Neodrešena domoviiia. —r Impozanten shod pditičnega društva ,,Edinosti" pri Sv. Luciji ob Soci. Dne 30. pr. m. se je vrsil pri Sv. Luciji ob Soči shod političnega društva ,,Edinosti". Shod je otvoril nadučitelj Rakovšček, govorili so dr. Wilfan in dr. Slavik iz Trsta, župnik Abram o gospodarskih vprašanjih, dr. K. Podgornik iz Gorice o naših zahtevah in pritožbah v jezikovnem in šalskem oziru, potem še tolminski dekan Rojec in vikar Bele. Resolucija v jezikovnih in solskih zadevah protestira proti kršenju jezikovnih pravic slovenskega prebivalstva na vseh poljih in v vseh ozirih, proti krivicam, ki so jih zagrešile okupacijske oblasti na šolskem polju in zahteva polno jezikovno enakopravnost, obnovo vseh šol in prenehati mora lov na slovenske otroke za ital.janske šole. Shod je bil impozanten, obisk velik, razpoloženje žarke, vse resolucije so bile sprejete z navdušenjem. Zborovanju je pjisos-.voval odposlanec Tolminskega komisarja Rinaldi m en karabinjer. Skrbno sta poizvfcdovala, kdo bo govoril, motila pa nista shoda, ki je bil, kakor poroča ,,Edinost", dostojna in odločna mani-festacija ljudstva, ki si je kljub ^sem težavam ohranilo krepko in nevpogljivo voljo do življenja in svobode. Pozaalo se je ljudstvu, kako mu je ta shod dal opore in okrepčila. — r KUc po šolstvu. ,,Goriška Straža" z dne 27. maja objavlja trpke besede na naslov jugoslovanskih mirovTiih delegatov, besede, ki izvene kot zadnji klic obupajočih bralov v zasedenem ozemlju. Odstavek, ki se nanaša na naše šolstvo, se glasi: ,,Vsaka kulturna država skuša svoje podložne neuke ali nekulturne narode povzdigniti h kulturi. Italija pa skuša kuiturni slovenski narod pahniti med analfabete s tem, da mu zapira šoie. To ie barbarstvo Itaiije! — Če jugoslovanski delegatje skienejo z italilanskimi delegati v Pallanzi sporazum, ne da bi nam Slovencem, če že ni drugače mogoče, zagotovili avtonomije, da borao imeli svoje šole in da ohranimo svojj jezik, tedaj naj vse skupaj hudič vzame!" —r Izpiti učne n-posojjijenosfi ?a Ijudske šole. Gen. civ. komisarijat sporoča, da bodo imeli izpiti učne usposobljenosti za ljudske šole praktični znača}, in bo tedaj vse izpraševanje težilo za tern, da ugotovi izprašančeve. zmožnosti v učni metodi, ki jo Je uporabljal pri posan.eznih predmetih v ljudski šo!i. V ustmcnih in pismenih nalogah se bodo obravnavala le glavmi vprašanja iz pedago^ike in me:odil_e. lz praševalne komisiie sc bodo ozirale pr. potrebi tudi na navedbe v prošnjah lzprašancev z cziroma na italijanska dela. ki so jih podrobneje proučili. Kandidati pa morajo vsaj v glavnem poznati šolsko zakonodajo starih in novih pokrajin Italije in njenih pred- in pošolskih mštitucii. Pri ustmenih in pismenih preizkušnjah bodo izpraševalne komisije presodile, če ve izprašančevo poznan.e učnega jezika toliko, da tudi oinogoča pri učencih učne uspehe, ne _amo v iczikovnem oziru, ainpak tadi v ostalih predmetih šolskega pouka. Po uspehu izpraševanja bodo iste komisije presodile izprašančevo splošno izobrazbo in bodo po potrebi izpraševale tudi iz leposlovnih, zemljepis. in zgodovinskih del Italije. o katerih bodo izprašanci navedli v svcjih prošnjah za pripustitev k izpitom. da so iih natančneje obdelali. V olajšavo .tudiia italijanske >o.ske zakon.)daje pr;poroča oblast »Zbirko okrožnic :n ukazov italij oblasti;. ki obravnavajo preuredbo šolstva v okupirancm ozemlju od iumija 1915 do danes. Zbirka izide v kratkem in se razpošli- vsem sol.kim vodstvom. Imenovala se bo .