Žtev. 86,__ Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah fn praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulic« Sv Frančiika AsiSkega gt 20, L nadstr. — Vsi depisi naj se pošiljajo uredništvu lista. N^franklrana pismi se ne sprejemajo ln rokoolal se ne vračajo. Izdajatelj hi odgovorni urednik Štefan Oodina. Lastnik konsordj Ust« .Edircsti". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge a crrfcjenin poroštvom v Trstu, uHca Sv. Frančiika AsiSkega It 20. Telefon nrednlltva In oprave itev. 11-97. Naročnina »ali: Za celo leto........K 24.— Za pol leta.................12*— za tri mesece............... • • za nedeljsko izdajo aa celo leto.......- . 5.38 za pol leta .....................2J9 V Trstu, v nedslio 26. marca 1911, Letnik XII: Posalhezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oflasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone. Cene: Ogiaai trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahval poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 20 — vsaka nadaljna vrsta.......:.....2.— M«\H oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema ln se rat ni oddelek .Edinosti". Naročnina U reklamacije sfc pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava ia inaeratnt oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiika Aalikega it 20. — Poštnohranilničol račun št 841.652 Preiled najnovejših dogodkov. Ruska bojišča. —-Zapadno Jakobova izvršili Rusi nove izgubonosne napade. Manjši napadi jugozapadno Dvinska in severno Vidsija odbiti z lahkoto. Ob Na-roškem jezeru topovski boji. — Uspešen napad honvedskih oddelkov severovzhodno Burkanova. Na italijanskem in balkanskem bojišč« nobenih posebnih dogodkov. Zapadno bojišče. — Položaj v bistvu neizpremenjen. Živahni topovski boji v ozemlju Moze. Mesto Verdun v ognju. Na turških bojiščih nobenih važnih dogodkov. . riaie uradno poročilo. DUNAJ, 25. (Kor.) Uradno se objavlja: 25. marca 1916, opoldne. Rusko bojišče. — Severovzhodno Burkanova ob Strypi so honvedski oddelki po odbitju močnega ruskega napada vdrli v jarke sovražnika hi razrušili o-brambne naprave. Sicer nobenih posebnih dogodkov. italijansko in jugovzhodno bojišče. — Neiz premen jeno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Mfto uradno poročilo. BERLIN, 25. (Kor.) Veliki glavni stan, 25. marca 1916. Zapadno bojišče. — Položaj se včeraj bistveno ni izpremenil. V ozemlju Moze so se vršili posebno srditi topovski boji, tekom katerih |e bil Verdun užgan. Vzhodno bojišče. — Zapadno Jakobova so prešli Rusi po zastavitvi svežih sibirskih čet in po močni topovski pripravi zopet v napad, ki se je razbil tegu-bonosno zanje. Manjši napadi jugozapadno Jakobova in jugozapadno Dvinska so bili odbiti brez truda. Istotako so bili tudi vsi ponočni ponovni napori sovražnika ob fronti severno Vidsija popolnoma brezuspešni. Dalje južno, v ozemlju Naroške-ga jezera, se je omejil sovražnik včeraj na topovski ogenj. Balkansko bojišče. — Pri nekem novem letalskem napadu je bilo eno sovražno letalo v zračnem boju med obojestranskima črtama sestreljeno in uničeno tamkaj po topovskem ognju. Vrhovno armadno vodstvo. Zadeva »Tubantia«. LONDON. 24. Christiansund« na potu iz Liverpoola v Kodanj v angleškem kanalu zadel na mino in se potopil. Posadka je rešena. AMSTERDAM, 24. (Kor.) »Standart« zahteva, da naj se zadeva »Tubantia« kolikor mogoče natančno preišče. List izvaja dalje: Ako ne pada na Nemčijo pri potopu ladje nobena krivda, potem v mi- PODLISTEK Lepa Anka. Spisal Avgust Šenoa. Res sem čital pesem z vsem srcem, vso dušo. Anka se je nekam zamislila. »Gospića!« sem rekel, »vi ljubite, kakor vidim, pesmi, posebno te Vrazove. Dovolite, da vam prihranim eno skrb. Drago mi bo, ako sprejmete to-le knjižico kakor mal spomin današnjega veselega dne!