Glas zaveznikov
TRST, sreda 27. marca 1946
Leto II - St. 238
fzra/ormacijska <d n e o n i k A. I. S.
Cena 4 lire
l
Današnjega dne pred petimi leti se s ponosom spominja vsak živeči Jugoslovan. Ta dan bo delal večne (ase (ast jugoslovanskim narodom. Danes pred petimi leti je Jugoslavija naSla svojo duSo.
Pred petimi leti je bila mo( nacistične Nemčije na celinski Evropi strahovita stvar. Francijo so podrli v slabih petih tednih. Velika Britanija je Se vedno stala neomajna, vendar'je bilo videti, da bo vsak čas sovrainik poizkušal vdor na njenih obalah. Hitler, prenapet moči, je delal načrte za napad na Sovjetsko zvezo. Da bi si zagotovil uspeh, si je moral najprej zavarovati bok. Madiarska, Romunija in Bolgarska so se vdale nacističnemu pritisku, ne da bi se sploh branile. Jugoslovanska vlada tistega časa, s tihim pristankom kraljevskega namestnika kneza Pavla, je hodila po isti poti. Podpisali so tripartitni pakt in Jugoslavija je postala samo en Hitlerjev satelit več.
Ne, to ni bila Jugoslavija, pač pa samo njena tresoča se vlada. Tripartitni pakt je držal samo dva kratka dneva, ko ga je val narodnega navdušenja odnesel. Narod je 27. maroa, s svojo vojsko vrgel kneza Pavla in kvisltnga Cvetkoviča. Mladoletni kralj Peter je stopil na prestol. Jugoslavija se je postavila nemški moči po robu.
Junaštvo? Da, prav gotovo je to bilo junaštvo. Toda — tako je mnogo ljudi mislilo — noro junaštvo. •Res je, da je Grčija tedaj Se vedno naganjala v beg Mussolinijeve legije, toda nemška vojska je bila čisto druga zadeva, kakor Se bila vojska Italijanov, ki se niso nikoli s polnim srcem bojevali v vojni, ki jim jo je bil vsilil njihov voditelj. Izzvati Nemčijo je pomenilo tedaj narodni samomor. Pa dobro, če že mora biti samomori Boljše kot sramotna predaja.
Nevihta se je bližala. Šestega aprila se je sprožila in Nemci so vdrli na jug. Jugoslavija se je bojevala tako dolgo, dokler se je Se mogla s čim bojevati, čeprav so Nemci divje in brez usmiljenja bombardirali Beograd. Tudi Grčija se je bojevgla proti Nemcem in z njo majhni oddelki britanskih čet, ki so jih poslali Grčiji v poč ■moč. Vse je podrla teža kovine, ki so jo Nemci vrgli v napad.
Boj tedaj ni bil zaman? Gotovo ne! Noben boj proti brezobzirnemu zatiralcu ne more nikoli biti zaman. V zadnjih mesecih je svet izvedel, kako je Jugoslavija s svojim Plemenitim bojem vplivala na celotni potek vojne. Iz nilrnberSke razprave smo izvedeli, da je Hitler tistega zgodovinskega 27. marca Poklical svoje generale in jim povedal, da morajo preložiti napad na Sovjetsko zvezo za štiri tedne, tlrje tedni, to ni veliko časa, toda °? tej priliki so bili življenjske ved^i. Zima je našla Nemce Se d “n° samo pred vrati Moskve. Te-* nismo Se vedeli, toda danes ve-°< da se Nemcem ni posrečilo prežgati Sovjetske zveze, ker se jim
1 Posrečilo prvo zimo zasesti Mo-*kve.
•Jugoslavija se lahko ponaša s av°lo vlogo v zavezniški zmagi.
Junaško zadržanje Jugoslavije se ** k°nčalo leta 1941. Dokler se ni emčija zrušila pod svojimi ruše-s nami, je Jugoslavija prelivala vojo kri za skupno stvar. Jugosla-v a sc ni nikoli prenehala bojevati, začetku je bil simbol narodnega
kralja	predstaVnik
hajLičeTzLad°m0Vini' ^ Mi-
kateri so začel?0 ie zatonila. Neodločnost pobijatiSU’niti v njegovo je tedaj objavi? ?Jmce- Churchill ne morejo več dati p?,l?0XZavesniki Druga zvezda se je zvezda maršala Tita. okoli Tit naraščale odporniške skupin*. S° končno postale mogočna vojska, Jo bro organizirana, uspešna jn izurjena v ubijanju Nemcev. Okoli Tita je tudi zrasilo politično giba. nje, ki je bilo v nasprotju s kraljev. sk° jugoslovansko vlado v begunstvu. Novembra meseca 1943 je to gibanje objavilo, da bo sestavilo n°vo vlado, sprejelo novo ustavo federativni osnovi in se uprlo Žitvi kralja Petra, preden ne bn Vlebiscit odločil narodove volje o
kruljesv.m.
^teto dni sta bila dva nasprotnika
~~ kralJevska vlada v tujini, ki so zavezniki uradno priznavali, m - v režim v domovini. Potem je spora!:uma. Tito in d>. ubašič, predsednik kraljevske vla-, ' s£a se sPorazumcla, da bosta le?0vala" Oba sta tvorila nepri-8ic0° družbo. Ustanovili so kraljev-1 u namestnt*tvo kot kompromis
lavnem vprašanju. '
Grol družba ni dolgo delovala. Dr. Siet’ Podpredsednik ministrskega prot,’ Je odstopil v znak protesta krats?ernU’ kar *e nazval neiemo-njeJ?° ^držanje maršala Tita in šič ,Vlh tovarišev. Tudi dr. Suba-Venib	K° so lani v no-
gosia? mesecu imeli volitve, je Ju-e*. ’Ja sledila sovjetskemu vzor-kandiJ^av^ena Je bila ena sama llUd.je atUa lista’ čeprav so mogli *0ue zabeležiti tudi negativne gla-’ Objavljeni rezultati so poka-
Perzijsko vprašanje ostane
PREDLOG ZA NADZORSTVO RAD ATOMSKO SILO
Washington, 27. marca Vršilec dolžnosti ameriškega zunanjega ministra Dean Acheson je v ponedeljek predložil senatnemu odboru za atomsko silo tajni predlog za mednarodno nadzorstvo nad atomsko silo. Doznavajo, da predstavlja ta predlog po vsej verjetnosti ameriško uradno stališče. Predlog je rezultat delovanja odbora, ki ga je za preučevanje mednarodnega nadzorstva nad atomsko silo ustanovil zunanji minister Byrnes.
UNRRA ODBILA SPREJEM ALBANIJE
London, 27. marca Svet ustanove UNRRA, ki se je sestal v Atlantic Cityju, je v ponedeljek zvečer z večino glasov ponovno odbil sovjetski predlog za sprejem Albanije v organizacijo. Načelnik sovjetske delegacije na konferenci ustanove UNRRA je Izjavil tisku, da nima dejstvo, da je med sejo zapustil konferenčno dvorano, nobenega pomena; izjavil Je, da so ostali člani sovjetske delegacije ostali na seji. Svet je tedaj razpravljal o vprašanju dobav živeža Avstriji.
Poudarili so, da bi pomenila dobava živeža za zasedbene čete neposredno ojačevanje vojaške sile neke tuje države v škodo prebivalstva omenjene države, kar ni v soglasju z nameni ustanove UNRRA
na dnevnem redu Varnostnega sveta
Sovjetski predlog zavrnjen ž 9 proti 2 glasovoma
Cadogan o svetosti
prevzetih obveznosti
NEW YORK, 27. marca. — Včeraj popoldne ob 16. uri je pričel Varnostni svet na svojem drugem zasedanju razpravljati o sovjetsko-perzijskem sporu. Znsedanju je prisostvoval tudi ameriški zunanji minister Bymes. Sedel je poleg ameriškega delegata Edvvarda Stettiniusa v naslanjaču, ki so ga prinesli šele v zadnjem trenotku.
Sporno vprašanje so načeli sedem minut po otvoritvi zasedanja, ko je sovjetski veleposlanik v Washingtonu Andrej Oromiko podal izjavo, v kateri jc Izrazil svoj prigovor proti vključitvi tega vprašanjr, v dnevni red.
Gromiko je izjavil: »V teku konference v San Franciscu in tudi v teku prvega zasedanja skupščine Združenih narodov v Londonu je sovjetska delegacija jasno izrazila stališče sovjetske vlade do Združenih narodov, V teh izjavah je bila obeležena tudi pomembnost Varnostnega sveta kot glavnega organa za ohranitev miru in varnosti.*	i
Gromiko je nato predlagal, naj perzijsko vprašanje odstavijo z dnevnega reda, ker »ni primerno, da pride na dnevni red*.
Gromiko je izjavil, da ostane po
VATiKAN DEMANTIRA
Vatikansko , mesto, 27. marca Vest, da bi bili duhovnika Tomislava Kolakoviča, ki ga obtožujejo, da je sodeloval pri neki zaroti na Češkoslovaškem, poslali v dct-elo po naročilu svete stolice, so v vatikanskih krogih označili kot neutemeljeno.
