List dar rtu m Tečaj clí .few . iv 8 3 $ fc ii V vr V Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr., poŠiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. "T Ljubljani v sredo 23. februarja 187 Gospodarske stvari. Kako ravnati vinom po vinovrenji in kdaj in kolikokrat vino pretakatil vino potem pozno dovřelo, in tako bi se mogio ravnati tudi s pretakanjem. Al veliko lože je večo stopiojo gorkote vedno enakomerno ohraniti, kar je med vrenjem posebno potrebno, in tako smemo reči, da gorkota od 12 stopinj Po dr. Nessler-jn. "" juuu« xvi«jc, je gurnuta uu času irgawe se velika. Treba je vendar skrbeti, da vino vedno pri Navadno je vprašanje: kdaj in kolikokrat naj se enaki stopinji gorkote vre in zagotovljeni smemo biti? kraj najpripravnejsa pri prvem vinovrenji je gorkota ob času trgatve še vino pretoči? Mislimo, da prvemu vprasanju ne mo da bo naše vino dobro izvrelo remo zadostovati, če dan, in tudi ne, če celó mesec točili hitro ko se včisti in lahko ga bomo pre naznanimo, ravno tako drugemu vprašanju ne, če ktero številko zapišemo. Vinorejec mora čuti na p na gorkoto in druge razmere paziti vinovrenje on mora kanj da Veliko se govori in prička o tem, ali je pri prêta vina kaj ležeče na vremenu ali ne? Mi bi rekli ćelijo, vu muia —• Po dokončanem vrenji vina najdemo v uruzji in v mora svoje vino vinu nekoliko ogelnokisline, in sicer toliko več, kolikor dobro poznati. Žalostno je to', da vinorejci pri prêta- niža je gorkota in kolikor veča je teža tekočine in kanj drožj » UUAUOltll ZJ«iVOIIUW JV VV , v-jv. ť r ~---- J o--- vina se bolj ozirajo na tek lune kot na gorkoto, tiskanje zraka pri kteri je vino prvo vrenje dovršilo, da se bolj gleda na dan v pratiki, kot na lastnost vina. Resnica je da Ko gorkota raste in tisk zraka pade, jse vzdig ogelno-kislina in gré z drožjem kviško. Ce toraj pri stopna gorkota pri prvem vino- gorkem vremenu pretakamo, je nevarnost veliko veča? da gor vrenji posebne važnosti. Vsak vinorejec vé kota pospešuje vrenje. Tako, na priliko, kaže skušnj da pri gorkoti od stopinj za da se vino skali Nekteri trdijo, da je umno in dobro, ako vino do je v 78 dnevih komaj prihodnje jeseni pustimo na drožji ; al mi temu ne mokar tretjini Joliko sladkorja povrelo, kot pri 14 stop. remo pritrditi, ker lahko se v drožji kaj pripeti, v 19 dneh. Ce je toraj trgatev bila v mrzlem vremenu, utegne vinu škodovati. Nekteri pustijo lušcine in pelke je vrenje počasno, in vino po takém je komaj konec vinskih jagod brez petljev v vinu, in toraj ostanejo tro- meseca svečana posobno, da ga pretočimo Ce je pa pme pomešane z drožjem, in to stori, da se drožje ne bilo vrenje pri gorkoti od več stopinj , na priliko 12 razkroji tako lahko, kajti ravno tropine storé da je stopinj, je vino lahko že v mesecu decembru sposobno, drožje rabio; k temu pa pristopi še to, da vino iz tro-da ga pretočimo Ce vino 7 ktero še ni popolnoma izvrelo, presna J J »» WVUJU J^/C* o^i liU ^ VAC* V IJLiVr 1 lA UU" pin dobi grenkozagoltnost, ktera nasprotuje vlečljivosti vina. memo v sod, kterega smo ažgali z plom, vidimo 7 da žveplena kislina ustavi vrenje; vino se včisti, žvep Toraj pazimo na vse to, daopravem času pre takamo vino. lena kislina sčasoma zgine kmalu, ko postane vreme gorkejše, začne vino zopet vino presnamemo v zopet vreti m postane motno Ce Dveh reči treba je še opomniti to je na maj hne eplj sod 7 vre nj e 7 pa le za nekoliko časa; in tako se ustavimo da lezo nektera vina rada postanejo motna 7 posebno godi 7 ce mrzlih kletov gorke, in to jih i w* "VWH DV v^wmuin. IV JV', ua AXJ OJ li Li C rastlinice, ktere se na površji vina napravijo, in na že- , ktero je na notranji strani sodov nepokrito. Na površji vina se napravijo majhne rastlinice, ktere ravno tako kakor birsa. to ie. plesnoba na vinu gotovo zato ; prestavimo iz ker vinu ni priložnost dana bila, popolnoma izvreti. Ce je vino popolnoma povrelo, lahko včasih več mesecev »vuvs VMRV aaaux uuoo j iv jv^ , pioouuuoi lia, viuu (kan), vinski cvet spremenijo v ogelno-kislino, ktera ubeži, ktere pa kakor rastlinice kisa spremenijo vinski cvet ostane na drožji, postane vlečlj 7 posebno če nastopi tudi kislej jesihokislobo, toraj samo s la bej 7 temvec edijo. Vsakemu umnému vinorejcu je velika gorkota. Skušnja spričuje , da vino na drožji znano, da je neobhodno potreba vinske sode vedno polně stoječe je postalo vlečljivo, ono pa, ki se je pretočilo, imeti, da vino pred zrakom varujemo. Kakor hitro zaostalo je dobro. Ce ima vino dovelj grenkozagoltnosti, pazimo, da so se napravile take rastlinice ali ni nevarnost vlečljivosti, vendar ko je vino postalo _ 1 vi • • • v y 1 li i • vlečlj dodamo 7 7 ne pomaga nic, čeravno mu grenkozagoltnost 7 vinu, moramoJiiteti, površji vina. na da jih odstranimo Kan je na pri Poprašajmo toraj : po kterih vodilih nam je ravnati polagoma