli ., ohrani pri življenju otročiča, ki od gladu umira!« «Ce mi ne daste, dobr. gospod. plemenita gospa... bo otroče umrlo., od glalu umiramo... od gladu... od gladu... umiramo...«
Ir. otrok je bil v resnici videti mrtev, glava mu je kinkala zdaj sem, zdaj tja in ta ali oni ji je nejevoljno vrgel novčič. A bili so redki, ki so se je usmilili.
* *
Malo naselje kočic, stiskajoči se k steni, ni niko'- postalo sestavni del mesta ali dežele, ki se širi za njim. Nekoč je Wang Lung slišal moža, ki je ognjevito govoril množici na vogalu Konfucijega templa, kjer lahko javno spregovori vsakdo, ki ima zato dovolj poguma in ko je mladi mož grmel, da se mera Kitaj upreti z revolucijo ter se dvigniti proti osovraženim tujcem, se je Wang Lung prestrašil ter se je odhulil, ker je bil prepričan, da je eden izmed tistih tujcev, prr-li katerim tako strastna hujska mladi govoru k Drugega dne je slišal govoriti na ob'. stnem vogalu drugega mladega moža (kajti v mestu je mrgolelo mladih mož, ki so govorili na obcestnih vogalih), in ko je govoril in zatrjeval, da se mora kitajsko ljudstvo v teh česih zediniti in izobraziti, Wing Lur.gu že na misel ni seglo, da misli kdo s tem tudi njega.
Dan za dnem je živel Wang Lung pod vsem bogastvom in razkošjem tega mesta globoko spodaj pri temeljih, na katerih je bilo bogat stvo zgrajeno. Po trgih je bilo živeža na pretek v ulicah, kjer so prodajalne svilenih izdelkov, so v vetru plahutala črna, rdeča :n oranžna svilena banderca, oznanjujoča vsako svoje blago; bogatini so hodili oblečeni v saten :n žamet, svileno perilo Jim je odtvalo nežno kožo. roke so imeli podobne cvet icam, tako, so bile mehke, vonlj ve in lepe od brezdelja; a kljub vsemu razkošju,
ki je doprinašalo h kraljevski lepoti tega mesta ni bilo v okraj h, kjer je bival VVang Lung, dovolj ž.veža, da bi potešil volčji glad, ne dovolj obleke, da bi pokrila gole ude.
potem so mu zopet ušle misli k zemlji in stiestno je kriknil: «Ali je res ne bom videi nikoli več! Vse to delo tn to beračenje ne bo nikoli zaleglo za kaj drugega, nego da se sproti nahranimo iz dneva v dan!»
Tedaj mu je iz somraka odgovoril glas, globok ;n krepek moški glas; «Nisi ti edini. Na stotine in tisoče jih je v tem mestu, ki so k, kor ti.» Trikrat je potegnil mož iz pipi-e, pljunil na tla in rekel: «Ali si že videl, kaj je za to steno?« Wang Lung je osupel odkimal. Mož je nadaljeval: «Ne verjel bi mi, če b; ti začel pripovedovati, koliko denarja prihaja in odhaja iz te hiše. Samo tole ti bom povedal: celo služinčad zajema s slonokoščenimi paličicami, ki imajo sre-trr.c ročaje, in celo sužnje si obešajo za ušesa žad in bisere in s; na čeveljce Sijejo dragulje, in ce se jim čeveljci za kanec umažejo z blatom ali dobe majhno razpoko, ki bi t; ali jaz niti ne rekla razpoka, jih vržejo proč. z biseri vred in vsem!« «Se že najde prava pot, kadar so bogatini prebogati.« Je povzel možakar.
Wang Lung je ležal skrit v svoji kolibi ter ure in ure poslušal korake, ki so topotali mimo, korake vojakov, ki sq odhajali v boj. Nič več niso postavali možje pred kolibe mi, ko je nalegel mrak. Na trgih so bile nekdaj z živili obložene stojnice, prazne. Prodajalci svile in svilenih pridelkov so sneli pisana bandera ter izložbe svojih velikih prodajalen zadelali z debelimi obokni-carm. segajočimi druga v drugo, in ce si šel opoldne skozi mesto, bi mislil, da vsi prebivalci spe. Povsod so šepetali, da se sovražnik približuje, in vse, ki so imeli kaj rvojega, je prešinil strah. VVang Lung pa se ni bal in tudi prebivalci v kolibah se niso bali.
* *
Wang Lung je sedel po koncu na tleh svoje kolibe in telo mu je preletela čudna groza, ki jo je čutil gomazeti v koreninah svojih las, da mu je stal na ježu vsak las posebej. In pričakujoč, da se bo zgodilo nekaj neznanega, so na-peto strmeli drug v drugega, a nič se n.	■
zgodilo, le hpup zbira-	Vsumanv.-
joče se človeške množice so silišali, v kateri so vsi kričali.
Tedaj so slišali, kako onkraj stene m ne daleč od kol be velika vrata škripajo na tečajih in ječe, kakor bi se nerada odpira^ la, in iznenanada je mož. ki je nekoč v mraku govoril Wan-gu Lungu in kadil kratku bambusovo pi-ploo, pomolil glavo v kolibo ter zaklical:
«Kako? Vi ste še zmerom v kolibi? Prišla je ura... odprta so nam vrata bogatinov!«
žgalo, ket da je zaverovano prav v to brežino... Bajtarji so pokosili žito, ker ga st*snjenega v zemljo ni bilo mogoče požeti. Stiskali so pesti pod nebo: cProkleto sonce!« V kletvi s's iskali tolažbe v poslednjem, upanju: «Krompir bo rodil in ne bo pomanjkanja...«
• * *
Nekoč, ko vojna še ni bila vzela železa, so bajtarji kovali žeblje in jih prodajali za kruh. A zdaj ni zaslužka in tudi kruha ni...
V večerih so se sklanjali nad ognjiščem.
V loncih je vrela čista voda. Pogovor se začenja o partizanih. «Kje so?« Povesmi megla se vzpenjajo iz grap in kipijo v sivino neba. »Zmrzujejo nekje«, kljub temu, da so le nekje, je v bajtah vse vesel«. Ta trenutek nihče ne misli na revščino in glad. Oči s'jejj v daljave... Nekje je svet, ki bo prUpel ket pomlad med bajtarje, nekje je pravica, ki prinaša zadovoljstvo in kruh...
ge matere v teh svetlih večerih niso zaskrbljene, dasi v njih počiva velika želja: da bi otelila vsaj edina kravica v hlevu! Vsaj z mlekom bi se nasitili nikdar siti želodčki. Želodčki? Pri Tonetu jih je devet, pri Andrejcu celo enajst... v vsak! bajti jih js več kot pet... Ce jih ni, je bajta nesrečna... V vsaki bajti morajs čakati, da vsaj regrat zrase in zacvetejo češnje — prvo pomladansko upanje....
* * *
Beda je vsepovsod. Bledi in drobni otroci
vstajajo iz sanj o kruhu. »Ubogi otroci!«
«Matere se prebudijo ln bedijo v težkih
mislih do zore. Ubogi otroci! Mladi so še, a
nikdar niso bili mladi, nikoli ne bedo vživali
sončne mladostj. V tujino bodo odšli, v
tovarrah. rudnikih in plavžih bodo garali...
Morda pa pridejo novi časi, morajo priti,
si mislijo matere. Tone si m.sli in skrbi
za svojih devet gadov, Andrejc za. svojih
enajst. Morda ne bo nikomur treba zapustiti
doma in ga zamenjati s tujino. Preveč vsi
ljubijo te bajte in zemljo.
* * *
Kdaj bo rodila? Vprašujejo gole stene neometanih bajt. Vprašujejo razpoke, v katerih zavija in cvili veter. Kdaj bo redila? Vprašujejo prezebajoče družine in mislijo na krompirček, ki so ga pojedli včeraj. Vsi so vase stisnjeni, le ded se repenči nad sinem Tonetom: «Ti, slišiš, km, km, km, če bi ti ne skrbel preveč za svoje suho grlo, če bi ti ski bel za svoje otrcke, če bi ti ne skrbel le za svoje suho grlo — ko. smo mi bili mladi, nismo bili taki, nismo pijančevali«.
«0, moj bog«, se stisne ves pohleven Tone vase, v duši ga grebe, da bj ga razgnalo. Težko je požrl očetcvo zbadljivko. Kako r.aj da otrokom kruha, če ga nima, če nima zaslužka....
S trdimi koraki stopa po bajti. V mračnih očeh mu počiva žalost. Zena sedi pri peči z najmlajš'm v naročju. Tiho se ji približa: «Zena, Marjeta, jutri moram posekati zadnje smreke. Družina’ je lačna in obleke nima.« ■
A ded ne preneha. Mrmrajoče govori sam vase in zbada sina. Po kratkem premolku dvigne glavo in vseka: «Tone, tvoja dolžnost bi bila, da nama z ženo poskrbiš izgovorjeno!«
Babica ždi v zdiču ln prebira molek. Momljaj:če ustnice so se ji r,a mah ustavile, ustnice so se ji zakrivile v zasmeh: »Da res je, tvoji otroci so mi danes vdrli v skrinjo in mi pokradli zadnjo suho hruško. Hm, lačni! so« se s sivimi očmi ozira v snaho, «moji otreci vsaj kradli niso, čepTav so bili lačni«.
Snaha prezre zbadljivko in gleda za možem, ki vzame izpod skrinje sekiro in molče odhaja. Očetova zbadljivka ga je ostro pičTa v zavest. Rahlo si je očital krivdo, ki jo je p:udarjal oče. Res, že zelo mnogo je zapil. Od obupa nad revščino? Od nemira v njegovi godčevski naravi, ki ji ni vedel imena?....
Z mrzlično naglico hiti v breg. Skozi raztrgano obleko ga ščiplje oster mraz. V srcu je čutil, kako milo ga smreke vprašujejo, čo jih bo res posekal. Od bolečine bi kriknil, zatulil bi v vihar. Vrv bi vzel in se rajši obesil na prvo, kakor da bi zadnjo posekal....
«Nas boš posekal?« se mu začudijo in završijo, kot da so zajokale. Rade bi zrasle v mogočna drevesa.
«Smreke, moje ljube smreke! «je stopil do prve in jo božal, kot da se greje ob vitkem deblu. »Andrejc je že lani posekal zadnje, a vendar živi.« Saj morda ni tako hudo živeti brez smrek. Milijone ljudi je, ki jih niso niti videli v življenju, kaj šele imeli... Toda neznansko milo je bilo ob zadnjih smrekah. Počasi, kot grešnik se je razkoračil, dvignil sekiro in ko je zamahnil, je odjeknilo kakor v praznino... Potem je hitel ket pred strahovi, hitel kot človek, ki ubi je človeka.
Otreci so gledali skozi mala okenca za očetom. Čutili so, da se v bajti dogaja nekaj velikega, nekaj bolj žalostnega, kakor da je Človek lačen... Mati jih gleda. V naročju pestuje novorojenčka, stiska ga na grudi in greje. Nič drugega ni imela v rokah, kakor
samo otroka... O, da bi bila imela tudi kruh! * * *
O mraku se je vrnil Tene. Prinesel je kruha. Sploh — bil je Zidane volje. Krčmar mu je odkupil smreke, krčmar, ki je imel hišo sredi vasi in otroke, ki so se igrali s kruhom in mlado ženo z zlatimi zobmi.... Tone je prinesel kruha. To je važno: Kruh! Hlebček ga je razdelil, hlebček ga je prihranil za Andrejce ve....	C. ŠINKOVEC
M
mmim
lili
s«iTiornnn IIADA. V A Q hi A
Politično življenje
in stranke
Zadnje ameriške volitve so presenetile večino svetovnega javnega mnenja zlasti v deželah, kjer Je ljudstvo navajeno gledati na politične stranke kot na določene organizme, ki zasledujejo bolj ali manj začrtane cilje. Ob tej priliki se je tudi pokazalo, da a-meriške stranke samo od daleč Kliči jo termi, čemur pravimo mi v Evropi »stranka*, Program republikancev se komaj razlikuje od programa demokratov, v kolikor lahko sploh govorimo o programu v Ameriki. Nekateri napredni elementi so podpirali republikance, drugi pa demokrate. Ne moremo r?čf, da bi bil republikanec z severa bolj «napreden» kot demokrat z juga. (Po svojem zgodovinskem postanku je namreč republikanska stranka zastopnica industrijskega kapitalističnega severa, demokratična pa poljedelskega veleposestništva Juga; danes je ta razlika opazna le v toliko, da imajo demokrati večino na jugu, republikanci pa na severu, čeprav tudi to ne drži več popolnoma). Ne smemo se tudi čuditi, če zamorci na primer pod-
WALL STREET, CENTER VELIKIH GOSPODARSKIH POSLOV V NEW YORKU.
NA SLIKI VIDIMO BORZO.
pirajo ponekod očitno reakcionarne republikanske kandidate proti demokratičnim kandidatom, ki še govore o Rooseveltovih načelih.
Vlada in opozicija
Najpreprostejša razlaga teh čudnih nedoslednosti Je na eni strani v zgodovinskem razvoju (republikanci so n. pr. nekoč podpirali osvoboditev sužnjev, dočim Je demokratični Jug zagovarjal suženjstvo na svojih plantažah), na drugi strani pa in to cianes v večji meri v dejstvu, da Ameri-kanec ne izbira med tem ali onim programom, temveč med stranko, ki je na vladi in stranko, ki Je v opoziciji. Ta razlaga drži v večini slučajev in britanski novinar Joseph Harsh je o tem zapisal; «Volilci ne izb.rajo med dvema različnima političnima nazoroma, zanje je bila na zadnjih voitvah edina razlika ta, da so bili demokrat; H let na oblasti, republikanci pa 14 let v opoziciji. Vo-Jilci so morali izbirati med stranko, ki je zavrgla Rooseveltovo politiko, in f—ranko, k; se Je od vsega začetka upirala Rooaeviltovt politik;. Posebno ta ugotovitev je točna, kajti Truman Je dejansko že v nekaj mesecih pričel postopoma likvidirati vse to, kar je Roosevelt dotlej v imenu demokratične stranke storil.
Votivni stroji
Toda to dejstvo zavaja poleg pomanjkanja programa na eni :n drugi strani k mnenju, da je v ZDA dejansko ena sama stfunka, n da obe veliki tradicionalni stranki, demokratična in republikanska nista nič drugega kot »voi.vna stroja#, katerih naloga le, dn spravi na oblast n> katere posameznike, ki imajo prednost pred drugimi, ne glede na njihovo svetovnonazorsko usmerjenost. Dejansko Je to v veliki meri res.
Ta za Evropo nenavadni pojav lahko razložimo najbolje s tem, da so Široke ameriške množice politično nezadostno vaeojeue in zavedne. Razlog je tudi ustroj amerl"ke družbe, kjer razlika
med posameznimi sloji do neke mere ni Jasno izoblikovana, še dolgo ne tako jasno, kot pri nas v starem svetu. V tej razmeroma majhni diferenciaciji ameriške družbe je treba iskati globljih vzrokov apolitičnosti ameriških volivcev.
Politična nezavednost
Ce pogledamo stvar bliže, vidimo takoj, da Je politična zavest v Ameriki neprimerno manj razvita kot y Evropi. Zlasti je treba to trditi za široke množice delovnega ljudstva, posebno še za delavce. Vsekakor ne moremo trditi, da razlik med posameznimi družbenimi sloji v Ameriki ni-ne-davne velike stavke nam z vso ostrino dokazujejo, da te razlike obstojajo. Povprečnega Evropejca pa spravlja v začudenje nepolitični značaj delovnih sporov.
Zdi se, da Je amer^ki sindikalizem v veliki meri ostal pri programu enega izmed ustanoviteljev Ameriške zveze dela (AFL), Adolfa Strasserja, ki je leta 1883 (v tem času je bila ustanovljena AFL kot nekak razbijaški sindikat po nasilnem razpustu dotedanje sindikalne organizacije »Vitezov dela*) izjavil; «Nimamo nobenih določenih ciljev, temveč delujemo iz dneva v dan. Borimo se samo za neposredne cilje, ki Jih je mogoče uresničiti v nekaj letih.*
Novi elementi
Nepravično pa b; bilo, če bi si predstavljali ameriško politično življenje kot navadno komedijo delitve oblasti med dvema skupinama poklicnih politikov, ki dobivata glasove nezavedne voliv-ne množice, čeprav je ta slika v veliki meri točna, je vendar treba v zadijem času ugotavljati, da se politična diferenciacija v ZDA poglablja.
Tretja stranka?
Kakor so torej ameriške množice nezavedne, se vendar prebujajo in kažejo rastoče simpatije za «napredna» gibanja, ki pa nastajajo v okviru dosedanjih strank. To dejstvo je povzročalo v Evropi mnenje, da se v ZDA ustvarja , tretja velika politična stranka, ki bi združila napredne elemente med republikanci in demokrati. Ce bi se to zgodilo, bi nastala prva resnično politična stranka v ameriški zgodovini, če izvzamemo že obstoječo komunistično. Jedra te nove stranke bi lahko bili politični odbori velikih sindikalnih organizacij, zlasti odbor za politično akcijo CIO.
Vsekakor pa se je ta razvoj šele pričel in možnosti za ustanovitev tretje stranke so še tako šibke, da smatra tudi Wallace za primerneje, da nadaljuje z delom v okrilju demokratične stranke. Vai trije poskusi pa kažejo na raa-voj, ki ga bo neizbežna kriza, ki grozi ameriškemu gospodarstvu, le še pon pesi la.
AMERIŠKI
IZHAJA IZ GOSPODARSKE .NUJNOSTI SE-DANJEGA POLOŽAJA - IZ STRAHU PRED
BLIŽAJOČO SE GCSPO-DARSKO KATASTROFO
IMPERIALIZEM
Gospodarska moč Amerike je med druga svetovno vojno Silno narasla, ker Amerika ni niti občutila vojne. Nasprotno je zanjo svetovna vojna pomenila silno ugoden trg za rastočo industrijo in garancijo, da bo svetovni trg še nekaj let po vojni odprt za njene proizvede, kar naj bi reševalo ZDA pred notranjimi krizami, pred brezposelnostjo in gospodarskim polomom.
