ftt. 103. V Gorici, v sredo dne 30. decembra 1903 Tečaj KHflll. Ishaja trikrat m teden v Jestita Iidanjlh, in sioer: mk torek, eetrtek m sobote, ajatranje li* da»Je opoldne, veierae iiteaj« pa ob 3. uri po- •Mjldne, in stane s uredniškimi Izrednimi prilogami jr s ,Kažipotom* ob novem leta vred po poŠti pre-mana ali v Gorici na dom po&iijana: Tae leto ....... t3 K 10 h. ali «ld. 6 60 pol leta .... - ... 6 ,60 , , . 3-30 Setrt leta.......3 . 40 . , , 1-7» Posamične številke stanejo tO vin. j Od 23. julija 1902. do preklica ishaja ob andaj^« ni sobotah ob 11 ari dopoludne. , Jfarocmno sprejema upravniStvo v Gosposki ulio Stv. It v Gorioi t iGoriški Tiskarni t A. OabrŠSek vsak dan od 8. are zjatraj do 6. sveder; ob nedeljah pa od 9. do 13. are. Na »»reeila kres iepeslaae a*r«jnl«!» ie ne astram«. Oflaal ta paaiaaica ae radunijo po pctit-mtah oe tiskane '.-krat 8 if., 2*krac 7 kr., 3-krat 6 kr. vstka ' vrata. Večkrat po pogodbi. — Ye*je črke po prostora. — Reklame in spisi v uredniškem dela 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost-_________ _____________________________ \fe zs omiko, svobodo in napredek U Dr. K Lavr* Uredništvo se nahaja v Gosposki uHoi K. 7 v "Gorioi v I. nadstr! Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do .12. dbpoiudne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 18. dop, OpravriistVo s s nahaja v Gosposki ulici 5L 11. NaroJnlno In oglase je plaeatl loco Norica, Doplai d..J se pošiljajo le uredništva. NaroCnina, reklamacije in drage re8i, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiliajo le apravnistvu. »PBIMOREC« {shaja neodvisno od «So6e» vsak petek in stane vse leto. 3 K 20 h aligld. 1-60. cSoca« in «Primoreo» se prodajata v Goriot v to-bakami 8ohwars v Šolski ulioi !u Jellersits v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami Lavrenfiid na trgu della Casenna. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljav«c) tiska in sal. \ Vabilo na naročbo. j »Soča* bo izhajala tudi v prihodnjem letu redno po dv-krat na teden s prilogami. Irhu rednih prilog dobil naročniki brez- tačno le: 1 1. Kažipot po Goriškem, i t. Ktfipot po L. ubljani, B, Vozni redi železnic, parobrodov in polt. Cena ostane dosedanja. .Soča* je in ostane boriteljica za načela in program narodno - napredne stranke. Klerikalci ae zaganjajo v „Sočo" in njenega lastnika a čedalje večjo srditostjo, in čimbolj se bližamo novemu letu, toliko be§-»ejli ao. Naravno! ,Soča» jt najtrdnejši jez proti klerikalnemu poplavju, klerikalni samo* vladi na Goriškem. Zlomiti, uničiti nal odpor, f prva skrb klerikalcev, vse drugo bi slo lahko. » Toda mi vstrajamo. Vabimo pa v avoj krog vse svobodomiselne, napredne rojake, kt se ne strašijc klerikalnega terorizma. »Soča* in .Primorec* sta jim vedno na razpolago v obrambo proti klerikalni predrznosti. Vsi svobodoljubni življi s »Sočo* in »Primorcem* na čelu so močni dovolj, da polagoma zmagajo nasprotnika, ki teli narodu našemu le hlapčevstvo ultramontanskemu brezdomovinstvu. Overjeni smo, da se naše vrste v novem letu zopet pomnoM. Vsem dosedanjim in novim sobojevnikom kličemo: Srečno in veselo novo leto! Kaj pa naš deželni zbor? Vselej, ko so se sklicevali deželni zbori v drugih kronovinah, smo pričakovali, da bo sklican tudi naš goriški deželni zbor — ali vselej smo čakali zaman. Ko smo pa tam jeseni čitali po laikih listih, da goriški deželni zbor ne bode sklic m, ker se je baje sporočilo vladi od strani deželnega odbora, da ni prave potrebe za sklicanje, smo se udali končno tolažbi, da bo nal deželni zbor sklican vsaj o božičnih praznikih; saj je znano, da je nal deželni zbor tako rad zboroval okoli božičnih praznikov «n okoli novega leta. Ali letos tega ni bilo, in kakor Cujemo, »al deželni zbor bržčas ne bo sklican tje do spomladi. Tako utegnemo ostati brez deželnega zbora nad dobro leto. Kaj je vzrok temu ? Ali ni potreba, da se spravi o pravem Času pod atreho proračun za prihodnje leto, ali so naše deželne finance tako sijajne, da ne potrebujejo pobližjega razmotrivanja, ali so cesto in vode ^o naši deželi tako uzornu urejene, da ne potrebujejo za nje prispevkov, aH je nal kmetovalec na tako dobrih nogah, da mu je vseeno, če zboruje deželni zbor ali ne, ali je učiteljstvo povsem zadovoljno s svojim stanjem, da, ali se cedita med in mleko po naših dolinah in go;ah, da ne potrebujemo deželnega zbora F O ne, nič takega ni, pač pa je prav obratno. Ne bomo razkladali na dolgo in široko, kako je, ker vsi dobro vemo, da je neznosno, da je tako, da se Bog usmili. Če kje v kateri deželi, tedaj bi moral prav v naši zborovati deželni zbor pogo-stoma. V deželnem zboru bi se morala osredotočiti skrb za celo deželo, in iz deželnega zbora in odnora bi se morale voditi akcije, po katerih bi se s pomočjo vlade storilo kaj za našo ubogo deželo. Toda tega ni, tega noče dr. Pajer. On in ž njim kolikor toliko laški poslanci stojijo na tem stališču, da naj se rešujejo v deželnem zboru le take reči, katere prav že morajo biti sprejete in potrjene od deželnega zbora, tam na; se cuje sploh le to, kar Že prav mora biti. ali vse drugo treba zadi »iti. Dejstvo je, da znajo Lah; |!0^\>i'zven deželnega zbora izborno skrbeti z^eg0 ter dosezati pripomočke od strani vlade -si- toliko večje, in toliko lažje, ker izven deželnega zbora stojijo sami proti njej, dočim se je treba v njem že kolikor toliko ozirati tudi na Slovence. Čemu torej potem deželni zbor ? i Deželni glavar ne ljubi interpelacij, predlogov, dolgega in širokega debatiranja, on ljubi le, da more kar na kratko konstatirati točko za točko, da je sprejeta ali odvrnjena, kakor mu stoji prav, potem pa da hitro z lepimi frazami zaključi deželni zbor. V zadnjih zasedanjih našega deželnega zbora pa je precej ropotalo, se iskrilo, plameni so švigali in iskre so se kresale, da je bilo kaj, kar je bilo znamenje, da bi se utegnil počasi pretvoriti naš deželni zbor iz karikature v pravo parlamentarno zbornico. Potrebe, nujne potrebe, dnevna vprašanja trkajo z vso silo na vrata — ali teh vrat se bojijo odpreti. V naši deželni hiši prevladuje po eni strani zvitost in delovanje izven deželnega zbora, kar je všeč tudi vladi, ki protežtra polovičarstvo na celi črti, po drugi strani pa reakcija in malobrižnost, tako da naprednejši življi, oni življi, ki bi z zdravim razumom in pametno besedo spravljali na dnevni red vse, kar pritiče naši deželi, ter pomagali, ostajejo v ozadju ter ne morejo proutuli ti.) usie veljave, ki bi bila blagro-n- sna na vse strani.... Bojijo se odpreti vrata, ker skozi nje bi prihrulo na dan toliko in takih reCij, da bi se prestrašili. Z zavlačevanjem hočejo udušiti to in ono, od dneva do dneva odlašajo, čeprav morajo biti prepričani, da ne morejo odložiti. Enkrat mora počiti, in naš deželni zbor mora postati res — deželni zbor. Deželni glavar stiska vse, kar spada v območje deželnega odbora, vedno bolj in bolj v urade. Dobro plačani uradniki naj rešujejo pod njegovim vodstvom vse agende deželne hiše, odbor in zbor naj bosta tu le za to, da mu potrdita in sprejmeta kar on hoče. Lihom je po večini koncem konca vseeno, ker je za nje skrbljeno, kakor znano, vsestransko, ali drugače pa je to za Slovence, če bo hodil deželni glavar po teh potih, na katera je krenil po zadnjih volitvah, tedaj bo za nas vedno slabše. Ako ne bo delovanja deželnega zbora, tudi ne Vj b\ nič drugega. Saj je znano, kako radi se sklicujejo po raznih c. kr. pisarnah na deželni zbor, kadar treba pomagati kmetu! In tedaj ga ni bilo že eno leto, pa ga tudi le no bo bržčas le nekaj mesecev ne. Tisti možje, katere to poslali nafii po-litikujoči duhovniki v deželni zbor ter tvorijo tam večino na naši strani in možko sedijo v deželnem odboru, se pa tudi ne brigajo za to, da bi bil sklican deželni zbor. Čemu pa P Tistim, ki so jih izvolili, se po farovžib dobro godi, ti ne potrebujejo deželnega zbora, ljudstvo, kmet, pa Je postranska stvari T* je le — .Stimmvieh* 1 Tako vidimo dve struji, ki nista prav nič uneti za deželni zbor, zato je umevno, da ga ne bo, in gotovo je, da, dokler ostane Pajer na krmilu ter bo nal deželni zbor tako sestavljen, kakor je zdaj, ne pridemo do kakega parlamentarnega delovanja v de-žetni zbornici, ...arveC ostane le nadalje karikatura, polrjevalnica potrebnih računov in zavod za oskrbo revežev. Pa kaj: Kaj niso poskrbeli, dn se sezida n. pr. norišnica, potrebna, deželi, in kaj n. pr. niso ustanovili hipotečne banke? O, so so, aH tako, da bo norišnica .nesla" le Gorici, tista banka pa ne pomaga kmetu nič ali malo — nepotrebne troške je imel pa že marsikdo radi nje. — N6, ali sedaj počivajo na lavorikah in deželni zbor spi spanje pravičnega....... Kako dolgo pojde tako naprej? Tako dolgo, dokler se bodo volili poslanci v fa-rovžih in v cerkvi. Kadar tega ne bo, bo pa drugače. Da bi le ne bilo prepozno za našega kmeta! Dopisi. Vipavsko, dne 26. decembra 1903. •—, Dalekosežnega pomena je razgnani shod, ki. se je imel vršiti 13. t. m. pri Rebku. .