na dno Ce toraj vina v sod dolijemo brez po sebnih pripomočkov, se kan zmeša z vinom in pade er se razkroji in s tem vinu za- ? n i Gotovo je treba skrbeti, da je pri prvem vinovrenji bavlj prava mera gorkote. Ce hočemo stopinj močj 7 da vino vre pri Umno je toraj povsod, kjer je mogoče, vino v sode a»., treba je vedno skrbeti, da v kletih s pripo- o^o, gucwv ynuc ledů ohranimo tako nizko gorkoto. Gotovo bi potem ga odstraniti dotakati z livom, kteri globoko v vinu pod gotovo pride kan na vrh do vehe, in mogoče seže y kdo Ravno tako zelo škoduj 1 vinu î to more biti smešno imenuje. Ali preiskujmo, in hitro nam se obljubili zarad glasovanja srenjski zbor 7 posvet skli- v ktîrih se najvec cati bili so večidel iz takih »UV7 OU1UOUV j.» v.^—«.v ^ «u v —----- — — " J «wr*»» ww . -- ST6DJ y V IVtUlU O U»J VV/U rec razodene. Navadno je, da na znotranji strani vratic vina prideluje, namreč iz Goč, Podrag), Rzelja itd. je g* vretnicice železná in nepokrita od lesa ? če torai sod zažgemo z žveplom, vidimo, da železo skor činah razun v eni t-J te * m M tete a ^^ ¥ # & m - te * te Al tudi ta nada je splavala po vodi, kati v vseh ob- vso z\ vničen plenokislino povžij } in namen cioûu oayi wuttu raauu v cm, menim, u a v xvzeij;, se je prou pijenja je osnovi uéilniee glasovalo, in sicer z 7eliko večino da v Rzelj se je proti j ker ravno žvepljenje ima namen, da plesnobo glasov. Da! še celó v Št. Vidu, kjer jec. k. okrajno zadušimo; zraven tegapa tudi vino potem dobí nepři- glavarstvo sprevidelo, da premodri župar nima nikake jeten duh in okus po smrdljivih jajcih. Gotovo je toraj pravice tako samoglavno glasovati, in kjer je zarad tega vse železo na notranji strani soda naravnost zaukazal srenjski zbor sklicati, )adla je osno-ker mnogotere skušnje spričujejo, vitev učilnice z 20 glasi proti treba skrbeti dobro pokrit y liko pa je gospode je druzih kmetiških gospodarjev? y v dolini, ki ima nogr,de 7 a Drugi vzrok je ta, da se je več cijo" spadajočih oseb, *** »aun Uiou mivt^aiu, «*» gole osebnosti in sebičnosti podpihovalno v reč vtikalo. ned „inteligen- ki pa sami niso knetovalci iz zopet novo življenje. Na to se zopet omenjeni veljaki snidejo, in sestavil seje program, v kterem se je posebno na potrebne stroške ozir jemal. Opiraje se na to, da bosta slavna vlada in deželni zbor zadovoljno s primerno podporo sila hasljivi učil- In kako bi se moglo to celó opustiti, saj gré vendar-le nici na noge pomagala, odměřila se je vipavskim vin-ščakom zeló majhna priklada na direktni davek, namreč od sto. Dovršeni program se je poslal si. kmetijskemu ministerstva v prevdarek. Ministerstvo je nemudoma odgovorilo, da enemu za to, da bi njegovemu neprijatelji, kteri se pa med ustanovitelje prihodnje šole šteti sná, ta čast ne pripetila ; drugemu zopet zato, da bi še za íaprej skrivno in z dngo tako šaro; kupčijo imel z vinskimi „purfeljci tretjemu, četrtemu itd. pa Bog zna, za še! se z omenjeno osnovo popolnoma sklada, samo da bo tudi večina občine s prikladami zadovoljna. Da se to v kratkem pozvé, je ministerstvo velelo, naj se vsi Županje v posvèt skličejo. Vse to se zgodi. Ko pride glasovanje na vrsto, Pa naj se nasprotniki upirajo, kolikoihočejo, přišel ko bo prepričanj epodrlo mèglo bode gotovo čas, nevednosti > vsaka nova stvar ima i začetka na- sprotnike, in saj tudi Rim ni bil zidan \enem dnevu! Za zdaj čakamo odgovora si. c. k. kmetijskega je od nazočih 14 županov glasovalo 7 brez vseh ovin- ministerstva in deželnega odbora, kterim se je podpi-kov za osnovo ucilnice in odločeno priklado, 6 z gana prošnja zaradi subvencij poslala. Ao se za zdaj opombo, da se bodo pred glasovanjem še domá v ob-činskem zboru o tem posvetovali, samo eden, in to je osnova tudi ne odobri, znabiti za voljo poaanjkanja ab solatne večine glasov, to nič ne škodue; gotovo bo Zi u u iu u Lt/iii posveiuvaii, »ci lu u eueii, iu 10 je . , ~ " ~ ^ ~ ? bil tisti modrijan, o kterem so nedavno „Novice" po- zmaga pri drugem glasovanji toliko sijajnia. — Vipavci y ročale, da jemlje kmetovalcem za rubivšnoťt orodje koj a. , ua jcuiijc auiciu v aivcui ))lJC* Jtuuivouv» uivuj od delà, o kterem je pa dopisnik pozabil omeniti v veliki večini so prebrisane glavice y to vec je bil da naš in iz naše doline je on prvi po^dignil krepki so ga, ínenim, še ťísti'večeř, vsega trudnega (od pre- svoj glas po vsem Slovenskem: naprej vinstvom! vnetega vtikanja uradnega svojega nosa v uradno ma-joliko namreč) v gnojnem košu domu peljali. Ta župan zarenčal je naravnost: „mi te slile ne nucamo in nečemo" Opomin gospodarjem 5 da ne bodo goljufani pri asekirancah. Kakor v vsakem stanu, tako se tdi med aseku ločena biti povzdiga, in s tem se vé da tudi obstanek rančnimi opravniki in uradniki, zraven pidnih in vest našega vinstva. ter je šel brez podpisa iz izbe. Tako se je končala seja, v