Monopolisti bi radi rentabilnosti
Zanimivo je dejstvo, da orjaške ameriške vojne industrije niso zgradili monopolisti, temveč je ona zgrajena iz sredstev ameriškega. malega človeka. Monopol’-sti so se namreč odločno uprli investirati kapital v vojno indu-strjjo, ker jih je izkušnja prve svetovne vojne poučila, da tako investiranj« ni ravno najbolj ren-tab’lno, ker se vojna navadno konča prej kakor se stroji amortizirajo in kapitalist doseže masten dobiček. Zato je Roosevelt moral graditi (industrijo iz državnih sredstev t. j. jz povečanih dajatev aiperiških državljanov. Od leta 1941-1942 pa do leta 1943-
1944 so se davki zvišali od 13,7 milijonov dolarjev na 42 milijonov v dolarjih. Monopoli pa so investirali kapJtale samo v ona podjetja, ki so po njihovem mnenju morala ostati donosna tudi po vojni. Zato so se med vojno državne investicije dvignile od 14 milijonov dolarjev v letu 1939 na 2.089 v letu 1943, dočim so privatne investicije padle od 227 milijonov dolarjev v letu 1939 na 102 milijona dolarjev v letu 1943. V industrijo avtonev je n. pr. investirala skoraj izključno le država. Prav tako je tudi z industrijo topov, z ladjedelnicami in v precejšnji meri tudi z industrijo oborožitve in munidije. Monopolisti pa so Investirali le v prehranjevalno in rudarska industrijo.
Toda kljub temu so monopolisti od prvega dne prežali, kako bi se okoristili z industrijo, ki je zrasla iz ljudskih žuljev. Predvsem so se vgnezdili v državni a-parat iin od tam upravljali državne investicije ljudskega denarja. Tako so si preskrbeli tudi ugoden nakup teh orjaških pcdjetlj po vojni, ki so z malenkostnimi preureditvami lahko prešla v sklop orjaških privatnih kombinatov. VodJilni državni vojni ekonomski organ »Defense Advensary Commisslon*, ki je bil formiran leta 1940 je bil sestavljen iz predsednika železnega tru-sta, predsednika avtomobilskega trusta General Motors, člana upravnega odbora Federal Reser-ve Boarx, člana upravnega odbora društva za gradnjo vagonov, enega ekonomista, enega sindikalnega delavca in ene predstavnice koasumentov.
Posebno spekulacija z zemljo je med ameriškimi kapitalisti zelo priljubljena. Sklepali so z državo (ali bolje povedano s svojem vojnim ekonomskim organom.) pogodbo, po kateri so dali državi v najem zemlj'šče za kratek rok in pristavili določbo, da je po iztečenem roku treba na do-tičnem zemljišču odstranili vse, na njem postavljene zgradbe. In danes, ko ta rok poteka in ko je država na tem zemljišču zgradila orjaška državna vojna podjetja, monopolisti velikodušno izjavljajo. da iz patriotskih razlogov dopuščajo državi, da zgrajene tovarne pusti na njihovem, zemljišču in da naj si ne dela nepotrebnih stroškov z rušenjem, češ da so .onj zadovoljni tudi s tem, da sprejmejo sedaj zemljišče s tovarno vred.	t
Na ta način se je ostvartla ir Ameriki orjaška monopolistična koncentracija. Z usodo ZDA se darjes skoro dobesedno igra nekaj desetin družin.
Koncentracija sredstev
Ta koncentracija se prav tako jasno odraža tudi na področju finančnega kapitala. V začetku leta
1945 »a tri ogromne skupine finančnih kapitalistov kontrolirale tri četrtine železne industrije, ena sama skup"na pa dve tretjine proizvodnje bakra. Ta proces koncentracije se je pričel v letu 1943, ko so ZDA prekoračile maksimum svoje vojne proizvodnje, in se ves proces koncentracije nadaljuje v ogromnih razmerah v letih 1945 in 1946. Število tru-
stov s kapitalom preko 1 milijarde dolarjev v enem samem letu (1941 od 32 do 34, t. j. za 35%).
Obogatitev med vej no
No, Amerika pa se je tudi absolutno obogatila. To dejstvo predstavlja izhodišče za razumevanje današnjega imperializma ZDA. Pcvečanje ameriškega narodnega begastva si lahko razložimo predvsem s tem, da je Amerika prodajala vojna sred stva vsemu svetu, da se je izognila vojno-ekonomski krizi, ker je mobilizirala nekaj milijonov delavcev in končno, ker je uvedla v proizvodnjo najmodernejše stroje.
Vse to je stvarna osnova današnje američke politike. To politiko diktirajo monopolisti, ki so se nezaslišano obogatili. Lahko pa jo izvajajo zato, ker imajo zadostna sredstva, da se pojavljajo ob vsaki priliki na gospodarskem bojišču kot zmagovalci. Oni prevzemajo v roke najodgovornejše gospodarske ustanove in jih vodijo v izključno korist svoje finančne skupine. Tudi zunanjo politiko vodijo v mnogih primerih neposredno imperialisti sami kot na primer Dulles, ki je povezan z največjitmi ameriškimi skupinami ameriškega kapitala ali Vandenberg, eden največjih Fordovih prijateljev. Zaradi tega se je tudi lahko zgodilo, da je Dupond, eden r.ajvečjih ameriških koncernov vzdrževal ves čas vojne poslovne in prijateljske zveze z nemškim, koncernom I. G. Farben Industrie In s svojimi zvezami izdajal fašistom vojne tajnosti zaveznikov.
Tri osnove gospodarske nadvlade
Ameriški sistem gospodarskega gospodstva nad svetem temelji torej na teh ekonomskih osnovah: prosto zemljišče, razmeroma pozni vstop na kapital-
menjenega cilja tudi ta namen, da za skledo leče kupi izstradane evropske narode.
Glavna cbl’ka ameriške gospodarske ekspanzije in gospodstva pa je postalo dajanje posojil. Da tukaj nimamo opravka z altruizmom, je lani v decembru povedal 3am Truman, ki je dejal: »Verjamem, da so pogodbe, ki so izdelane izredne zadovoljivo za ZDA ne samo v finančnem smislu, ampak da bodo služile tud; nada-ljnim koristim te dežele s tem, da bodo nudile osnovo za gospodarsko stabilnost v povojnem svetu*.
Ta posojila so dolarska, kai pomeni, da more država, ki to posojilo najame, kupovat; le od ZDA, kar na drugi strani pomeni, da so sl ZDA zagotovile obresti ob posojila in profit pri predajanju svoje robe. Poleg tega pa so ZDA pri dajanju dolarskh posojil vedno izgovore posebr.a določila. Pri posojilu Angliji so si
na primer izgovorile določbo, ki pravi, da bo britanski Imperij ukinil sistem «sterl:nškega bloka*, odnosno «odprl vrata* imperija ameriškemu blagu. S tem so padli stoletni stebri britanskega Imperija in ni brez vzrcka angleški poslanec dejal, da je razpravljanje o posojilu druga b'tka za Anglijo. Neki lord pa se je jezil, da so prodali imperij za smešno ceno. De Gasperi je moral obljubiti, da bo sestavil desničarsko vlado, da je dobil posojilo, kar mu, kot je zr.ano, n; uspelo. Druge. oblika ameriške gospodarske ekspanzije pa je direktno investiranje kapitala. Tudi ta oblika je močno orožje ameriških imperialistov, čeprav se ga v tol'ki meri ne poslužujejo, ker je med vojno mne-go akcij zamrznilo ali pa so jih nj'hovi lastniki prodali fašistom.
Amer'ški monopolisti pa poleg delnic kupujejo včasih tudi kar cele otoke. Govori se o pripojitvi
Islanda, o nameravanem kupovanju Groenlanda vse seveda brez (imperialističnih namenov.
Vse to podvige pa spremljajo doneče demokratične fraze «o svobodni plovbi*, «svcbodi zraka*, »svobodi trgovine*, in »enakih možnostih* itd.
Za »svobodo plovbe* se na primer skriva sledeče ekonomsko bistvo: Med drugo svetovno vojno se je močno zmanjšala pomor-ška tonaža Velike Britanije in sicer od 17,5 milijon reg. ton. na 15,9 milijonov. Nasprotno pa se je brodovje ZDA s’lnp povečalo. ZDA so se spremenile v gospodarja morja in zato je zrasla ideja v njihovih glavah o «svobodi plovbe*, to se pravi ideja uničevanja vseh onih, ki n:sa na morju tako močni kot ZDA, kar je seveda daleč od prave svobode.
„Svoboia plovbe"
Podobr.o je z geslom »svobode plovbe po velikih kontinentalnih rekah*, s katero so preko Donave hoteli obvladati Jugoslavijo in ostale mlade demokracije Balkana in Srednje Evrope, čemur pa se je tov. Kardelj v Parizu na izredno odločen način uprl. Tud! zadrževanje našega rečnega bro-dovja pri Ausburgu spada pod to vrsto «svobode». «Mi imamo ladje, oni pa reko, toda ladje lahko zamenjamo za konces'je», so izjavljali, toda morali so se umakniti.
(Nadaljevanje na 5. strani)
RADIO V ZDA
IZ KN J IGR VLAUIMIKJA DEDIJEK-ja »BELEŽKE IZ A MERIKE“
Radiofonija igra v Ameriki ogromno vlogo. Radio je prodrl v vsako hižo, v vsak avtomobil. Leta 1944. je bilo v Ameriki 55 milijonov radioaparatov. Povprečna ameriška hiša ima navadno več radioaparatov. Oče ima svoj aparat, mati in otroc; svojega in vsi poslušajo svoje programe.
Po najnovejših statistikah je v ZDA 919 radijskih oddajnih postaj, in več kot 55 milijonov ra.-
glasbeae sporede v začetku zadnje vojne, da bi zatajila dejstvo, da je oskrbovala fašistične velesile z bencinom.
Vse radijske postaje v ZDA razvrstimo lahko v štiri velike družbe, od kater h ima vsaka tako imenovano verigo radijskih postaj. Lastniki najvetje take verige so delničarji, med katerimi je glavni polkovnik Makornik, lastnik «Chicago Tribune*, ki je
y
VELIKE STAVKE SO V LETIH 1945 in 1946 SKORAJ PARALIZIRALE VSO GOSPODARSKO DELAVNOST V AMERIKI. NA SLIKI: DELAVCI FORDOVIH TOVARN V DETROITU VARUJEJO VHODE V TOVARNO, DA SE NE BI STAVKOKAZI OB PODPORI POLICIJE PRIKRADLI V DELAVNICE IN POKVARILI USPEH STAVKE.
stični trg, ki je omogočil izgradnjo najmodernejše in najdonosnejše tehnike, v poslednjem času peseben položaj v vojni proti fašizmu itd. V zvezi s tem je tud' delovanje Unrra-e. Osnova njenega delovanja Je med ostalimi razlogi nedvomno tudi v tem, da se z njeno pomočjo Amerika predvsem osvobaja previška nepotrebnih predmetov, produciranih za potrebe vojske in se s tem izogne nadprcdukciji doma. Cilj delovanja pa je nehote označil predstavnik ameriškega biroja Stally z besedamii:	»Zunanja
trgovina je nemogoča vse dotlej, dokler ne bo nudena pomoč ospo-soblla osvobojenih krajev, da obnove svoje gospodarstvo*. Trgovina in dotnri pesli sta bila torej glavni razlog in ne človekoljubje, kar potrjujejo tudi klevete, ki so jih ti »človekoljubi* izrekli na račun junaških narodov Jugoslavije, ki so vztrajali na tem, da bodo zavezniško pomoč delili sami. Unrra (ima namreč poleg o-
dijskih sprejemnih aparatov. Kdo so lastniki teh radijskih postaj in s čim se vzdržujejo? V Ameriki lastnini radijskih aparatov ne plačujejo radijske naročnine. Poslušanje je brezplačno, kar je povsem razumljivo, ker v Ameriki ni sporeda brez trgovskih reklam tvrdk. Te tvrdke kupujejo od radio-postaj za drag denar čas, potem zaposlijo igralce. pevce, komedijante, komentatorje in oni izvajajo svoj spored, a ob začetku :n na koncu nudijo proizvode. Na ta način E’ng Oosby dela reklamo za sir; bivši pomočnik ministra za zunanje zadeve Summer VVelles ure, novinar Drupirson odvajalna sredstva, Doroty Tompson moške obleke itd. Reklama po radnskh postajah je v ZDA ogromen «bu-siness*. V teku leta 1944. so razne trgčvske tvrdke potrošile 400 milijonov dolarjev za reklamo po radiu, toda ne delajo reklame samo trgovske tvrdke. Standard Oil Company je imela posebne
Dolarji, politika in
Znanost in militaristi
Henry Wallace piie v članku, ki je istšel v reviji «New re-public*, o nevarnosti, da postanejo ZDA vedno bolj država, ki jo nadzoruje policija povsem vojaškega značaja. Ta nevarnost postaja resna, če bodo militaristi nadaljevali s kontrolo nad znanstvenim raziskovanjem; temu nadzorstvu se danes ne more izogniti skoraj noben američki znanstvenik.
VVallace navaja, kako dobivajo univerze ogromne podpore od vojaških organov. Niso redki znanstveniki, ki dobivajo po 4000 in tudi 5000 dolarjev mesečno, po drugi struni pa mnogi nimajo sredstev za nadaljevanje raziskovanj, ker njihovo delo vojaških oblasti ne zanima. Ameri Skl znanstveniki sami pa protestirajo proti stalnemu dovažanju nemških strokovnjakov, ki so pomagali ustvariti Iflferjev vojni stroj, in ki jih zdaj ameriško vojno ministr-
stvo v vedno večjem številu zaposluje. Mnogi so celo dobili ameriško državljanstvo..
Taborišče Aleuti
Dopisnik revije <cWorld News Letter* poroča, da so se Aleutski otoki spremenili v pravcato vojaško taborišče in vežbališče. Vse otočje jo obdano s tesno kontrolno mrežo in vsa pošta je podvržena cenzuri- Videti je, da pridajajo ameriške vojaške oblasti temu voliko važnost- Okoli 1500 mož se zdaj vežba v velikem mrazu in preskuša nizki temperaturi prilagojeno orožje.
Montgomery v fraku
Po vseh znakih sodeč, piše londonski «I)aily Worker», bo maršal Montgomery zamenjal svojo vojaško suknjo za diplomatski frak in prevzel visoko funkcijo na gospodarsko-polltičnem področju. Vsekakor Montgomerv ni odgovoren za vse, kar pišejo listi o njem, idgovorea pa je gotovo rr
lastne besede. Njegovi zadnji govori pa res kažejo na znatno politično ambicijo. Zlasti pretekli teden se je na vrat na nos vrgel v politiko. Vprašanja, ki jih je obravnaval, se v glavnem tičejo potrebe po sposobnih možeh, ki jih rabi angleško zunanje ministrstvo za izvajanje svoje imperialistične politike.
Turški žepi
Poučno bi bilo za vsakega uradnika ameriškega zunanjega ministrstva, če bi si pogledal uradne arhive turško-nem-ških odnošajev v letih 1941-1942. Tam bi našel zapisano, da je von Rilientropp poslal preko Pappena nekaterim turškim ministrom 5 milijonov mark «za gospodarske težave«. Ribentropp je pričakoval od svojega denarja velikih političnih obresti. Zgodilo pa se Je, da je teh 5 milijonov mark, kot tudi lnnoei mih|oo*. ki sta jih (' 'i V.fcl'J.1 i:i	'h
"•'koč Turčiji, preprosto in
brez sledu izginilo v žepih tur ških politikov- Isti politiki si danes razširjajo žepe, da bo šlo vanje več dolarjev-
Po istem kopitu
Vseameriški vojaški urad je priporočil vsem ameriškim republikam, naj uvedejo enako oborožitev, opremo in material, ter tudi enake sisteme vežbanja in organizacije vojske, mornarico in letalstva. Ta urad sestavljajo predstavniki vojaških oblasti 21 ameriških republik. Predlogi se tičejo predvsem: 1. ustanovitev stalnega vojaškega organizma,	sestavljenega iz
predstavnikov vseh generalštabov, ki naj «pospeši vojaško sodelovanje za obrambo zahodne poloble*; 2. načelo «maneverske obrambe z velikim akcijskim radijem* z uporabo pomorskih in letalskih sil, ki bi operirale iz »sprednjih «•' *c,h'"k«; 3. zamenjava č.isl-»ikov med vojskami vseh republik.
obenem tudi edc-n direktorjev verige. Njegova postaja je ena izmed osrednjih postaj za to ve’ 'go, ki šteje 257 postaj. Tudi Hcarst ima svoje radijske postaje. Sicer pa je zelo težko ugotoviti, kdo ima vse kapital v posameznih verigah. To bi bila zelo obširna študija, ki b; zahtevala mnogo časa :n zelo natančno poznanje i-men direktorjev podjetij, ker so delnice navadno vpisane na njihovo ime, a ne na imena bank, ki stojijo za njimi. Toda že iz zbranih podatkov se lahko jasno vidi, da finančni kapital drži v svojih rokah tud; radijske postaje v ZDA kot eno najmočnejših sredstev propagande.