Živio*-časi so prešli, in ljudstvo se ne pu*ti ve"č samo za not voditi od izvestnih ljudij, ampak zahteva dela, resnega dela in možatega nastopa, česar pa naši sedanji poslanci večinoma ne vrše. Mora se reči, da na shod Trije mušketirji, Napisni AIexan'Artugnan so mu vrže okoli vratu in ga prične nežno poljubljati. Ko ga hoče nato odvesti iz tega j vlažnega bivališča, opazi, da se Athos opoteka. j »Ali si ranjen?« mu pravi. i »Jaz? Niti najmanj. Pijan sem, kakor toča, in nikdar Še ni vporabljal človek za to, da se vpijam, boljših sredstev kakor jaz. Pri živem Bogu* gospod krčmar, jaz za svojo osebo sem izpil vsaj stoinpetdeset steklenic vina.* »UsmUjenje!« zakliče krčmar. »Ge je pil sluga sam pol toliko, kakor njegov gospodar, sem uničen.« »Griraand je sluga iz dobre hiše, ki bi si ne dovolil, uživati iste vrste kakor jaz; pil je iz soda. Vraga, zdi se mi, da je pozabil zapreti pipo. Čujte, kako curlja!« D'Artagnan se glasno zasmeje, dočim obide krčmarja mrzla groznica. Istočasno s svojim gospodom je prišel za njim Grimand, z mušketo na rami in s tresočo se glavo, kakor pijani satiri na Bubensovih slikah. Spredaj in zadaj je bil prevlečen z mastno tekočino, in krčmar je spoznal takoj, da je to njegovo najboljše olivno olje. Šli so skozi veliko dvorano in sedli v najboljšo sobo, katero je zasedel d*Artagnan z vso odločnostjo. Med tem sta pohitela krčmar in njegova žena s svetilkami v klet, ki jima je bila zaprta tako dolgo in kjer ju je pričakoval tako strašen prizor. Onstran utrdeb, katere jo prodrl Athos, da jih je mogel prekoračiti, in ki so bile sestavljene iz butar, brun in praznih vinskih sodov, nakopičenih po vseh pravilih bojne umetnosti, je biJo videti tuintam v lužah olja in vina, kosti snedenih pleč, dočim je bil ves levi kot kleti napolnjen z razbitimi steklenicami in je izgubil jeden izmed sodov skozi odprto pipo ravno poslednjo kapljo krvi. Slika opustošenja in smrti, kakor pravi pesnik starega veka, je vladala kakoi* na bojnem polju. Izmed petdeset klobas, ki so visele prej v kleti, jih je ostalo komaj deset. -^ Vpitje krčmarja in njegove žene je piodrlo skozi obok kleti, tako da je ganilo celo d'Artagnana. Athos ni niti obrnil glave. Toda bolesti je sledila besnost. Krčmar se je oborožil z ražnjem in pridivjal v svojem obupu v sobo, v kateri sta sedela prijatelja. »Vina sem!« pravi Athos, ko zapazi krčmarja. »Vina,* zakriči krčmar ves iz sebe, »vina! Saj ste ga izpili več nego za sto pištol; jaz sem uničen, izgubljen Človek!« »Bah!« odvrne Athos. »Najiva žeja je bila vedno jednaka. »Če bi vam bilo vsaj dosti, da ste pili; toda razbili ste mi še vse steklenice.« »Pahnili ste me v kup, ki se je podrl. To je vaša krivda.* »Vse moje olje je izgubljeno!« * Olje je najboljši balzam za rane; zato si je moral ubogi Athos mazati in drgniti ž njim ?se, katere je dobil.« »Vse moje klobase so načete!« . »V kleti jo neizmerno mnogo podgan.« »Vse to mi poplačate!« klikne razjarjeni krčmar. je prišel cvet naših mož iz okolice v nepričakovanem števila in so jasno pokazali, da ne gre več, da bi bilo samo ljudstvo poslancem po pasje vdano, temveč morajo biti tudi poslanci ljudstva in za ljudstvo. Vsakdo si mora zaslužiti ugled in spoštovanje. Delo je, ki moža hvali 1 Ako pa pregledamo nase poslance, vidimo, da niso za delo. Kajti kot koristno delo vendar ne Štejemo, ako so glasovali proti Strekljevemu predlogu za podporo 60.000 E za brezobrestna posojila in se tudi ne ganejo, da bi se sedaj vsaj ista malenkostna enkrat razdelila. Glasovali so' dalje ogromno svoto za furlansko blato, a potrebe vravnave naSe Vipave ne vidijo, razun ko se bližajo volitve: Izda se v prilog Gorici ogromna svota za norišnico; mnogo stane in nič ne bo koristil Slovencem v deželi hipotečni zavod, kjer so po vrhu le skoro same Lahe postavili za uradnike. Trobijo venomer o nžitnini, s katero bi radi navalili stroške deželi. Podporo (5000 K) so dalje dovolili kmetijskemu društvu v Gorici, «*ero je nam Slovencem le v Škodo in srako. Puste mirno, da Lahi z vsem in povsod gospodarijo in celo pri volitvah iSčrjo pri njih pomoč, (Se celo dr. Gregorčič bi ne bil drž. poslanec, ako ga niso Lahi volili.) Pravi poslanci prihajajo vedno med ljudstvo, I zlasti pa ko so uirae in nesreče, da se o vsem prepričajo in potem dalje poročajo, i Lahi so tako storili ob zadnji povodnji v Furlaniji, naši pa se ne ganejo, če nam tudi vse slana, toča in druge nezgode odnesejo I Za potrebo in z dobrim namenom j!h ni nikoli med ljudstvo. Zato pa imamo vse tako v redu! Zvišali so si pač plače in si postavili Se plačane pomožne uradnike, d* so sami bolj komod. Niso pa prasali ljudstva, kaj k temu poreče, in niso mislili, da je dežela uboga.,-,.. (Poslanec Berbuč je rekel na shodu pri Rebku, da vsled tega zvišanja pride prav malo na posameznega davkoplačevalca — a njemu pride vendar le prav in veliko....). Se mnogo, mnogo bi se dalo našim poslancem očitati, tako da slednjič bi morali pošteno reči: naši poslanci ne samo nič ne koristijo, ampak prav veliko Škodijo, in bi bilo bolje, da bi jih ni bilo. Ako delajo tako za .vero", na podlagi katere smo jih morali takrat voliti, kakor delajo za kmečke koristi, mora kmalu vse vkup hudič vzeti! Ni čuda, da ljudstvo proti takim trotom dviga svoje žuljave pesti ter daje duška v neizbranih besedah. Premalo! Sedaj so začeli naši združeni »Bogu dopad-Ijivi" poslanci Se lokavSkega Vidmarja mu-štrati in mu tako pot gladiti do poslaniskega stola, kjer bo na Iehko zaslužil kak krajcar za svoje igre v Jaških goriških kavarnah, — Kaže se res lep napredek I Naši poslanci imajo po deželi pa tudi svoje zagovornike — in so jih zeld, zel6 potrebni, ker drugače M ljudstvo že kedaj zagrabilo za bič; zagovorniki so seveda največ duhovščina, katera nezavedno, tlačeno ljudstvo najlože striže in rabi za svoje namene. Za danes Vam le enega takega kara-peljca, kateri js tudi pri omenjenem shoda 13. t. m. hotel igrati prvo vlogo, nekoliko opišem. Župnik Kosec je gotovo skusil, kaj je pijančevanje, zato je, prisedši v Kamnje, učil, naj se trte porujejo ter naj se le za mleko skrbi. Ustanovil je brzo društvo »Marijinih hčer" v Kamnjah ter na Cesti politično bratovščino za vipavske kostrune. Ta politična katoliška bratovščina za Ajdovsko je pa pri omenj. shodu 13. t. m. pogorela in župnik je videl, kam jadra. Naslednjo nedeljo potem je sklical zopet shod pa gori v farovž, kamor pa baje noben mož ni prišel. Zato pa tudi Kosec, ki drugače vsako svoje jajce po »Prismojencu" in »Gorici- razkoko- | daka, sedaj molči, kakor tudi molči o prejs- ! njem razgnanem shodu. Težko mu je, da ne more, kakor njegov prijatelj Ciril ali pa bivši bovški Abram, tudi on s svojim katoliškim kljusetom po Ajdovsker; strašiti in delati čudežev. Ljudstvo ga namreč dobro pozna. Kamor pride, je prepir in zdražba, na vsakem shodu prodaja svoje neznosno. bedarije. Čavenska afera ga sicer boli, a^atidar tožiti radi nje neče, četudi se je, kar je v Kamnjah, neštetokrat za dlako v jajcu praskal in pravdah Ko je videl Kosec, da je v Dobravljah ustanovljena, posojilnica za domače potrebe in da dobro vspeva, ali je ni mogel dobiti v svoje roke, je ustanovil na tek svojo, kjer pa ima veljavo le katoliški denar. — Ko je pred par leti poslal neko vinsko brozgo v Gorico in mu jo je trgovec vrnil, izgovarjal se je, da je tako dobil od svojih faranov, kateri so s tako zahvalo lahko zadovoljni. Kedarkoli so kake volitve, ga hoče vrag vzeti. Takrat je ves zbegan in mu ni težko tudi po noči po tujih občinah plaziti in za vino plačevati. Kako nastopa in Sunta ta brezdelni pop proti učiteljstvu celo na shodih, je tudi znano in menda mu to poslednje ne odpusti tako kmalu. Stavim tudi, da onih umazanih člankov »Učitelj-vo-ditelj naroda" v aPrismojencu" ni pisal nikdo drugi nego Kosec. Vidite, in taki možje, ki drugače skoro brez dela in skrbi v obilnoati žive, hočejo biti stebri vere in sreče ter nositi zvonec! Ii Štanjela. — Slavno uredništvo »Soče*. Sklicujoč se na § 19. tisk. zak. zahtevam z oziram na dopis ,S Krasa" v 99. Štev. Vašega lista, da sprejurte v zakonitem roku nastopni stvarni popravek: 1. Ni res, da sem kupil eno .teh parcel" t. j. cerkvenega zemljišča za 400 gl. rekoč, da ostane farovžu t. j. ako odidem ali umrem, ostane mojemu nasledniku, ki jo mora plačati in mora dela odskodovati; res je, da sem 'vpil eno zeirljišCe na javni postavni dražbi za svojo osebo brezpogojno oz. obveznosti za 463 gl. 2. Ni res, da je ono parcelo vzela železnica za nad 2000 gl.; res je, da jo je vzela za mnogo stotakov manj in ne Se plačala. 