GRŠKO VABILO
Atene, 27, marca Grški ministrski predsednik So-phoulis je včeraj izjavil, da bo grško vlada takoj povolltvah, ki bodo 31. marca, zaprosila Veliko Britanijo, »zaradi notranje varno-sti», da se nadaije obdrži v Graji pvoje čete. Sophoulis pa ni izjavil ali je grška vlada sprejela britansko ponudbo, ba di britanske čete vzdrži vale red med volitvami. Svojo Izjavo je podal v smislu, da želi sedanja grška vlada, ki bo kot predvidevajo ostala, dokler se ne bo 16. maja sestal novoizvoljeni parlament, preprečiti eventualne nerede, ki bi nastali v času med volitvami in tem datumom.
Posebni dopisnik «Dally Heral. da* v Grčiji poro-a. da bodo volitve, najavljene za prihodnjo nedeljo, če’že ne popolne, vsekakor v duhu rojvečje pravičnosti in morda naj-enakopraVnejše in nabolj svobodne, kar jih je Grčija imela.
Dopisnik dodaja, da so vso vesti, ki jih širijo strahovale! in ponare. Jevalci vollvnih imenikov, ve-ino-vsebujejo več
ma napačne, ali pa ---- -
ali manj pretiravanja. Po dopisn -leovem mnenju ni mogoče polaga važnosti niti na prerokovanja 0 državljanski vojni.
frangosko-šTska meja
Madrid, 27. marca V ponedeljek so delno odprli francosko-špansko mejo za dobo enega meseca. Tako se bodo mogli V3' Francozi in Spanci, ki imajo Potne liste, Izdane pred 3. marcem, Vrnitl na svoje domove.
Tovorni promet je še nadalje Prekinjen, istotako veljajo tudi vsi 0a ali ukrepi, ki so Jih uvedli po ^Porl mejo.
Drina otvoritev se nanaša na rancoske ln španske potnike, ki 3 , i® »pora meje nepričakovano zatekia v Španiji ali V Franciji-Poročajo, da je portugalska vlada izdala pretendentu na španski prestol Don Juanu dovoljenje za bivanje na Portugalskem.
zali ogromno večino -< korist Titovega režima. Na tej podlagi so Jugoslavijo proglasili za republiko, brez plebiscitne formalnosti. Kralj Peter je ugovarjal, toda brez uspeha. Danes je Jugoslavija federativna republika in je kot taka pri-znana.
Spori o pravi volti naroc.oi Jugoslavije se bodo brez dvoma še nadaljevali. Toda danes, na dan 27. marca, niso važni. Danes -e svobodni svet spominja in slavi z-, vez-nika ki je pred petimi leti iz svoje volje dejal zavojevalcu NH» in ki je sprožil dogodke w viso prt. zadejali samo njegove zgodovine, temveč zgodovino vsega sveta.
ložaj sovjetske vlade v pogledu or ganlzaclje Združenih narodov nespremenjen ln dodal, da ga je obrazložil v poročilu neki ameriški obveščevalni agenciji pretekli teden Stalin. Gromiko Je navedel nekatere izjave Iz tega poročila, v katerem je Stalin pripisoval Združenim narodom velika važnost ter poudaril, da obstaja moč mednarodne organizacije v njeni odločitvi, da uvaja med narodi načelo enakopravnosti, ki nasprotuje go-
spodstvu nekaterih narodov nad drugimi. To — Je dejal Gromiko — jasno označuje stališče sovjetske vlade ln predstavlja doprinos k miru in varnosti narodov.
Sovjetski veleposlanik je nato sporočil, da se je začel nedavni umik sovjetskih čet iz Perzije 24. marca ln da se bo bržkone zaključil v petih ali šestih tednih, »če ne bo prišlo do nepredvidenih dogodkov* (to je ponovitev besedila, ki ga Jo oddajala v nedeljo zvečer moskovska radijska postaja).
Gromiko vztraja
Gromiko je napadel »določene e, lemente*, ki se trudijno, da bi o-težkočili svetovni položaj ter dodal, da določene skupine Iščejo povod, da bi Izvale ponovno svetovno vojno.
»Politika moje vlade — Je dejal — stremi za mirom in ima odgovor za one, ki prikrivajo svoje namene in delujejo proti miru in varnosti. Ti elementi zlorabljajo za svoje namene tudi svobodo govora in tiska.*
Gromiko Je zaradi tega vztrajal, da ni nikakega razloga, da bi «ta-koimenovano* perzijsko vprašanje vključili v dnevni rtsp Varnostnega sveta ter dodal: »To vprašanje Je v nasprotju z dejanskim položajem. Ko se bomo vprašali, ali naj pride perzijsko vprašanje na dnevni red. mcraTO vzeti v obzir dve nesporni dejstvi: prvo so pogajanja med sovjetsko ln perzijsko vlado, dasl perzijski veleposlanik to zanikuje; drugo pa je, da »ta obe vladi dose-
Ryrnes proti
Američrfi zunanji minister Byr-nes se je protlvil sovjetskemu predlogu, naj bi perzijsko vprašanje umaknili z dnevnega reda.
Izjavil je: »Za Varnostni svet so dejstva sledeča: Iranska vlada je po svojem predstavniku predložila Varnostnemu svetu spor med Iranom in Sovjetsko zvezo, ki bi lahko ogrozil mir ln varnost.*
Byrnes je nato omenil del pisma perzijskega veleposlanika z dne 18. marca, v katerem se je veleposlanik skliceval na prisotnost sovjetskih sil v Perziji po 2. marcu ln na nadaljnje vmešavanje v perzijske notranje zadeve potom agentov, uradnikov in sovjetskih obo. roženih sil.
Byrnes je Izjavil, da bi bilo treba Varnostnemu svetu predložiti skupno i*javo 0 teJ za<levl' če bi Sovjetska zveza in Perzija dosegli sporazum.
Byrnes je dodal: «Perziji ne moremo odrekati možno;ti zaslišanja;
gli sporazum .Z ozirom na ti dve dejstvi Je nemogoče zahtevati vključitev takoimenovanega jerzij-skega vprašanja v dnevni r«d. Za to zahtevo ni nobenega razloga, ker nasprotuje dejanskemu položaju in je nimogoče opravičiti.
V skladu s predlogom, ki ga Je Varnostni svet »prejel 30. januarja v Londonu, naj bi ta »por rešili z neposrednimi pogajanji med obema strankama; s kladu s tem sklepom je prišlo do pogajanj, ki so dala pozitivne rezultate, in s katerimi »'.a soglašali obe stranki. Kako naj zdaj sodimo, ali naj pride takolme-novano perzijsko vprašanje na dnevni red? O tem vprašanju bi lahko sodili le, če pogajanja ne bi prinesla nikaklh izidov, ali če bi bili tl izidi negativni. Odločitev, da pride to vprašanje na dnevni red, ne nasprotuje samo dejanskemu položaju, marveč tudi besedilu ln duhu odločitve z dne 30. januarja.*
zadeva mora flritl na dnevni red. V primeru, če član Združenih narodov predloži Svetu svoje mišljenje, da obstaja položaj, ki ograža mir in svetovno varnost, dotični državi ne moremo odreči možnosti, da jo zaslišimo In da lahko izjavi, ali je prišlo do sporazuma ali ne in če želi umakniti svojo pritožbo. Ce temu ne bi bilo takot bi zadostovalo, da bi vlada, proti kateri predlože pritožbo in ki je zastopana v Varnostnem svetu, Svet enostavno obvestila, da so dosegit sporazum in zahtčvala, da se vladi, ki je predložila pritožbo, ne nudi možnosti, da bi jo zaslišali. Ce pa Je v tem primeru prišlo do sporazuma, bi Svet gotovo želel, da mu poda tak. 5no izjavo perzijski predstavnik. Ce i: prišlo do popolnega sporazuma, bo to dejstvo predloženo, obema strankama pa dana možnost, da izneseta svoji stališčirsvet bo nato vzel zadevo v pretres in odločil, ali J« potrebno kaj ukreniti, da pride do popolnega sporazuma*.
Škoiski dar Eisenhovverju
Kot priznanje za njegove zasluge je 'šketska družba za zgodovinske epomenike podarila generalu Eis enhowcrju del starodavnega gradu Culzean Castle v bližini mesteca Ayr ob reki Flrth of Clyde. Dar velja za življenjsko dobo ter bodo v njem uredili okrevališče ta vojake druge svetovne vojne.
Brez uspeha
Gromiko, katerega je podprl tudi poljski odposlanec, Je izjavil, da ■e zdi Bymssovo »tališče v nasprotju a tistim členom listine Združenih narodov, ki določa, da Je treba Varnostnemu svetu predložiti le tista vprašanja, ki ogražajo mir in varnost. Gromiko je nato ponovno izjavil, da ni potrebnih okoliščin za vključitev »ovjetsko-pčr-zijskega »pora v dnevni red, «Byr-nes in Cadogan — je zaključil Gro. miko — sta večja Iranca kot Iranci sami. ker tl izgledajo, da so zadovoljni*.
Avstralski, nizozemski in mehiški odposlanec so podprli zahtevo, da pride zadeva na dnevni red. Poljski odposlanec dr. Lange je izrazil mišljenje, da bi zadevo od-stavili z dnevnega reda, egiptovski delegat Mahmoud Hasan paša pa Je ugovarjal, da Svet ne more odločiti, ali bo, ali pa ne razpravljal o zadevi, dokler ne zasliši sovjetskih in perzijskih odposlancev. Sejo Sveta so nato prekinili do 20. ure.