* »Hvala lepa, gospod Milic! Sprejemam jo rada, ali — pod enim pogojem. Da vam povem — mi smo sosedje. Moj oče je kupil posestvo poleg dvora Vaše gospe matere. Poznam jo dobro. Sprejemam torej a postajajo razmere med kardinalom Mercierom in nemško državno oblastjo v Belgiji vedno napetejše, in da mora priti prej ali slej do popolnega preloma, kaže naslednja vest: BERLIN, 24. (Kor.) V/olffov urad javlja: Kardinal Mercier se je radi sledečega dogodka ostro pritožil pri generalnem guvernerju Belgije in zagrozil, da se bo obrnil s pritožbo na višje mesto. V privatnem stanovanju nekega tajnika kardinala, ki je osumljen, da je soudeležen pri organizaciji za vtihotapljanje pisem, je bila izvršena hišna preiskava. Kardinal je vložil radi tega pritožbo v »imenu cerkvene svobode«. Nerazumljivo je, kako zamore sestaviti tu kako zvezo med privatno hišno preiskavo in ogrožemem cerkvene svobode; mogoče skuša kardinal, ki si poišče sicer vedno pot v časopisje sovražnega inozemstva, s to razlago umetno izzvati vtis, da pomeni nemška uprava nevarnost za cerkveno življenje Belgije. Ker ne more dokazati niti enega slučaja posezanja v cerkveno svobodo, se pač trudi, da konstruira kak tak slučaj. Kako zelo sploh misli na agitacijo v javnosti, dokazuje dejstvo, da je priobčilo inozemsko časopisje že vsebino odgovora kardinala na pismo generalnega guvernerja z dne 15. marca. Na tozadevno Vprašanje smo izvedeli, da ta odgovor še ni bil izročen na pristojnem mestu in da je kardinal le naznanil, da zamore odposlati odgovor šele v par dneh. Z nemško ruske fronte. Dočim na naši fronti ni pomembnejših dogodkov, se na severovzhodni nemški fronti vrše srditi boji. Po bitkah lanske pomladi so to, kar se tiče razsežnosti, največji ruski napori, kar jih ie bilo od tedaj. Jesenska ofenziva na vzhodno-gaiiški in volinjski fronti in novoletna bitka ob besarabski meji ste se vršili na veliko ožjem prostoru. Rusko armadno vodstvo je tedaj tudi uporabljalo primerno manjše mase čet. Kar se tiče silovitosti bojev, pač ne bo bistvene razlike, ker je novoletna bitka stala Ruse nad 130.000 mož, dasiravno se je vršila na precej ozkem prostoru med Prutom in Dnje-strom. Bojišče v sedanji bitki na nemško-ruski fronti meri v širjavo okoli 350 kilometrov. Kakor se zdi, polaga rusko vodstvo težišče svojih operacij v ozemlje med Dvin-skim in Sinorgonom ter potemtakem napada v ostrem kotu, ki ga tvorite železniški progi Dvinsk-Vilna in Moiodečno-Vilna. Operacijski cilj je vsekakor Vilna. Vsa akcija ima torej značaj poizkušanega predora nekako v sredi bojnih sil nemške vzhodne armade, združenih pod vrhovnim poveljstvom vojnega maršala Hiuden-burga. Vzporedno s to akcijo se vrše napadi proti dvinski fronti, kjer ste jakobovsko in friderikovsko predmostje središči borbe. Vendar pa ti sovražni napadi doslej še niso prestopili okvira postranskih akcij. Pojezerje med Dvinskim in Smer-gonom je od srede aprila dalje nepo-rabno kot ozemlje za napade, in ko nastopi toplejši letni čas, so tu ovire tako velike, da so popolnoma izključena večja podjetja. Ker ni dvoma, da bi bili Rusi na podlagi v Parizu za pomlad izdelanih načrtov itak pričeli ofenzivo na nemški fronti, gre pri sedaj se vršečih velikih operacijah ruske armade le za to, da se je že zdavnaj nameravani napad pričel nekoliko preje, kar je pač v zvezi z dogodki pred Verdunom. Skupni ofenzivni načrt naših nasprotnikov postaja tako polagoma razumlji-vejši. Proti koncu meseca marca ali v začetku meseca-aprila je ententa nameravala spustiti Ruse na Hindenburga, upajoč, da bo nemško vzhodno armadno vodstvo vsled tega ruskega pritiska porinilo rezerve s francoske fronte v svrho oja-čenja vzhodne fronte. Se prej pa naj bi začeli Italijani peto bitko na soški fronti in jo zavlačevali kolikor le mogoče dolgo, da bi tako ovirali avstro-ogrsko armadno vodstvo, da bi ne moglo poslati svojih čet v podporo Hindenburgu. To je bil takore-koč glavni predpogoj za veliko angleško-francosko ofenzivo. Upali so, da bi tako vsled odpošiljatev na vzhodno fronto oslabljene nemške črte mogti napasti z znatno pehotno in artiljerijsko premočjo in jih prebiti. Na avstro-ogrski fronti so kmalu popustili ruski napadi v svoji silovitosti, na severu, na nemški fronti pa je ruska ofenziva v polnem teku. Ker se je pa pričela teden ali štirinajst dni pred prvotno določenim rokom, pa ta ruska ofenziva nima več prvotne osnovne misli, namreč stra-tegične. ofenzive, temveč je le Še člen v strategični defenzivi četverozaveze. Ruska ofenziva se ni pričela z