Radijski komentatorji
Posebej me zanima problem radijskih komentatorjev in do kakšne mere so odvisni od svojih
«sponsorjev» (sponsor je tisti fa-brikant, trgovec, trust ali monopol, kateremu radijska postaja proda čas svojih oddaj. Včasih 15 minut stane 15.000 dolarjev; sponsori nato najemajo komentatorje, slavne pevke, filmske »zvezde* itd). V ZDA je okrog 100 velikih komentatorjev. Med njimi so nekateri celo zelo liberalni, na primer Raymond Swing in drugi. Zato pa je tem ved pro-fašistidnih in konzervativnih komentatorjev kgt so Kalternborn, John Kenedi, Fulton Lous ml. in drugi. Zadnji je označen v poročilu komisije La Foleta kot pia-Canec NAM-a, organizacije delodajalcev za borbo proti delavskemu razredu. Ti komentatorji imajo strahovito mod v svojih rokah. Tisk se je namreč v ZDA v tako veliki mer; kompromitiral, da ljudstvo več verjame tistemu kar sliši preko radia kot pa tistemu, kar citu v dasop-sih. Ruz, n tega posluša v Amer.ki radio večje število ljudi kot pa č,ta časopise. Dnevna tiraža Časopisja v Ameriki znnda 41 milijonov izvodov, a število radijskih aparatov znaša 55 milijonov. Razen povsem političnih komentatorjev im imo.v Ameriki tr.ko imenovane «goss p komentatorje*, ki pripovedujejo o novicah v Holivvoodu. na Broud-way-u, a včash dodajo tudi kak politični dovtip, Tako Je n. pr eden teh komentatorjev, ki ga v Ameriki najbolj poslušajo, Walter Wmcel. Ob n del,'ah ob S uri zv- (■>. v -	-5 m ! L o A ner
kancev i>..z cL.ia, J... j ta ,e Wincel povedal. Kolik Je njegov
vpliv nam najbolj pokaže ta-le primer. Nekega dne, ko sem potoval iz Washingtona v New-York sem opazil poleg proge veliko lesno tvrdko in na njej napisano: »Oklahama to je uspeh*, a pod nap som je bilo ime «W Wincel». Na ta način se Wincelov stavek o kakem gledališkem komadu takoj uporablja kot glavna reklama za ta komad. W.ncel se dotika tudi političnih vprašanj. Za dasa konference v San Frančišku (leta 1945), ko so amerišKl časopisi polnili svoje strani z vprašanjem: kje je Hitler, je Winc:l go-^ voril: «Hitler in Goebbels se bosta pojavila na konferenci v San Frančišku preoblečena kot delegata Argentine in Francove Spanje* : toda vsako politično stališče Wincelovo ni podob.io temu. Samo nekaj dni potem je govoril Cisto drugače, kajti on je tipični ameriški liberalec.
Svoboda komentatorjev
Predvsm se morajo omejiti na «objektivna» poroč.la, ki jih črpajo iz Service «As.ociated Press*, ((United Press* in ((International Neivs Service*. No, znano je, kako te agencije poročajo. Drugo, najvažiejše, ako sponsor ju komentator ne ugaja, ga zamenja. Makornik je n. pr. odstrani- več komentatorjev, k; mu niso ugajali: Cecil Broivn je bil odstranjen, ker njegova krit ka knjige ((Misija v Mosk.v:» ni ugajala njegovemu sponsor ju, kralju azbesta. Dejstvo, da je komentator .odvisen od sponzorja, od tega, kaj bo rekla korporacija ali biaka, visi kot Damoklejev meč nad vsakim teh ljudi, ki se prikažejo pred mikrofonom. Tudi katoliška cerkev kontrolira in vrš.- p. tisk na poedme komentatorje. Cim je ver.ga večja, tem močnejši p- pritisk. Nek; naš emigrant, ki govori na eni lokalni radio-postaji v Los Angelosu, mi je pr.povedo-val, da lahko precej svobodno govor:, toda zmoglj vost postaje ni večja cd 25 kilometrov. Ce pa bi hotel govoriti na močnejši postaji, potem ne bi mogel priti pred mikrofon, a da mu ne bi rokopis preje pregledali.
Rad ofonija se je v ZDA razvila tehnično zelo visoko. R.izcn tega ima svoje posebnosti, katerih v drugih deželah ni, apelja'a je novo vrsto radijskih programov: na stotine radijskih pisateljev piše posebne sporede dramatizacije, kakor jih imenujejo v Amer.ki. Istočasno se pa opaža vse večje prod ranje finančnega kapitala v radiofonijo. Posebno se trudijo, da bt v propagando prodrle tiste finančne skupine, ki imajo tisk v svojih rokah. Množijo se prime, ri, da te skupin” kupujejo radijske oddajne postaje in imajo tako monopol poročanja vesti, monopol propagande ne samo v poedi-nih mestih,' temveč v celih državah.
Zlafa Amerika
Zlata Amerika — delds neomejenih mcSnosti, deteti nebotičnikov, ogromnih & j' vam in bajnega bogastva | dtZela tekočega traka ,n j filmskih zvezd, dežela cestni Železnic, speljanih preko ko>- , tinenta kar vprek, delek | zlatokopov v Kaliforniji, j palm na Floridi in Indijuncev v divjem Skalnem 9°’ rovju...
Zlata Amerika — kriz, stavk in brezposelnost?:, deZela Črnih suSnjev 111 ; Zoltih kulijev, deiela bede j* propadanja v Haarlemu, tis pod manhattanskimi nebotičniki — in ne le v Ha°r' lemu...
Zlata Amerika — deteti svobod‘, demokracije in P°“' jetnosti, deiela napredka i* velikih kupCij, bogata 1,4 kruhu in Uurinih ko1Ker' , vah...
Zlata Amerika — deleti Kričanja in rasnega br(-ZPri' vja, deiela utesnjevanja »*B' ! dikalne svobode, deiela oglarjev, ki pritajeno, pa 06 : dar pomembno zvončkljajo o iepih ameriških diplomattk — ne dolarjev za one, ki s° laCni, marveč za one, ki pripravljeni prodali se skledo leče.,,
Zlata Amerika — tam j*
se
iti
vse veliko. Ni jih na
svet*
nebotičnikov, kot so
v
riki, ni tekodh trakov, ki £ tekli hitreje, ni ga ztata, bi moglo odtehtati ame^zl ni ga bogastva, ki bi se glo z njim meriti,
V Ameriki je vse veldm ogromno, razseino. Kajti j' di stavke so velike in vetjih ' na svetu; armti brezposelnih je ogromna i Se in še naraSCa; velike I krize, velika je beda in like so kdivioe.	t\
Pa ne le to — tudi | ke so tam velike: at0',n*u bomba, veletrdnjave in pa vojne ladje, dvakrat v&l j od druijih. IgraCke za P01, j ne otroke. In glej — tudi I porednih otrok je veliko « ' ■vilo, za čuda veliko spričo kih in tolikih igračk. P11 u di pridnih je mnogo — nih za prijazen Žvenket menega zlata in za PftP ' Izvozno-uvozne banke,
*
* *	igjj
To je Amerika, Ce je v kratk'h besedah, sploh m«! če zajeti vso ogromnost razseZnost, vsa protislovji .
,1*
'Ml
kr\C'ča nasprotja, ves *'■ vse r
te
in ves veliki strah, balne sile in vsa sredstva ga, Čemur prav pravimo^ mtrika — Združene ^ ^ Amerike. Dežela, ki brci . protislovij, brez nas',r°^ sploh obstojati ne mote taka, kot je. Njun last^ ((I stroj in razvoj jo s;li v ,f] protislovja, ustvarja v ogromna bogastva in & j bodo, sijajen razmah i" , j tezie depresije: pelael ,, usta besede, ki so bele.	,,
nag'ba k dejanjem, k> črna.	.
Razvoj ji je dal dete0 c ji ki je b'la nekoč " , večja in najnaprednejši ., sv'tu, in isti razvoj i° ^ da to demokracijo pa "i1 odpravlja. Razvoj je l'C,( nekoč to deZclo v upor f A
A
angleškemu imperla''z,7lU
sti razvoj jo sili dud
cesto, po kateri se je
britanski imperij taktO'1 j se je porajal, v času drt mornarjev in osvajaleeV'„M katem je dosegel svoj %j,| in ki ga danes vodi na nezadržno navzdol.	j/
Zlata Amerika ni	^
vekomaj in tudi ni ve zlata: bili so časi, ko ?* u b ki dela in kmha P°*r,(p daleč naokrog in na s ^ odpirala vrata priseljc’1 . iz vsega sveta, da so 1° ^ magali gnojiti s svojih11 ^ ljen ji in delom, in bili s° si, ko ni imela ne & .
kruha za
lasi
ce
milijone '""Ji
1 J
ske lačnih in bednih, 'ji
ljudi in se je dobro --la, da ne bi povečala f*
/
Amerika je takrat preti6' biti zlata zato, ker je prenasičena z zlatom, ” , v'dela 'n m mogla t kaj početi.	g„i
Ta igra se ponavlja■ spet kaze, da se zlata ^ nagiba h kraju, da blituje ono, kar Ze V01*^ kriza, brezposelnost,
Vse to pomeni mrtvil0’ A spodarski zastoj, pade° in ugleda.
KU KLUX
Ku Klux Klan je tipična ameiiška fašistična in terca t
organ' zacija, kj propagira rasni fanatizem, mrinjo proti a--
petl^A
in antisemitizem. Kot takšna se ja leta 1940 »pojila amtriškim združenjem v tako imenovano «Panarij»ko»
nizacljo.
e°
Pozneje je Slo KKK nekaj časa bolj slabo; toda časl■-menjali On sedaj organizacija pridobiva zlasti na jugo precej na članstvu. Sestanki se vrSljo ponoCi ob svetlobi ;j) v belih oblekah in kapucah z odpitinami za oCi. Nam s« ** zdijo takšne srednjeveške ceremonije zastarele
No tmerao pa maliti, da so te cercmcnije, »neoap0 kajti tudi Hitler je v Berlinu in Nurnbergu prirejal	1
d.cbne-ga. Kljub temu pa sc ameriška parlamentarna koh114 jt KKK zaradi njegovega protiamerškega delovanja ni Pr v{|il' pozanimala, čeprav ta Ista komisija po drugi strani vf®* pritisk na vse napredne organizac‘je.
Javni tožilec države Georgije Jock je poročal, da Je ^ močno ojačal svoje pozicije. Utrdil je zvezo z profaš‘»**®n° ^
n'zacijo »Amerika pred vsem druvim*, kj J: načeluje doW°^‘ Heiald Svigt in z »Kontinentalno zvezo za borbo za kri- ^ svobodo*, ki jo vodi šef KKK države Kentucky, G>*bb--V Grabb se je skupno z nemškim agentom Elmheurstom ; rld goreči obrambi »zbližanja* z Nemčijo. Vodja KKK	y *
Ima namen združiti vsa profašistične organizacija in Ameriki epuraoijo*.	Jl\
Lahko sl mislimo in verjamemo, da delovanje
pirajo mnog; vplivni teakcionarni krogi, ki, kakor izg'0 :ab’jr.Jj v vil k; meri to fašistično organizacij, za izvedbo temnih namenov.
LOTIMO SE
STANOVANJSKEGA VPRAŠANJA
Stanovanjska kriza je nujna spremljevalka vsake vojne. Ze po Prvi svetovni vojn: se je pojavila huda stanovanjska kriza, ki jo ji Povzročil popolni zastoj stavbne delavnosti, poleg tega pa tudi naraščanje prebivalstva zaradi prirastka ali pa tudi priseljevanja Prebivalstva, ki je pobegnilo iz vojnega področja. Splošna domova, da bo gradbena delavnost v Povojnem času dosegla največji razmah, se ni uresničila. Skrajno at: ugoden gospodarsko - fn.nčn: Položaj, ki ga je izzvala sp.oana gospodarska kriza po vsem sve-U' Je neugodno vplival tudi na razvoj gradbene delavnost’. Zasebna iniciativa je bila vsied dvomljive .rentabilnosti v ni-pre-•hičnme investiranega kapitala Popolnoma izostala ;n kot posledica tega nenormalnega stanja se le Pojavilo verižniško naraščanje najemnin. Temu je napravila konec vladna odredba o blokiranju najemnin, ki bi bila morala ime-i le začasen značaj. Ustanovitev raznih stanovanjskih komisij je khela namen preprečiti oderuške Odpravnine in razdelitev stano-vanj med najbolj potrebne interesente.
."Zasilni uhrevi Da Se s takSnimi zasilnimi pri-Pomcčki ni moglo oživeti stavbin-Je na dlani. V finančno-'skalnem oziru so se vladni ukre-
ornejevali na subvencioniranje -"^katerih privilegiranih zasebnih in javnih stavbnih podjetij, dleg tega so bile stavbe opro-ehe vseh davkov za dobo 25 let. a Podlagi teh olajšay je bilo v ^^em mestu zgrajenih na račun občinskega Zavoda za ljudska stanovanja (ICAM) nekaj stanovanjskih blokov, kakor tudi sku-Ptria eno-tn dvostanovanjskih vil v Rocolu, odplačljivih po 25-let-
""'""»lllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiniiiilillilllllidll
Ameriški
imperializem
(Nadaljevanje s 4. strani)
Kako
si zamišljajo ti isti impe-
tj? ti »svobodo zraka* je prak-la « Prr"zkusila tudi Jugcslavi-Dr s ,^etaKi ekonom Vincer je videval, da bodo Amerikanc! stavili to parolo, ko je v začet-s^r. ta 1945 pisal: Letalska indiu-lia v ZDA, ki se je nenavadno
Povečala
za časa vojne, se bo po-
pe 0Iria naravno brigala zato, da t^j v°Jni ohrani svoj trg za le-v ^ ,^at° bo zainteresirana tako tudi evanju sile vojnega kakor 8, 1 v razvoju civilnega letalih- *■ Na konferenci civilnega rik 8ltesa Prometa sta se Ame-li i& *n ^n8lija sprlii, ker so hote-jgjJPoti An.glezi v zračnih linijah meivu raV'Ce kot Amerlkanci. A-so A^ncl niso razumeli, kako bi Iet»i regulirati amerikanski ati , Promet po načelu enako v ’	0 vendar 75% vseh prenosov
rike6 6m ®vetu prihaja iz Arne-
»Odprla vrata’‘
zrakVO,30clna P'°vba in svobodni k n y\ Pa riaJ bi napravila le pot sk(stT, nuj^* zahtevi amerlkan-trgo - imperializma «svcbodni tTg v|n'*- Svobodna svetovna monVlna bi pomenila ameriškim g^jj^Pohstom uresničenje bajnih da i treba posebej naglašati, Q0r>f’,'lla 10 geslo iz ogromne eko-^he moči ZDA.
*°4t>r+° *enakih možnosti* in leto ^h vratl' dejansko zahteva sla zahtevajo omenjena ge-Vsp Sam0, da ta sedaj zahteva Ysavobodo zase kar vse vprek. Neds te akcije In zahteve pa ste ’Jaj° poseben sistem, si-k&nu s°dobnega monopolističnega bia iv	°dnosno imperializ-
Pelit>°’ razcn tega po sta se dve ®tva k’* *n v°iašlt‘ obliki gospod-’ ki sta zelo važno in značilni.
Politik,
To
<Q in militarizem
'dsnr ^ Priid vsem dajanje »neod-rakt . Filipinom. Glavne kade b.uatlkc *e nove lmpeijalistlč-nike je podal Palme Dutt,
Podt,,.„ L Pije dnik NP Velike Brlta-Zadrj- *	vojna	kontrola
°kUn' a'* z neP°sredno vojaško Pravi Ci^°’ a” P61 s pogodbenimi da s °artd in držanjem oporišč; 2. z *asf.pkcncm3ka kontrola zadrZi likih ° knovine in interesov ve-'bipe ^bopolljstiftnlh koncernov la t Vbhstične silo; 3. Da se izdr-v r0j,a ustava, ki bo dala oblast 2 lm 6 "i10'11 s'oJev, ki sodelujejo da .Per'ellstlčno silo. Jasno je hia 6 ^ka neodvisnost popolno-štva^i1^3 kolonialnemu »uženj-ljUdgt^at° 8e ravno o® Filipinih
borj
hejj
>jg
v partizanski armadi P°d vedstvom najnapred 1 Proletarskih elementov za j« - ^nično osvoboditev ln sl Ti^ 7n vzgled tov. maršala
obl'ka gospodstva pa so Hi n °P°risč« v Panami. Me ’ a* hji, Danski itd. Zago-
^breriei, llh 8 P°trebo
riškega kontinenta
'0
k - skriva dejanska težnja Vi . bkdu. ^ VZKiedu Hitlerja t^d; aaektiral Avstrijo tudi za V a. »hrambe nemškega rajha Sled,,"r!° J« kako je končal. Iz-bbtlsti rnisl’jo ameriški! mono ta*Padn da britanski imperij djih 8t aamo zato, ker se pri ^menuJejo z njiihovim Jfgvij ™*nom, ker Izkoriščanju b*rnu, m 'zk°riščanje in Imperia-V8htjajo'Hla kolonialni narodi ne
obrambe za kate
nem amortizacijskem postopku.
Razmah je doživela gradbena stroka le v letih 1933-1936, to je lo uveljavljenja sankcijskih odredb. Stanovanja, k; jih je zgradila zasebna stavbna podjetnost, so bila radi visokih cen dostopna le bolje situiranim strankam. Na jemnine teh stanovanj so bile kljub nizkim gradbenim stroškom previsoke v razmerju z dohodki večine prebivalstva. Tako je trisobno stanovanje v takšnih hišah stalo 300 do 350 lir mes -čno medtem ko so srednje plačani nameščenci prejemali mesečno 800 do 1000 lir.
Počasna obnova
Subvencioniranje od strani ob-lastev je skoraj popolnoma izostalo. V zadnjem desetletju pred drugo svetovno vojno (1930-1939 leta) je bilo zgrajenih na račun dveh glavnih privilegiranih stavbnih ustanov (Zavoda za ljudske hiše m Zavoda za hiše državnih nameščencev) v vsej Italiji 158.958 sobnih prostorov, medtem ko je na pobudo zasebne podjetnosti v istem času bilo zgrajenih 1,432 844 stanovanjskih prostorov. To se pravi, da so prišli do primernih stanovanj predvsem premožnejši ljudje.