3. Ni res, da nočem denarja odstopiti; res je, da ga nisem še prejel in me potem ni še nihče vprašal. 4. Ni res, da je preteklo, odkar so bile delane pogodbe, IS let: res je, da so bile delane pred letom in leže na namestnistvu 8 mesecev. 5. Ni res, da sem tekal od hiše do hiSe, rotil ljudi, s peklom grozil; res je, da sem bil samo v hiši Alojzija Svagelj vprašat ga, li res to naraerujejo, ter se izrazil, naj tega ne store, ker bi ne bilo moško, ko so bila zemljišča na javni dražbi postavno prodana in so se pogoji »polnili ter sploh ni občina kompetentna. 6. Ni res, da sem bil pri odvetnikih; res je, da nisem bil niti pri jed-nem odvetniku. 7. Ni res, da cerkvenih reči ne opravljam več redno.' 8. Ni res, da so čakali na pogreb otroka 3 ali 4 dni; res je, da sem ga pokopal tretji dan, kakor je to določil mrtvaški ogleda. 9. Ni res, da morajo čakati za krst na me; res je, da jih vselej točno postrežem. 10. Ni res, da sem bil pri odvetnikih v Gorici. 11. Res je, da so bile .Marijine hčere" nekaterikrati v župniSču pri petju, kjer je bil tudi organist; ni pa res, da bi bile kdaj posamezne. V Štanjelu, dne 16. decembra 1903. Jožef Strancar, kurat. Opomba uredništva: Kar se tiče popravljanja, pripominjamo, da stojimo na tem stališču, da je prav, da se popravi, ako je slučajno o kom napisano kaj krivega. Komur je res za popravek, tisti se obrne sam naravnost na list, in vsak posten časnik popravi, kakor se mu naznani. (V tem bas se razlikujemo od farovskih listov, ki nočejo popravljati, pa če so napisali Se tako laž, ako se jih prav ne prisili do tega.) Kdor pa se zateče k proslulemu »Obrambnemu društvu" v Ljubljani ali bolje, kogar nažene to društvo do popravka, tistemu pa ne verjamemo nič, ker se je izkazalo omenjeno društvo za tako lažnivo, da mu ne gre nobene vere. Sedaj veste, g. Strancar, pri čem ste! Ii Kobarid«. — Božičnica, kojo so priredile dne 22. decembra Šolski mladini tukajšnje gospe, je jako dobro vspela. Veselica se je vršila v Šolskem poslopju. Dasi ptrn*"'^ soba, je bila vendar veliko pre-maj". za toliko občinstva. Veselico ;•• počastili s svojo navzočnostjo č. g. duhovniki kakor tudi g. uradniki in vsi odlični Koba-ridci. Otroci so peli nekoje pesmi s sprem-Ijevanjem harmonija jako dobro, tako da je bilo občinstvo kar osuplo slišati iz mladih grl tako krepke in čiste glasove. Predstavljali so tudi prav dobro »Najlepši letni časi". Posebno pa je očaral občinstvo nastop učenke 11. razreda Rožice Miklavič, koja je kaj ljubko deklamovala »Božično". Govorila je tako razločno, lepo in pravilno, da so bili poslušalci zelo ginjeni in marsikdo imel je solzne oči. Učenka Ana Uršič se je zahvalila prav lepo in ljubeznivo dobrotnikom v imenu otrok. Sploh pa je bilo občinstvo z »Bo* žičnico* tako zadovoljno, da so vsi želeli videti zopet kmalu kaj jednakega. Največje veselje pa je bilo za obdarovane. Nad 50 ubogih učencev dobilo je pri tej priliki obleko ali obuvalo, vsi pa še razne slaščice. Veselje otrok in starišev naj. bo blagim gospem v čast in plačilo za trud, kakor tudi borilo za prihodnjost. Eden izmed poslušalcev. S Srpenlce. — Preteklo, nedeljo t. j. 27. t. m. je imel v cerkvi med sv. mašo naS Vam že znani gosp. kurat Ivančič govor, koncem katerega smo imeli zopet čast, prepričati se o njegovi izredni oliki. Reč je ta: Na Božični praznik so bile med fanti v neki gostilni neke rabuke. Velika večina fantov nas je bila prizadeta pri tem le kot mirilelji, poškodovan ni bil nihče. Vsa škoda se nahaja v tem, da ste bili 2 stolici pokvarjeni in par kozarcev ubitih; Zalo nas je pa naš gosp. nune, kakor gori . omenjeno, po govoru izpred altarja prav robato oštel. Mi bi mu ne bili tega zamerili, ako nas je hotel posvariti, storil naj bi pa bil to v bolj dostojnem tonu. Imenoval nas je namreč vse brez izjeme »Eizenponerske barabe". Ker pa naša občina obstoji večinoma iz delavcev, dovolili bi se vprašati g. kurata, kedo ga pa redi, Ce ne »Eizenponerske barabe* ? V drugem pa, kakor je splošno znano, se sam večkrat pri kozarcu ne odlikuje mnogo od nas, kar za njegov vzvišeni stan pač gotovo ni primerno. Toliko smo si dovolili opomniti gosp. kuratu z ozirom na njegov govor »SrpeniSki Eizenponerji in barabe", Vam, gospod urednik, pa hvala za uslugo, da nam je bilo mogoče v javnosti osvetliti zopet nekoliko našega ve-leolikanega gospoda kurata. Donite in razne novice. Silvestrov veder, kateri priredita, kakor že naznanjeno, moški in ženski zbor »Pevskega in glasbenega društva* se bo vršil v hotelu »Pri zlatem jelenu" in prične ob 87« zvečer. Vspored: 1. Vilhar: .Hrvatski barjak", moški zbor. 2, Gerbič: »Bučelar", mešan zbor. 3. Nedved: a) »Na tujih tleh"; Dr. Ipavic: b) »Ce na poljane rosa pade"; Nedved: c) »Pred durmi", sopran šolo poje gdč, Savica Godina. 4. „,% a) Koncem godine; Alegi-jerev: b) »Kak u naševa u bližnjeva sasjeda", ženski zbor. 5. Pl. Zajec: »Večer na Savi", moški zbor. 6, »Barnum*, komičen nastop. 7. Hajdrih: »Petelinčkova ženi te v", komičen moški nastop. 8. Srečkanje na razne dobitke. Brez vstopnine. Posebna vabila se ne razpošiljajo. — Programi bodo razpoloženi na mizah. ,Pevskemu in glasbenemu društva" je daroval g. A. G. v Kanalu kot novoletni prispevek 10 K. Hvala! Narodnemu sklada je darovala gospa Pranja Ja ki .1 iz Rupe 10 kron. Srčna jej hvala! Živeli posnemovalci! (Dalje t prilogi.) »Trikratni norec,« odvrne Athoa in hoče vstati; j toda takoj zopet omahne; prekoračil je mejo svojih] moči j. D'Artagnan mu pride na pomoč in mu pobere j njegov bič. Krčmar stopi korak nazaj in prične jokati. »To vam. bode nauk,« pravi d'Artagnan, »z gosti, katere vam pošlje Bog, ravnati uljudnejše.« »Bog! Recite hudič!« »Moj ljubi prijatelj,« pravi dVArtagnan, »če nan hočete še več časa trgati po ušesih, zapremo v klet vsi štirje vas samega, in potem bodemo videli, če je škoda res tako velika, kakor pravite.« »Prav f Da, gospoda, jaz nimam prav, to priznavam; toda vsaka pregreha najde usmiljenje. Vidva sta odlična gospoda, in jaz reven krčmar, zato bodeta imela z menoj usmiljenje.« »Ah, če govoriš tako,« pravi Athos, »mi trgaš srce, in solze mi pritečejo iz očij, kakor je teklo vino iz tvojih sodov. Človek ni tak hudič, kakor je videti; pridi bližje in pogovoriva se o stvari!« Krčmar se nemirno približa. »Pridi* ti pravim, in ne boj se,« nadaljuje Athos. »Ko sem ti hotel plačati, sem položil svojo mošnjo na mizo.« »Da, gospod.« »V tej mošnji je bilo šestdeset pištol. Kam si jo dejal?« »Spravljena je v pisarni, gospod; trdili so, da je to ponarejen denar.« »Torej prav. Naj ti vrnejo mojo mošnjo, in obdrži si šestdeset pištol.« »Gotovo veste, gospod, da pisarna nikdar ne izpusti, kar ima enkrat v kremplji^; Ce bi bil to ponarejen denar, bi bilo vsaj še nekoliko upanja, toda Ža-libog so to čisto dobri zlati.« »Dogovori se ž njo, moj dobri mož; to ni meni nič inari, zlasti, ker meni ne ostane niti jeden frank.« »Kje imaš svojega starega konja, Athos ?« ga prekine d'Artagnan. »V hlevu.« ] »Koliko je vreden?« j »Največ petdeset pištol.« »Vreden je osemdeset; vzemi si ga, f> stvar je s tem končana. »Kako, ti.prodajaš mojega konja,« pravi Athos, »ti prodajaš mojega Bajazeta? In koga naj jaz jezdim? Grimanda?« »Pripeljal sem ti drugega,« pravi dVArtagnan. »Drugega ?« »In krasnega!« vsklikne krčmar. »Ce je novi lepši in mlajši, si vzemi starega in prinesi pijače.« »Kakšne vrste?« vpraša krčmar, ki je postal zopet vesel. »One, ki je čisto zadaj v kleti; ostalo je še petindvajset steklenic, vse druge so se pobile. Prinesite jih šest.« »Toda ta človek je kakor sod,« reče krčmar za se. »Če ostane tukaj samo še štirinajst dnij in plača vse, kar popije, bode poravnana vsa škoda.« »In ne pozabi,« pripomni d'Artagnan, »da daš prinesti angleškima gospodoma štiri steklenice iste vrste.« »In zdaj,« pravi Athos, dokler nama ne prineso vina, povej, d'Artagnan, kaj se je zgodilo s Portho som in Aramisom.« D'Artagnan prične pripovedovati, kako je našel Porthosa z ranjeno nogo v postelji in Aramisa pri mizi med dvema duhovnikoma. Ko konča svoje poro- čilo, vstopi krčmar z zahtevanimi steklenica mi in s ko-som slanine, ki je ostala k sreči izven kleti. »Prav,« pravi Athos, nalivajo svoj in d'Artagnanov kozarec, »na Porthosovo in Aramisovo zdravje! Toda, kako gre tebi in kaj si doživel ti sam? Zdiš se mi žalosten.« »Ah, odvrne d'Artagnan, »ker sem najnesrečnejši izmed nas vseh.« »Ti nesrečen, d'Artagnan!< pravi Athos. »V čem obstoji tvoja nesreča, povej mi.