Po ponovni otvoritvi zasedanja Je zunanji minister Byrnes zahteval, naj bi Svet takoj glasoval, ali naj sprejme perzijski protest ali ne. Podprl je predlog egiptovskega delegata, po katerem naj bi Svet takoj sprejel perzijsko zade. vo. Dejal Je, da ne gre za preučevanje v korist ali proti perzijski stvari, marveč samo zato, da se določi, ali Je treba zadevo sprejeti na dnevhi red ali ne.
Sovjetski predlog, da se perzijska zadeva odstavi z dnevnega reda, je bil z devetimi proti dvema glasovoma odklonjen. Za predlog sta glasovali le Sovjetska zveza in Poljska.
Varnostni svet je nato nadalje, val razpravo o dnsvnem redu, ki vključuje perzijsko zadevo na četrto mesto.
Gromiko je ponovno interveniral, da Svet perzijske zadeve ne bi smel vzeti v poštev pred 10. aprL lom. »Razvoj dogodkov jo prispeval k prvotnim razlogom. Najmanj, kar sovjetska vlada lahko zahteva je to, da »o preučevanje spora preloži do 10. aprila. Ca vprašanje preučevanja ne bo preloženo, sovjetska vlada ne bo pripravljena, da se udeleži razprav*.
Po omenjeni Gromikovi lajati se je razvila Sestuma debata. Ob koncu je francoski odposlanec Bonnet predlagal, naj bi imenovali tričlanski pododbor, ki bi preučil razne predloge, ki so jih stavili v teku zasedanja. V pododbor so imenovali Byr-npfi«, Gromikova in Bonneta. Svet je nato zasedanje odgodil do 20. ure danes, ko bo pododbor predložil svoje poročilo.
Iz zanesljivega vira so izvedeli, da je perzijski poslanik Husein Ali prejel od svoje lade pooblastilo za protest pri Varnostnem svetu proti Sovjetski zvezi. Danes namerava vložiti pred Varnostnim svetom nov protest proti nadaljnji prisotnosti čet Sovjetske zveze in vmečavanjn v perzijske notranje zadeve.
Vesti, ki so prispele iz Teherana zastopnikom tričlanske komisije, potrjujejo, da niso dosegli nikakega sporazuma za neposredno poravnavo spora med Perzijo in Sovjetsko zvezo.
Indijski
Tiskovna
britanskeQa
razgovori
konferenca
odoos'anstva
UREDNIŠTVO: Via S. PelUco 12 < Telefon št 9S854 In »4448
Cadogan soglaša
Nato je govoril britanski pred-stavnik s:r Alezander Cadogan, ki je izjavil: »Popolnoma soglašam z Izjavami predstavnika Združen h držav*.
Nato je nadaljeval: «Upam, da bomo imeli priliko s išati podrobno poročilo o pogajanjih s sovjetske m s perzijske strani. Vprašanje prisotnosti sovjetskih čet v Perziji mojo vlado kot podpisnico trojne pogodbe, katere petega Č ena niso upoštevali, še posebno zanima. Moja vlada Je od sovjetske zahtevala o tej stvari pojasnil, vendar doslej n* prejela še nikakega odgovora. Pogodba je britanski In sovjetski vladi Jasno in nedvoumno nalagala, da umakneta svoj« čete. Po
izjavah sovjetskega odposlarca je zdaj videti, da je bil datum umika spremenjen, kar predstavlja razveljavljenj® sprejetih odločitev, ki so bile brezpogojne.
Je pa še druga stran zadeve; to Je zaupanje v svetost pogodb, kar vznemirja javno mnenje boi J kot vse drugo. Ne mislim, da ne bi megli tega zaupanja vzpostaviti, vendar pa bomo morali za mizo, tega Sveta svobodno razpravljati o vsaki stvari*.
Nato se je ponovno oglasil Gromiko, ki je Izjavil, da ne odobrava Bymesovega in Cadoganovega predloga, po katerem bi se moral Varnostni svet ukvarjati s sovjet sko-perzljsklm sporom.
tiskovni konferenci je govoril minister za Indijo in član odposlanstva lord Pethick Lawrcnce. Izjavil je, da so načeloma že določili svobodo in samoodločenje za Indijo. Izdelati pa je treba še načrt, po katerem bi Indijci lahko sami določili obliko svojih novih ustanov. in sicer z najmanjšimi trenji in čimprej. Laurrence je dejal, da se bodo pričeli razgovori z indijskimi voditelji v enem tednu. Indijske države, ki bodo igrale v bodočnosti Indije veliko vlogo, bi bilo treba pozvati, naj sodelujejo pri tej nelogi. teleti bi bilo, da bi osm> vali osrednjo reprezentativno vlado, ki bi imela polno podporo naroda
Lord Lamrence je izjavil, da bodo trajali razgovori z indijskimi zastopniki do srede prihodnjega meseca. Naglasil je, da je britansko odposlanstvo v vsej stvari razgledano in ni vezano na predsodke.
Lamrence je nato govoril o vprašanju manjšin in izjavil, da bi morale imeti možnost, da žive brez strahu, da pa ne bi smeti dopustiti, da bi ugovarjale volji večine. O kongresni stranki, ki predstavlja večino Indijcev, je dejal, da ne bi smela imeti muslimanske zveze za običajno manjšino. Na vprašanje^cli ima odposlanstvo muslimane za narod ali manjšino, je Laiorenct odgovorit, da jih Ima za eno izmed velikih skupnosti Indije.
V Novih DeUiih pričakujejo prihod indijskih voditeljev. Gandhi bo prišel iz Poone, predsednik pan-indijske kongresne stranke Mau-lana Abdul Azad iz Kalkute, Pan-dit Nehru iz Matrike, predsednik muslimanske lige Ali Jinah pa iz Lahoreja.
NOVI DELHI, 27. marca. — Britansko odposlanstvo za Indijo, ki je v nedeljo preko Carachija prispelo v Novi Delhi, je v ponedeljek začelo z delom. ClaAi odposlanstva so imeli razgovor z indijskim 'podkraljem Wavellom, nato pa so spre-jeli 200 novinarjev, ki so prispeli z vseh delov sveta.
Na tiskovni konferenci ie govoril
POGAJANJA ZA NOVO BOLGARSKO V.AD0
Sofija, 27. marca Z ozirom na pogajanja za sestavo nove bolgarske vlade so Izdali naslednje uradno poročilo: »Ministrski predsednik «imon Georgiev je z ozirom na prejeto nalogo nadaljeval s prehodnimi izmenjavami pogledov za sestavo nove vlsde.*
OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaški L. 66 (osmrtnice I* 100), objave L. 20, finančni ln pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 15. Davek ni vštet. Plačljivo v naprej. Oglase sprejema izključno: S.PJ., Socleti per la Pubbllcitš ln Italla, Trat, ul. Silvio Pellioo št, 4. tel. 94044. Cena posamezne številke L. 4 (zaostale L- 8). Rokopisov ne vračamo.
Za organizacijo Z\
in zadostno vojaško silo
Govor mornariškega ministra Združenih držav Forrestala
NOVI ORLEANS, 2\T. marca. — Ameriški mornariški minister Forrestal je imel v soboto' govor, v katerem je izjavil, da «delajo Združene države na tem, da bi postala organizacija Združenih narodov učinkovita. Dodal je, da je potrebno, da ohranijo zadostne vojaške sile, da bo jasno vsakemu bodočemu napadalcu, da so Združene države pripravljene bojevati se, če bi se apostoli nasilstva združili za napad*.
Forrestal je izjavil; «Tako ameriška politika, kakor jo je obrazložil predsednik Truman, cuako pa tudi britanska slonita na uspehu organizacije Združenih narodov. Tudi Sovjeti so izjavili, da zaupajo tej novi svetovni organizaciji. Ce pa naj organizacija Združenih narodov uspe, ne smemo opustiti truda, ki bo potreben, da jo postavimo na trdno podlago.
Ob koncu prve svetovno vojne sem imel iste občutke kot jih imam danes, in sicer, da bi se Združene države znašle pred Izbiro: ali sodelovati In z vso silo pospeševati mednarodno organizacijo, katere naloga bi bila zagotovitev miru in varnosti na svetu, ali pa biti pripravljene na vojno s takšno raz-položljlvo silo, da ne bi noben narod, ki hrepeni po zavojevanju, dvomil v ameriško moč, ki bi neizogibno uničila napadalca.
Pred 25 leti nismo izbrali nobene izmed teh dveh odločitev. Te napake zdaj ne smemo ponoviti.
Dokler ne bo ustroj organizacije Združenih narodov slonel na trdni podlagi, moramo obdržati primerno vojaško silo. Dokler bo za ohranitev miru potrebna sila, mora biti v rokah tistih, o katerih nas uči zgodovina, da je niso nikdar zlorabljali.