Pomanjkanje stanovanj pa je postalo še občutnejše po drugi svetovni vojni, in to vsied poškodovanja, odnosno porušenja mnogih stanovanjskih zgradb m v samem Trstu tudi zaradi navala beguncev iz bombardiranih mest. In zopet se pojavljajo isti začasni ukrepi od strani oblastev, kakor se je to dogajalo po prvi svetovni vojni: Ustanavljanje in večkratna reorganizacija stanovanjske komisije, katere ukrepi in protiukrepi povzročajo slabo kri med strankami in vprašanja ne rešijo. Popravljanje porušenih, odnosno poškodovanih stavb napreduje silno počasi. O zasebni iniciativi pa pri sedanjih okoliščinah y/ stavbarstvu ne more biti niti govora, kar nam dokazujeta naslednja dva primera.
V prvem primeru gre za gradnjo enostanovanjske, male, pritlične viile s tremi sobami in prinašajočimi pritiklinami, v drugem pa za slično sestavljeno etažno stanovanje y večji zgradbi. V prvem primeru jemljemo v poštev najmanjšo prostornino približno 450 kub. m ter zemljiško površino približno 400 kv. m; ako računamo, da stane .danes z dava navadne stavbe y mestnem oko lišu približno 4.500 Ur po kub. m in zemljiška parcela približno 1.500 po kv. m, znaša proračun za takšno vilo približno 2,625.000 lir.
V primeru giadnje etažnega stanovanja, upoštevajmo štiri nadstropno hišo z osmimi stanovanji; v tem pr.meru računamo z najmanjšo prostornino približno 3.000 kub. m in zemljiško površino približno 300 kv. m, upoštevajoč aktivne služnostne pravice, ter s stroški 4.500 lir po kub. m zidave in 3.000 lir po kv. m zemljiške površine. Na podlagi takšne kalkulacije bi znašal proračun za stavbo z osmimi stanovanji 14,400.000 lir ali 1,800.000 Ur za posamezno etažno stanovanje.
Upoštevajoč amortizacijsko dobo 25 let in obrestno mero 3%, bi znašala letna amortizacijska premija	v	prvem primeru
150,610.95	Ur, v drugem pa
103.276.10 lir letno. Koliko Je danes Tržačanov brezdomcev, ki bi lahko plačali takšne najemnine, odnosno amortizacijske premije? Da bi jih zmagali, bi morali prejemati mesečno 30-50.000 lir plače, in to še pri amortizacijski dobi 25 let!
Načrtno delo
Po vsem tem je jasno, da so za rešitev stanovanjskega vprašanja potrebni izredni ukrepi. Obia-stva se morajo čimprej resno in in načrtno lotiti tega vprašanja
ter se ne smejo zadovoljiti s poslovanjem začasnih komisij in uradov, kakor je stanovanjski u-rad. Treba Je poskrbeti za dolgoročne kredite za financiranje gradnje novih stavb m s posebnimi olajšavami pospeševati delo javnih podjetij in razvoj stanovanjskih zadrug, ki naj bi se ustanovile po zgledu zadrug, ki že obstojajo v naprednih državah Potrebni so poleg tega ukre-
pi administrativno fiskalnega značaja, kakor n. pr. glede odprave davkov za dogleden čas za nove stanovanjske hiše, kakor tudi glede taks na gradbeni material; glede znižanja registrske takse za kupno-prodajne pogodbe ; glede postopka za ugotovite v resnične vrednosti piodanih ne premičnm; glede preskrbovanji. potrebnega giadbenega materia la na tržiščih' izven našega ozem Ija; glede izšolanja kadra sposobnih delavcev; glede strogega nadzorstva nad stavbnimi tvrdkami, med katerimi so bile premnoge ustanovljene na zgolj špekular livni podlagi m nimajo potrebnega vodstva.
Najprej je treba načrtno in strokovno proučiti ves problem in se nato čimprej lotiti dela.
Ing. I. S
pik ^nr^]L]iw
g
i
HtSa v ulici Amerigo Vespucci 74 pri Sv. Jakobu, lcjer stanuje osem druStn. Streha pu$ba vodo, a kljub vsem proSnjmn stanovalci ne morejo doselii, do, bi njihova bedno stanovanja popravili.
Karavana velblodov in konj • atžikopamirske ekspedicije je jrodrla do srca Pamirja, do le-.enika, ki nosi ime Fetcenka, ra-z’.skovalca Turkestsna. Poidrug sto kilometrov so prepešačili čez visokogorska sedla .n prebredli j divje reke, prehodili nekaj dese-| tin kilometrov po ledenih vzpeti-j nah, kjer so morali vsekavati za tovorne konje pot in krčiti prehode.
Pred njim: se je razgrnila čudovita panorami: Gorske verige, prepadn: skalni skladi, ledeniki, nad katerimi se je mogočno dvigala srebrnesinja gmota:	Pik
Stalin.
Z višine 5000 m se pričenja napad na nepristopio trdnjavo, ki veže v višini 7495 m, na stiku gorskih verig Petra I. in Akademije znanosti, predel vzhodnega in zapadnega Pamirja.
Abalakov je pazljivo ogledoval prepadne višine:	tistih-le šest
stolpov bo najbližja m najtežja ovira na grebenu. Težavni vzpon. Toda Abalakov se Je že v mladosti privadil skalam. Ze kot otrok se je v Krasnojursku, v rojstnim kraju, večkrat vzpel na vrbove Snjana, pokritega s temnim', sanjajočimi gozdovi. Tedaj se je zaljubil v gore m pozneje, ko je živel že v Moskvi, je prebil vsako poletje v Sajam ikih in Altajskih gorah. Ko je končal kiparsko fakulteto, je odpotoval v Kavkaz in se v treh dneh vzpel na vrh Dih-tau. O tem vzponu so naši
RAVEN LJUDSKE KULTURE
V JULI JSKI K RAIIMl
Nii prvič, da poslušamo razne izjave italijanskih imperialistov o »superiornosti* italijanske kulture in o «pastirskeim nivoju slovanske kulture v Julijski krajini. Ko zmanjka raznih strateških motivov, s katerimi se dokazuje pravica Italije na Rapalsko, WUsonovo ali Trumanovo črto, ali ko se ugotovi, da je strateška meja v dobi sodobne avia-cije in atomske bombe absurdna in anahronistična, se z italijanske neofašistične strani iznaša kot argument italijanska kulturna superiornost in podobno.
Mogli bi najenostavnejše odgovoriti na vse to tako, da bi tezo o tej superiornosti razbili z naštevanjem strašnih zločinov, katere je v imenu višje kultur« Italija izrvršila nad našim ljudstvom; da bi se dotaknili barbarstev, storjenih nad ljudmi in nad našimi kulturnimi spomeniki; da bi omenili nasilja in smrt, katero je Italija prinesla v Imenu kulture Abesiniji, katero je zasipavala z iperitom; da bi omenili Španijo itd. itd.
Tega ne bomo storili. Imamo pač mnogo drugih načinov v cokaz
mm
BOŽIDAR JAKAC: KAJUH
imperialistom, kako slaba in krhka je teza o naši pastirski zaostalosti in kulturni superiornosti Italijanov Trsta in italijanskih istrskih mestec. Razumni tržaški in istrski Italijani, ki nimajo nagnjenj za megalomanske prazne bleščavosti (katere so v zgodovini večkrat italijansko ljudstvo odvedle v nesrečo), bodo z nami soglašali in potrdili v duhu iskrenega bratstva, da imamo prav, če trdlimo, da je italijanska kultura Julijske krajine povprečna, da ni ne po obsegu, ne po kakovosti na noben nač n nekaj razkošnega, da bi se v sklepu Jugoslavije razlikovala od našega splošnega kulturnega nivoja.
* * *
Predvsem bomo govorili o kulturi množic ene in druge stran. Po naravni kvaliteti, po nagnjenju za kulturo, po težnjah in ambiciji, da bi dosegli čim večjo kulturno stopnjo, se Slovani Julijske krajine ne razlikujejo od Italijanov. Po težnji za napredkom pa so Slovani celo bolj dinamični od Italijanov, morda tud zato, ker je ta njihova težnja v preteklosti vedno naletela na odpor, na zapreke in je zato postala borbena. Italijani so se v kulturnem pogledu razvijali v mnogo boljših in povoljnejših okoli-šč’nah. Po doseženih rezultatih so danes Slovenci in Hrvati povprečno na isti višini z Italijani celo in brez obzira na bo, da so za razliko od Italijanov pretežno agrarni element. V pogledu kulture množic torej sploh ne moremo govoriti o superiornosti ip Inferiornosti.
V preteklosti je seveda bila marsikatera razlika.
Bili so časi, ko je bila ta razlika precej velika: v tistih časih, ko je bila šola privilegij nekaterih razredov, ko so bile občine v rokah meščanskih Italijanskih elementov, ki so si oblast uzurpirali in izkoristili reakcionarne volivne zakone, ki so b!li zasnovami na davčni lestvici, to se pravi tedaj, ko so samo bogati, posestniki in «kvalificiram!», tisti, ki so plačevali večje davke imeli pravico na oblast ln na šolo. Tudi avstrijska vlada je favorizirala Italijane iz čiste razredne solidarnosti in političnega oportunizma ter jiim dajala ljudske in srednje šole, medtem ko je
Slovane zapostavljala in gojila njihovo nepismenost naravnest načrtno. Tedaj je pismenest in kultura slovanskega agrarnega elementa bila v resnici inferiorna napram kulturi in pismenosti Italijanov. Toda z gospodarskim, socialnim in političnem razvojem ter z emancipacijo ob koncu 19 in v začetku 20. stoletja, je Slovanom uspela doseči zelo naglo velike rezultate v šolstvu in odstotek nepismenosti je pri njih naglo padal. Njihove privatne šole (družbe Sv. Cirila in Metoda in druge) in tiste, katere jim je uspelo priboriti si z vztrajno politično borbo od avstrijske države, so nivelirale razliko z Italijani.
«P’.smenost se med Slovani Julijske krajine Širi z ritmom, na katerem jim lahko zavidajo mnogi narodi, ne izključujoč niti italijanski narod*.
Tako je pisal leta 1912 Angelo Vivante (»Irredentismo adriati-co») o siilnem napredku, katerega so dosegli Slovani vkljub zaprekam, katere je temu procesu postavljala šovinistična oligarhija v mestih in avstrijska vlada, Ta italijanski socialistični ideolog iz Trsta se je že tedaj protivil, na temelju točnih podatkov, ireden-t'st'čni in imperialistični argumentaciji o visoki italijanski kulturi in civilizaciji, katera daje italijanstvu baje pravico na osvajanje in asimilacijo. On je opozarjal na odnos kulturnih sil, ki ni v prid Italijanov, če se vzame v obzir kultura širokih ljudskih množ'c in ne samo elite, a še posebej, če se vzame v obzir notranja dinamika, katero kažejo Italijanske in slovanske množice v odnosu do kulture.
Leta 1921 ni bilo nobene razlike več v pismenosti med planinsko cono goriške in mešanih ita-lijansko-slovenskih krajev Slovenskega Primorja. Tega leta je bilo v Trstu 6% nepismenih, v Tržiču in okolici (mešana cona) 10%, v Gradiški 8%, v čisto slovenski Postojni 7%, Idriji 7%, Sežani 5%, Tolminu 8%, Gorici 7% dtd.
V teku petindvajsetih let italijanskega fašističnega režima, potem ko so zaprli več kot 500 slovenskih in hrvatsklh ljudskih in
deset srednjih šol, nii bilo pogojev za realizacijo še večjih rezultatov na polju ljudske kulture. Ravno
nasprotno, nastale so razmere, ki so logično lahko delovale samo v sm'slu vračanja Slovanov v nepismenost. Toda to se ni zgedilo. Ljudstvo je z vztrajno voljo in požrtovalncstjo svojo pismenost negovalo čeprav z največjimi te-žavamii. In danes lahka rečemo, da Julijska krajina v ničemer ni na «pastirskem* nivoju. No, pa če bi tudi bila, bi današnja »demokratična* Italija nikakor ne imela pravice to prepotentno ironizirati, ker bi ravno Italija bila tega kriva. Na vsak način bi se morala prej spomniti na Abruzze, Calabrijo in Sicilijo, kjer je med kmeti še danes 40 do 50% nepismenih.
(Po blankm I. Mihovilovica, ki je izSel v reviji «Republika*).
alpinisti do tedaj le ugibali. No, sedaj je dovolj pripravljen za nas kok na najvišji vrh.
V težki, neprodušni obleki grele s težavo po granitniih skladih navzgor. Težki čevlji, okovani z žebljj Trioovni, vetrne hlače, jopica, podložen jopič in vetrna bluza, po vrhu pa neprodušna obleka. Na glavi volnena kapa 'n pokrivalo. Snežni naočniki ščitijo oči pred škodljivimi ultravio-letnim: žarki.
Vsak meter -višine premagaš le s težavo. Tu pa si je treba pomagati še s klini in potegi vdete vrvi. Najti je treba prehod, zadaj so še Guščin, Sijanov in drugi.
Videti je, da čez peti stOip ni prehoda. Se majhen napuSč, kjer komaj stoj.š, nato pa nič ved, neusmiljeno se ustrmi gladka skala.
«Aii obrnemo?*
Abalakov ve, da sq skoraj v vsaki skali razpoke in pokline, prijemi in stopi, ki ti pomorejo
naprej.
«Kako bo, Jevgenij?« se je oglasil Guščin.
«Cez moramo!« toda kako, tega trenutno še sam ni vedel. Ko bi bila vsaj kje razz> ba al: razpoka! Pozorno si je ogledal prepadno plat. Tamle na desni Je razpoka, ki jo komaj opaziš. Ozka, drin široka pokima se vleče navigor. Abalakova varujejo tovariš:	s
klini m vrvjo. Po nekaj metrih Je pod previsom; kako je nad njo, nihče ne ve.
Abalakov začenja primišljeno. Z rokama preprijema po razpoki. Z okova.ikami pa se opira v gladko skalo in, viseč na poldrugkilo-metrskim prepadom, počasi leze kvišku. Varno tipa za bornimi oprimki m stopi. Vsak centimeter višine zahteva hud napor.
Rob je blizu, še meter, poi metra... Roke odpovedujejo. Najraje bi se nekoliko oddahnil, toda kaj je nad previsom? Ce se ustaviš in obvisiš, ti lahko popusti volja, mišice odnehajo ;n ne vzdržiš več napora. Ne I Vztrajati je treDa do kraja. Dokler je volja trdna, še lahko zbereš poslednje modi. Abalakov se je zmuznil čez rob. Vrv počasi poteka skozi kara-binec, Viseč na rokah je iskal razpoko za klin, vsaj malo bi se rad oddahnil. Teda kako? Kiin je bil v žepu, kladivo tudi. Obesil se je s težo vsega telesa na prste ene roke, z drugo pa je počasi segel v žep, dotipal klin in ga vtaknil v razpoko. Potem je še enkrat previdno segel po kladivo, da je lahko zabil klin, vdel kara-binec in vpel vrv. šele nato se je mogel oddahniti. Kako je zgoraj? Slabo kaže, toda čez mora!
Abalakov je pozorno pogledal:
Kult
urni
he sv
Gotovo je vsakdo izmed vas že kdaj prevračal kozolce. Zdaj gledaš v nebo, zdaj v zemljo — pravi narobe svet, kjer se vse vrti, prevrača in postavlja na glavo
Vzemimo n. pr. gledališče. V mestu imaš gledališke hiše m dvorane, ki so stalne, ker jih pač ne moreš vtakniti v žep in odnesti s seboj, saj so «aepremičn:ne». V mestu imaš tudi gledališče, ki je stalno — Slovensko narodno gledališče, z vsem osebjem, z u-pravnikom, igralci in režiserji, tehničnimi delavci in rekviziterji. To gledališče — oziroma njegov legitimni predhodnik — je imelo nekoč svojo hišo m svojo dvorano. To poslopje z dvorano vred so požgali italijanski šovinisti in fašisti. Danes, ko se po vsem svetu — vsaj na papirju! — popravljajo krivice, ki jih je zagrešil nad narodi in njihovimi ustanovami krvavi in zločinski fašistični bes, bi človek mislil, da bo dobilo Slovensko narodno gledališče, edino stalno gleda’išče v mestu, tudi svoje poslopje oziroma vsaj svojo dvorano.
A do danes se to kljub odločni zahtevi vse napredne javnosti, tako slovenske kot italijanske, še zmerom ni zgodilo. Vsaka ptica selilka, ki pride od koder koli z juga, dobi svojo streho in svoje zatočišče v mestu — svoj vami krov, pod katerim lahko gostuje.
Slovensko narodno gledališče, edino stalno gledališče v mestu — o čudna logika! — pa ne dobi in ne dobi za svoje predstave ne hiše ne dvorane!
In tako prevračajo tisti, k: so za gledališke hiše in dvorane v mestu odgovorni, s Slovenskim narodnim gledališčem kozolce, uganjajo z njim svoj «narobe svet*. Stalnih gledaliških dvoran v mestu je šest in še več, a edino stalno gledališče ne dobi niti ene!
In vendar bo nujno prišel čas, ko se bodo morale postaviti stvari na pravo mesto. Gledališče Je tako vaina vseljudska kulturna ustanova, da mora imeti svojo stalnost. V vseh naprednih državah jo tudi že ima. Narodnostna in jezikovna enakopravnost je uzakonjena. In Trst je mesto ki mora imeti tako svoje italijansko kot svoje slovensko stalno gledališče. Slovensko narodno gledališče je tu in deluje nesebično že skoraj dve leti ter do-prinaša velik delež k vzgoji .n h kulturnemu dvigu slovenskega dela tržaškega prebivalstva. In klic po hiši m dvorani je postal že tako vnebovpijoč, da si morajo tisti, ki so za to stanje odgovorni, v resnici že pošteno mašiti ušesa, da ga še zmerom niso slišali. Na kratko povedano: zadeva je resna in žalostna obenem. VL. B
h1-0*!1 besedam Imperlalt
Vejo H'0va’ 'a
teW*lekR>-
s ksierimi jih Zaslepitev je časno, trajno pa na,
Nagrade Komiteja za kulturo in umetnost pri zvezni vladi PL RJ so razdeljene, prav tako tudi Prešernove nagrade in nagrade vlade LR Urvatske ter Makedonije. Ce pregledamo imena nagrajencev, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da Se nikoli ni bilo deležnih toliko slovenskih kulturnih delavcev državnega priznanja v obliki gmotne, podpore. Zopet enkrat je podan dokaz, da nova Jugoslavija nima kulture samo na jeziku, ampak se globoko zaveda pomena, ki ga ima delo zei kulturo 'n umetnost pri njen' 1 narod I h.