« »Pozneje,« odvrne d'Artagnan. »Pozneje! In zakaj pozneje ? Ali morda misliš, da sem pijan, d'Artagnan? Pomni pač dobro, da nimam nikdar jasnejših misli j nego pri vinu. Govori torej, poslušam te z vsem svojim bistvom. D*Artagnan mu pove svoj doživljaj z gospo Bonacieux. Athos ga posluša, ne da bi zganil s trepalnicami. »Kar pripoveduješ, je malenkost,« prafi Athos, ko konča d'Artagnan, »malenkost.« »Ti praviš vedno malenkost, moj ljubi Athos. Tebi, ki nisi ljubil še nikdar, pristoja to zelo slabo.« Athosove mrtve oči naenkrat vzplamtč; toda bil je samo blisk, in njegovo obličje je bilo zopot motno in brezizrazno. »Res je,« pravi mirno, »jaz nisem nikdar ljubil.« »Torej spoznaš sam, ti kamenito srce, da nimaš prav, da si trd proti nam, nežnim srcem. »Proti nežnim srcem, ranjenim srcem,« pravi Athos. »Kaj praviš?« »Pravim, da je ljubezen loterija, v kateri oni, ki zadene, zadene smrt! Ti si zelo srečen, da si izgubil, to mi verjemi, moj ljubi d'Artagnan. In če ti morem dati kak svet, ti svetujem, da izgubi vedno.« Priloga „SoCe" št. 103. z dne 3B. iecemhra 19D3. Pevsko Id glasbeno drnStvo vabi vse gg. pevke in pevce k vaji, ki bode drevi ob Vft za ženski zbor, ob 8. uri pa za možki zbor. Premeščen Je. — Zloglasni carinski prejemnik Walter je preraeSCen po znanem nastopu g. Gabrščka od RobiCa v istrski Ra -bac; na njegovo mesto je Sel g. Hinko M a 1-1 o y e r, ki je Slovenec in kakor nalašč za službovanje pri Robi.ču. — Ljudstvo j? .sprejelo to zamenjavo z največjim veseljem. Nova Imenovanj« pri deželnem odbora. — Imenovana sta asistentoma Fonzari Gv. in Elein Vil., oficijaloma pa Marinig Em. in Trojer Angelj, Smrtna kosa. — V Renčah je umrla v starosti 73 let gospa Alojzija Lasič, rojena Vovk, zapustivši 4 sinove, ki so vsi v višji c. kr. službi, ter 5 hčera. V Ljubljani so pokopali g.čno Ano Mozetičevo iz Renč, staro 55 let, teto g. Livoslava Pahorja, železniškega uradnika v Ljubljani. Na praznik sv: Štefana so zagrebli v Gorici v prvem cvetu let preminulo g.čno Emo PrinCiCevo, gojcnko II. tečaja na tukaj« Snjem ženskem učiteljišču, ki je sledila. v smrti po kratkem Času svoji starejši sestrici. Dne 27. t. m. ob t. uri pop. je umrl v Drežnici taroošnji nadučitelj gosp. Viktor U rs i C. Pokojni je bil rojen v Kobaridu ter je doživel 44 let Služboval je v Kobaridu, na Livku, Št. ViSkigori, Podmelcu, v Bovcu, zadnji čas v Drežnici. Kakor učitelj je bil priljubljen pri mladini in ljudstvu, svojim kolegom pa je bil pravi tovariš ter ga' bodo le čeSko pogrešali. Bolehal je že kake 2 leti, hudo bolan pa je bil le kakih 10 dnij. Vsem prizadetim preostalim naše so-Zaljc 1 Županom obširne materljske občino je bil v seji dne 2f. t. in. izvoljen soglasno g, K. Kasielie. Klerikalna polemika. — Od moža, ki je v javni siužbi, smo prejeli te vrstice: »Ko je Antonio Klobasa mesaril Pevsko in glasbeno društvo, je bil za svoje delo pohvaljen oti — svojega predstojnika. Zato pa je bil tudi neizmerno pogumen v svojih nesramnostih proti narodnemu druHvu. Včeraj pa sem imel priliko, da sem neopazen poslušal pogovor, iz katerega sem spoznat, da je Antonio Klobasa najet od strani, ki je c. kr. in laska, v namen, da bi se spravil hotel Sudbahn vsaj v last goriškega mesta aH dežele, hotel Jelen pa v last laske družbe z g. —------na Čelu*. Toliko iz tega informativnega pisma. Zaključka ne priobčimo. AkO človek le površno prečita, kar je Klobasa že naklobasal proti našim hotelom, mora priti do prepričanja, da mora biti ta človek zares najet od narodnih nasprotnikov, drugače ne bi mogel tako pisariti. Naravnost neverjetno je, kaj vse čvekari ta človek po .Gorici« številko za številko. (V i uredništvu mora vladati strašna suša, da polnijo itak majhne predalčke s tako čorbo, kateri ni kraja ne konca). Samo par zgledov! Ko je konsorcij kupil hotel Jelen, je delal pogodbo jurist. Kar se tiče gostilniške koncesije, mora vsakdo vedeti, da je ni mogoče kupiti, marveč jo je treba dobiti od obrtne oblasti, — in ta je v Gorici mestni rim^sti^k-.-Ta • je ^onsesijo, .zaprošeno na ime g. A. J., kar kratko odklonil. Ako bi bil prosilec zadnji Kalabrež, bi koncesijo dobil, ali Slovenec — ne. Boj za koncesijo še ni končan in je dokaz, v kako škandaloznih -razmerah živimo goriški Slovenci. . -____Zdaj pa Cujmo Klobaso, kako pisari on: .Krčmo si kupil, prijatelj — seveda z izposojenim denarjem — lotil si se tudi izvrševanja krčmarske obrti, a za dotično koncesijo se niti nisi zmenil. Čutil si, da ti jo je prejšnji lastnik odnesel. Mačka v žaklju. Menil si najbržo, da bode obrtna oblast za tabo tekala in ti ponujala potrebno koncesijo. Posledica temu je bila, da so ti krčmo zaprli......Krčmo so ti torej zaprli, na tvoje srečo le za malo ur. Slepa sreča te je do« vedla do človeka, ki je imel pravico pod svojim imenom tvojo krčmo zopet odpreti. Zgodilo se je, a ne na korist tvojega žepa. Človeku, ki je v škripcih, kakor si bil ti, se ne stavijo mehki pogoji ali zmerne cene. Že prej vse drugo nego majhni režijski stroški tvojih .narodnih piruhov* so se s tem izdatno povišali*. Torej vse na naslov g. GabrščekaH Niti besede graje proti magistratu! — Ali ni to res podkupljena duša ?! Kaj ima g. Gab. pri vsem tem? Imel je največ skrbi in dela, to je res, ali da je magistrat tako postopal, kakor je, mora pač z gnjevom napolniti vsakega Slovenca, le podkupljeni Klobasa se — veseli. Fej! Smotke, cevke (ustnike) itd. po re-stavrantih imajo natakarji. — Naš konsorcij je sprejel od prednika z inventarjem tudi natakarje, ki so imeli celo zalogo ustnikov z napisom »zum goldenen Hir-schen*. Naravno, da niso zavrgli stare zaloge, marveč so ustnike prodajali. — Gosp. Gabršček ni imel vodstva v hotelu pri Jelenu, vkljub temu Klobasa niti tistih ustnikov ne pusti v miru ter udriha radi njih po g, Gab. — Kako smešno in kako zlobno obenem! Pa naj Slovenci napredujemo! Ako imajo celo take reči vplivati na razvoj narodnega podjetja, potem pa bi res ne bilo pričakovati drugega nego da oba hotela prideta zopet v ptuje roke, kar Klobasa prorokuje. Kako bi se podkupljenec veselil, ako bi se to res zgodilo! — Konsorcij se utegne naveličati ter hotel prodati, potem bo Slovenija nesena in Klobasa zadovoljen. Da mora biti A. K. podla podkupljena duša, je dokaz zopet dolga klobasa v včerajšnji »Gorici*. Tam pravi, da je Gab. zlorabil narodnost, ker je privatno podjetje (hotela .Sudbahn* in .Jelen*) prekrstil v »obče narodno podjetje* s špekulativnim na-menom, zvršiti na slovensko občinstvo pritisk, da bi se zbok slov. rodoljubja čutilo dolžno, z mnogobrojnim obiskovanjem podpirati tako podjetje. — Ali ga čujete, podlega prodanca ? Ves naš boj v Gorici gre za tem, da se osvobodimo tuje gospodarske sile, ki nas davi na vseh krajih in koncih. — In ako se združi desetorica mož, ki dvoje največjih podjetij iztrga iz ptujih.rokAter...ajpe-luje na domače občinstvo, tedaj je to zločin", ki se mora vlačiti mesece in mesece po klerikalnem listu! — Privatno podjetje! Kaj pa je javno, kaj narodno podjetje ? Ali .Krojaška zadruga* ni privatno podjetje tolikega in .tolikega števila, zadružnikov? V konsorciju je 10 mož; kdo pravi, da jih mora biti 200, da postane »javno podjetje* ? — Ali ne sloni vsa moč slovenskega življa v Gorici le v — privatni lasti, v privatnih podjetjih ? O, da bi le bilo še 100 takih podjetij v privatni lasti Slovencev, potem bi se nem drugače godilo nego se nam godi. Da prodani lump Antonio Klobasa tega noče umeti, je naravno, ker je kupljen za to, da bi privatno slo vensko last spravljal v laške kremplje, — »Gorica* je vredna takega sotrud-nika. »Glina vkup štrihat* »Svoji k svojim' — na indeksa. — Leto 1897. je bilo leto gospodarskega preporoda, kateri je zbudila »Soča* z znanim — »Svoji k svojim*. Od tedaj smo tako-rekoč že ugnali večji del narodnih nasprotnikov. — Vsake najmanjše pridobitve smo se veselili, celo nastop slovenskega brivca smo razglasili za — narodno pridobitev. »Svoji k svojim!