namenom, da bi omogočila ofenzivo Francozov in Angležev na zapadni fronti, temveč le v pbrambo Verduna, olajšanje francoska fronte in razbremenitev zaveznikov. V tej prisilni izpremembi osnovne misli en-tentnega pomladanskega ofenzivnega načrta se vidi jasno, kako velikanski stra-tegičen uspeh je imel nepričakovani nemški napad na verdunsko trdnjavsko območje. Nemške stvari. in nevoljno sem sedel na koncu mize, motreč izpod očesa lepo Anka Anka je bila izredno vesela, govorila je kratko, živahno, duhovito in se smejala. Bilo mi je, da zblaznim. In kadar-koli me je pogledala s črnimi očesi, kakor da so se mi možgani zavrteli. Odhajajoč me je spominjala moje obljube in jaz sem jo ponovil. Od onega dne — z Bogom pamet, z Bogom sveti očetje in židovščina! Izprevidel sem, da nisem za duhovnika. Cim bolj se je približeval čas počitnic, tem nemirneji sem postajal, da so se mi tovariši čudili, a ko so prišle počitnice, ko je stric odšel, sem se odločil. Slekel sem črno haljo, da je ne o-blečem nikdar več. Sedaj sodi me, ako ti je srce iz kamna!« Mladenič je poskočil, prijel mater z obema rokama za glavo in jo živo poljubil na čelo. »Milan! Milan! Lahkomišljeno člove- V zadnjem času ste posebno dve stvari, ki precej razburjate javnost v nemški državi, in to sta odstop dosedanjega dolgoletnega državnega tajnika za vojno mornarico in pravzaprav njenega ustanovitelja in zgraditelja, velikega admirala pL Tirpitza, in pa predloga nacijonalne liberalne in konservativne stranke glede izostritve pod vodniške vojne. Umljivo je, da se obe te stvari spravljate v zvezo druga z drugo, vendar pa je vse skupaj tako nejasno, da si ni mogoče stvoriti prave slike o dejanskem položaju. Nemško časopisje se posebno odstopa velikega admirala pL Tirpitza dotika Ie z največjo previdnostjo, kar je tudi pojmljivo, ker v sedanjih časih, ko je treba največje enotnosti v vsem, pač ne kaže nikakor, da bi se dopuščalo, da bi morebitna nesporazumljenja, zanesena v javnost, kvarila edinost in slogo v narodu, ki zastavlja vse svoje moči, da si zasigura svojo bodočnost. V četrtkovi »Neue Freie Presse« pa smo čitali vendarle dopis iz Berolina, iz katerega bi se dalo le nekoliko sklepati glede vzrokov, ki so dali admiralu pl. Tirpitzu povod za odstop. Omenjeni dnevnik namreč pravi: »Razpravljanje o vzrokih, ki so dovedli do odstopa državnega tajnika, ki je presenetil veliko javnost, poučenim krogom pa ni prišel nepričakovano, se mora pač odgoditi 11a čas po končani vojni. Zasedaj še ni mogoče, da bi se javno govorilo o teh vzrokih. Eno pa se vedno zopet iznova zagotavlja na vseh merodajnih mestih, da odstop v elikega admirala pl. Tirpitza ne pomeuja morda izpremembe načina nemškega vojevanja. Mnenje, da bi bil Tirpitz zastopal načelo krepkega vojevanja proti Angleški in da bi bil njegov odstop treba pojmovati kot opustitev tega načela, je absolutno nasprotje resnice. Nemška vlada je, ko so nasprotniki z za-smehom zavrnili njeno pripravljenost za mir, ki jo je državni kancelar izpovedal meseca decembra lanjskega leta, slej ko prej odločno za nadaljevanje vojne s skrajno energijo, z vso uporabo ogromne bojne sile nemškega naroda. Nadaljuje se tudi podmorska vojna proti Angleški; in zlasti se nemška vlada ne bo dala odvrniti po ugovorih kake tretje vlasti od svojega nazora, da so nemški podvodniki upravičeni, da smejo potapljat! oborožene trgo- če!« je odvrnila gospa Miličeva, ki je z nekim tajnim veseljem poslušala sinovo povest — »ali si pomislil, kaj vse pride, ali si pomislil, da moraš postati cel človek poprej, nego se pojdeš ženit?« »Sem, mila mati, na vse sem mislil, ne kot nerazsoden mladič, ampak kot človek, v katerem je volje, v katerem je srca. Vedno mi je bil pred očmi, ki si mu duša ti, ki je po tebi — raj! Videl sem te, dobro dušo, sredi tega dvorca, sredi tega košatega kraja, videl poleg tebe Anko kot zaročnico svojo, ki te ljubi, kakor jaz. Pa, ko se mi je duh zaletel v dal}-njo bodočnost, videl sem, kako oko dobre matere gleda vnuke, kako jih miluje in gladi, radujoč se, da pleme Miličevo ne izumre.« »Milan! Ti si ob pamet!