Tele/on št. 74. Posamna številka 10 h. F« priti jjrsJiBu«: hr «tl« Selo »»prej 26 K — h pal UtA » 13 » — » «atrt » » 6 » 50 » mam » 2 »20» V aprsvslitvii prejemaš: za telo leto naprej 20 K — h pel teta » 10 » —» Četrt » » 6 „ — » aaoaeo > 1»70» Za pošiljanje na dom 2G h ua mesec. Političen list za slovenski narod. Naroftnlne In Inseratš sprejema upravnlitva v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice it. i- Rokoplsl se ce vračajo, cefran kovana pisma as vsprejemajo. Uredništva je v Seme- niških ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan,izvzem»i nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. .292. V Ljubljani, v petek, 18. decembra 1903. Letnik XXXI. proti ljudstvu! • ii. Z?dnja regulacija učiteljskih plač je bila 1. 1898 Takrat so bili liberalci, ti patentirani prijatelji slovenskega učiteljstva, v zbornici absolutni gospodarji. Imeli so najsijaj-nejšo priliko vrniti ljubezen, zaupanje in požrtvovalnost učiteljstva z gotovim denarjem, z odmerjenjem učiteljstva dostojnih plač. Odmerili bi jim bili lahko tolike plače, kakor bi jih bili hoteli in učiteljBtvo zadovoljili, da bi ne prišlo zopet takoj s svojimi zahtevami v deželno zbornico. Potreba je bila pred 5 leti ista kakor je danes, dra-ginjske razmere se niBO toliko spremenile, da bi danes tisto ne zadostovalo, kar je pred petimi leti. Vzrok leži pač v tem, ker hočejo liberalci imeti učitelje nezadovoljne, da jih morejo izrabljati v svoje, ne baš pošteno in popularne namene. Gotovo je, da bi tisti hip, ko bi učiteljstvo bilo dovolj dobro plačano, ko bi ne imelo več česa posebnega pričakovati od strank in bi niti ne zahtevalo, nastopilo učiteljstvo samostojnejše, in gotovo je, da bj tako Blepo ne capljalo za liberalci v proti-Ijudski in protinarodni politiki kakor dan-danes z malimi izjemami. Toda samostalno in neodvisno nastopajočega učiteljstva liberalci nočejo. Zgubiti nočejo mnogoitevilnih agitatorjev, katerih ni treba plačati iz lastnega žepa, ampak so plačani z ljudskim denarjem, da podpirajo pro-tiljudske liberalce. Tužna majka takim narodovim učiteljem! Liberalci so dobro računali; ako ne damo učiteljstvu dovolj dobrih plač, bo nezadovoljno. V prihodnjem volivnem boju jim obljubimo, da jim zvišamo plače in ni vrag, da bi ne ili v boj za liberalno stranko. In to je bilo tudi res! Liberalci so se dali slikati v učiteljskih liBtih in „Narodu« kot edine in nesebične prijatelje učiteljstva — dotične mazače potem protežirajo, da zlezejo na dobra mesta — in učiteljstvo cele dežele z malimi izjemami je šlo v boj za liberalne kandidate. Priznati se mora, da je učiteljstvo res požrtvovalno, le škoda, da se žrtvuje za tako slabo in razupito stvar kakor je kranjski liberalizem. Da Bi ohranijo učiteljBtvo še na trdnejših verigah, je nagnal liberalni deželni odbor v okrajne šolske svete odločne in očitne liberalce, da je liberalni pritiaek na učiteljstvo še hujši, strah pred liberalci še večji, in da more liberalni deželni šolski svet ju-stificirati vsakega učitelja, ki kakemu liberalcu ni všeč. Priznati moramo, da boljše bojne organizacije nasproti katoliško-narodni stranki liberalci v naši deželi niso mogli ustvariti. Ta organizacija ima pa še to odlično prednost, da liberalcev črsto nič ne stane, da je silno poceni, in ako morejo kakega vsiljivca nagraditi, nagradijo gs na stroške ljudstva. Katoliško-narodna stranka ni šla v boj proti učiteljstvu ket stanu in jim ni nikdar odrekala potrebe zvišanja plač, ker te plače so v primeri z uradniškimi plačami res be-raške. Vendar liberalci po shodih in svojem čaBopiBju slikajo katoliške-narodno stranko ket najsrditejšo nasprotnico regulacije učiteljskih plač in sploh učiteljskih teženj. Na našo stranko kažejo kot vzrok nedostatnega zboljšanja plač, dasi so bili v zadnji dobi in še prej liberalci v deželni zbornici absolutni gospodarji, ki so z deželnimi nakladami razpolagali, kakor so heteli. A učiteljskih plač niso hoteli zadostno zvišati, kakor jih še danes nočejo, ker nočejo zadovoljnega učiteljstva, ampak le četo cenenih in nezadovoljnih agitatorjev, za katere so jim spletli bič v liberalnih večinah okrajnih šolskih Bvetov in v deželnem šolskem svetu. To je vendar vsakemu dovolj jasno na prvi pogled in to učiteljstvo deloma tudi s ponižanjem čuti, a je onemoglo. Naše neomajano prepričanje je, da liberalci tudi sedaj niso imeli poštenega namena učiteljske plače pošteno izboljšati. Govorili bi bili pač, govorili o zboljšanju dolgo let, a šele ob koncu dobe bi jim bili vrgli nekaj drobiža in za ta danajski dar bi se bili pu-stili opisovati kot „edine resnične prijatelje učiteljstva", in bi bili sprejemali učiteljske zahvalne deputacije, ki bi bile prihajale k njim z globokimi pokloni ter jim zopet obetali, da jim v kratkem zboljšajo plače. Ta igra je tako prozorna kot le kaj. Nepričakovano prav je prišla liberalcem lanska obstrukcija v dež. zboru. Dasi nobenemu liberalnemu poslancu na misel ni prišlo takrat učiteljem plač zboljšati, dasi so bili svoje obljube, storjene učiteljstvu ob priliki volilne borbe, ravnotako hitro pozabili, kakor so jih bili izgovorili, vendar so vrgli učiteljstvu kot čisto resnico: Obstrukcija je kriva, da vam nismo zboljšali plač. A ne povedo, da tudi namena niso imeli, česar pa liberalno učiteljstvo ne ve, ker mu niti najukremnejšega pogleda za kulise ne dovolijo. In liberalci so šli še dalje. Začeli so se učiteljstvu lagati, da je nastala obstrukcija z namenom preprečiti regulacijo. Dasi je vzrok obstrukcije v dežel, zboru tako pojasnjen, da noben teliček ne more verjeti, da bi bila obstrukciji vzrok regulacija, liberalno učiteljstvo mora verjeti to laž. Obstrukcija, ki ima vso ost obrnjeno na prevrat liberalnega sistema v deželi, je postajala v deželi, ki ječi pod tem koruptnim sistemom, čimdalje bolj popularna. Liberalci bo čutili, da jim Čimdalje bolj zmanjkuje tal pod nogami. Treba je bilo zajeziti popularnost obstrukcije in dokazati navzgor, koliko imajo liberalci zaslombe v deželi. Zato se je rodila pozimi v glavi nekega liberalnega voditelja misel, da je treba mobilizirati učiteljstvo proti obstrukciji. Nam je bilo takrat žal, da bi se dalo učiteljBtvo tako nesramno politično izkoriščati in porabili smo svoj vpliv v javnosti, da smo misel o protiobstrukcijekem shodu osmešili in v javnosti propagirali stanovski učiteljski shod, ki se je dne 8. aprila t. 1. res sijajno izvršil. Številke govore, da v Avstriji ni čnako* pravnosti. Številke v državnem proračunu so priča o tem, kako Bkrbi država za kulturne potrebe posameznih narodov. Poglejmo proračun vseučilišč; tehničnih učnih zavodov, gimnazij in realk I Redni stroški univerz so