* je donelo po vanj deželi, in vsakdo je čutil v sebi narodno dolžnost, podpirati — slovenskega trgovca ali obrtnika! — Ko sta pa prešla dva največja hotela v slovenske roke ter je »Soča* prav obzirno naznanila tolik korak naprej na lestvi gospodarskega napredka, od tedaj znani Antonio Klobasa ne neha udrihati po — teh zasebnih podjetjih! Ker je »Soča* govorila o »narodnih piruhih*, zato Klobasa ne neha udrihati po g. A, Gabr. —: Kaj pa je narodno podjetje, katero bi smeti priporočiti našemu ljudstvu? — V takih škandaloznih razmerah naj napreduje slovenska stvari! Le prodane duše se drznejo tako brezvestno mešati naj-primitivnejše pojme o —- narodnogospodarskem napredku. »Gori&ka Čitalnica" bo imela svoj redni letni občni zbor 5. jan. 1904. ob 6. zvečer. — Jutri bo Silvestrov večer; začetek ob 8V». — 0. jan. ob 6. zvečer bo dražba časopisov. »Idrijski Sokol*. — Pišejo nam: »Idrijski Sokol« je priredil dne 26. t. m. veselico z javno telovadbo in prosto zabavo. Nastop je bil vsestransko naravnost »boren in dela mlademu društvu čast. Za tak izvrsten vspeh se ima Idrija v prvi vrsti zahvaliti neumorno delujočemu bratu Novaku, ki se lahko s ponosom spominja te veselice, katera je bila pravzaprav sad skorn jedino njegovega delovanja in njegove požrtvovalnosti. Presenetil je vse nastop članov na orodju. Lepo izbrane vaje "so se tudi jako dobro izvajale, kar je pa .vsakemu ugajalo, je bilo to, da se je znal brat načelnik obvarovati jednoličnosti v vajah. Nastopili so člani naenkrat po trije: ob bradlji sta stala dva konja in istodobno se je telovadilo na vseh treh orodjih. Naraščaj mladega ;So-kola" je tudi izboren. Častitati je že sedaj društvu na njega bodočnosti, ko se razvijejo iz teh mladih sokoličev krepki in čili sokoli, v kojih srcu bo gorela ljubezen do domovine. Presenečenje je pa postalo naravnost velikansko, ko je nastopilo preeejšnje število »Sokolic*. Mogočni živio-klici so spremljali njih prihod, občna pohvala res spretnemu kretanju i v prostih i v orodnih vajah. Njim, ki se niso zbale današnjih predsodkov srčni bratski: »Na zdar !* Sledila je jako živahna prosta zabava b plesom. Pozno v noč Se le so se razhajali vrli Idrijčani, noseči v svojih srcih krasen spor min na res izborno vspeli veselici, upajoči, da se ne omaje požrtvovalno delovanje brata načelnika Novaka. »Idrijskemu Sokolu" kliče »Nazdsr* I Popotnik. Papežev »Mota proprlo". — ,0*ier-vatore romano* je priobčil dne 18, t. m. papežev »Motu proprio«, to je ukaz vsemu katoliškemu svetu. Papež naznanja, kako mora biti v javnih zadevah delovanje katoličanov. Povdarja, da mora katoliška oarkev varovati pred vsem sedanji sooijalni red, ki je delo Boga, in kdor hoče vstvariti enako** tisti razdira božji red. Volja božja je, tako pravi papež, da so eni knezi, drugi podaniki, eni bogati, drugi revni, eni gospodje, drugi služabniki, eni učeni, drugi nevedni, Kdor poskusa odpraviti to, da so eni premožni, drugi pa ne, tisti greši proti božji pravičnosti. Krščanskim socijalistom ukazuje da se ne smejo vtikati v politiko pa tudi ne stre-miti za političnimi cilji. Krlč. socfjaliatom v Italiji prepoveduje fie izrecno udeležbo pri volitvah. Vsi katoliški pisatelji morajo svoje spise predlagati škofom v odobrenje in so ravnati brez pritožbe po škofovskih ukazih, Papež- prepoveduje, da se govori glede so-cijalnega vprašanja o kakih pravicah revežev, marveč se sme pisati le o usmiljenju. Njugov ukaz morajo nabiti povsodi, kjer obstojijo katoliška društva, in pa vsi katoliški listi ga morajo priobčiti, ker sicer jih zadene irtter-dikt. Bomo videli, kedaj priobčita ta ukaz »Gorica* in »Prim. list*. O tem ukazu bomo še govorili. Bohinjska Železnica. — Raznesle so se bile vesti, da so nastale zlasti pri predoru skozi Karavanke take težkoče, da bo treba podaljšati rok za izgradnjo železnice do leta 1908. Ali vodstvo del pri novi železnici pravi, da je res tupatam nastalo nekaj novih težkoč, ali te nikakor niso take, da bi se »Bilo je videti, da me ljubi zelo!« »Bilo je videti!« »O, ljubila me je.« »Otrok, ni ga moža, ki bi ne verjel kakor ti, da ga njegova ljubica ljubi, in ni ga moža, ki bi ga njegova ljubica ne bila varala.« »Izvzemši tebe, Athos, ki nisi nikdar ljubil.« >Res je,« pravi Athos po kratkem molku, »jaz nisem ljubil nikdar, jaz, jaz. Pijva!« »Toda pouči me, ti modrijan, kakor si,« pravi d'Artagnan, »in mi pomagaj; treba mi je pouka in tolažbe.« »Zakaj tolažbe t« »Zaradi moje nesreče.« »Tvoja nesreča je smešna,« odvrne Athos in zmaje z rameni; »radoveden sem, kaj bi rekel, Če ti povem neko ljubavno povest.« »Ki si jo doživel ti ?« »Jaz ali jeden mojih prijateljev, kakšnega pomena je to?« »Govori, Athos, govori!« »Pijva, piti je pametnejše. »Pij in pripoveduj!« »Naj bode,« pravi Athos, izpraznivši in zopet na-polnivši svoj kozarec, »te dve stvari se krasno zlagata.« »Js«s poslušam,« pravi d'Artagnan. Athos prične zbirati svoje misli, in čim bolj jih zbira, tim bledejše je bilo njegovo lice. Bil je v stanju pijanosti, v kakoršni padejo navadni pijanci na tla in zaspijo. Sanjal je glasno, ne da bi spal. Ta so-nambulizem pijanosti je bil nekaj strašnega. »Torej zahtevaš na vsak način?« vpraša. »Prosim te,« pravi d'Artagnan. »Naj se torej zgodi, kar želiš. Jeden izmed mojih prijateljev, jeden izmed mojih prijateljev, pomni dobro, ne jaz,« pravi Athos in se prekine s temnim smehom; »jeden izmed grofov cioje domovine, Berry, plemenit kakor kak B-andali ali Montmorencv, se je zaljubil v starosti petindvajest let v mlado šestnajstletno dekle, lepo kakor ljubezen. Naivnost njene starosti se je družila z žarečo duhovitostjo, ne z duhovitostjo, ka-koršno nahajamo pri navadnih ženskah, ampak s pravo pesniško ljubeznijo; Človeku se ni samo zdela lepa, ampak ga je očarala; ? vela je v majhnem trgu pri svojem bratu, ki je bil župnik. Oba sta prišla iz tujine, in nihče ni vedel, od kod sta; če pa so videli njo v njeni lepoti in njega v njegovi pobožnosti, ni nihče mislil na to, da bi ju vprašal, od kod prihajata. Sicer pa sta bila baje iz boljše hiše. Moj prijatelj, posestnik one pokrajine, bi jo bi mogel po svoji poljubnosti ali zapeljati ali posiliti, saj je bil gospod. Kdo bi bil prišel neznanima tujcema na pomoč? Žalibog je bil p6štenjak in se je oženil ž njo. Neumnež, tepec, bedak!« »Toda zakaj, ko je vendar ljubil?« vpraša d'Ar-tagnan. »Le poslušaj!« reče Athos. »Odvedel jo je v svoj grad in jo rapravil prvim damam svoje domovin ;| in — soditi se jo mora pravično, — razumela je nastopati svojemu stanu popolnoma primerno.« j »In?« vpraša d'Artagnan. »In ko je bila nekoč s svojim možem na lovu,« I nadaljuje Athos * tihim glasom in jako hitro, »je padla! s konja in se onesvestila. Grof je hitel na pomoč, in ker bi se bila mogla v svoji obleki zadušiti, jo ji je razrezal z bodalcem in pri tem odkril njeno ramo. Ugani, kaj je imela na rami, d'Artagnan!« pravil Athos z glasnim smehom. I »Kaj naj bi vedel?« vpraša d'Artagnan. »Lilijo,« reče Athos, »bila je zaznamovana.« ! In na jeden dušek izprazni Athos kozarec, ki ga je držal v roki. »Strašno !< vsklikne d'Artagnan. »Kaj mi pripoveduješ?« »Resnično povest. Moj ljubi, angelj je bil hudič. Ubogo mlado dekle je kradlo.« »In kaj je napravil grof?« »Grof je bil velik gospod, bil je sodnik na svojih posestvih; slekel jo je do nagega, zvezal ji roki na hrbtu in jo obesil na drevo.« ^ »Za Boga, Athos! Umor!« vsklikne d'Artagnan. »Da, umor, ničesar drugega,« odvrne Athos, bled kakor smrt. »Toda zdi se mi, dame puste žejati.« »In Athos zgrabi za vrat poslednjo steklenico, ki je bila še na mi*i, nastavi jo na ustnice,in izprazni na dušek, kakor bi bil napravil z navadnim kozarcem. Nato spusti svojo glavo v svoje roke; ves v strahu je sedel d'Artagnan tiho pred njim. »To me je ozdravilo pred lepimi, poetičnimi, .zaljubljenimi ženskami,« pravi Athos, ko se vzravna, ne da bi zagovarjal grofa. »Naj reši Bog njih tudi tebe! Pijva!« »Torej je mrtva?« zastoka d'Artagntai. »To bi mislil!« odvrne Athos, Slanine, natakar!« zakliče nato. »Sicer ne moreva več piti.« »In njen brat ?« pristavi d'Artagnan boječe. »Njen brat?« odvrne Athos. »Da, duhovnik.« »Ah, poizvedoval sem po, njem, da bi dal obesiti tudi njega; toda prehitel me je, kajti zapustil je svojo župnijo že dan poprej,« »Ali se je vsaj izvedelo, kaj se je zgodilo s tem bednim človekom?