« ga je posvarila mati, ali tajna solza radostnica je za-blestela na njenem očesu. Sfrsn n. t „cuirnuai siev. »o. V Trsta dne 26. marca, 1916 vinske ladie brez predidoče^a svarila Ta nazor je izrekla, kakor znano, v spomenici, ki jo je poslala ameriški vladi, in ta spomenica ostane merodaina za pod-vodnisko vojno. Nemški podvodniki bodo torej tudi nadalje zasledovali sovražne trgovinske iadje z vsemi sredstvi, ki jih francoski kralji. Turška vlada je bila vsled tega v zadregi, zato je omahovala, komu bi priznaia večjih pravic. Zameriti se ni hotela ruskemu carju, enako ne Napoleonu. Ruski poslanik je silil v končno rešitev v prilog svoji vladi, a ker ni dosegel popolnega uspeha, je dne 21. maj- i grožnjo, dovoljuje mednarodno pravo, in pomorska i nika 1. 1853. zapustil Carigrad vojna proti Angliji se bo bojevala z isto da se vrne z vojaško silo. brezobzirnostjo, kakor se bojuje Angleška'; Med tem je pa že Napoleon ITI. v var- proti Nemčiji.« O teh predlogih je pisalo glasilo nemške napadne ljudske stranke, »Liberale Kor-respondenz,« tako-le: »Predlogi, ki so bili stavljeni z nacijo-nalnoliberalne in konservativne strani o podvodniškem vojevanju, obvladujejo politične dnevne pogovore. Kak pomen in kak namen jim pripisuje vlada, izhaja iz pripomb, ki jih je vlada dostavila k objavi predlogov po W olifovem uradu. Mada ima vtisk, da naj bi se po onih predlogih vplivalo na odločitve v vojevanju; in četudi z druge strani ugovarjajo tem nazorom in zastopajo mnenje, da gre le za politično akcijo, se vendar ne more odrekati vladi, pravica, da pove svoje mnenje k položaju; kajti pri vprašanju, za katero gre, so tesno združeni politični in militarični motivi. . . . Predloge je treba kar najživahneje obžalovati, ker nikakor ne morejo rabiti v utrjevanju edinosti naroda, ki je potrebujemo tako nujno kot vsakdanjega kruha .. . Tudi ni dvoma, da naj se smatrajo ti predlogi za nekako nezaupnico vladi, in ker vl#da gotovo ravna sporazumno z armadnim vodstvom, je v teh predlogih indirektno tudi kritika armadnega vodstva in poseganje v poveljevalno oblast . . . Razprave o predlogih v plenarni seji državnega zbora nikakor ni želeti, podala bi napačno sliko o razpoloženju in strujah v nemškem narodu, in to tembolj, ker se 0 vojaških stvareh, ki tiče za temi vprašanji, ne more govoriti v javnosti.« »Berliner Tageblatt« pa pripominja: Z najrazličnejših strani nam prihajajo vesti o agitaciji, ki jo sedaj uganjajo nasprotniki vlade. Prizadevajo si, da bi s pozivi In peticijskimi polarni nabrali velike mase podpisov in tako uprizorili mogočno »manifestacij« za poostreno podvodniSko vojno, kar naj bi pa brio v resnici le nezaupnica vladi. — List pripominja, da v nekaterih krajih celo natakarji nosijo v javnih lokalih take pole od mize do miz,e, Imenuje to veliko nespodobnost (»grober Unfug«.) in pravi, da je z vso odločnostjo treba nastopiti proti začetnikom akcije, »patrijotom,« ki hujskajo ljudstvo v svoje prikrite namene in skušajo omajati zaupanje, ki je potrebno za vzdržanie. V resnici se je pred sejo nemškega državnega zbora 22. t. m., v kateri je bil na dnevnem redu državni proračun, vršil sestanek senijorjev parlamentarnih strank na katerem se je razpravljalo o »pod-vodniških predlogih« in se je sklenilo, da se za sedaj ti predlogi izločijo iz razprav pred zbornico in se bo razpravljalo o njih prihodnji teden v proračunskem odseku. Ko je zbornični predsednik naznanil ta stvo rimskih katolikov sklenil pogodbo z Anglijo, vsled česar sta Francija in An-lija poslali vojno mornarico v Darda-■nele. Kljub temu pa car Nikolaj L m hotel odnehati od svojih zahtev in je ukazal, da prekorači 80.000 vojakov Prut in zasedejo Moldavsko in Vlaško. Hoteč si zavarovati zapadno stran, je prispel car sep^ tembra meseca v Olomuc in nekaj dni kasneje v Berolin, kjer sta mu naš cesar Franc Jožef I. in pruski kraJj Friderik Viljem IV. zagotovila pod gotovimi pogoji nevtralnost. Anleška in francoska diplomacija ste bili krepko na delu in 4. oktobra je poslala Turčija Rusiji ultimatum, kjer zahteva odpoklic čet Moldavske, sicer nastane vojno stanje. B. Vojna s Turčijo. Ker Rusija ni ugodila tej zahtevi, je Omer paša 28. oktobra 1853. 