kteri bi bila imela od- Akoravno ni pri tej seji koristna osnova omenjene nih mož, nahajajo možje taki, ki opravljao svojo službo šole zaželene večine glasov dobila, vendar se slilo, da se bo naredila, kajti vsi tisti župani je mi-ki so zaspano in zanikerno Nemarnost zaspancev zadržuje razvisk gotovo ko-ristne naprave — asekurance. Marsikakçospodar pride 03 v nesrečo, ki bi bil morda rad zavaroval svoja pridelke, ako po ognji poslopja in dobro razjasnit, ga podučil in k pristopu povabil. Drugi, tako t ki je za govejo kugo bolna bila. Mi svojim bi mu bil kak opravnik stvar bralcem naznanjamo to novico, pa dostavljamo ob enem, da. glede na sto in sto že priporočanih zdravil, osta- lAiaouii ; • r> pvuuvii ili j/v u« ^ wvv» íjo ui.aU)U xiu ki neredno opravljajo svojo nalogo, so še nemo tudi pri morski vodi neverni Tomaži. slaběji nego prvi jâjO y xvaivui nui j ju ikj jJl idjij^ui v• — v opravilo pa zanikerno, površno opravljajo: že zavaro- kakor uni tudi oni zavarovanje zanemar- To malo prisiljeni malo delajo. Starozgodovinske stvari vanih ne opominjajo o pravém času k ponovljenju za-varovanja, in sprejeta naročila nepravilno zadržujejo, namesto da bi jih koj poslali do glavnega opravništva, in o legi ill pomenu nekterih rimskih postaj v Razprava o imenih nekterih božanstev kjer se pisma (police) izdelujejo. Tako pa v nevarnost stavijo premoženje tistih, kteri bi radi že naprej pla- čali pa niso vedeli, da je že čas za to, ali pa y ki so in plaćali, ki toraj zavarovanje v pravém času naznanili menijo, da so zavarovani, pa vendar le niso, ker glavno opravništvo ni izvedelo tega, toraj tudi pisma ni moglo narediti. Ako pride nesreča — in pripetila se je leta 1869 kdo jo trpi? Ubogi pogorelec! Kdo pa je kriv? Oprav- nik, ki ne spolnuje svoje dolžnosti. Hvala Bogu! daje takih asekurančnih agentov prav malo > važno opravilo marljivo. f ki prevzame tako ga opravljal tudi prav vestno in in želeti je, da vsakter, To sem hotel opomniti o opravnikih, kteri so za to opravilo pooblasteni, in nad kterimi čujejo društva po svojih glavnih zastopih, kteri toraj zaslužijo popolno zaupanje oni so večidel znani in spoštovani možje. Ravno asekurančno polje pa vabi tudi lahkomi-šelne osebe, ki so morda kdaj v asekurančnih službah bile, želi. in toraj zavarovanje umejo, da potujejo po de- zavarujejo in denar pobirajo z golju f i j o. Preteklo leto je, posebno po ljubljanski okolici nek mlad člověk (A. Lesjak) pobiral zavarovanja za različna društva, in sprejeti denar zapravljal. — Se vé da je prišla goljufija kmalu na dan, in mladeneč je dobil zasluženo kažen. Al kdo vé, koliko goljufanih je še, resnici zavarovani? ki se niso nikjer oglasili in ki menijo, da so v kranjskem okraji je pobiral asekurančni denar Peštansko zavarovalnico" neki France Drinovec po da-siravno nima pravice in je zarad za „ domače „Posavec' goljufije v sodniški preiskavi. Taki ljudje so silno nevarni; denarno škodujejo posestnikom in javno zaupanje o asekurančnih družbah podkopavajo. Zato opominjam gospodarje na kmetih: naj nikar ne zaupaj o takim ljudém, kterih ne poznaj o, ali kterih ne priporoča Častito duhovstvo in županstvo. Ljubljani 6. februarja 1870. Franj o Drenik. Mnogovrstne novice. . Vie lički, kjer v našem cesarstvu naj več kuhinjske soli izpod zemlje izkopljejo, smo lani več-krat govorili in povedali strašno nesrećo, da je voda od zunaj prišla v podzemeljske solnine ter žugala vse pokončati. Nastavili so velike mašine, ktere toliko vode voda zmirom v enaki višini stoji. Začeli so tudi zidati 80 sežnjev dolgo pot, po kteri mislijo do studenca priti, iz kterega cura voda in ga zamašiti. Al pa jim bode to po sreči šio, veliko je vprašanje na dan izsejajo, kolikor je noter přiteče, da tedaj * Morsko vodo kuge kot zabranilo goveje hvali nek veliki posestnik v Krimu na Ru- sovskem, ki ima okoli 3000 goved, 80.000 ovác itd. Ne eno govedo, ktero je pilo morsko vodo namestu na-vadne vode nekdanjem Noriku Sit apud te honor. antiquitatis, Plin. lib. 8. 90. 24. Drugo Spisal Davorin Trstenjak. (Dalje.) imenitno mesto, v kterem je tudi prebi val bilo je Asturae, Local. As tur i s Tribunus cohortis Da je stalo v „Noriko ripensi", pozvedamo zopet iz Eugyppa obiskal kteri », rwicn pravi, ua je sv. oevenu mui to mesio „Asturis in vicino Panoniorum partibus Nor i ci da je sv. Severin tudi to mesto ( Muchar in ripensis oppido morabatur* iščeta tega mesta na reki Beli „Bielacha"), ne daleč od Medlika (Môlk) Prinzinger sredovečnih listinah Srninja (ponemčeni Sirning Rehbach kdor Kjer šibe potřebuješ, gotovo si že kaj zamudil o pravém času prične, shaja z lepo besedo. Kar pa tiče novo mašo, priporočati smem besede ki jih je pisal Gekink svojemu Miroslavčeku : Postani kar le hočes; bodi, sin, v korist } Občinstvu, al po modrih svetih tvojih, Po laďji tvoji, ki otoka daljnega