sledeči: 5 aemških vseučilišč, in sicer na Dunaju, v Gradcu, Inns-brucku, Pragi, Černovicah stane 6,916.044 kron, 2 poljaki v Krakovem in Levovu 2,330.008 kron, 1 češka v Pragi 1,319.249 kron. Vseh skupaj je 8 univerz, ki stanejo 10,565 301 kron rednih stroškov in izvan-rednih 1,354.454 kron. Obstoje torej le nemška, češka in poljska vseučilišča. Od ostalih narodnosti imajo Italijani nekaj svojih predavanj v Inomostu in Malorusi v Levovem; za ostale narodnosti nima država glede vseučilišč nikakih stroškov. Tehničnih učnih zavodov je 5 nemških, in sicer 2 na Dunaju, v Gradcu, Pragi, Brnu, ki stanejo 3,272.581 kron, dva češka v Pragi in Brnu 727.407 kron in 2 poljska v Levovem 568.361 kron. Torej je vseh skupaj 9 tehničnih zavodov, ki imajo 4 568.349 kron rednih in 969.106 izvanrednih stroškov. Torej je tudi glede tehničnih visokih šol poskrbljeno samo za Nemce, Poljake in Cehe, za ostale narodnosti v tem oziru država ne plača vinarja. Gimnazije imajo Nemci v vseh deželah razun v Dalmaciji, Čehi na Češkem, Moravskem in v Šleziji, Poljaki v Galiciji in v Sleziji, Malorusi v Galiciji, Hrvatje v Dalmaciji in Istri, Italijani na Tirolskem, v Istri in Dalmaoiji. Slovenci nimamo slovenskih gimnazij, za nas obstoje le nemško-slovenske gimnazije na Kranjskem in Štajarskem, Rumuni imajo nemško-rumunskto v Bukovini. — Na vsako nemško univerzo odpade povprečno 15, na vsako poljBko 16 in na vsako češko 45 gimnazij. Stroški za gimnazije se sledeči: 77 nemških gimnazij stane 6,496.748 kron rednih stroškov, 45 čeških 3,654.870 kron, 32 poljskih 3,196.744 kron, 5 nemško-sloven-skih 361.8 80 kron. Vseh avstrijskih gimnazij je 176 in stanejo 15,048.206 kron rednih in 765 695 izrednih stroškov. Hrvatje imajo 5, Italijani 4, Malorusi 4 gimnazije. Potem sta še dve nemško maloruski in dve nemško-rumunski. LISTEK. O položaju v Makedoniji. Predavanje gosp. P. 0 r I o v c a (ruskega časnikarja in borilca za svobodo Makedoncev) po občnem zboru političnega društva »Edinost" dne 8. decembra 1903 pri sv. Ivanu. (Konec.) Koliko breznadne bridkosti je bilo v besedah te priproste vaščanke! In koliko strašnih stvari je pričakovalo te ljudi! Turki ne dovoljujejo delati na polju! To se pravi, kaj nas še čaka! Požgane vasi in . . strašen glad v prihodnjem letu. Zaloge tega leta zgore v tem mesecu, a potem ... potem . . . boljše je, niti misliti, kaj pride potem! . . . Povsem umevno je po povedanem, kako se je prebivalstvo vedlo do vstašev. Mi, to je četniki, smo bili v očeh prebivalstva osvoboditelji, in prebivalstvo nam je prihajalo na pomoč, kakor in s čemer je moglo. Ko sem bo pripravljal v Makedonijo, sem mislil povsem iskreno, da je vstajo vzdignila le inteligenca Makedonije, a nisem mislil, da se priprosto prebivalstvo, t. j. kmetje, tako zavedno udeležujejo vstaje. Ko sem pa tu v Zanskem bival nekoliko časa sredi Makedoncev, menjal nekoliko bivališč ter se pogovarjal z maso žensk in moških, sem moral spremeniti svoje mnenje. Vstaja ni delo inteligence, ampak ves narod je pri tem. Pogostoma sem se vprašal: »Kaj bi naredili Turki gospodarju hiše, v kateri smo se nahajali, ako bi bili izvedeli za naše tukajšnje bivanje?!« Odgovor je enostaven. Poklali bi bili vse, začenši pri malih otro-čičih in končavši pri starčkih! In vrh vsega tega bi bili oropali in potem zažgali hišo! Makedonski prebivalec ve dobro to in vendar pušča vstaše v svoje hiše! Prebivalec donaša vstašem hrano in obleko, dasi ga v slučaju, da ga vjamejo, čakata trpinčenje in smrt. Se več! Prebivalci, oziroma kmetje, žrtvujejo več, nego vstaši. Vstaš stavija v nevarnost samo svojo glavo, gospodar hišo pa svojo glavo in glave svcje rodbine! Gin-ljivo je gledati, kako kmetje čuvajo vstaSe in skrbijo zanje. Nekaj sorodnega je bilo od strani žensk v vedenju do nas. Pa kako naj bi bilo drugače ? Skoraj vsaka rodbina je imela v sebi četnika. Nekega dne po večerji smo na tihem šli iz hišo. Za prenočišče nam je bilo poiskati drugo hišo. bpremljale so nas mlade deklice, lepe in vitke, in ženska t naprsnim otrokom na hrbtu. Ne morem zamolčati junaštva teh žensk. Slava in čast tebi, velika trpinka in zmagovalka za svobodo! Slava tebi, neustrašena makedonska žena! Od tega časa ni še bilo v zgodovini enakega primera. Nikjer na svetu ni igrala ženska tako važne vloge, kakor jo igra v makedonski vstaji! Tukaj v Makedoniji je bilo vse naše življenje, vsa naša usoda odvisna izključno od žensk! One so bile naši angelji - hrani-telji, one so celo svoje otroke in mladoletne brate navajale k temu. Ženske so nas sitile, so nam stregle, so nam dajale neobhodno potrebni živež, so nam služile kakor vodniki, zasledovale Turke. Tisoči ženskih oči je bistro gledalo na vse potrebno za nas in ni je bilo v selu in okolici nikake novoBti, katere bi mi ne bili izvedeli o pravem času. Ako so turški vojaki šli iz Mehomije v Ban-sko, smo mi v temni koči že izvedeli o tem. Ako je izstopil iz hiše katerikoli Turek, smo že vedeli, kam in zakaj je šel. Ko smo mi tajno ponoči menjavali bivališča, je ženska hodila naprej in se je prva podajala v nevarnost. To se je delalo tiho in brez šuma. Nikdo se ni zahvalil radi tega. Tu se je vpoštevalo za navadno nalogo in ženska je izpolnjevala samo svojo dolžnost, ne misleča za to na nagrado, še manj pa na pohvalne besede. Tako vedenje makedonske žene ob vstaji jim je popolnoma naravno. V deželi, katero je gnjila Turčija podjarmila, je makedonska ženska prvi trpin pred turško oblastjo in celo pred vsakim Turkom vobče. One trpč razmeroma veliko več od moških. Moški je krepak, gibčen in ima več možnosti, da se skriva in brani. Kaj pa naj stori ženska, pri kateri sedi v izbi pet do šest otrok, večjih in malih? Moške mečejo Turki v ječe, ženske pa pretepajo in ubijajo! In vrhu vsega — pa jih še posiljujejo, Bkrunijo in odvajajo v hareme. Vpričo njih ubijajo njihove otroke, razobešajo ob stenah glave otročičev, vzetih a materinih prsi. Želel bi vedeti, kaj bi počela katerakoli naša majka, ako bi jej Turek vzel otroka, ki ga tako srčno ljubi in za katerega bdi cele noči! Ako bi jih grabil za nežne nožice in mahal z njimi in njihovimi glavami ob kamenito steno?! Predstavite si ta prizor, dragi moji slušatelji in bratje, in potem sodite, kaj bi storili vi! Da, bolj nego razumljivo, bolj več nego naraynoje sovraštvo teh žensk, v katerih ni možno pomiriti sovraštva, ki je goje proti svojim podjarmljovalcjm, ki jim ropajo vse Glede realk obstoji avstrijska ravnopravnost le za Nemce, Poljake, Čehe, Italijane in Hrvate; Slovenci nimamo realke, ravnotako ne Malorusi in Rumuni. Nemške realke se nahajajo v vseh deželah razun v Dalmaciji in Galiciji; Čehi jih imajo na Češkem