Kratko bi se hotel dotakniti enega vprašanja madnarodne politike, o čemer razmišlja pri nas vsak državljan. Ali želi Sovjetska zveza sodelovati pri velikih naporih za zagotovitev uspeha organizacije Združenih narodov? Sovjetski narod Je še vedno iskreno in globoko prepričan, da Je sovjetska družba, kot jo j« nazval Stalin v govoru.
ki ga js imel pred enim mesecem, družba, ki nudi navadnim ljudem uajvečje nade In edina družabna cbllka, ki bi lahko preprečila vojno, ce bi Jo uvedli v mednarodnih odnošajih. Z enakim prepričanjem Izjavljam, da nasprotujem mišljenju, ki ga Je izrazil Stalin, ne verjamem pa, da bi razlika našega načina pojmovanja vlade, gospodarskih organizacij ter socialnega ustroja države pomenila, da se morata nasl državi med seboj bojevati.
Sem nasprotnik kolektivne družbe za Ameriko ln za Američane, s tem ps nočem trditi, daje le r.aša družbna oblika mogoča. Menim, da Je najboljši način, da o uspehu našegu s.stema prepričamo ostali svet v tem, da drugega sistema ne uničimo, merveč da rajši z vzgledi dokažemo uspeh našega. Mislim, da se moramo poslulitl vseh sredstev, ki Jih imamo na razpolago, da svetu dokažemo to, kar vemo da Je realnost: da ima naš narod namen služiti človeštvu, ne i a ga izkoriščati; da ne išče povečanja svoje oblasti in gkspanziv-nostt, da pa ho vedno pripravljen bojevati se, če bi se apostoli nasilstva združili za napadalno vejno*. >........ .........■-*
Obnoi/a razgovorov
za ureditev Indonezije
Zasedba južnega Bandoenga
BATAVIJA, 27. marca. — Po poročilu nizozemske poročevalske agencije Aneta so zastopniki vlade Nizozemske Indije in indonezijski nacionalisti v soboto obnovili razgovore za ureditev indonezijskega vpraAar-ja. V ponedeljek sta indonezijski ministrski predsednik Sutan Sjahrir in Hubertus van M ook prisostvovala seji nizoze msko-indonezijakega pododbora, pri čemer so nadaljevali razgovore o ustavnem vprašanju.
Sutan Sjaurlr je izjavil, da je bil praanjcvati.
prihod nizozemskih čet na Javo eden izmed činiteljev, ki so povzročili boje okrog Bandoenga, ki so jih v glavnem povzročili ekstremisti in v katerih so imeli Britanci Štirinajstih dnevih stotino mrtvih ln ranjenih.
Britanski general sir Montague C. N. Stopford jo pričel nato s pripravami, da spravi Bandoeng, poletno prestolnico Jave, pod zavezniško nadzorstvo. Nad mesto so odvrgli letake z britanskim ultimatom, ki je potekel v nedeljo cpolnočl; v zadnj.h urah Je b.lo nekaj pogajanj med ekstremisti ln »vladnimi* odposlanci, da bi dosegli sporazum o mirni britanski zasedbi južnega dela Bandoenga, ki Jo Je odredil zavezniški poveljnik Stopford. Ekstremietl so bili v tem področju zgradili večje Število utrdb.
Po britanskem razglasu je ogenj pojenjal, vendar pa spočetka n: bilo opaziti nikakega znaka, da so indonez jske čete začele mesto lz-
Vprašanje zilrmilie
Stališče ameriških oblasti
BERLIN, 27. marca. — »Reuterjev* dopisnik iz Berlina poroča, da bodo vprašanje stališča članov socialno demokratične stranke v Berlinu o združitvi njihove stranke s komunistično po poročilu komunističnega lista »Deutsche Volks-zeitung* rešili s pomočjo glasovanja, ki bo 31. marca.
Po poroč.lu omenjenega lista je
zaradi glasovanja prišlo med osred-nj.m odborom stranke ln med od-bf rom berlinskega področja do spora. Osrednji odbor j« zahtevo po glasovanju, v kolikor se tiče sovjetskega zasedbenega področja, odklonil. Kot razlog je navedel, da ni potrebnega mehanizma za takšno glasovanje. Berlinski od-boi je zaradi tega sam prevzel nalogo, da Izvede glasovanje.
Vojaški podguverner ameriškega zasedbenega področja v Nemfijl general Lucius Clay Je v nedeljo izjavil, da ameriške oblasti ne bodo priznale nlkake spojitve so-
atične stranke na ameriškem zasedbenem področju al; na ameriškem področju Berlina, če ne bo mogoče dognati, da je spojitev prostovoljno zahtevala večina čla-no\ omenjenih strank.
Poročajb; da bo vsekakor potrebna odobritev zavezniškega pevciJstva, ds bo mogla nova stranka, ki bi lahko nastala iz dveh tre-notno obstoječih strank, razvijati tvoje delovanje v BerKnu. To da misliti, da bo nova stranka težko debila dovoljenje za svoje delovanje v Berlinu in zahodnih področjih Nemčije, če socialni demokrati ?1. marca ne bi Medna glasovali
Sutan Sjahrir je poslal edlnlcam ukaz, naj ne nadaljujejo z odporom.
Indonezijske čete so nato zahtevale desetdnevno odgoditev izpraznitve Južnega dela Bandoenga in uteieljevale zahtevo s pomanjkanjem prevoznih sredstev. Odklonile pa so britansko ponudbo, da Jim dajo na razpolago japonska prevozna sredstva.
Po preteku ultimata so začele zuvezniške čete prodirati proti n estu, v katerega so bil; prej vrdli ekstremisti in ga po veliki večtnl požgali. Skozi južni del gorečega mesta so prodirali Indijci, ki pa nIzo naleteli na odpor. Ko so prišle v mesto britanske čete. so se pojavil; kitajski meščani in prosili za zaščito. Indonezijcev je bilo videti le malo. Večina civilnega prebivalstva je iskala zaščito vzdolž britanskih ert, kjer so jim uredili posebna taborišča.
cialno demokratske ln komuni-1 z* spojitev.
NOVI SOVJETSKI ODPOKLIC V KANADI
London. 27. marca
Dopisnik lista «Ncws Chro-nicle* iz Oltawe plSe, da je Sovjetska zveza odpoklicala podpolkovnika Georgijeva Popova, ki je kot vojaški ataJa otiaw-skega veleposlaništva nasledil polkovnika Zabotina.
Podpolkovnik Popov je odpotoval v Nevv York, odkoder bo s parnikom nadaljeval pot s So. vjetsko zvezo. Zabotina imajo za najpomembnejšo osebnost sovjetske vohunske mreže, ki so Jo pred kratkim odkrili v Kanadi.
Čeprav je sovjetsko veleposlaništvo' sporočilo, da bo Popov izostal le »začasno*; pravi »Reuter*, da je poslaništvo dalo e-nako pojasnilo tudi ob priliki Zabotlnovega odhoda.
S tem dogodkom se je seznam oseb ki »o od trenotka, ko se je pojavil vohunski škandal, zapustile sovjetsko veleposlaništvo, »pet pomno-11. Med temi osebami »o: veleposlanik, prvi tajnik ln bivši načelni* »■^•»-ove kanadske agencije*.
IZ SLOVENIJE
N* Kofcah nad TrtfcJcm so priredili medmestni dvoboj v veleslalomu med Celjem in Tržičem. Vsako mesto je poslalo po 10 tekmovalcev. Proga je bila dolga 1160 m z vilinsko razliko 210 metrov. Prva tri mesta so zasedlj Lukane Slavko (Tržič), UrSič Dominko (Celje) ln Krmelj Janko (Tržič).
Tanjug javlja, da je imelo za časa fanatičnih oblasti ha področju «B» vso trgovino v svojih rokah le majhno število trgovcev. Družba «Prerad», ki poleg drugih nalog skrbi aa pravilno porazdeljevanje živil, bo prevzela v svojo upravo vse te veletrgovine. Pričeli so osnavljati tudi posebna gostilničarska združenja, ki bodo skrbela za pravilen promet z vinom.
Minister za prosveto je Izdal odredbo o ustanovitvi treh okrožnih študijskih knjižnic za celjsko, mariborsko in novomeško Okrožje, Nove študijske knjižnic«, ki bori6 izposojale ljudstvu knjige in časopise, vodile čitalnice s priročniki, dejale strokovne nasvete o literaturi ter prirejale strokovne tečaje ta razstave knjig, so pooblastili, da bodo prevzele že obstoječe knjižne zaloge v posameznih mestih. Svoje knjižne zaloge bodo izpolnjeval« z dolžnostnimi Izvodi, a nakupom iz letnih dotacij, z zamenjavo knjig in z darovi. Posedanje študijskih knjižnic bo brezplačno. Odprte bodo najmanj 6 ur na dan, ih sicer vsaj 44 tednov na leto.
pri delu za isboljšanje mlekarstva. Istočasno so v Ljubljani ustanovili Državno trgovinsko podjetje za premet z usnjem ln tekstilljaidi «Ustoks» z glavnico 10 mil. dinarjev. Namen in naloga podjetjh je, da nakupuje in prodaja na dd-beio Usnje, usnjene Izdelke, čevljarske potrebščine, manufakturno blago, konfekcijo in druge tekstilno izdelke. «Usteks» bo prevzel vse tekstilno in usnjarsko blago, določeno za potrošnjo v Sloveniji ter bo to blago Sortiral in pripravil za oddajo trgovcem in zadrugam.