Pridelke nosi mu, po glasu tvojih strun Po tvojih spisih ali slikah tvojih: Da si le pošten člověk, ljubi sin! Zaiostna bo, če boš moral řeči: » Sin pomni y da moj ) um svoj ; Iz orlicev postanejo ob letu orli. Strašno je pa slišati: Kar mladi ne vejo, jim stari pověj o ; uresniči se potem da in doživel bodeš: Kakor mati prede, tako lici tkl 7 drží Naj Ti oceta do praga, otroci tebe Enemu Bog v roke dá veslo, drugemu teslo prag se vsak svojega delà veselo loti in pridno ; potem bo veljalo Ako ne teče pa kaplj Mojstrov sin dostikrat ni imena vreden Mojster ne prekosí le očeta in sinu; kakor Savel previšava ljudstvo za celo glavo jemu narodu kralj ; prerok je svo- )7 Prvi med učenci ne doseže sedanjega mojstra u djal grški umetnik je Kovač ima da rok opece n, c/oov/o j M/U/ turu tv c/ VJJIJKJ Malopriden pastir Čredi vodo kali Marsikteri kmet je gibcen pri plesu, pa okoren pri drevesu v kmet i al veš do kruha pot? poln dobi se sod? Al veš Plug in motika vesta za-nj Le prašaj ju, kdar vstaneš z sanj a Kakorsni gospodar ji, taki posli. Pridna gospodinja mora za pero Čez plot skočiti Kaj še le za celo kokoš? Pridna je mišje sorte, zapravljivka koko sj slisali Med te so spadali K u kula ni, kakor smo gori Eugyppa Pis. Kedar se proti jugu izvedri, potegni voiz pod streho. Zareca zarja naznanja piharja. Strzek naznanja sneïek. Bodi sv. Katarina ali kres, kedar je mrzalo y neti les Nektere zadevajo posamesne mesece Svečan stegne dan. Suscev prah gre z zlatom na vtago „Kedar kimovca gromi, y â -j r m 111 wm hi i t j dl l* * v * Zito, sadje zarodí; njiva je gnoj ena, Ce li Jablan, tepka zasaj ena u Se druge, in teh je naj več, se nauiašajo na kak poseben dan v letu, na priliko: „Kedar Petra stol mrazí, Zima štirnajst dni norí." Sv. Matija led razbija. Sent Janza dez slabo leto nar&ja Sv. Jakob žito zori, „Kakor Jernej vremeni Če se tudi, solnee kuja. > Jesen cela se drži Večkrat sam iz en'ga dneva Rada pride dolga reva. eno besedo, ni ga skoraj velikega praznika, kva-ternega tedna ali kakega bolj znanega Jgodú, da bi se ga ne držalo kako prerokovanje vremenaa ali kako ravnalo za obdelovanje zemlje, za setev alii žetev. (Dalje prihodnjič.) Dopisi. Iz Gorice 18. sveč. Našemu kimetijskemu uči telju ni ime Vodopivec, kakor sem uno pcot napak zapisal, temoč Ipavec. Dolžnost mi je popravitti, ker je tudi veliko Vodopivcev, ki bi si šteli morrda v preveliko čast imeti tako vrlega soimenca. Gosp). Vodopivec. recte Ipavec — je bil popřej učenik v Tržiči (Monfal- ". da cone) ter je, kakor se sliši, z vso silo na to délai je prejel sedanjo službo. Učil bo med «drugim tudi ra-čunstvo in razlagal ga v nemškem jeřziku, ker ga v slovenskem ne zná. Naši prihodnji p»oljedelci naj se pisati svoje račune po nemšlko, ker se ce- tedaj učé l*V/VAC*J U\JV piOUbl u V \jj \J 1C«VUUV J/V UVU4WIUV J «VI njeni gospod učitelj ni navadil po slowensko! ; ki Od j® druge strani pa se posebno hvali gosp.. Po vše v vsacem obziru na svojem mestu. Pripioročamo ga slovenskim poslancem za prihodnjo sesijo dđeželnega zbora, da mu zvikšajo plačo, ki je prepičla v primeri laškega vodje. Tukajšnja in tržaška nunskapriipravnica nehate 1 • ^ • % T 1 a I • i 1 ^ JI___ kakor slišim. Nadomestovala jo bode centralna odgo jilnica ljudskih učiteljic, ki se ima, ne vemo kje, ustanoviti za celo Primorje skupaj. Enaka da Je njegove „milosti" treba, pravica vodi dnevni red. Iz Postoj ne. (Čitalnica nasa) napravi zopet yy be- un. sedo" 27. dan t. m. zvečer ob deči : 1) petje zbora; 2) tombola šaloigra: „Pomote" od Vilharja, ki ni še nikjer igrana Program je sle-petje zbora; bila ? ples. Vabi tej večerni veselici vse ude odbor. Tisti mož izmed naših čitalničine in druge prijatle Iz Senožec 17. febr. ustavovercev, kteri je bil že večkrat po časnikih okre- „kolo", fer- gan, ampak ima tudi danes ples pa ne slovanski ples Heztanz". To pa take želodce ravno ne yy kiihla", temveč nekako ozdravi. Jako žal nam je za moža, da je „disgustiran", kajti on jo je hotel „nolens volens" pri gozdni razdelitvi za nas dobro kreniti, načrt njegov je bil res moder. Pa žalibože! izpodletelo nam # ~ ~ ~ ~ * ~ Je> ker so ti presneti „pauri" naši šli možá v Ljub- In res ljano tožit, da jim hoče preveč gozda dati. ustavila se je gozdna razdelitva nenadoma. Vi vražji , ste nam jo pa zopet zasolili! ali ne veste, pauri" vi kako težavno je sosednje vaščane gledati, kako sladki hrastov in bukov sok srkajo?! Iz Novomesta. (Poslano.) Dijaška „beseda", na- znanjena v zadnjem listu „Novic" je preklicana, ter je ne marca. bode Iz Motnika 15. sveč. Fr. S c. H. dne t. m. je bil naš trg v velikem strahu. Začel je namreč v tukaj šnji hiši št. 19. iz dimnika ogenj se valiti na streho s slamo krito in po njej se razširjati. Pa hvala Bogu! žalostni glas zvona iz zvonika se je začel precej po dolini in po gričih razlegati, in