in Moravskem, Hrvatje v Dalmaciji, Poljaki v Galiciji. Realke veljajo državo: 45 nemških 4 030 758 kron rednih stroškov, 26 čeških 1893,496 kron, 11 poljskih 768 740 bron. Vseh avstrijskih realk je 85, ki imajo 6,881.632 rednih in 744.946 izrednih stroškov. Skupna potrebščina za visoke šole, gimnazije in realke znaša 37,058.788 K rednih in 3,834.201 K izrednih stroškov. Od tega dobivajo Nemci levji del 20 716.131 K, izredno so dobili 2,337.177 K. Slovenci be moramo zadovoljiti z 361.880 K, k temu je še dodala država izredno 206 700 kron. V Avstriji je 278 visokih in srednjih šol, namreč 8 univerz, 7 tehničnih visokih šol, 1 vi« soka šola za poljedelstvo, 1 živinozdravniška visoka šola, 176 gimnazij in 85 realk. Avstrija še dandanes, 36 let potem, ko je izšel državni temeljni zakon, ki govori o enakih pravicah vseh državljanov, skrbi v glavnem samo za nemško šolstvo in troši zanje prevesni del šolskih izdatkov, vkljub temu, da tvorijo Nemci le tretji del vsega prebivalstva. Naučna uprava pospešuje na škodo drugih narodnosti nemško šolstvo, a tem dovoli le najnujnejše šole, in to šele tedaj, kadar bi njihova zavrnitev povzročila velik škandal. Primer bi lahko navedli veliko število, omenjamo samo vsem znano sramotno afero glede celjskih slovenskih gimnazijskih razredov! Kako drugače pa postopa z Nemci! V Ptuju obstoja višja nemška gimnazija, daBi ni in jih ne more biti domačih nemških dijakov, ki bi pohajali to šolo, in Be zato iz vseh avstrijskih dežel iščejo dijaki za ta zavod. In prav isto je s celjsko višjo gimnazijo! Ravno tako se morajo boriti Čehi za svoje srednje šole. Čsško gimnazijo za prevesno češki opavski okraj bo morali izbojevati od državnega sodišča, predno je smela biti ustanovljena kot privatni zavod. Potem jo je morala celih 17 let vzdržavati »Ustfedni Matice školska«, predno jo je vzela drž. uprava v svojo oskrbo. Povrhu pa je še morala prepustiti državi veliko poslopje s popolno šolsko opravo, knjižnico, zbirkami itd. Češki narod si je moral svoje srednje šolstvo izbojevati, in danes je lahko ponosen na svoj vspeh. Leta 1861 so imeli 10 gimnazij in 1 realko, in leta 1866 so dobili še 2 gimnaziji na Moravskem, danes pa imajo 3 visoke in 71 srednjih šol, poleg znatnega števila zasebnih, komunalnih in deželnih šol. Razun 13 omenjenih prvotnih srednjih šol so morale vse druge dolgo časa vzdržavati občine ali društva, predno jih je prevzela država. Nad takšno požrtvovalnostjo in delom moremo Slovenci le strmeti. To je sijajen vzgled češkega domoljubja, za nas, žal, ne dosegljiv, a ki bi nas moral za to navdajati s tem večjoy ljubeznijo do dela in naroda. Razun Čehov bo prišli tudi Poljaki vsled svojega velikega političnega vpliva do znatnega števila učnih zavodov. Druge avstrijske narode, slasti nas Slovence, pa je vlada prezrla. Mi smo zaostali, vlada skrbi v pre neznatni meri za vzgojo slovenskega naroda. Iz delegacij. Ogrska delegacija je imela včeraj plenarno sejo. Delegat U g r o n je hotel obstrukcijonirati in je začel razprav- ljati o zapisniku zadnje seje. A ker se mu nihče ni pridružil, se je vršilo potem zbo rovanje o indemnitetni predlogi. Dal Okoli o s a n y oporeka, da ima skupna vlada pravico predlagati indemniteto. Pobijal je mnenje, da bi madjaraki službeni in po-veljni jezik škodoval skupnoBti armade. Opravičeval je madjarsko obstrukcijo in očital vojnemu ministru, da je stavil neopravičene zahteve. Predlogo je odklonil. Delegata Wilczer in H o d o s s y sta izjavila, da vzprejmeta predlogo. Dal. U g r o n nima zaupanja do skupne vlade. Gevori zoper po-nemčevanje Bosne in Hercegovine ter izjavi, da ne glasuje za predlogo. Del. pl. JekelfaluBsy zavrača napade opozicijskih govornikov zoper vojnega ministra. — Proračunski provizorij je bil dovoljen. Avstrijska delegacija ima gleda proračunskega provizorija sejo danes. Iz hrvatskega sabora. (Seja 17. t. m.) Pred vsem je stavil poslanec dr. Brez-styensky predlog, da se zakonska osnova o poroti, katero je predložil dr. Frank, izroči enemu saborBkih odborov. Sabor ga je izročil pravosodnemu odboru, a Vrbanicav predlog o spremembi krajevnih imen odboru za notranje stvari. Na ta način prideta oba predloga v pretres sčasoma, a za zdaj se je mažaronska večina izognila na ta način, da ju zavrže, kakor je že njena navada pri takih vprašanjih. Potem se je začela razprava o deželnem zakladu, in je bil sprejet predlog poročevalca, da se sprejme vse na znanje, ker se bodo koncem leta predložili natančni računi o vseh zakiadah. Jutri pride na dnevni red razprava o indemniteti. Balkan. Mraz je pritisnil, a še vedno prihajajo iz Macedonije poročila o krvavih spopadih med vstaši in vojaki ter mohamedanskim prebivalstvom. To poslednje nikakor ni pri volji vzprejeti začrtanih reform, pa se na najgroznejši način maščuje nad Kristjani. Bolgarska vlada se pritožuje, ker se tako dolgo odlaga z izpeljanjem reform in ker turške oblasti tako nasilno postopajo s kri-atijani. Nadzorstvo se mora čim hitrejše vpeljati, ako se hoče v Macedoniji doseči mir in ako se hoče zabraniti zopetno vstajo spomladi. — Iz Sofije se poroča, da so vjeli Turki poveljnika vstaških čet in tajnika ma-cedonskega odbora Jankova. Pri njem so našli več načrtov. Pri Kaprinovem je bil boj med Turki in vstaši. Več vstašev je bilo ubitih in ranjenih. \z brzojavk. Dunaj. V včerajšnji skupni seji ministrskega sveta bo poročali iz Rima došli avstro-ogrski delegati o pogajanjih za provi-zorično trg. pogodbo z Italijo. Včeraj zvečer bo delegati zopet odpotovali v Rim. Govori se, da se bo posrečilo v Rimu doseči Šestmesečni provizorij. Praga. „Narodni Listy" poročajo, da vlada namerava državni zbor zopet sklicati v diugi polovici meseca februvarija, po drugih vesteh pa bo drž. zbor se sešel že meseca januvarija. J o k o h a m a. Japonska namerava prirediti demonstracijo s svojim brodovjem. Sarajevo. Včeraj se je pričela obravnava radi vojaških vaj pri Bileku. R i m. Z ozirom na to, da so vlasti od-poklicale svoje zastopnike iz Belgrada, so se zarotniki dne 11. junija obrnili za posredovanje do Italije. Italija je priporočala spravo kar ceni človek za najdražje, vse to, kar je sa njega najsvetejše! 