Med nagrajenci gre prvo mesu Otonu Zupančiču. danaHnjrmv prvaku v S lomni ji iti »m Bolko nu S svojo zbil ko 'Zimzelen pon snegom* se je ZupanMt pr viru HI partizanskemu mbanfu ne l* kot človek, ampak tudi kot pes n,k. Prejel je zanjo 30.000< dim
Drugi v vrsti jc pisatelj P hov Voranc, ki je pred drugosm tovno vojno zaslovel po zbirk 'Samorastniki* ter z ^nomo rPon/anica* in 'Doberdob*. Dan fe izšel njegov obširen roman so seske 'Jamnica* nato pa še ave zbirk\ rotr',>9'"'
7,n vs9 to delo **•»»*•
t I je prejel tO.OOO din. • 1
znan partizanski pesnik, glasnik njihovih pohodov in oblikovalec njihovih doživljajev. Ze v partizanih so izšli drobni zvezki njegovih 'Pesmi*, katere je l. 1946. izdal s lepimi ilustracijami slikarja Miheliča Slovenski knjižni zavod. Za to knjigo je prejel Paru šič - Bar 30.000, poleg tega pa še, 15.000 din za znano in splošno priljubljeno množično pesem «He) brigade*.
Tone Seliškar je znan kot pes nik in pripovednik. Pred vojno <e izdal zbirki «Trbovlje* in 'Pesmi pričakovanja*, roman «Nasedli brod* in mladinsko povest 'Rudi* ter «Bratovščino sinjega galeba*. V novejšem času je na-nisal novo povest za mladino z ‘laslovo-m 'Tmmrlši*. Prejel je zanjo 10.000 din.
Igo Gruden je pesnik primor. \ke bolesti (n ljubezni. F dobo po nrri svetovni vojni spadajo 'Pri morske pesmi* in «Narcis* ter nladinska knjiga »Miška osedla na*. Pozneje je napisal 'Dvanajsto uro*, svojo najzrelejšo knjigo po drugi svetovni vojni pa 'V pregnanstvo* m 'Pesnikovo sroe*. Zn sodn ii dve zhiiki mu i* bila podeljena nagrada tu 000 din.
Vitomil Zupan Je dramatik. No.
PRIZNANJ«
UMETNIKOM V JUGOSLAVIJI
pisal je «Rojstvo v nevihti* in prejel nagrado 10.000 din.
Ivan Potrč je prejel za dramo iz kmečkega življenja «Kreftova kmetija* 10.000 dlin.
Med upodabljajočimi umetniki je prejel Boris Kalin dve nagradi 30.000 din od l. 1941 do 1946 ter 10.000 din za kip «Šestnajstletna* od slovenske republiške vlade. Boris KcMn je najpomembnejši slovenski kipar med mlajšimi, največji za Bernekerjem.
Gojmlr Anton Kos je slikar, ki tvori prehod od generacije impresionistov k mladi gardi. Zadnji predstavnik impresionistične smeri je Pr. Tratnik člen. ki veže njegovo delo e mlajšimi, pa G. A. Kos, ki mu je bila priznana nagrada BO.OOO din za olje «Deklica s harmoniko*.
Božidar Jakac je znan kot a-kvarelist in grafik Prepotoval je m" leio sveto bil v ,1 fi-t ki in Sme-hki ter partbzaml od l. 1943 d° osvoboditve po Kočevskem Rogu
Za grafiko 'Po sledovih 4. in 5. ofenzive» mu je bila priznana na grada v znesku 10.000 din.
Maksim Sedej sjiada med mlajšo slikarsko generacijo. Naslikal je niz uspelSh oljnatih slik in kompozicij. Za svoje delo je prejel B0.O00 din,
Med glasbeniki je bil nagrajen z BO.OOO din L. M. iSkerjanc, skladatelj pesmi, komornih skladb uvertur in simfoničnih kompozicij. Prejel je nagrado za Koncert za violino in orkester.
Blaž Arnič velja za izrazitega simfonika in je prejel BO.OOO din za simfonično poemo «Gozdov* pojejo*.
Marjan Kozina je znan partizanski skladatelj, napisal pa je tudi opero «Ekvinokcij». Prejel je nagrado v znesku 15.000 din za zborovsko skladbo.
Med igrala je prejel državno "agrnsto 9- ono a<„ član ljubVan ske drame Janez Levar za vlogo Ignaca Glembaja v Krležovi dra-
mi «Gospoda Glembajevi*. Levar je letos obhajal svojo igralsko 35 letnico ter ima za seboj učinkovito in plodno delo v opernem in dramskem repertoarju.
Bojan Stupica je naš najsmelejši režiser. Nekaj časa je igral, pozneje se je docela posvetil režiji. Režiral je e uspehom v Ljubljani, kjer je bil direktor drame, zad nji čas nastopa kot režiser v Beogradu. Prejel je B5.000 din.
Enako vsoto je prejela igralka Sava Severjeva za lik baronice Castelli-Glembaj v 'Gospodi! Glem-bajevih*. Severjeva spada med mlajše moči slovenskega dram skega odra.
Vika Podgorska je koroška rojakinja, ki se je šolala v Gorim in Inomostu, nato pa prišla k mariborskemu gledališču ter se popolnoma posvetila oderski u-metnosti. L. 19B1 je odšla v Zagreb. kjer je kmalu zaslovela kot prvakinja ondotne drame. Priznana ji je bila državna nagrada B5 tisoč din za naslovno vlogo v drami Karlff Čopka 'Mati*.
In končno še en Slovenec, ki deluje na zagrebškem odru ter gg ie — ’ - Ji t‘gfl iic-a-fllg »je. da LR Urvatske. To je bas’st Jo sip Križaj. Ni več mlad po letih,
tamle se vleče poklina, ki se zgoraj razširi v zagato. Spočetka je vanjo komaj vtaknil dva, tri prste, kmalu pa je bilo v njej prostora za celo pest. Počasi se je vzpenjal. Više zgoraj je bilo prostora že za nogo, kmalu pa je ves zlezel v poklino. Proti koncu se je upiral z nogami v eno in s hrbtom v drugo plat zagate. Dosegel je polico, kjer se je zavaroval, in pomagal tovarišem k sebi.
Naprej nosači niso šli. Dvakrat je Abalakov sestopil in prenesel težke vreče hrane in svežnje opreme y novo taborišče. Dvakrat se je spustil do polovice šestega stolpa ;n pomagal tovarišem pri vzponu.
Se poslednji kilometer. Zdel se jim je brezkončen kot večnost.
Pod vrhnjo grmado gore sc se premikale majhne postavice m upale na zmago. Samo en kilometer: Kako blizu je to, vendar kako daleč!
Se zadnjih petsto metrov... Poslednje taborišče v višini 6900 m. Trije so morali sestopiti, ker niso mogli prenašati mraza 45 stopinj pod ničlo. Trije pa so vztrajali v taborišču. Snežna vihra je p ani-la nanje, dva je čez noč za.nedlo v šotoru; zjutraj Ju je Abclak v izgrebel iz snega. V Ji ar ni pre-
nehal niti za minuto, dva dn! so gorniki preždeli v poledenelih spalnih vrečah.
Pred njimi je še šest sto metrov višine.
Tretji dan sta se Abalakov in tovariš, oba izčrpana in oslabela, začela vzpenjati po ostrem grebenu gore. Tretji ni mogel vstati, obležal je popolnoma izčrpan. Kmalu pa je tudi poslednji spremljevalec Abalakova omagal, zapustile so ga moči. Samo mali Sibirec ni odnehal. Njegova vetrna obleka se Je izpremenila v leden oklep, otrple roke komaj že drže cepin...
«Vrni se!» je zaklical oni spodaj. «Jutri dokončamo:*
če se ustavi, pomeni, da se je vdal. Zato naprej!
Kadar koli se je Jevgenij Abalakov dotaknil površine granita ga je vedno prešinil poseben občutek. Zanj, za kiparja, gramt ni mrtev kamen. V zavitih pgkunah sluti oblike; če bi jih izlušč.,, bi se pojavilo telo mladeniča ali pa obraz starca. Morda je prav zaradi tega vzljubil alp nizem, ker so kamenitni skladi njegov svet.
Mrači se že m burja narišča. Abalakov motovili po ostrem grebenu; kazalec višinomerja kaže 7200, 7300... Se poslednji napor. Toda tudi njegova vztrajnost ima svojo mejo. Pada, vstaja, ponovno pada, nato leze že po vseh »tirih in končno...
To Je torej ta nepristopna trdnjava! Kazalec kaže 7495 m. Ni je višje točke v Sovjetski zvezi! Po pravici nosi ta vrh ime Stalina. In Abalakov je prvi človek, ki se Je vzpel nanj...
Abalakov se je dvignil in ozrl naokoli: Štiristo kilometrov daleč sega pogled, pred njim je pa norama neskončnih gorskih verig. ledenikov, ki zaviiajo
toda še vedno isker v igri in pe tju, korenjak in pol, kadar se pojavi na odru. Njegovih opernih vlog je na kupe in težko M izbi-irtli med njimi. Najsi poje Keca-la v «Prodamj nevesti*, basovsko partijo v «Eru z onega sveta*, -Hasan-ago v Safranek-Kavlčevi «Hasanaginici» ■— da omemimo le tri priljubljene opere jugoslovanskega repertoarja — vedno je svei, mladosten i» temperamenten. In vedno doseže prodoren uspeh, ki priča o mladosti njegove duše in grla. Za odrske nastope od osvoboditve do danes je jrrejel 10.000 din.
Izmed snanstvenikov je bil deležen nagrade edinole rektor ljubljanske univerze prof. Anton Melik. ki je prejel BO.OOO din za spis 'Ljubljansko mostiščarsko jezero in dediščina po njem*. Prof Melik je znan geograf in zgodovinar. Navisol je Zondosiino Srbov. Hrvatov In Skvncev po prvi svetovni vojni, pred drugo vojno pa je izdala Slovenska Matica dve knjigi njegove 'Slovenije*.
Pet nagrad po BOO.OOO din Pre-zidija Ljudske skupščine republike Slovenije doslej še ni bilo po-deJtirujn in	o	nji h o priliki
posebej spregovoriti.
St. K.
ilili
navzdo: čez mejo K.tajske, Indije in Afganistana.
Tako je bila zavzeta najvišja gora. V njenem vznožju pod grbom dežele Sovjetov je vklesan v granit nasledji napis: »Najv.šji vrh ZSSR, P;k Stalin, visok 7495 m. zavzet 3. IX. 1933 1.»
Od takrat je preteklo že trinajst let. Petindvajset vrhov je v tem času osvojil Jevgenij Abalakov. Padla je najvišja mčka Tjan Sana vrh Tan-Tengri, visok 6992 m. S skupino tovariš v ; ? Abalakov ukrotil uporno Ožbo.
Sedaj se kani vzpeti na 7434 m visoki vrh Pob;- da v Tjan-šanu, na knteiem še ni bil nihče. Po-gliidi Abalakova pa giedo se dalje: na na J vič ji vrh naše zemlje, na Mount Everest.
Nemara bo prav Abalakovu sovjetskemu športniku, uspelo, da dosežei spgyyj£jo točko zemeljske obm.
B. LJUBEMOV
Postanek in delo vanje
VULKANOV
Ni še dolgo, ko smo čitali v dnevnem časopisju o ponovnem in silovitem bruhanju Etne, ki je povzročila mnogo škode. Njena lava je pokopala v svojem uničujočem zaletu ne samo posamezne hiše, ampak cele vasi, ter puščala za seboj popolno puščavo, ki je desetletja ne bodo mogli več spremeniti in ji vrniti novo življenje.
7.e od davnih časov je človeštvo skušalo razrešiti uganko, kako nastajajo vulkani in kaj je vzrok njihovega delovanja.
V nasprotju z mislijo o nekem centralnem ognju, ki naj bi bil v osrčju zemlje; misel, ki je prevladovala do polovice preteklega stoletja in po kateri naj bi imeli vsi vulkani na svetu skupen izvor in podlago, je bila v zadnjem
lovanja teh zemeljskih plinov In od razlike med notranjim in zunanjim pritiskom.
Bruhanje ognjenika se nam predstavi na več različnih načinov. Na splošno pa opazimo, da t* izbruhi zavisijo od temperatu re, cd jakosti plinov in od kakovosti lave. Različno delovanje raznih ognjenikov ali pa tudi delovanje enega in istega ognjenika, je včaših odvisno od različnih obl k in položaja lave v žrelu in od asimilacije snovi, ki tvori stene notranjega dela žrela. Izbruhi raznih ognjenikov se razlikujejo ne samo po svoji jakosti in po eksplozivni sili, ampak tudi po temperaturi, starosti, obliki in po množini bruhajoče snovi.
Svojevrstni so pojavi bruhanja prj ognjenikih, ki imajo svoje
Podmorski izbruh vulkana Krakatau l, 1928.
(Pomlad pod FudUjamo (Japonska)
času ovržena. Preiskovanja so dognala, da so zaloge lave posameznih ognjenikov ločene in neodvisne druga od druge.
Glede izvora ognjenikov samih vladati še sedaj dve mnenji. Ognjeniki naj bi nastali kot posledica posebnih flzičmo-kemično-litologičnih pogojev na omejenem delu zemljske skorje, ki naj bi povzročili raztopitev skal in povzročili nastanek žrela. Lava, kj nastane na gotovih mestih pod zemeljsko površino, se polagoma vrine med manj odpornejšo zemeljsko skorjo in med ono, ki je bolj trda in ki tvori zunanjo površino. Ta prodor lave med manj odporrte zemeljske sestavine nam najavljajo tudi številni geoflzično-geološki pojavi, med katere spadajo tudi ognjeniki.
Za nastanek ognjenika pa ne zadostuje samo, da se nahaja pod njim žarišče lave. Zato so potrebni še drugi, posebni pogoj h Prisotnost lave pod površino bi zadostovala, ako bi ista imela dovolj moči, da bi prebila zunanji trdi obroč. Navadno geološka gibanja povzročijo razpokanje trde skorje in s tem često povzročijo nastanek ognjenika. Ker so taki pojavi najčešči v bližini obale, zato tudi dobimo skoraj večino ognjenikov v bližini obale in če-sito v gotovem vrstnem redu, ki je odv sen prav od teh posebnih geoloških gibanj in potresov.
Cim se pojavi lava na površju, je začel ognjenik delovati. Lava prekipi preko roba in po pobočju. Pri tem jo spremljajo eksplozivni pojavi. Dvig lave v žrelu je odvisen od notranjega pritiska, ki ga povzročajo zemeljski plini, proti katerim se ustavlja in upira zunanji pritisk, odpor sten, ki ga obkrožajo in razne druge ovire. Počasno ali naglo, trajno ali izmenično bruhanje ognjenika zavisi cd moči in de-
žrelo pod morsko gladino in tistih, v katerih žrelu so nastala jezera. Pri prvih se pojavljajo visoki vodni stebri, dočim se pri drugih najavljajo eksplozije blata in blatna lava.
V raznih obdobjih svojega delovanja ognjeniki zamenjajo svoje notranjo in zunanjo obliko zaradi materiala, ki ga mečejo iz sebe in se kopiči na zunanjih in tudi notranjih pobočjih in stenah v raznih plasteh. Tudi kadar pravo bruhanje za krajšo ali daljšo dobo preneha, se vendar često pojavljajo potresi in razni termični ali hidrotermični pojavi, s katerimi nas ognjenik opozarja, da v njem spijo skrite sile.
Znanstveniki se ne zanimajo samo, kako bi rešili teoretične probleme, ki napredujejo vzporedno z napredkom pri drugih vedah in posebno pri geofiziki. Oni se zanimajo tudi za praktične probleme, probleme predvsem za raziskovanja glede napovedi izbruhov, obrambo proti njim in izkoriščanje sil, ki pri takih Izbruhih nastajajo. Posebno izkoriščanje sil je zelo velike važnosti. Na vseh teh poljih se je že mnogo storilo, vendar ostane še mnogo dela za bližnjo bodočnost. Glede napovedi bodočih izbruhov je opazoval lica na Vezuvu dosegla že tako lepe uspehe, da morda ni vel daleč čas, ko bomo v tem oziru do, segli popoln uspeh.
LUZISKI SRBI
Pri sedanjih pogajanjih za mirovno pogodbo z Nemč jo je stopil v ospredje zanimanja slovanske javnesti problem slovanskega prebivalstva v Gornji in Dolnji Lužici. Kot je ugotovil osrednji ■namrdni odbor Lužiških Srbov v Budyš'nu, živi danes v obeh Lužicah približno 900.000 prebivalcev, od katerih je 500.000 Lužiških Srbov. V številu Nemcev, ki so nastanjeni v obeh Lužicah je tudi mnogo beguncev nemškega porekla iz Češkoslovaške in Poljske.