prihitelaje precej velika množica gasilcev iz trga in tudi okraja, tudi rudarski delalci so svoje delo popustili in hiteli na gorišče. Prav srčno je vsa množica napenjala tako dolgo vse svoje da je ogenj užugala; samo polovica slamnate moči y strehe je pogorela, vse drugo se je obvarovalo. Hvala y presrčna zahvala tedaj vsem, ki so tako marljivo gasili osebno hvalo in čast pa še zaslužita Jernej Piskar in njegov sin Andrej, oba mlinarja iz Motnika, potem Jaka Zalokar in Matija Reberšek, rudarska de-lalca Motniška, in pa Gašper Koj bič po domače p oA Iz Ljubljane. (Odbor družbe kmetijske pomnožen po zastopniku vladinem in deželnega odbora) je v seji 20. dne t. m. pod predsedstvom pl. dr. Wurzbach-a řešil mnogovrstne reći. Tajnik dr. Bleiweis poroča naj-prej o dopisu, v kterem novi minister kmetijstva družbi naznanja svoj nastop in zagotovlja podporo, potem dopisu ministerstva, kteri za povzdigo konjske reje na Kranjskem obeta pomočí, kader bode za leto o 1870. državni proračun dovoljen dalje poroča , da je družba dobila iz goriške svilorejne poskušafnice 6 kar-tonov izvirnega (pravega) japaneškega svilodnega semena in da gosp. Mah iz Zlateneka je poslal semena Yam a m aï za 10 gold. y da je iz Vratislava od tr- govca Kriegel-a družbi došel odgovor, da pravo rigaj-sko (rusko) laneno seme stane bačva (tona) l9yo gld. Odbornik Schollmajer predlaga, naj se naša družba po izgledu nekterih druzih družeb obrne do ministerstva, da jej dovoli podpore za nakup kakih 60 do 100 centov pravega amerikanskega kro m pirja od Gul-lich-a, ki bi se potem po deželi prodajjal za polovico cene takim gospodarjem, ki zagotovijo, da ga sadé po Gullichovih dobro potrjenih v „Novicah" lani naznanjenih skušnjah; predlog je bil sprejet. — Daljje je bilo skle-njeno, da se iz ostanka državne podpore za nakup kmetijskega orodja kupi in razdelí mekoliko zbolj-šanih Cugmajerjevih plugov, osipavnih plugov in bra-bantiških bran. — Ker je treba, da se s podobami razjašnjeni poduk o predivstvu, ki ga je spisal Rihard y y Dolenec, in pa poduk o napravi umniih gnojnišč tudi s podobami razjašnjen, zeló zeló razšíirita po deželi, je bilo sklenjeno, da, kedar bode natis teh dveh važnih podukov v slovenskem in nemškem jeziiku izgotovljen v „letopisu družbinem", se še potem 'tudi natisne v „Novicah" z dotičnimi podobami, in v tža namen vred-ništvo naprosi, da vzame te sestavke v svoj list brez-plačno, na stroške družbine napravljeni kamno- in leso- Obširnia razprava je rezi pa se „ Novicam' dadó. bila naposled o tem, kterim gospodarjeim naj se dadó jezerske in pa trebiške ovce. Prosilo je za nje 56 gospodarjev. Ker pa je denarja le toliko, da se za letos k većemu more kupiti 38 parov (vrsacemu gospo- 38 darju se bota dala en oven in ena ovca)) tedaj gospodarjem morejo njihove prošnje vslišatti, je bila razde-litev zeló težka. Za vodilo razdelitve je o>bveljalo to, da se prvič gleda na to, kje je naj več ovčjje reje, in zato se je spoznalo, naj se na Notranjsko dá, 21 parov na ov jv o^/víiuulu , umj ow um x1vk1mujwwv w" ; ai uai u v , JUf Gorensko 14, na Dolensko 3. Drugo vo(dilo je bilo to da se dadó ovce le takim, ki sami že zdajj kaj več ovác imajo in pa tudi njihovi s o sed je. OdHbor je po na- svetu odsekovem prav na tanko pretresřal prosilce in misii da je pravo zadel kar je mogoče Lukovec in Jože Brvar po domače Purgar, po- — (Za osnovo sadje- in vinorejske u&Mnice v Vipavi) sestnika iz Motnika. Al tudi uradnikov rudarskih Mot- je bil v pondeljek pri deželni vladi ce^li dan posvèt niskih ne smem prezreti, kajti tudi oni sami in po svojih kterega so se vdeležili zastopniki dežeelnega odbora podložnih so veliko veliko pripomogli, da se je velike zastopniki družbe kmetijske in pa ravnatelj ljubljanske y y _ _ _ y „ _ _ „ _ otel naš trg. Ker pa sem rudarnikov opomnil, realke, iz Vipave pa so prišli grof La nit hi eri nesreće še dostavim naročja matere zemlje vzdiguje in že tudi po svetu hoče velikodušno brez plače prepustiti lučilnići ki »o ug* i\ux pa ov/lu x uuai uij\u y iccmat», i« » pa ov pxxoii ^»v/i. """uuxox xvi &i(m da se zdaj Motniški premog že ročno iz 30 let posestvo na Slapu, in če treba še dlruzih prostorov 1« 1 I • • V t 1 • . 1 V 1*1 1 « A IV __________w • 1 • • 1 , pred tudi tedaj imamo okoli prevažava. Trđno upanje —,, ——v , našvpremogpo Avstriji kmalu slovel. Dobro srečo! Iz St. Vida nad Ljubljano. (Čitalnica nasa) na- da bode sednik poddružnice kmetijske vipavske k Kavčič in tem posvetu dovršenii sklepi gredo pravi v nedeljo (pustno nedeljo) „besedo", pri kteri se bi Vipavi in vsi naši deželi živo potrebma naprava našla dr. Spacapan. zdaj najpred na Dunaj k ministerstvu kimetijstva. iako ugodno rešitev, kakor so jej nameravali v posvèt da ne bi s pohvalo tudi omenili vojaške godfae c. kr. n l/linoni mní.lP Í r* P nvn AftArro n AI Lm sklicani možje (Odbor učitelj skega društva) bode 28. dne t. m. ob 10. uri dopoldne imel v 4. razredu mestne glavne šole (v reduti) v Ljubljani javno sejo, h kteri se vljudno grof Huynovega polka. vabijo vsi družbeniki. Kdor pa ne more priti, naznani Novicar iz domaćih in ptujib dežel. Iz Dunaja. (Iz državnega zbora.) Knez San naj odboru pismeno svoje misli o kaki točki dnevnega gusko, ud zbornice gospôske, je unidan razposlai reda, ki bode taki-le: 1. Društvena naznanila. 