1 Turki, pohlepni Turki, ki ne poznavajo prave človečnosti, so si sami nakopali straš nega sovražnika. Njihov prvi in najbolj zagrizeni sovražnik je ženska, iz katere so se norčevali cele veke. Ta osramočena, one-čaščena ženska se je postavila na čelo vstaji, sahtevajoča maščevanje, na katerem pomaga, ne boječa se za življenje svoje, svojih očetov, mož in bratov 1 Dovolite mi, da vam povem o načinu ropanja lastnine. Nedokazanemu obdolže vanju in grabljenju ptuje lastnine se tukaj nikdo ne čudi; to je sistem turških oblasti. Vredno je, da se nekoliko mudimo pri tem sistemu. Vobče, kakor sem opazil, turško načelništvo ne izdaja denarja, ki ga jemlje iz blagajn, za oskrbovanje svojih podložnih. Turško vojaštvo Be hrani samo od ropa. Ko-modno zvečer hodijo turški oddelki na polja kmetov, si nabirajo kuruze in drugih pridelkov in vse to vlačijo v vojašnico. Ako v tem času nalete na polju na kmeta-lastnika, takoj ga aretujejo zaradi suma, da sc odpravlja k vstašem, ali pa da pripravlja za nje zaloge. Na ta način makedonski človek ne more vživati truda svojih rok ter služi samo kakor delavec svojim sovražnikom. Na semnje in na kakoršnesibodi trgovine so prebivalci davno pozabili. Nikdo si ne upa pokazati svojega imetja, ker bi mu odvzeli vse, kar bi prinesel. Vsako čašico mleka, VBak košček sira Bkrivajo prcbivalci kakor le morejo. Radi takega položaja stvari trgovine ni nikake. Seveda se tudi ne dovaža svežih pridelkov. Prebivalci so obubožali v taki meri, da dva dni nisem mogel zamenjati denarja 20 frankov. Take svote skoraj nikdo ni imel. Medtem pa je prej to selo slovelo zaradi svojega bogatstva. Polja pa, kakor sem že rekel, so oBtala nepožeta. Gospodarji sejejo žito skrivaj, Turki pa jemljejo ostalo odkrito. Strašen glad preti v bodočnosti. Sicer pa ne bo kmalu komu stradati. Nimam moči, da bi opisal vso bedo. Z verstva in zlodejBtva, ki se vrše sedaj v Makedoniji, presegajo vse, kar si more izmisliti človeška fantazija. Zato se nadejam in verujem v to, da se tudi vi odzovete na stok in jok podjarmlje-nega naroda in mu podarite drobtinico od svojega koščeka kruha. Sedaj pa pomislite! Daleč od vas po-ginja v borbi bratski vam narod in tisoči rodbin, oropanih in revnih, je ostalo v mrazu brez strehe in brez hrane! » z velevlastmi posebno z Rusijo ter je priporočila, naj Srbi v tej zadevi poiščejo posredovanje Francije. Praga. Češki listi z ozirom na cesarjev nastop proti češkim delegatom izjavljajo, da so «e vnovič prepričali, da od sedanje vlade Cehi nimajo ničesar pričakovati. K5r-ber je na najvišjem mestu tolmač nemških tendeno in namestu, da bi cesarju predstavil Nemce, ki se upirajo najopravičeneišim češ • kim zahtevam, kot pravi vzrok obstrukcije, poročal je cesarju vse kaj druzega z namenom, da bi tako utrdil nemško stališče in da bi Nemcem dal podlago prav nič ne odnehati Čehom, Delegat Kramsf je cesarju pojasnil pravi položaj in kar je govoril, to je volja češkega naroda, ki noče radi krivde drugih trpeti. R i m. Zdravstveno stanje prejšnjega ministrskega predsednika, Zanardellija, se je zelo poslabšalo. Belgrad. Avstrijski poslanik odpotuje šele jutri. I z krogov morilcev kralja Aleksandra se čuje, da so pripravljeni izstopiti iz armade, ako istočasno zapuste vsa uplivnejša mesta pristaši Obrenovieav. Sasta-vili bodo zapisnik dotičnih ljudij. Melbourne. O volitvah v avstralski zvezni parlament dosegli so kandidatje delavcev velik vspeh. Isti je pripisovati večinoma volilni pravici žensk, ker so ženske, ki imajo volilno pravico, podpirale delavske kandidate. B e r n. Zvezna skupščina izvolila je švicarskim zveznim predsednikom za leto 1904 zveznega svetovalca Comtesse (Neuenburg) in podpredsednikom zveznega svetovalca Rucketa (Taadt). Oba pripadata radikalni stranki. Berolin. Danski kralj se je včeraj s svojim najmlajšim sinom mudil tu. Dopoldne je obiskal cesarja Viljema. Dnevne novice. V Ljubljani, 18. decembra. Biskup Strossmayer nevarno obolel. Iz Djakova se poroča listom, da je bi-skup dtrossmayer nevarno obolel. Predvčerajšnjim zvečer ga je zadela kap. Včeraj zjutraj mu je nekoliko odleglo. Radi njegove starosti se je bati najhujšega. S hrvatskim narodom pošilja slovenski narod k Bogu prošnje, da nam Bog ohrani velikega biskupa. Slovenska zmaga. V komisijo za pridobninski davek in za osebno dohodninski davek v mariborskem glavarstvu bo doslej sedeli med izvoljenimi udi sami Nemci. »Slovensko društvo« je letos pri obeh novih volitvah postavilo slovenske kandidate, ki so bili vsi izvoljeni. Vesele vesti s Koroškega. Koroški Slovenci se gibljejo. Čvrsta sapa je zavela po Korotanu in oni, katere so prištevali mrličem, vstajajo. Slovenstvo praznuje na Koroškem svoje vstajenje. Vse slovenske moči so na delu, da rešijo narod. Tako je prav — tako bodo koroški Slovenci pokazali svetu, da se mnogo da storiti z združenim, poštenim delom. Vest, da so Slovenci pri občinskih volitvah v Grebinju zmagali, se potrjuje. *Mir« piše o tej volitvi: .Posebna čast in hvala gre kmetom-gorjan-cem iz grebinjskega Kloštra, ki so se tako-rekoč polnoštevilno zbrali k volitvi. Volili smo imenitno. Mi »črni« (tako ime smo od nasprotnikov ta dan sprejeli), dobili smo v III. razredu 72, »rumenjaki« (nemški nacijonalci) združeni z »rudečkarji« (soci-jalisti) komaj 34 glasov; v II. razredu na-šinci 32, nasprotniki okoli 15 glasov ; v I. razredu, kjer je bilo navzočih 16 volivcev, smo tudi dobili večino. Tedaj smo zmagali na c e 1 i črti, le v I. razredu je bil izvoljen tudi en nasprotnik, učitelj Oberler-cher, in sioer je prišel v odbor, kakor Pilat v Čredo. Nočemo te stvari bolj nat&njko razlagati, ker se nam smili dotični mož; koliko mora prestati zdaj od svojih somišljenikov." Za župana velike grebinjske občine bo bres dvoma izvoljen v vsakem oziru izvrsten mož, j grebinjski cerkveni ključar g. Ellersdorfer, s p. d. Pikš. — Včeraj zvečer ob 8. uri, torej ( prepozno za včerajšnji list, smo dobili brzo-] javko iz Velikovca, ki se glasi: „ P r i občinski volitvi vŠ t. Petru pri f. Velikovcu Slovenci v tretjem in drugem razredu sijaj-' no zmagali. To jeprva zmaga po razdelitvi občine. P o d j u n -ski Slovenci, pazite, da ne izgubite nobene od dosedanjih občin, potem je nam zmaga pri volitvi v okrajni šolski svet velikovški popolnoma zagotovljena.« Brzojavka je bila oddana v Velikovcu že ob 3. uri popoldne in ko smo prebrali radostno vest, se nismo prav nič čudili nemški opazki na brzojavki »Wegen L i n i e n s t 6 r u n g var-b p u t e t *. Da, da, marsikaj bodo nasprotnikom zmedli koroški Slovenci s svojim odločnim nastopom. — Prav pomenljive so z ozirom na to zmago »Mirove* besede : »Zelo pomenljivo zmago so si pridobili vrli slovenski kmetje pri volitvi za občino G r e -binj. Dosegli bo jo z neustrašen i m , složnim svojim nastopom in ker so prišli na volišče v s i I Rojaki, posnemajte ta lepi zgled tudi po drugih občinah, kjer se zdaj vrše volitve ! Združite se za pošteno slovensko stvar, složno in odločno nastopite in zmaga bo vaša!