« (Dalje pride.) zavlekla otroritev nove zveze s 'Trstom tako dolgo, marveč ostane določen dan za otvoritev nove železnice na 1. okt 1905. Deželna hipotecna banka. — Ko se je ustanovila ta nova banka, so Sle o njej Čudežne govorice po deželi. Oddahnili so se zlasti tisU, ki so do grla zadolženi, češ sedaj so odprli novo ,kaso«, iz katere bomo dobivali denar na male obresti in na dolgo dobo. Oglašati so se začeli pridno, ali kmalu pa so sprevideli, da so njihove nade le prazne sanje. Deželna hipotecna banka je paC denarni zavod, kakor dragi, in povsem umevno, daje posojila le proti popolni varnosti in v priraeni višini. Bridka je usoda zadolženega kmeta; preklada in prelaga, da bi si si kaj pomagal, ali s tem dere le se bolj v pogubo. Po glasovih je sodil, da nova banka pomaga prav jemu, ali ostal je razočaran. Srce pa mora rezati Čutečemu Človeku dejstvo, da zahajajo v hipoteCno banko dan za dnevom ljudje, katerih besede dokazujejo, kako zadolžena so kmetska posestva, da bo kmalu cela dežela, ako pojde tako naprej, velika hipoteka. V deželni hipotecni banki lahko napiiejo tragedijo o sedanjem žalostnem stanju našega kmeta. Pa tudi nepotrebnih troikov si delajo obilo. Preskrbi si vse potrebne dokumente, mislč, da dobi v ,novi kaši« posojilo, za kar izda hitro nekaj kron, ali kako ga zapeCe, ko izve, da ne dobi nič! Sedaj s početka je veUk pritisk v banko, ali ta bržčas poneha, ko sprevidi kmet, da a prelaganjem sine opomore nic ali v slučajih le malo. Z«?o pa se je tudi bati, da deželna hipotecnabanka nt bo imela povolj-nega vspeha, in sicer iz treh vzrokov: ker je dežela majhna, ker je vse zadolženo in ker je uradniški aparat predrag. Da se je ustanovila taka banka pred par desetletji, bi bila pravi blagor za kmeta, ali dandanašnji pa se je skoro bati, da bo to zavod, ki bo stal deželo predrago. Kaj klerikalce vse skrbi. — Anionio Klobasa tam zunaj v .goriški okolici* je v skrbi celo za .Goriško lj. posojilnico«, češ, da dobim v njeni hiši stanovanje mnogo pod ceno, in pravi, ada bi bilo najti ponudnikov za višjo stanarino, katera bi ae bila morala torej razpisati* itd. Pred vsem opomnim, da niti jaz Se n e vem, koliko bom plačeval za stanovanje, ki se šele pripravlja po mojem prizadevanju. Kakšna bodi cena, tega ne ve še niti načelstvo, ker mu Se ni znano, koliko je bo moje stanovanje stalo. Ko bodo računi sklenjeni, se določi Šele cena stanovanju, — in ta cena bo tolika, da se bo vložena glavnica primerno obrestovala in amortizovala. — Iz tega je razvidno, kako bedasto zlobno je klobasarstvo znanega hujskača v »Gorici'. Da bi se utegnil najti kdo, ki bi še več ponudil, to utegne biti, zakaj pa ne? Toda s takimi ponudniki bi se jaz za stanovanje ne ravsal. Iz tega pa Se ne sledi, da bi se morala stanarina razpisati. — Zakaj pa ni razpisal .Sol. dom" stanarine za prostore, katere je oddal lepo na tihem .Narodni tiskarni'? Jaz trdim, da bi se naSli ponudniki, ki bi več dali. In ,Š. d.* je dobrodelno društvo, ki bi moralo stati nad strankami, kar .G. lj. p." ni. ,G. lj. p/ je dobila to hišo po mojem prizadevanju. Jaz sem bil že dve leti prej v pogajanjih za — zasebnika. Končno jo je kupila posojilnica, dasi so veljavni člani imeli druge objekte pred očmi. Posojilnica je naredila prav dobro kup&jo. Da je to hiSo predelala, se je zgodilo na moje dreganje, ker moramo vendar napredovati, zlasti tu, ko je napredek mogoč, pa tako, da bo glavnica primerno obrestovana. — Da je ostala posojilnica v sedanjih rokah, je pa vendarle moje delo, ki me je stalo dva procesa, obsodbo in do 5000 K troškov. — Zdaj pa hoče klerikalni hujskač, naj bi se za to stanovanje Se pulil s komursibodi, ki je brez sleherne zasluge za ta zavod v položaju, da lahko nekaj kron več ponudi. Kako klerikalci hrepenijo po tem, da bi me pregnali! Verujem! A. G—k. Neumna krinka. — Antonio Klobasa se je preselil v duhu sprva .na deželo*, pozneje pa .v goriško okolico*, odkoder polni revne predale klerikalnega glasila. — Kdor pa cita njegove klobasarije, postavi dopisnika takoj na pravo mesto — v Gorico; tu pa vsi poznamo strupenega možica, ki v prostih urah Snops prodaja ter — opravlja nalogo n^kakrga uradnika pri .Go- rici*. — Reči, ki so se v ponedeljek godile v j G ori ci, so v torek že v dopisu .izgoriške okolice* v .Gorici". — Prihodnjič pa bo vedel povedati, kaj sta govorila svoječasno Gabr. in dr. Kos ali Gabr. in grof G. Katero Številko telefona pa ima Klobasa v .goriški okolici*, da ga pokličemo in mu povemo na »štiri oči", kar — mu tiče ?! Škandal je, da toliko lopovščin počenja človek, ki ga je poslala- v Gorico c. kr. oblast, da tu služi ljudstvu in državi, pa svojo službo le zlorablja za ostudne hujskarije in zdražbarije. — C. kr. oblasti pač rade vidijo, ako se seje sovraštvo in razpor med Slovenci, ker smo jim že preveč vzrastli čez uSesa. Antonio Klobasa služi protislovenskemu sistemu — divide et impera. Železnica Vrhnlka-Goriea. — Ljubljanski uradni list poroča', da s^ prihodnje spomladi prično dela za trasiranje nameravane gori omenjene železnice. Dela se prično pri Vrhniki proti Smrečju -Godoviču- Idriji. Potemtakem bi se ta črta dotikala v dolini Ral?va Rovt in bolj severno Zirov ter vezala glavne prometne žile. Goriški kroja« priredijo svoj ples dne 9. prosinca 1904. v dvorani hotela .Central*, pri katerem bode sviral vojaSki orkester. Cisti dobiček služi dobrodelnim namenom. Pri včerajšnji volitvl v komisijo za osebno dohodninski davek ceniinega okraja Gorica dežela so bili izvoljeni: v I. volilno telo: Lenassi Odon, obrtnik v Solkanu, udom, Fbgar Alojzij, trgovec v Pevmi, namestnikom; v 11. volilno telo: Pavletič Josip, veleposestnik in obrtnik v Gabrijah, namestnikom ; v HI. volilno telo: MaSera Josip, vikanj v Št. Mavru, in Berce France, posestnik in župan v Dornbergu, udom, Berlot Anton, župnik na Vogrskera, namestnikom. Poskusen samomor. — V četrtek v jutro je hotel skončati svoje življenje 25 letni Ivan Lutman, uslužbenec v trgovini Mo-rassijevi na Stolnem trgu. Vstrelil se je v prsi z revolverjem, ali ne smrtno. Prenesli so ga takoj v bolnišnico k usmiljenim bratom. Baje je hotel že nekoč storiti konec svojemu življenju; hotel je skočiti v Sočo. Lutman je baje razdražljiv človek, ki se Čuti nesrečnega. Rokodelsko podporno društvo v I*o-kaveu bo imelo svoj redni letni občni zbor dne 3. januvarja 1904. Zahvala. — Šolsko vodstvo in krajni Šolski svet Štejeta si v prijetno dolžnost izreči najiskrenejšo zahvalo za prireditev ,Bo-žičnice* v korist in veselje Šolski mladini vsem gospem, posebno g. Frandolič, Kregau, Bogataj, Kaian, Komel in Vavpotič, zlasti prvo imenova Jnia, kateri ste se mnogo trudili z nabiranjem darov, kakor tudi vsem darovalcem! Šolsko vodstvo in krajni Sol. svet v Kobaridu dne 24. decembra 1903. Fr. Bogataj, vod. in p. k. S. sv. Drobiž. — 14 letnega Umberta Givelli iz ulice Formica je vgriznil pes-čuvaj, ko je Sel mimo Giulaveve vile na Solkanski cesti, in sicer ga je popadel za obraz, da je bil ves spačen. — V nedeljo je padel 81 letni starček Anton Batič v Oseku po stopnicah ter se ranil in polomil, da so ga morali pripeljati v tukajšnjo bolnišnico. — Dva slučaja legarja sta se pripetila te dni v Gorici. Umrli sta v ženski bolnišnici za legarjem 13 letna Roža ValvassoS in Al. Fabris, obe delavki v svilami v Zdravščini, doma iz kraljestva. V Moši so se tepli na Sveti dan Fr. Medeot je bil ranjen z nožem na več krajih po glavi, — Tepli so se v soboto Podturnom v Gorici. Valentin Gulot je ranjen na glavi, Iv. Culot pa na levi roki. Iv. Sušmel je miril, zato pa tudi dobil po hrbtu. — V nedeljo je pozdravil 19 letni Fr. Gulin na Korsu mizarja Al. Kneza. Tega je to tako zjezilo, da je vrgel kamenje za njim ter ga ranil na čelu. Sta že imela kaj skupaj! — V ponedeljek v jutro so aretirali 20 letnega Karla Nanuta, ker je vpil in kričal ter se ni dal pomiriti. Zoperstavljal se je redarjem ter jih zmerjal, umiril se je Šele v zaporih. — Jos. Živec h Vitovelj je vozil z bicikljem po Rastem ter zadel v 47 letnega A. Zgubina iz Kožbane ter ga prevrnil. Zgubin se je poškodoval. — 4 letni otrok USajev v ulici Julijskih planin se je približal ognju v kuhinji, ko je oče odSel v blev, ter se pri tem tako hudo opekel, da je drugo jutro umrl. Slovensko bralno In podporno druStvo v Gorici naznanja, da bo dne 1. januvarija 1904. ob ll.uridop. dražba drustve-n;h časopisov. Bošlčnlca t bolnlSnlel namiljenih bratov. — Kakor vsako leto tako je tudi letos vodstvo bolnišnice usmiljenih bratov priredilo na božični večer božično drevesce za umobolne. Ob 6. pop. so se zbrali vsi ti nesrečneži na hodniku drugega nadstropja krog jako čarobno okrašenega drevesca. Marsikateri med njimi je debelo gledal to novo prikazen, koje v svoji dušni temoti nikakor ni mogel premotriti. Vendar so vsi brez razlike slediti pazljivo govoroma, katera sta imela g. primarij dr. Fratnich v italijanskem, g. sekundarij dr. Jug v slovenskem jeziku. Komaj je dr. Jug zaključil svoj govor, oglasil se je izmed bolnikov neki Birsa ter dal z velikim patosom duška svojim zmedenim čustvom. Vsak izmed bolnikov je dobil nato malo darilce: pipo za tabak, tabačnico, malo zrcalo, Jzrušenosadje itd. Smešno_ je bilo pri tem g^dati, kako se je mož, ki se ima za bosanskega ministra, z drugimi pipal za te malenkosti. Izpred zalega drevesca podal se je potem vsakdo svojega daru vesel v odkezane mu zaduhle prostore. — Res skrajni čas, da se tem nesrečnikom preskrbi človeka vredno stanovanje! Napačno prebavljanje Je vzrok mnogih bolezni. — Stalno uravnavo prebavila uredi uporaba izvrstnega zdravnika Rosa balzama za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Isti se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! 