Vrhovno sodišča Slovenije 'JS po
dvotedenski razpravi Izreklo nad povzročitelji škode ln sabotažnih dejanj pri Državnem avtomobilskem podjetju (DASP) nntledrje kazni: Bervar Anton, 6 let odvze-
ma svobode; ing. Vidmar Statislav 7 let odvzema svobod* s prisl dc-
Žrtvft čeških novinarje?
Zveza češkoslovaških novinarjev Pragi J« objavila pregled Izgub
Prirodoslovni muzej v Ljubljani
jj dokončno uredil ln prepariral svojo največjo posebnost in dragocenost — okostje mamuta, ki so ga leta 1988 iskopali v potoku Nevljici pri Kamniku. Sicer precejšen del okostja manjka, vendar sl Je moči ustvariti Is najdenih delov okostja predstavo o mamutu. Muzej se poleg tega ponaša a mnogovrstnimi zbirkami, od katerih nekatere vsebujejo redke primere že Izumrlih živali, ali pa takšnih, ki jiih Je silno težko najti. Posebno močna Je ablrka ptic. Herbarijske zbirke predstavljajo za prirodo-plsje silno važno znanstveno gra-divo.
S posebno uredba je vlada LRS ustanovila Državno trgovinsko podjetje «Mlekopromet» s sedežem v Ljubljani z glavnico 5 mil. dinarjev, ki jo je vplačala vlada LRS. Podjetje ima naslednje naloge: promet z mlekom, mlečnimi proizvodi ln jajci, načrtno preskr-bovanje prebivalstva Slovenije • temi proizvodi ln sodelo‘vanje z živinorejskimi zadrugami in živinorejci
lom; Birimiša Jakob 4 leta odvzema svobod« s pris. delom; Končar Adalbert 8 mesecev odvaema kvot bode s prle. delom; More Slavko 3 leta odvzema svobode s pri*, delom; Pibernik Božidar 8 let od v« ma svobode s pris. delom in zaplembo vse lmovine; Levičnih Prane 10 let odvzema svobode s pris, delom ln zaplembo vso imo-vine. Vse »O obsodili tudi na povračilo stroškov kas« nskeg* . postopka ia lavsitve kazni. Vsako krivde in kazni pa so oprostili Sladonja Dragana, Drinovca Vladimirja, Spi-cerja Mirana, Valenčiča Franca in Kampuša Adalbcrta.
y Ljubljani je bila lsredna konferenca snanstvanc-strokovnih delavcev in zastopnikov gospodarskih ministrstev, ki so razpravljali o organizaciji pridelovanja semen. Preračunali so, koliko semen bodo potrebovali v vsej državi ln so lz-delali načrt zakona o organizaciji semenske službe. Prt izvedbi programa za pridelovanje ln Cim uspešnejšo selekcijo semen bodo imela najvažnejšo vlogo državna kmetijska posestva.
Preteklo nedeljo je preko 15.000 ljubljanskih uradnikov, delavcev, žena, nameščencev in mladine opravljalo prostovoljno delo. Čistili so ulice, odstranjevali sledove okupacijske dobe, nabirali surovine ln odpadke za predelavo ln pripravljali gradbeni material.
Umrli so: Marija Sotlar, vdova po trgovcu, Marion Toennies-Dunn, Jože Primc, vajenec, Neža Papula, vsi iz Ljubljane; Franc Sever, žel. upokojenec na Črnučah, Rozi Ku-šar-Roter v Zagorju, Josip Javor, šek, mesar v Gradcu, Mihael Dimnik, posestnik v Jaršah.
svojega članitva iz dobe nemške okupacije. Do sedaj Jo bilo ugotovljeno, da so Nemci obsodili na smrt, ustrelili gli pa <jnugače umorili 97 l&ŠRfh Viovinarjov. Nemška koncentracijska taborišča je preživelo vsega 91 novinarjev, ki so .se vrnili v domovino z uničenm^ zdravjem. Dejitvo, da je 600 ne-vinaCJšv, kolikor jili -je Zveza imela 1. 1930, bilo mučenih oll pa zaprtih v koncentracijskih taboriščih, zgovorno dokazuj«, kako velik Interes so imeli Nemci, da uničijo češke novinarje, ki so bili neustrašeni bojevniki za pravico češkega naroda in demokracijo.
Cehi In Slovaki v Številkah
Po najnovejših podatkih ministrstva za prehrano v Pragi živi danes na Čečkam, Moravskem in Sleziji 8.100.000, Cehov in na Slovaškem 2.950.000 Slovakov. Co ne računamo Nemcev ln Madžarov, ki bodo morali republiko zapustiti, vidimo, da tvorijo Cehi 75.77 odstotkov ln Slovaki 24.23 odstotkov polnopravnih državljanov CSR, To razmerja bQ prišlo do izraza tudi v številu poslancev pri majskih volitvah v Ustavodajno narodno skupščino.
Pred kratkim so strokovnjaki ugotovili, da funt urana 235, ki ga uporabljajo Pri izdelovanja atom. ske bombe, lahko proizvaja 11.400.000 kw-ur. Na ta način lahko nadomestijo 1.500 ton premoga, 946.325 litra bencina, 2.265.360 kubičnih metrov industrijskega plina, oz. 1.132.680 kubičnih metrov naravnega plina, Zaradi posebnih naprav, ki bodo nujno potrebne, bo uporaba urana možna samo v. velikih industrijskih podjetjih. Manijo, da bodo mogli tehnično vpra jnje rešiti v 6 mesečih Profesor ji. C. (jlustavson, prorektor vseučilišča v Chicagu je pred posebno komisijo ameriSkega senata izjavil, da bedo mesta popolnoma rešili nadležnega dima.
Razprava v Niirnbergu
Konec zasliševanja Goringa
»Vse za veličino Nemčije*
Niirnberg, 27. marca
Pred niimberšklm sodiščem za nemške vojn« aločlnoe so morali GBrlngu prepovedati da bi dolgovezno odgovarjal na vprašanja, ker bi s tem izgubljali veliko čara. Samo v primerih, kjer bi njegovi odgovori zahtevali pojasnitve, naj odgovarja, toda s čim krajšimi izjavami.
Goring Je priznal, da Je kot minister za sestavo štiriletnega gospodarskega načrta, predvidel ukrepe *a zaplenitev židovske lastnine. Ameriški sodnik Jackson je prečital Izvlečke iz poročil o razpravah proti Članom nacistične stranke, ki so nezakonito ravnali z Židi. Kazni-so bile v nekaterih primerih naravnost smešno nizke. Tako so nekega nacista, ki je umoril dva Zida, kaznovali le z odstavitvijo lz strankine službe za dobo treh let.
Ravnanje z Zidl je bilo takšno, da je Gorlng Izjavil Haydriohu, da bi ne želel biti Zid v Nemčiji. Pod najrazličnejšimi malenkostnimi pretvezami so jim plenili premoženje, zapirali ln pošiljali v koncentracijska taborišča, da bi se tako polastili njihovega premoženja.
O svoji zbirki umetniških predmetov je GOring izjavil, da no more navesti sedanje vrednosti, mogoč© Je vredna petdeset milijonov mark po tržnih cenah, zanj pa jc predstavljala gotovo še večjo vrednost.
Zaklade, katere se Nemci odpeljali pred uničenjtm opatije Mon-tecassino, so spet vrnili v Vatikan, za kar mu je poslal opat benediktinskega samostana pismeno zahvalo.
Presenečenje je povzročila G8-ringova Izjava, da Hitlerju ni bilo znano vse, kar se Je dogajalo v koncentracijskih taboriščih.
Poviianitt
telefonskih pristojbin
Trst, 27. marca
28. marca t. 1. bodo povišali za 50% pristojbine za telefonsko-medkrajevno službo na področju A Julijske krajine. * v Pristojbine za krajevno službo bodo povišali s I. aprilom tega leta. Nove pristojbine bodo objavili V kratkeift,	>.
Podpolkovnik Smuts pregledal
civilno policijo Julijske krajine
Tržaško Izredno porotno sodišče v Puliju
Pulj, 27. marca
Včeraj se Je prvič sestalo v Pulju izredno perotno sodišče, ki so ga premestili lz Trsta v Pulj, da bi sodilo obtožence, ki so zakrivili politične zločine.
2iaČell so z razpravo proti Eli-glu Defranceachlu, obtoženemu sodelovanja z Nemci, udeležbe pri čiščenjih ln usmrtitve Giadrescota, k: so ga leta 1944 obesili v vasi Gladrtschl.
Po uvodnih formalnostih so začeli z izpraševanjem obteBllnlh prič, med katerimi Je bil Radollo-vlch, ki je prišel v protislovje. Opoldne so razpravo zaključili ln jo preložili na današnji dan.
,W9i»„ kar pomeni; «zaščitnik». O «Aurori» bi lahko povedali r
"Aurora,, na Kitajsko
Trst, 27. marca
Britansko križarko »Aurora*, katero so Tržačani nedavno videli zasidrano pred trgom Unith, bo kmalu prevzela v posest kitajska vlada, ki Ji jo bo odstopila britanska vlada. Prekrščena bo v «Kung
Tudi Gorlng aam ni vedel, da je v koncentracijskih taboriščih izgubilo življenje nad deset milijonov ljudi. G«ring je pojasnil, da v dobi vojne ni poslušal tujih radijskih postaj. Vodja Gestapa Himmler je držal vse takšne stvari v veliki tajnosti. Prekinil Je angleškega sodnika Maxwella Fyfe z besedami:	»Oporekam vaši tr-
ditvi, da bi bil Himmler moj prijatelje, kar j« vzbudilo splošen smeh med člani sodišča.