« Italijansko vseučilišče v Gorici? Tržaški »Piccolo« piše, da sa je neki Karlo Paladini razgovarjal ta dni v zadevi italijanskega vseučilišča z nekim visokim avstrijskim dostojanstvenikom. Dotičnemu dostojanstveniku se ne zdi umestno, da bi se italijanski tečaji prenesli na Dunaj. Po njegovem mnenju bi morala vlada ustanoviti popolno italijansko univerzo v Trstu, a temu da se protivita politika in pa tržaška policija. Tržaška policija se namreč boji izgredov, ki bi se dogajali na italijanski univerzi v Trstu, ker se dandanes na univerzah preveč uganja politika. Zato pa da se avstrijska vlada bavi z mislijo, ustanoviti italijansko univerzo v Goric .Primorski List" omenja: Zakaj bi se avstrijska vlada ne sprijaznila z mislijo, da ustanovi italijansko vseučilišče v Gradišču, ki je glavno mesto italijanskega dela goriške dežele?! Zadušnice za raj č. g. Matejem Sle-kovcem bodo v Alojzijevi cerkvi v Mariboru v soboto 19. t. m. ob 8. uri. — Iz Ajdovca. Dne 11. dec. je umrl gosp. učitelj Jakob Gostiša v 64. letu svoje starosti po kratki, mučni bolezni, služboval je tu nad 20 let. Bil je bolj mirnega značaja, hodil rad v cerkev posebno zadnje čase, ter prejel ves udan v voljo božjo bv. zakramente za umirajoče. Zapušča petero nepreskrbljenih otrok, katerim je bil do zadnjega skrben oče. Pogreb je bil v nedeljo popoludne. Šest gospodov tovarišev je spremilo pokojnika k zadnjemu počitku, spremljala ga je šolska mladež in veliko število župljanov in bi jih bilo gotovo še več, da ni bilo tako slabo in deževno vreme. Priporoča se v blag spomin! Naj počiva v miru! — Vedno deževje je občutljivo tudi za nas hribovce, ker so vsa pota skoraj nemogoča vsled obilnega blata. Ljudje bolehajo zelo, posebno bolj stare je močno prijelo, veliko jih je obolelo na pljučnici. — Ulom v Skofji Loki V noči od 14. do 15. t. m. je bilo vlomljeno v trgovino trgovca g. Janeza Koširja v Skofji Loki. Tat je ukradel iz ulomljene miznice 732 kron 10 v. Tatu so že dobili v osebi domačega hlapca Gregorja Jankoviča, ki je shranil denar pod streho mej drva. Tatvino je že priznal. Izjavil je, da je storil tatvino radi tega, ker mu je pisal brat iz Amerike, naj dobi denar za vožnjo in naj pride v Ameriko. — Izvolitev župana v Roču. Včeraj je bil županom občine Roč izvoljen član slovenske stranke srosp. Peter P a v 1 e t i č. Kljub vsem SchafTenhauerjevim intrigam je slednjič vendar-le zmagala slovenska stranka v občini, ki je bila doslej vedno izključna domena italijanske stranke. — Koroške novice. Ljubljanska kreditna banka otvori z novim letom v Celovcu svojo podružnioo v Kolodvorskih ulicah štev. 18. — Osebne s a d e v e. Dne 12. dec. je prišel v Calovec g. nadvojvoda Jožef Ferdinand iz Ljubljane ter je obiskal 17. pešpolk. — Dež. vlade tajnik, g. dr. Viljem K 1 e b e 1 v Beljaku, je imenovan za c. kr. okr. glavarja v Velikovcu. G. pl. M a y e r h o f e t pride iz Velikovca k dež. vladi v Calovec. — Duhovske zadeve. Gosp. Val. K r a u t, župnik na Brnci, je imenovan za knez. šk. duhovnega svetovalca. — Do dne 14. jan. 1904 je razpisana proštija »Virgilien« berg« v Brežah. — Gg. Hugo Klimsch, kaplan v Motnici, in Edgar Klimsch, kaplan v bt. Vidu, sta zapustila našo škofijo. Prvi je odšel v Ameriko, drugi v benediktinski samostan v Admontu. — C. gosp. Fr. Mihi, župnik v Št. Lipšu, je imenovan za župnika na Ž hpoljah. — Razvoj gasilstva na Kranjskem leta 1903 V tem letu se je ustanovilo troje gasilnih društev, v Vodicah, Slavini in Ljubnem; snujejo se pa še gasilna društva v Kostanjevici in Podbrezju. K gasilni zvezi je pristopilo osem društev. Vseh gasilnih društev jo 140, med temi jih je 123 v zvezi, 14 izvan zveze in 3 tovar-nišk« gasilna društva. — Glavno zborovanje zveze gasilnih društev na Kranjskem bo 1. 1904 v P o s t o j i n i. Gasilci si bodo ogle • dali tudi poatojinsko jamo. — Aretiran je bil v Trstu neki poštni ekspeditor, ki je prevzel v Ljubljani poštni vreči, iz katerih je mej vožnjo v Trst izginil denar. Aretiranec zagotavlja, da je nedolžen. — Razpisana je učiteljska služba v Grahovem. — FoskuSeni samomor. V Novem mestu se je poskusil ustreliti 48 let stari slaboumni F. S. Streljal je nase z lovsko puško, a strel je šel v strop. F. S. si je pa samo osmodil prsa. — Hrvatske novice. Za hrvatsko kadetsko šolo. Kakor važna točka vojnih hrvatskih zahtev se enoglasno zahteva ustanovitev hrvatskih šol. Glede domobranske kadetne šole so izrazile svoje prošnje že vse županije. — Dobrotnik. Zagrebški pomožni škof P. G u g 1 e r ie daroval v razne dobrotvorne svrhe 1300 K. — Ubijalec Pred letom dni je v Bje-lini ubil kmet V u k o v i č svojo ženo in jo zakopal na vrtu. Ubijalec je svoj zločin tako zvito izpeljal, da mu niso pr šli celo leto na sled, a slednjič se je vendar izdal in pravica zahteva, da poplača svoj krvavi dolg. — Stoti rojstni dan je praznovala v Zagrebu neka Ivana Iiertmann čila in zdrava. — Domoljubka Gispa Jovanka F u f i č k a je poklonila 20.000 K za novo poslopje srbske ljudske šole v Travniku. — Povodom izredno pomnoženega poštnega prometa v božičnem času se bodo od 21. do 24. podaljšale uradne ure pri tukajšnji predaji pošiljatev vozne pošte, in sicer tako, da se bodo od 8 ure zjutraj do 7 ure zvečer brez presledka vspre-jemale pošiljatve. Občinstvo se zaraditega z ozirom na lastno korist, kakor tudi na to, da pošti omogoči njeno težavno nalogo lože in ugodnejše rešiti, nujno povablja, da pri nese kolikor mogoče že v dopoldanskih urah ali vsaj kmaiu popoldne pošiljatve na pošto, ako želi, da se takoj isti dan odpošljejo. V svrho, da gredo poštne manipulacije hitreje in lažje od rok, se priporoča zavoje obsegu, teži in daljavi pota, primerno trdno in trpežno narediti in natančno in raz ločno nasloviti. Naslov sam naj sa zapiše naravnost na papir, platno ali v kar je blago zavito; če bi pa to ne bilo mogoče, naj se naslov na pošiljatev prišije ali pa tako prilepi, da se cel naslovni listek dobro in trdno drži, nikakor pa ne zadostuje, naslov samo a pečatnim voskom napečatiti. Zelo Be priporoča tudi v pošiljatev prideti še drugi taki naslov, ker je potem, ako se odpre, pošti mogoče, dostaviti jo tudi če bi se zunanji naslov izgubil ali pa tako izbrisal, da ga ni mogoče več brati. Žaleti je tudi, da stranke spremniee pravilno napišejo in vsebino natanko naznanijo, da se jim ne delajo ovire pri predaji. Da bode mogoče dohajajoče pošiljatve hitreje dostavljati, se posamezne etranke kar najuljudneje prosijo, dostavljalca poštnih pošiljatev kolikor mogoče hitro in nemudno odpraviti, t. j. hitro podpisati oddajne listke in poravnati pristojbine, kajti vsako, tudi najmanjše zadrževanje zavira občutno ves promet. — Zaprli bo zaradi pretepa, ki se je vršil blizu Kanala, delavce: Božiča M&rtina iz Litije, Majerja Melhijorja iz Varaždina, Malavasiča Ivana z Vrhnike in