Pop's prebivalstva, ki se je vršil lani v Dolnji Lužici, je bil izveden povsem netočno in nepravilno. Tu je treba poudariti, kakšno je bilo postopanje poraženih Nuncev do Lužiških Srbov. Da b. dobili kar najnižje število lu-žlškosrbskega prebivalstva, so Nemci postopali pri popisu podobno, kot so bili vajeni iz časov Hitlerjeve vlade:	Nastopala	je
nemška policija, groz il so na vse strani, uporabljali so netočr.e in
potvorjene informacije samo, da b’ zastrašil; LužiSke Srbe, ki naj bi pri popisu neposredno priznali nemšk'0 narodnost ali pa ostale podatke popisali tako, da bi izglodalo, da simpatizirajo z Nemcu «Domcvuna», osrednje društvo Luž ških Srbov, je izdala letake, v katerih je opozorila, kako se morajo popisne p: le izpolniti, (oda nemška policija je letake, ki jih je cenzura dovolila, zaplenila in Jih pri Lužiških Srbih še dan •pred pc-piscm iskala po stanovanjih.
Ped nemškim prifskom so zato nekateri Lužiški Srbi izpolnjevali popisne p;le, iz katerih je izhajalo, da so Nemci. V nekaterih občinah so bili popisni posli razveljavljeni!, samo zato, ker so se cele občine priglasile k lužiško-srbski narodnosti. Ponekod je bilo sicer efevoljeno na popisne pole uvesti lužiško-srbski jezik kot materinščino, toda bilo je prepovedano zabeležiti svoje lužiško-srbsko poreklo.
ČSR DANES
Današnja Češkoslovaška republika, ki ima po odstopu Podkar-patske Ukrajine Sovjetskii zvezi 127.765 kv. km, šteje vsega 12 milijonov 3.000 prebivalcev. Od tega števila pripada na Češko 5 milijonov 503.000, na Moravsko in Slezi j,o 3,040.000 in r.a Slovaško 3,460.000 prebivalcev. Medtem ko je gostota prebivalstva Češkoslovaške republike znašala pred izbruhom druge svetovne vojne 114 prebivalcev na 1 kv. km je po 31. dec. 1946 padla na 94 prebivalcev na 1 kv. km. Ta gostota je po deželah razdeljena: na Češkem živi na 1 kv. km 106 ljudi, na Moravskem in v Sleziji 113 in na Slovaškem 71 prebivalcev. Neposrednih žrtev okupacije je bilo na Češkoslovaškem vsega 200 tisoč. Na Češkoslovaškem živi še okrog 100.000 Nemcev, od katerih je 60.000 zaposlenih v Industriji in poljedelstvu. O njihovi kenčni usrdi bo odločilo češkoslovaško notranje ministrstvo. Tu gre predvsem za osebe nemškega porekla, ki so v času vojne pokazale svoje antifašistično prepričanje, kakor tudi za osebe iz mešanih zakonov. Poleg tega živi na južnem Slovaškem okrog 200.000 pripadnikov madžarske manjšine. To vprašanje bo moralo biti rešeno 6 mesecev po podpisu mirovne pogodbe.
Tako pa raste kava
jkungla
V KAPLJICI VODE)
Neki znamenit mikrobiolog je nekoč napisat, da je v majhni kapljici vode, če jo opazujemo povečano pod mikroskopom, več filozofskega gradiva kot pa v vseh filozofskih knjigah.
Desettisoči majhnih bitij, ki žive v mlakah in potokih, nas pod mikroskopom presenetijo s prekrasno sliko, ki si je n'smo mogli niti zamisliti. Opazili bomo bujno življenje najrazličnejših rastlinic in drugih bitij, vseh velikosti in oblik, kakor v pravljici. Opazili bomo predvsem zamotan klobčič, čudnih organizmov, ki se neprestano gibljejo, se napadajo, bežijo, prežijo v zasedi. V tem majhnem svetu so bitja podvržena za-konom narave, kakor povsod drugod na svetu: borijo se na življenje in smrt za obstoj.
Takoj nam vpade v oči bujna vegetacija majhne rastlinrce, preprečene z neštetimi nitmi, okrašenimi s spiralo. Vidimo jo na sliki in se imenuje v la'inSrtnt utricularia vulgaris. Spada v skupino mesojedih rastlin. Na sebi ima vse polno mehurjem podobnih vrečic, ki prežijo na manjSa živa bitja, ki j h vsrkujejo; na ta
način se hrani, toda živi tudi brez organske hrane. V tem majhnem svetu prevladujejo alge, ki posebno spomladi pokrivajo mlake z zelenimi štrenami. M nože se zelo hitro in na čudežen na in. Na svoj h stebelcih imajo polno mehurjev, napolnjenih z zrakom im se tako drže na površju vode. S klorofilom (listno zelenilo) alg se zopet hranijo druge manjše živa-lice.
Ta vegetacija, ki predstav ja glavno ozadje, pada posebno v odi. V tem majhnem začaranem svetu je še nešteto mikroorgantz- j mov (s prostim o esom nevidnih bitij), ki žive v družinah. Predvsem metazoi, živalski organizmi, katerih telo je sestavljeno iz več celic. To so tako majhna bitja, da jih prosto oko le izjemoma lah ko opazi. Kljub majhnim telescem so zelo dobro organizirana. Telo jim je pokrito z zelo odporno kožico, imajo glavo, telo in nekak rep, ki obenem služi za premikanje.
V kapljici vode opažamo tudi protozoe, majhne živalich, katerih telo je sestavljeno iz ene same stanice. Imajo obt!ko majhnih
zvončkov, ki so zvezani s tenko n tko s stebelcem alge ali drugih rastlinic, tako da dobi obliko cveta. Tu prežijo na še manjša bitja, od katerih zavisi njih obstoj.
Ce se slučajno voda v takih mlakah posuši, ostane na suhem dnu od vsefi, teh tisočerih rastlinic in b tij samo droben prah, ki pa zopet zaživi, rim se mlaka napolni z vodo. Tedaj nastane strastna borba za življenje, kar kor jo poznamo med vsemi drugimi bitfi na zemlji, v zraku ali pa v morju.
NEKA) KOZ II MENIH
SO UOKMLI KAVO
V Evropo jo je prinesel sam upravnik sultanovih haremov
«Na južnem koncu arabske države Jemen je nek Arabec pasel svoje koze. Nekoč jih je pregnal na r.cve pašnike, kjer se dotlej še niso nikoli pasle. Teda glej čudo! Koze naenkrat niso mogle več spati in postajale so vedno bolj nemirne.
Ne daleč od pašnika je bil samostan. Past'r je obvestil menihe o čudni nespečnosti njegovih koz in ti so obvestili svojega predstojnika, ki je sklenil, da bo skušal odkriti vzrok tega nenavadnega pojava.
Sel'je na pašn‘k, kjer so se pasle koze prejšnji dan in dognal, da so živali najrajši obirale sadove neke rastline, ki je bila v tistih krajih zelo razširjena in kateri takrat niso pripisovali posebne važnosti. Prior je odtrgal nekaj zrn in ukazal, naj jih zavrejo na vodi. Ko je potem spil nekaj te pijače, dolgo ni mogel zaspatii.
Tedaj je prišla samostanski mu predstojniku na pamet dobra misel. V nasprotju s kozami so njegovi menihj le preveč radi spali, posebno za časa nečnih molitev. Ukazal je pripraviti zanje novo pijačo in kmalu so se pokazali sadovi ter je postal njegov samostan med vsemi najbolj buden.*
Tako so odkrili dražljive lastnosti kave, kakor nam jih opisuje učenii Maronit Anton Faust Nalroije, ki je bil rojen na Li-banu i,n je postal pozneje profesor sirskega jezika v Rimu, kjer je umni leta 1710. Legenda o kavi je nastala v dvanajstem stoletju. Težko bi bilo ugotoviti, kako je prišel njen sloves do Ade-na, in potem preko Meke po vsej Arabiji. V Evropi so poznali v začetku kavo samo iz pripovedovanj potnikov, ki so jo pili na svojih potovar,j'h po arabskem svetu. Takoj so začeli pripisovati tej pijači nešteta čudna svojstva In često so pri tem zašli v velika protislovja.
Sir Thomas Herbert, ki se je vrnil leta 1720 s svoje misije po Orientu je poročal, da kava prežene otožnost, ozdravi kolero in vrača ljudem veselje. Neko Izročilo pravi, da so Turki smatrali kavo kot odkritje angela Gabrijela, da bi si Mohamed z
njo okrepil svoje sile. Prerok se jo baje hvalil, da je vselej potem, ko je pil kavo «čutil v sebi tako silo, da bi lahko vrgel iz sedla 40 mož in da bi lahko zadovoljil 40 žensk.*
Otok B turban je poslal 1626. leta v Francijo nekaj te pojače. Osemnajst let pozr.eje je nek‘ trgovec, ki je prišel iz Carigrada, prinesel s seboj ne samo kavo, ampak tudi vse druge pritikline, ki se rabijo v Turčiji pri serviranju kave. Stvar je vzbudila v takratnem svetu precej zanimanja.
V XVI. stoletju je obstojal v Parizu nek majhen Chatelet. V bližini je b:lo več malih in tem-rih trgevinie. V enem izmed teh lokalov je leta 1643. neki Arabec odprl prvo pariško kavarno. Toda med Parižani takrat ni bilo še nobenega zanimanja za kavarne in zato je tudi ta lokal kmalu prenehal delovati.
26 let pozneje je Mchamed IV poslal k francoskemu kralju Ludviku XIV kot posebnega poslanca Solimana ago Mustafa Raco, ki je bil obenem nadzornik sultanovih haremskih vrtov.
V Parizu je takoj vzbudil P°~ zornost. Prirejal je sprejeme 28 pariške dame in jim po običaju svoje dežele ponudil kavo. Pari-žanke so ugotovile, da je p’jačs zoprna, toda pohištvo, oprema prostorov, zavese in vse ostalo je spominjalo na najrazkošnejša carigrajska stanovanja. Sedeli 90 po tleh na mehkih blazinah in stregli so jim mladi in zelo lep' sužnji, oblečeni v bogate turške obleke. Damam so postregli tudi 7. mehk'mi prtiči, ki so bili obrobljeni z zlatom ,in kava je bila v skodelicah iz japonskega pc^" celana. Vse to je vzbujalo zanimanje in uspeh je bil popoln, ko je galantni turški poslanik dovolil. da so osladili kavo s slad-
kerjem.
Osebe, ki jih je doletela visoka čast, da so bile na obisku pri S°-limanu, so potem pripovedovale v krogu svoj'h prijateljev o čude-sih, ki so jih tam videle in 0 izborni pijači. Kmalu so tudi drugi Parižani začeli uporabljati kavo, ki je postala v kratkem znana tudi v širših krogih.
Življenje v kapljici vode
Denar kot
mlinsko koTo
Pri nas bi gotovo nastalo veliko začudenje, če bi videli moža, kako gre po cesti in kotali pred sabo novec, ki je večji od njega samega. Na otočju Yap pa je to običajna stvar; tam so celo norci, ki so dvakrat vetji od človeka. Vsak tak novec ima na sredi luknjo, ki je tako velika, da je v njej prostora za odraslega moža.
Zakaj so prebivalci Yapa izbrali tako neprikladno obliko denarja? Prebivalstvo je nepismeno in zato tudi nimamo ■zgodovinskih podatkov, toda ljudsko izročilo pripoveduje, da je pred nekaj stoletji enemu izmed mnogih bogov, ki jih. tam molijo, padlo na misel, da bi sejal neslogo med ljudmi, ki so doslej mirno živeli. Hotel jim je dati nekaj, kar bi med njimi povzročilo prepir — denar. Poslužil se je v ta namen kralja iz Tomila (največji otok gapskega otočja) in kralj je odjadral proti jugu, kjer je na nekem otočju naletel na nekako svetlikajoče se kamenje, ki ga je po bo'z;em naročilu obdelal v okrogle plošče. S tem se je vrnil domov in od tedaj, pravijo, otočje Yap ne pozna vec miru.
Kamen pa ni edina vrsta denarja na tem otočju; kot drobiž uporabljajo tudi Školjke, posebno lepe «lavalava». Kamenit denar z obsegom moškega pasu velja nekako 4000 kokosovih orehov, to je okoli 20 dolarjev. Novci, visoki kot človek, imajo neprimerno višjo ceno. Ta denar velja samo v notranjosti otokov, v glavnem pristanišču je v veljavi japonski denar, kajti otočje Yap je bilo do zadnje vojne pod japonskim mandatom.
ZA BISTRE GLAVE
VODORAVNO: 1. oslovski glagol ; 5. poči; 8. predlog: 9. moli v morje; 10. enota električnega upora; 11. medmet; 12. jo rab; čevljar; 15. teče vlak po njem; 17. računski izraz; 19. nesrečen dan; 22. voda; 24. srbski Dunaj; 25. država v Aziji; 26. ce je oslovska, se zanjo kregajo; 27. pogorje v A-friki; 29. zraven hiše; 30. je votla ; 31. del obraza: 33. kovina; 35. odposlanec; 36. slabo ocvrt; 37. nikalnica ; 38. ptica roparica, 39. prostor za cvetice.
NAVPIČNO: 1. krvolocia zveri 2. predlog; 3. so železne; 4. pomeni premikanje; 5. nosi koso; *■ števnik; 7. imajo ribe; 10. brez nj h ni «moč.»; 13. zgubiti da govora; 14. ima kratke nege; mačja noga; 16. ga žene voda: 1®' nabiranje; 20. predlog; 21. dve tretj.ni peči: 23. nadzemsko tje; 26. človeški organ; 27a. evangelist; 28. angleški plemiški n*' slov; 30. če ni razbit; 32. oblik* glagola biti; 34. medmet; 35. P°" vratni zaimek; 36. sredina gore-
1.	2.	3.	4,	5.	6.	7,	8. _
1.-2. poljski pridelek; 2.-3. ptica; 3.-4. rastlinjak: 4.-5. zori v jeseni, 5.-6. človeški organ; 6-7. na travniku; 7.-8. vodi konja.
Opomba. V vsak predalček gre po en zlog.
Sekanica
Oj xxxx pije star graščak robat. Raz skalo strmo, kjer stoji mu
xxxx,
v dolino gleda na svoj xxxxxxxx.
Palindrom (3)
Odspred ga glej,
ga glej odzad:
ti žep izprazni vsakikrat.
ANTON P. CEHOV
n
n
La
ra
Edinček svoje matere Saša Smirnov je skremžil obraz, ko je stopil v sobo zdravnika Košelj-kova. Pod pazduho je tiščal predmet, zavit v 223. številko časopisa eBirževžje Vjedomostis.
sA, dragi dečko*, ga je Ijubez-njivo sprejel zdravnik. «No. kako se počutiS, kaj dobrega površin Saša je trenil z očmi, položil roko na srce in spregovoril s tresočim se glasom: uMamica tam poSilja pozdrave. Ivan Nikolajevič. Naročila mi je, naj se vam zahvalim... sem edinček svoje matere... rešili ste mi življenje... ozdravili ste me nevarne boiezni in midva z mamico oba skupaj ne veva, kako bi se vam zahva-lilan.
«Je že dobro, dečko!* ga je ustavil vidno ganjen. eStoril sem tam le, kar bi storil sleherni na mojem mestun. sSem edinček svoje matere...
revna sva in vam nikakor ne moreva poplačati truda... nama je neprijetno, gospod doktor, četudi vas mamica in jaz... edinCek svoje matere, prav prisrčno prosiva, da sprejemete v znamenje najine hvaležnosti... tole stvar, ki... Stvar je zelo dragocena, iz starega brona, zelo redka umetnina ..»
«Saj ni treba!’» je začuden spregovoril zdravnik. sZakaj vendar tol* sNe! Nikakor ne smete odkloniti te umetnine.'» je nadaljeval mrmraje Saša in obenem odvijal zavitek. «Ce bi odklonili, bi žalili mene in mojo mamico... Stvar je zelo lepa... iz starega brona, zelo redka umetnina.... imamo jo Se od pokojnega papana in hranili smo jo kot dragocen spomin.. moj papa je namreč zbiral stare bronaste stvari in jih potem prodajal ljubiteljem. Mamica in jaz sc zdaj tudi pečava s tem. »
Saša je odvil zavitek ter slovesno postavil predmet na mizo. Umetnina je predstavljala skupino: na podstavku kakor pri svečniku sta stali dve goli ženski podobi v pozah, da se jih ne upam opisati, ker mi tega ne dopušča dostojnost. Podobi sta se smehljali in imeli izraz, kot bi se hoteli osvoboditi dolžnosti, da podpirata svečnik in skočita s podstavka ter napravita tako razuzdanost, kakršne naj bralec še v misel ne jemlje.
Ko je zdravnik pogledal larilo, se je popraskal za ušesi ter se prav neodločno useknil.
«Da! Lepa stvar...» je zamrmral zdravnik, «toda, kako naj se izrazim, delo je preveč neliterarno. To že ni vec dekolte, a vrag si ga vedi, kaj.*
«Kako to, gospod doktor.'* se je čudil Saša.
«Sam skusnjavec bi si ne mogel izmisliti še kaj bolj odurnega. Postaviti tako jantasmagoriio na mizo, bi se reklo jpokvariti si vse stanovanje.»
eNekam čudno gledate na u-metnost, gospod doktor.’* je uža-l.cno tekel Saša. «7o je vendar umetniško delo. Izvolit- samo po-
gledati! Pri pogledu na tako lepoto in eleganco se vam mora duša napolniti z oboževanjem, ki vas primora do solz. Gledati tako lepoto je nadzemel.ski užitek. Poglejte samo, koliko je tukaj življenja, razmaha, ekspresije.'*
uDragi moj, vse to razumem,n ga je prekinil zdravnik «toda jaz imam družino, tu begajo otroci, k meni prihajajo dame.*
«Seveda, ako gledamo s stališča drhali,» je spregovoril Saša, «pjtem se vam pokaže to visoko umetniško delo v popolnoma drugi luci. Toda povzdignite se, gospod doktor, nad tolpo, posebno Se zaradi tega, ker bi s svojo odklonitvijo globoko užalili mene in mojo mamo. Sem edinček svoje mamice... rešili ste mi žirije nje... dajeva vam za naju najdražjo stvar... žal mi je le, da imamo samo en izvod te umetnine.»