1. prekoračil Donavo pri Vidinu in se utrdil pri Ka-lafatu. Odtod je prodiral dalje in napadel z uspehom Ruse pri Oltenici 4. novembra. Med tem so prispele v Carigrad angleške in francoske bojne ladje. Ker le ruska vlada smatrala to kot kršitev pogodbe iz 1. 1841. po kateri ne smejo bojne ladje tujih držav v Dardanele, je ruska vojna mornarica napadla turško pri Sinopah 30. novembra in jo potolkla. Dne 12. marca 1. 1854. sta zastopnika Francije in Anglije podpisala v Carigradu pogodbo, s katero se zavezujeta podpirati Turčijo z orožjem in vojaštvom. In že 28. marca sta obe državi tudi napovedali vojno Rusiji. C. Vojna z zavezniki Turčije. Ruski vojskovodja Paskjevič je nato prekoračil Donavo in brezuspešno oblegal Silistrijo. V tem sta Francija in Anglija poslali čete na Galipoli in v Varno. Avstriji pa ni bilo po volji, da so ruske čete zasedle podonavske kneževine, in je odločno protestirala v Petrogradu, na kar je car Nikolaj ukazal izprazniti Podo-navje »iz strategičnih ozirov.« Drugo anglo-francosko brodovje je hotelo napasti v Vzhodnem morju Kronstadt, a je zasedlo le trdnjavico Bomarsund. Hoteč pa streti rusko moč v Črnem morju, so zvezne države pod vodstvom maršala S t. Arnauda in lorda Raglana izkrcale okrog 60.000 mož vojaštva na poluotoku Krimu. Zavzeti so hoteli Sevastopol. Ker je bil pa ta le slabo utrjen, so hoteli Rusi zadržati zvezne čete pri obrežju, a 20. septembra 1. 1854. so bili poraženi pri Almi. Če bi bili zavezniki takoj udarili za bežečemi Rusi, bi se bili lahko brez posebnih izgub polastili Sevastopola. A bolezen maršala St. Arnauda je zakrivila, da zavezniki niso prodirali dalje. Vsled tega so Rusi dobili nova ojačenja in so ves ta čas uporabili za utrditev trdnjave. Celo leto so zavezniki napadali Sevastopol. Menčikov je dobil med tem nove moči in napadel zvezno vojsko, a bil poražen pri Inkermanu 5. nov. 1854. Angleška in Francoska ste si hoteli pridobiti novih zaveznikov, kar se jima je tudi deloma posrečilo. V decembru 1. 1854. je pristo- sklep zbornici, je socijalni demokrat Lieb- j pila k tej zvezi Avstrija, ki pa dejanski ni knecht ob živahnem nemiru v zbornici posegla v boj. Za njo je pristopil tudi Vi- protestiral, češ da so to vprašanja, ki zelo razburjajo javnost, in da se za kulisami dela z vsemi silami, vsled česar ima ljudstvo pravico, da se mu že sedaj pojasni stvar. Ostalo je seveda, kakor je sklenil sestanek senijorjev. Krimska vojno. Ob 60 letnici nje zakVjučka. Dne 30. t. m. poteče 60 let, odkar se je v Parizu 1. 1856. podpisal mir, s katerim se je končala krimska vojna, katero smemo z ozirom na število bojujočih se držav primerjati s sedanjo gigantsko borbo, dasi v številu bojevnikov ni dosegla ona niti eno desetino sedanjega bojujočega se vojaštva. Z vso pravico jo primerjajo zgodovinarji onim velikim bojem, ki jih je vodil Napoleon Bonaparte v začetku 19. stoletja. Zanimiva je pa ta vojna tudi zato, ker se v njej zrcali vsa tedanja diplomatska spretnost, katera igra v vsaki vojni veliko ulogo. Prostor našega lista nam ne dopušča podrobnih razpravljanj in komentarjev, zato se moramo omejiti le na suha dejstva. A. Povod vojne. V sveti deželi, kjer je živel in umrl Kristus, so si kristjani postavili na najvažnejših krajih svetišča, do katerih so si lastila vsa krščanska veroizpovedanja e-nake pravice. Vsled večjega števila pra-! voslavnih kristjanov in večjega števila teh romarjev so si začeli duhovniki gr-ško-iztočne cerkve lastiti večjih pravic, i kar je dalo povod nezadovoljstvu rimsko | katoliškega duhovništva. Nastal je seveda verski prepir. Tedanji ruski car Nikolaj j I. je radi tega zahteval za se izključno \ zaščito pravoslavnih kristjanov. Turška vlada mu je že hotela priznati to prvenstvo, a proti temu je protestiral francoski cesar Napoleon III., ki se je skliceval na| star privilegij iz L 1740., po katerem so vrhovni pokrovitelji rimskih katolikov ktor Emanuei, sardinski kralj, ki je pod poveljstvom Lamarmore poslal 15.000 mož na Krim. Tedanji minister Cavour te zveze ni toliko podpiral radi varstva rimskakatoliških redovnikov, ampak zato, ker sta mu Anglija in Francija zagotovili upoštevanje italijanskih narodnih idej. Oblegovanje Sevastopola je trajalo dalje in med tem je umrl 2. marca 1. 