Zevnika Jurija iz Kranja. Toženi so zaradi težke telesne poškodbe. — Nesreča na železnici Pri premikanju vlakov se je v Nabrežmi vsled napačne premičnice tovorni vlak zaletel v neko skalo. Dva žel. stroja sta zelo poškodovana, 6 voz je razbitih, kurjač je ranjen. — Osebne vesti. Včeraj je položil na graškem vseučilišču tržaški Hrvat g. An te M a n d i <5, Bin g. dr. Frana M a n d i 6 a, tretji državni izpit in politiški rigoroz. Kot praktikant stopi v službo pri tržaškem c. kr. deželnem sodišču. — Umrla je v materni hiši čč. šolskih sester v Mariboru č. s. M. E v g e -n i j a , poprej Rozalija Hofer. Rodila se je v Mtthlau na Tirolskem dne 28. jun. 1849, redovnica je bila od 25. maja 1873. Zveč-nela je 16. decembra ob 2. uri zjutraj in je bila v četrtek ob pol 3. uri popoldne pokopana. N. p. v m.! — Surov mož. Tone Javornik, dninar v Smarji, je pretečeni torek grozil svoji ženi, da jo bo zaklal. Ker jo je že pred tremi leti enkrat težko telesno poškodoval, se ga je žena zbala in je bila celi dan na podstrešju skrita. Ko se je isti večer njegov nezakonski sin domov povrnil, napadel ga je Javornik s sekiro, in gotovo bi se bila pripetila kaka večja nesreča, da ga ni pri udarcu z ojstrino sekire vjel za roke Franc Rekar in mu potem sekiro iztrgal iz roke. Javornik je radi nerodnega življenja pod policijskem nadzorstvom, in ker je hotel pobegniti, so ga orožniki prijeli. — Predavanje v Kamniku v »Kamniškem domu" bo v nedeljo, 20 t. mes., ob 5. uri popoldne. Predaval bo preč. gosp. P. Engelbert Pollak o znamenitostih Egipta, katerega si je ogledal na svojem popotovanju. K predavanju se vabijo udje društva -Kamnik« pa tudi drugi, ki si Oflkrbe vstopnico pri omenjenem dru&tvu. — Krasen primer našim trgov -oem. Te dni je poslala neka mala trgovki-nja iz Križevcev na Hrvatskem na neko tržaško nemško tvrdko pomembno dopisnico. Ta dopisnioa se glasi: »Spoštovani gospod! Poslali ste mi nemški cenik, a jaz sem prava Hrvatica in hočem, da ee meni hrvatski piše in hrvatske cenike pošilja.« —---To dopisnioo je pisala priprosta ženska, kar se vidi po p;s»vi in stilizaciji in zato jo postavljamo v izgled onim slovenskim trgovcem, ki 80 tako nezavedni, da mislijo, da store veliko nerodnost in da bi se mislilo, da so »neizobraženi", ako bi slovensko dopisovali! Ako sami spoštujemo svoj jezik, spoštovali ga bodo tudi drugi. Trgovec, ki je dobil to dopisnico, je trd Nemec, pa je reael: „Tako ee ljubi materinski jezik!« Vsa čuat vrli hrvatski rodoljubki! — Stajarske novice Umrl je dne 3. decembra v Devici Minji v Puščavi gospod Franc Monetti, bogoslovec prvega leta na mariborskem bogoslovju. — Iz norišnice vFeldhofu je pobegnil Jakob Podlesnik, doma iz Konjic. — Nove ceste v slovenskih goricah. Okrajna cesta sv. Lenart sv. Jurij-Sv. Jakob v Slovenskih goricah se je letošnjo jesen dodelala do Sv. Ju rija. Upa se, da bo delo tekom štirih let do Sv. Jakoba v Slovenskih goricah končano. — Umrl je na Bregu pri Ptuju dne 11. t. m. gospod Jurij R o 1 c . hišni posestnik in lastnik kopališča. — Zaradi sleparije je bil obsojen v Gradcu 25 letni agent AvgustJonke iz Oplotoioe pri Konjicah na 15 mesečno ječo. — Železnica Grobelno - Rogatec. Iz prvega vira se je izvedelo, da se železnica Grobelno-Rogatec otvori dne 21. decembra in se drugi dan zsčne redni promet (ako tega načrta zopet plazovi ne prečrtajo). Vozni red bo pozimi sledeči: Ii Rigptca ob 5. uri 25 minut zjutraj, dojde na Grobelno ob 6. uri 58 minut; isti vlak pelje r a zaj ob 9 uri 45 minut in doide v Rogatec ob 11. uri 12 minuc. Drogi vlak gre iz Rogatca ob 12. uri (ravno opoldne), dojde na Grobelno ob 1. uri 33 minut; nazaj pa pelje ob 3. uri 50 minut ter dojde v Rogatec ob 5. uri 17 minul. Ljnbljanske novice. Pogreb Mateja Slekovca konzistorijal-nega svetnika lavantmskega, umirovljenega župnika pri Sv. Marku nižje Ptuja, se je vršil včeraj popoludne iz Leonišča, kjer je preminul blagi gospod b?guvdan po dolgotrajni in silno mučni bolezni. Pogreb je bil navzlic neugodnemu vremonu kaj lep. Vodil ga je milostni gospod stolni prt šl lavantin-ski iz Maribora, Livrencij H e r g. S Sta-jarskega je d'šio k pogrebu svojega učenega tovariša mnogo gospodov duhovnikov. Tudi drugi stanovi so bili zastopani. Izmed duhovnikov omenimo imenoma zlatomaš-nika, častnega kanonika Antona H a j š ek a, župnika in drž. poslanca Jos. Ž i č k a r j a , in urednika Ant. Korošca. Tudi ljub ljanskih duhovnikov se je udeležilo pogreba lepo število. Stolni kapitelj ljubljanski je bil zastopan po kanonikih Andreju K a 1 a n u in dr. Andreju K a r 1 i n u. Bila sta dva profesorja bogoslovja, gospodje iz knezo-škcfijske pisarne, ljubljanski redovniki: frančiškani in lazaristi itd L ubljanski gospodje bogoslovci so peli „Miserere" in žalostinke. Skok iz šestega nadstropja. Ivan Košir, domobranec pri 27 domobranskem pešpolku, je včeraj okrog 9. ure skočil skozi okno šestega nadstropja v bivši cukrsrni na Po ljans^em nasipu na dvorišče in se ubil. B;1 je takoj mrtev. Pravi vzrok samomora ni znan. Damneva se, da je Košir izvršil samomor, ker mu ni ugajala vojaška služba, kar je sam večkrat rekel. Iz Amerike domov. Danes zjutraj dcšlo je iz Amerike v Ljubljano 35 oseb. Pritožbe z Opekarske ceste zaradi Blabe razsvetljave se td.io množe. Na celi Ope karski cesti gore zdi j štiri žarnice, ob Btran-skih ulicah pa — nobena! Ceste bo vse v lužah in jamah in ves ta kraj je zanemarjen, kakor bi spadal h kaki vaški naselbini. ne pa k ljubljanskemu mestu. To je ža škandal. Prebivalci so davkoplačevalci kot drugi in imajo pravica zahtevati vsaj najpotrebnejše. Ponoči ni človek varen nezgode na tej cesti. — Nekoliko dni smo potrpeli, ker je bila v č«npisu od električne uprave prošnja, naj občinstvo malo potrpi, p.ko bo kje kak nedostatek. ker je južni sneg nape Ijavo poškodoval, a d takrat je pa že toliko časa preteklo, da bi bilo l*hko vso po pravljeno. Ne bilo bi napačno, ako bi kak ponoči patrulujoči redar padel v kak jarek in bi se šel potem pokazat na magistrat, kaj ae mu je pripetilo vsled slabe razsvetljave Odbor gospa za napravo obleke ubogim učencem in učenkam tukajšnjih mestnih ljudskih šol se vsem p. n. dobrotnikom najtop- J leje zahvaljuje za podporo in vabi najuljudneje k razdelitvi obleke in čevljev, katera se } vrši v nedeljo, dne 20 t. mes, ob 11. uri : dopoldne v telovadnici I mestne deške šole (Komenakega ulice). Društvo za podporo ubožnih učencev in učenk na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani ima v ponedeljek, 21. t. m,, ob 6. uri zvečer Bvoj redni občni z b o r v šolski konferenčni sobi (£itiški dvorec 34). Božične počitnice. Na srednjih šolah na Kranjskem dne 2 