«Hvala. golobček, zelo sem hvaležen, pozdravi gospo mamo, toda za Boga, tu begajo otroci, k meni prihajajo dame. No, pa naj ostane tukaj! Ni vas mogoče prepričati.*
«Sn j me tudi ni treba p'v pričevati, «se je razveselil Sašo.
«Postavite umetnino bh sem k vazi. Res mi je žal, da nima para! Kakšna Skoda! Zbogom, gospod doktor.'»
Ko je Saša odšel, je zdravnik Sc dolgo opazoval predmet, se praskal za uSesi in premišljeval: uprav gotovo, stvar ni napačna in proč vreči bi ,o bilo škoda... Toda pri sebi je ne morem imetij res, težka naloga! Kaj ko bi jo komu podaril ali odstopil v dober nameniš Tako je premišljeval in se spomnil svojega dobrega prijatelja odvetnika Uhova, katerem je bu še dolžnik za neko delo.
elmenitna ideja.')) se je razveselil zdravnik. «.Kot prijatelju bi mu bilo težko vzeti od mene denar za uslugo, zato bo kar prav, Ce mu kaj darujem Poleg lega je on še neoženjen in lahkomiseln...*
Zdravnik ni hotel zavlačevati stvari, zato se je takoj oblekel, vzel s seboj kip ter se napotil k Uhovu.
«Pozdravljen, prijatelj!* je na-
govorii odvetnika. «P' Ud sem k tebi... pi‘Sel sem. du se t’ zait a-
vzemi tole stvarco... vidiš, brate! Dragocena stvarcah)
Ko je odvetnik pogledal umetnino, je osupnil in se zahohotal na vse grlo.
«Za vraga, kaj se ljudje vsega ne izmislijo! Čudovita, dražestna stvarca! Kje vendar si iztaknil ta čarobni izdelek!*
Ko je. odvetnik izlil svojo dušo od začudenja, se je s strahom ozrl po sobi ter rekel: eToda, brate, vzemi svoje darilo nazaj! Jaz ga ne sprejmem...r> «Zakaj ne!* se je prestrašil zdravnik.
«Zato... z mano živi mati, klienti prihajajo k meni, pa tudi pred služkinjo bi se sramoval.))
«Ne, ne! Ne smeš mi odkloniti.’)) je zamahal z rokami zdravnik. «Ne bilo bi lepo od tebe da odklanjaš umetniške stvari. Glej, kakšen razmah, koliko ekspresije... Se govoriti nočem dalje o tem. Razžališ me.'»
«Da bi bilo vsaj malo zastrto, ali figova peresa...))
Zdravnik je zamahal z rokami, zapustil hitro stanovanje Uhova ter se n"pofil domov Bil je s se-ooj zadovoljen, ker se mu >e po-i- >--.;o spraviti darilo iz rok.
Po njegovem odhodu je odvetnik natančno pregledal predmet in ga otipaval na vseh koncih in krajih s prsti. Kakor prej zdravnik si je tudi on belil glavo, kaj naj napravi z njim.
eCedna sl^ar-a.'* je premišljeval. eln proč jo t reci, bi bila škoda, imeti jo pri sebi, je pa tudi nerodno. Najbolje bo. ako jo komu poklonim. Imenitna misel! Nocoj jo ponesem komiku Saški-nu, kanalja ima rad take stvari i'n ravno danes ima bene/is »
Rečeno, storjeno. Zvečer so prinesli kip skrbno zavit komiku Saškinu. Ves zvečer so igralci oblegali z garderobo komika m radovedno ogledovali darilo. Kakor da bi rezgetali konji, se je čul iz komikove garderobe smeh in šum. Ce je prišla k vratom kakšna igralka in vprašala, če sme vstopiti, ji je komik zaklical takoj iz sobe:
«Ne, ne, srček! Nisem napravljen!))
Po predstavi je komik skomigal z rameni, mahal z rokami in govoril: eK-m naj neki dam ta nestvori Imam zasebno sobo in igralke prihajajo k meni. To ni
slika in v predalček je ne rnortm
skriti.))
eProdajte jo,v mu je svetovd gledališki brivec, ko ga je dema skiral. «V predmestju žili startl ženica, ki kupuje bronaste stvaTl' Kar povprašajte po Smirn°v Vsi jo dobro poznajo.))
Komik ga je ubogal. Dva dn nc.to je sedel zdravnik Košcli*0 v svojem kabinetu, si s prš10 podpiral čelo ter premišljevat žolčnih kislinah. Nenadoma s° odprla vrata in v kabinet je nil Saša Smirnov, držal se )e nasmeh in vsa njegova podoba I žarela od sreče. V rokah je irn nekaj v časopisni papir zaviteH
«Doktor,» je spregovoril težko sopihajoč. «predstavite moje veselje.' Posrečilo se m1 ^ z mamo najti par k vašemu miznemu okrasku. Mamica M* L sva vsa srečna... Sem e^in,.v. svoje matere... Rešili ste mi ljenje...)>	.
Ves srečen se je tresel Saša Čustva hvaležnosti ter P°sW-,fl kip na mizo pred zdravnika- j je začudeno odprl usta ter nekaj spregovoriti, toda jezil1 je nenadoma odpovedal.
^-Morski dnevnik
flZKULTUHA Zfl KEDELJD
GRŠKIDON KIHOT
V DEŽELI FJORDOV
Vtisi sovjetske fizkulturnice z evropskega prvenstva v Oslu
^w°pska prvakinja v teku na
100 in an '	------- -
Povratfc, m’ Sedenova> >e P« »tlff.i * V domovino e lahko-
.Sr™-”«o*
tarnam	** *CCbtereg€l
odmor*v6”1 adila z znflnci na
"■"tvorni VlakU 3em *Iu6a1no PrU ; itd-, a rax,Jovoni dveh me-1	*•	Nehote
"iioienu
‘te sem prisluhnila Pogovoru. Naravno se
i j? f	u.. naravno se
Pro,, okoli modnih novosti. MoL: 'J0 itneI<t na glavi pretit.	u	obliki piramide,
te..nj>eva!a’ d*1 v Evropi vse j. n°sijo podobna pokrivala.
l0vkt k nat° Sem ^potovala s t<tnCo tohkoatletsko reprezen-Osio Tf1 evroI,sko prvenstvo v neki ulici me je ustavila
^rej^ ,	............
«orij„	zenska in me nago-
%kktV s/ab‘	ruščini: <sKroj vaSe
la .	io	zelo všeč. Nada bi
; Krtu,-	Moskovski kraj?
I hO,y>
foti m
i lribiiia tan> se mi je na cesti iue), j. "hlad molka v spremstvu ** Hi °rVeian!c- V dobri ruSčini
I'” opf	in-odstavil za Mlchela,
ftkdj av*til in razložil vzrok, ,Ptetnl.nie ie ustavil:	«Moj(
\^Jemki ,ta stamli o tem, ^ithd*0 ru0>ce lenske. Prva je a 50 kostanjevih las ter da 'o i.b	Zenskega, druga, da
'•d ,,e e	rdebelaske. Sedaj pa
tHiii>^epri^al^ da sta obe stavo
VSe? sem vprašala.
<Ne», je odgovoril Miohel, sstavo ste vi dobila. Pmsijn, kaj Selite ?»
eNifrsar. Izrodite jima tl dve vstopnici za «Bislet».
Radost Norvelank je bila nepopisna, V tutih dneh je bilo enako težko priti v «Bislet», kot v <s.Dinamo», kadar so na sporedu najzanimf.vejše nogometne tekme.
Kadar smo se srečali z AngleSi, so nas pozdravljali, ne da bi malo nagnili z glavo in ne da bi odprli usta: cMorning*. Odzdravili smo jim kratko: nZdravo*.
Ko pa so AngleSi videli, da dan za dnom osvajamo naslove evropskih prvakinj, so nas pričeli pozdravljati z nasmeškom na usPih: cGood morning*. Me pa smo jim odzdravile: «Dober danit.
Med športnimi reprezentancami je bil tudi pravi... general. Pravi pravcati general. General Botkaris. Ni tekel, ni skakal, n| metal kopja ne diska. Pripeljal je na evropsko prvenstvo tri grške lahkoatlete. Eden od njih je bil metaleo diska Sgllas. No, imel ji prav toliko moči, da je zasedel eno zadnjih mest. Druga dva sta bila maratonca Kiriaki-des in Ragazas (njun prihod je bil objavljen s pravo ameriško reklamo). Ostala sta daleč za sovjetskim maratoncem Punj-kom. A general je poskusil z zadnjim adutom im sklioal novinarsko konferenco. Na njej pa so ga premagali norveški novinarji z vprašanji:
«Zakaj je grška vlada razpustila sindikate In športne organizacije? Zakaj so se vršile volitve v Grčiji s podpisovanjem? Zakaj v Grčiji dnevno ubijajo napredne aktiviste?* itd.
Kako so zoprni novinarji! Vse hočejo vedeti! Le kako bi se jih človek reSilf In general Botkaris je našel izhod iz neprijetne situacije. Napihnil se je in z polnim glasom končal: «V tem trenutku ne razpolagam s točnimi
podatki. Na vprašanja vam bom odgovoril pismeno Iz Pariza.*
S tem je Botkaris zaključil novinarsko konferenco in odšel.
Malo pred našim povratkom v domovino sem si Sla ogledat poštne poslopje. Mala poštna dvorana je bila pčlna knjig, ki so jih trpali v vreče. Med poštarji sem spoznala Michela.
«Kakšne knjige sof» sem ga vprašala.
Miohel je globoko vzdihnil.
' «Ne sprašiujte, utapljamo se v njih. Pošteni ljudje vračajo knjige Knuta Hamsuna. Na stotine in stotine nam jih itošiljajo vsak dan v znak protesta in prezira, ker je sodeloval z nemškimi fašisti. Prav te dni smo bili zopet obveščeni, da je na potu transport knjig z Balkana.*
Zdi se mA, da imam tudi jaz ene,
«Za božjo voljo*. — je zastokal Micliel. «Nikar nam je ne pošljite po pošti. Rajši jo sama prinesite. Z veseljem vas bomo pozdravili! O bi j ubit e f »
ch
Hsr Gorica ločena od jugo-
 ---- —— j —a —
M	te	bo	poja-
vi n° fl0<ina potreba po zgra-solfcUe6r° sredi*ba e°n), ker an. niti Šempeter ne bo-
"Od	aempeier ne oo-
^hrJ>St°Vala gospodarskim in
«, rnim - - .
o aa‘k'tevam goričkega ‘laj0 emhepisne razmere pa he IIJreilnost glede te zgrabi JU Jlri Solkanu, proti Aj-%tjSi 6 v Rodovini je Solkan 3 Gorice, ki se v zadnjih Se;crno Pomika proti njemti
^ bsak-
*if0.	m zemljevidu se opa-
nka ravnino v obliki trikot-iQif^10(ino od Solkana (S ali :,)ena.’ tavnina je malo na-\	Sredi je skoraj prazna,
e moarn.Cmo opekarno. Ravno ssradifi novo uprav-k e tor^arsko in kulturno sre-ŠciiJlSkc'Ja okraja. Staro po-'*n t*‘ občinska last, je kra-°koli katerega lati ’co v °fice, Zrastejo poslopja nove
lt°iSlta' Do/l,enSi 16710 uPravna in e?n pa zadružna v obli-
;PoSj0'Prodajalen in skladišč-ričetik	Uai odgovarjajo vsem
f{,,° (0n mo<lerne tehnike in naj th 5r*ih °Stalim zgradbam: od %i T Poslopij bo odvisen na-°*»oj središča.
PIJEJO NAM...
Trg ima možnost krasne zveze s soško in vipavsko dolino; s to naj ga veže nova cesta ob vodovodu, južno od Lesin, dolga kake it km., ki bi prišla na ajdovsko pri Ajševici: povsem ravna in le z malimi klanci. Ob tej cesti je mogoče izkopati odvodni kanal za panovško močvirje; meril bi le kaka 2 Km. Zveza s Šempetrom in Brdi je pa odvisna od razumevanja razmejitvene komisije z-gospodarske potrebe novega goriškega okraja; če bi šla meja po Pevmici in ne po grebenu Sabotina, bi imeli krasno zvezo z Brdi preko Sentmavra in Sv. Valentina (ki jih že itak veže cesta) z novim mostom pri Solkanu. Briška cesta bi prišla na solkansko in se tod povezala z novim središčem, po ulici V go Foscolo pa s postajo. Isto velja za Šempeter; zveza je možna le, ve ostane Jugoslaviji vsaj ulica S. Gabriele z ulico Torrente, tako da bi šla meja nekako za gradom, onstran Rdeče hiše. Dru-gače bo treba graditi in kopati po kostanjevir Skem griču: kar bo stalo ogromnega dela in stroškov.
Davisov pokal
V Washingtonu je bilo v prisot nosti zastopnikov 22 držav žrebanje parov za Davisov pokal. Žrebali so I. in II. kolo; izžrebani so bili naslednji pari:
I. kolo: Svedska-Ceškoslovaška; Belgija-Luksemburg; Spanija-E-gipt; Grcija-švica.
II. kolo: Poljska-Anglija; Južna Afrika-Hoiandija; Jugoslavija Irska: Nova Zelandija-Norve-ška: Franci ja-Indija; Monaco-Danska.
Jugoslavijo bodo tudi letos zastopali v tekmovanju za Davisov pokal zna.ni teniški igralci Mitič, Punčec in Palada, k: so odpotovali v Francijo in Egipt, kjer i-grajo na mednarodnih turnirjih v Cannesu, Marseilleu, Monte Carlu, Kairu in Aleksandriji.
Vse to ljudje dobro vedo: zato se tudi sprašujejo, kalco je moglo priti do tako nesmiselne francoske vrte.
Od postaje bo možno podaljšati južno odvodno cesto gori do Streliške ulice; tako ne bo železnica ovirala prometa z novo Gorico in proti Ajdovščini, ker bo ta šel skozi železniški predor.
Okoli državnih in zadružnih zgradb, naj bi »s dal zadovoljiv razmah zasebni pobudi, predvsem ob Soči tja do nove meje; vsaj del ravninskega toka Soče je Gorici potreben iz higijenskih ozirov; ta se pa začne komaj pri Solkanu. Upati je, da bo sporazum med Italijo in Jugoslavijo odpravil vsaj del nesmislov francoske črte.
Glede industrializacije središča je potrebno, da se razvije tu tekstilna industrija za Primorsko: tkanin Jugoslavija zelo potrebuje; Gorica pa ima tudi dobro zvezo s Trstom za dobavo surovin (bombaža, itd.). Sijajen uspeh bo v Gorici imela lesna industrija (trgovina z Italijo) ter sadjarska z briškim sadjem (notranja trgovina).
Rožna dolina in Šempeter ostaneta bolj osamljena in mirna: tu je mogoče zgraditi bolnice, zdravilišča, itd.
Dela bo za vse dovolj.
Dr. ZDRAVKO JELINČIČ
ŠPORTNI
Svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju za tenske v Dra-menu prj Oslu je osvojila Nor-veZanka Cbristianissen, Na drugo mesto se je plasirala Norveban-ka Margit CJuisland.
Svetovni boksarski prvak mušje skupine Jacki e Paterson je v Manchestru osvojil tudi prvenstvo bantam skupine. Premagal je Angleža Jotah,- Kinga v 7. kolu s knock-outom.
Češkoslovaška nogometna enaj-storica c S K Pieštany» je na Svojem gostovanju po Severni Afriki premagala v Alžirju «AF Liga* z 2:1, mestno reprezentanco pa s 3:1.
‘Reprezentantivni dvoboj v prosti rokoborbi med Francijo in Švedsko se je v Parizu končal z zmago Švedske 7:1.
Češkoslovaško boksarsko društvo «Praga» je na gestovanjupo Švedskem doseglo reodločen rezultat 8:8 proti mestni reprezentanci Malmoja.
EVDOK1JA VASUJEVA
Krma in stročnice
Znameniti francoski filozof je nekoč rekel: «Jaz ti omenjam vedno iste stvari, zato ker delaš vedno enako in dokler ne spremeniš svojih nazorov, ti bom poudarjal vedno iste stvari«. V našem časopisju je bilo že večkrat govora o krmi in o prehrani živine, toda problem prehrane naše živine je tako pereč, da ni nikdar odveč a njem razpravljati.
Živinoreja je osnova naprednemu gospodarstvu in napredek živinoreje je tesno povezan s prehrano živine. Brez dobre krme ni mogoč razvoj živinoreje, zato je potrebno, da storimo vse, kar je v naših močeh za rešitey tega problema.
Probleme krme v naših krajih je tesno povezan s pridelkom sena na travnikih. Ce nas izda seno, je takoj vse pokonci. V resnici je glavna krma za našo živino seno na travnikih, toda primanjkljaj sena lahko nadoknadimo na drugi način. Naši kmetje še ne upoštevajo kisanja krme (ensi-laže), umetnih travnikov s travnimi mešanicami, posebno pa se polaga premalo važnosti stročnicam, detelji in lucerni.
Detelja in lucerna sta krmilni rastlini prvovrstne kakovosti. Vsak nas kmet dobro pozna njihovo hranilno vrednost. Uspevajo povsod in, kar je najbolj važno, obe, posebno lucerna, sta prilično odporni proti suši. Lucerna seže s svojimi koreninami globoko v nižje sloje zemlje in izkorišča vlago in druge hranilne snovi, ki
%'JPi
Slavni ruski učenjak Mičurin, oče znanosti o križanju in vzreji novih vrst rastlin
bi sicer ostale neizkoriščene. Z druge strani pa detelja in lucerna obogati zemljo z dragoceno hranilno snovjo, dušikom. Vsaka kulturna rastlina, ki pride na njivo, kjer je poprej rastla ena teh
krmilnih rastlin, dobro izkoristi še ostale zaloge dušika, ki so jo zemlji preskrbele stročnice.