Na vprašanje, ali veruje v teorijo o gospodujoči rasi, je Gorlng to zanikal, četudi j© trdil, da so razlike med rasami, vendar ni bil nikdar mišljenja, da bi bila kaješna rasa gospodujoča. Ko so ga vprašali, kako je mogel spričo takšnih nazorskih Tazlik sodelovati s Hitlerjem, Je odgovoril, da
mu Je bil zvest kot vojak v dobrih ln slabih časih,
Hitler mu hi nikdar očital teh razlik v nazorih.
O vzrokih današnjega stanja Nemčije Je na vprašanje sovjetskega državnega tožilca Rudenka odgovoril: »Kar se tiče sedanje usode, morem 1© reči, da Je Nemčija pogubljena 1« zaradi svojega poraza*.
Francoski tožilec Champetier de Ribes je odklonil zasliševati Goringa, češ da nobena njegova Izjava n© more zmanjšati njegove odgovornosti.
Prečitali so nekaj listin, iz katerih jo razvidno, da so nemške oblasti pripravljale razprave proti vojnim zločincem, ki bi jih vodile proti raznim sovjetskim poveljnikom, če bi Nemčija zmagala. Te dokaze so zbrali v »Bali --njlg!» iz leta 1941. V njej obtožujejo sovjetsko vojsko grozot nad ujetimi nemškimi vojaki. Tako pravi na enem mestu: »V bližini Ročanka so našli trupla petih nemških vojakov, ki so Jih bili Sovjeti ujeli, trupla so bila zvezana z vrvjo ln strahovito razmrcvarjena:	roke
polomljene, globoke rano na različnih mestih, oči iztaknjen« ta obrazi iznakaženi*.
Sovjetski Javni tožilec Rudenko je ugovarjal čitanju listin, češ da so to le propagandne bajke. Naloga sod.ša pa je, da preučuje nemške vojne zločine, ne pa sovjetskih.
»Bela knjiga — Je dejal Rudenko __ je le fašistična propaganda,
na temelju izmišljotin in falzl-ficlranja, da bi tako zakrili zločine, ki so jih naredili fašisti*.
CJltall so pozneje Izjave britanskega svetovalca sira Ogilvia For-besa, ki je bil v Berlinu v dobi 1937 do 1939, ki pravi, da mu ni nič znanega o Gorlngovem prizadevanju za mir med Britanijo in Nemčijo pred Izbruhom vojne 1939. Obisk švedskega industrijalca Dahlerusa tolmači kot GOringov poskus, da bi izločil Veliko Britanijo iz vojne, dokler ne bi končali vojne s Poljsko.
»Pripravljal sem pot na oblast in skušal dovesti Nemčijo do veličine in svobode, je dejal Goring. Storil sem vse, da bi preprečil vojno, toda ko je izbruhnila, je bila moja dolžnost storiti vse, kar je bilo v moji moči, za Nemčijo.* Goringa samega in njegovega branilca dr. Stahmerja so morali večkrat omejevati pri njihovi gostobesednosti, da bi ne zavlačevala razprave.
Ob koncu zasliševanja je bil vi. deti Goring zelo utrujen; bil je drugačen kot ob pričetku, ko so njegovi tovariši odobravali njegovo duhvlte odgovore. Bil je le senca nekdanjega Goringa.
KSR sodi Izdajalce
češkoslovaški pravosodni minister dr. Prokop Drtlna jo podal V začasni narodni skupščini obširno poročilo o izrednih sodiščih.
Do konča meseca februarja »o sodlša obsodila 2.854 oseb, cd katerih j« bilo obsojenih na smrt na vešala 117 oseb ln 107 na dosmrtno kazen v prisilnih taboriščih. Med obsojenimi j* bilo ve* Cehov kot pa Nemcev. Do 31. decembra 1945 so predali sodiščem skupaj 37.954 primerov, pričakujejo pa, da bo predano sodišču še najmanj 50.000 primerov. Do konca lota bo obsodili 14.906 oseb, tal^o da ostane še 23.049 primerov. Izredna narodna sodišča so do konca meseca januarja. obravnavala 3.934 oseb, od katerih je Jjilo 3.151 obsojenih in samo. ?72 so jih predali rednim sodiščem, medtem ko so 461 oprostili.
Največ primerov Je sodišče obravnavalo za ovaduštvo. če hočemo pravilno oceniti položaj delovanja sodišč, potem mOramo imeti pred očmi .dejstvo, da skoraj še vsi Nemci čakajo na razsodbo.
Prav tako bodo pred izrednim sodiščem razpravljali o primeru cajvečjega zločinca Karla Hermana Franka, ki Je bil v dobi okupacije nemški državni minlfeter za protektorat. Obtožnica proti Franku jr stvarno obtožnica češkega naroda proti vsemu nemštvu in prot! nftmfliu manjšini na Češkoslovaškem še posebej. Ta proces se bo začel 15. marca.
ko povedali mnogo zanimivih reči. Med. drugim dejstvo, da si jc njen kapitan Robert San Vincent Shcrbrocke prislužil 31. dtmebra 1942 leta »Vic-toria Cross*, ko je napadel s svojimi torpedovkaml mnogo močnejšo nemško skupino ladij; tako j* rešil konvoj trgovskih ladij, ki je vozil živež Sovjetski zvezi. V tem boju j© bil kapitan Shorbrocke težko ranjen la izgubil oko. Zaslužil si je D. S. O. pri drugi bitki v Narviku. Zdaj dviga kontreadmiral II. R, G. Kinahan njegovo zastavo na križarki »Aurora*.
«Aurora» spada k skupini križark. h kateri spadajo tudi AJaks, Orion, Liverpool in Sirius, Vas te ladje so obiskale Trst v zadnjih devetih mesecih.
Poti vala častnikom in agentom
GORICA
Demonstracije
Včeraj zjutifaj je obiskal podpolkovnik J. C. Smuts, O. B. E.,
komisar področja mesta Trsta, razne sedele policijskih sil Julijske krajine ln, prisostvoval njihovemu rednemu delovanju.
Na glavni policijski postaji je
videl delo kriminalno-preiskoval-nega oddelka, kjer so ga posebno
zanimali različni načini za odkrivanje zločincev. Nato je komisar obiskal -.glavno policijsko vojašni-
co, kjer je pregledal spalne prosto-
re, dvoratie za sestanke ln Solo. Častnikom je čestital k vzorne-
mu stanju poslopij in k uspešnosti raznih služb.
Ob priliki tega pregleda, je komisar Izrekel tudi pohvalo za način, s katerim so nadzorovali demonstracije zadnjih dni ln pri katerih so pokazali mnogo potrpežljivosti.
Včerajšnja demonstracija se je priela ob 15. uri v bližini sedeža narodno osvobodilnega odbora na korzu Roosevelt in se je zaključila s sprevodom, ki se je napotil po glavnih mestih ulicah proti sedežu Zavezniške vojaške uprave. Organizatorji demonstracij so izjavili, da je bil namen demonstracij pozdraviti zavezniško komisijo za razmejitev na goriškem področju in manifestirati v prid svojih stvari.
Člani policije so izjavili, da je včerajšnja manifestacija potekati redu in ni bilo po-
Tretji dan demonstracij v Trstu
TRST,. 27. marca. — V Trstu so že tretji dan velike politična demonstracije, ki so trajale do poznega večera.
Več tisoč pristaniških delavcev in delavcev tržaških tovarn ja- skrajšalo svoj delovni čas zapustili so delo ob 15. uri, da bi se udeležili velikega sprevoda v prid Jugoslavije. Sprevod je obhodil mestne ulice z zastavami in godbo.
Pri glavnem kolodvoru je nastal tepež. Policija Julijske krajine je aretirala v bližini nekaj oseb. Bilo je tudi nekaj spopadov z majhnimi skupinami italijanskih demonstrantov, in sicer na raznih krajih. Policija ni poročala o resnih Incidentih. Tekom dpova je policija Julijske krajine aretirala 150 oseb, 66 Oseb je bilo ranjenih, toda nobena težko.
Med nadzorovanjem množice, sta se zaletela , drug v drugega dva
«jeepa*; ob tej priliki sta bila ranjena dva policista, med njima eden težko.	,
Civilna policija Julijske krajine
Je spet vršila težko delo, a zelo spretno. Pomagalo ji je le malo članov zavezniške policije. Preprečila je tako resne spopade med resprotnimi Bkupinami, ki bi lahko povzročile tudi škodo na lmovini in poškodbe mirnim meščanom.
Govorilo je več govornikov. Spet se je množica zbrala ob obali pred »Grande Albergo della Cittžu, kjer menijo, da je nastanjenih nekaj elanov razmejitvene komisije.