januarija ne bo š o 1 f. Streliške ulice bodo regulirali prihodnjo spomiad Protestantje. Protestantski župnik Mah-nert iz Maribora pride prihodnjo nedeljo zopet v Ljubljano. Tej vsonemški agitaciji deželna vlada ne nasprotuje. Mestni otroški vrtci si imeli včeraj bo-žičnico v dvorani »Mestnega doma«. Obda* rovanih je bilo 120 otrok, ki so pod požrtvovalnim vodstvom gospe Zupan in gospodične J e r i n a ljubko igrali, peli in de-klamirali. Gostilničar Petscha na »Bavarskem dvoru« bo odslovil vse uslužbenke, ki so na pristojnih mestih povedale resnico o dogodkih dne 13. t. m. Včeraj smo o tem obširnejša poročali. Kaj pravi k takim dogodkom oblast, ki ima čuti nad koncesijami? Umrl je Ivan Krame r, realec V. b razreda. Včeraj so sošolci spremljali pogreb do kolodvora, od koder so ga prepeljali v Trbovlje, kier je bil doma Koncert društvene godbe vrši se jutri zvečer v »Narodni kavarni«, Gosposke ulice. Začetek ob 9 uri zvečer. Vstop prost. Nj. ces. Visokost nadvojvoda Rainer je obhajal te dm 601etnico vojaškega službovanja. Ob tej priliki čestitala mu je deželna zveza voj. veterancev po svojem poveljniku, nakar je predvčerajšnjem načelnik gosp. J. M i h a 1 i č prejel naslednjo brzojavno zahvalo : »Njega cas. Visokost se najtopleje zahvaluje za prijazne čestitke. Najvišji dvor-nik: Rosenberg, GM." Stavbišče za II. državno gimnazijo. Ker je vreme za zunanja dela zadnje dni ugodno, so na tem prostoru delavci zadnje dni že podrli vsa ostala gospodarska poslopja. Se daj je na vrsti zid ob cesti, drevje in grmovje. Večina tega je že odstranjena. Za novo šolsko stavbo je ta prostor zelo ugoden. Tatvina. Hlapcu Francu Hilamer v službi pri lastniku panorame Josipu Mencinu, je bil na južnem kolodvoru ukraden suknjič. Tatvine sumljiva sta dva delavca. Književnost in umetnost. * Repertoir slovenskega gledališča. Danes gostuje prvič na našem odru gdčna. Vela Nigrinova v moderni drami „ D o m ". Igrala bo svojo ulogo slovenski, dasi je igrala Magdo že opetovano srbski v Belgradu, Zagrebu in v Pragi. — V nedeljo zvečer bo igrala v veseloigri „ M a d a m e sans gene" Katarino tudi slovenski, dasi jo je kreirala srbski Ta velika ljubeznjivost gdč. N i g r i n o v e, ki se ni strašila truda in sa učila obe ulogi iznova, je pač izredna, ter zasluži najiskrenejšega priznanja. Zanimanje za obe gostovanji je uprav neobično veliko. * A. Aškerc je izdal dve knjižici pri Schwentnerju. Prva je „pretisk iz nLiubi>anskega Zvona": „Dva izleta na Rusko", v kateri je zbral Aškerc svoje potne spomine na poti čez Varšavo, St. Peterburg, Moskva, Kijev, Odesa, Se vastopol, Jalto, Karč, Tifls, Viadikavkaz, Pjatigorsk. Knjižica stane 1 K (po pošti 1 K 10 v.) — Druga je »Zlatorog«. Narodna pravljica izpod Triglava. (Cena 1 K 60 vin., po pošti 1 K 70 vin.) Aškerc je tu stopil na romantična tla in je dramatično predelal znano pravljico o zlatorogu, s katero je spojil narodno pripovedko o Lepi Vidi. Junaka Bojana pokonča zlatorog, Lepa Vida pa skoči v Sočo. Igra se končuje s pozivom, da naj grtdo lovci ugonobit zlato-roga. * „&latorog", opera. Dines bodo na mestnem gledališču v Eiberfeldu prvič peli ; Jurij R ucheneckerjevo opero v štirih de-| j»rij>h „Zlatorog". Izpred sodišča. Izpred deielnega sodiMa. Tatvina v palači grof. W a I - d e r s t « i n. O priliki smrti grofice Wal-derstein je domači kočijaž France KaHtelic se h: tal s tem okoristiti, da je vzel, kar tudi sam priznava, srebrno posodo za čaj, sre brno p sodo za kavo, srebrno pokrivalo in posrebreno škatuljo za sladkor, ročno zrcalo in nekaj drugih drobnarij. Shdišče ga je obsodilo na dva meseca težko ječe. — Pri jeta g o I | u f i c a Marija L?mpreht, de kla v Ljubljani, je priš.a v Sumijovo pro- dajalno, češ, da jo pošlje njen gospodar, tovarnar Hribar, po 20 kron drobiža, katerega je tudi prejela. Teden kasneje pa je prišla z nekim listkom v Kendovo prodajalno pod pretvezo, da jo pošlje njena gospodinja, gospa Hribarjeva, po par salonskih čevljev iti, in da bo že gospa sama račun poravnala. Čeravno se je tamošnji prodajalki cela zadeva malo sumljiva zdela, ji je vendar-le izročila zahtevano blago, obenem pa skrivejši poslala trgovskega pomočnika Ketteja zanjo, da jo zasleduje, in res jo je vjel na Glincah ter jo tiral nazaj, kjer se ji je blago odvzelo. Obsojena je bila na šest tednov ječe. Iakauila delojemalcem se morajo napravljati verodostojno. Nek trgovec v Mostu na Češkem je priporočil nekega potovalca neki drugi tvrdki kot zvestega, poštenega in pridnega. Ta potovaleč je svojemu novemu gospodarju poneveril 400 K. Oškodovani gospodar je izvedel, da je po-tovaleo poneveril tudi priporočitelju znatno svoto. Oškodovani trgovec tožil je sedaj za odškodnino trgovca, ki mu je priporočil takega potovalca. Prve instanca so tožbo zavrnile, višje sodišče na Dunaju pa je obsodilo trgovci, ki je dal napačno priporočilo, na plačilo 400 kron in na plačilo stroškov, češ, da mora vsakdo izdajati verodostojna priporočila. Razne stvari. Najnovejie od raznih strani. Samomor neveste. Iz Marmaros-Sziget 83 poroča: 19!etna hči tukajšnega posestnika Sikra zaročila Be je z nekim poročnikom na Dunaju. Ko ga je pred ednim tednom z materjo prišla obiskat, našla ga je v njegovi sobi z drugo mlado deklico. Takoj je odpotovala domov, mu nazaj poslala zaročni prstan ter si pognala krogljo skozi glavo. Samomorilka je na mestu končala Bvoje tako mlado življenje. — Demonstracije pri pogrebu. Ko je pri pogrebu majorja Jjsipa Kreutier v Subotici vojaška godba pričela igrati »Bog ohrani", pričela je množca žvižgati ter je zahtevala, naj igra ogrsko narodno himno, čemur se seveda ni ugodilo. Nato je zapela množica Košutovo himno. — Dedič milijonov. Iz Arada se poroča, da je tovarnar Ivan Weitzer zapustil svoje 4 milijone broječe premoženje mestu Aradu. Njegovi v Gradcu živeči sorodniki nočejo priznati te oporoke. — Požar na ladiji. Kakor poročajo listi, se je pri požaru ladije »Sin Lionardo« v Marseille ponesrečilo 10 oseb, dve pa'sta ranjeni. — Dines. Radi podkupovanja na Ogrskem dobro znani M. Dines je odprl pred kratkem v New Yorku veliko prodajalno delikates, katero so mu pa že zaprli, ker je v kratkem vse zapravil. — Beda učiteljeva. Učitelj glasovira Evgen Schmied je v neki kleti v Berolinu sam zažgal in ogenj potem naznanil policiji, da bi dobil 3 marke premije, katera se mu je tudi izplačala. Njegovemu dejanju so prišli na sled, in sodišče ga je obsodilo zaradi tega na dve leti ječe. — Stavka v Osek u. Dne 17. t. mes. je pričelo zapet 150 delavcev tovarne za stroje stavkati. Vzrok te stavke so besede lastnikov Sohier & Urban pred obrtnim oblast-vom, da ne vsprejmeta nobenega stavkujo-čih delavoev v službo. — Ustrelil se je v Sarajevu orožniški računski častnik Co-rič. Poneveril je 10 000 kron. Telefonska In brzojavna poročila. Zmage koroških Slovenoev. Celovec, 18. deo. Slovenci zmagali pri občinskih volitvah v Rikarji-vasi, Galiciji in Št. Petru nad Velikovcem. Poslednji dve občini so na novo priborili. Bolezen biskupa Strossmayerja. Zagreb, 18. dec. 0 bolezni biskupa Strossmajerja ravnokar prihaja iz Dja-kova poročilo: Nenavadna slabost visokega bolnika povzročila je mnogo strahu. Vsaka nevarnost je sedaj prešla. Danes je biskupu znatno boljše. Zagreb, 18. dec. Oficijelni ogrski telegrafski urad zanikuje, da bi bila biskupa Strossmayerja zadela kap in pravi, da so ga napadle le slabosti, in da je padel v nezavest. Pozneje je bil večkrat v lahki nezavesti. Težkoče ima s prebavljanjem. Sicer je zdravstveni položaj danes ugoden. Dunaj, 18. decembra. V današnji seji proračunskega odseka avstrijske delegacije so podali Čehi izjavo glede svojega stališča napram proračunskemu provizoriju. Izjavili so, da bodo radi splošnega političnega po-loiiaja glasovali proti proračunskemu provizoriju. Kramar je povdarjal, da to store posebno radi svojega stališča napram osrednji vladi. Imenom jugoslovanskih delegatov je izjavil dr. Šusteršič, da je stališče slovenskih in hrvatskih zastopnikov v bistvu enako zastopnikom češkega naroda in da bodo radi tega tudi oni glasovali proti proračunskemu provizoriju. Dunaj, 18, dec. V današnji seji proračunskega odseka avstr. delegacije je grof Kottulinsky izjavil, da brezpogojno glasuje za proračunski pro-vizorij. Dr. S y 1 v e s t e r isto izjavi v imenu nemške ljudske stranke. Vojni minister P i 11 r e i c h naglaša, da hoče pozneje pojasniti na željo vsa vprašanja, ko se delegacija zopet snide v prosincu. Dunaj, 18. dec. V proračunskem odseku avstrijske delegacije je bil proračunski provizorij z vsemi glasovi proti glasovom dr. Krama f a, Stranskega, dr. Šusteršiča in Italijana Verzegnasija sprejet. Jutršnja plenarna seja se prične ob 10. uri dopoludne. V nedeljo bo tudi kratka seja, da se čuje posredovalne izjave obeh delegacij. Dunaj, 18. decem. Gotovo je, da odstopi sedanji laški poslanik na Dunaju grof Nigra. Dunaj, 18. dec. „Fremdenblatt" dementira vesti, da bo Dipauli izvoljen predsednikom donavske parobrodne družbe. Rim, 18. decembra. Danes so bile po mestu razširjene vesti, da je bil na kralja izvršen v njegovi vili atentat. Vesti so dementirane. Kralj in kraljica nista zapustila Kvirinala. Meteorologično porodilo. 7ifina nad morjem 306.2 n, srednji iračni tlak 736-0mm CM «;»-tonujS Stanje barometra. T ram. Temperatura po C«l«ijn Vetrevi. Nebo ih Is? 17| » iveo. | 7365 | 4'6 | sr. szah. | dež ,R| 7. ijutr. I 736 81 3 6 I brezvetr I obl. i 2 6 10| 2 popol. | 736-11 5-0 | sl. jjvzh. | „ | Sradnja včerajšnja temperatura 4-0*, normale — 1 8*. Dunajska borza dnč 17. decembra. Skupni državni dolg v notah ..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%..... Avstrijska inv. renta 3'/,%...... Ogrska zlata renta 4%....... Ogrska kronska renta 4# ...... Ogrska inv. renta ...... Avstro-ogrske bančne delnice .! . . • . Kreditne delnice......... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v. iJO mark............ 20 frankov........... Italijanski bankovci........ 100-75 100-60 120-75 ico-80 '2 93-20 119-05 9905 9115 1612 631-50 239-37 '/a 117-20 23-43 19 OB 95-30 Listnica uredništva: Cenj. načelništvu o. kr. pošte v LJubljani: Slovenci smemo upravičeno zahtevati, da se službene pripombe na brzojavkah slovenskim strankam javljajo slovenski. Nemščine ne razumemo! Napise in slikanje grbov obrtnih ln trgovskih znakov na sleklo, les in kositar oskrbuje in umetno izvršuje v lastni delavnici tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani Frančiškanske ulice. 524 18 11—4 Vnanja naročila proti povzetju. 1646 1—1 Podpisana globoko užaljena naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je na5a srčno ljubljena hčerka Mimica dnč 16. decembra 1903 po kratki, mučni bolezni v starosti 2 let preminula. Priporoča se v blag spom ii. Bistrica, 17. decembra 1903. Anton in Marija Zaje. in Vsak dan, tudi ob nedeljah praznikih, odprto. M M P te & & p yi Bjnarodna j: Ljubljana, Pogačarjev trg. FotopMliiiitizaioll s povsem novo briljantno razsvetljavo. Vsak teden druge dežele. v soboto, dne 19. decembra leta 1903 zadnji razstavni dan Velika povodenj po Zgornjem Koroškem v septembru 1903. Od nedelje, dne 20. decembra do četrtka, 24. decembra: iT Le 5 dni. Potovanje ob lepi Mozeli. Serija 40 v. Otroci 20 v. 6 serij 2 kroni, 10 serij 3 krone. Za šole in društva znižane cene. Velespoštovanjem 1672 1—1 ravnateljstvo. mmmmmmmmmmmm Suhe gobe, orehe, predivo, želod, vsake vrsto fižol, Žito, sadje, suho in sveže, spk h vse deželne pridelke, 1484 11 kupi Anton Kolenc v Celju. £00000000000000000000000000000000 O o 5 o o o £ * m 2 o o o JOSIP MURNIK = v Ljubljani = sprejema do nedelje, 20. t. m. dopol., naročila na donavske krape, smuče (Schiel) in štajarske z mlekom pitane kapune. Nadalje priporoča svojo izhorno zalogo vsakovrstnega špecerijskega in delikatesnega blaga, kakor tudi raznovrstnih pijač: šampanjca, pristnega francoskega in tuzemskega medicinalncga konjaka, vina, ruma, likera itd. O O O O o o o o o o o o o o Sboooooooooooooooooooooooooggggoo Dunajsko Novomesto Prva neukirchska tvornica klobas Maksa Schlief priporoča vsak dan sveže narejene Dunajsko=Novomeške frankfurtarice, dvojica 9 kr. klobasice-hrenovke, Zervelat-klobase in avgsburške 5 kr. Samo za hotelirje in gostilničarje izredne cene. 12 parov dunajsko-nsvomeških frankfurtaric 1 gld. pošilja na željo brezplačno na dom. Edina prodaja za Ljubljano . C. Prauiiselse, trgovina z delikatesami, Mestni trg. 1589 6-5 |j Prečastiti duhovščini in cerkvenim [J] predstojništvom uljudno naznanjam, da imam zelo veliko zalogo cerkvenih posod in orodja. SBBBKBflnDHnEBHBBHEflBBBflHIHHHHBIHHHHHflfll^BflHfl Zaradi pomanjkanja prostora prodam prav zelo poceni več lepih lestencev, svetilnic, kelihov itd. JSST" Prosim prečastite gospode žup-38S£- nike, naj si blagovolijo ogledati. flafosena dela se izVFše pita« vilno v najkrajšem easu. Slavnemu občinstvu pa priporočam lepa in -s* praktična svetila za električno luč. Priporočam s spoštovanjem Leopold Tratnik, 1118 34 pasar Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27. BEST Na prodaj sta 2 križeva pota 2 jeden 95 cm visok velja gld. 651— „ „ 250— drugi 150 „ pri 1591 5 Ff. Tomati^u podobarju In pozlatarju v Ljubljani, Valvazorjev trg stev. 1. Istrsko vino lastnega pridelka teran in muškatelj rudeče in refoško se dobiva pri AntonuFerlan di Giorgio v 1\ctfinj