1 Okna in vrata sedanjega hotela .pri zlatem jelenu*, mnoga prav dobro ohranjena, kameniti in lesni deli s Sipami vred, so na prodaj, ker se hotel docela prezidava. Proda se tudi železni držaj in kamenite stopnice. Marsikomu bi prišlo prav in po ceni. — Kdor česa potrebuje, naj se oglasi v hotelu pri hišniku g. J. Mahniču. Srečno in veselo novo leto = vošči = svojim cenjenim gostom Filip Pečenko lastnik kavarne »»Central". Razgled po svetu. Proti Kdrberja. — ,Die Zeit« izraža mnenje, da vse stranke v zbornici soglašajo v tem, da to zadnje zasedanje državnega zbora ostane zadnje. V nemških strankah prihajajo namreč do prepričanja, da ne bo miru in ne bo parlamentaričnega delovanja, dokler bo Korber na krmilu. Niso več stranke tiste, ki odklanjajo mir, ampak Korber je tisti mož. Hoče se obdržati na površju, ali to je mogoče le v takih abnormalnih odnošajih, kakoršni so sedaj j ako pa pride do rednega dela, potem bi bil Korber odveč! Po membni taki glasovi! Državna podpora po uimah prizadetim krajem. — Uradni list je priobčil zakon, po katerem se na podlagi cesarske naredbe zvišuje državna podpora po uimah prizadetim krajem v znesku po 15 milijonov za nadaljnih 5 milijonov. V preteklem zasedanju je bila predložila vlada ta načrt državnemu zboru, ki pa ni razpravljal o njem. Mestni svet tržaški je v svoji seji dne 22. t. m. rešil proračun za leto 1904. V tej seji so odbili rekurz Gina Doropierija glede* volitev ter sklenili, da se ne menijo več za razsodbo upravne sodnije. Dr. RybaF je pri tej priliki govoril obširneje o tej razsodbi ter obrazložil stališče slovenske manjšine. Mestni svet bo na podlagi omenjene razsodbe najbrže v kratkem času razpuščen. Bakovlnskl deželni zbor je sklical cesarski patent z dne 22. t. m. na izredno zasedanje na dan 28. t. m. Zanardelll, bivši laški ministerski predsednik, je umrl dnč 26. t. m. Nemške sleparije t Gradcu. — V Gradcu, v nemškem Gradcu, v tej trdnjavi velenemštva, kjer na najgrši način blatijo slovenski narod dan na dan, so se odkrile velike sleparije. Občini graški gospodarijo najhujši, najzagrizenejši Nemci. Sedaj so našli v proračunskem odseku na graškem magistratu, ki se. bavi s pripravami za proračunsko razpravo, skriti deficit okoli 800.000 gl., star deficit, ki se vleče od leta do leta, ali so ga prikrivali s ponarejenimi bilancami. Velika sleparija. — Tako go- spodarijo tisti veliki Nemci, tisti 1; urni Nemci, ki gledajo na nas doli tako z vi«; .ve. Pri sosedih vidijo vsako malenkost, svoje velike sleparije pa skušajo sedaj na lep način prikriti, ker pišejo tako, kakor da se je zgodila la neka malenkostna reč. Pometajte pred svojim pragom, kulturci nemški 1 Nemški socfjalnl demokratje In Busija. — Soc. demokratje imajo vedno na jeziku jednakopravnost vseh ljudij, vseh narodov, zlasti pa se hočejo kazati velike prijatelje zatirancev. Poljaki v Nemčiji so gotovo tako zatirani, da zaslužijo pomoč od vsakega, kdor jim le more pomagati. Zato pač je bilo pričakovati, da se dvignejo v nemškem parlamentu soc. demokratje, ki so prišli vanj v tako lepem številu, ter se oglasijo v prilog zatirancev ter jim priskočijo na pomoč. Ali nič tega ni bilo, mafvelfr vstal je Bebel, bog soc. demokracije, ter začel udrihati po Rusiji! Dolžil je Rusijo, da je kriva vsega: umora Stambulova v Bolgariji, kraljevske dvojice v Srbiji itd. itd. Čemu hoditi v tujo državo iskat nekaj, kar jih ne briga v prvi vrsti, ko pa je pod domačo streho toliko gnilega, ko je treba v Nemčiji sami toliko poprav I Ali taki so ! Teorija in praksa — kako se razločujeta !! Bavarski deželni zbor je jednoglasno sklenil postavo, da se izpuste iz vojaške službe vsi častniki, ki so spoznani krivim surovega postopanja napram prostakom. Gen. baron von Asch je postavo potrdil ter rekel, da se bavarska vojaška oblastva že sedaj ravnajo po duhu te postave ter so izgnala letos že dva častnika iz službe, ker sta se v tem oziru pregrešila. Množenje Poljakov. — Službena pruska statistika prinaša zanimive podatke o množenju Poljakov na Pruskem. V Poznanju in v Gor. Sleziji tvorijo 70—90% vsega prebivalstva, na zapadnem Pruskem 50—70%. Vedno bolj se množi število okrajev, v katerih Poljaki tvorijo 20—50%. Statistika se bavi z izseljevanjem Poljakov. Prirast poljskega prebivalstva na zapad. Pruskem od I. 1890. znaša 53.000, a nemškega 77.000 dui. V Poznanju se je število Poljakov pomnožilo za 107.000, a Nemcev samo za 26.000. Na Pruskem se je število Poljakov zmanjšalo s preselitvijo na zapad. V Gorv Sleilji se je pomnožilo število Poljakov na* 147.000, a na Pomeranskem je poskočilo od 11.000 na 15.000 duš. Ti statistični podatki dokazujejo, da Poljaki žive v 170 okrajih; v 108 se je njih število povečalo, a v 62 zmanjšalo. Kongregaeijskt zakon v Franciji. — V zadnjem ministerskem svetu je potrjen . predlog, ki prepoveduje kongregacijam poučevanje. O posameznostih predloga poročajo pariški listi sledeče: Predlog preklicuje vse postave, dekrete in prepoveduje kongregacijam poučevati in razpušča s tem se pečajoče kongregacije. Iste naj se likvidirajo po predpisih pravil društvenega zakona od 1901. Kongregacije, ki se pečajo s poukom in dobrodelnostjo, se naj posvete le dobrodelnosti. Postava se izvede popolnoma v petih letih. Radi te postave se zapre 3494 šol, med njimi 1299 deških. Od 2199 dekliških jih vodijo 574 kongregacije, ki se pečajo samo s poukom, ostalih 1621 pa mešane kongregacije. Predlog je bil sprejet z 1388 proti 218 glasovi. Kemiki Ust v Belemgradn. — Z novim letom začne izhajati v Belemgradu nemški list .Serbischcs Tagblatt«, ki bo poučeval Nemce iz prvih in čistih virov o razmerah v Srbiji, o kateri se sedaj toliko laže v svetu. Obrtniški shod v Celja se bo vršil dne 2. februvarja na Svečnico. .Domovina* poroča, da je nastalo veliko zanimanje za ta shod. Obrtnikom na čast bo istega dne gledališka predstava. Med Rusi In Japonci preti vojna. Japan hoče vzdigniti orožje za neodvisnost Koreje, da jo brani, kakor nekaaj pred Kitajci, tako sedaj pred Rusi. Ruski vpliv sega vedno dlje na vztok, in tu se križajo interesi Rusije in Japana tako, da se je resno bati vojne. Od obeh stranij se tudi vršijo priprave, ki dajo sklepati na vojno, in poročila govorijo vedno bolj in bolj o veliki nevarnosti. Japonci so pripravljeni na suhem in na morju, Rusi pa manj na morju, ali če pride do vojne, bržčas ni dvoma, kam se nagne zmaga. Želeti pa je seveda, da pride brez vojne do aporazumljenja. Št. 960. .• ¦>& ¦ Razglas. Županstvo Crniče bode dra-iilo užitnino na vino, pivo, jganje in meso v občinski pisarni v Crničali dne 30. de-jembra t. 1. ob 1 uri popoldne. IToi potrebni podatki se izvedo j leposredno pred dražbo. Županstvo v Črničah dne 23. decembra 1903. Župan: J o s. K os o v eU / Ivan Caharija kamnoseški podjetnik v Nabrežini ======== kliče ======= Gorica + Gorica P Hčtel p vsem svojim prijateljem, znancem, --------------- odjemalcem: —------------ Srečno in veselo == novo leto! v trgovskem sredi§5u nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva,zaT sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko «prazdroj»-pivo. Soflcitator vešč slovenskega, hrvatskega, nemškega in italijanskega jezika, zmožen v vseh odvetniških, notarskih, posojilničnih . in občinskih strokah, želi vstopiti na Primorsko v odvetniško, ali notarsko pisarno kot solicitator, k posojilnici ali občinskemu uradu kot tajnik. ......*"'J Ponudbe naj se blagovolijo dopo-slati na upravništvo lista »Soče* pod šifro »Solicitator«, ^arol prasčil^, pekovski mojster in aladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmuice, torte i, t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu z* rnnogobrojna naročila ter obljublja solidti. postrežbo po jako zmernih cenah. I V najem j se oddaste 2 ali 1 soba bodisi • s pohištvom ali brez v Gorici na Travniku it. 13. II. nadstr. \ Mto in fatograrsb aparat ==== so proda. = ()boje šo čisto novo; fot. aparat z j vsomi pripravami, da lahko sliko vsak j sam naredi v velikosti 13<18 cm. Puška j jo trocevka; dve cevi za šrekle, ena za kroglo, risana, z vsemi patronami in z ; v««'^ kar spada h puški; cona po do- \ govoru. j Ivan Lamprecht, trgovec j Faab Spodnje štajersko. Kerševani & Čuk v Gorici v ulici Biva Casteilo šts?. 4 (lonec Rašlelji.) Priporočata sJavn. občinstvu iz mesta in z dežele svojo mahanfčno tfalavntco, zalego šivalnih stro)av in dvokolas iz tovarna „Puch" far tfrugih sistemov. Sprejemava vsako popravo in rtkonslru-iratije bodisi Šivalnih strojev, dvokolca, pušk in samokresov. Vsako popravo, šivalni stroj aH dvokolo jamčiva. Z ozironi na najino do'goletnn skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vr>le in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi Šivalnih strojev ali dfokoles tn^nn 5r> doi*r*«no» Posojujcvji tudi uvokolesa. C. kr. notar Dr. Marij Pascoletto otvori svojo pisarno 4 janlivarja 1904. v hiši št. 0. I. nad. v ulici Vetturini (bivša pisarna pok. notarja Jos. Kavčiča.) Zahtevate moj ilustrovani cenik z ve$ kafiar 500 padata«] od »r, ifattfe,, are-bnlh fi matlkalleilh »ralmatov, katerega. poii\ja nataij in pc&tati« srut* Hanns Konrad, tvomica ur ia ekspertna hiša ¦•st «. 