Bilo je nekaj primerov, da so demonstrantje vrgli papirnate krogle, ki so vsebovale grafit, med nasprotne množice. NI bilo resnih Incidentov.
eebnih incidentov, čeprav so se demonstranti srečali na Travniku z več tisoči oseb, ki so nosile jugoslovanske zastave in to zasedle trg m bližnje ulice. Zavezniška vojaška policija ln civilna policija Julijske krajine sta držali red. Ko je sprevod odhodil vse mesto, je šel mimo sedeža Zavezniške vojaške uprave, nato pa se je obrnil spet proti Travniku, kjer se jc brez incidentov razšel.
Čeprav ni bilo incidentov, poroča kljub temu policija, da je bilo približno 50 aretacij; dve osebi sta bili pri skupinskih manifestacijah, ki so bile v Gorici v nedeljo in ponedeljek, težko ranjeni. Mesto ima praznično lice že od nedelje popoldne, ko se je razxirila govorica, da lahko pričakujejo od trenotka do trenotka razmejitveno komisijo.
Niso izdali nobenega uradnega poročila o prihodu, načrtu dela In času bivanja komisije v Gorici.
Podržavljanje gozdov v ČSR
Z dekretom predsednika beiko-ilovaSke republik? so podrlavtll gozdove, katerih lastniki so bili so-vratniki drtave. Od lansksga pole* tja do konca meseca februarja je upraviteljstvo državnih gozdov na CeSkem, Moravskem in v Bleziji prevzelo vsega 454.000 ha zaple-njenih gozdov Nemcev, kolaboracionistov in izdajalcev. Poleg tega so zagotovili S* vsi kot 100.000 ha gozdov za morebitno potrebo države. Prevzem vseh gozdov, ki so pripadali Nemcem in izdajalcev republike, bo konban do konca meseca marca. BploStio rabunajc, da bo za potrebe države zaplenjena ali zagotovljeno vsega 700.000 do 760.000 ha gozdov.
Edinice britanske mornarice
odstranile v Sredozemlju 11.007 min
Skupno atevUo min, ki so jih odstranili britanski minolovcl v Sredozemlju, je znašalo do 1. marca tekočega leta 11.907 (1038 globinskih min in 10.869 zasidranih min), fttoenainpetdeggta in 156, flota imnolovccv BYMS sta nadaljevali, vselej ko je vreme dopuščalo, delo za odstranitev min na morskem močno miniranem področju med Trstom, rtičem Salvore in rtičem Saobba, področjem, ki je znano kot »tržaški trikot*.
Pred mesecem decembrom je peta Ilota mlnolovcev zapustila atenski zaliv, ko je odstranila 30 min iz površine približno 110 kvadratnih milj. Štiri in dvajseta flota »M. L.» je pripomogla k odstranitvi min iz posebno nedostopnih voda .n je tako zavarovala pomorska pota največjim ladjam. Sto dva ln sestdeseto floto »Byms» so upora. Uh v prvi vrsti za očiščenje globinskih min flevslsovega zaliva; do danes so odkrili tri mine tega
flota «Gym§» osvobodila kanal do Zanto. V genovskem zalivu je 12, flota minolovcev očistila obširno minirano polje južnovzhodno od Savone. OdstraniU so skupno lit min.
tipa.
Popis tujcev
Vse osebe, ki nimajo italijanskega, ali so brez državljanstva, se morajo javiti na urada za tujce pri policiji Julijske krajine v ulici 30. oktobra št. 2-III. nadstr. med 9. in 12. vro.
Od 28. do 30. t. m. Sta na vrsti črki Q in K.
PREHRANA
Razdeljevanje olja bolnikom
Pred zahodno obalo Grčije je 160 | koncu meseca.
Potrošniki, ki na bolniške nakaznice se niso prevzeli olja ali masla s«, tekoči mesec, so vabljeni, da se takoj glasijo na občinskem prehranjevalnem uradu, kjer jim bodo klgosali odgovarjajoč« bone za dvig olja, in aicer po ceni 260 lir. Razdeljevanje se bo končalo ob
GOSPODARSTVO
RacionLranJe moke za peko in raclorvlranjo žita, bodo po poročilih moskovske radijska postaje, v Sovjetski žvezi odpravil) tekom tega leta. Do konca prihodnjega leta bedo ukinili tudi racionlranjo drugih živil.
Za
gledališko
umetnost
Volitve v ..Notranjo komisijo"
na mestnem županstvu
Delavci, uradniki ln drugi uslužbenci mestnega županstva v Gorici, so 22. marca 1946. volili svojo «Notranjo komisijo*, ki je sestavljena iz 11 članov (7 uradnikov in 4 delavcev) in ki Ima nalogo, da zastopa ln ičiti pravic© in koristi vseh občinskih uslužbencev, ne gle-do na to, ali so vpisani v ta ali oni sindikat.
Volitve so bile s tajnim glasovanjem, s splošno aktivno in pasivno volilno pravico, enako za vse brez razlike. Volitve so bile posebej za uradnike ter druge uslužbence in za delavce.
Izid volitev za uradnike ln druge uslužbence je naslednji:	izvoljeni
so: 1) Coceanis Ugo s 114 glasovi; 2) Bernot Tulli© s 110; 3) Franzot geom. Guido s 97; 4) Višin Erma-cora s 96; Velvi dott, Giuseppe s 93; 6) Bradaschla Guido z 62; 7) Cosolo Serafino z 68.
Izid volitev za delavce je naslednji: izvoljeni so: 1) Simonetti Onorlno s 60 glasovi; 2) OsbatB Luigi z 4C; 3) Rutar Giovanni z 19; 4) Cuffolo Aimdio s 17.
Gospod Ugo Coceanis, ki je dobil največ glasov, je pooblaščen, da skliče In vodi prvo sejo, na kateri bodo izvolili predsednika komisije in odbornike.
Plin od 19. do 29. ore
Mestna podjetja v Gotici sporočajo, da bodo od 27. marca oddajali plin pod normalnim pritiskom od 19. do 20. ure.
Komisija za čiščenje
V ponedeljek, 1. aprila, bo pred komisijo za čiščenje redni javni narok, na katerem bodo razpravljali o ugovorih zaradi nameravane začasne ukinitve izvrševanja prostih poklicev naslednjimi osebam: zdravniku dr. Pleru Zavagliu iz Krmlna; izvedencu Aureliu Dccol-leju, odvetniku dr. Enlu Pascoliju, zdravniku dr. Luigiju Delpinu in prokuratorju dr, Rafaelu Sabatu, vsem iz Gorice.
Tiskovna konferenca preložena
Tiskovna konferenca, ki bi morala biti danes pel goriškem upravniku majorju Longu, je preložena na prihodnjo'sredo 9. aprila.
Izdaja stalnih potnih dovolilnic
V namenu, da bi vsem kmetovalcem, ki Imajo ali obdelujejo zemljišč« na področju B, preskrbel stalne potne dovolilnice, poziva Statistično gospodarski poljedelski urad za gorlako področje vse kmetovalce, da se javijo na občinskih uradnih S.G.P.U.G. ali pa na omenjenem uradu v Gorici na korzu Roosevelt št. 5.
Razdeljevanje tobaka
Glavna zaloga tobačnih Izdelkov v Gorici javlja, da bodo danes začeli razdeljevati tobak za drugo polovico meseca marca. Tobaka bo 60 gr na osebo, in sicer 20 gr «trinclata forte*, 2 cigari «Tosca-ni», 10 gr cigaret »Macedonia* in 20 gr cigaret »Nazionali*. Upravičenci sl bodo lahko tudi nabavili 1 zavojček papirčkov ali cevk za cigarete.
Zakaj je potrebna menjava semenskega krompirja
Zaradi, pomanjkanja žita je prehranjevalni polO$*J v Švici slabšt, kakor kdaj koli v času vojne. Švicarske poljedelce so povabili, da razširijo obdelana ozemlja.
Shakespearovo spominsko gledali. Iče v Stratford-on. Avonu, rojstnem kraju največjega angleškega pisatelja. Gledališče so zgradili ie več let pred vojno. V njem. prirejajo vsako leto spominski gledališki festival. Leli na 0-brelju reke Avon.
Kavna tel jstvo ustanove UNRRA v Vvdllungtonu je sprejelo brzo-
javko Iz Aten, katera pravi, da so se štiri balkanske države sporazumele, da bodo ukinil« nekatere carinsko in birokratske formalnosti. 3 tem bodo omogočile pospešeno razdeljevanje šiv.l v nekaterih
krajih 'južne* Jugoslavije. <P° ^°m
ukrepu so živila, ki so prispela v
Solun 11. marca, takoj prepeljali skozi Grčijo In Jugoslavijo. Bol-8"rij 1 ln Turčiji sla olajšali prevoz s tom, da sta dvorAa' jugoslovanskima vlakoma za prevoz živeža dovolili prevoz po bolgarskih m turskih železnicah.
Glasilo bolgarske opozicijske
kmetske stranke »Narodno Zeme-delsko Zname* je objavilo članek, katerem pravi, da Bolgarija nima dovolj žita, da bi ga dala na raeun vojne odškodnine.
Finska, Italija, portugalska, švedska in Švica so prlstop.le evropski organizaciji za premog, ki je bila ustanovljena preteklega januarja. z namenom, da uredi preskrbo in razdelitev premoga in rudniških naprav.