^Šolska zakonodaia«. (Le^islazione scolastica di A. Namias). Pozivajo se vsi civ. komisarijati in okrajni šolski nadzorniki, da v najkraj^em času organizirajo na zahtevo učiteljstva tečaje za šokko zakonodajo, pedagogiko in metodiko, da se tako uspeš-io pripravijo učit. kandi jati na izpite. Programi. predavat.lii in !::aji, kier naj se tečaji ohdržir-, se doiočijo v -porazuinu z gcn. civ. kornisariiatom, ki bo nosii tudi vse ienarae strcške. Da dobljo učivdjski kandidati zadosten čas za štiidijskcTpripravo, se določi termifi izpitom usposobijenja na prve dni iuliia t. 1. Rok za vlaganje prošenj ie bil podaljšan do 20. inaja :. 1. V dobi do ¦ulija meseca se bo določila tudi vredmos: izpričeval učne usposobljenosti, pridobljenih v okuinranem ozeinlju z ozirom na ona. ki so bila pridobljena na učii. ličiliščih v starem kraljestvu. -r izijiti zrelosti na «Iov. uctfeljišču > Gorici. K izpitom se ie priglasilo 25 kandidatov in 13 kandidatrnj. Zrelih je 6 kandidatov in 8 kandidatinj. Ponavljalni izpit iz 1 predmeta imaio 4 kandidatje, z 2 predmetov 10 kandiuatov in 3 kandid.tinje, reprobiranih je 5 kandidalov, odstopili ste 2 kandidatinji. Oktobra lanskegi leta so bili dobili 4 kandidatje panavlia'ni izpit z 2 predmetov, 3 so bili od teh proglašen; za zrele. 1 iiiora ponavljati cel' izpit. -- *Coriška Straža« z dne 20. maja pristavlia tern podatkom: >To so pač kla verni nspchi. ki potn.buje.io nekoliko komentarja" izprasevalna komisija ima dolžnost. ugotoviti sposobnosi mlad'h učiteliev in učiteljic, ki so pokli.ani v vzgojo našega naroda. »Kakoršni so učitelii, tak bo narod'...« Drugič so f. kandidatje _rtev ?alostn:h šolskih razraer. Kako naj se pač naučijo materin^Činc, pedagogike, matematike in še drngih 14 predmetov brez šole, brez učnih sredstev, brez vadnice in brez prcfesorjcv!"3 Ako vlada m hctela otvoiiti zavoda, bi bila pač lahko dovolila zaposlovalni tečai. kakor so bil" med vojno. Zato ie bi.o na razpolago profesoriev z ravnateljem vred, ki bi "bi!7 prav radi prevzeli puuk na takem tečaju, in uspehi bi bili gotovo boljši. Kakor slišimo, je ravnateli pri zakijuč. seji prec^aga!, nai se s prihodnjim šolskim letrm otvori učiteljlšče z vadnico vred, in je naprosi! vladnega zastopnika profesorja Loreiizonija, naj v svojem poročilu opozorl vlado na d^jstvo, ča se Dodo rtted Slovenoi juiijskc Benečije začele širili vrste anaiifabe tov. ko smo pred vojno šteli le 3-4 odstotke analfabetov.« —r Italijanska šoia v Tolmmii. Iz Gnrice poroč_Jo, da se otvori v slovenskem Tolminu italijaaska šola za 10 italijanskih nedornacih otrok. V Gonci pa čaka na otvoritev slovenske šole 700 slovenskih otrak! Ali ittrlijanske oblasti nočejo nič slišaH o otvoritvi sloveuske S-ole v gortškem mest!i. To ie krivica, to je zločin, ki vpije do neba, ki kliče na noge ves kulturni svet. Ko so pri<i; Italijani v deželo, so razglasili, da ltalija, velika država svobode. da Slovencem 5ole v slovenskem jeziku, več, kakor iih je dala Avstriia. To sc je leno slišalo, ali verjeli nistno, k-?r nas politična zgodovina uči, da Itaiijan še ni nikdar držal besede. — r Prvo »Zgodovlno Italije« v s^ovenskem ieziku za liudske, me<5čanske in srednje šolc je priredil goriski učitelj Viktor Bandelj Kniigo je izdal »Istituto Evitoriale Sei.ntifieo« v Trsfu.