Travniška detelja (rdeča detelja — trifolium pratense, trifoj) je dveletna rastlina. Seže v dobri zemlji s svojimi koren:nami do en meter globoko. Zelo dobro uspeva v rahld sveži zemlji, toda tudi v suhi. Seje se v mesecu marcu, v višjih predelih tudi v aprilu. Ker smo zaradi deževnega vremena to leto v delu zaostali, Jo lahko sejemo tudi pozneje.
Deteljo sejemo na pravočasno, globoko preorano zemljo, sejemo pa jo tudi med posejano žito (ozimine), med jtamen in oves pa spomladi. Ne izplača se gojiti je več kot dve leti na istem zemljišču. Gnojimo ji pred setvijo s hlevskim gnojem. Od umetnih gnojil se zelo dobro obnese gnojenje s superfosfatom (3 stote na 1 ha). Na 1000 nč* porabimo 2-8 kg semena. Po setvi se seme z lahkim branjanjem za-brana. Prvo leto dobimo manjši pridelek, drugo leto pa lahko pridelamo od 50 do 100 stotov krme, kar zavisi od podnebja, obdelave zemlje in gnojenja.
Od drugih vrst detelje je vredno omeniti inkarnatko (trifolium incarnatum), enoletno deteljo, ki pride v poštev zaradi zgodnje dozorelosti tudi za prehrano prašičev. Seje se jeseni med ozimino.
Lucerna (medicago sativa - er-ba spagna) je Izvrstna za krmo ter je "bolj zgodnja kot detelja. Ni tako nevarna živini (napenjanje), četudi jo pokladamo svežo. Uspeva dobro na vsem STO ju. Ne ljubi kislih in težkih zelišč, kjer primanjkuje apna. V težki zemlji pridemo do dobrih pridelkov s peskanjem zemlje. Glede setve veljajo ista navodila kot za deteljo.
Dr. FRAN JURI ŠE VIC
Pogozdovanje v URI
V okviru kampanje za pogozdovanje Slavonije in Baranje, ki se Je pričela pretekli teden, je ljudstvo okraja Županja že prvi teden posadilo preko 200.000 hrastovih, jesenovih in gabrovih sadik. V tem okraju so uredili dve drevesnici, kjer bodo gojili tudi kanadski topol, ki v teh krajih dobro uspeva.
VEČLETNA PŠENICA
Sovjetski učenjak Nikolaj Oioin je znan po vsem svetu prav zaradi tega, ker mu je uspelo vzgojiti takozvano večletno pšenico. Kaj je napravil N, Cicinf Pirika spada v vrsto večletnih trav. Iz korenik pirike skiljejo t>sako leto nadzemeljske mladike trav. Na teh mladikah zraste tudi do deset tisoč semen pirike. Penka je torej plodna rastlina. Pirika zaduši na poljih vse druge rastline. NaH kmetje to zelo dobro vedo, ter jo ne marajo, ker pirika zatre na njivi vse rastlinstvo. Piriki ne Škodi niti suša, niti mraz in niti razne rastlinske bolezni. Pšenica je pa občutljiva za sušo, zimo in nalezljive bolezni. Obe rastlini pa spadata v družino trav. To pomeni, da sta sorodni in da je med njima mogoče križanje; Križanje imenujemo postopek, ko v času ovetenja posujemo prah pšeničnega sveta na cvet pirike ali pa obratno. Ker sta rastlinil sorodni, sprejmeta prah in se tako oplodita. Po oploditvi dozori seme. To seme ni več niti pšenioa, niti pirika, temveč nova rastlina, ki vsebuje lastnosti pšenllce in. pirike.
To je napravil Cioin, toda ne
v enem dnevu, temveč po dolgih letih. Ker v praksi ne vemo, katere lastnosti se bodo edruZfle, ali samo dobre, ali dobre in slabe, ali pa samo slabe, se mora križanje izvršiti na sto tisočih pri merkov rastlin, dokler seme križanja ne doseže onih lastnosti, katere smo želeli doseči.
To seme nove pšenice je zasejal Cicin in v jeseni požel. Toda iz korenik (ki pri pšenici propada na strnišču) je drugega leta zraslo novo stebeloe, na katerem je zraslo klasje. To se dogaja Se dve leti. Zato jo imenujemo večletno. Koliko oranja in sejanja je s tem prihranjeno! Klas večletne pšeni-oe ima do 80 zrnc, a navadne samo do SO. V enem letu je prva žetev žito, a druga seno, na jugu sta pa obe žetvi žito. Slama te pšenice je zelo dobra krma za živino. Ima goste korenike ter uničuje vse vrste plevela in zaradi tega pletev ni potrebna.
Prav zaradi tega je imelo gospodarstvo i» znanost Sovjetske zveze ogromno korist, ko so pri delali seme te pšenice v velikih količinah za ogromna sovjetska polja.
, nivo«
UyOZNI IN IZVOZNI ZAVOD
X o. j.
Ir,
TRST
UL. CICERONE 8
TELEFON 56-68 - 29-306
Nemo na debelo z vsakovrstnim blagom
et|e! 'Vrtnar]!!
ie ne veste?
* nahaja v TRSTU vaSa KMETIJSKA ZADRUGA,
kn ^ avoJ sedež v ulloi MERCADANTE 4 (takOj za kei‘8arn° Steka), da dobite tam po zmernih cenah vse potrebujeta v kmetijstvu, de vas zadruga brani koj., navijanjem cen v svobodni trgovini, da je vaša ln dolžnost, obrniti se za nakup vseh kmetijskih tr«b«i„ na naslov:
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga
Tj,	Z-	Z	O.	J.
18L UL. C. MEKCADANTE ST. 4 — TELEF. 88-19
EMAJLIRANA POSODA, popust od 15 do 40%.
BOGATA IZBIRA POSODE iz
aluminija in emajla. Pleksigras, varnostno steklo in luksuzni predmeti.
ZDRAVSTVENI PREDMETI, EMAJLIRANI ŠTEDILNIKI.
POTREBŠČINE, železni predmeti, lopate, krampi, grablje, vile, črna in pocinkana žica, žeblji, pločevina itd-
BAKRENE VZMETI IN PLATNO ZA POSTELJE, ŽEBLJI ZA ČEVLJARJE
MIZARSKI KLEJ ZA TOPLO IN MRZLO LIMANJE.
Prispela bo nova pošiljka KOS «ORIGINAL MERKUR«.
INTRA
Trst, ul. Roma 22 - tel. 8543
olivetii
Na Vašo razpolago je popolna tehnična organizacija za pregled, popravila in obnovitev raznih pisalnih, računskih in knjigovodskih strojev.
PODRUŽNICA V TRSTU
URADI - Piazza della Bors«, I! • Telefon 5096 TRGOVINA - Piezze della Borje, 13 • Tel. 6200
Vse za kmetovalca!
Fri tvrdki
EOVM FURLAN
TRST
[Il.HlilanulU, ti:l.516U
dobit® krmila za Zivino-Zi-	"’	‘
ta-umetna gnojila-2veplo-mo-	•»/tj
dro galfco-stroje za obdelavo ^ N*.** * zemlje-orodje-vsakovretna se- .*•
mena, itd.	'J
z sbniatnem: popuarroM ZA RAZPRODAJALCH1
V&seže. vemconočm phaJmike.
J
Vesele in prijetne velikonočne praznike zeli svojim odjemalcem in prijateljem
MESARSKA ZADRUGA
za Trst in okolico
Prav prijetne velikonočne praznike Želi svojim odjemalcem
trgovina čevljev «prt Sv. Krišpinn»
GORICA
R&Stol 85
Vesele velikonočne praznike želi svojim odjemalcem
IVANKA VIZI Al
tobakama in prodaja časopisov ter pisarniških potrebščin GORICA	Viale	XXIV	Maggio	20
Vesele velikonočne praznike želi svojim odjemalcem
C0TAR ANDREJ
trgovina čevljev
GORICA
RaStel 84
Vesele velikonočne praznike želi cenj. odjemalcem
URŠIČ BENJAMIN MIHO
trgovina čevljev GORICA	Raštel	80
Vesele in prijetne velikonočne praznike želi cenj. odjemalcem
JOŠKO BANDELJ
cvetličar
GORICA
na Travnika 6
Vesele velikonočne praznike želi svojim gostom	fe.
ZORA V/I0A
gostilna «pri Čubeju*
GORICA	ul.	Duca	d’Aosta
Vesele velikonočne praznike vošči
«m0ZADRUGA»
GORICA
ul. RandacdOtlS, tel. 276
Vesele velikonočne praznike želi svojim gostom	^
gostilna „PRI VIKTORIJI«
GORICA	Riva	Castello	10
Vesele velikonočne praznike praznike želi stavbno podjetje
ERNEST MAREC
GORICA
ul. RJstori 7
Vesele in prijetne velikonočne praznike želi
anton Černigoj
GORICA
strojno mizarstvo
ul. Duca d'Aosta 30
Vesele velikonočne praznike želi
JOSIP ŠTRUKELJ
mehanična delavnica
GORICA
ul. Formica 46
Vesele velikonočne praznike želi tvrdka
ELIJA EUR
trgovina jestvin, kolonialnega blaga, likerjev, itd.
GORICA
Stolni trg in Corso Verdi
Vestlo VeHkonoč želi vsem svojin* odjemalcem
CIRIL BIUIHAIA
trgovina koles in šivalnih strojev
GORICA
na Sempetrski cesti
V
I i » >	»%
PHASlflK
Vesele in prijetne praznike želi svojim gostem
SAivr.iiv .iosip
gostilna «pri Bujcu*
TRST
S. Giacomo in Monte 18
Vesele velikonočne praznike želi svojim odjemalcem in prijateljem
i/nnnpii/EC rudi
trgovina jestvin
TRST
ul. Commerciale
Vesele velikonočne praznike želi svojim odjemalcem
STARC FRANC
trgovina sadja in zelenjave
TRST
ul. Rismondo 1
Vesele velikonočne praznike želi svojim gostom
SAHAR ORESTE
gostilna
TRST
ul. Valdirivo 18
Vesele velikonočne ke želi svojim oenj. oijC^ cem in gostom
FR IN VIKTOR
trgovina in gostilna
TRST, ul. Marka 47
Vesele velikonočna praznike želi svojim odjemalcem
CERliOLl MARIU
BIJ F F E T
TRST,
ul. Torrebianca 32
Vesele velikonočne praznike zeli svojim odjemalcem
DIMiAN VIKTOR
trgovina jestvin
TRST
Čampo 5. Giacomo 3
Vesele velikonočne praznike želi
Hotel «P0ŠTH»
TRST
Trg. Oberdan
Srečne in vesele velikonočne prazniku želi svojim odjemalcem in prijateljem
P. PAl/EL ČEPAR
modna trgovina
TRST
ul. Udine
36
Vesele praznike želi svojim odjemalcem
KRESEVlfi MATIJA
prodaja kuriva
TRST, ul. Campanelle 26
Vesele in prijetne velikonočne praznike želi svojim cenj. odjemalcem in prijateljem
MARCEL NADLISER (NADAH)
trgovina jestvin TRST	Ul.	Giuliani	13
Vesele in zadovoljne praznike želi svojtm odjemalcem
MILOl/NIK ANDREJ
trgovina jestvin
TRST
ul. Udine 27
Zadovoljne in vesele praz mke želi svojim odjemalcem
CORETTI LEOPOLD
trgovina jestvin
TRST ul. Costalunga 2
Vesele praznike želi svojim odjemalcem
CESAR JOSIP
trgovina jestvin
TRST
ulica Molino a Vento 120
Vesele velikonočne praznike želi
Tvrdka VATOVEC, nasi.
TRST
ul. Torrebianca
Vesele velikonočne praznike telita svojim cenj, gostom in prijateljem
Miroslava in Ernest Žerial
gostilna-bar «Pri belem konjičku*
SKEDENJ
Vesele velikonočne praznike Zeli svojim odjemalcem
FONDA JOSIP
trgovina z zelenjavo
TRST ul. S. Cilino 52
Vesele velikonočne praznike želi svojim gostom in prijateljem
Alma in Renato Ghirardi
gostilna «Suman»
SKEDENJ, ul. Servola
*
Vesele velikonočne praznike zeli svojim odjemalcem
F0RNAZAR0
mlekarna
SKEDENJ 96
Vesele velikonočne praznike želi
ZADIUKiA PRODAJALCEV AIHTEKOČIH liORILAIIH SMIVI
TRST
ul. Mazzini 6
Vesele velikonočne praznike želi svojim cenj. odjemalcem
Ind. Chem.
L. IA/A0NER ti Com.
Vesele velikonočne praznike zeli svojim odjemalcem
miliL
mesnica
i
i BARKO VIJE 1
Vesele velikonočne praznike zeU svojim odjemalcem
brajkoviT; ii/an
ogljar
TRST, ul. S. Lazzaro 21
Vesele velikonočne praznike ZeU svojim cenj. gostom in prijateljem
SUDAN IVIIIIIID
gostilna na «Višavi»
TRST
Sv. Ivan
TRST
ul. F. Severo 29, tel. 51-34
Vesele velikonočne praznike želi svojem odjemaloem
ZAFRED MADID
pekarna
TRST, Trg Belvedere 2
Vesele velikonočne praznike želi svojim odjemalcem
ŠKRINJAR JOSIP
trgovina jestvin
SKEDENJ, FaliSka 91
Vesele velikonočne praznike želi svojtm oenj. odjemaloem
DIDOVEC RUDI
trgovina jestvin
TRST, ul. Genova 13
Zadovoljne praznike želi svojim odjemalcem
RIRARIC IVAN
zaloga oglja in drv
TRST
ul. Crispi 14, tel. 93-502
Vesele velikonočne praznike želi svojim gostom in prijateljem
FERLUGA NINI
gostilničar
TRST
ul. Valdirivo 32
Vesele velikonočne pri
■oz*'*
želi svojim odjemalcem >
KERZI MARIO
TRST, Strada del
Prioli’
Vesele velikonočne praznike želi
(ilOACIIINO ŠTERN
trgovec
TRST
ul. Crispi
Vesele velikonočne praznike zeli svojem odjemalcem
KI.IIN JOSIP
trgovina jestvin
TRST ul. dellTstria 9
Vesele velikonočne praznike želita svojim odjemalcem
ŠČUKA in ŠUŠMEL
mlekarna
TRST
ul. Giulia 1
Vesele velikonočne praznike želi svojtm strankam in prijateljem
MOZETIČ
krojaštvo za dame in gospode
TRST, Trg Garibaldi 11 tel. 90280
Vesele in prijetne
nočne praznike želi odjemalcem in prijatelj
MISLEJ JOŠKO
trgovina jestvin
TRST ul. Piccardi Tel. 90466
Vesele in prijetne velikonočne praznike želi svojim gostom in prijateljem dobre kapljice
Restavracija - Rar
TRST
Riva Nazario Sauro 12
Vesele velikonočne praznike ieli
mirodilnica
SchiiiniKr Teodor
BARKOVLJE ul. Cerreto 2, tel. 64-61
Vesele velikonočne praznike želi
PUHAM HIV
mlekarna «Hrusica»
TRST
ul. Valdirivo.
Vesele velikonočne praznike 2el\ svojim odjemalcem
SANCIN AI.RIN
mirodilnica
SKEDENJ 106
Vesele velikonočne praznike zeli svojim odjemalcem
ŽIVEC ALOJZIJ
krojač
SKEDENJ 156
Vesele velikonočne praznike zeli svojim odjemalcem
'k
RENKO ALOJZIJA
gostilna
SKEDENJ, Sancini 157
Vesele velikonočne praznike želi svojim gostom
gostilna „MAKS“
TRST
ul. Crispi
Zadovoljne praznike svojim odjemalcem
REBULA LOVRE^
pekama
TRST
ul. C«*
Vesele velikonočne praznike želi svojim odjemalcem
GRUDEN EDVARD
trgovina jestvin
NARRE2INA
Vesele velikonočne praznike zeli svojim odjemalcem
1'IINnfl JIIKIIMNA
trgovina mesnih izdelkov
SKEDENJ 309
Vesele velikonočne praznike
želi svojem odjemalcem
PRELOG .IOSIP
trgovina jestvin
TRST ul. dellTstria 31
Vesele velikonočne praznike želi svojim odjemalcem in zadružnikom
ZADRUZNI KONZORCIJ TRGOVCEV Z ŽIVILI ZA TRST IN OKOLICO
konzorcij z o. j.
TRST ul. Torre Bianca 27a
Vesele velikonočne praznike Zeli »vOjim odjemalcem
RRAJNIC MARIO
TRST, ulica Rojano 8
Vesele velikonočne praznike želi cenj-odjemalcem
Kfi
ho
«3
oh
So;
bo
RENČI V.
»o
TRST
<j
Rojan
Vesele velikonočne praznike Zeli svojim cenj. odjemaloem
«F0DI!RAMI»
A. Pertot
TRST, ul. Ginnastica 22
Vesele velikonočna praznika zali svojim nanj.
odjemalcem
Tlirlll.il lililt/li
TRST
Trg. Sv. Ivan - tel. 50-19
Obenem Vam nudi bogato izbiro kuhinjske posode v emajlu m aluminiju,
porcelan, jedilni piibor v alpaku ter razne predmete, pripravne za darilo
Vesele velikonočne praznike Zeli svojim odjemalcem
RAVBAR JOSIP
trgovina jestvin
TRST, ul. Campanelle 28
Vesdle velikonočne Pr<
■a/
želi svojem odjcmaloef1
IM!lil.lili FR^
trgovina jestvi11
TRST
Čampo S. GiacoTi10
■(t*
Vesele velikonočne P'
želi svojim oenj. odle
ir. A«
IIII.I NIIIVIi:
trgovina jestv’rl TRST, ul. Settefo^^i J;
Vesele velikonočne praznike želi svojim odjemalce,1t
SANCIN SREČKO
trgovina jestvin
SKEDENJ, Panebianco 54