1855. car Nikolaj. Njegov sin Aleksander II. je takoj pri nastopu vlade hotel končati nesrečno vojno, a zavezniki se niso hoteli spuščati v pogajanja, vsled Česar je mladi car poveril vrhovno vodstvo vojske knezu Oor-čakovemu. Na obeh straneh so bile že velike izgube, deloma vsled napadov, deloma vsled bolezni. Po tridnevnem obstreljevanj« se je slednjič posrečilo zaveznikom zavzeti Malakov stolp dne 8. septembra L 1855. Ta utrdba je obvladovala vso trdnjavo, zato je poveljnik Oorčakov dal naslednjo noč trdnjavo izprazniti, zažgati iir ladje potopiti. Armada se je pa umeknila. Zavezniki so brzo zasledovali umikajoče se Ruse, a do posebnih bitk ni prišlo. Slednjič so se začela vendar mirovna pogajanja 25. februarja v Parizu, ki so se končala 30. marca L 1856. Mirovni pogoji so bili sledeči: 1. Rusija odstopi Turčiji majhen del Besarabije ob levem bregu Donave. 2. Odpove se posebnemu protektoratu kristjanov v Turčiji, ki pa zagotovi njihovo enakopravnost z mohamedanci. 3. Vrne Turčiji zavzeti Kars in se obveže opus^ti v Ćrnern morju vse vojaške utrdbe in imeti le toliko mornarice kakor Turčija. 4. Zavezniki, izroče Rusom zopet Sevastopol, ko uničijo vse utrdbe. S tem je bila Rusija ponižana, a izgubila ni skoro ničesar na svoji zemlji. Dolgotrajna krimska vojna ni rešila nobenih posebnih življenskih vprašanj in kri toliko tisočev je tekla zastonj. Le Napoleon III. si je domišljal, da je s to vojno poravnal poraz Napoleona I. na Ruskem. Dodati mil Smrtna kosa. V Ajdovščini je umrl tamošnji veleposestnik gospod Ignacij Kovač, oče ajdovskega župana in deželnega poslanca. Gospodu županu in poslancu in vsej njegovi spoštovani rodbini izrekamo najiskreneje sožalje. Iz politične službe. Namestnik za Trst in Primorje je premestil adjunkta ravnateljstva pomožnih uradov Rudolfa Kre-gan-a iz Kopra v Lošinj, a namestništve-nega kancelista Ivana Dermelja iz Lošinja k namestništver.emu svetniku v Trst. Žalna manifestacija kranjskega deželnega odbora pokojnemu baronu Win-klerju. V seji deželnega odbora kranjskega, ki se je vršila dne 22. t. m., je g. deželni glavar dr. Susteršič z lepim govorom slavil spomin tega odličnega slovenskega moža in političnega uradnika. Z živo besedo je naglašal zasluge, ki si jih je pridobil pokojnik kot deželni predsednik dežele Kranjske. Posebno je pogodil g. deželni glavar z besedami, ki ka-rakterizirajo res dobrega političnega u-radnika. Pokojnik je deloval — je dejal g. dr. Susteršič in to njegovo sodbo pod-črtujemo še posebno — v sporazumu z ljudstvom. Spoštoval je Čustva ljudstva, njegov jezik, njegove šege ia navade, njegova legitimna stremljenja, in v svobodnem gibanju teh stremljenj je v klel oporo državne misli. Govornik je predlagal, naj deželni odbor v počeščenje pokojnikovega spomina in v znak hvaležnosti za vse, kar je storil dobrega deželi, podari 1000 K za vojno-skrbstvene namene. Predlog deželnega glavarja je bil seveda soglasno sprejet. Ta govor gospoda dr.a Suster-šiča smo čitali z resničnim in globokim zadoščenjem. Tako bi morali vsi poklicani voditelji naroda govoriti vedno in ob vsaki priliki na adreso tistih faktorjev, ki imajo moč v rokah, da odmerjajo narodom pogoje za njihov napredek in razvoj, ki odločajo o meri izpolnjevanja narodovih zahtev in stremljenj. Ob vsaki priliki in — če je potrebno — tudi z najostrellm po-vdarkom bi morali tako govoriti ter podkrepi jati besedo s primernimi delanji praktične politike, da bodo vedeH odločujoči faktorH v državi, da ne služijo državni misli, marveč da greše proti njei, če ne dajajo narodom, kar ti zahtevajo kot pogoj za svoj obstanek in napredek! Vera la politika. Glasilo katoličanov v Nemčiji, »Kftlnische Volkszeltung«, piše proti postopanju belgijskega primasa, kardinala in nadškofa Merciera, v času sedanje vojne. O pastirskem pismu kardinala, ki je izzvalo tisto nenadno ojstro reakcijo od strani nemškega guvernerja za okupirano belgijsko ozemlje, očita »Kolnische Zeitung« Mercierju, da je stopil iz okvirja svoje cerkvene službe, in pripominja: »Z verskega stališča je to vezanje in mešanje vere s politiko zelo žalostno In učinek je kaj pogubna prikazen.« — Nadaljevaje pravi, da kardinalovo postopanje zaslužuje najhujšo grajo, ter mu očita zlorabo cerkvenega stališča. Tako piše glavno glasilo nemških katolikov in naš »Slovenec« ponatiskuje brez pripombe, kar se nam zdi važno za vrvenje v našem malem slovenskem okvirju. Če bomo iz veljavne sodbe, ki jo piše »Kolnische Volkszeitung« o nedopustnosti vezanja vere in politike, izvajali praktične posledice, se utegne kmalu izgladiti marsikatera ojstrina v našem domaČem medsebojnem življenju. Odpravite! Pod tem naslovom smo prejeli: Vodnjak na trgu Caserma je v takem neredu, da ni Človek varen v njega bližini, kajti vsled starosti in zanemarjenja odpada omet iz-pod strehe. Tudi estetičen ni ta pohabljeni vodnjak! Naravnost nedostojen pa je »monument«, v katerem se nahaja urar. Ta je v takem stanju, da bi ga sleherna kmečka vas — odpravila! Opazovalec. Za vojne begunce. G. namestnik baron Fries-Skene je krajevnemu pomožnemu odboru v Celju daroval K 200 za vojne begunce, nahajajoče se v področju celjske občine. Izgubila se je včeraj popoldne od 5 do 7 popoldne zlata zaponka na poti iz Barko-veij v Trst. Pošteni najditelj naj jo izroči v našem uredništvu proti primerni nagradi. * PoJružnica CMD pri Sv. Jakobu v Trstu priredi, kakor je že bilo objavljeno, v nedeljo 2. aprila t. L ob 3 pop. svojo prvo pomladansko prireditev z nastopom gojencev otroškega vrtca. Prireditev se bo vršila v dvorani »Delavskega konsumne-ga društva« pri Sv. Jakobu. Spored je zelo zanimiv. Ker je čisti dohodek namenjen otroškemu vrtcu in ker mi Slovenci bivajoči v Trstu predobro vemo, kaj po-menja za nas ta vrtec, ni dvoma, da bo dvorana »Delavskega konsumnega društva« do zadnjega kotička napolnjena. Tako naj pomagamo naši prekoristni in pre-potrebni družbi. M&U OCiLJISI. naravno Ima na prodaj Goriško vinarsko društvo sedaj v Prvačini, po zmernih cenah. 138 Urno i)gio Krovi. Za Ano Tuta iz Zatolmina so pri Staniču nabrali sledeče zneske: Pri igri K 16, neimenovana K 4, g. dr. Ferfolja K 5, gdč. J. Kragelj K 6, g.a M. Fumiani K 5, StaniČevi K 7, neimenovana K 2. — Denar hrani uprava. Vesti iz Gorftbe. Nakup semenskega ječmena. Deželni odbor goriški je razposlal vsem občinam na Goriškem to-le okrožnico: Po dolgem trudu se je deželnemu odboru posrečilo, zagotoviti kmetovalcem naše dežele 200 meterskih stotov originalnega Nolč-Dre-gersovega semenskega ječmena. S pridržkom poznejšega obračuna se določa temu semenskemu ječmenu (všte-vši vreče za vsak meterski stot in prevozne troške s Češkega v Ajdovščino) cena 55 K (pet in petdeset kron) za vsak meterski stot. Občinski predstojniki bodo osebno odgovorni za to, da se od kmetovalcev dotičnih občin eventualno naročena množina semenskega ječmena dejanski uporabi za setev. Poživljajo se občinski predstojniki, da zbirajo prijave za nakup semenskega ječmena in pošljejo te prijave čim prej »deželnemu uradu goriškemu« v Ajdovščini. Obenem naj nabirajo denar, ki naj ga pa pošljejo podpisanemu deželnemu odboru na Dunaj I. Parlament. Ako bi došlo več naročil, nego je blaga na razpolago, se razdeli semenski ječmen sorazmerno z došlimi naročili, in morda preveč vplačani denar se potem koj vrne občinam-naročnicam. Opaža se, da je deželni odbor že odredil, da se odpošlje takoj zgoraj omenjenih 200 meterskih stotov ječmenovega semena k »deželnemu uradu goriškemu« v Ajdovščini. Kmetovalci naj se torej požurijo s priiavami. Od goriškega deželnega odbora na Dunaiu. Deželni glavar: dr. Faidutti 1. r. fflhff ineblirana z drema posteljam«, na željo ^UUU tudi hrana, odda se družini ali drema mladeničema. Commerciale 9, mezanin. 300 Ka debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gumbi, denarnice, mazilo za Čevlje, električne svetiijke, baterije, pistmeki papir, *o-pirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razna rezila, robci, mrežica za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB LEVI, ulica 9. NicoLo štev. 19. 63 Ivan Križmančlč ulica Oaserma 8 prodaja vermouth K 2'—, maršala K 2-80, cipro K 2 80, crema maršala K 2 80. Amaro Istria K 2*80, pelikovac K 2*80, tropiuovea navaden K 2*80, tropinovec fini K 4, slivovic K 3 60, brinjevec K 8*60. konjak K 8#0 liter, refošk v steklenicah K 2, moškat v steklenicah 180. 