2. Po- „odprto pismo" do svojih tovaršev v gospôski in po- ki bode taki-le: Društvena naznanila. Po- icudj uuuc Ičt&l-lc . i.« i/iuobvcua uaauauitai ćj. jl u- jjuupiu ^iiouiu ui> ovujiu ivvai ocv menki o nauku v pisanji. 4. Nasveti o učiteljski knji- slanski zbornici; tehtno je to pismo ker livu V |jloi%uja. v uuiu«tjoivi »-liji- omuoai uuviuivi, ^uuuu jfcv pouiu , ».cl na važeciu Kako bi se učiteljem na korist bolje vrav- mestu izreka to, kar se je že mnogokrat po časnikih garnici nala družba v pomoč vdovám in sirotám ljudskih uči- pisalo ) teljev na Kranjskem. A« Nasvétí posamnih družnikov. v dunajském Praprotnik, društva predsednik. ■ HfiH 24. da večletna velika napaka in krivica je to avstrijskem ministerstvu sedé ) (Na tukajšnji porodniski uČilnici) bodo 23. f in 25. dan t. m. konečne preskušnje babic v slovenskem jeziku; podvrglo se bode tem preskušnjam 23 ucenk, in sicer 11 Kranjic ) iz vojaške granice > iz Slavonije in 1 iz Ogerskega; med vsemi temi jih je 13, ki so vživale ustanove (stipendije). — (Gosp. Fr. Zajec), naš nik, ima dodelanih več PijalX., Slomšeka, Baraga, Knobleharja, Vodnika, Valvazorja kor : domaći podobarski umet-mavcastih (gipsastih) podob, ka- Kemci in večidel ultranemci in taki, ki se druzih avstrijskih dežel in narodov celó nič ne poznaj o. To pismo ima svojo zgodovino. Predsednik knez K. Auersperg ni přivolil besede knezu Sanguskemu ki je hotel govoriti o priliki, ko se je predstavljalo novo ministerstvo. Zoper to ni nič vgovarjati, ker to predstavljanje po opravilnem redu res ni predmet obravnave ; samih pogovorov, kakor so v zborih dru- 9 Visoke so po 21 palcev, ali z bronsom prevlečene (po ki se dobivaj o pri njem 9 . namreč v celih osebah, ki so gih dežel pripuščeni, pa tudi ne pozná opravilni red v dunajském parlamentu. — Ker tedaj knez San gusko ni mogel govoriti, je pisal pismo ktero hotel pruiiOUJJLL jjicvicucuc u gold.), au d Dtcaiiuuui gl.), ali pa z rumenkasto barvo (po 2 gl. 50 kr.). da ga zborničina pisarnica razdelí med zbornike. Taka ali s stearinom pisma se mnogokrat razpošiljajo v zbornici; mnogo libe- (P° _ . _ Naroči si jih vsakteri tudi lahko s pismom (Karlovško W AUUV^ VUà MV JL 1J Cij W T Ci U V JL UJLV1 J 1X1 U V g V/ lll/V ralnih pišem in še tacih pisateljev, ki niso zborniki, bilo predmestje št. 29) V delo pride Strosmajer t m Vega, - L/UOlUUUjl 1\> »B.V UU UlUgUI g« CiMJU UVM1U1 njegovo podobo. Te umetnije bo privilegije zavarovala. Delo poslednji tudi ako bo mogel g. Zajc dobiti c. Zajca se samo hvali. (Pritozbo preč. gosp. kaplana Koprivnikarja) je deželna nadsodnija v Gradcu řešila s tem, da je razsodbo ljubljanske sodnije od 2 mesecev ječe povik- sala na voljna ? Zdaj bota Masel in Golob vendar zado- (Drustvo za denarno pomoČ obrtnikom) ima svoj občni zbor v nedeljo dopoldne ob 11. uri v veliki mestni dvorani. Kakor slišimo, je preteklo leto to društvo spet dobro napredovalo. Slava! je že razposlanih. Sanguskovo pismo razposlati pa je tudi prepovedal predsednik. To je v zbornici vzbudilo živo nejevoljo; „liberalni" časniki ali molčijo o tem pismu, ali pa se norčujejo o njem; češ, da knez San-gusko ni mož velike veljave — se ve, da Kuranda ali S chin dle r in drugi take baže ljudje imajo pa veljavo ! Vprašamo le : k j e ? ! Knězovo pismo se glasi tako-le: „Moja zvestoba cesarju, moje prizadevanje za občni blagor države, moja ljubezen do moje domovine mi ne pripuščajo molčati; toraj primem za peró y da izrečem, kar sem hotel govoriti. To pismeno da je minister- stvo izvoljeno samo iz enega naroda, sili me govoriti da svoj glas povzdignem zoper tako nepolitično in nepravično početje. Jaz tako malo umem pogum onih, ki (Citalnica ljubljanska) dá v nedeljo (pustno ne- s0 sestavili to ministerstvo, kakor malomarnost narod- deljo) véliki ples, „Sokol" pa pustni torek veliko maskerado v čitalnični dvorani. Ne da mini- Kralj Vondra'1)y iz njakov, ki zoper to ne ugovarjajo. sterstvo zgolj nemško in vzeto samo iz ene stranke Je t českega preatavljeno in po ampak izvoljeno je samo iz ene vrste ^uj , j, r——* ;j—v --r™ J dveh predstavah v čitalnici priljubljeno komično opero koterije. > iz ene same tacih okoliščinah soglasje v mislih ni niti Ilnera je dramatično društvo v deželnem gledališču umetnost niti zasluga, v nedeljo izvršilo tako dobro, da je Ljubljana viděla „Nikakor nočem kroni mejiti pravice: ministre vo- in slišaia, kaj národně moči premorejo tudi na muzi- liti kakor jej je drago; toda izvoljenci morajo vprašati JI U u A4U VV A VI J M I JLJl * V/ VA U V/ ULI V V/ JL 4 v/ A a JL VÍ ^ v/j v vt v« m kalném polji, kedar gré za kaj več kakor za kaj sami sebe, oni morajo soditi stan, v kterem Je država. ško malo petja. „Kralj Vondra" ni kaka mala operetica, Ministri bi se bili morali vprašati, ali more zgolj nem- da ne rečem koterijsko ministerstvo, dandanes kar ampak velika opera, sestavljena iz najlepših spevov o v, v»« auicujoau miu.o^io^v, velicih resnih oper, kteremu pa je podzloženo smešno pomagati državi, zlasti ali je sposobno dovršiti to djanje. Kakor navadno se je spet danes gospá O d ij e va je najpotrebnejše, najsilnejše, to je, spravo? f odlikovala v prvi vrsti s petjem in igro; kazala je si- zbornicah je sicer ministerstva predsednik povdarjal da je pravi biser národni dramatiki naši; zato potrebo sprave, in to tako, da se sili vprašanje: kje JaJno - - — — - pa je bila gromovita hvala prav zaslužena, ki jo je je kakov razloček med njegovim govorom in med manj- prejela. Poleg nje sta gospoda Noli in Filapič iz- šinskim programom? — Cemu toraj tako dolga mini- vrstno vršila svoji roli v petji in igri in tudi njima je sterska kriza? Čemu je odstopila ministerská manjšina? donela glasna pohvala. Al tudi gospoda Kham in Ali se je to zgodilo samo zarad načela, da smejo mi Gecelj sta řešila svoji nalogi v zadovoljnost obilo nistri biti zgolj Nemci? Ali da se večini v roke dá zbranega občinstva, čeravno jima je hripa nekake na- vsa moč?" Da novi ministri želé sprave in zveze s Slovani f Ali ne take potke dělala v petji. Navdušeno pohvalo je po pravici uuvi mu u IO Li 1 «^iv/ ~ prejel tudi naš zbor moški in ženski; poslušalcu res o tem ni dvombe; toda kakošne zveze? dobro dé, ako na ljubljanskom gledališču sliši take kakoršna je ona, o kteri je ranjki Metternich govori! krasne glasove. Da pa se je težka spevoigra v vsem rekoč: Koristnejše zveze ni od one jezdec na konji, j i • ^.»i 9 i i i« . i » i i i • n • i v___i____ vi . \ i t tako izvrstno vršila a£j v i. oiuu vioua j gré uuav^MUi« ««oiu^« vuuituiju njenemu gosp. Forster-ju, ki je Bpevoigro tudi in- posebna zasluga voditelju toda pod pogojo, da jezdec še ostane člověk". strumentiral; v tacih nalogah se kaže 9 kdo umetnik kdo mojster-skaza. Krivično pa je pravi bilo > „Odgovorilo se mi bode, da ni bilo najti Slovana, ki bi bil v teh časih zasedel ministers ki stol. Ta stvar je tako jasna, da niso tudi nikogar iskali, m niso se xnotili, kajti vsakemu Slovanu bilo bi nemogoče stopiti s Cehi y da ima iti y ker od Slovani na českem v tako ministerstvo. Boljše ni moč dokazati ministerstvo vse Slovane, to je, dve tretjini državljanov proti sebi, toraj da je večina državnega zbora manjšina nega porazumljenja v državi". kakor časniki pisejo, ni ju vcolja na Dunaj tega ministerstva in tega državnega zbora Moravském ne pričiakujejo nobe Kako v razporu pa mora spet „Imena imajo svoj pomen, in imena sedanjega mi- uivi, ivaůoba oiait* iu juiuv« jjucooc " JJH'eOClinO nisterstva so v očitnem nasprotji stem, kar imajo in ho- vdriha po drugi tako, da ves svet milujo) Avstrij državni kancelar Beust z cislajtanskim iministerstvom biti kažeta stara in nova „Presse pireočitno ? ena da ćejo doseći s spravo Ako moraj o ta imena dovršiti po tej poti se kupičij spravo, mogla bi ponoviti le spravo, ogerski enako, odstranovale * ' ~ w V*J V/ A A V oil iju J uo bolj zadrege, me pa da bi se slim pa ; Mi- da se ne motim. ako trdim, da bi druga imena in jaz sem poslednji, ki bi svetoval tako spravo Ogersko aduj vsem tem pa se Andraissy za svojo iz Tir olov bralci vedó Tirolskim poslancem,, ki so, kakor to cenejše dosegla". nasi bralci vedo, zapustili državni zbor,, so „Tirole Da sedanje ministerstvo drugo ogersko spravo Stimmen" prinesle zaupnico, ktera med cdrugim pravi 'e davno preden se je komu sanjalo o ksakem avstrij so bile ^l/a OVUU U I UilUluliVl DIT v uiu^v © w v "I'." ' v, ^ sklene, tega se nam ni bati; jaz se marveč bojim, da „ bode skušalo upor ukloniti. Ukloniti je sedaj uradni skem ustavném zborovanji (parlamentarizzmu), izraz, in pomeni u lomiti; ulomiti se pa upor dá samo že Tirole za ustavno pravico. V ti deželi je od nekdaj s fizično silo. Ali tu se prikaže novo nasprotje, namreč, živelo ljudstvo, zavedno svojih pravic, prijprosto, krepko ižane zvestobe O 11Ú1VUV OJ.il/« XXII IU OC Uii0i0«0 4JUIV UHWJ^XUIJV , umui. vv, » v*v UOTVUUV 3 C4, * ÎV^J F i ker ustava nima sredstva, da bi se smela rabiti sila, in pobožno, ponosno na slovez neomade zato bodo ustavoverneži prisiljeni, izneveriti se ustavi, do Boga in svojega vladarj To vemo iz da upornike s silo prepričajo in spremené v prijatelje Vemo pa tudi, da požne čase, ko bodo ■ sedan j godovin zmes ustave". To