2*9. ~ {Ce:kc). Pokusite jih in prepričali se bodete, da so postale Ilirske testenine —» ne vsled reklame, temveč vsled posebno finega okusa, redilnosti iu jednostavne priprave priljubljene v vseli slojih. Pazite na napis Ilirske testenine! Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovratnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in Bmrt 2 zmanjšujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačaes odškodnine In kapltalljo: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naSe države * vsMk«*i sfevsMks-MratfaA upravo. V»a pojasnila dijei Generalni zastop v Ljubljani, čggar pisarne so v Ustnej bančnoj hiši GospodBkm ulicah Štev, lsa.______ Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa naj bolj 6i Blove«, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne I podpore v narodne in otčnokoriBtne| Zahvalkv Ob prebidki izgubi naše nepozabne hčerke in sestre Eme Princič izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazane nam dokaze prijaznega sočutja, ki so nam bili v veliko tolažbo, svojo najsrčnejo zahvalo. Enako zahvaljujemo vse one, kateri so spremili drago ranjko k večnemu počitku. ' . V Gorici, 26. decembra 1903. 'Žalujoča rodbina. Naznanilo. D. Zaiaznik, Kania-nar, preskrbuje že več let vinskim trgovcem in gostilničarjem nakup vina in pošilja tudi malim odjemalcem naravna istrijanska vina po nizki ceni. Stvarna pojasnila brezplačno. Narodna gostilna z prenočiščem v lastni hiši nasproti postaji. Anton Pečenko Vrtna ui.ua 8 - GORICA Via Uianlino 8 priporoča pristna bala jU§m nrlaklh, dal- ireraavlna **?|a|jB matlnaklhin iz vipavskih, <0B$ Ista rs ki h furlanskih, V vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnim na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 __ litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzoree. Cm« lairi«. P*Btr«iba poitana, Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Jakob Šuligoj, Urar ejteg v Gorici, c. kr- železnic *W* Gosposka ulica št. 25. Priporočam svojo zalogo raznovrstnih švicarskih ur posebno jako imenitne in dobre pariške žepne ure z znamko 3E6nlthza gospode. Za službo so jako natančne ter se dajo vravnati do sekunde; poroštvo dajam 5 let. V zalogi imam tudi raznovrstne šivalne stroje najnovejših sistemov po zelč nizkih cenah; dajam tudi na obroke. Agenturo Zwilehenbert v Bachs" •" Baslu (Švica) flavto-Sfrfe fop|<. Vožnja čez morje samo 6 dni. Na vsako vprašanje daje se kretora po šte in brezplačno odgovor in pojasnila, ^i Die Freieinnige Zeiffmg" i Odprto pismo. Pfaff-ovi šivalni stroji ¦MT" so na)bol)l. *^M|- To sliSi kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agente, ki navadno niti ne ve kaj je Šivalni stroj, in Se ne ve kako se upeije nit v Šivalni stroj, tem manj kako isti Siva, toda mi smo po naSi več kot 20-letni poskuSnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfatfovl Šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovim, Ffaffmi iivalni stroji žAiT """^doW " "*" Ffaffovi iivalii stroji aS ¦ iom'i° tab°h 'Bfaffnul iivalni ifrali bo posebno pripravni za umetno vezenje flamiVl llldini SirUJI (reCamirenje) ter se poučuje brezplačno. ffaffovi .ivalni stroji ESrft" 10d°T vsak0 tomno' Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffova šivalne stroje. ' IfaffoTih šivalnih in diugih strojev v Borici via Municipio štev. 1 SAUNKG & DEKLEVA. Fopravljalnloa Bivalnih strojev, dvokolos Nunska ulica 11 je socialno-prostomisleee mlado-avatrljsko glasilo, ki zastopa politično konsolidacijo ' in gospodarsko prerojenje Avstrije na pod- J lagi narodne, verske in socialne jednakopravnosti yseh državljanov. V domači politiki zastopa list politem in srcialen ===== napredek, ===== v zunanji pa brani in množi politično la gospodarsko moč državo. List ,Frei-sinnige Zeitung" ni namišljeno liberalen, ampak stremi po sporazumljenju istinito prcstomisleCih elementov vseh narodov in stanov države^ Latna naročnina po polti znala: za Avstro - Ogersko 12 kron; za Nemčijo 12 Mark. Administracija lista „flie Freisiiiige leit.s§M Dunaj, IX Porzellangass* 50. Na zahtevo sr poMje list zastonj na ogled. Gospodu lekarnlcarju K, Germanu v Belovaru (Hrvatsko.) S pomočjo Vaše življenske esence sem popolnoma ozdravil od svojo dolgoletne bolezni, za kar se Vam tem potom najsrčneje zahvaljujem ter dajem splošno na znanje, da je Germanova življenska esenca najbolje zdravilo za bolezni v želodcu in proti hemoroidom (zlati žili). Prosim še 6 steklenic za svojega prijatelja. Spoštovanjem se zahvaljujem Ante Gregorič c. kr. poStui poduradnik. V Trstu, dne 11. dec. 1903. Največje naj &ta reje parobrodno društvo -na svetu. Njega paro orodje obsega 280 velikanskih parni kov. V direkrna.najhitrejšaprekomorska vožnja z brzopamiki iz Hamburga vNoviYork ali pa v Halifax. Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopnik* Hamburg-Amerika Lfriie Fr.Seunig v Ljubljani L Dunaiska-cesteštvSI poleg-velike milnice ališrange.j Tr^ov^ko-obrtna re^ijtrov^a zadruga z neomejenim jamstvom v Gorlol. HraaHaa vlaga obrestuje po 4'/i^> — vefiJe stalne, naložene najmanj na jedno leto, po 5jfr. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obreBti — Rentni davek plačuje zadruga sama. Paaojlla daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanj Zadružniki vplačujejo za vsak delež po i krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaSa vrednoBt deleža 300 kron. Stanje 31. avgusta 1903: Oaftiil: a) podpisani.........K 1,210.300-- b) vplačani...... . . > 405.183-- Daaa aaaajlla..........» 1,031.164-- Vlaaa................» 1,203.438-— # # Ohranitev zdravega želodca • # obstoji glavno v ohranitvi, v pospeševanju in uravnavi p-ebavljanja in odstranjenju nadležne zaprtosti. SkuSeno, iz najboljših in nspeSnih zdravihkih zelišč skrbno pripravljeno, tek vzbujajoče, prenavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače sredstvo, ki ozdravi znane posledico nezmernostij pogrešite v dleti, prehlajenja in -adlefno zaprtost, kakor zgago, napenjanje preobilno kislino In IjjSa krčevite bolezni je zdravnika Rosa balzam za ialodao iz lekarne B. Fragner v Pragi. OV^rllO Vsi deh omota imajo postavno deponirano varst-eno znamko. Glavna zaloga: lekarna B. Fragnor, c. kr. dvorni založnik .Pri črnem orlu*, Praga Mala strana na vogla Spornorove ulice č. 203. V^«Jj RazpoSuja se vsak dan. Proti naprej poslanem zneska K 2 56 se po6\je velika steklenica ia za K 1*50 majhna steklenica franko na vse postaje avstro-ogerske monarhije. Zal«ira v vseli lekarnah Avitro-Ogerske. V Gorici v lekaraak: Crlstofoletti, Gllofclcb, Fontonl In Oironcoll. 1 Veliki požar! zamore se lahko in naglo pogasiti samo s Smekalovimi = = brizgalnicami nove sestave, koje od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno! R. A. Smekal Zagreb, skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnie, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev. 1 1 129 Odlikovanj 1 I POZOR! Kranjske salame 1 kg K 2'70; prave kranjske klobase 11 parov K 2. Razpošilja po povzetju od 5 K naprej KAROL NOVAK, LJubljana. Rimska cesta Št. "3. Prva kranjska z vodno silo na tnrkine delujoča tovarna stolov Fran Švigelj ¦a Brana, p. Borovnica, Kranjsko priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imete-Ijem in predstojnikom zavodov in Sol, krCmarjem in kavarnarjera, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. natančno in trpežna Izdslano stole, fotelja, vrtne stole, gugralnfke, naslonjače Itd. Itd. Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni barvi imitirano. Največja izbira stolov, naslonjačev in gugalnikov iz trstovlne. Na željo posije tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko. NaroCevalcem na debelo se dovoli znaten popust. * a*« Mizarska zadruga ** v Gorici — Solkanu 1 ¦ vpisana zadruga z omejenim jamstvom , ..., tovarna s strojevnim obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva vseh slogov " ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. — Podružnica v Trstu Via di Piazza vecchia 1. Zastopstvo v Spljetu tsr Orljentu. * Cene zmerne, delo lično in solidno. ^ V Ameriko potujoči naj se blagovolijo obrniti na