12 Sode prazne petrolejeve, oljnate, kupujem vsako množino. Pisati Curet, Settefontane 1. ll51 W1! miffim žaklje vsake vrste. Jakob Margon, IVUPUJCIII ul. Solitario it. 21 (pri mestni bol- nišnici). 12G Vsakovrstne CERAR, tovarna ljam. »lamn ke priporoča gospodom trgovcem in slav. občinstvu Fr, r Stob pošta Domžale pri L.jub- 77 Zlatarnice Q G. PSno Trst, ulica Canale štev. 13 plaluj« 14 karat od K 2-70 do K 3-10 18 „ „ K 3-70 do K 4*10 Prodaja po poM ceni ure, i\m, prstane iti itd. Zlato c ZOBOZDRAVNIK v Dr.J.Cermak se je preselil in ordinira sedal v Trstu. ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Izdirsnje wMm Metle. 9M\m UMETNI ZOBJE. CESKO - BUDJEVISKA RESTAVRACIJA (Bosžkova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Oior^io Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. e v_______________ Dr. HORVATff TRST, Via Carintia 39 Spe--£=ist t 2 iCOJiilE i . iPOLME BOiEZNI ŠIBKOST m NERVCZNSST za BOLEZNI v NOGAH In SKLEPiK. Sprejema od 10-1 pop, in 4 - 7 zvečer ob nedeljah od 10 - 1. ZAHVALA. Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti našega Iskrenoljubljenega soproga, očeta, tasta in starega očeta gospoda fignac-a K.ova$ veleposestnika I. t. d. izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo. Ista veljaj imenoma preč. duhovščini, c. in kr. etapnemu poveljniku prebi, gosp. bar. Ritter pl. Zachony, c. kr. voditelju tuk. okr. glavarstva prebl. gosp. ŽnldarSiču. Vsem visokocenjenim gospodom : uradnim predstojnikom, zastopništvu slav. oficirskega zbora, uradnikom in osobju vseh tukajšnjih in začasno tukaj nastavljenih c. kr. državnih in drugih javnih uradov, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ter mnogobrojnemu občinstvu, katero je spremilo dragega pokojnika v tako obilnem številu k zadnjemu počitku. Nepričakovano nas je iznenadilo ganljivo petje gg. pevcev pod vodstvom g. c. kr. sodnika Korsiča. Njemu in prav vsem gre naša srčna zahvala. blag. g, V AJDOVŠČINI, 21. marca 1916. Žalujoči ostali. ZASEBNIKI IN PREPRODAJALCI! Sveče stesrinske „Uraaia I" povezek 500 gramov..............................K 2 — prve vrste „Schichtu 16 komadov 500 gramov K 180 Krema za Čevlje, najboljia vrsta, dvanaj aterica................................K 2 40 Čistilo * v lesonih ikatljah kg..................• .. . K 1'50 Rumeno mflo za pranje......................*.....K 3.— Razkuževalno milo „Schicht". komad..........................................K —-40 Smirek, pola..................................................................£ — 12 Električne svetiijke za vojaiko rabo s kavijem in beložarnostjo..................K 2-40 „ „ domačo rabo s beloiamostjo........'».....K 140 Baterije »aamka „Gold ............................. K -90 „Eisen I"....................................................^ 1 — Trix« ...........................................K — 60 m m »• * " Na cenah svetiljk dobe preprodajalci 10'/, popusta; cene dragih predmetov so stalne. PoSfljatve na deželo prosto embalaže po povzetju ali antecipatno po.^iljatev zneska. RENATO CAPPELLANI — Trst, Corso 45. Veliko skladišče vojaških predmetov. = KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče ▼ Javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. mm MENJALNICA mm Trst, Via Cassa dl Rlsparmio Štev. 5 (Lastno poslopie) rrr yvmn vr » .. .. ■ ■ M ■. Brr t v * v * » riuniiiiini Anirr T \T VTA ® CClTTiMDTJ IIP VLOGE HA KNJIŽICE 3% od dneva vlom do dnevm vadig*. Rentsi davek plačnje kub is obrestStoGE VLOG mm tekočem In Hro-ninv po dogovonL ITLUALKE: DUNAJ I Tegethofstrmsse 7-9 DUBROVNIK KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATUA SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI, ČEKI IN NA KAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA Živahna zveza z AMERIKO. REMBOURSNI KREDITL PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE. UMOM UM! odtdo12lnod3doS pop. ♦♦♦♦ ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija Žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. 1NKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. ESKOMPT MENIC