Iz Milana javljajo, da je Italijanska industrija motornih koles v polnem dolovarjju in da se pripravlja na Izvoz, ki bo, kot je videti, posebno ugoden v severno in balkanske države. Tovarna »Michelln* je v teh dneh začela s proizvodnjo avtomobilskih plaščev.
Cerkvena tatvina na Sveti gori
Skoda presega pol milijona Ur
Dvajsetega tega meseca so neznani tatovi vdrli vrata zakristije na Sveti gori ia odnesli iz različnih omar veliko posvečenih predmetov, ter zlatih in srebrnih dragocenosti.
Tatovi so nato odšli še v cerkev, kjer so se hoteli polastiti še nadaljnjih zlatih in srebrnih kelihov; v ta namen so dobesedno razbili vratca tabernaklja. Skupna škoda, ki so jo povzročili tatovi znaša preko pol milijona lir.
Znano je, da s© pri zaporednem pridelovanju istega krompirja v naših krajevnih razmerah pojavljajo znaki zvrženja (degeneracij«). Pod zvrženjem razumemo skupino bolezenskih pojavov, ki se prenašajo na potomstvo in zaradi katerih rastlina progresivno hira ln daje, toliko glede kakovosti kakor glede količine, od leta do leta revnejše pridelke. Razen tega se prikažejo na tako obolelih rastlinah morfologične iz-premembe na listih (krčevltoat), na vejah (rahitizem) in na gomoljih (maloštevilni in majhni, drugačni od normalnih).
Medtem k *e pojavlja degeneracija na ravnini in brdalh legah v težki in vznemirljivi obliki, ostanejo nasadi v hribih v nad 800 do 1000 m visokih legah, v katerih jim niso od gorkote, deževlja in sončnega odseva odvisne krajevne razmere tako ugodne, gotovo v boljšem zdravstvenem stanju. R tega vzroka se v hribih pridelani krompir na ravnini obnese znatno boljše, kot tisti, ki ga pridelamo doma.
Nasvet kmetovalcem, naj po možnosti menjajo krompir, je lz zgoraj obrazloženih tehničnih razlogov opravičen.
Prav posebno jim pa moram« priporočati, naj pazijo na to, da bo iz zgoraj navedenih vzrokov seme zanesljivega Izvora, ker vseeno, če kupimo, ne glede ne Izvor, prvi krompir, ki nam ponujajo.
Od maja do novembra 1945 je Češkoslovaška uvozila blaga za 386 milijonov kron ta Izvozila za 229. Glavni dobavitelji so bili ZSSR, Madžarska ta Švica, a glavni kupci USA, Švica in Avstrija.
Ameriška vlada je dovolila banki za izvoz In uvoz velik kredit za trgovino s tujino. Računajo, da bodo USA uvažale lz CSR hmelj, rokavice, gnjati, porcelan ta druge H glinasto Izdelke.
RADIO
Slov. vesti: 5.15, 12.45, 20, 23.15 urh Ital. vesti: 7.30, 13, 20.15, 23. uri-
Sreda, 27. marca 17 prenos lz Vidma; 18 operetna glasba; 18.30 odmev dela; 19 KIA* ljudska glasbena ura; 19.30 lit®* rarna ura: Josip Jurčič; 20.30 vf* liki m°Jstrl ritma; 21 predavanj® v italijanščini; 21.10 vesela 8lae“f’ 21.20 orkester pod vodstvom <***• Cesare Galiine; 22 tržaški kv*ri tet; 22.30 pustolovska Igra; 23-" nočno zabavišče.
Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Jzdaja A. I. S. .
E. WALLACE
POTEPUH
Pustolovska, zgodba
»Dva imam tukaj, poglej*, železničar je posvetil na potepuha, ki sta spala v slami. Otilija se je stisnila proti steni vagona. Pito pa sc je skril v nasprotni vogal. Moška sta se oddaljila.
»Cernu bi jih preganjal? Ce jih vržem z vlaka, se zakolnejo proti meni in k pega dne bi lahko čital v časnikih naesnantlo o smrti Ivana Slltha, ki je štel osemintrideset let, s prošnjo, da ni treba pošiljati cvetlic. Naloga zasledovati pqte-pi.4io je hamenjena policiji, ne meni.*
Vlak se je pcemaknll n (kaj kilometrov, ko so je znova ustavil Pito je stegnil glavo iz vagona ln. opazil moškega, ki je prihajal nasproti vlaku. Bil je policist!
Potepuh opozoril dekle.
«Najbrže je prišel z motorjem*,
je menil,	., .
Pito je odprl težka vrata .ih dru-
gi st-an! vagona in skOČll na tla. Otilija mu je sledila. V bližini ni
bilo postaj«, n«kaj sto metrov oddaljen j« bil podvoz. Motor je moral biti pod njim ln Pltu se je celo zdelo, da vidi luči.
Skočila sta v peščen jarek, ki ja tekel ob progi in Pito je lezel proti lokomotivi. Slišala sta glasove, kričanje, katerega je udušllo piskanje parnega stroja. Nenadoma Je piskanje utihnilo.
«Samo en prazen vagon je; vsi drugi so zapečateni. V njem sta dva potepuha, že Iz Llttleburga ju vozim.*
Tik ob glavah sta slišala težke korake, ki so se oddajtli ob progi. Kurjač in strojnik sta se stegnila 7. lokomotive, da bi videla. Bila sta s hrbtom obrnjena proti beguncem.
Najbolj hevarnl so bili žarometi lokomotive, ki so osvetljevali velik de! cest« na levo in desno. Na srečo Je Jarek bil globok, da sta *e lahko plazila naprej ln ostala v temi. S težavo sta hodila, ker je
dno Jarka bilo blatno in porastlo s plevelom. Na nekem mestu se je Pitu vgreznilo do kolen.
«Zbogom obleka!* je zamrmral, ko ja pomagal Otillji pceko zapreke.
Podvoz ja bil nekaj metrov oddaljen, toda motorja nista mogla odkriti.
fClovek pač n© more im^tl vedno sreče*, j© filozofiral Pito. Prav v tem trenotku je luč žarometa padla na nekaj blestečega. Motor je bil na desni strani cesta la ni bilo treba čez progo.
Pito Ja plezal po strmem pobočju ln vlekel deklo za seboj.
«Boljše bo, če se vležeš.*
Bum!
Krogla se je zarila V zemljo kakšnih petdeset metrov od Pita, Otilija je opazila ogenj,
«Tocl!»
Otilija je klečala, toda Pito jo je potegnil za seboj in stekla sta.
Bum!
Pito se je opotekel:	Otillji J6
nehalo biti srce.
»Nič ni; drobec me je ranil v glavo, nič nl.»
7.e jo bil na varnem ta pripravljal motor.
«Daj mi samokresi*
Pito ji Je brez besed pd&al sa-
mokres ta Otilija so je plazila naprej. Neki moški jo tekel ob progi poti njima, toda Otilija je samo želela' odkriti moškega, ki jo streljal na Pita. Bil je skrit v jarku. Končno ga je opazila in pričela streljati. Strel jo je omamil in v reki je čutila mravljince.
«Prldi!» j© klical Pito, ki je že sedel na motorju ln prižgal žaromet.
»Vsedl se za menoj in trdno me drži.*
Otilija se je vsedla postrani na zadnji sedež in se oprijela z rokama Pita okoli pasu. Motor se je premaknil ta drvel z vedno večjo brzlno.
Bu m!
»Policaj strelja*, j« kričal Pito, «Ne boj se... slabo strelja!*
Zdelo se jima je, da je potekla cela večnost, preden sta prišla na ovinek, kjer se j© cesta oddaljevala od proge. Otilija je »e nekaj časa opazovala žaromete. Motor jc bil dober in Pito ga je ves čas hvalil. Na etati sta srečala samo nekega starčka z vozom. Konj m je »plašil in gospodar je psoval na vozu.
»Najbrže je podeželski zdravnik, To bil bil edini vzrok, da je možakar njegovih let ob tej url na cesti.*
Veter je odnašal beB®de- da *e nista mogla pogovarjat . Pito J* vozil brez točnega naSrta> Pozne J-je povedal, da namerava voziti P° prvi cesti, ki vodlla na deso« ln nato po prvi na levo.
»Rdečebradec... v jarku!*
»Tisti, ki je skočil na vlak. & ml, da aom ga videl.* Zaustavil Je motor. Otilija R bila srečna, da je lahko zapusti^ trdi železni sedež. Pito Je ugasri žaromete.
«Telefon mora biti približno dv* kilometra daleč od kraja, kjer je ustavil vlak. S:daj so na bit*’.
policijski postaji že opozorjeni

nekega gospoda ln gospodično, bežita z motorjem.*
Dvignil je motor ln ga vrgel p polje čez zid.	-jj,
Blizu sva*, je dejal Pito.
s* videla reklamne deske na P°j-u. 1 Reklam© pomenijo, da sc prib
ješ civilizaciji.*
Pito se j« sklonil, da bi »1
za silo očistil hlače, ki so bil« od strjenega blata.
»Vprašala si, kam greva?»
«NItl pomislila nisem*, J® y£5 nosno odvrnila Otilija. »Nisrta radovedna. Vendar bi žel®
deti...*
(Nadaljevanje pribi
odnJlč)