ministerstvo sije v nasprotji z ravnopravnostjo živelo — katolišk njave že minule in se pozabile, bode starro Tirolsko še ^ X U liilUlOlVžXObfU Ol J V V uwo^/i V/HJ4 « xt.1 f národov, kakor je tudi edina njegova podpora in ; večina žilo nam daj rJ naše upanje na Bog t tola iin potrjuje nas Vi državnega zbora, v nasprotji z večino državljanov. Tudi v tem Vaše obnašanje kakor tirolskih po)slan je v nasprotji z liberalnimi načeli, v kterih imenu ste slavno opravičili zaupanje, ki ga je tiirolsko ljudstva Raspri znanje vlada, kajti mnogovlada je brez narodov, da celó brez na Vas stavilo; hvala Vam za to iz celega srca! nemško-avstrijskega, čegar večina ni istih političnih in odenemo Vam protiverskih misli; s samim nasprotjem pa dar ni moč vladati". menda ven- sklep svoje jpopol tem y da ste zbor zapustili, potem kco Vam je bilo Sprave tudi z najboljšo voljo jjuuiavo —- luuj. ía iifllUUIJOU J ministerstvo ni sposobno, in najmanjše zlo y dovršiti to ktero nam ki odřečeno zadostenje za neslišano razžaljemje v hiši pred šotenskimi vrati tirolskemu lliudstvu v ob « « _. . * .. — « . ___ i ti je pripravlja, je žalostna zguba časa. Dogodki pa pridejo ličj y alj brsnilo. Zgodovina bode sodila medi nami in med Vi pa ste se obnašali kakor pošteni možje kedar se jih najmanj nadjamo, toraj rečem : „čakati in vsak pravi Tirolec spoznava v Vas ] prave deželne ~ ~ " vodnike. Pod tem vodstvom bode Tiroksko stanovitno mi, da je po nemoremo". Da bi se motil! Toda zdi se dvamesečnih porodnih bolečinah na svet prišlo mrtvo-rojeno dete. — Ako je to, gotovo tem boljše storimo, čem prej ga pokopljemo. do zmage za Tirolcem Bog y cesarja in domovi je sem ter po libeřralnih časnikih ako nikakor Beču 11. februarja 1870. L. Sangusko." žugalo, da jim bodo deželni zbor razgnali ne vdajo v novo liberal^tvo. To paa ravno bi se reklo raka v vodo vreči. — Iz obravnav zbornice poslancev ni nič prida Stimmen . „wc jc vu* dc raaguauj» ne uuujmiu, leiuuc povedati. Nov davek od pridobitka ali prislužka se bo tirjamo ga naravnost, ker v tem vidimo prvi pomoček vpeljal; nekteri poslanci so se ustavljali temu bremenu, za brambo zoper malo stranko, ki hoče rnas strahovati, Ne Torej odgovairjaj o , ,Tiroler da se razgnanja ne bbojimo, temuč ki bode zadeval tudi delavce večini zborovi ni in ki da vera naših ocetov se nee dá zediniti z u uuc Lituevîu luui utJiavue ; ai yii vcumi ^mvavw u, x iu ni pávi, vi« »wo, uaom uvciuv se iicc u a» zeuimii & obveljalo ustavljanje; kar se tiče pridobnine delavcev, njeno novo Avstrijo. Tudi z neposrednjirmi volitvami si je samo to padlo, da ne bodo gospodarji od delavcev nič ne upajo, zgubili bi z njimi menda šee tište tri libe- tega davka pobirali, kakor je načrt postave zahteval. ralne poslance iz južnega Tirolskega. Že lani pri zemljišnem davku so nekteri poslanci tehtno - povdarjali, da naj vsi đavki ob enem pridejo v obrav- . in vzlasti V navo, ker en davek sega včasih v druzega davek od dohodkov je večkrat v dotiki z davkom od prislužka; al zastonj so bili vsi vgovori; kar minister-ska večina hoče, to se zgodi. — Tisto važno vprašanje, ktero bode odločilo o izstopu slovenskih poslancev namreč predlog Petrinov in resolucija poljska hodi tako polževo pot ; da ne pride še tako kmalu na vrsto ; v odseku motajo poslanci to stvar tako, da vsak drug mora že nevoljen biti Žitna cena 01 v Ljubljani 19. februarja 1870.). Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice ddomaće 4 fl. 80 3 fl. 73. ajde 2 fl. 80. banaške 5 fl. 50. tursice 3 fl. sorsice rži 2 fl. 90. ovsa 1 fl. 80 ječmena 3 fl. prosa 2 fl. 60. pa Krompir 2 fl. 20. y Poljaci sami imajo angeJjsko potrpljenje. In Kurandi, čujte! je všla celó beseda, da se tudi Čehom mora kaj dovoliti, Tin ti-ju pa, da se mora vsem deželam kaj dovoliti. Od kod neki ta strašanska „milost" Kurandov bolj zagrizenega protivnika Slovanov, in Žitna cena v Kranji 21. februarja 1870. Vagán pšenice ovsa 2 fl. 44. 5 fl. 45. sorsice 3 fl. 80. rži 3 fl. 70. — ječmena 3 fl. 32. — krompirja 1 fl. 70. ajde ; 3 fl. 20. flžola 3 fl. 84. fic prosa onega Tinti-ja, ki je s surovim svojim napadom Tirolce pognal iz državnega zbora?! To in mnogo druzih dogodeb kaže, da se glave zlo mešajo na Dunaji in da sami ne vedó \ Kursi na Dunaji 22. februíarja. 5% metaliki 61 fl. kr. Ažij o srebrna 121 fl. 35 kr. Narodno posojilo 70 fl. 35 kr. Cekini 5 fl.l. 83 kr. Vec, uri uciu u« ou. v^u iuu tuui jauaja tu, va a. jc uj*- nister Giskra povabil dr. Riegerja in dr. Slad kov- pri čem da so. Od tod tudi izhaja to da je mi- skega na Dunaj, da bi se njima mešetarilo o spravi Loterijne srećke: V Trstu 19. februarja 1870: 69. 41. 16.. 54. 72 Prihodnje srečkanje v Trstu bo 5. marca 1870.). Odgovorni vrednik: Janez Murnik Natiskar in založnik: Jozef Blazilik v Ljubljani Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana