Poštnina plačana v gotovini. Leto XV., štev. 130 \ l/l 'O^l. «u ***** Ljubljana, sobota 9. junija I934 Cena 2.- Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratm oddeiek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. rtačunl pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica 81. L Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Hitler prepoveduje svojo knjigo Francosko časopisje poroča o zanimivem pravnem primeru, ki zadeva znano Hitlerjevo memoarsko - programatsko Knjigo »Mein Kampf«. Ta knjiga je v milijonih eksemplarjev razširjena med nemškim ljudstvom. Naravno je, da se je zanjo začelo zanimati tudi vse inozemstvo od trenutka naprej, ko je postal Adolf Hitler edini voditelj in reprezen-tant nemške državne politike. Poleg angleškega se je zlasti francoski tisk intenzivno bavil s programsko vsebino Hitlerjevega dela in izvajal svoje sklepe iz smernic, h katerim se v knjigi priznava nemški voditelj. Toda izvlečki in kritične študije francoski javnosti niso mogle zadostovati, ker seveda niso podale popolne slike. Nič ni bilo torej naravnej-šega, kakor da si je eno glavnih francoskih založništev oskrbelo popoln prevod in izdalo »Mein Kampf« v doslovnem francoskem prevodu. Čim pa se je to zgodilo, se je oglasil Adolf Hitler s prepovedjo in je potom sodišča zahteval, da se vsa naklada zapleni in njeno izdajanje prepove. Pri tej priliki se je izkazalo, da je založništvo že pred tiskom prosilo Hitlerja za dovoljenje nameravane izdaje, pa je dobilo odklonilen odgovor in da tudi nobeno drugo podjetje ni moglo doseči pisateljevega pristanka na objavo francoskega prevoda. Zdaj pa sta se postavila založnik in pisatelj na stališče, da pri tej knjigi ne gre za literaren proizvod, ki bi ga ščitilo avtorsko pravo, marveč za politično deklaracijo, ki jo sme vsako novinarsko in knjižno podjetje tudi do-slovno predstaviti svojemu občinstvu. Ker pa Hitler noče popustiti, bo govorilo zadnjo besedo pristojno pariško sodišče. Zadeva širših krogov ne bi zanimala, če bi jo gledali zgolj skozi naočnike avtorskih pravic. Kvečjemu bi bil omembe vreden kuriozum, da se pisatelj brani razširjenju svojega dela v kar najširše kroge lastnega in tujih narodov. Vsakn knjižno delo je vendar namenjeno javnosti in avtor običajno smatra za svoj največji uspeh, če doseže splošno zanimanje in popularnost v inteligenčnem svetu. Da nemški voditelj zavzema ravno nasprotno, na prvi pogled nerazumljivo stališče, pa naravnost izziva politični svet k vprašanju, kje je iskati vzrokov. Odgovor na to vprašanje je v zvezi s politično zgodovino zadnjih mesecev in z razvojem nemških notranjih, še bolj pa zunanje političnih razmer od Hitlerjeve zmage pa do danes. Knjiga »Mein Kampf« je bila napisana v dobi največje borbenosti revolucionarnega narodnega socializma. Imela je pred vsem propagandni pomen. Hitler zunanjih dogodkov ne opisuje z zgodovinsko točnostjo in nanje ne polaga take važnosti, kakor na politične misli, ki so ga vodili in ki so zbrale milijone vernikov pod njegovo zastavo. V njegovem delu so v poljudno-teoretskem načinu prikazane vodilne misli novega pokreta, označeni pa so tudi cilji, za katerimi stremi narodno socialistična Nemčija. Hitlerjeva gesla so se izkazala med nemškimi množicami za privlačna in zmagovita. Naravno je, da se je zbornik voditeljevih političnih izvajanj, ki so na mase učinkovale kakor baklje, smatral za pravi evangelij in da so mase knjigo naravnost požirale. Saj se je ponekod celo čital med protestantsko službo božjo. Toda iskre, ki so vžigale najbolj, so bile Hitlerjeve obljube o obnovi nemške veljave v svetu, o podvigu ne samo na staro višino, nego na vrh bodočnosti, ko bo od sovražnikov in »domačih izdajalcev« poraženi narod zdrobil svoje verige in zagospodoval nad svetom. Kar pa je vžigalo doma strasti in stopnjevalo agresivno borbenost do vrelišča, je na inozemstvo učinkovalo kot svarilo pred zaupanjem v nemško lojalnost in pred preveliko lahkovernostjo v pogledu na nemško miroljubnost. O tej miroljubnosti ni najti v knjigi »Mein Kampf * ničesar, pač pa jo je Hitler, ki se je iz revolucionarnega tribuna prelevil v odgovornega vladajočega državnika, neštetokrat zagotavljal vsemu svetu. Ni tu mesto, da bi podrobno navajali tudi le glavne odstavke iz Hitlerjeve knjige. Le toliko naj rečemo, da se razodeva iz nje volja, razdrobiti versaille-sko »krivico« in pridobiti Nemčiji nazaj vse, kar je izgubila, pa ji odpreti še nova pota za ekspanzijo. Kar pravi revolucionar Hitler, je napoved obračuna z zmagovalci iz leta 1918., napoved revan-že, ki se ne straši krvave reprize in ki vsako pacifistično prizadevanje žigosa kot zločin izdaje in nezvestobe napram lastnemu narodu. Nezaupanje, ki ga je vzbudil borbeni Hitlerjev režim, je obdalo kakor z ledeno plastjo novo Nemčijo in jo izoliralo na vse strani. Premagati to nezaupljivost inozemstva in omogočiti vsaj oni minimum zaupanja, brez katerega grozi neizbežna gospodarska propast, je v trenutku in za bližnjo bodočnost najnujnejša naloga nemške politike. Tej nujnosti e trdi najborbenejši voditelj ne more -f a vi jati. ako noče samemu sebi izpod- SESTANEK NARODNE SKUPŠČINE Včeraj je imela Narodna skupščina po daljšem presledku zopet sejo — Skoro vso sejo so izpolnile interpelacije Beograd, 8. junija, p. Po daljšem odmoru ee je danes prvič po proračunski razpravi zopet sestala Narodna skupščina, da nadaljuje svoj- delo. Današnja seja je bila določena za določitev dnevnega reda prihodnjili sej, iz.premenila pa ee je v pravo interpela-cijeko sejo. ker ee je med. parlamentarnimi počitnicami nabralo veliko število interpelacij. Med drugimi je bivši prometni minister Andra Stanič znova pokrenil vprašanje pogodb o gradnji železnic, o katerih je že v proračunski razpravi trdil, da so zelo oškodovale državo. Pri tei priliki je ministrski predsednik 2. Nikola Uzunovič podal izjavo, da je vlada že pred mesecem dni imenovala posebno strokovno komisijo, ki bo vso to zadevo preiskala, nakar bo vlada sklepala o nadaljnjih ukrepih, da se država obvaruje vsake škode. Na današnii seji je vlada predložila tudi celo vrsto važnih zakonov, med njimi zakon o mestnih občinah ter v zadnjem času sklenjene trgovinske pogodbe Vse kaže. da bo zasedanje sk ipSčine trajalo deli rasa. Potek seje Seja se je pričela kmalu po 10. uri. Pr>,i-sedoval ie prvi podpredsednik dr. Hasanbe-govič. navzoča pa 'e bila tudi celokupna vlada. Po prečitanju zapisnika so bili oroei-tani ukazi o ostavki in imenovanju nove Uzunovičeve vlade ter ukaz o imenovanju ministra dr. Kojiča za zastopnika zunanjega ministra. Narodni poslanci so posljšali čila-nie ukazov stoie ter so ob koncu priredili ovacije Ni. Vel. kralju. Sledilo jj poročilo predsedništva o raznih zakonih, ki eo že dobili najvišje ootrdilo 'n o zakonih, ki jih ie odobril senat. Prav tako ie odbor, ki je proučeval zakon o likvidaciji fideikonvsov. končal svoje delo in predložil poročilo Vlada je predložila Narodni skupščini v .odobritev celo vrsto mednarodnih konvencij, med njimi mednarodno konvencijo o zaščiti delavcev pri natov-ir- ianiu in raztovarjanju pamikov, pogodbe s Turčijo o nenapadanju. razsodišču in arbitraži ter koneiliaciji. mednarodne konvencije, ki se nanašajo na razne zadeve zrako-plovstva. dalje trgovinsko pogodbe z Nemčijo. Grčijo in Turčijo. Mednarodne konvencije in pogodbe bo proičil odbor, ki v tn svrho že obstoia. za proučitev treh zakon >v, ki iih je predložil notranji minister, pa je bil izvoljen ob koncu seii skupen odbor. Sledilo je čitanie cele vrste interpelacij. Med prvimi te bila interpelacija narodnega poslanca in bivšega prometnega ministra inž. Andre Staniča na ministrskega predsednika in prometnega ministra. V svoji interpelaciji. za katero zaht va nujnost, obnavlja Andra Stanič svoje navedbe iz proračunske debate o pogodbah, ki jih je sklenil za gradnio železniških prog bivši prometni minister Lazar Radivojevič. Internelant zahteva. nai vlada pojasni, kai je ukrenila, da zaščiti državne interese. Odgovarjajoč na interpelacijo, ie ministrski predsednik Nikoia Uznnorič takoi izjavil. da vlada snreime nuinost interpelaciie. Sicer pa je vlada že sama podvzela korake, da se ta zadeva razčisti do kraja. Imenovala 'e nosebno strokovno komisijo, v kateri eo zastopniki prometnega ministrstva, ministrstva za zgradbe, finančnega ministrstva in pravosodnega ministrstva ter zastopnik Državne hiooteknrne twnke Komisiji predseduje pomočnik prometnega ministra S- Se-nianovič. člani knm;s>ie pa so ljudje, ki da-•eio po svojih osebnih in sf-nkovnib kvalifi-k,iriiah vso jamstvo. da bodo objektivno in strokovno proučili ve>. knr je v zvezi z gra-ianimi pogodbami in vem ostalim poslovanjem v tei zadevi Na podlagi poročila komisiie bo vlada sklepala o nadaljnjih lkrenih. da zaščiti državne interese. Že s1-da; pa ie storila vse. kar ie možno da država obvaruje vsake škode. Ponovno pi naglasil. da se mu zdi docela neverietno. da bi rnrvrrln biti dr?i»vn v>r! noplu Vi se nan^"1 »arthoiifev uspeh Vse dosedanje razorožitvene resolucije so tile umaknjene — Odgoditev glavnega odbora za nedoločen čas Ženeva, 8. junija, r. Pogajanja, ki so se v sredo pričela med Francijo, Anglijo in Ze-dinjenimi državami in ki so imela za cilj odstraniti nasprotja nastala med francoskim in angleškim iiaziraiijem v pogledu nadaljevanja razorožitvene konference «o popolnoma uspela. Davi so se Eden. Norman Daviš m Barthou sporazumeti gieoe skupnega predloga resolucije, kj bo tvorila osnovo nadaljnjega dela razorožitvene konference. Dopoldne so se vrš li razgovori z ostalimi delegacijami, da bi jih pridobit, za to rešitev razorožitvene konference. V ženevskih krogih naglašaio. da pomeni ta sporazum moralen uspeh Barthouja. ki ga splošno označujejo za rešitelju razorožitvene konference. Popoldne se je najprej sestalo predsedništvo razorožitvene konference. Na seji sta zastopnika Angl je in Amerike izjavila da se strinjata s predlogom Garthouia, kakor je izražen v predlagani resoluciji. Takoi nato se je sesta! glavni odbor razorožitvene konference. Predsednik konference Henderson Je takoj v začetku izjavil. da umakne svoj predlog, nakar so njegovemu zgledu sledili tudi ostali delegati, kj so v teku zadnjih razprav postavili razne predloge. Barthou je zatem prečital naslednjo resolucijo: Glavni odtbor nai prouči resolucije, k; so jih predlagale delegacije šestih velesil, nadalje Turčija in Rusija. Glavni odbor upošteva pojasnila, podana v francoski spomenici od 1. januarja, v ital ianski spomenici od 4. ianuaria, v angleški spomenici od 29. januarja in v izjavi nemške vlade od 16. aprila. Prepričan o potrebi nadaljevanja dela konference, dokler se ne doseže splošni dogovor o znižanju in omejitvi oboroževanja, je glavni odbor odločen nadaljevati že pričeto proučevanje. Zato po- nesti tal. Pozneje, če bo enkrat Nemčija gospodarsko utrjena in oborožena, se bodo spet smele glasiti bojne fanfare, danes pa zahteva nemški življenjski interes, da zunanji svet nanje pozabi. Zato odgovorni politik ne želi. da se inozemstvo spominja njegovih svoječas-nih bojnih napoved: in da si v lastnem jeziku priredi hitlerjevski borbeni bre-vir, ki ne dopušča dvomov o končnih ciljih narodno socialistične revolucije. V trenutku so še vedno aktualna vprašanja splošne razorožitve. Nemška vlada želi prepričati svet, da nima agresivnih namenov in da služi njena naraščajoča vojna pripravljenost zgolj lastni varnosti Kdo pa more to verjeti, če ima rokah avtentičen dokument, ki razodeva baš nasprotno? Francoska afera Hitlerjeve knjige izgleda kot malopomembna literarna ma lenkost. V resnici pa je značilna poteza nove nemške politike, ki razkriva njeno dvolično Janovo glavo. živa predsedništvo konference, da poišče s primernimi sredstvi za dosego splošne razorožitvene konvencije rešitev vseh še nepojasnjenih vprašanj ne glede na posebna pogajanja posameznih vlad v svrho pridobitve Nemčije za povratek na konferenco. Po ugotovitvi težkoč, ki so se pojavile pri pročevanju nekaterh vprašanj, sklene glavni odbor naslednje: Varnost 1. A) Ker so rezultati prejšnjih proučevanj konference v dobi enega leta omogočili sklenitev regionalnih varnostnih paktov v Evropi, sklene glavni odbor imenovat, posebno komisijo z nalogo, da nadaljuje pričeti študij, k: ga smatra za potrebnega za sklenitev novih dogovorov enakega značaja. ki bi se mogli skleniti izven okvira te konference. Stvar glavnega odbora bo. da odloč eventualne odnošaje teh dogodkov do splošne konvencije. B) Glavni odbor sklene imenovati posebno komisijo z nalogo da prouči vprašanje izvedbe jamstev za varnost in da takoj prične s pripravami za uvedbo kontrole nad oboroževanjem. Zrakoplovstvo 2. Glavni odbor se pooblašča, da potom zrakoplovne komisije takoj zopet prične s proučevanjem vseh vprašani, ki so v njegovi resoluciji od 23. junija 1932 navedene ood rubriko »Zrakoplovstvo«. Produkcija orožja In trgovina z orožjem 3. Glavni odbor poziva komisijo za proučevanje tega vprašanja, da takoj nadaljuje svoie delo v smislu izjav, ki jih je o tem podal amer ški deleg-at 30. maia 1934. ter čimprej predloži ukrepe, ki jih smatra v tem pogledu za primerne in potrebne. 4. Glavni odbor prepušča predsedništvu konference, da skliče glavni odbor šele potem, ko >bo že sestavljen celotni načrt razorožitvenega dogovora. Ker zahteva predlog ruske delegacije, naj se razorožit-v-na konferenca pretvori v stalno mirovno konferenco, zelo temeljito proučitev, naj se s tem vprašanjem bavijo vlade posameznih držav 'n v danem trenutku predloge primerne predloge. AnHešV delegat Eden ]e pristal na to esolucijo. Značilno Izjavo Je podal vodja italijanske delegacije Di Sorragna, ki Je naglašal, da se brez rešitve bistvenih noUt?*-"- problemov (mislil je pri tem povratek Nemčije .j azorožltveno konferenco) delo konfe -ence ne more z uspehom nadaljevati.' Zato -i bo ItaP* dobro premislila, preden se •n odločila za sodelovanje v odborih. V 'h določa RarthonJeva resolucija. Tudi LJtvfnov si '« prdržal razne oop-'eke in :z'avil. da bo ob koncu zavze oie sta"5če. Ženeva. 8. junija. wk. Predlog resolucije u: ;P «-•!„ Hdne« predložena Dredsedn''*tvi> na skupno 1.2 milijarde, oškodovana kar za 800 milijonov in da je že zaradi tega nujno potrebno, da se stvar razčisti in onemogočijo take trditve, ki bi mogle v veliki meri škodovati ugledu države. Interpelant ee je s to izjavo ministrskega predsednika zadovoljil in prosil, da ee poročilo te komisije predloži tudi Narodni skupščini. M^d kopico drugih interpelacij ie bila prj-čitana tudi interpelacija, ki zahteva, naj se t državnih uradih zopet uvede vsaj za poletje nedeljenn uradovanje. Poslanec Ri-eta Djokič je opozoril ministra trgovine, da se vrše pri odkupu opija v južni Srbiji velike zlorabe in zahteval zaščite za oškodovane pridelovalce. Minister za trgovino g. Ju-raj Deinetrovid je pojasnil, da mu je to že znano ter da so bili takoj izdani potrebni ukrepi, da ee pridelovalci zaščitijo. leti in-terpelant je vložil tudi interpelacijo na ministra za šume in rud-' glede rudniške katastrofe v Kaknjj. Interpelacija navaja, da bi ne bilo prišlo do te strašne neereče. če bi bilo podietje bolj skrbelo za varnostne naprave. Interpelant zahteva strogo preiskavo in zahteva nujnost. V imenu vlade je minister Ulmansky pristal na nujnost in zagotovil. da r? tudi že s svoje strani ukrenil vse. da se vzroki nesreče najstrožje preiščejo. Po prečitanju interpelacij je Narodna skupščina izvolila poseben odbor za proučitev zakonov, ki jih ie predložil notranji minister. to ie zakon o mestih, zakon o volilnih imenikih in zakon o osnovanju ereza S ibotica. Seia ie bila nato ob 13. zaključena. Prihodnja seja bo v četrtek 14. t. m. z naslednjim dnevnim redom: 1. sprememba zakona o državljanstvu: 2. zakon o fidejko-misih: 3. zakon o izvenpravdnem postopni-ku: 4. mednarodna konvencija o definiciji napadalca: 5. sporazum o vzajemnih reklamacijah s Turčijo: 6. mednarodna konvencija o oenovaniu mednarodnega urada za kemijo: 7. sporazum z Rumunijo o tromeji v Banatn. razorožitvene konference, sloni v glavnem na predlogih, ki jih je Barthou stavil na seji glavnega odbora preteklo sredo. Vendar pa je bil ta načrt v nekaterih točkah izpremenjen. zlasti, kar se tiče pogajanj glede povratka Nemčije na konferenco tuje v London ter jugoslovenski zunanji minister g Jevtič ki potuje v Pariz. Titulescu in Beneš bosta po vsej prliki ostala še nekaj dni v Ženevi, nakar se bosta tudi ona dva vrnMa domov Potovanje Barthouja v London Pariz, 8 junija. \v. Ker se je v Ženevi dosegel začasen sporazum o nadaljnjem postopku v razorožitvenih pogajanjih, se vedno boli širijo vesti o bližnjem potovanju Barthouja v London. Kakor poroča Proučevanje zakona o mestih Beograd, 8. junija, p. Daucs popoldne je imel na današnji seji izvoljeni odbor Narodne skupščine za proučitev zakona o mestnih občinah svojo prvo sejo, na kateri se je konstituiral. Za predsednika je bil izvoljen narodni poslanec dr. Svetislav Po-povič, člani odbora pa so med drugimi narodni poslanci gg. Ivan Prekoršek, dr. Ljudevit Pivko in Lovro Petovar, namestnika pa Kari Gajšek in dr. Stane Rape. Današnji seji je prisostvoval tudi notranji minister g. Zika Lazič, ki je podal odboru daljši ekspoze o glavnih smernicah tega zakonskega predloga. Odbor je sklenil, da odgodi razpravo do torka popoldne, da bodo imeli člani odbora dotlej priliko podrobno proučiit zakonski predlog. V torek se bo pričela načelna razprava, ki bo po vsej priliki trajala več dni. Sprememba zakona o volilnih imenikih Beograd. 8. juija. p. Na današnji seji Narodne skupščine je not~anji minister med drugim predložil tudi predlog zakona o izpremembi zakona o volilnih imenikih iz leta 1931. Sprememba se nanaša predvsem na člen 2., čigar tretji odstavek določa, da se morajo vpisati v volilni imenik oni vo-lilci dotične občine, ki stanujejo v dotičnem kraju najmanj pol leta. Po novi iz* premembi se ta rok podaljša na eno leto. Členu 25. se doda nov člen 25-a, ki določa, da morajo občine v roku treh mesecev po uveljavljenju tega zakona spraviti obsto-ieče volilne imenike v sklad z določbami tega zakona in jih predložiti v roku nadaljnjih 15 dni pristojnemu sodišču v potrditev. Reforma zakona o državnem računovodstvu Beograd, 8. junija, p. Ker je bilo zlasti iz gospodarskih krogov slišati mnogo pritožb zaradi raznih nesodobnih metod državnega računovodstva in ker so se tudi v praksi pokazale za nujno potrebne razne reforme, je finančni minister sestavil predlog zakona o reformi državnega računovodstva. Zakonski načrt bo v najkrajšem r,a«!ii r>rpd'ožen Narodni skupščini. »Intransigeant«, je angleški ministrski predsednik Macdonald povabil francoskega zunanjega ministra Barthouja k uradnemu no-setu za prve dni julija. Sestanek Mussolinija in Hitlerja Pariz, 8. junija, r. Po berlinskih in londonskih informacijah poročajo današnji listi, da se bosta najbrže že prihodnji teden sestala v Benetkah Mussolini in Hitler. Te informacije potrjuje tudi rimski poročevalec agencije Ha vas, ki javlja, da bo Mussolini svoje bivanje v severni Italiji izkoristil za važne sestanke z odličnimi inozemskimi državniki. Še bolj je potrdilo točnost teh vesti postopanje italijanske delegacije na današnji seji glavnega odbora razorožitvene konference, kjer se je Sorragna še prav posebno zavzel za Negnčijo. Iz vsega tega sklepajo, da hoče Mussolini prvi posredovati v Berlinu, naj bi se Nemčija čim prej vrnila v Ženevo. V tukajšnjih krogih smatrajo, da bi moglo imeti italijansko posredovanje sedaj uspeh, ker je v glavnem tudi zasluga italijanskega delegata Aloisija, da je prišlo do sporazuma glede Posaarja. Sestanek zunanjih ministrov Male antante in Litvinova ženeva, 8. junija wk. Danes so se v Ženevi vršila pogajanja zunanjih ministrov Titulesca, Jevtiča in dr. Beneša z ruskim zunanjim komisarjem Litvinovim. Glavni predmet posvetovanj je bilo vprašanje vzpostavitve normalnih diplomatskih odnošajev med državami Male antante in Rusijo v zvozi z novim političnim razvojem v Evropi, v glavnem pa v zvezi s pogajanji o regionalnem vzhodnem varnostnem paktu. Ta posvetovanja so povzročila tudi pogajanja o morebitaem vstopu Rusije v Društvo narodov. Dunaj, 8. junija č. »Wieoer Zeitung« je objavila članek o pomenu Jevtičevega potovanja v Pariz. List priznava jugoslo-venskemu zunanjemu ministru veliko politično aktivnost in v zadnjih dveh letih tudi že zrnatne mednarodne politične uspehe. Jevtič, pravi list, je mnogo doprinesel h konsolidaciji miru med državami na Balkanu in v srednji Evropi. Socialne reforme v Ameriki Roosevelt je predložil kongresu obsežen načrt o uvedbi splošnega socialnega zavarovanja Washington, 8. junija. AA. Predsednik Roosevelt je izročil parlamentu poslanico o načrtu socialnega zavarovanja ameriških državljanov in njihovih rodbin. Načrt določa: varnost domačije, zaščite vsakdanjega zaslužka in socialno zavarovanje v ožjem smislu. Glede vsakdanjega zaslužka upa Roosevelt da bo mogel že v kratkem predložiti parlamentu sp'ošen načrt o razvoju in iz-obratimstva z Bolgari mnogo toplejši spreiem, kakor ga je v četrtek zvečer. Torla ne- nior?mo se pritožiti. Zanimanje za bolgarsko književnost in kulturo je kar čez noč vidno naraslo in teater je bil za krst bolgarske igre na slovenskem odru skorajda nabito poln. •»Goljemanovc, ki ga je prelil v slovenščino poslanec Rasto Puetoelemšek, je lahka, ne prezlobna. satira na politični milje, v kakršnem eo se na starem Balkanu — dejan ie sis vrši v predvojni Sofiji — v majčkenih, bednih relacijah pletle in mnogokrat tudi odločale usode narodov. Goljemanov, junak komedije, prav za prav ne predstavlja kakšnega posebej izrazitega, posebej zanimivega tipa političnega človeka. Majhen, neznaten poslanec je, ki se je povzpel do te časti iz preprostega, pa podjetnega provincialne-ga učitelja, ki pa nikakor ni tako brez ambicije, da si ne bi želel na lestvi svoje ka-rijere še za en klin navzgor — do ministra. V sredo njegovih plahih, skritih sanj plane velika prilika: en član vlade umre, na banket j takorekoč, zadet od kapi — išče 6e ministra! Tu ee razgiba dejanje in komedija se razrase v ostro satiro, ki ne razgalja toliko človeka, kakor njegovo družbo in njegov način. Preprosto pa drastično riše Kostov, kako ee delijo ministrski portfelji: mlade soproge ministrskih predsednikov in gluhe, kakor zemlja etare babice in tetke, žurnalisti in intriganti, hinavščina in laž so na nogah, da bi pomagali izpopolniti kabinet. Da, Goljemanov kandidira — zakaj ne bi? Ali mar kot Ijudskošolski učitelj iz province ni enako dobro kvalificiran, recimo, za prosvetni kakor za poljedelski resor? Nekaj babjih čenč. nekaj čašniške prooagan-de, steklenka najfinejšega rožnega olja, neka i obrušenih peta in majhen neplačan ra- čun za izvoščka — in Goljemanov zleze v žep predsednika vlade, ki odhaja na dvor, da izve najnovejše želje krone. Pol ure sedi tako Goljemanov na listi novega kabineta v predsednikovem žepu, pol ure igra ministra, sprejema čestitk?, podeljuje milosti — in čez pol ure, še prederi je nraiv za prav imenovan, Goljemanov pade. Eno kolo igre je zaključeno, zastor pade, zunaj, v resnici pa se komedija lahko spet iznova prične. To je »Goljemanov«, bolgarska komedija o narodu in državi, ki ji je vidno kumoval Nušič z motivom, idejo in načinom gradnje — samo da je Nušičev humor boli naturalistično sproščen in veder, humor Koetova pa bolj mračen in zadržan. Režiser prof. Šest ie dal igri prožen, teatralično poudarjen okvir. Goljemanova ie v kabinetni figjri kreiral Cesar, njegovemu prijatelju in ri-valu Čavdarovu je dal Kralj pra/v smešen lik. V rodbinskem krogu Goljemanova sta mimo Medvedove in Jana posebno Vida in P. Juvanova prav toplo oživljali igro: prva kot ofroško-lirično intimna Vjena, druga kot stara, naglušna, komična babica Gicka. Okrog njih pa še p:6ana vrsta živ:h figur: soproga ministrskega predsednika Na bi očka, dva posrečena časnikarska tipa Skrbinšek in Jerman, imenitna. tragično-smešna deoutacija iz ro jstnega mesta Goljemanova. ravnatelj nižje gimnazije Plut in žipan Krivodrenski Lioah in še gostje na prezgodnjem slavju gospoda ministra: Drenovec. Bratina, Boltarjeva. Ga* brijelčičeva in Slavčava. Fru še o pevski reviji naše mladine 0 pevskem nastopu ^Trboveljskih sla vek o v« in mladinskih pevskih zborov prinašamo danes sodbo skladatelja Slavka O s t e r c a. Ob stotem koncertnem naftopu naših rc~ nomiranih »Trboveljskih slavčkov« smo imeli hkrati priliko, videti in slišati še devet-na;st drugih mladinskih zborov, primerjati njihove uspehe z usnehi Trboveljčanov — obenem na oceniti njihove nastope z absolutnega stališča. Ni še dolgo, kar ie nastopil Šulicoj e svo-iimi >slavčki« v Beograda- Pokazal mi je beograjske recenzije, ki soglasno ugotavlja-io. da bi orav za prav moral priti tak pokret iz prestolnice — no. ker ni. priporočata. zlas4i dr. Milo'evič in Čolic. da bi naj Beograd podobno akcijo vsaj posnemal. Vse niihove kritike so izraz nopolnega priznanja in navdušenja za naš trboveljski zbor in tudi za našo. zlasti za slovensko glasbeno tvorbo za mladino. Osebno poznam beograjske kritike kot seriozne glasbenike, zato sem Š iligoiu le orinomnil. da sem prav takega navdušenia pričakoval. Sicer so pa nrav tako navdušene kritike dobili trboveljski pevci v Pragi v Brnu in Bratislavi, na Dunaiu in tudi v Zagrebu. O niihover.i uspehu v.binbljani. k>er ie bila zibelka njihove umetniške noti. bi bilo tnrei odveč pisati — r-e bi se ne noiavliali že lj idie. ki jim je vsak naoredok trn v peti. vsako znanje ovira za Čustvo, vsaka popolnost dril in vsak uspeh cirkus. To so prebivalci doline šent-florjanske, oni, ki še vedno hodi sonce okoli njih. (Zato imamo v Ljubljani toliko deževja.) Ne pišem tega zavoljo njih, pišem zavoljo tistih, ki radi nasedajo ljubljanskim oštarijskim racam in vidijo našo kulturo skozi pesimistično barvana očala ljubljanskih nergačev propadati. Zato je potrebno, da stoodstotno umetnost »Trboveljskih slavčkov« poudarjamo ob vsaki priliki. Prav tako zasluge pevovodje Šaligoja. Po tem vzoru je vzklilo blizu 40 zborov slovenske mladine, 19 teh smo jih slišali dne 3. t. m. Splošen nivo revije mladinskih zborov je bil (ne kamenjajte me!) mnogo višji od nivoja podobnih prireditev, kjer nastopajo odrasli. Ne le do izvedbi, tudi po programu. Tako smo slišali skladbe Adamiča. Odaka. Papandopula, Mokranjca. Kogoja. Slavenskega in moje. Poleg teh pa Pozajiča, Preglja, Grbca i. dr. Kje in kdaj so nam kaj podobnega nudili odrasli, če so se menjavali predmestni in podeželski zbori? Če stavim litijski zbor pod Pirnikovim vodstvom na prvo mesto, storim to zavoljo svojih belo-kraiinskih šaljivk, ki bosme ne temeljijo na konzonancah. pa jih je kljub temu mladma idealno izvajala. Namenoma je izbral težke pesmi Jovan za šentviški zbor in dokazal z njihovo interpretacijo, kaj zmore mladina, če ie v pravih rokah. Novo mesto pod Štr-benkovim vodstvom ee je odlikovalo po poglobljenem podajanju občutenih skladb, zlasti Adamičevih. Jesenice — Sokol po izbranem spored j. Dolnja Lendaiva po buršikoz-nosti itd. »Slavčkov« seve še ni dosegel no- DANES PREMIERA NAPETE IN VESELE KOMEDIJE V LJUBIM TE v kateri igra glavno vlogo ljubka ANNABELLA in ALBERT PREJEAN — Vsebina filma je zajeta iz znanega gledališkega komada »SIN IZ AMERIKE« — Divna godba, veseli dogodljaji, pesem in ljubezen ELITNI KINO MATICA Predstave ob 4., 7.% in 9.%, jutri ob 3., 5., 7.% in 9.% uri Itiimace vesli Mimogrede V »Jutru« smo že povedali, da se je bojevnik g. Fabjančič preteklo nedeljo »mimogrede« izneveril bojevniškemu načelu ter z imenom napadel ministra dr. Kra-merja in glavnega urednika »Jutra«. Apelirali smo na njegovo možatost in korajžo, naj še v svojem glasilu objavi, kar je trdil v svojem govoru, da bo lahk0 potem kar pred ljubljanskim sodiščem dokazal svoje trditve. Gosp. Fabjančič se našemu pozivu ni odzval in v svojem listu ni omenil niti z besedo, kaj je v nedeljo govoril o omenjeni zadevi. Tako bo o tem vendar moralo razpravljati sodišče v Krškem in gospod bojevnik b0 tam imel ne le priliko, marveč tudi dolžnost, dokazati svoje trditve. Bojevniškim govornikom pa priporočamo, naj še večkrat pridejo z imeni na dan. Denee premiera »enzacijonalnega velefiim? BEŠTJA po eenBaoijonalttem romanu Louis Steven^ona. človek v oblas'-: t-ajinetvenosti, katero je i«m ustvaril ZVOČNI KINO DVOR Predstave danes ob 4., 7., 9.; jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer + Plovdivci manifestirajo za bolgarsko-jugoslcvensko pobratimstvo. Pevci »Rodne pesmi«, ki smo se seznanili z njimi ob priliki nedavnega »Slavčevega« jubileja, so Po vtisih, ki so jih odnesli iz naših krajev, postali prav vneti propagatorji za zibli-žanje med Jugoslavijo ie Bolgarijo. V nedeljo 10. t. m. bodo v tem smislu priredili v parku carja Simeona v Plovdivu ma-nifestativen propagandni koncert pod milim nebom in bodo ob tej priliki razstavili tudi trofeje svojega gostoipanja v Jugoslaviji: 7 vencev iz Ljubljane, 5 iz Zagreba, 3 iz eograda. Kakor piše g. MLnkov&ki, tajnik plovdivskega metropolita, so bili Bolgari najbolj navdušeni nad sprejemom v Ljubljani in so se vsi vrnili v domovino s trdnim spoznanjem, da smo Bolgari, Srbi, Hrvatje in Slovenci samo veje enega in istega naroda. G. Minkovski objavlja v iplovdivskem »Jugu« toplo pisane popotne črtice s turneje po Jugoslaviji. gostilničar v Zagrebu, Radiceva ulica 1, se je preselil in odprl poznano, na novo urejeno gostilno v Varšavski ulici 5 (prej Samostanska) tik Europa Kina ter se priporoča svojim cenjenim gostom za nadaljnjo naklonjenost. 5422 * Nov banski šolski nadzornik imenovan. Za vršilca dolžnosti banskeg-a šolskega nadzornika za dravsko banovino z ministrskim dekretom imenovan g. Franc D r-n o v š e k. doslej sreski šolski nadzornik za okolico Ljubljane. Uglednemu šolniku in nacionalnemu delavcu, ki je iz znane trboveljske rodbine, naše iskrene čestitke! * !z poštne službe. Prometno ministrstvo je odredilo šefe odsekov dravske poštne direkcije. Postavljeni so: za šefa sploŠDe-«a I. odseka dr. Lamut Ivan, višji svetnik *za šefa poštnega (II.) odseka Suhač Anton, p. t. svefcniK; za šefa telegrafsko-tele-fonskaga (III.) odseka dr. Lebar Joško, višji svetnik; za šefa ekonomskega (IV.) odseka Bpich T i len, p. t. svetnik in za šefa računsko-kontrolnega (V.) odseka dr. Jan-žekovič Franc, višji svetnik. — Premeščeni so: Ferjančič Josipina, manipulant-ka iz Krškega v Trbovlje 1; Žagar Aipolo-nija, pomožna ma.nipula.ntka iz Sevnice v Rajhenburg, Adamič Alojzija, pripravnica iz škofje Loke v Kranj; zvanieniki, čuvarji t- t. linij: Stanič Ognjeslav iz Vrhnike na Brezovico, Saksida Josip iz Starega trga pri Rakeku v Lož, Boc Milan iz Vranskega v Sv. Peter v Savinjski dolini, Wim-mer Henrik iz Zidanega mosta v Laško, Pignar Ivan iz Gornje Radgone v Ljutomer in služitelj, čuvar t. t. liniji Lešnik Josip Iz Maribora v Slovensko Bistrico; GOSPODJE, ali ste že poskusili + O. K. + zaščitne gume Parfumerija »VENUS« nasproti pošte. Jug Franc p. t. služitelj L skupine od 10. t, t. t. sekcije v Mariboru k pošti Prager-sko; ip. t. služitelji 'II. skupine: Kok Josip iz Pragerskega na Maribor 2, Vrbnjak Fr. od pošte Maribor 2 k 10. t t. t. sekciji v Maribor, Stergar Ema iz Litije na Ljubljano 1, ču k Fran jo iz Zidanega mosta v Vojnik, Butara Franc iz Vojnika na Zidani most. + Vlakovni promet 0b priliki župnega zleta mariborske sokolske župe v Ptuju. Večerni redni vlaki, ki odhajajo iz Ptuja bodo imeli v nedeljo 10. t. m. polurno zamudo, Ln sicer vlak, ki odhaja iz Ptuja ob 17.08, bo vozil ob 17.38, in ima zvezo na Pragerskeru z Ljubljano in Mariborom ter vso koroško progo. Vlak odhaja ob četrt na 19. bo vozil iz Ptuja ob 19.30 in ima zvezo v Ormožu proti Ljutomeru, Murski Soboti in čakovcu. Vlak, ki vozi ob pol 21. bo vozil ob 21.30 in ima zvezo na Prager-skem z Ljubljano in Mariborom. Vlak, ki odhaja iz Ptuja ob 17.38, ima v Poljčanah tudi zvezo s Konjicami. ♦ Ljubljanski vokalni kvintet v prid spomeniku skladateljev Ipavcev. Člani ljubljanskega vokalnega kvinteta bodo jutri ob 20. v radiu peli pesmi skladateljev Ipavcev. Odbor za postavitev spomenika skladateljem Ipavcem pričakuje, da bodo lepe pesmi v srcih poslušalcev zbudile tudi zavest potrebne podpore pri akciji za postavitev spomenika. Tokrat bodo lepe pesmi bratov Ipavcev prvič donele v zaključeni celoti po radiu, da jih bodo slišali tudi naši rojaki v tujem svetu. V nedeljo in ponedeljek prodaja v paviljonu Commerce na velesej-mu razstavljeno blago, da ne bo treba odvažati nazaj, za polovično ceno. * Prvi turisti, ki so z letalom iz Prage prispeli na naše morje. Z letalom iz Prage je prispela na Sušak skupina čeških turistov in je taso z njenim prihodom otvorjena zrakoplovna turistična zveza med Sušakcm in Prago. Na tej progi opravlja promet letalo tipa »Focker«, ki ima poleg pilota, mehanika in radio-tele-grafista prostore za 8 potnikov. Med izletniki je tudi novinar dr. Stanislav Ureti-nov, ki je izjavil, da pripravljajo v Pragi z vso vnemo dvakratno dnevno zrakoplov-no zvezo med Prago in Sušakom. Ta zveza bo poslovala vso sezono, otvorjena pa bo 1. julija istočasno z zvezo s Celovcem preko Ljubljane. + Finžgarjevega »Divjega lovca« bo igralo na prostem pred slikovito zaloško graščino Moravsko pevsko društvo v nedeljo 10. t. m. Če bo slabo vreme, pa naslednjo nedeljo. Avtobus odhaja iz Ljubljane ob 8. Ln 13. iz Tavčarjeve ulice. ZA IZLETE - TURE ali ko pojdete na počitnice, ne pozabite se oglasiti pri Foto Touristu Lojze šmucu na Aleksandrovi cesti štev. 28 Ta Vam da potrebna navodila, kako morate fotografirati, da prinesete res lepe spomine na Vašem filmu. Kupujte samo kvalitetne sveže filme, ker samo s temi to dcsežete. + Oskrbovane planinske postojanke v področju Savinjske podružnice SPD so: Kocbekov dom na Korošici, Frischaufov dom na Okrešlju, Piskernikovo zavetišče v Logarski dolini, Mozirska koča na Gol-teh in Celjska koča na Tolstem vrhu pri Celju. Planinski dom v Logarski dolini se otvori 15. t. m. + O pobiranju enoodstotnega prispevka od prejemkov je napravila Delavska zbornica naslednjo vlogo na finančno direkcijo: V finančnem zakonu za leto 1934-35 je predpisano, da morajo plačati 1% izrednega prispevka od kosmatih prejemkov vsi zavezanci uslužbenskega davica. Izreč-no pa je obenem pripisano, da so od tega prispevka izvzeti med drugim hišni posli, delavci in dninarji. Delavska abornica je bila opozorjena, da nekatera podjetja odtr-gujejo svojim delavcem poleg uslužbenskega davka tudi s finančnim zakonom predpisani 1% izredni prispevek. Podjetja utemeljujejo odtegljaje s tem, da je na podlagi usfcmenih instrukcij davčnih ura- ben drug zbor. vendar so usoehi vseh za prvi nastop naravnost presenetljivi. Poleg inicijatorjev iz Trbovelj gre glavna zaluga požrtvovalnim učiteljem — zborovodjem, ki jih je mnogo prejelo temeljito pred izobrazbo pri prof. Adamiču v Ljubljani ter pri Beranu in Druzoviču v Mariboru, v veliki meri pa tudi JUU sekciji za dravsko banovino. ki je dneve mladinske glasbe vzorno organizirala. Slavko Osterc. Tenor Pavel Marion- Vlahovič v Ljubljani Gledališke notice obveščajo, da gostuje v nedeljo, dne 10. t. m. v naši operi znameniti tenorist Pavel Marion Vlahovič v vlogi Manrica v Verdijevi operi ^Trubadur«. Odlični tenorist je po rodu iz Zagreba. Svojo operno kariero je začel kot dirigent tik pred svetovno vojno v Novem Sadu. Takoj ob začetku voine leta 1914 je odšel na bojni poljane, kjer ie bil ranjen ter s® je nato zdravil v Budimpešti. Tam eo odkrili njegov tenor in pričel je z intenzivnim solo-Devskim študijem. Posvetil se ie karieri opernega pevca ter je po prevrati sodeloval in gostoval v 3n operah sirom Evrope in Amerike, predvsem v Civic Opera House v Chicago. Pavel Marion Vlahovič je stalni gest milanske ooere Scala. gostuj? na Dunaju. Berlinu. Londonu i. t. d. Sedaj namerava iti tudi k filmu po zgledu vseh svojih velikih kolegov Tauberja, Kie- pure itd. Prav te dni se je razgovarjal v Zagrebu e finančno skupino, ki je ustanovila novo družbo za izvajanje zvočnih filmov, pri kateri bo glavni nosilec, odnosno pevec prav naš gost Pavel Vlahovič. Družba se imemje Filmska produkcija Pavel Marion. Pripravljen imajo že siže in na zahtevo Vlahovica bodo vse zunanie scene posnete v Dalmaciji in Bosni, notranje pa v Pragi. Vlahovič sam le izbral Dalmacijo in Bosno, ker trdi, da na vseh svoiih potovanjih sirom sveta ni našel lepše dežele, kakor je naša domovina. Vlahovičeve filme bodo delali hkrati v tr-h iezikih: v francoskem, angleškem in nemškem. Ponovno opozarjamo na edino gostovanje Pavla Mariona Vlahovica v naši operi v nedeljo. dne 10. t. m. Sto let ruske književne kritike L. 1834. je izšel v moskovskem časopisu »Molva« veliki članek tedaj še mladega kritika Vizarijona Bjelinskega »Literatur-nve mečtanija«. Ta članek smatrajo ža začetek prave ruske literarne kritike, potem takem se letos spominjamo stoletnice ruske kritike. S tem v žvezi je vredna pozornosti knjižica dr. Aleksija J e 1 a č i č a »Ru«ka književna kritika i socijalna misao XIX. stoleča« (v cirilici. Beograd 1934). Prikupni avtor, čigar ime se večkrat omenia tudi v slovenskem kulturnem krogi1, je dobro storil, ko je dal ponatisniti iz beograjskega Kaval krvi v glavo, nespečnost, nervoza In si. so največkrat samo posledica slabega delovanja črevesja, to je zaprtja. Treba je zato skrbeti za redno čiščenje črevesja, kar dosežete na edinstven in prav prijeten način, ako spijete dnevno na tešče par čaš Rogaške mineralne vode. V slučaju izrecnega zaprtja vzemite »Do-nat«, drugače pa zadostuje »Tempel«, ki ga imejte sploh vedno na mizi! dov oproščen 1% prispevka le delavec-te-žak, dočim ga mora kvalificirani delavec plačati. Pri tem štejejo med kvalificirane delavce podjetja ne sam0 trgovske, obrtniške in industrijske delavce, ki imajo učna spričevala, amipak tudi tovarniško priučeno delavstvo. Finančni zakon izrecno predpisuje, da so delavci oproščeni 1% prispevka. Finančni zakon ne loči kvalificiranih, nekvalificiranih ter priučenih delavcev. Finančni zakon generalizira oprostitev na vse delavce. Zakonodajalec tudi pod označbo delavec gotovo ni mislil samo težake, ali pa sploh nekvalificirane delavce, ker bi potem to posebno skupino delavcev tako označil Ln, kar je važno, tudi opisal. Ker so določila finančnega zakona jasna, prosimo, da finančna direkcija naroči davčnim uradom, da ne zahtevajo plačilo 1% izrednega prispevka od delavstva. Kopališče v d^iini Vog«, CSR. 7.ve-p!eno-b!a'.ne kopelji nijo ©zdravljenj« rt v Dve, inliiara. proti na. — Krasne promenade, oddih. Natančneje: Drogerija Grtgocič, Ljubljana, Prešernova ul. £t. 5. * Spor med muslimani zaradi pragma-tike verskih uslužbencev. Svet vakufa, najvišje cerkvene organizacije naših muslimanov, pripravlja, kakor znano, prag-niatiko za vse svoje uslužbence. Po prag-matiki bi bila izvedena reorganizacija službovanja v svetiščih in verskih šolah Ln nekateri uslužbenci bi bili morda tudi ipriKrajšani pri prejemkih. Sarajevski tednik »Islamski svijet« se je postavil na -stran nezadovoljnih verskih uslužbencev ter iz/dal apel na muslimansko prebivalstvo, v katerem pravi, da Je nameravana pragmatika škodljiva, ker bo delala velike ovire verskemu pouku v šolah. List tudi napovedujejo intervencijo pri ministrstvu pravosodja proti nameravani pragmatiki. * Vlom na deželi. Pred dnevi je bilo vlomljeno v hišo posestnice Golnarjeve Ane v Braslovcih v času, k0 je bila gospodinja na polju. Vlomilec je odinesel 160 Din, razno perilo in obleko in druge predmete. Orožniki vršijo poizvedbe. *. Smrt otroka v gnojnici. Mali 18 mesecev star Murk« Tonček je bil pri svojem dedku Gerečniku Matiji v Slovenji vasi v oskrbi. Te dni se je Tonček, ki je bil z dedkom na domačem dvorišču, v trenutku, ko se je Gereonik malo odstranil, preveč približal gnojnični jami, ki je precej globoka, in padel v glob oči no. Ko so prihiteli domači na pomoč, je bil fantek že mrtev. * Razbojniški napad na župnišče. V Preloščici pri Sisku so neznani razibojniki napadli župnijski urad in dom župnika Ljudevita šuste,ka. To je že drugi razbojniški napad v tej vasi. Prvič so razbojniki napadli cerkev, vloma pa niso izvršili, ker je razbijanje po cerkvenih vratih prebudilo neke vaščane. župnik je po tem napadu cerkvene dragocenosti prenesel v svoje stanovanje. Sedanji napad je bil namenjen gotovo tem dragocenostim. Sredi noči so se s samokresi oboroženi razbojniki pojavili pred župnikovim stanovanjem, župnik, ki je mlad in energičen mož, pa se je oborožil s svojo lovsko puško. Razibojniki so streljali nanj, streljal pa je tudi iapoiK in ko so mu hoteli puško iztrgati iz rok, je začel s kopitom udrihati po napadalcih. Streli so k sreči pravočasno prebudili vaščane, kar je preprečilo razbojništvo in gotovo tudi rešilo življenje pogumnemu in splošno priljubljenemu duhovniku. » Strašen zločin žene. V Kladari pri Bosanskem Brodu so odkrili strašen zločin, ki ga je že pred tedni izvršila po-sestnica Lucija Rebičeva nad svojim 46-letnLm možem Pavlom. Pavel Rebič je nenadoma izginil iz vasi in njegova žena je pripovedovala, da je odšel za zaslužkom v Srbijo. Sosedom je Kazala tudi neka pisma, ki jih je baje njen mož pisal iz Srbije. V zapuščenem vaškem mlinu pa so sedaj našli že razipadajoče truplo, v katerem so sipoznali nesrečnega Pavla Rebiča. Truplo je bilo površn0 zasuto z zemUo. Lucija je orožnikom priznala, da je moža zastrupila in potem njegovo truplo ponoči zavlekla v mlin. Poleg Lucije so zaprli tudi nekega gostilničarja, ki je bil njen ljubimec, zaradi suma, da je sodeloval dejansko ali pa z nasvetom pri strašnem zločinu. PRAVA POLETNA PIJAČA nas ne sme samo za trenutek osvežiti, da potem občutimo še večjo žejo in utrujenost, temveč mora istočasno povečati našo odporno moč, da lažje prenašamo poletno žejo in utrujenost. S tem si ohranimo energijo in živahnost enako za delo kot tudi za razvedrilo. V to nam najbolje služi hladna Pripravlja se v OVOMIX-čaši, ki se dobiva povsod, kjer se prodaja Ovo-maltine, za ceno 10.— Din. Poskusite hladno Ovomaltine na ljubljanskem velesejmu! 5481 ♦ Turisti in obmejne straže, čuvarji naših mej imajo strog nalog, da dovolijo hojo ob naših mejah in njeni bližini po planinah samo onim, ki na zahtevo predložijo izkazaiico. Vsi člani SPD, ki so plačali članarino in imajo izkaznico opremljeno z letino znamkico 1934, lahko neovirano posečajo naše planine. Važno je torej, da je vsak planinec tudi član SPD in da je plačal članarino, ker je sicer v nevarnosti, da ga obmejne straže v bližini cilja zavrnejo. Pomnite, da graničarji niso nasprotniki planincev; pač pa vršijo svojo službo vestno in točno, zato naj jim dajo planinci rade volje vsa pojasnila, ki bi jih morda od njih zahtevali. ♦ Ovomaltine na ljubljanskem velesejmu. Ovomaltina je po okusu splošno znana, manj pa so znane njene sestavine in prednosti. Obiščite zaradi tega njen paviljon na velesejmu ter se tam seznanite z njenimi velikimi prednostmi. Ovomal-tino radi vžlvajo otroci in odrasli. Deca, ker jo smatra za slaščico, odrasli pa zaradi tega, ker vedo, da ima poleg izvrstnega okusa tudi blagodejne učinue na človeški organizem, ker krepi in zvišuje njegovo delovno in odporno moč. Zaradi tega se uporablja povsod im vedno, kadar je treba okrepiti organizem. V vseh letnih časih se uživa kot topla ali hladna pijača ter predstavlja najboljši zajtrk ali malico, ker tudi v malih količinah daje telesu mnogo hranilnih snovi, če obiščete ljubljanski velesejem, ne pozabite ca paviljon Ovomaltine. ♦ Popoldanski avtobus na progi Šmartno ob Paki-Logarska dolina bo vozil v letni sezoni po potrebi z zvezo na osebni vlak, ki prihaja iz Celja v Šmartno ob Paki ob 16.49. Opozarjamo na to društva, ki prirejajo skupne izlete, in druge interesente. Voz stavi na razpolago direkcija p. t v Ljubljani in mora biti naročen vsaj 24 ur prej pri savinjski podružnici SFD v Celju. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH, Iz Ljubljane u— Francoski izletniki v Sloveniji. V četrtek zvečer se je pripeljalo v Ljubljano 20 izletnikov, članov združenja Franco-Yougoslave, ki so na ekskurzijskem potovanju po Jugoslaviji. Prišli so lz Dalmacije preko Beograda in se ustavili v Ljubljani, kjer so jih sprejeli zastopniki ju-goslovenskih dobrovoljcev, pozdravili pa kot zastopnih bana dr. Orel, v imenu župana dr. Grasselli, za mestno občino ravnatelj Sebenik in v imenu komandanta dravske divizije podpolkovnik Popovič. Gostje so prenočili v hotelu »Metropol«, včeraj zjutraj so si pa ogledali mesto Ln odšli pred Napoleonov spomenik, kjer so položili lep šopek. Tudi velesejem so pose-tili in jim je bila naša gospodarska razstava prav všeč. Ko so se ob 10.02 odpeljali v Kranj, so se od njih poslovili francoski konzul g. Remerand Ln mnogi predstavniki naše javnosti. V Kranju so gostje kosili, nato so se pa odpeljali na Bled, a danes obiščejo drugi naš biser, BohLnj. u— Koncert Akademskega pevskega zbora v Ljubljani, ki bo v nedeljo 10. t m. ob 16. bo zaključil letošnjo sezono. Brez dvoma ;Kresnice« za soli, zfoor govorilni zbor, orkester in skioptične slike. Originale za skioptične slike, ki pojasnjujejo dejanje, ki ga zbor opeva odnosno pripoveduje, je narisal prof. Saša šantel. Spored stane 2 Din, obenem velja tudi kot vstopnica. u— II. operna produkcija državnega konservatorija bo v torek 12. t m. ob 20. v drami. Spored Smetana: Prodana nevesta: Sekstet in arija Marinke. Čajkovski: Onjegin (Pismo-Dvoboj) Meverbeer Huge-noti, I. slika II. dejanja. K. dejanje zadnja slika Lz Verdijeve opere »Rigoleito« IV. dejanje iz Verdijeve opere »Othelo« Ln k sklepu IV. dejanja PuocinijeAre opere »Boheme«. Cene od 6 do 20 Din, prodaja pri dnevni blagajni v operi. Kavarna CENTRAL za časa velesejma celo noč »dprta. Igra prvovrstna damska kapela. u— Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v nedeljo 10. t. m. popoldne ogled cerkva v Gumišču, Pijavi gorici in Šmarju. Odhod iz Ljubljane, glavna postaja, ob 2.10 na postajo Škofljico, po-vratek ob pol 9. Vodil bo akademik g. Stane Mikuž. Povabljeni vsi prijatelji umetnosti! u— JUU sresko društvo Ljubljana okolica zahodni del priredi pod okriljem ZKD predava,nje danes ob 9. v telovadnici šole na Grabnu. Predaval bo go. dr. Stanko Lapajne, odvetnik, o temi »Pereča gospodarska vprašanja«. u— Danes se nam predstavi v Elitnem kLnu Matici nova filmska zvezda očarujo-če lepote in ljubkosti brhka Annabtlla v prekrasnem filmskem delu »Ljubim Te«, v komediji, katere vsebina je zajeta po znanem gledališkem komadu »Sin iz Amerike«. V tem delu, ki je polno ljubke godbe in pesmi, kreira Annabella svojo vlogo tako dovršeno in lepo, da lebdi nad nam večni nasmeh lepe Annabelle. Njen simh in njena nežnost sta taka, da nam za dolgo časa ostaneta v spominu. Ako hočete spoznati lepoto Ln nežnost morate videti Annabello v filmu »Ljubim Te«. Njen partner je slavni francoski igralec Albert Prejean. u— Društvo »Tabor«. Drevi pevska vaja. Prihodnjo nedeljo nastop, zato vsi! u— »Branibor«. Občni zbor osrednjega društva bo v nedeljo 10. t. m. ob 10. dopoldne v dvorani OUZD, Miklošičeva cesta 20. u— Razstava šolskih izdelkov na I. državni meščanski šoli na Prulah bo v ne. de I jo 10. t. m. od 8. d0 12. u— Realne eksekucije in dražbe v maju. Ljubljanska zemljiška knjiga je maja zaznamovala 97 realnih eksekucij za skupno vsoto 608.313 Din. Največji znesek je bil 52.106, najnižji pa 176 Din. Največ realnih eksekucij se je predla.gaLo zaradi neplačanih davčnih zaostankov in zaostalih prispevkov OUZD. Pri 21 posestvih je bilo zaznamovano dražbeno postopanje, ki so ga predlagali upniki za skupni znesek 173.883 Din. Prisilna uprava je bila uvedena pri 26 posestvih za vsoto 477.85*6 Din. u— Knjižni izbrisi. Poročali smo že kratko, da je bilo maja Lntabulirano pri 79 posestvih nad 5 in pol milijona Din posojil. Mnog posojil pa je bilo maja tudi Lzibrisa-nih, in sicer pri 72 nepremičninah za skupno vsoto 2,244.426 Din. Izkmjiženi so bili prav visoki zneski, tako za 150.000 187,000, 200.000 Din drugi. Najnižja izbrisana zneska sta bila po 154 Ln 150 Din. u— V Logarsko dolino bo vozil razgledni avtobus v neocljo. Cena s hrano 120 Din Lvformacije v Praprotnikovi trafiki na-tapioti pošte. Izletni avtobusi najceneje na razpolago. u— Dr. Janko Hafner, specialist za ušesa, nos Ln grlo, spet redno ordinira. »Ruskega arhiva« svoje študije o štirih ruskih kritikih minulega stoletja: Bjelinskem, Černiševskem, Dobroljubovu in Grigor-jevu. Bjelinskega je Slovencem lepo predstavil dr. Ivan Prijatelj v svoji odlični knjigi o idejnih predhodnikih in utemeljiteljih ruskega realizma. Dr. Jelačič podaja na str. 9—32 zaokrožen portret tega bleščečega kritika, ki je s svojim tvornim kritiškim delom izredno koristil razvoju in povzdigi ruske književne produkcije. Posebej se zaustavlja pri idejah Bjelinskega. zlasti pri njegovih literarno-kritičkih pogledih. ki so oplodili generacijo književnih stvarjalcev in čijih nadaljevanje najdemo pri Černiševskem in drugih. Ob koncu je objavljeno znamenito pismo Bjelinskega Gogolju, ki je bilo vse do L 1905 v Rusiji prepovedano. Černiševskij je enako zanimiv po svojem življenju kakor po spisih odnosno idejah, ki jih je razvijal. Ta kritik je bil iz političnih razlogov pregnan v Sibirijo in njegovega imena niso smeli v Rusiji omenjati cela desetletja, dasi ni bil nikdar ne po idejah in he po stvarnem delu državi nevaren prekucuh. Ko je znani literarni zgodovinar Pvpin v sedemdesetih letih preteklega stoletja izdal nekatere njegove spise, ni mogel omeniti Imena njih avtorja. Prvo izdanje Zbranih spisov Černišev-skega. ki sa je uredil njegov sin je izšlo v 1. 1890—1895 brez avtorjevega imena! Černiševskij je bil vnet zagovornik naprednih idej in eden najizrazitejših propagatorjev materialističnega monizma v Rusiji. Še danes so zanimivi njegovi spisi estetskega značaja. Bil je oster nasprotnik »umetnosti zaradi umetnosti«, hotel je, da naj vsako literarno delo izraža neke ideje in kaže neko usmerjenost. Literatura naj ne stoji izven življenja, marveč sredi njega, dovzetna za vse njegove visoke in nizke strani. Romin pa ne bodi samo opis življenja, marveč naj daje čitatelju kaj več; pokaže naj mu smer in ga ogreje za resnico in pravico. Po svojih etičnih in političnih nazorih je bil Černiševskij zelo blizu tako zvanim narodnjakom, dasi vidijo danes tudi boljševiki v njem svojega duhovnega očeta. Pri tem pa pozabljajo, da je pri njem imela veliko vlogo ideja o primatu človeške osebnosti. Čeprav se pri Černiševskem že čuti vpliv marksizma, je vendar dovolj samosvoj pojav. Ta kritik zavzema »Osrednje mesto v razvoju ruskih socialnih idej.« N. A. Dobroljubova prikazuje dr. Jelačič na straneh 65—82. Dobroljubov je vodil obsežne in ostre polemike s slovano-filsko smerjo, ki je hotela Rusijo obdati z nekim zidom, preko katerega ne bi mogli prihajati idejni in socialni tokovi z zapada. Dobroljubov je bil predstavitelj tako zva-ne publicistične kritike, ki ni obrodila debelih z znanstvenim aparatom spfsanih knjig, marveč se je v glavnem izživljala ob pojavih značilnih književnih del; tu je nazorno odkrivala bodisi ideje, bodisi zablode svojega časa. Dobroljubov je bil globoko prepričan zapadnjak in demokrat, za- radi svojih gospodarskosocialnih idej pa ni nikdar prezrl pomena osebnosti in potrebe njene svobode, zahtevajoč tudi za preurejeno družbo svobodo mišljenja. A. A. Grigorjev je četrti ruski književni kritik, ki nam ga predstavlja dr. Jelačič. Bil je pristaš tako zvane »zgodovinske kritike«, ki proučuje in prikazuje izmeno pokolenj in filiacijo idej. To kritično šolo je Grigorjev razvil v smer »organične kritike« in je prav kakor njegovi predhodniki, vendar pa z novimi formulacijami zagovarja! umetnost, ki je podrejena življenju. »Umetnost«, je pisal, »je izraz življenjske resnice in nima pravice, da bi bila vsaj za trenutek neresnična: v resnici je njena iskrenost, v resnici nje morala, v resnici — nje objektivnost.« Lepe so tudi Grigor-jevljeve besede: »Samo to, kar je živo, zgolj to. kar je rojeno, kar je sprejelo meso in kri, živi in učinkuje. Samo verovanje — princip srca lahko daje življenju vsebino«. Grigorjev se je torej boril zoper enostranski racionalizem v življenju in v umetnosti. Ta kritik se je dokaj oddaljil zapad-njaštvu in materialističnim nazorom Bje-'jnskega in Černiševskega, skušal je združiti v sintezo zapadnjaštvo in slovanofil-stvo, nakazal je pot v mistiko, vendar pa je ostal do zadnjega glasnik narodne misli in prijatelj ljudstva; bil je kot mislec ln kot človek socialnega duha. Kdor bo prečital novo knjigo neumornega dr. Aleksiia Jelačiča. si bo poglobil umevanje ruske kulture v njenem klasičnem stoletju, v veku Puškina, Gogolja, GOSPODARSTVO Finančno gospodarstvo Pokojninskega zavoda za nameščence u— Dva stara okostnjaka. Na Ježici so v hiši kleparskega mojstra Frica Bra- jerja pri kopanju zemlje za novo klet naleteli na dva človeka okostnjaka. Bila sta že zelo raapadla, dobro pa so txlli ohranjeni zobje kn glavne kosti. Našli so ju 1.60 m pod zemljo in sodijo, da izvirata iz francoskih časov Prenesli &o jn na jpokopali-&ee v Stožicah. Iz Celja e— Mestna občina bo v počastitev gostov, ki se udeleže zleta celjske sokolske župe danes Ln jutri razobesila na svojih poslopjih državne zastave. Hišni posestniki se vabijo, da tudi Okrasijo svoja poslopja z državnimi zastavami. Tudi županstvo občine Celje-okolica enako vabi hišne posestnike v predmestnih krajih. e— Učiteljsko zborovanje. Sresko učiteljsko društvo v Celju ibo zborovalo danes ob 8. v mestni narodni šoli v Celju. Na dnevnem redu so poročila, predavanje g. učitelja Gobca o »Naših pedagoških knjigah« in volitev delegatov, šolski vrtnarji se bodo v zadevi razstave sestali danes ob 14. v mestni narodni šoli. e —Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov vvCelju, včlanjeno v Zvezi društev privatnih nameščencev v Ljubljani, je na svojem ziborovanju 1. t. m-razpravljalo o predlogu poslodavskih komor glede obrtnega za.Kona in sprejela tole resolucijo: »Apeliramo na gospoda ministra, da vztraja pri svojem prvotnem pooblastilu, po katerem naj odipravi samo pomote in slabo stilizirana mesta v novem obrtnem zakonu. Odločno protestiramo proti nameri poslodavskih komor, da bi se ob novelizaciji obrtnegoa zakona poslabšal zakon na škodo privatnih nameščencev. Ugotavljamo, da predstavlja sedanji obrtni zakon itak le minimalno zaščito privatnih nameščencev, katere si ne bom0 pustili nikdar kratiti«, e— Razstava ročnih del in risb na gimnaziji bo od jutri do vštetega torfka 12. t. m. Razstava bo odprta v risalinici v nedeljo od 8. do 12., v ponedeljek in torek od 8. do 12. in od 15. do 17. Starši in vsi ljubitelji mladine so vabljeni. — Sprejemni iapiti za >1. razred gimnazije bodo v torek 26. t. m, o>d 8. zjutraj dalje. Prošinje, kolkovane -s 5 Din, s krstnim listom in zadnjim šolskim izkazom je treba vložiti pri ravnateljstvu najpozneje do 23. t. m. e— Ki,iio Union. Danes oib 13.15 in 20.30 •zvočni velefilm ^Rudnik v plamenu« (Tovarištvo) in zvočni tednik. Iz Maribora a— Počastitev spomina pokojnega sodnika Mrkluša. Mariborski odvetniki so počastili spomin prerano umrlega priljub-]jenega sodnika Miikluša tudi s tem, da so poleg lepega venca darovali Protitubenku-lozmi ligi 250 Din in revnim visokošolcem 250 Din. a—■ Letošnji Maribor»ki teden. Upravni odbor zadruge Mariborski teden je imel pod predsedstvom načelnika župana g. dr. Lipolda doslej že 4 seje, na katerih je razpravljal o programu letošnjega Mariborskega tedna. Sklenjeno je bilo, da bo letošnji Mariborski teden v času od 4. do 15. avgrsta na lanskih prostorih. Najavljenih je že več razstav, med njimi tujsko prometna, vajenska, pomočniška in druge. Narodno gledališče bo priredilo predstavo ;>žlahtni meščan« na Rotovškem trgu, Šahovski klub pa si prizadeva, da bi bil v času Mariborskega tedna v Mariboru mednarodni šahovski turnir, na katerem bi sodelovalo 8 mojstrov. a— S soje mestnega sveta. Na zadnji seji je mestni svet mariborski podelil gradbeno dovoljenje dr. Boezziju za gradnjo dvoriščnega poslopja na Betnavski cesti, Mariji Pavelškovi za visokopritlično leseno hišo v Meteljkovi ulici, odobril je tudi fasade treh hiš, ki jih bo zgradil tovarnar Wogerer na vogalu Prešernove in Maistrove ulice, ter fasado stanovanjske hiše dr. Blankeja v Kopališki ulici. Uporabno dovoljenje pa sta dobila Mihael Domiter za visokopritlično stanovanjsko hišo na Betnavski cesti in Mihael Bernetič za zgrajeno dvoriščno poslopje pri hiši v Koseske-ga ulici. a— Promenadni koncert. Drevi bo priredila Glasbena Matica v mestnem parku svoj 1. letošnji vokalni koncert, na katerem bo sodeloval kompleten zbor. a—- Otvoritev novega mostu na Mariborski otok. Novi železni most na Mariborski otok, ki ga je zgradila Splošna stavbna družba, bo danes izročen svojemu namenu. a— Halo, kam v nedeljo popoldne? Pregovor pravi, da je vsakdo svoje sreče kovač, zato poizkusimo svojo srečo v nedeljo 10. t. m. na Trgu svobode pri dobrodelni tomboli poštarjev. Sreča se nam smeji. Srečke so 3amo po 2.50 Din. Pridimo VSi: a— Popravilo državnega mostu. Zaradi popravil na državnem mostu bo od ponedeljka 11. t. m. od 17. ure do petka 35. t. m. do 8. ure polovica cestišča zaprta za vozni promet. Tolstega. Dostojevskega. Pisec se pri karakteristiki obravnavanih avtorjev poslužuje večidel njihovih lastnih besed in ne zavzema osebnega stališča. Njegov poglavitni namen je, da čitatelju prikaže osebnost in mišljenje vodilnih ruskih kritikov in ga prepriča, kako globoko so ti možje že sredi 19. stoletja občutili socialne naloge literature in nje pravo vlogo v družbenem razvoju. Knjižica, ki šteje natanko 100 strani, bi bila vredna skrbnejšega tiska. —o. O novodobni pisav! v luči sodobne pedagogike In šolske higiene« se imenuje razprava, ki jo objavlja v devetem zvezku pedagoška revija »Popotnik«. Razpravo je prispeval znani medicinski pisatelj docent dr. Ivan M a t k o. Presenetljivo je, da se je dr. Matko posvetil tudi temu vprašanju in da se kot zdravnik zavzema za reformo pisalnega pouka. Avtor podrobno razčlenja slabosti dosedanjih metod, zlasti pa rabo ostroKoničastega peresa in zagovarja rabo praktičnejših topih peres in priznanje individualne pisave v šoli. — V isti številki je objavljeno tudi nadaljevanje članka Joža Župančiča, ki poroča o poteku in razpravah prvega vseslo-vanskega pedološkega kongresa v Brnu. številko zaključuje krajše gradivo s knjižnimi poročili. Jos. Suchy, Bežne slike Iz Indije. (Ljubljana 1934. Str. 164. S slikami). Pisatelj te nove knjige ki je pravkar izšla Za redni letni občni zbor, ki ee bo vršil v nedeljo 10. t. m., je izdal Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani obširno tiskano poročilo, iz katerega posnemamo naslednje podatke o bilanci in o finančn "m gospodarstvu samem. Imovina. Bilanca zavoda izkazuje za preteklo leto skupno bilančno vsoto 356 milijonov Din; če od te skupne vsote bilančne vsote aktiv odštejemo knjižno aktivo, tedaj vidimo, da je znašala lani ob koncu efektivna imovina, ki jo je zavod upravljal. 260.9 milijona Din nasproti 242.7, 216.2, 191.5, 153.3 in 123.6 milijona Din v prejšnjih petih letih do leta 1928 nazaj. Kakor vidimo, se je upravljena imovina zavoda v petih letih povečala od 123.6 na 260.9 milijona Din in ee je torej več kakor podvojila. Kakor 60 na eni strani gornje številke razveseljive, tako nam izkazuje bilančni račun navzlic naglemu naraščanju imovine tudi za lansko leto precejšen primanjkljaj, in sicer v višini 15.9 milijona Din, dočim je v letu 1932 znašal primanjkljaj 20.3 milijona Din. Na prvi pogled se zdi rezultat poslovanja zadnjih dveh let sila neugoden. V resnici pa s tem primanjkljajem ni tako hido. Ta primanjkljaj ne pomeni morda, da eo bili lani izdatki za višino primanjkljaja večji nego dohodki, temveč le pomeni, da bi morala oo zavarovalno tehničnem računu imovina za kritje premijskih rezerv narasti za 15 milijonov več, nego ie v resnici narasla. Vzroki primanjkljaja. Gornji primanjkljaj je r.astal predvsem zaradi tesa, ker je moral Pokojninski zavod lani od bilančne vsote vrednostnih papirjev ponovno odpisati 7.2 milijona Din, deloma zaradi padca tečajne vrednosti nekaterih papirjev, deloma pa zaradi odpisa že prej ugotovljene tečajne razlike, ki je bil razdeljen v smislu zakona o bilanciranju državnih papirjev na pet let. Tečajna vrednost vrednostnih papirjev (predvsem državnih papirjev) je znašala ob koncu lanskega leta 27 milijonov Din, dooim je znašala nakupna cena teh papirjev 51.9 milijona Din, in je bilo torej treba v zadnjih letih odpisati 25 milijonov Din. Ta odpis, iz katerega izvira pretežni del bilančnega primanjkljaja, pa je seveda le računska operacija, ki nima enakega pomena, kakor pri kakem zasebnem denarnem ali zavarovalnem zavodu, ki lahko pride v položaj, da mora po sili razmer svojo imovino v vrednostnih papirjih vnovčiti po trenutnih nizkih tečajih. Pri Pokojninskem za'vodu to ne pride v postev; čim se bodo razmere konsolidirale in bodo tečaji državnih papirjev zopet narasli, bo razlika zaradi naraslih tečajev tvorila računski dobiček, ki bo zmanjšal narasli primanjkljaj. Na višino donosa naložb v državnih papirjih pa nižja tečajna vrednost ne upliva. Pri eedanji reducirani bilančni vrednosti državnih papirjev precstavlja donos 4 milijonov Din kar 15-odstotno obrestova-nje. Ostali del poslovnega primanjkljaja je posledica splošnega gospodarskega nazadovanja. V dobi normalnega gospodarskega razvoja se množe vrste zavarovancev in tudi ni zavarovancem težko dobiti zaposlen je. Zaradi tega se tudi rentna služba normalno razvija. V dobi brezposelnosti pa ee dviga stalež izločencev, ki prenehajo z izplačevanjem premij, ne da bi imeli pravico do rente. Po zakonu se tem izločenceni varjiejo pridobljene pravice še 12 let. in se jim Dri ponovni prijavi šteje vsa doba, za katero so premije plačane. Večje število izločencev pa zahteva tudi povečanje premijske rezerve za izločnee, kar bistveno vpliva na poslovni usoeh. Druga še večja obremenitev pa izvira iz naglega prirastka rentnikov. Zaradi krize, ki omejuje možnost zaslužka, je naval na rente zelo velik in je tudi lani pretežno število rentnikov nastalo zaradi redukcij in opustitev obratov. Novih rent je bilo lani priznanih 166. to je neprimerno več nego bi bilo pričakovati v normalnih razmerah. Pri moških bi bilo po proračunu pričakovati 56 novih rentnikov, v resnici pa jih je bilo 137, torej 245°/o pričakovanega prirastka, dočim se je do leta 1929 gibalo število novih rentnikov okrog normalne pričakovane višine 100% (od 74°/o do 132%). Pri zavarovankah pa je bilo nameeto 5 pričakovanih novih rent priznanih 29. to je 580"/o pričakovanega prirastka Vsekakor pa se opaža, da je lani v primeri z predlanskim letom naval na rente popustil. Zaradi prekomernega prirastka rentnikov je bilo seveda tr-ba premiisko rezervo za rente samo v obveznem zavarovanju ponovno povišati od 55.2 na 89.6 milijona Din. Skupna vsota premij-skih rezerv v obveznem zavarovanju je bila lani povišana od 254.2 na 286.5 milijona Din. v samozaložbi, se je pred vojno nudil v Indiji in do dobrega spoznal njene posebnosti in zanimivosti. Svoje vtisse iz te velike dežele, ki tvori svet za se, je šele sedaj obdelal v obliki dokaj živahno »pisanega potopisa, ki čitatelja seznanja s kraji in ljudmi v starodavinem in tipičnem delu Orienta. Potopis je razdeljen v več ko 30 slik, ki dbravnavajo raane pojave indijskega življenja ali prikazujejo pokrajinske in etnografske posebnosti. Med drugim pripoveduje pisatelj o plesu bajader, o brahmanskih obredih ob Gangu, o lju-bavni noči v Benaresu, 0 opijsnih bezmi-cah, o noči na Indusu itd. Avtor ni suhoparen v opisovanju svojih doživljajev, njegovi vidiki so subjektivni in ponekod prav po svoje sl1ka ljudi in prirodO. Nekatere opise odlikuje pesniško obeležje. Nedvomno bi nas bolj zanimala današnja Indija; hoteli bi jo spoznati po opisu človeka, ki ni izgolj opazujoč turist, marveč ima zanimanje za njene socialne in kulturne probleme. Vzlic temu ne dvomimo, da bo tudi ta pozna reportaža o predvojni Indiji našla mnogo čitateljev. Knjiga je opremljena s številnimi ilustracijami. čitajjte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET to je za 32.3 milijona Din. Od tega poviška pa odpade na povišek premijske reaerve aktivnih zavarovancev le 16.6 milijona Din. Tudi glede rentnikov je pričakovati, da bo po normalizaciji gospodarskih razmer sledila doba, ko bo prirastek rentnikov razmeroma majhen, kar bo omogočilo kritje sedaj naraslega primanjkljaja. Naložb«. Od zavodove imovine so lani znašale trajne naložbe 226.1 milijona Din nasproti 219.3 milijona Din v letu 1932. Posamezne postavke trajno naloženega premoženja kažejo v zadnjih Jetrih naslednje gibanje (v milijonih Din): 1926 1930 1932 1933 državni papirji 14.0 49.7 32.1 27.0 nepremičnine 14.7 25.9 63.2 732 posojila 36.8 89.6 123.9 125.9 Kakor vidimo, so v zadnjem letu narasla naložbe predvsem v nepremičninah in ooso-jilih. Pri nepremičninah ie bilo lani odpisanih 2.3 milijona! Din. to je 3% (od tega odpade 2% na redno amortizacijo hiš. 1°/» pa na izredni odpis). Donos stavb je lani znašal le 2.3 milijona Din. kar daje samo 3.3% obrestovanje nasproti 5.4% v 1. 1932. Ta padec donosnosti pa je predvsem pripisati okolnosti. da eo bili lani prostori v novih objektih v Gajevi ulici (nebotičnik in nova stavba ob Gajevi in Beethovnovi ulici) oddani v najem šele v t?ku leta. Od posojil v višini 125.9 milijona Din odpade 30 milijonov na menice (predlanskim 26.8), nadalje 50.6 milijona Din na hipoteke (52.1), 21.4 milijona Din na stavbne kredite po 8% (20.4). 5.6 milijona Din na stavbne kredite po 6% (5.6). 12 milijonov Din na posojilo za javne nanrave pod jamstvom banovine (12.0) ter na posojila občinam 6.4 milijona Din (7.0). Od posojil odpade 88 milijonov na bivšo ljubljansko oblast, 16.4 milijona na bivšo mariborsko oblast, 16.3 milijona na primorsko banovino in 5.2 milijona na zetsko banovino. Prehodne naložbe so znašale ob kone.i leta 18 milijonov Din; od tega je bilo 2.2 milijona Din pri Poštni hranilnici in 15.6 milijona Din pri denarnih zavodih. Donos trajnih in prehodnih naložb (v višini 234.1 miliiona Din) je znašal lani 18 milijonov, kar znači povprečno 7.7% obrestovanje. Najvišje je bilo obrestovanje nri vrednostnih papirjih, ker znaša 15% (pred- lanskim 13.£>/o); vloge pri denarnih zarodih so se obrestovale po 6.9% (7.3%), posojila po 8.5% (8.5%) in stavbe do 3.&»/o (6.4%). Zaostanki na dospelih prispevkih so s? dvignili ob koncu lanskega leta na 8.9 milijona nasproti 2.6 milijona Din po bilanci za leto 1932. Zaostanski so torej narasli za 12.3 milijona Din (glavni del tega poviška odpade na primorsko banovino). Upravni stroški so lani znašali 8.7 milijona Din (za 100.000 Din manj nego po proračunu); za tekoče leto pa ji proračun upravnih stroškov znižan na 3.5 milijona Din. Kakor smo že omenili, je lani znašal poslovni primanjkljaj 15.9 milijona Din. Ce temu primanjkljaju prištejemo primanjkljaj iz prejšnjih let (ki izvira predvsem iz valorizacije etarih rent), tedaj dobimo skupni računski primanjkljaj lanskega leta in prejšnjih let v višini 64.6 milijona Din. članstvo, prispevki in rente. Predpi6 prispevkov za obvezno in neobvezno zavarovanje, ki je 1.1931 narasel žena 31.2 milijona Din. je predlanskem popustil na 29.1 milijona Din, deloma zaradi naza-dujočega članstva, deloma pa zaradi padanja prejemkov članov; lani pa se je članstvo dvignilo in je navzlic tenra skupni lstni predpis prispevkov ponovno nekoliko popustil na 28.6 milijona Din. Statistika zavarovancev nam kaže, da je članstvo nazadovalo pred vsem v najvišjih štirih razredih, naraslo pa je v petih najnižjih razredih, kar je posledica nazadovanja plač. Število zavarovancev v obveznem in neobveznem zavarovanju je lani naraetlo za 150 članov in je znašalo ob koncu leta 10.282 članov (leta 1932 je popustilo od 10.304 na 10.032). Od tega je bilo 9743 članov v obveznem zavarovanju. Kakor smo že omenili, je število novih rentnikov lani nadalje precej naraslo. Gibanje števila rentnikov in izplačanih rent ter draginjskih doklad nam kaže za zadnja lita naslednja primerjava: število Izplačane rente rentnikov in drag. doki. 1926 668 2.640.000 Din 1930 1107 5,277.000 „ 1931 1280 6,242.000 „ 1932 1438 7,628.000 „ 1933 1608 9,320.000 „ Kakor vidimo iz zgornje primerjave, je bilo lani na rentah in draginjskih dokladah izplačanih ie preko 9 milijonov Din. Znak krize pa je vsekakor visok znesek izplačanih povračil premij. Ta povračila 60 znašala pred krizo nekaj nad 1 milijon Din lelno. Predlanskem pa eo narasla kar na 3.1 miliiona Din in tudi lani je bilo povrnjenih šj 2.8 milijona Din premij. AA Iz krvi Izhajajo mnoge slabosti ▼ ^ In bolezni, zato je poglavitno pri zdravju zdrava kri. Kri more očistiti samo ono sredstvo, ki se vpije v organizem in z oja-čenim mokrenjem izloča razne strupe iz telesa. Tako sredstvo mora vsebovati razne sestavine, da deluje na vse notranje žleze in jih temeljito očisti. Tako sredstvo je edino naša Radenska prirodna slatina Sedaj na spomlad bi moral vsak bolan ali zdrav človek popiti najmanj deset steklenic te plemenite mineralne vode. šala v maju 22.65 Din, to je za 0.75 Din manj nego lani v maju. Skupna dnevna zavarovana mezda pa je znašala v maju 1,480.000 Din, to je 27.000 Din več nego v lanskem maju, toda za 148.000 Din manj nego v predlanskem maju. Gospodarske vesti rz Skrb za hmeljsko letino na Češkoslovaškem. Z gasilskimi brizgalnami namakajo hmeljnike na Češkoslovaškem, ker traja izvzemši ene same plohe dalje katastrofalna suša, ki grozi uničiti letošnji pridelek. Poleg suše se boje hmeljarji tudi neurij in toče, zato naglo sklepajo, nadejajo-či se dobrih cen, zavarovanja hmelja na polju. = Pobijanje industrijske špijonaže v češkoslovaški, češkoslovaška vlada je pripravila načrt zakona o industrijski špijo-naži, o katerem sedaj razpravljajo prizadete organizacije in korporacije. Zveza steklarskih delavcev iz industrijskega okoliša Teplice-šanov je pri tej priliki poslala vladi spomenico, v kateri poudarja, da znaša škoda, ki jo na leto utrpi češkoslovaška steklarska industrija zaradi industrijske špijonaže, 180—200 milijonov Kč. Zato zahteva zveza še poostritev zakon. načrta. Z zakonom naj bi se omejilo svobodno gibanje strokovnjakov (nameščencev in delodajalcev) glede potovanj v inozemstvo, za osebe, ki bi neposredno ali posredno prenesle ali hotele prenesti specialne produkcijske metode v inozemstvo, pa naj bi se določile stroge kazenske sankcije. Borze 8. julija. Na ljubljanski borzi se oficijelni tečaji deviz dane« niso bistveno spremenili, ledino deviza Berlin se« je po zadnjem padcu nekoliko popravila. V privatnem kliringu noti-ra avstrijski šiling nespremenjeno 9.20 do 9.30 (v Zagrebu promet po 9.18). Angleški funti pa so se v Zagrebu trgovali v privatnem kliringu po 255.25. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala za kaeo po 307 in 310, za september pa po 307.50. V dolarekih papirjih je tendenca nadalje čvrsta, vendar r.i bilo prometa. Efekti. Devize: Amsterdam 2312.07 — 2323.43. Berlin 1314.08 — 1324.83. Brjselj 796.63 — 800.57, Curih 1108.35 — 1113.85, London 172.13 — 174.13. Newyork 3380.50—3408.76. Pariz 225.15 — 226.27. Praga 141.95-142.81. Trst 295.18 _ 297.58 (premija 28.5 odst.V Avstrijski šiling v privatnem kliringu 9.20 -9.30. Zagreb. Amsterdam 2312.07—2323.43, Berlin 1314.03-1324.83, Bruselj 796.63—800.58, London 172.53-174.13, Milan 295.18—297.58 Newyork kabel 3402.50 — 3430.76, ček 3380.50—3408.76, Pariz 225.18—226.27, Praga 141.95—142.81, Curih 1108.35—1113.85. Curih. Pariz 20.32, London 15.58, New-york 307.50, Bruselj 71.8750, Milan 26.6875, Madrid 42.1250. Amsterdam 208.6750, Berlin 119, Dunaj 57.50, Stockholm 80.30, Oslo 78.35, Kobenhavn 69.90, Praga 12.71. Dunaj: (Tečaji v priv. kliringu) Beograd 10.64. London 27.32. Milan 46.58, Newyork 537.44, Pariz 35.59. Praga 21.77, Curih 174.77, 100 S v zlatu 128 S pap. Devize. Ljubljana. Vojna škoda 305 — 308, 7% invest. 71 den., 7 % Blair 54 den., 8 % Blair 59 den., 4 % agrarne 37 den., 6 % begluške 54.50 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 307.50 — 308.50, za julij 307.50 — 30850, za sept. 307.50 — 308, za okt., dec. 309 bi., 7 % invest. 70.50 den., 4 % agrarne 37 dec., 7 % Blair 54.38 — 54.50, 8 % Blair 59.75 — 60.50, 7 % Drž. hip. banka 67, den., 6 % begluše 54 — 54.75; delnice: Nar. banka 4000 den., PAB 215 — 216. Šečerana Osijek 150 bi., Trbovlje 90 bi. Beograd. Vojna škoda 307 zaklj., za julij 30gg« 190—210; »2« 170—190; »5t 150-170; >6« 130-150; >7< 105-115: ,8« 100—107; slavonska >0?« in >0gg< 190 do 200; >2« 170—180; »5« 150-160: >6« 130 do 140: >7< 105—115; >8« 100—105. — Otrobi: baški in sremski 90—95: banatski 87.50 do 92.50: baški ladja 100-102.50. — Fižol: ba-ški in sremski 130—13?. + Budimpeštanska terminska borza (8. t. m.). Tendenca slaba, promet živahen. Pšenica: za junij 12.02—12.05. za okt 14.98 do 15.02; koruza: za julij 10.50—10-60. za avg. 11.82—11.90. Pred zaključkom velesejma Velesejmski dnevi se bližajo zaključku. Le še danes in jutri je dana interesentom možnost, da si ogledajo to odlično razstavo, ki je letos v vsej naši javnosti vzbudila največjo pozornost. Zadnje dni, ko se je vreme jlboljšalo, je bil poset našega velesejma prav dober. Tudi včeraj se je zbralo na našem velesejmu vse polno obiskovalcev in kupcev im so bile zabeležene mnoge nove kupčije. Zlasti se opaža veliko zanimanje za avtomobile domače tvornice »Triglav«. Ta tvoraica je na velesejmu našla že veliko število interesentov, ki se bodo prej ali slej gotovo odloČili za nakup, poleg tega pa je že prodala večje število vozov. Nove kupčije so bile zadnje dni sklenjene tudi v preprogah, ki so letos na velesejmu izredno dobro' zastopane. Ljudje kupujejo tako pirotske in domače vozljane preproge, kakor tudi perzijske preproge. Pohvalili so se tudi raz-stavljalci tekstilnega blaga, pletenin in ročnih ženskih del, nove kupčije pa so bile sklenjene tudi v pletilnih strojih, v otroških vozičkih, kmetijskih potrebščinah in kmetijskih strojih. Ves čas pa gredo lepo v denar kosmetični predmeti in bižuterij-ski izdelki. Pri ugodnem vremenu je ibilo zadnje dni tudi prav živahno na veseličnem prostoru našega velesejma, ki nudi letos obiskovalcem prav zanimive atrakcije. Ljubljanski radio bo jutri med 5. in 6. uro nadaljeval s svojimi reportažami z velesejma, ki so se prav lepo obnesle. Oni, ki letošnje odlične velesejmske prireditve še niso posetili, imajo le še 2 dni možnost, da si ogledajo naš velesejem zadtnji dan pa bodo imeli priliko za nakup zlasti oni, ki žele kupiti razstavljene vzorce, ker bodo razstavljatci, kakor običajno, svoje razstavljeno blago, zadnji dan razprodali. Naše trgovce in industrijce pa moramo ponovno opozoriti na »Informacijski urad nemškega gospodarstva« na velesejmu, ki daje interesentom glede nemških tvrdik in glede predmetov, ki si jih žele nabaviti (zlasti strojev in tehničnih priprav) vse potrebne informacije. Letošnje specialne razstave na našem velesejmu so pri vseh dosedanjih obiskovalcih vzbudile največjo pozornost in zanimanje. Zato gre predvsem zahvala onim. ki so z veliko požrtvovalnostjo pripomogli k uspehu teh .prireditev. Za prireditev kartografske razstave, ki Je prva razstava te vrste v naši državi, gre predvsem za- sluga predsedniku pripravljalnega odbora prof. Bohincu, tajniku g. Delkinu in celotnemu agilnemu odboru. Nadalje za odlično in res prav skrbno pripravljeno re klamno, plakatno in propagandno razstavo pa gre zasluga predsedniku g. Alojziju Novaku, ki sta mu stala poleg odlbora na strani aranžerja g. Mitja švigelj in Mi-klavc. Uspelo razstavo »žena v poklicu« pa nam je pripravila po lastni iniciativi naša agilna Zveza gospodinj. Končno naj omenimo še letošnjo razstavo društva »živalca«, ki je pod spretnim vodstvom predsednika g. Lapa letos zares dobro uspela. _ Ugodni razvoj zaposlenosti v maju Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani Je sestavil statistiko o gibanju zavarovanega članstva, ki kaže tudi za maj ugoden razvoj. V tem mesecu se je nasproti aprilu število zavarovanih članov dvignilo za 3871, tako da je narahlo na 81.246 nasproti 77.536 v lanskem maju in 79.970 v predlanskem maju. Letos v maju je bilo torej število zavarovanih članov za 3710 večje nego lani in za 1276 večje nego v maju 1982 (nasproti maju leta 1931. pa imamo seveda še znatni primanjkljaj v višini 15.382 članov). Zaposlenost je bila torej letos v maju za 4.6% večja nego lani. Dvig zaposlenosti v maju je predvsem sezonskega značaja, kajti v tej dobi leta se zaposlenost vedno dviga. Od najnižjega letošnjega stanja v januarju se je zavarovano članstvo ljubljanskega okrožnega urada dvignilo že za 10.655; lani je v istem razdobju naraslo za 7676 članov, v istem razdobju leta 1932. pa le za 3876 članov. Ker je očividno konjunkturno nazadovanje zaposlenosti prenehalo, se je letos sezonsko zboljšanje zaposlenosti lahko pokazalo v polnem obsegu. Razveseljivo je pri tem, da se je pričelo dvigati zlasti število moških članov, ki je sedaj za 1740 ali 3.5% večje nego lani. število ženskih članov pa je že od aprila lanskega leta stalno višje nego v ustrezajočem mesecu prejšnjega leta; v maju je bilo 1970 več zaposlenih članic nego lani, ali za 5.8 odst. več. število bolnikov Je v primeri z lanskim letom naraslo, in sicer od 2.13 na 2.51%. povprečna dnevna zavarovana mezda p® se navzlic ugodnejšemu razvoju zaposlenosti nadalje neugodno razvija, in je zna- i . n 'tj;- -" •' ^ 1....... .................. Pogled na veeelični prostor ljubljanskega velesejma Tekme za svetovno prvenstvo v telovadbi Nastopanje bolgarskih Junakov — Telovadba šolske mladine — Ostre borbe za prvenstvo — Prvi nastop Nemcev — Velik splošni napredek v zadnjih letih Mednarodne telovadne tekme v Budimpešti so se vršile od 1. do 3. junija, istočasno s proslavo 50-letnice jubileja madžarske telovadne zveze. Pri slavnostni seji te zveze dne 31. V. so izročile nekatere telovadne zveze (italijanska, francoska itd.) darila. Izmed slovansluh zvez so se slavnostne seje udeležili bolgarski Junaki pod vodstvom polkovnika Jakimova. Interesanten je bil občni zbor mednarodne telovadne zveze (FIG). Obravnaval se je posebno sprejem Nemčije in Kanade v zvezo. Po dolgotrajni debati je bil odobren sprejem Nemčije z 11 proti 3 glasovom. Proti so glasovali Francozi, Čehi in Belgijci. Kanada je bila sprejeta brez nasprotovanja, vendar pa le provizorično, ker še ni izpolnila vseh pogojev. Bolgari in Madžari Zunanji višek proslave naj bi tvoril v četrtek slavnostni sprevod, nazvan »pohod zastopnikov narodov«, do milenijskega spomenika. Kdor je pričakoval, da bo videl nekaj sličnega. kakor v Pragi ali v Ljubljani v sokolskih dneh, je bil zelo razočaran, kajti sprevod je bil precej kla-vern. Čehov in Rumunov ni bilo v sprevodu, pač pa Bolgari in to večinoma v narodnih nošah. Ko je bolgarska delegacija prišla pred spomenik, je polkovnik Jaki-mov položil venec, Junaki so pa pokleknili In zapeli žalno pesem. Popoldne je bila javna telovadba mestnih deških osnovnih in srednjih šol. Telovadni spored je bil prav lepo izveden. Isti večer je deputacija Junakov prinesla ministrskemu predsedniku več častnih daril: bolgarsko preprogo, stekJeničico rožnega olja, častni znak Junakov in pastirsko steklenico s sliko bolgarskega ministrskega predsednika. Gombos se je zahvalil depu-taciji v bolgarskem jeziku in jo povabil na dine, ki ga je naslednji dan priredil na čast avstrijskega podkancelarja Starhem-berga. V petek je bil prvi dan mednarodnega telovadnega tekmovanja za svetovno prvenstvo. Popoldne je bila javna telovadba ženske šolske mladine; nastopilo je okoli SOOO deklet. Zvečer so priredili bolgarski Junaki — 450 oseb — z godbo na čelu se-renado državnemu upravniku in ministrskemu predsedniku pod vodstvom predsednika madžarsko - bolgarskega revizijskega komiteja generala Galantikav-Glo-cha, bolgarskega poslovodje Popova in polkovnika Jakimova. Pred Horthyjem in pred Gomhošem so zapeli madžarsko in bolgarsko himno in tri narodne pesmi. Na čast Bolgarov 3e je vršil že v sredo zvečer v mestnem gledališču madžarsko-bolgarsiki večer s pevskimi in telovadnimi točkami. Govoril je g. Jakimov. Večera so se udeležili tudi ministrski predsednik Gombos, zunanji minister Kanya in drugi zastopniki vlade. Bilo je mnogo ovacij za Bolgare, z bolgarske strani pa za Madžare.. - - ...... •• ' • V soboto je bilo nadaljevanje mednarodne telovadne tekme moških in ženskih vrst v lahki atletiki. Popoldne je bil drugi nastop ženske šolske mladine. Tretjič svetovni telovadni prvak ifcviear M a c k, ki si je v Budimpešti že tretjič osvojil svetovno prvenstvo v telovadbi Rezultati tekem »Jutro« je že priobčilo glavne rezultate ^mednarodnih tekem za svetovno prvenstvo. Tekme so se udeležile telovadne vrste 13 držav, ki so dosegle naslednje uspehe: Švica 787.3 točke, češkoslovaška 772.9, Nemčija 769.5, Italija 761.35, Madžarska 757.40, Finska 754.1, Francija 730.30, Luksemburg 623.10, Belgija 559.35, Poljska 5S9.8, Nizozemska 5S5.8, Bolgarija 555.30. Mehika 427.15 točk. Prvih šest mest so si priborili kot posamezniki: 1. Mack (Švica) 138.5, 2. Neri Kital.) 137.65. 3. Loffler (ČSR) 136.15, 4. Sladek (ČSR) 134.9, 5. Savolainen (Finska) 134.25, 6. Gajdoš (ČSR) 133.11. Naslednjih 21 mest je zasedlo 6 Švicarjev, 5 JNTemcev, 3 Madžari, 3 Italijani, 2 Finca in 1 Poljak. Razlika med prvim in 27 tekmovalcem znaša le 13.3 točk. Svetovno prvenstvo so dosegli v prostih vajah: Miez (šv.), Maok (šv.), Tot (Madžar); na bradlji: Mack (Šv.), Walter (šv.), Bach (šv.); na drogu: Winter (Nem.), Sandrock (Nem.). Miez (šv.); na krogih: Hudec (ČSR), Kolinger (ČSR), Logelin (Luks.); na konju: Mack (šv.), Steine-mann (šv.), Wetzel (šv.);Skok čez konja: Mack (šv.), Steinemann (šv.), Neri (Ital.). Pri ženskem tekmovanju so dosegle: češkoslovaška 738.06, Madžarska 734.4, Poljska 629.48, Francoska 521.31, Bolgarska 481.16 točke. Svetovna prvakinja je Deka-nova (ČPR)- Pripombe o tekmovalcih Rezultati moške tekme kažejo, da je bila borba zelo ostra; razlika med prvimi Šestimi vrstami je le neznatna. Po vrednosti so vse vrste skoro enake, le na posameznih orodjih so se nekatere vrste nekoliko bolj odlikovale. Telovadba na orodju je od poslednje mednarodne tekme v-Lu-ksemburgu (1930) izredno napredovala. Zlasti Finci in Madžari so se v teh par letih zelo visoko povzpeli ter so že resni konkurenti za prvenstvo, posebno še, ker so njihovi tekmovalci sami mladi fantje. Tudi Čehi so lepo napredovali, posebno na konju in drogu. Način telovadbe se je pri njih spremenil, ker posvečajo mnogo več pažnje elegantnemu izvajanju. (Loffler.) Obdržali so tudi prvenstvo na krogih. Ne smemo prezreti, da so to leto nastopili prvič Švicarji na orodju in v lahki atletiki, dočim so dozdaj nastopali le na olimpiadah v orodni telovadbi; nastopili so prvič tudi Nemci. S sodelovanjem teh dveh narodov so postale . mednarodne tekme znatno boli zanimive; oboji so se pokazali že" takoj prvič kot mojstri v orodni, telovadbi. Švicarji so se posebno izkazali v prostih vajah, na bradlji in konju, Nemci na konju in drogu, pa tudi' na bradlji. Obe vrsti sta s svojo telovadbo pokazali, da se goji v njunih državah lepotna orodna telovadba smiselno in z veliko ljubez- nijo. Z obema vrstama Je prišlo več tisoč posetnikov iz Nemčije in Švice, ki so z veliko vnemo sledili telovadbi mednarodnih vrst. Švicarji in Nemci pa na krogih še precej zaostajajo za Čehi, Italijani in Madžari. Čehi so pokazali, da po sokolskem načinu vadijo vsa orodja in lahko atletiko v enaki meri. Kje bi bili naši? H kratkemu pregledu vrst naj še omenimo eventualni plasma naše tekmovalne vrste, ako bi se bila udeležila te tekme. Z gotovostjo lahko rečemo, da bi se plasirala takoj za Čehi, torej najbrž na tretjem mestu. v kolikor bi morda izgubila naša vrsta napram drugim spredaj piasiranim vrstam na orodju, bi doprinesla v lahki atletiki, kjer bi bili naši fantje močnejši od vseh drugih. Moramo pa konstatirati, da je za naš napredek na telovadnem polju zelo slabo in lahko usodno, da smo izpustili že dve mednarodni tekmi. Dosti bo treba truda in ponovnih izkustev. Če bomo hoteli dohiteti ostale narode in se z njimi boriti za prva mesta. Opazili smo tudi, da nastopajo Švicarji, Nemci, Italijani in druge boljše vrste po večini le z izkušenimi tekmovalci, ki so stari od 30 do 40 let in imajo po dvajset ali še več let telovadne in tekmovalne dobe za seboj. Ta ugotovitev naj služi tudi našim tekmovalcem in telovadcem, ki so opustili telovadbo zaradi starosti preko 30 let, v pobudo, da zopet pograbijo za delo. — B. G. V ® Zlet celjske sokolske župe 10« t. m. v Celju Prvi gostje dospejo v Celje deloma že danes z dopoldanskimi vlaki, da se morejo udeležiti popoldanskih tekem, ki se pričnejo ob 14. na Glaziji. Danes ob 20. bo sta-fetni tek po mestu, ob 20.30 slavnostna akademija na Glaziji, v primeru slabega vremena pa v Mestnem gledališču. Na sporedu je 12 pevskih in telovadnih točk. Glavni del udeležencev dospe v nedeljo 10. t. m. z jutranjimi vlaki. Po prihodu vlakov se telovadci takoj napotijo na Gla-zijo, kjer se pričnejo skušnje za popoldanski nastop in imajo dostop le sodelujoči. Vodniki in vodnice, ki so se prijavili za skupno kosilo, naj takoj, ko pridejo na Glazijo, oddajo izročene izkaznice. V zletni pisarni se bodo žigosale tudi objave. Na razpolago bodo tamkaj tudi bratje, ki bodo dajali potrebne informacije. Ob 10.15 bo na Glaziji razvitje župnega prapora, ki ga je poklonil Nj. Vel. kralj. Navzoče bo vse članstvo in naše narodne nošo. Te se bodo zbrale ob 9.45 pri sestri Marici Sernečevi v Gregorčičevi ulici Nekoliko pred 11. dospe iz smeri Levca okoli 80 konjenikov in okrašeni vozovi, ki bodo otvorili odnosno zaključili povorko. Povorka krene ob 11. z Glazije po Ljubljanski cesti, Dečkovem trgu, Gosposki ulici, Glavnem trgu, Kralja Petra cesti do mostu pri rudarski šoli, tam se obrne in krene nazaj po Kralja Petra in Cankarjevi cesti, Krekovem trgu, Aleksandrovi in Prešernovi ulici pred magistrat, kjer bo mimohod, nato se vrne sprevod na Gla- i' zijo, kjer bo razhod. Ob 12- se napoti, član-. stvo h kosi'u v dodeljene ji^i gostilne. T . 5 Javni nastop se prične ob 15. na Glaziji. Izvajanih bo 10 točk, med temi nastopi oddelek 39. pešpolka iz Celja in mednarodna tekmovalna vrsta. Po javnem nastopu se bo pričela ob 20. ljudska veselica na Glaziji. Zlet mariborske sokolske župe Zaprošene so železniške zveze, odnosno po,sebni vlaki za župni zlet' v Ptuju. Žal ministrstvo za promet ni dovolilo brezplačne vožnje, temveč le polovično. Zaprosilo se je ponovno za brezplačno vožnjo in je pričakovati ugodne rešitve. Vodniki društev in čet naj poskrbe, da dobe na odhodni postaji potreben žig na legitimacije, ki jih izdaja zletni odbor. Potrdilo o sodelovanju na župnem zletu dobi telovadeče članstvo pri tehničnem odseku župne uprave, ki bo poslovala v Ptuju za telovadiščem, ostali udeleženci pa dobe potrdila v zletni pisarni, odnosno na telovadišču in na postaji. Hrana za telovadce bo izdatna za cenn 4 Din in se bo delila na letnem telovadišču.' Drevi bo akademija na Tyrševem trgu ob pol 21. Cene sedežem po 10 in 6 Din, stojišča pa po 3 Din. Ugodnost zletnega znaka za akademijo ne bo veljala. Pri nastopu 10. t. m. bo vstop na stojišče z znakom prost, sicer pa etane stojišče 5 dinarjev. Sedeži bodo po in 10 Din. na slavnostni tribuni pa 20 Din. Sodelovanje sta obljubila podoficirska šola in topničarski polk iz Maribora. Vsega članstva je prijavljenega nad 3000. Bratje, sestre, zavedajmo se. da bo polagalo članstvo naše žuipe letni- obračun svojega dela. Odziv naj bo častenl Zagrebški stadion ie največji in najmodernejši v vsej državi Ta zgradba je primerna za vse vrste športa, v največji meri pa bo služila Sokolu za vel'ke prireditve Stadion je pravo mesto. Pri ureditvi so mislili na vse, tako da so urejene kopalnice, trgovine, posebni prostori za bolniško pomoč in sploh vse. kar potrebujeio moderni stadioni tolikih dimenzij. Ves teren, na katerem je stad'on zgraien obsega površino 120.000 kvadratni metrov, vežbališče samo pa 22.000 kvadratnih metrov. Na stadionu ie prostora za 55.000 gledalcev. Sedežev je 23 000. Stadion ima 100 pokritih lož in če obhodimo njegove vrhove in gremo potem okrog njega imamo za seboj pot dobrega kilometra Za zgradbo so porabili 300 vagonov raznega lesnega materiala, tako da je bil zanj \z-seksn precejšen gozd. Stadion je podoben dunajskemu, nadkri-1 ju je pa ga v marsičem dasi ima za nekaj tisoč gledalcev manj prostora. Na vežbaiišču se lahko vežba naenkrat okrog 6000 telovadcev. V sredini zahodne strani gradijo baš seda i posebno kral jevsko tribuno iz armiranega betona. Na nasprotni strani pa je posebna »hiša« za glasbo, ki bo ra-diofonsko emitirana za ves prostor stadiona Za stadionom na vzhodni strani je malo mestece samih barak, odrejenih za telovadce. Stroški zgradbe so znašali okrog 7 m;ionov dinarjev. Jutri popoldne bo na tem ogromnem stadionu prvič nastopil so-kcuski naraščaj; Zborovanje Vibora češkoslovaške obce sokolske Pomladno zasedanje Vybora COS se je vršilo 12. in 13. maja v Tyrševem domu v Pragi pod predsedstvom staroste dr. Stani" slava Bukovskega v prisotnosti delegatov vseh 52 v COS združenih žup, zastopnika ruskega Sokolstva br. zManohina in bolgarskih Junakov br. Georgijeva. Ostali slovanski sokolski savezi so poslali brzojavne pozdrave. Starosta je v svojem poročilu zlasti podčrtal najznačilnejši dogodek, nave-zanje bratskih stikov med jugoslovanskimi Sokoli in bolgarskimi Junaki. Po poročilih zveznega tajnika, načelnika, načelnice in prosvetarja je bilo poročano Viboru, da je COS poklonila letalstvu ČSR kompletno letalo, ki bo nosilo znak Š 328 ter bo okrašeno s sokolskim emblemom. V Tvrševem domu se na notranjem dvorišču otvori sokolski kolumbarij. Mnogo se je razpravljalo o organizačni, moralni in gmotni podpori žup manjšinskim društvom ter onim na mejah. Sokolstvo se bo pred vsem posvetilo poglobitvi in pojačenju narodne samoobrambe, povečalo bo svojo skrb za mladino, kar vse je nacionalen in vsedrža" ven interes. Računski zaključek za preteklo leto kaže majhen prebitek, dočim sta bili prejšnji dve leti deficitni. Na novo posluje garancijski fond za vsesokolske zlete, ki znaša 4 milijone Kč, socialni fond, z osnovno glavnico 1 milijon K.Č ter pomožne glavnico 2 milijona, ki je namenjen v prvi vrsti za podpiranje članstva v sedanji brezposel-riSSfl^in^ospocUtfski krizi. Za sarajevski pokrajinski zlet jč že prijavljenih 128 oseb, -zar&agfeb pa- ofcfog 450. Prijavna doba še ni potekla in bo število še večje. Javne telovadbe v Zagrebu se bo udeležilo 18 žup" nih vzornih vrst članov. Za te eskpedicije v inozemstvo je sestavilo načelništvo COS poseben poslovnik na osnovi dosedanjih izkušenj. Prav taka se bo udeležila COS pokrajinskega zleta v Poznanju z veijo de-putacijo. Veliko zanimanje vlada po vseh župah za obrambno vzgojo članov, oaraščajnikov in moške dece. Izmed internih sklepov moramo omeniti enotno organiziranje sokolskih biografov. Vsako društvo mora imeti vsaj tričlanski biografski odsek, ako ima svoje lastno kinematografsko podjetje. Tudi župe morajo osnovati slične odseke. Prihodnie leto bodo zvezne smučarske tekme na Slovaneku. 2upe bodo prirejale svoje skupščine tako, da bo mogoče zveznim odposlancem prisostvovati vsaki skupščini Telovadni kroj naraščajnic bo spremenjen. Vibor je poslal brzojavni pozdrav sivolasemu bivšemu načelniku COS dr. Jindri Vaničku in dr. Čižku v Nahodu. Akademija Sokola Ljubljana n. V proslavo srebrnega jubileja, ki bo pod pokroviteljstvom bana dravske banovine dr. Ma-rušiča, priredi Sokol II. drevi ob pol 21. na letnem telovadišču ob bajni razsvetljavi telovadno akademijo z zelo pestrim sporedom. Na akademiji bodo nastopili vsi telovadni oddelki z lepimi telovadnimi skladbami, ki so jih po večini sestavili vaditelji in vaditeljice sami. Pri akademiji bosta sodelovali tudi marljivo pevsko društvo Krakovo - Trnovo, ki nam bo zapelo nekaj narodnih in umetnih pesmic, in godba Sokola I. Tabor. Akademije na Prulah ne bo le v primeru skrajno slabega vremena; ali če bi ob uri nastopa deževalo. Zato pa bo v tem primeru prihodnjo sredo 13. t. m. ob isti uri in na istem prostoru. Za primer pa, da bi tudi nedeljski nastop preprečilo deževje, se bosta akademija in jaVni telovadni nastop vršila prihodnjo soboto, odnosno nedeljo. Vsa bratska društva in čete, ki se bodo udeležile jutrišnjega slavnostnega sprevoda po mestu, obveščamo, da bo zbor vseh udeležencev ob 11. na dvorišču realne gimnazije v Vegovi ulici, odkoder bo krenil sprevod po mestnih ulicah. Društva ponovno prosimo, da pridejo k sprevodu v slavnostnih krojih in z društvenimi članskimi in naraščajskimi prapori. Pričetek javne telovadbe bo jutri ob 17. Nato pa sledi zabava na letnem telovadišču. Na svidenje na Prulah! Ljubljanski sokol vabi člastvo, da se v čim večjem številu udeleži prireditev Sokola II. ob priliki proslave 251etnice, in sicer telovadne akademije v soboto 9. t. m. ob 20. na letnem telovadišču na Prulah, slavnostnega občnega zbora v veliki dvorani Kazine v nedeljo 10. t. m. ob 11., sprevoda po mestu ob pol 12. in javnega telovadnega nastopa ob pol 17. istega dne na Prulah. Zbor članstva v krojih za sprevod ob 11. na dvorišču realke. Otvoritev prosvetne dvorane ptujskega Sokola. Ptujski Sokol je dobil od mestne občine dvorano v Mladiki, kjer je bila prej spalnica, in jo primerno adaptiral. Otvoritvi so prisostvovali starosta Sokola br. dr. Šalamun, sreski načelnik g. dr. Bra-tina, mestni župan g. Jerše, orožniški major g. Cvetkovič, komandant mesta major g. Manjolovič in zastopniki raznih narod- Na velesejmu - špas in trgovina: Tako na konja spraviš hčerko afi sina... Molče pri tihih patrih srlmi trapistina... nih društev. Dvorano je otvoril br. šestan s pozdravnim nagovorom, v katerem se je zahvalil vsem, ki so prispevali za adapta-cijske stroške, zlasti mestni občini za prepustitev dvorane, Kolo jugoslovenskih sester in drugim. V imenu mariborske župe jc govoril gimnazijski ravnatelj br. dr. Ko-vačič. Naraščaj je izvajal ritmične vaje. brata Vuga in Hasl pa sta nastopila v enodejanski burki »Knjigovodja Hostnik«. Dvorana je okusno slikana in bo svojemu namenu, to je prosvetnim prireditvam, zelo dobro služila. Dravinjsko Sokolsko okrožje je imelo v nedeljo okrožni zlet v Zrečah. Popoldne se je vršil slovesen sprejem na postaji v Zrečah, kjer je pozdravil mnogoštevilno občinstvo domači starešina šolski upravitelj br. Mravljak Drago. Nato je krenil sprevod na telovadišče pri br. Kračunu. Nastopili so vsi telovadni oddelki iz raznih edinic in pokazali, da so dobro izurjeni. Na telovadišču se je zahvalil starešina br. Mravljak udeležencem za trud, okrožni starešina br. dr. Mejak Ervin pa je imel daljši govor o sokolstvu. Po telovadbi se je vršila družabna prireditev v Kračunovi dvorani. Sodelovala je godba »Dravinja« iz ŠAH Urejuje dr. Milan Vidmar Nove medmestne tekme, ki jih je takoj po dovršitvi zadnjih s presenetljivo naglico začel forsirati g. Vukovič, so žalostno končale. Zagreb in Ljubljana sta v ostri borbi s savezom, ki ga je g. Vukovič speljal na napačni tir. To pa še ni vse. Beograjski klub je tudi odstopil od tekme. Radoveden sem, kako bo sedaj nastal novi državni prvak, če ne sodeluje e Beograd, ne Zagreb, ne Ljubljana. Nihče ne želi savezu neuspehov. Nasprotno. Vsi vemo, da bi nam bil močan savez izredno potreben. Vsi bi radi podpirali pametno, korektno in energično upravo. Vukovičeve uprave pa ne maramo. Nevšečnih izkustev imamo dovolj. Drugo leto bomo zopet videli šahovsko olimpijado. Zanjo naj se savez pobriga namestu da vznemirja svoje člane z nervoznimi tekmami. Amerika ima svetski pokal v rokah, zmagala je v Folkstone-u že druigič in prihodnje leto ga s tretjo zmago lahko dokončno osvoji. Zakaj bi naše moštvo mirno gledalo, kako gospodarijo Američani? Močni smo dovolj, da lahko posežemo po pokalu. Cenejše reklame za Jugoslavijo si ne morem predstavljati od udeležbe na olimpijadi. Zdi se mi, da bi nas moralo biti sram, če bi ne nastopili. če savez udeležbe na olimpijadi ne zmore, jo bo zmogel slovenski podsavez. Samo pravočasno moramo vedeti, da je posel naš. Mariborski šahovski klub ima. novo upravo, ki je očividno zelo podjetna in delovna. V avgustu hoče proslavljati petnajstletnico svojega obstoja — z mednarodnim mojstrskim turnirjem. Mislim, da gre g. podžupanu Golouhu levji del zasluge za nameravano priraditev. Udeležencev bo menda osem. Toda med njimi bodo veliki mojstri. Mariborčani mislijo na Spielmanna, oziroma dr. Be-ckerja, na Madžara L. Steinerja, na čeho-slovaka Rejfira. Pire bi seveda igral, nadalje dr. Astaloš, mogoče moja malenkost. Maribor sam bi poslal še Kramerja in Stu-pana v ogenj. Nagrade bodo lepe: 3000, 2000, 1500 in 1000 dinarjev. Preskrba udeležencev bo nedvomno zelo dobra. Lep, zanimiv bo ta turnir. Mariborskemu klubu, ki je poln novega ognja, lahko čestitamo. Ali ni čudno, da so vse velike šahovske prireditve naše države doslej nastale v Sloveniji? Bled s svojim turnirjem, ki mu ni para v povojni dobi, Rogaška Slatina, ki je v najlepšem spominu in sedaj Maribor? Naš savez ni sodeloval ne prvič ne drugič. Sodeloval ne bo tudi to pot. Nazadnje bomo morali Slovenci prevzeti vodstvo, da bodo vsi šahisti naše lepe države zadovoljni. • Iz velikega dvoboja med Aljehinom ln Bogoljubovem prinašam deveto partijo. Beli: E. Bogoljubov Črni: dr. A. Aljehin 1. d2—d4 c7—c5 Stara poteza, Id ni na najboljšem glasu. 2. d4—d5 e7—e5 To je boljše od d7—d6. 3. e?—e4 d7—d6 4. f2—f4 --- Boljši je sistem Sbl—c3, g2—g3, Lfl— _g2, Sgl—e2. Zanimivo je, da priporoča Bogoljubov sam ta sistem v svoji knjigi 2>d2—d4!c. V praksi pa hodi druga pota. ^____e5Xf4 5. LclXf4 Dd8—h4+! Izsiljuje potezo g2—g3. 6. g2—g3 Dh4—e7 7. Sbl—c3 --- Boljše je 7. Sgl—fS. Po 7.--- De7Xe4+ 8. Kel—f2 bi bil črni v velikih neprilikah. 7 .------g7—g5! Napad na točko e5 se začenja. 8. Lf4—e3 Sb8—d7 9. Sgl—f3 h7—h6 10. Ddl—d2 Sg8—f6 11. 0-0-0 Sf6—g4! Zopet točka e5! 12. Lfl—e2 Lf8—g7 13. Thl—fl Sg4Xe3 14. Dd2Xe3 a7—a6 15. Sf3—gl --- žalostno! Slovenskih Konjic pod spretnim vodstvom novega kapelnika g. Kelemediča. Vse priznanje za lepi uspeh zleta gre vaditelj-stvu posameznih edinic, posebej še okrožnemu načelniku br. Nardinu Ferdinandu in okrožni načelnici s. Križmaničevi Milki. Da je bil uspeh popoln, se je zahvaliti tudi vrsti telovadcev društva iz Studenic pod vodstvom župnega podnačelnika br. Hočevarja Cirila. Sokol Konjice bo imel javni nastop na telovadišču za Narodnim domom v nedeljo 24. t- m. Obenem se bo proslavila 15-letnica konjiškega Sokola. Novo propagandno sredstvo ČOS. Za. časa Vibora je bila v Tvrševem domu v Pragi otvorjena potujoča razstava fotografij IX. vsesokolskega zleta v Pragi. Sestavljena je bik iz najlepših slik nepozabnega jubilejnega zleta po iniciativi predsedni-štva prosvetnega zbora ČOS in jo bo isto tudi posojalo poedmim župam in društvom proti plačilu dejanskih prevoznih stroškov. Slike zleta bodo gotovo napravile na gledalce silen vtisk in bodo na ta način prav izdatno propagandno sredstvo ne samo za sokolovanje kot tako temveč tudi za prihodnji X. vsesokolski zlet 19JS. v Pragi. b7—b5 LfC-8—b7 15 .--- 16. Tdl—el 17. Sc3—dl --- Beli se klaverno umika, črni pa igra z vso znano energijo. 17.--- 0—0—0 18. Le2—g4 Kc8—b8 19. Dg4Xd7 Td8Xd7 20. De3—d2 g5—g4 21. Sdl—e3 De7—e5 22. c2—c3 h6—h5 23. Se3—f5 Lg7—f6 24. Dd2—f4 De5Xf4 25. g3Xf4 Td7—dS! Ta preprosta poteza grozi L.b7—c8! če pade beli skakač na polju f5, se bela pozicija seveda zruši popolnoma. 26. c3—c4 --- V obupu pripravlja Bogoljubov skakaču polje c4. 26 .----b5Xc4 27. Sf5—e3 c4—c3 28. b2—b3 Lg7—d4 29. Se3—c4 --- Skakač je dospel na svoje mesto. Sedaj pa zadene belo središče grozen udar. 29 .------f7—f5! 30. e4—e5 d6Xe5 31. f4Xe5 Lb7Xd5 32. TflXf5 Td8—f8 33. Tf5Xf8+ Th8Xf8 34. e5—e6 Tf8—e8 35. e6—e7 Ld5Xc4 Začetek likvidacije. 36. b3Xc4 Dd4Xgl 37. Tel X gl Te8Xe7 38. h2—h3 g4Xh3 39. Kcl—c2 h.3—h2 40. Tgl—bi + Te7—b7 41. Tbl—hI Tb7—i>2+] 42. Kc2Xc3 Tb2Xa2 43. Kc3—d3 Kb8—c7 44. Kd3—e4 Kc7—c6 45. Ke4—f5 a6—a5 46. Kf5—ig5 ao—a4 Bogoljubov se je tu vdal. Porabil j« 2 uri in 42 minut, dočim je Aljehin potrosil samo 58 minut. Skrb Metlike za lastni napredek Metlika, 8. junija. Pred dvema, tremi leti bilo o Metliki In redkokdaj slišati. Obubožano mestece ;e živelo bolj od svojih tradicij kakor sredstev, ki 6o bila Beli Krajini vedno pičlo odmerjena. Ko j© bilo pred poldrugim letom v Metliki ustanovljeno Tujskoproinetno društvo, jie mestece precej oživelo. V najkrajšem času, že v prvem letu obstoja, je društvo zgradilo z lastnimi sredstvi kopališče na Kolpi, sploh prvo kopališče v Beli Krajini. Zaradi pičlih sredstev prvotno le v malem obsegu zgrajeno kopališče eo letos Metlicam razširili, da ga danes lahko štejemo med najlepša kopališča slovenskih podeželskih mestec. Zgrajeno je tik nad mostom čez Kolpo in ima poleg lepih kabin tudi velik telovadni prostor, ki so ga Sokoli opremili s telovadnim orodjem in si tako ustvarili letno telovadiščfe. Dolžnost Tujskoprometn ega društva bi sedaj bila, da s smotrno propagando privabi tuipe v naše cenene kraje, ki jim sicer na morejo nuditi velikega komforta, a zatrt zdravja in sonca obilo. Še preostalo precejšnjo zalogo propagandnih brošur o Beli Krajini bi bilo potrebno razposlati v razne kraje in jih po večjih mestih porazdeliti, da se vzbudi vsa>" malo zanimanja za naše kraje. Niti propagandni enodnevni izleti v naše kraje ne bi bili odveč, ker se marsikateri izletnik rad spet povrne v našo kraje ia preživi tu vsaj nekaj dni. Metliko moramo pohvaliti tudi za njeno nacionalno delo. Naša mlada strelska družina je v nedeljo na svečan način otvorila svoje novo strelišče, ki si ga je zgradila v idiličnem Majlandu. Številne goste in zastopnike uradov in bratskih sosednjih strelskih družin je pozdravil predsednik domače, nakar sta govorila še župan g. Ivan Mala-sič in narodni poslanec g. Dako Makar, a na zabavišču tudi zastopnik predsednika karlovškega strelskega okrožja, pod katero »padajo tudi belokraiinske strelske družine. Naše novo strelišče bo gotovo vzgojilo lepe generacije iskrenih jugoslovenskih nacionalistov, ki bodo znali pravilna ceniti idealne smotre tega viteškega športa. Po neraziskanih morjih Ta se ie ponesre&l pokojni belgijski kralj Zalivskega toka ob arktičnih deželah Navzlic katastrofi, ki je zadela ruski ekspedicijski parnik »Čeijuskin«, nadaljujejo Rusi z vso vnemo s svojo akcijo, da bi našli varno morsko pot skozi arktična morja. Gospodarske in strategične koristi te tako zvane »severo-vzhodne pasaže« bi bile neprecenljive. Še v letošnjem poletju odrine zato nova ekspedicija pod vodstvom kapitana Popova od sovjetskega oceanografskega zavoda na pot, da si izsili to pasažo. Ekspedicija bo poskusila doslej še neraziskano progo iz Murmanska proti Berin" govi cesti. Pri tem se bo v glavnem držala Zalivskega toka oziroma njegovih zadnjih arktičnih izrastkov, ker upa, da bo morje tukaj brez ledu, navzlic temu, da bo ta proga pomaknjena še veliko bolj na sever nego dosedanje ekspedicijske proge. Te so se doslej držale kolikor mogoče tesno ob severni evropski m azijski obali, ker je pač tu arktično morje pomaknjeno najbolj proti jugu. Popov pa bo iz Murmanska prodrl v severovzhodno smer, t j. v neznane predele Arktide. Prvi del njegove poti se bo zaključil ob severnem koncu Nansenove dežele (bivše dežele Franca Jožefa), od tu pojde do No-vosibirskib otokov po morjih, na katerih in plula še nobena ladja. Popov j« prepri- čan, da je njegova proga veliko boljša nego dosedanje južnejše, že zato, ker se na južnejših progah zelo slabo obnašajo lede-nomrzli morski toki, ki imajo seveda velik vpliv na tvorbo ledovja in drugih nepri-lik. Proga Popova se drži v glavnem toplejšega Zalivskega oka. Že L 1932. je Popov prvič v aktični zgodovini objadral Nanse-novo zemljo in je na njenem severu in vzhodu odkril prosto morje, kar je pač v zvezi edino z učinki Zalivskega toka. Popov je prepričan, da bo na tej poti ob 81. vzporedniku odkril še neznana velika otočja. kajti le tako si je razlagati, da se Zalivski tok obrne potem proti jugu. Telovadba v Hyde parku Umor s strihninom Mož je trdo delal v Ameriki, žena pa se je doma zabavala s tremi ljubčki Pred porotnim sodiščem v Celovcu se te dni zagovarja 34 letna Ana Tillyjeva zaradi umora svojega moža, delavca Adolta Tillvja, s strihninom. L. 1919 sta se Ana in Adolf, oba iz Avstrije, seznanila v Ameriki, kjer sta b'la zaradi zaslužka. Tam sta se tudi poročila, a po poroki sta se vrnila v Evropo. Nase'i-la sta se v nekem italijanskem mestecu. Iz prihrankov, ki sta jih prinesla iz Amerike, in iz prispevka Trllyjevih staršev sta kupila gostilnioo. Tilly pa je kmalu siklenil, da se vrne v Ameriko. Njegovo odsotnost je Ana izrabila za ljubimkanje z drugimi moškimi. Najprej je imela razmerje z nekim karabi" nijerjem, potem z županom vasi. S tem ie delila streho in posteljo, da so se ljudje očitno zgražali. Toda župan je imel debelo kožo. Kljub opazkam je vztrajal pri Tilly-jevi, ki je prodajala v hrčmd vino, njemu pa ljubezen. Adolf Tilly je medtem trdo dela! v Ameriki in pošiljal domov vsak od ust pritrga-ni dolar. Nadejal se je, da bo s tem denarjem kdaj pozneje kupil v rodni Avstriji domačijo, kjer bo mirno živel do smrti. Ana je denar prejemala in ga v'agala v hranilnico na svoje ime. V tej dobi se je njeno razmerje z županom Tazdrlo. Na županovo mesto jc stopil neki tretji moški. Ko je Tilly menil, da jc prihranil dovolj za povratek v domovino, se je pripeljal iz Amerike. Ana ga je sprejela zelo hladno. Obdržala je svojega tretjega ljubčka kljub moževi navzočnosti, z Adolfom pa sta bila v večnem prepiru. Mož, ki mu je presedalo ženino početje, je naposled predlagal ločitev in je zahteval od Ane samo 1000 dolarjev odškodnine. Toda žena ni hotela pristati na ta pogoj. Branila se je tudi pripisati hišo na moževo ime, čeprav je bila njegova. V tistem času ie Adolf Tillv nenadoma zbolel in umrl. Preden pa je zatisnil oči, je tožil, da ima krče v črevesju in da ga bolijo noge. Nekaj časa je z berglami še-pal po hiši. potem je moral zaradi ohromelosti udov v posteljo. Trpel je strahovite muke. Na koncu je izgubil glas in izpadli so mu vsi lasje. Ko je bilo vse to prestano. ga je pobrala smrt. Pokopali so ga kakor da je umrl naravne smrti. Toda ljudje so šušljali in šušljali tako dolgo, dokler niso prišle govorice na uho orožnikom. Oblast je odredila na podlagi ovadbe ekshumacijo trupla in komisija, ki je pregledala mrličeve ostanke, je ugotovila, da je Tillv umrl na posledicah zastrupijenja s strihninom, ki mu ga je dala zavžiti njegova zločinska zakonska družica. V Londonu telovadijo ženske kar v javnih parkih Prevarana znanost Odkritje, ki je romalo z odkriteljem v grob V angleškem »Observerju« čitamo zgodbo o Henryju Georgeju Chapmanu, slovitem kemiku, profesorju toksikologije na avstralski univerzi v Sydneyu. Chapman se je večkrat hvalil, da razpolaga s smrtnimi strupi, ki ne zapustijo v telesu žrtve niti najmanjšega sledu. Berači iz vseh stanov in poklicev Poučna sodobna konferenca o socialnih razmerah Dunajska Etična družba je priredila te dni javno konferenco v oprašanju beračenja, pri kateri je med drugimi neki predavatelj poročal tudi o anketi, ki so jo napravili med 100 dunajskimi berači. Rezultat te ankete je za današnje razmere prav poučen. Med temi 100 berači je bilo 42 domačinov, 31 iz ostale Avstrije, 16 inostrancev, 11 brezdomovincev. 26 jih je izviralo iz delavskih družin, 8 iz rokodelskih, 9 je bik* otrok bivših trgovcev, 8 iz poljedelskih krogov, 16 uradniških otrok, 2 sta bila sinova bivših hišnih lastnikov, 1 je bi3 sin odvetnika, dva brata sta bila sinova aka-demičn2ga slikarja. 36 jih je obiskovalo samo ljudsko šolo, 32 tudi meščansko, 17 nadaljevalno in trgovsko šolo, 3 srednjo šolo, 1 je obiskoval učiteljišče. 2 umetnostno akademijo, 1 be-račica je obiskovala višjo dekliško šolo, 4 so bili slušatelji univerze ali tehnike, samo 3, med njimi slepa beračica, niso pose-čali nobene šole. 47 beračev je bilo prej delavcev, 10 uradnikov, 5 trgovcev, 1 je bil samostojen rokodelec, 1 inženjer, 2 sta bila slikarja, 2 kiparja, 1 kemik, 1 bolniški strežnik, 1 natakar, 1 agent, 4 visokošoflei. Med ženskami so bile bivše postrežnice, dekle, perice, kuharice, vezilje in modistke. 5 je bilo vojnih invalidov, 2 slepca, 1 pohabljenec. 25 jih je bilo brez vsake strehe, 64 je bilo neporočenih, 25 poročenih, 7 vdovcev, 4 so bili ločeni. V eni teh družin je bilo 8 otrok. 55 je bilo moških, 45 žensk, najmlajši poklicni berač, ki ga je spremljal Zletni brat, je štel 13 let, najstarejši pa 75 let. V 33 primerih so berače spremljali otroci, neko beračico celo 5 otrok. Brez dela in zaslužka so ostali ti berači večinoma v povojni dobi, eden pa je bil že od 1. 1912: brez posla. Eden je beračil šele dva dni, drugi že 20 let. 28 med njimi ni prejelo nikoli nobene brezposelne podpore. Koliko so zaslužili z beračenjem? Na to vprašanje nista odgovorila samo 2 berača. Od drugih je eden navedel 12 grošev kot dnevni dohodek, drugi 12 Šilingov. Povprečni zaslužek bi znašal 2 do 5 šilingov na dan, pri čemer pa je upoštevati, da so bale navedbe v splošnem nižje nego dejstva. našli profesorja v mrtvega. Zdravniki zadela možganska MNOGI NE VEDO... da zavzema morje na zemlji 70 odstotkov površine; da je najmanjSe evropsko morje Mar-marsko morje; da je po grškem izročilu bilo prvi ženski na zemlji ime Pandora; da je dejal Napoleon: »Od vzvišenega do smešnega je samo en korak<; da je učil spoznavati človeški značaj iz liziognomije Lavater; da raziskuje spektralna analiza telesa na podlagi spektra," ki kaže telesa v žarečem stanju. Plemič — in tat V Niči je policija te dni prijela potomca znane francoske plemenitaške rodbine Ber-fciera de Sauvignyja, ki se je že dolgo preživljal s tatvinami luksuznih avtomobilov po francoskih letoviščih. Njegova aretacija je vzbudila razumljivo senzacijo Smrtni žarki Med ameriško javnostjo krožijo najbolj fantastične vesti o skrivnostnih eksperimentih z novo vrsto smrtnih žarkov, o katerih je poročal predsednik nekega ameriškega znanstvenega kongresa, ki zboruje ta čas v Omahi. Predsednik je poročal, da je sam prisostvoval tem poskusom, ki jifa je izvršil elektroinženjer dr. Antoni o Longoria is Clevelanda. Njegov aparat, ki je bil precej podoben filmskemu projekcijskemu aparatu, je izžareval električne žarke, od katerih so poskusne živali na več sto metrov daljave padale mrtve na tla. žarki so učto-kov&ii na te živali, kunce, pse in mačke, takoj. Preiskava, je pokazala, da se je žrtvam kri spremenila v vodo. Isti učinek so imeli žarki na leteče golobe, M so popadali takoj mrtvi na zemljo. Te eksperimente so hoteli pouovtti oo na kongresu v Omahi — toda, vlada JSi je prepovedala. Hamlet v baletu Stifcar Larkmov js v Parizu dokončal jkoreografično tragedijo« s naskman »Hamlet«. Delo obsega štiri slike, v katerih pridejo do izraza vse tehnične umetni je modernega odra. Režija obeta vsakovrstna presenečenja. Dekoracij v običajnem pomenu besede sicer ne bo, nadomestil jih bo tako zvani »konstruktivni oder«. Baletni zbor igra ulqgo antičnega zbora in se deli v dve skupini. Prva predstavlja usodo, druga dejantfe. Nastopajoči bodo imeli trne in bele maske, muzika pa je pobrana po Bachu in PalestrinL V celoti: modernistično igračkanje, ki se je že precej preživelo... Letos 25. maja so njegovem laboratoriju so ugotovili, da ga je kap. Chapmann je Izdihnil ne da bi se zavedel. Uro pozneje je že dobil neki detektivski urad naročilo, naj pregleda njegovo zapuščino, v kateri mora biti okrog 7 milijonov dinarjev gotovine. Denar je bil last dveh znanstvenih društev, za kateri je vršil Chapmann blagajniške posle. Detektivi so pregledali Chapmanovo blagajno, a niso našli niti pare. Vsa obilna volila iz Rockefellerjevega in Carnegije-vega fonda so izginila. Ker je bil Chapman kratko pred svojo smrtjo pozvan, naj napravi obračun zaradi zaupanega mu denarja, a se je izgovoril, da je založil ključ, sumijo z gotovostjo, da je izvršil samomor. Preiskava je še ugotovila, da je imel dve stanovanji in posebno wekend-hišo ter tri avtomobile. Preiskovalna komisija je odredila, da se morajo njegovi notranji organi analizirati, toda analiza je pokazala, da ni v njih niti sledu o kakšnem strupu. Ker pa je znano, da je napravil Chapman dalekosežno toksikološko odkritje, ni dvoma, da je svojo metodo s popolnim uspehom porabil pri sebi ter potem vzel svojo skrivnost s seboj v grob. Citajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" V C h a t e a u, kjer se je smrtno ponesrečil belgijski kralj Albert, romajo zdaj nepregledne množice belgijskega ljudstva Strojevodja, ki ne razloči barv Pravi vzrok železniške nesreče pri Lagnyju Lani na božični večer se je primerila pri Laijnyju v Franciji strahovita železniška nesreča, ki je s svojimi 230 žrtvami največja v zgodovini železniških katastrof. Takoj po nesreči je vlada imenovala preiskovalno komisijo, ki je delala do teh dni, ko je objavila svoje rezultate. Ti rezultati prinašajo marsikomu presenečenja. Dognalo se je namreč, da je strojevodja brzega vlaka, ki je zavozil s svojo lokomotivo v prvi vlak, slep za barve. Pre- iskovalna komisija se je peljala s strojevodjo in kurjačem strassburškega vlaka na kraj nesreče ,da bi se na licu mesta uveri-la, kaj so našli zdravniški strokovnjaki. Pri tej priliki se je izkazalo, da strojevodja, ki je s svojim ravnanjem povzročil nesrečo, ne razloči barv. Ta konstatacija je naravnost senzacionalna in važna posebno zaradi tega, ker se je doslej trdilo, da sta kurjač in strojevodja videla svetlobne signale, ki so kazali odprto progo. Konee »Kitajskega zidu" v Moskvi Zanimive najdbe iz davne preteklosti Iz Moskve poročajo, da bodo v najkrajšem času porušili tako zvani »Kitajski zid«, ki opasuje rusko metropolo in je imel v srednjem veku namen ščititi rusko prestolnico pred tatarskimi napadi. Zid podirajo poglavitno zaradi ovir avtomobilskega prometa, ki z vsakim dnevom intenzivneje narašča. Kitajski zid je dobil svoj naziv po tem, ker so se okrog in okrog njega naselili kitajski trgovci, ki so pod njim razpečavali svoje izdelke. Zid je dal zgraditi ruski car Ivan Grozni po načrtih nekega italijanskega arhitekta. Že 1. 1571. je igrala ta zidina važno vlogo v zgodovini Moskve. Tatari so bili naskočili mesto, a mu zaradi izvrstne obrambne naprave niso mogli do živega. V 18. stoletju je Peter Veliki popravil ozidje poglavitno iz strahu pred Švedi. Ko pa je Peter Veliki proglasil Petrograd za prestolnico države, je izgubilo ozidje svoj vojaški pomen in je začelo razpadati. Sčasoma je imelo pomen lc še kot zgodovinski dokaz preteklosti. Pri sedanjem podiranju so našli intere-santne ostanke. Odkrili so med drugim neko staro pivnico iz 16. stoletja. V tej pivnici je bila ogromna zaloga starih steklenic za vodo. Odgrnili so tudi dolgo iskano vojašnico m kovačnico telesne straže Ivana Groznega. Pod slovečim Nikolskim stolpom pa so našli veliko podzemsko jamo z vodo. Jama datira izza dobe Petra Velikega, ki je dal napraviti okrog ozidja jarek in napeljati vanj vodo. Kitajski zid bo kmalu popolnoma porir" šen in čez prostor, kjer se je nekoč dvigal proti nebu, bodo že v kratkem zdrdrali moderni avtobusi in nihče več se ne bo pri tem spominjal, da so odtod pred štiri sto leti strelci z loki in puščicami odganjali vsiljive Tatare, ki so vdirali v deželo. London Stedi z vodo Londonski mestni svet je izdal oklic na prebivalstvo prestolnice, naj štedi z vodo kolikor mogoče. Avtomobilov ne smejo umivati, ker pomeni to potrato. Tudi vodometi ne delujejo več, ker se s tem porabi preveč vode. Ceste škropijo mnogo redkejše kakor poprej. Temza stoji nizko, kakor še nikoli v tem letu. Znamke otoka sv. Helene Letos poteka sto let, odkar je pripadla Sv. Helena britskemu imperiju. V ta spomin bo izdala uprava otoka posebne spominske znamke. Serija bo obsegala deset znamk s pokrajinskimi slikami Sv. Helene in s podobami kralja Viljema IV., kraljice Viktorije, kraljev Edvarda VII. in Jurija V. Poletne obleke Na begu ustreljeni tat Pred praško zastavljalnico se je nudil ljudem te dni nenavaden prizor. Neki moški, ki je bil v zastavljalnici ukradel blagajno s 17.000 Kč gotovine, je bil pri tatvini zasačen in se je spustil v beg. Posrečilo se mu je pobegniti skozi vrata zastavljalnice. Na cesti je hotel tatu ustaviti neki snažilec oken, z imenom Schiei-cher, katerega pa je tat ustrelil z revolverjem v trebuh. Policija, ki je bila med tem obveščena o dogodku, je začela zasledovati tatu v avtomobilu. Zasledovalec je naposled smuknil v neko hišo, kjer se je zabarikadiral v stranišču. Ker se ni hotel vdati, so šli nadenj z bombo plina za solzenje. To je zaleglo, a tat kjub temu ni hotel odpreti vrat, temveč se je z revolverjem ustrelil v sence. Ko je policija pozneje vdrla v stranišče, ga je našla nezavestnega na tleh s plenom v rokah. Ugotovila je. da se paše Jurij ABbrecht in da je star 23 let. ANEKDOTA Haydn je prišel na nekem svojem koncertnem potovanju po Angliji med mašo v majhno vaško cerkev in je prosil orga-ndsta, naj bi mu prepustil igro ob koncu. Organist mu je ugodil, čeprav ga ni poslal. HaydD0«a mojstrska igra je na vernike učankovata. tako. da ni nihče mislil na odhod. Tedaj je domači organist zmajal z glavo in dejal samozavestno: »Dajte, da jaz to napravim, gospod; vi tega ne znate!« In je zaigral. Uspeh je bil v resnici takoJSen, vse je zbežalo iz cerkve. )Da, da,« je dejal onganist ponosno, »tako je, če človek svojo stvar razume!« VSAK DAN ENA Najnovejše kreacije pariške mode Darilo »Draga moja, prinašam ti ovratnik iz kožuhovine.c »Saj ni mogoče! Morda polarno lisico?« »Ne, saj veš, da ne ljubim imitacij! Zato ti kupil pravo pravcato kunčevino!« ŠPORT Olimpijski dan v nedeljo Brzojavka ministra za telesno vzgojo dr. Andjelinovica — 30 naših mladih športnikov odide poleg oficielne ekipe v Berlin Minister za telesno vzgojo naroda je poslal prirediteljem olimpijskega dne naslednji brzojav: Delajte z vso silo, da prirede vsa društva olimpijski dan 10. junija. Sporočite Jim, da računam na nje, da bo potekel olimpijski dan tako v moralnem kakor tudi v materialnem pogledu najbolje. Čisti dohodek pošljite olimpijskemu odboru v Zagreb. Minister dr. Andjelinovid. Plavalne tekme (Službeno iz Ljubljanskega plavalnega podsaveza.) Objavi lamo program plavalnega tekmovanja v nedeljo 10. t. m. ob 17. v kopališču Ilirije. Istočasno odrejamo v sporazumu s SK Ilirijo, da morajo v poedinih disciplr nah obvezno nastopiti naslednji verificirani in neverificirani tekmovalci: 1. 30 m prosto: Schell, Demonte, Serbec, žiža. Čer ček, Otruba, Čuden Dr Lenard. 2 100 m prsno: Šercer (Kamnik), Miklic, Pance, Bindcr, Levičnik (Kamnik), Meg- n33- 100 m prosto: Fritsch, Prezelj, Sernec, Turnšek, Cerer (Kamnik), Ziherl. 4. 200 m prsno: Sever, Kramar, Hribar, Jamnik. ro • 5. 200 m prosto: Lavrencic, Meier (Primorje), Čičin-Sain (Jadran — Split), Tav-zes, Fux, Michalek. „ 6. Skoki: Skrbinšek, Pribosek, Ziherl Keržan. 7 \Vater-polo: Linhart, Ilovar. Jamnik, Vrankar, Dolenc, Schell, Turnšek Fux. Otruba, čičin-šain. Michalek, Lenard, Lav-rič. Čuden Dr., Tavzes, Žiža. čerček. Sernec, Turner. Ostali člani klubov področja L1D — tudi neverificirani — ki žele startati na tem tekmovanju, sa morajo prijaviti pred pri-četkom sodniškemu zboru. Izostanek bo upravni odbor LPP opravičil le v najnujnejših primerih. Jutrišnji ženski športni program Dopoldne ob 10. na letnem telovadišču v Tivoliju lahka atletika, popoldne ob 15.30 na igrišču Hermesa hazenska tekma Ilirija : Aten a. Pri prireditvah v korist olimpijskega fonda bodo v izdatni meri sodelovala tudi naša dekleta. Jutrišnje ženske športne prireditve bodo jako pestre in zanimive, ker se bodo vršile v znamenju dvomatcha Ilirija : A t ena. kar bo vrednost teh prireditev v vseh ozirih znatno dvignilo. Dopoldanski program obsega samo lahkoatletske točke, in sicer te-le: tek 60 m, met krogle 4 kg, skok v višino z zaletom, tek 200 m, skok v daljavo z zaletom, met diska 1 kg, štafeta 4 krat 100 m. Kluba postavita za vsako disciplino samo po dve tekmovalki, vsaka tekmovalka pa sme startati zopet lamo v dveh disciplinah. Na ta način bo" »ta kluba prisiljena postaviti večje število tekmovalk, tekmovalke same pa bodo mogle izrabiti v poedinih točkah več fizične sile, ker se jim ne bo treba braniti za celo vrsto drugih disciplin, kar se dogaja obi-čanto pri vseh lahkoatletskih nastopih. Ker st« kluba obvezana nastopiti z najmočnejšimi tekmovalkami, se nam obeta prvovrstna atletska prireditev. Ob 15.30 se srečata v boju zopet hazen-ski družini. Tudi za to prireditev morata postaviti kluba najboljše igralke. Zadnja prvenstvena tekma, ki je končala z zmago Ilirije, bo danes nekako ponovljena. Ilirija nastopi v tej igri z ojaoenim napadom, kar bo i. J— Uprava kina sporoča, da v soboto *n nedeljo ne bo predstav i&radi sokolskih evečsoosti v Ptuju. Prihodnja redna predstsvs bo v sredo. Iz Preknrarja pm— Vsrsždins*o gledališče bo gostovalo v soboto in v nedeljo ob 20.30 v mur-skosoboškem Sokolskem domu. Uprizorili bodo NuSičevi komediji »Gospa ministrov-ka« in »Beograd nekdaj m danes«. Z« predstavi vlada med tukajšnjim prebival- »tvom veliko zanimanje. * JESENICE. Ustanovni občni zbor krajevne organizacije protituberkulozne lige na Jesenicah se bo vršil 15. t. m. ob 8. zvečer v risalnici narodne šole. Ob priliki zborovanja bo predaval vodja protituberkuloz-nega dispanzerja na Jesenicah g. dr. Tomaž Furlan, asistent zdravilišča za pljučne bolezni na Golniku. Ker je predavanje in ustanovitev krajevne protituberkulozne li- ge izredno velike važnosti za celotno prebivalstvo, pričakuje krajevni odbor obilne udeležbe. JEZICA. Strelska družina na Ježici naznanja, (U je za jutrišnjo nedeljo določena vrtna veselica zaradi nepredvidenih zadržkov preložena na poznejši čas. Odbor. RACE PRI MARIBORU. Gasilska žu"»a Maribor d?sni breg bo obhajala gasilski praznik 15. julija v Racah, kjer bo ob 9. maša na prostem, po maši župni občni zbor, ©opoldne p« skupna žipna vaja. pri kateri bo sodelovalo nad 20 čet z brizealnami. — Opozarjamo gasi teke čete in druga društva, da na ta dan ne določajo večjih prireditev, temveč da pohite vei gasilci in prijatelji pa-sileev v Rače. ST. JERNEJ NA DOLENJSKEM. Ker se bliža 1. julij, čas občinskih volitev, priredi tukajSnja občinska organizacija JNS v nedeljo 17. t. m. po prvi maši javen shod, na katerem bosta poročala poslanca gg. Drmelj in Mravlje. — V nedeljo 24. t. m. bo imel Sokol letni nastop na prostoru brata Reclja. Okoliška društva naj. to upoštevajo in se udeležijo prireditve v čim večjem številu. — Dne 29. t. m. bo vsakoletna konjska dirka, za katero je že sedaj veliko zanimanje. Najboljši konji dirkači bodo nagrajeni. Po končan; dirki bo prosta zabava na vrtu g. Ivana Čampe. — Štiri-desetletnioo samaritanskega poklica kot občinska babica je praznovala te dni gospa Marija Klemenčičeva. Kljub naporni službi je še čila in zdrava, želimo ji še mnogo zdravih let! Mala matura na meščanskih šolah Ljubljana, 8. junija V dravski btnovini imamo 32 državnih mešCanskih šol in 8 zasebnih dekliških meščanskih Sol, vsega skupaj torej 40, ki naj skrbe za izobrazbo naraščaja za vse naše pridobitne sloje. V primeru z brati Cehi smo po številu meščanskih šol daleč za njimi. Kdor se je udeležil silno poučnega predavanja profesorja dr. Ljubunčiča o češkem šolstvu, je slišal, da so po češki zemlji in po mestih tako gosto nasejane meščanske šole, da pride povprečno na vs&kih 10 000 prebivalcev že ena meščanska šola. Sama Praga jih ima 104. Posledice tako razpredenega meščanskega šolstva so, da sre-čavamo tudi po naših obratih na vodilnih mestih češke strokovnjake, ki so dobili temeljno izobrazbo izključno v meščanski šoli. Pri nas te vrste šol še ne cenimo po njihovi zaslugi, temveč jih po krivici smatramo za oni tip šol, ki lahko spravijo mlade ljudi do pisarniške in poaobne zaposlitve. To pa seveda ni njihova naloga. Meščanske šole imajo namen, da dobavljajo temeljito izobražen naraščaj za vse pridobitne poklice. Pred svetovno vojno Slovenci meščanskfh šol skoro nismo poznali. Najstarejša je bila ona v Krškem, po svojem bistvu nemška, po sestavi učiteljskega zbora pa strogo narodna meščanska šola, ki nam ie ia-obrazila veliko število zasavskih gospodarjev. trgovcev in obrtnikov Tik pred začetkom svetovne vojne sta se ustanovili slovenski meščanski šoli v Žalcu pri Celju in t Postojni. Na visoki stopnji razvoja pa so bile nemške meščanske šole po spodnje-štajerskih mestih, ki so jih v precejšnjem številu obiskovali tudi Slovenci, katerih mnogi so se tako našemu narodu odtujili. Po svetovni vojni so se razmere bistveno izboljšale. Ustanovile so se prve me ščanske šole v Ljubljani ln po drugih večjih krajih ter so se poslovenile one po spodnještajerskih mestih, tako da je bilo prvim potrebam zadoščeno. Iz 40 državnih in zasebnih meščanskih šol stopa leto za letom približno enako število absolventov katerih petina se posveti domačim poslom kot kmečki gospodarji in gospodinie. dve petini odideta v obrt in trgovino kot vajenci ln vajenke, dve petini pa nadaljujeta študiie na raznih srednjih strokovnih Šolah. Pred štirimi leti je prišla ona znana firepoved, da učiteljske šole ne smejo spre-emati absolventov meščanskih šol in da u"enci meščanskih šol ne morejo nadaljevati svojih naukov v višjem razredu katerekoli srednje šole potem, ko so opravili izpite iz razlik učnega načrta teh šol. Da js dijaški material na naših učiteljskih Jo lah. ki so postale med tem petletne, zelo padel, je samo ob sebi umevno, saj so odhajali prej na učiteljske šole le odlični učenci meščanskih šol. Zato se ne čudimo, da se zahteve, naj se dijakom meščanskih šol spet odpro vrata učiteljskih šol, tako pogosto čujejo iz vrst profesorskih zborov učiteljskih šol. Naslednji podatki naj naše bralce seznanijo t našimi meščanskimi šolami. Iz njih se vidi, v katerih krajih so stare meščanske šole s tradicijami, v katerih pa mlade, ki še ne morejo pognati korenin med narodom. Tabela nas pouči, kje imamo me- ščanske šole in kje bi jih potrebovali. Po navodilih, pravkar dospelih iz ministrstva prosvete, se bodo s prihodnjim šolskim letom pri nekaterih meščanskih šolah ustanovili posebni enoletni ali dveletni strokovni tečaji za izobrazbo absolventov, ki žele vstopiti v to ali ono pridobitno stroko. Ti tečaji bodo za nadaljni razvoj našega šolstva velike važnosti, ker se iz njih lahko razvijejo posebne enoletne ali dve letne strokovne šole, katerih imamo premalo. DRŽAVNE MEŠČANSKE J-OLE Stev. absol. 1933-34 moš. žen. skup. Brežice 7 12 19 Celje deška 24 — 24 Celje dekliška — 28 2S Lendava 5 13 18 Jesenice 23 23 46 Krško 9 16 25 Ljubljana I. deška 37 — 37 Ljubljana IT. deška 43 — 43 Ljubljana I. dekliška _ 29 29 Ljubljana H dekliška — 25 25 Ljutomer 11 12 23 Maribor deška 47 — 47 Maribor I. dekliška — 36 36 Maribor 0. dekliška _ 36 36 Mežica 8 1 9 Novo mesto 7 12 19 Ormož 6 6 12 Ptuj 11 23 34 Rakek 4 13 17 Ribnica 6 11 17 Senovo 8 4 12 Sv. Lenart v SI. g. 9 8 17 Slov. Bistrica 6 7 13 Slovenjgradec 4 11 15 Šoštanj 8 8 16 Škofja Loka ustanovljena 1. 1932-33 Št. Vid nad Ljubljano 13 11 24 Trbovlje 17 14 31 Tržič 6 10 16 Vič pri Ljubljani 11 14 25 Vojnik pri Celju 5 7 12 Zg. Šiika 7 13 20 ZASEBNE MEŠČANSKE &OLE Celje — 28 Kočevje — 17 17 Ljubljana-Lichtenturn — 43 43 Ljubljana uršulinska — 27 27 Maribor — 28 28 Mekinje — 16 16 Škofja Loka — 24 24 Smihel pri Nov. mestu — 19 19 Vseh skupaj 342 595 937 Torej skoro en tisoč mladih maturantov bo stopilo v teku junija pred izpitne komisije in izkušalo dokazati, da so si pridobili malo zrelost, ki naj jim odpre pota v življenje ali pa v druge šole. 375 jih bo odšlo po našem zgorajšnjem računu v razne strokovne šole, prav toliko jih bo prijelo za dela v obrti in trgovini, domačim poslom pa se jih bo posvetilo 187. Vsem želimo, da s svojo zrelostjo dokažejo sposobnost prevzeti na svoja ramena v bližnji bodočnosti vse težave dnevnega življenja in da kot ustvaritelji novih dobrin na vseh popriščih narodnega gospodarstva okrepe sloves nam najpotrebnejših šol. A. L. Divji lovec strasi po Moravski dolini Moravče, 8. junija V naši čudovito lepi in mirni dolini, kateri so poplave tujcev in svet pretresu-joči dogodki dosedaj prizanašali, vlada že nekaj čas* veliko razburjenje. Ljudje sti-k*jo glave, šepetajo in ugibajo. Naša pokrajina menda ni prav primerna za podvige divje-romantičnih junakov, vendar se je zadnje dni udomačil pri nas pravi pravcati divji lovec... Stvar na sebi ne bi bila niti t*ko zanimiv*, da se niso v zvezi z njim pojavili prav pomisleka vredni dogodki... Vsa naša narodna in prosvete željna mladina mu je enodušno priskočila na pomoč, naše pevsko društvo »Moravče« p* mu j*vno izraž* simpatije, da, ponudilo mu je pokroviteljstvo. V našem avtobusu, ki vzdržuje redno in ugodno zvezo z Ljubljano, smo imeli parkrat priliko opaziti skrivnostnega tujca. Po zanesljivih informacijah je to g. Vekoslav Janko, operni pevec la LJubljane, ki je brez dvoma v zvezi z divjim lovcem iz naše doline. (Poročajo nam, da je ta gospod znan kot no-toričen podpornik divjih lovcev n* podeželju). Nič ne bi rekli, Se bi vsa zadev« ost«!* med štirimi stenami — toda pred par dnevi so preplavili n«še mirne domove modri lepaki, s katerimi nas divji lovec (po tadnjih vesteh rojak pisatelj« Fr. S. Finžgsrjs) poziva, naj si ga ogledamo jutri v nedeljo ob belem dnevu, na prostem, pred našo starodavno Zaloško graščino. I Popravek (na članek Glasbene Matice v Mariboru, objavljen v »Jutru« v nedeljo 3. t. m. na strani 6.) 1. Ni res, da se podpisani zdaj proglašam za ravnatelja šole Glasbene Matice, ampak res je, da me je ministrstvo prosvete po potrjenih pravilih oziroma z odlokom P. br. 19071 od 3. julija 1933. potrdilo kot ravnatelja subvencionirane mu-zičke šole Glasbene Matice v Mariboru. 2. Ni res, da nastopam z osnutkom neke imaginarne flole, ampak res je, da deluje pod mojim ravnateljstvom od ministrstva prosvete na temelju prej omenjenih pravil oz. odloka ustrojena subvencionirana inu-zička šola Glasbene Matice v Mariboru. 3. Ni res, d* Je društvo korektno, ampak res Je, da Je večkrat postopalo nekorektno, katero trditev sem pripravljen vsak čas dokazati. 4. Ni res, da je bil društveni odbor pri zadnjem rednem nsme&čenju ravnatelja obzirno izpregledal predpisano kvalifikacijo konaervatorijskega študija, ampak res je, da se Je podpisani Šele po dopotovaaju odborovih odposlancev v Sarajevo, ki so prišli tja z namenom, da ga pridobijo za ravnatelja, tudi potem šele m sicer po več ko polletnem oklevanju odločil, da sprejme to mesto. t. Hfedek - Bohinjski, 1. r., ravnatelj subvencionirane muz. šole Glasbena Matica, Maribor. Čitaite Jutrove male oglase ki imajo nspeh Dr. Ervin Mejak: V obrambo svoje časti Bojevnik Vladislav Fabjančič je med drugim na bojevniškem shodu v Konjicah v nedeljo 27. maja t. 1. napadel tudi mene brez vsakega povoda in je dejal: »V Ljubljani je tista gospoda, ki mi je grozila, da mi bo glavo odsekala, pa mi je v Ljubljani ni. Zato sem prišel zdaj v Konjice, da mi bo ta gospoda v Konjicah glavo odsekala. Tudi tu se je neki gospod izrazil tako. Tovariši, le kako se je moglo to revše tako daleč spozabiti proti meni. Ta gospod se je upal spozabiti, namesto da bi se skril v kot in objokoval svojo preteklost; se je upal dvigniti bojno sekiro proti meni, ki sem od mladih nog delal za narod in se zanj tudi z orožjem boril. Ta ničla se upa spozabiti nad dobrovoljcem, nad našo organizacijo, katere delegat sem, namesto da bi vprašala samo sebe: Moj Bog. kaj dela moj brat v Avstriji, kaj pa počenja moja sestra v Avstriji pri graški »Tages-posti«. Temu gospodu povem, da stoji tu vse pošteno slovensko ljudstvo, ki je za kralja, državo in pravico. Tovariši, jaz sem to tako mimogrede povedal tem gospodom, ki se tako mimogrede čudno skrivajo!« Med govorom so nekateri poslušalci dvigali pesti in kričali proti meni: »Dol z Mejakom! Baraba! Dol z izdajalcem!« Jasno je, da je mislil govornik mene, ki nisem nikoli skrival, da imam v Avstriji mnogo starejšega brata in starejšo sestro v tamošnji učiteljski službi. Sestra je opravljala to službo že več let pred prevratom na sedaj avstrijskem ozemlju, brat pa je v glavnem pod vplivom svoje žene, Nemke iz rodbine Sternberger, odšel v Avstrijo ob prevratu. Obadva nista, kolikor je meni znano, tam nikoli nastopala zoper našo državo in če bi to tudi storila, jaz nisem zanju odgovoren. Čudno je, da se meni zameri tako sorodstvo, ko je vendar cela vrsta naših vodilnih mož tudi povezana na sorodnike, živeče v Avstriji, tako n. pr. bivši poslanec SLS in bivši ban dr. Sernec Dušan in drugi. Ker hoče Fabjančič škodovati moji časti in dobremu imenu ter me žigosati v javnosti kot nacionalno nezanesljivega človeka, sem prisiljen braniti svojo čast in podati i,z svoje preteklosti najznačilnejše dogodke, ne boječ se sodbe pravične javnosti. Omenim mimogrede, da sem seveda zoper Fabjančiča Vladislava vložil' tožbo pri sreskem sodišču v Konjicah. * Rojen sem v Slov. Bistrici. Moj oče je b:I Slovenec, doma iz Postojne iz slovenske rodbine Mejakovih, njegovi ozir. moji sorodniki, vsi Slovenci, žive danes v Novem mestu, Mokronogu in v Ljubljani. Moja mati pa je bila nemškega mišljenja. Očeta sem izgubil, ko sem bil star jedva dobro leto. mati mi je umrla, ko sem bil star 5 let. Brat je študiral takrat že učiteljišče, starejši sestra pa ie že končala učiteljišče in je nanju vplivalo nemško mišljenje matere. Po smrti matere se je druga moja sestra poročila s takratnim odvetniškim uradnikom v Slov. Bistrici, gnacijem Založnikom, sedaniim obrtnim nadzornikom v Mariboru. Ta je postal moj krušni ooe in je bila vsa moja vzgoja odslej v njegovih rokah. Udejstvoval se je Ignacij ZaloCnik v najizdatnejši meri kot nacionalni (felavec v Slov. Bistrici in o tem ne bo treba zgubljati besed. Pohajal sem utrakvistično šolo v Slov. Bistrici do leta 1912. 2e kot deček sem pobiral za narodna društva v Slov. Bistrici društveno članarino, sprejel sem od takratnih zagrizenih bistriških nemčurjev ob takih prilikah marsikako klofuto. Leta 1<>12. je dobil moj krušni oče Ignacij Založnik službo v pisarni dr. Kukovca v Celju in sem tako prišel v Celje tudi jaz. Vstopil sem v tamošnjo slovensko okoliško šolo in takoj tudi k telovadbi dece celjskega Sokola v Gaberju. Prihodnje leto sem prestopil prag slovenske gimnazije v Celju. Čeprav je bilo dijakom najstrožje prepovedano telovaditi pri Sokolu, sem skrivaj pohajal to telovadbo pri obrt-no-trgovskem naraščaju. Bil je čas, ko sta bila poleg mene v telovadnici le še dva slovenska dijaka in sicer Arko Videmšek jn Bogomil Žgajner; prvi je padel v vojni in spada med znane celjske omladince. drugi živi v Ljubljani. Bil sem z naraščajem na znanem sokolskem zletu v Brežicah 1. 1914 in sem domov prišedši tudi dobil kakor drugi naraščajniki tudi jaz svoj deiež, ko so na celjskem kolodvoru navalili na nas celjski nemčurji. V šolskem !etu 1915-16 je prišla odredba da se mor?jo oni dijaki, ki bodo pr hod-nje leto morali na nabor, vaditi v streljanju. Tega so bili oproščeni le oni, ki bi se udeležili vežb prostovoljnih strelcev, ki so se takrat organizirali v Celju. Moj krušni oče je bil že od početka vojne ves čas na fronti, doma smo morali občutiti vse bridkosti svetovne vojne v zaledju in je bilo težko dobiti živeža. Oni, ki so se udeležili vežb pri prostovoljnih strelcih, so dobivali za vsak dan vežbe 2 kroni in prehrano. Ne iz kake srčne potrebe, temveč zgolj radi kruha, sem tudi jaz izjavil, da mi je vseeno, kje pohajam strelske vaje In če jih že moramo dijaki obiskovati, j'h bom obiskoval pri prostovoljnih strelcih. Ko pa je koncem marca 1916 prišel od vojaške oblasti odlok da se morajo vsi oni dijaki, ki obiskujejo strelske vaje pri prostovoljnih strelcih, zapriseči in vpisati v to organizacijo, sem spoznal pravi namen te organizacije in sem izjavil, da ne vstopim v organizacijo in ne položim prisege ter da se odslej udeležim streljanja pod vodstvom gimnazijskega zavoda. Torej nisem bil ne formelno in ne dejansko nikoli »jungšic«. V tem dogodku vidijo moji nasprotniki avstrijakantstvo in me ob prilikah, ko jim ne morem do živega, psujejo z »jungši-ccm«. Mislim, da se nisem pregrešil zoper svojo nacionalno zavest. Ce pa hoče kdo biti vendarle strog sodnik, pa naj premisli. da sem bil takrat star komaj 16 let in da nisem poznal življenja, dočim so baš oni, ki mi sedaj predbacivajo nacionalno nezanesljivost, bivša SLS in Orli, agitirali za organizacijo prostovoljnih strelcev in da je bi! poveljnik te organizacije v Sloveniji odličen njihov poslanec. Za časa svetovne vojne smo se zbirali celjski slovenski dijaki skrivaj na sestankih tajne srednješolske organizacije v Celju na Dolgem polju pri tovarišu Franju Seručarju, sedaj učitelju v Sv. Jurju ob j. ž. Sestajali smo se pa tudi slovenski dijaki v takratni gostilni pri »Zvezdi« poleg magistrata. V tej gostilni je bilo v tem času radi prepevanja »Hej Slovanov« aretiranih 7 mojih tovarišev in odgnanih v graške zapore; le slučaj je nanesel, da nisem bil takrat v gostilni. Leta 1917 v februarju sem moral iti k naboru. Zbrali smo se slovenski naborniki v posebni skupini pri »Zvezdi« pod vodstvom Rebeka Toneta, sedaj ključavničarskega mojstra v Celju, in prepevajoč slovenske pesmi odšli pred naborno komisijo, po naboru pa vsi skupno v Narodni dom, kjer smo se tudi slikali in imam sliko še shranjeno. Marca 1917. leta sem moral iz petega razreda odriniti k vojakom, star komaj 17 let. Pridelj.en sem bil 5. strelskemu polku v Voitebergik Moji tovariši so bili med drugimi Lutman Stanko, sedaj zdravnik v Mariboru, Tomažič Gabrijei, sedaj docent na ljubljanski filozofski fakulteti, Adamič Adolf, eedai kaplan v bližini Celja, Pirjevec Andrej, sedaj uči tel i v Ločah itd. Komanda ma je poznala kot >dobrega< Avstrijca in že po dveh mesecih vežbe pri kadru sem bil poslan z marš-kompanijo na tirolsko lron-to, kjer sem bil za časa bivanja v etapi dnevno v družbi enoletnega prostovoljca šoli u ca Stanka, sedaj župnika v Slov. Bistrici. Ob pričetku 11. soške bitke sem bil z nekaterimi drugimi tovariši poslan na eoSko fronto in tu dodeljen 7. konrpaniji 87. pcšpolka, kjer fe bil moj četni poveljnik Dolinšek Avgust, sedaj trgovec v Dolu pri Hrastniku. Po končani 11. soški bitki se mi je posrečilo s svojim vojnim tovarišem Tomažičem Gabrijelom priti v rezervno oficirsko šolo v Murz-zuechlagu. Tam smo se Slovenci zbirali s Cehi v skupni družbi in prepevali, tako da nas je kapetan Strohschneider nazval slovensko legijo. Kakor sem pozneje zred prevratom se še vrnil na južno Tirolsko. Prišel sem samo do Tridenta, nato pa odrinil nazaj in prišel 2. novembra zvečer e slovensko kokardo na čepici v Celje, računajoč, da bom takoj lahko nadaljeval svoje gimnazijske študije. Drugega dne pa sem Hlal v mestu ra7-glas poveljnika celjskega peSpolka Sancina Ivana, sedaj živečega v Ljubljani, kd je apeliral na slovenske vojake, naj pridejo takoj v službo za Jugoslavijo. Nisem 6e obotavljal niti trenutek, marveč sem takoj odšel v vojašnico in se jaivil pri kapetanj Sancinu, ki me je dodelil častniku Dolinšku Avgustu, ta je bil moj četni povelnik že na 6oški fronti. Nepretrgano, tri dni in tri noči, sem le z maloštevilnimi drugimi vojaki — bili so to v prvi vrsti slovenski dijaki celjske gimnazije, med njimi n. pr. Roš Franjo, sedaj učitelj v Celju — opravljal varnostno službo v Celju in celjski okolici in v teh dneh pomagal rešiti ogromno bogastvo vračajoče se avstrijske armade za Jugoslavijo. Dne 6. novembra je zbral poročnik Malgaj Franjo izmed nas one, ki emo se prostovoljno javili za njegovo četo. in še istega dne zvečer sem odšel s to četo proti Dravogradu. Dne 9. novembra me je poslal Malgaj z reze nvatnim poročilom najnujnejše vsebine v Celje. 2e drugo jutro je bila poslana zopet mala četa Malgaju na pomoč, mene pa je celjski poveljnik obdržal v Celju, češ, da sem kot četovodja nujno potreben pri eksp-ediciji, ki odide še istega dne generalu Maistru v Maribor na pomoč. Pod poveljstvom poročnika Rodeta Viktorja, sedaj strokovnega učitelja v Mariboru,, sem torej moral namestu nazaj na Koroško, odriniti s celjskim bataljonom 10. novembra v Maribor. Tj sem sodeloval pri razorožitvi zelene garde in vodil jurišno patrolo v »Kreuzerhoff«, ki smo ga pod poveljstvom poročnika Caherla iz Ljutomera razorožili v nekaj minutah. Dne 15. decembra 1918. sem odšel e celjskim pešpolkom iz Maribora na Koroško. Že takoj drugi dan, 16. decembra, sem z brati Srbi sodeloval pri zasedbi grabštajnskega mosta in tu bil ranjen v levo stegno od puškinega strela. Kljub rani sem vztrajal na mestu in sem tudi pozneje po obvezi ostal v službi. Dne 20. decembra mi je poveril takratni štacijski poveljnik v Velikovou poročnik Malgaj voiaško policijsko službo v V«s-likovcu in okolici. Ta služba je bila izredno poverljiveiga značaja in seveda nevarna. To-zadeivno legi+imac-ijo, lastnoročno podpisano od poročnika Malgaja. hranim pri s<*bi 'n je vsakomur na vpogled. * V zgodnji spomladi 1919. leta sem sprejel z doma naročilo, naj vendar nadaljujem gimnazijske študije. Vložil sem prošnjo pri poveljstvj in sem tako prišel zopet v Celje, v 7. gimnazijo, pa ne za dolgo časa. Nesrečna naša pomladna ofenziva na Koroškem leta 1919., v kateri je padel tudi junak Malgaj, mi ni dala miru, da bi ostal na šolski klopi, in tako sem že 11. maja vstopil v celjsko legijo prostovoljcev ter odrinil z njo v gornjo Savinjsko dolino. Tam mi je bila kot četnemu poveljniku izročena naloga braniti eventualni prehod avstrijskih čet v pasu pod Belo pečjo nad Lučami. Da je bila tukaj moja odgovornost težka in služba naporna ter nevarna in da sem pr? os-troliranju pred Cmo pri posestniku Cvelfer-ju s poročnikom Čančarjem Lujom. ki se se- daj nahaja nekje v Dalmaciji, jeciva ušel smrti, bodo zamogli povedati moji takratni tovariši, ki žive po raznih krajih dravske banovine, zlasti pa v Celju in v Gornji Savinjski dolini. Dne 28. maja 1919. leta sem s svojo četo po zavzetju Črne 6odalaval pri naši zmagoslavni koroški ofenzivi in ee šele po končanih bojih vrnil v šolo. Za svoje ponašanje v tej ofenzivi mi je general Smi-ljanič poleg treh drugih tovarišev (Cančar Lujo, Rebek Anton in Tržan Ivan) izrekel najvišje priznanje. Koroške pa še nisem pozabil, in ko je pričel leta 1920. plebiscitni boj, sem bil zopef ves čas na Koroškem. Ob tej priliki sem s svojimi Sokoli beš v pravem času rešil nadučitelja Kranjca v Tinah, sedaj šol. upravitelja v Poljčanah, pred na-6ilstvom nemških tolp. • Leta 1919. me najdete med ustanovitelji srednješokdte organizacije »Sloga« v Celju. V tem letu sem tudi že bil odbornik cel jskega Sokola in vaditelj dece. Ko sem jeseni 1920. leta prišel na univerzo, sem do konca stjdij 1925. leta ves 6voj prosti čas uporabil za delo v visokošolskem podpornem društvu, kojega tajnik sem bil ponovno, dalje za delo v društvu slušateljev prava, kojega predsednik sem bil, v akademskem društvu »Jadian«, kojega funkcionar sem bil do ustanovitve JAD »Triglav«. »Triglavu« sem bil ponovno predsednik. Ne bojim se niti omeniti, da sem bil tjdi podpredsednik akademski »Orjune«. Vee čas svojega visokošolskega študija sem opravljal sokolsko delo pri Sokolu-matici v Narodnem domu. Bil sem društveni prosvetar tega društva in to tudi v času. ko je bil načelnik tega društva Vidmar Stane. V počiftnicah sem se udejstvo^l pri KI jbu naprednih akademikov v Celjui in bil v tem klubu (večkrat predsednik. Po končanih študijah sem vstopil v sodno službo in bil v tef najprej v Novem mestu, kjer sem opravljal mesto župnega prosve-tarja, poznef? pa sem bil v sodni službi v Celju. V Celju sem ee udejstvoval zlasti pri Sokolu kot društveni tajnik, društveni in župni prosvetar ter pri ljudskem vseučilišču. kjer sem bil do svojega odhoda iz Celja namestnik predsednika, svetnika E. Lile-ka, svojega profesorja iz celjske slovenske nižje gimnazije. Advokatsko pisarno sem otvoril v Konjicah jeseni 1930. Šele tukaj sem posegel v politično delo in to prvič pri jugoslovanskem plebiscita ob priliki parlamentarnih volitev v jeseni 1931 kot poslancev namestnik. Tu v Konjicah mi je bilo zaupano mesto starešine Sokola, predsednika NO, podpredsednika 9trelske družine, podpredsednika sreske organizacije in krajevne organizacije JNS, poleg tega me je kr. banska uprava imenovala za podnačelnika cestnega odbora, odbornika Okrajne hranilnice in obč. odbodnika, pri občinskih volitvah leta 1933. pa sem bil izvoljen na nacionabii listi v občinsko upravo. V Konjicah je bilo in je moj? delo usmerjeno predvsem proti onim, ki ne pristanejo na odkrito in ravno jugoslovensko stališče, in proti tukajšnjim še precej številčnim renegatom. Seveda sem si s svojim delim naprtil sovražnike. Januarja 1932. je bil izvršen name ponoči na samotnem kraju re-volverski napad, ki pa ee je zame srečno končal. Glede vseh narvedenih dogodkov se 6kli-ffjjem izrecno na imenovane osebe kot pričo. Poudarjam, da se nisem nikoli v javnosti pobahal z vsemi navedenimi resničnimi dogodki svojega življenja, niti ne s svojim javnim delom. Prisiljen sem sedaj vsled nesramnega, skrajno nekvalificiranega napada stopiti pred javnost zgolj v obrambo svoji časti in v interesu organizacij in ljudi, ki 6o me postavili v raznih organizacijah na važna mesta. Opravljal in opravljam pri svojem jatvnem delu vedno le take posle, kjer ni koristi, in ne zahtevam nikakih časti, imam pa od svojega javnega dela le sovraštvo in gmotno škodo. S svojo pisarno, kamor zahajajo le mali ljudje — mimogrede povedano, ne zastopam nikakega denarnega zavoda — kri jem jedva režijske stroške in svoje preživljanje z rodbino. Kmalu bodo 4 leta, kar sem pisarno otvoril, pa še nisem za mogel plačati vsega dolga, ki sem ga moral narediti ob otvoritvi samostojne pisarne. Omenjani tudi to, da ne bi morda kdo prišel sedaj, ko vidi pred eeboj moio življenjsko knjigo odptfo. še z očitkom, da sem pri javnem delu obogatel. Da ni bilo moje javno delo doslej brezuspešno, o tem naj govore moji 6odela>vci in prijatelji. Zbora bojevnikov v Konjicah v nedeljo 27. maja t. 1. sem 6e udeležil osebno in sem stal nekako sredi množice, po številu kakih 150o oseb. Okrog mene so stali, izvzemši nekega prijatelja, le sami moji nasprotniki. Ko je govornik Fabiančič končal z napadi na mojo osebo, so pričeli poslušalci kričati »Dol z Mejakom! Baraba! Jungšic!« Pri lem so dvigali pesti in z njimi grozili proti meni, in to ljudje, ki so največji nasprotniki vsega, kar je jugoslovensko in posebej še sokolsko. Sarkastično so se smejali pri tem razni voditelji bivše SLS in z njimi konjiški renegati. Prosim našo javnost, da vzame to mojo obrambo dobronamerno in objektivno na znanje, svoje številne sodelavce, prijatelje in znance pa prosim, da mi storijo to uslugo, da me povsod branijo pred napadi mojih nasprotnikov. Vremensko poročilo številke la označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja. 2. stanje barometra. Z temperatura. 4. relativna vlaga, v %. 5. smer in brzina vetra. 6. otola¬t 1—10, 7. padavine v nun. 8. vrsta padavin. Temperatura: prve Številk« pomenijo 8. junija LJubljana 7, 76o.l, 13.0, 92, Wl, 10. »4.«. dež; Ljubljana 13, 19.8, 55, S2. 4, —, —; Maribor 7, 76.46, 14.0, 90, mirno, 10, 5.6, dež; Zagreb 7, 765.0, 15.0, 90, El, 10, 7.0, dež; Beograd 7, 763.3, 17.0, 70, Wl, 7, —, — Sarajevo 7, 763.5, 13.0, 80, mirno, 3, 1.0, dež Skoplje 7, 762.3, 21.0, 60, mirno, 1, —, —; Split 7, 762.0, 23.0, 60, SW1, 0, 0.5, del; Kumbor 7, 7621, 22.0, 80, El, 3, —, —; Rab 7, 762.8, 20, 60, mirno, 3, 0.3, dež. Temperatura: LJubljana 20.8, 12.0, Maribor 21.7, 13.0, Zagreb 26.0, 14.0; Beograd 21.0, 15.0; Sarajevo 27.0, 11.0; Skoplje 31.0, 13.0; Split 27.0, 18.0; Kumbor —20.0; Rab —, 15.0. Repertoar DRAMA. Začetek ob 20. Sobota. 9.: Goljemanov. A. Nsdelja. 10.: Ob 16. uri Kulturna prireditev v Črn? mlaki. Letno gledališče v Tivo-lijj. Izven. Znižane c^ne od 6 do 20 Din V primeru deževnega vremena ob 20. uri v drami Gospoda Glembajevi. I»vea. Cenj od 5 do 14 Din. UPEHA. Začetek ob 20 Sobota, 9.: Poljska kri. Izven. Cen« od 20 Din navzdol. Nedelja. 10.: Trubadur. Gostujete Zinka Kune in Pavel Marion Vlahovič. Izv;r. Drama Druga predstava na novem letnem gledališču v Tivoliju bo prihodnjo nedeljo 10. t. m. ob 16. Ponovi se Golieva veseloigra »Kulturna prireditev v Črni mlaki«, ki je imela pod milim nebom še večji uspeh, kakor pa na odru gledališča. Cene so znižane. Vabimo k številnemu posetj! Ako bi bila predstava popoldne zaradi slabega vremena onemogočena. se igra zvečer v drami Krleže-va drama »Gospoda Olembajevk po cenah od 5 do 14 Din. Opera »Poljaka kri« po izredno znižanih cenah od 6 do 20 Din se ponovi poslednjič v letošnji sezoni drevi ob 20. v opernem gledališča. Delo je v muzikalnem pogledu izredno bogato najlepših melodij. Vsebina je prikupna, zasedba izvrstna, posobno opozarjamo še na baletne točke. Nedeljska uprizoritev Verdijeve opere »Trubadur« bo brez dvoma dogodek posebne vrste. V vlogi Manrica gostuje prvič na našem odru znameniti tenor Pavel Marion Vlahovič, ki sodeluje z največjimi uspehi po vseh največjih operah Evrope in Amerike. Trenutno gostuje stalno na Scali v Milanu, pravkar je tudi abeolviral par gostovanj v Zagrebu in kritika mu piše prave slavospeve. Vlogo Leonore poje ga. Zinka Kunčeva. Dirigira kapelnik dr. ŠvaTa, režija je PoliSeva. Radi« Sobota, 9. junija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.46; Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Plošče. — 18.15: Pomen in važnost olimpijskega dn»va. 18.30: Zabavno predavanje (Pirnat). — 19: Gospodarske razmere našega življa v Jul. krajini (prof. Rudolf). — 19.30: Zunanjepolitični pregled (dr. Jug). — 20: Vokalni koncert ge. Slave Čampa, vmes radio orkester. — 21: Valčkova ura radio orkestra. — 22: Cas, poročila. — 22.15: Prenos z veie-sejma. BEOGRAD 16.30: Arije. — 17: Plošče. — 19: Orkester. - 20.30: Srbski večer. — 22: Lahka in plesna glasba. — ZAGREB 12.80: Plošče. — 17: Godalni trio. — 20.15: Pesmi. _ 20.45: Orkester. 21.45: Plesna glasba. — PRAGA 19: Godba na pihala. — 20.05: Plošče. — 20.35: Prenos iz Brna. 21.40: Plošče. — 22.30: Ukrajinske pesmi. — BRNO 20.35: Športni program. — 22.80: Prenos it Prage. — VARŠAVA 19.15: Pesmi. — 20.40: Koncert orkestra in solistov. — 22.15: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 12: Plošče. — 15.50: Orkestralen koncert. — 18.30: Prenos opere »Valkira«. — 22.55: Plesna muzika na ploščah. — BERLIN 20.10: Zabaven program: 22.20: Plesna glasba. — K6NIGS-BERG 19: Mešan program. — 20: Spevoigra. — 22.40: Godba za ples. — MCHLAGKER 19. Godba na pihala. — 20.15: Spevoigra. — 23: Instrumentalni kabaret. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 18.30: Ciganska godba. — 19.55* Arije in pesmi. — 20.10. Slušna igra. — 22.20: Koncert ciganske kapele. — 23: Operni orkester. — RIM 17.10. Instrumentalna glasba. — 20: Plošče. — 20.45: Prenos Giordonove opere »Feodora«. ŠOTORE, nahrbtnike, poljske postelje, spalne vreče, vrtne solnčnike, vrtno pohištvo. Izdelki: Jugos tekstil d. d. Osijek 4764 RODITELJEM! Za rodbinske člane, ki so blede barve obraza, slabih živcev in brez teka, priporočamo »Energin« za jače-nje krvi, živcev in teka. Odraslim 3 likerske čašice na dan. Deci 3 male žličice na dan. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v pol-litrskih steklenicah. Steklenica Din 35. Reg. S. br. 4787-32. Dobro vam hoče lekarnar ali drogerist, ako vam priporoča OLLA TROPIC MOŠKI, ki trpiM n« **keu*ini n«vra«ten;ji, ciivo«!w> impoltnH, ■m^Mtni funkciji e-poinih t'ez, d-jievai dt-preeiji, poskusite OKASA TABLETE ki «o v:te 2» ia*'opaika: Lekcra« Hofer, Zagreb. «d-(Mefc Okaaa, PreitidoTičev« 40. Zahtevajte r Teeh lekarnah. - Ogi. Sp. br. 38?-28an. \99*. Poslovodje za prodajalne čevljev IŠČEMO TAKOJ. Reflektanti iz stroke s prakso naj vložijo lastnoročno in obširno pisan«? ponudbe z navedbo plače in odgovarjajoče kavcije, s fotografijo in prepisi spričeval pri oglasnem odd. »Jutra« pod štev. »5483«. 5483 K U B A N Y-JEV MATE ČAJ hrani ter krepča živce ln mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta 1, ako pošljete v naprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci in nogometaši: pijte ga redno! 126 BODITE PREVIDNI PRI OTROCIH! In čim opazite na otroku tudi najmanjše nerazpoloženje in potrtost zaradi želodca, dajte mu brez pomišljanja v malo vode ali mleka malo žličico praška »Magna«. Rešili ste se skrbi in s tem preprečili mnoga obolenja. »Magna« prašek se dobiva v lekarnah. Zavojček Din 4.—. Reg. S. br. 4788-33 R GraSolog KAR MAH V LJUBLJANI Obiske sprejema v hotelu >Soča« še do 10. t. m. — Odgovarja tudi na dožlo korespondenco. 5453 Na križišču oentruma Ljubljane oddamo za 1. avgust v L nadstropju komfortno stanovanje ibstojefte: iz 5 velikih sob in dveh kablne-rov, primerno tudi za poslovne lokale ca: zdravnike zobozdravnike zavarovalnice odvetnike agenture modne salone. 4740 Vprašati v oglasnem oddelku »Jutra«. Britvica „SOKO" je poznana kot najboljša. Dobi se povsod Samoprodaja : STAVRA POPOVIČ Beograd, Rimska 8. Ke kupujte britvic teh znamk na velesejmu. ker so falsifikati naše znamke. 4936 GOLAŽ EKSTRAKT 4 dinarje samo to stane 8 oseb sitih od mize vstane »Ekstrakt dražba« Ljubljana Gosposvetska c. 8 OBISKOVALCI VELESEJMA oglejte si krasno moderno izdelano spalnico iz orehovega lesa katera je razstavljena v paviljonu E štev. 9—10 od tvrdke ROK BERLIČ tovarna pohištva 5493 ZAPUŽE 22 ST. VID NAD LJUBLJANO postanejo Vaii zobje bol} stopnfe za tri z enim izredno naglim postopkom Kolynos na mah ugonobi mikrobe in klice. Očistite svoje zobe s KoIynosom. V treh dneb bodo zobje postali za tri stopnje bolj beli. Kolynos ostvarja, česar ne more doseči nobeno drugo sredstvo za nego zob. On odpravi rumenkaste madeže in lise, on se peni v malih razpoklinah, čisti vso ustno duplino in KoIynos da reznltate: zobje postanejo beli. zdravi, a dlesna rdeča kot roža. Navadite se na uporabo Kolvnosa — 1 centimeter na suhi Sčetkici, dvakrat na dan. Kupite tubo Koljnosa še danes. L. WoKi: 17 Ciarragan Roman »Ne čisto tega. A vsekako sem vam rada na voljo, če bi me potrebovali.« »To je zelo lepo od vas, Nikolina.« »Moj Bog, pa naj bo lepo, če hočete. A nikar se ne bojte, da bi se vam hotela vsiljevati. Prav dobro razumem, da ste zdaj rajši sami; nu, vendar je mogoče, da bi kdaj potrebovali kakega sveta ali pojasnila. Če bi bilo tako, se z zaupanjem obrnite do mene. Jaz poznam današnji Berlin.« »Srčna hvala, Nikolina,« je rekel in se v duhu nasmehnil sa» mozavesti te gospodične. »Ali imate zapisnico in svinčnik?« »Ne. Čemu?« »Da si zapišete moji telefonski številki, ljubi Garragan. Kako me hočete drugače dobiti?« »Seveda. Ne zamerite, Nikolina. Nekoliko raztresen sem še.« »Bog daj,« se je zasmejala in mu zapisala številki. »Če me doma ne dobite, me pokličite pri Bokofzerju. Nate listek in spra« vite ga dobro. Če pa ne, ga vsaj ne zavrzite, dokler vam ne izgu nem izpred oči.« Onemoglo jo je pogledal, ker je bil pretruden, da bi se do« mislil enako jezičnega odgovora, in spravil listek. Ko sta stopila iz potsdamske postaje, je Nikolina dejala: »Zdaj vam moram prizadejati veliko bol, da vas zapustim, dragi Garragan. Peljem se namreč s podzemeljsko. Za vas bo menda bolje, da se s cestno železnico vrnete domov. Do svidenja.« Stisnila mu je roko in v naslednjem trenutku izginila med množico. Kako čudno, da more biti potsdamska častniška hči tako na« bita s pikrobo, je pomislil Garragan, ko je pri postajališču čakal svoje železnice. 10 Po zajtrku je rekel Macpherson: »Zdaj se popeljem v banko, da spravim zadevo v red. Kaj boš pa ti delala med tem, Glorija?« Ozrla se je po jezeru. Nebo je bilo sinje. Griči so se svetili kakor poleti. »Lepo vreme je. Mislim, da pojdem nekoliko na izprehod, Leslie.« »Izvrstno. Najbrže bom čez uro ali kaj doma.« Obmolknil je, kakor da bi se obotavljal. »Kaj bi še rad vedel, Leslie?« je vprašala Glorija, ki je poznala vsako črtico njegovega obraza in brala na njegovem čelu sleherno misel. »Najrajši te ne bi več nadlegoval s to rečjo, a vendar bi hotel slišati tvoje mnenje: ali misliš, da pol milijona frankov zado« s tuje?« »Da jih vplačaš na Garagganov račun?« Pokimal je. »Zelo širokopotezen si, Leslie, a vendar je tvoja namera smešna. Ker pa vztrajaš pri svojem načrtu, plačaj tisoč frankov. To je edina možnost, da uspeš, namreč, če si ni Garragan niče« sar zapisoval o svojem računu. Tisoč frankov ga morda ne bo iznenadilo.« »To je nemogoče, Glorija,« je odgovoril z odkritosrčnim ogor» čenjem. »Možu. kakršen je Garragan, vendar ne morem dati tisoč frankov vbogaime.« Grenek smehljaj se je pokazal na njenih ustnicah. »Ali ne bi bilo pet sto tisoč frankov takisto vbogaime?« Vstala je in brezupno dodala: »Stori kar hočeš, Leslie. Pretrudna sem.« Ničesar ji ni odgovoril, a srce mu je zagorelo od sočutja. Iz hotela sta odšla skupaj. Nato se je Macpherson poslovil. S počasnimi koraki, kakor bolnica, je Glorija stopala ob je* zeru. Južen veter je podil oblake proti bregu, stresal drevesa, ki so imela že rdeče vejice, in buhal ljudem v kri. Mlada dekleta so prihajala mimo in se smejala pomladi naproti. Mladeniči so imeii drzne glasove in iskreče se oči. Star mož z zadovoljnim obrazom je mežikaje sedel na solncu. Vesele matere so milovale svoje otroke. Vse to je bila Glorija nekoč že doživela na tem obrežju, a ta» krat, pred mnogimi leti, je stopala s pomladjo vštric, zakaj Gar» ragan je bil ob njeni strani. Vendar: ali ni tudi danes hodil zraven nje? Ali ni slišala nies govih korakov? Ali se ni nežno dotikal njene roke? Obstala je in oprezala na vse strani. Nikjer nikogar. Žive dule ni bilo videti. Sanjala je bila sanje, ki se niso mogle nikoli več uresničiti. Njena usta so ovenela. Sedla je na klop, čuteč, kako jO je obšlo sovraštvo do plešočega jezera, do pomladi, ki je priha« jala izza gora, in do nespametnega smeha mladine. Čez uro jo je našel Macpherson vso pogreznjeno v bridkost. Pozdravil jo je veselo, kakor da bi jo bil mnogo mesecev po* grešal. UMIVAJTE ZOBE KAKOR UMIVATE ROKEf MILO za ZOBE JE EKONOMIČNO, KER TRAJA DALJE KAKOR KATERAKOLI ZOBNA PASTA (poi$&usiiel 1 POIZKUSNA ŠKATLA 3'- DIN C ENE MALIM OGLASOM Po par besedo. Din 2.— davita za vsak oglaa ln enkratno pri-stojbtno Dtn 3.— za ftifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo iiuifo NajraanjSi znesek za enkratno objavo oglaaa Oin 12.—. Dopis) tn že ni t ve »e zaračunajo po Oin 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsa« oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za 5ifrq ali dajanje naslovov Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali ngtoM se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za Slfro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek sa enkratno objave oglasa Din 17 — Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka >Jutra« f>SM * . . odgovor priložite U1II )• V UtamKail. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se tnalih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra". Ljubljana. . rw • 'f• I i Zaslužek Beseda 1 Din davek 2 Din. *a Slfro ali dajanje na slova > Din. Najmanjši sr-esek 11 nin Popravila avtomat, tehtnic izrršuje strokovnjak točno iti kuiantno na li<*o mesta. Pregled in proračun brezplačen. Javite naslov na as. oddelek »Jutra« pod »Specijalist«. 15723-3 fceeeda l Dm. davek 2 Din Ks Slfro ali dajanje na slova 5 Dm Najmanjš' znesek 1? Din. Dijaki 1? Din Vsakoletni pripravljalni tečaj M spreje-mn: izpit na srednje šole. Vpis 9. in 11. Junija. Pražakova u!. 8/II. 15729-4 Knjige gesed« 1 Dtn davek i Din za Slfro aH dajanje na slova 5 Dtn Najmanlš' znese* 17 Din Kupim Valvasor-ja P-onu^dbe 6 eemo ne og'as. oddelek »Jutra« .pod šifro •Valvasor«. 15763-8 Službo dobi deseda 1 Dtn. davek 2 Din. ee Slfro ali dajanje aa slova 5 Din. Najmanjši enesek 17 Din. Kuharico »»jeno samostojnega gospodinjstva v trg. hiši t majhnem mestu na deželi, sprejmem takoj. PoGudbe Evi oglas. oddelek »Jutra« pod »Varčna in vestna«. 15716-1 Blagajn ičarko sprejme s 15. junijem modna trgovina. Ponudbe n« oglasni oddelek Ju tir« pod »Zanesljiva 120«. 15644-1 Veziljo cvetja •.izurjeno v vezanju sveže ga cvetja, solidno in In nesljivo sprejme Salon cviječa Svoboda, Zagreb Hioa 37. 15618-1 Frizerja prvovrstnega, za takoj ali po dogovoru sprejme salon Eroa., Zagreb, Ilica št.. 22. 15611-1 Samostojne modistinje iščem z« Ljubljano in Zagreb. V poštev pridejo take, ki imajo obrt za takoj. Navesti je mesečno plačo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Modistka«. 15638-1 Službo trg. potnika dobi v iitoi stroki verzi rana moč. Ponudbe za takojšen nastop z navedbo zahtevkov na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Agilen in sposoben«. J 5603-1 Iščem šiviljo ki poseduje obrtni list oziroma kupim istega. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1566'M Manufakturlst popolnoma vešč stroke, zmoien prodajalec, sloven-sko-nemško govoreč, z dobrimi referencami, dobi v slučaju odgovarjajoče sposobnosti zanesljivo trajno mesto z zelo dobro plačo v večji manu fakturni trgovini v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod zna&ko »Trgovec 25—35«. 15743-1 Ljuba Jurkovič: (Ilustriral V. Majd) 108 Vrstilo se je še mnog0 govornikov, in nazadnje so enodušno sklenili, da pojdejo vsi skupaj z Lilico in šarikom med ljudi, oznanjat svoja načela in misel bratske ljubezni vseh narodov na svetu, ki je pognala v srcih otrok 20. stoletja globoke korenine. Llllci in šariku se je hotelo kar zmešati od veselja. In tako je vsa velika karavana krenila v svet. Fotograf, pomočnik izvežban retušer in ope-rater, zmožen samostojno vršiti v&a fotografska dela, povečavanje itd., dobi službo. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve, starosti in plače na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Fotograf Požega«. 15707-1 Elektromonterja zanesljivega, vešč-ega ovijanja motorjev in instalacijskih del, sprejme tako, Cinkarn« d. 4. v Celju. 15752-1 Beseda 1 Din. davek 2D1;. n Slfro ali dajanje as slova 5 Din. Najmanjši roesek 1? Din. Učenko za pletenje sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« I564&44 Beeeda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Dtn. Zastopnik dobro vpeljan na zagrebškem trgu, išče zastopstvo tekati!ne tovarne za Zagreb Ponudbe na naslov: Dušan Lalič, Zagreb, Jagod-njaik 21. 15726-5 Beseda 90 para davek i Din aa Slfro aU da tanje naslova 3 Din. Naj manjši enesek ta Din Hotelska sobarica mlada in pridna, išče kjerkoli službo. Nastopi lahko takoj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 15667-2 Gospodinjska pomočnica stara 23 let, Gorenjka. izučena šivanja, samostojne kuhe in vseh hišnih del, vajena tudi prodajanja, želi skorajšnje name-ščenje v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Golica« 15717-2 Mladenič 2S let star, zmožen na žagj in lesni industriji, želi službo pri kakem lesnem trgovcu kot kočijaž. Naslov: Ivan Strnad, Sp. Laže, p. Loč« pri Poljča-nah. 15753-2 Mlad poročen par zmožen vsakega de'a, hišnih popravil, kleparskih in strojnih del ter parne kurjave, išče s 1. ali 15. julijem mesto hišnika ali kaj sli&nega. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15712-2 Brivski pomočnik dober v moški stroki iti bubi striže c. i mojstrskim izpitom, išče sezonsko ali stalno mesto v dobri delavnici v Sloveniji. Gre tudi kot poslovodje proti fiksni p'ači. 24 let star. Govori slovensko in nemško, Nastop 1. julij«. — Anton Fix, brivski pomočnik. Zemun IH, Pavlova 12/a. 15672-2 Trgovski pomočnik 21 let- star, vojaščine prost z desetmesečno pisarniško prakso, abstinent in nekadilec, želi prem eni ti mesto v trgovino, pisarno, skladišče ali slično. Zmo žen kavcije it) vodstva po družnice. Cenjene dopise na oglasni oddelek Jutra pod »Lahko nastopim takoj«. 15733-2 Plačilna natakarica s prvovrstnimi spričevali in kavcijo, želi premeniti mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro mesto«. 15718-2 600.000 Din v vložni knjižici Mestne hranilnice, prodam proti gotovini. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra«pod šifro »Viožna knjižica«. 15656-16 Mehanik in strojni ključavničar vajen pisalnih in šivalnih strojev, zmožen dela na vseh strojih, zanpslj.iv, vojaščine prost, želi zaposlitve kjerkoli. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 15736-2 Mlada postrežnica poročena, pridna in poštena, vajena vseh hišnih dol želi službo s J. ali 15. julijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15713-2 Beseda lDln, davek 2Din, za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Otroške vozičke in kolesa kupite pooeni io t/ndi na obroke pri S. Rebolj & drug, Vošnjakova ulica 4. »4-6 Zelo poceni se oblečete pri Preskerju v Ljubljano. Sv. Petra cesta št. 14. 133-6 Zelo poceni prodam 12 km gozdne proge, od 9 kg po metru z drobnim materij alom. Informacije daje M. Cero-vlna, Zagreb, poštni Dret. 278. 1335^-6 Konjsko meso le od danes naprej prodajam kg po 5 Din brez kosti v Prečni ulici št. 6. 15681-6 Medeno tehtnico mesarsko, skoraj novo. prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 15657-6 Izborno k^jo za 15 Din i.n patent kosir-nik »Blisk« dobite samo pri tvrdki Fr. Stupica v Ljubljani, Gosposvetska c. št. 1. 13670-6 Komplet, garniture za brivce in damske salone si nabavite najceneje pri tvrdki Karol Hribernik. kovino-i-tiskarstvo. Liu-bljena VII. Zibertova 27. V nedeljo 8. t. m. bomo razprodali predmete, ki so razstavljeni na velesejmu, paviljon G, zunaj. 15731-6 Aparat za sušenje las električen, za 150 volt. skoraj popoln om! nov. zelo n god no prodam. Poizve *e v ogl oddelku »Jutra«. 5e1enburg*»v» ol. 15526-6 1'ppeda 1 Din davek 2 Din za Slfro aU dajanje na dova 5 Din. Najmanjši znesek V Din Družabnika za zelo rentabilno večjo žago v Bosni s 100 odst. zaslužkom sprejmem. VDrašatl: »Trgo-transport«, Sarajevo. 15354-16 Terjatev v Švici takoj izvršljiva. y znesku cirka 40.000 Din. ugodn-prodam ali zamenjam za vrednostne papirje »Ratne Štete«. Ponudbe na oglasn-oddelek »Jutra« pod šifro »Švice«. 15554 16 m Beseda lDln. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Ford in Chevrolet rabljena kolesa s pnevme tiko poceni naprodaj. A. Goreč, d. z o. z., Tyrševa cesta 1. 05519-10 r/ Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek n Din Majhno hišo v okolici Ljubljane kupim proti gotovini •* ceni do 50.000 Din. — Obširne ponudbe: Samardfcid, Ljubljana 302. 16625-20 Manjše posestvo z gozdom kupim ob železnici. Ponudbe na Poštni predal 101, Ljubljana, pod značko »Dežeia«. 15641-20 Pozor! Naprodaj lepa posest i dobrimi dohodki in poieg lepa vila z velikim vrtom, kletmi, in še poleg več stavbnih parcel. Vzamem hranilne knjižice Kmečke in Ljudske posojilnice v Ljubljani. Natančna pojasnila daje Franjo Pristave, Erjavčeva cesta št. 4a/I. Ljubljana. 13688-20 Hiše, gostilne, vile posestva, graščine, trgovine in mline ugodno prodaja Posredovalnica, Maribor. Slovenska ulica 26. 15675-20 Enodružinsko hišo novo, 5 minut od remize prodam. — Pojasnila daje Setina v Zg. Šiški št. 143. 15727-20 Trgovska hiša novozgrajena, z več lokali, stanovanji in 4 parcelami. na najprometnejšem kraju Ljubljane naprodaj. Informacije daje odvetnik dr. Knaflič, Nebotičnik. 15766-20 Dijaške sobe eseda I Din davek 2 Din a Slfro ali dajanje na -lova 5 Din Najmanjš! znesek 17 Dtn Mlajšo dijakinjo sprejmem zs prihodnje šolsko 'eto. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 15736-22 B tanovanje 23 Vis a vis gl. pošte oddam taJsoj v najem lopo pisarniško sobo s posebnim vbodom. V primerno najemnino vštet« električna razsvetljava, topi« voda. Souporaba telefona. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15613-38 Solidnega gospoda mirnega, sprejme vdova v separirano sobo z vso oskrbo. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 15634-23 Prazno sobo oddam v vili v Holzapflo-v»i ulici 17 (zadaj za Sla j merjevim domom). 15704-23 Sobo opremljeno ali prazno, s štedilnikom ali brez oddam takoj ali s 15. junijem v Riharjevt u.lici 2, Mrrje — za Obrtno šolo. 15741-23 Opremljeno sobo lepo, odda® solidnemu gospodu na Mestnem trgu 17/D-6. 15757-33 Opremljeno sobo oddam gospodu ali gospodični do septembra. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15750-23 Na Mirju v vili oddam lepo, popolnoma separirano sobo takoj, event. samo 13 počitnice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15756-23 Sobe išče Seaed* 30 para. davel Din za Slfro ali da anle naslova 3Dm Naj maniSi »n^seir 1? r»in Drž. uslužbenec s 30 leti službe, išče sobico — najraje pri kaki vdovi. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro •Jesen«. 15715-23/a Bese<1s I Din fluveR žDli. za Slfro ali lajanle na slova 5 Din. Najmanjši snesek 17 Din. V nedeljo 10. t. m. naredi Domžalska godba izlet oa Pšato — v novo gostilno Valentin Ja-nežič. 15505-18 Ocvrtega piščanca celega za 18 Din, polovico z« 10 Din nudi gostilna Tomšič, Hrenova ulica — Zab.ak. Senčnat vrt. Štajerska in dolenjska vina. 15719-18 Avtoizlet v Dubrovnik i modernim luksuznim a v tmmobilom preko Plitvic. Sa»ajeva, Mostara v Du brovnik in Cetinjo ter na zaj. sprejmem 2 osebi. — Informacije daje Putnifc v Ljubljani. 15724-18 Stroji Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje oa slova 5 Din. Najmanjš' snesek Din Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pisalni stroj« 15714-29 Mizarske stroje nove in malo rabljen«. » najboljšem stanju, lahko ze lo ugodno kupite. Vabimo Vas o« brezobvezen ogled Glej današnji oglas. — Ki«in & Stiefei FnJda za stopstvo Peter Angelo, d t o. z., Ljubljana, Tyrševe cesta št. 31. Telefon 8249 152-29 Obrt Beseda 1 Dtn davek 2 Din za Slfro ali dajanje ca slova S Din. Najman.š znesek 17 Din. Trajno ondulacijjo naredi v eni uri brez vsakih bolečin z najnovejšim amerikanskim aparatom za 80 Din salon Ju rman na Miklošičevi cesti — pri sodo i ji. 15677-30 Zadnja dva dni velesejma prodaja v paviljonu »Com-mer<;e« razstavljene kave in testenin, da ne bo treba nazaj voziti, ta polovično ceno. 15765-30 Informacije Beseda t Din davek 2 Din za šifro aH dajanje ca slova S Din. Najmanjši znesek 1* Din. Preklic Podpisana preklicujem očitke nanešene g. Baloh Rudolfu in se zahvaljujem, za odstop kazenskega pregon«. — Poglajen Marija. Trbovlje. 15735-31 Izjava Podpisani nisem plačnik dolgov, ki bi se napravili brez moje vednosti. Ver-vega Leopold, Trbovlje. Retje 56. 15737-31 Razno Meseda 1 Din davek 2 Din za Slfro aU dajanje ca slova 5 Din Najmant* »Tjpsek 11 nin Telefon 2059 Premog Karbopakete JC drva in koks nudi POGAČNIK Bohoričeva ulica 5. Aviobusi. podjetja naj pošljejo ponudbe za enkratno vožnjo Kranj— Novo mesto—Kranj — na športni klub »Korotan« v Kranju. 15637-37 Uspeli Grd nos ■■^■"■"■■i zakaj da bd vam grenil življenje? — Z aparatom »0RTH0D0R« popravi te zanesljivo zakrivljen, debel, širok, do'g, sedlast, top, gomoijast nos itd. in daste obrazu tako lep in plemenit izraz. — Ort-bodor se da prilagoditi precizno vseii obliki in velikosti nosu, dam, gospodov in otrok. 90 Din. Rdečico nosu in obraza, odpravite dan« tako enostavno in lanesljivo « kremo za beljenje »A« Dia 30. Origin. Schroder-Schenke razpošilja »OMNIA« oddelek 1/5, Zagreb, Gunduličeva u i ca S'I. Poštpin« pri plačilu v naprej 6 Din, po poštnem povzetju pa 12 Din. za uspehom žanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje »Jutrovega« maleea oelasnika! UGODNA PRILIKA ZA NABAVO ZIME za žimnice, fotelje, divane ter za vsa tapetniSka in sedlarska dela se vam nudi na ljubljanskem velesejmu v paviljonu »F«, kjer vam najbolje postreže tvrdka VILKO MASTERL PREDILNICA ZA ŽIMO — STRAŽIŠCE PRI KRANJU VIZKE CENE. 4855 PRVOVRSTNO BLAGO. OGLAS Na dan 14. jula 1934 godine održače se u 11 časova prva us-mena direktna pogodba ZA NABAVKU 450.000 kg PORTLAND CEMENTA u kancelariji režijske komisije Ministarstva Vojske i Mornarice od-redjene sa Str. Pov. I. S. Br. 562-34, u zgradi Komande Dravske Divizijske Oblasti u Ljubljani. Uslovi se mogu videti kod Referenta Inžinjerije komande Dravske Divizijske Oblasti u kancelarisko vreme. Kaucija se polaže na kasi Poštanske Stedionice u Ljubljani najdalje do 10 časova na dan zaključen ja pogodbe, i to: Naši državljani 20.000 dinara, a strani državljani 40.000 dinara. IZ KANCELARIJE REŽIJSKE KOMISIJE Br. 65-34. 5467 Mizarske stroje iove in rabljene v najboljšem stanju si lahko ogledate v našem skladišču v pogonu. Istotam se predvaja tudi PROSTRANI SKOBELNI STROJ za izdelovanje ladijskega poda Katerega CENA JE TAKO NIZKA, DA SI GA MORE NABAVITI VSAKDO, KI GA LE MALO POTREBUJE. ♦'eleseina se ne bodemo udeležili in VAS VLJUDNO VABIMO NA BREZOBVEZEN OBISK. NE ZAMUDITE PRILIKE UGODNEGA NAKUPA. KLEIN & STIEFEL FULDA zarA~nstvo «7TER ANGELO d. z o. z, LJUBLJANA, Tyrševa 31 T*»pfnn 5t 3249 460? Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot uskarnarja Franc Jezeršek. Za inaeratm del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.