b,l»iili„illl,l,,l,Mamal„,„M.inniKinmiiiniilHlllHliltliiilimilllltiiiiiiilMiiiiiiiitiiiuiliiitlllll V EVROPSKEM PARLAMENTU jo io sumljivih okoliščin, na katere de v, 0P°z°rilo turinsko sodstvo gle-■oorebitnih odgovornosti predsed-ternHvlade pri pobegu domnevnega »a t j ^arca Donat Cattina, sito Brran-feSa podtajnika KD, na-sUitii aar ar*ava zadevo, češ da so ‘Popolnoma neosnovanis, je tijaJ kriva nadaljnjega zaostrova-T»ia obrazložil na tiskovni kon Kom V- Cagliariju. itL Uaistični predlog razlikuje v le problematike tako imeno i % £ i 'i 4 k A k "V i I v 1 V' j; s[> ^ teku priprave upravne volitve ~ y vseJ državi tečejo pra'„ Priprave za bližnje u-volitve. Volilnih upra-8. j 'ev' ki bodo v nedeljo, kija u ’ 'n v ponedeljek, 9 ju-Po^novili številne deželne, ske „llnsko, občinske in rajon-jonovVete- ie približno 45 mili-bort Pol, svoje glasove pa Milniu a*' v Približno 77 tisoč Hvci^i^ih. Italijanski vo-kojst a 0 m°rali obnoviti petnim deželnih svetov z navad-!vnov ftUt°m' pokrajinskih tov ^r 6.575 občinskih sve- joro^rai,-ie zapadel rok za pre-a uom volilnih potrdil, od ko rjy.„ . ie do ponedeljka pa kitj vA vo'i'na potrdila dvig-v U ploskih uradih, ki bodo kolu a?tnen odprti tudi v ne-V 30 0,1 9- do 17. ure. ne, Zimbabveja in namibijske osvobodilne fronte Swapo, ki so razpravljali o perečem položaju v Namibiji. Srečanje je potekalo za zaprtimi vrati, zambijski predsednik Kaunda pa je ob koncu izjavii novinarjem samo, da se bodo države «prve lini je s, še vnaprej odločno zavzemale za neodvisnost-Namibije. RIM — Predsednik republike Sandro Pertini je včeraj zjutraj m Kvi-rinalu sprejel ministra za pravosodje Tommasa Morlina. MOSKVA — Indijski zunanji minister Narasimha Rao je včeraj dospel na uradni obisk v Sovjetsko zvezo. Uglednega gosta je na moskovskem letališču sprejel sovjetski zunanji minister Gromiko. RIM — Finančni minister Pan-dolfi je odredil, da bodo stari bankovci po 500 lir, ki so jih izdali leta 1966, veljali b do 30. junija. Pozneje jih bo moč zamenjati le ri pokra'inski. državnih blagajnah. razprava nadaljuje v parlamentu, enakega mnenja so tudi liberalci, socialdemokrati, manjše skupine levice, pa tudi del socialistov. KD na to zahtevo po jasnosti reagira skrajno užaljeno in jo prikazuje kot volilni manever. Tako stališče so posebej zamerili komunistom, do katerih zaostrujejo polemiko. Tajnik KD Piccoli je na primer pred tujimi novinarji pogrel včeraj vprašanje mednarodnih povezav italijanskih teroristov. Izrazil je trdno prepričanje, da take zveze obstajajo «in ne samo s Češkoslovaško,* ne da bi pa navedel nobenega dejstva, kot bi bilo spričo njegove odgovornosti pričakovati. Cossigo in Donat Cattina pa tako Piccoli, kot drugi veljaki KD zagovarjajo z enostavnim odrekanjem vsake verodostojnosti izjavam skesanih teroristov, dasi jih sodstvo upošteva pri razkrivanju terorističnih gnezd in zapiranju novih osumljencev. V takem ozračju so tudi vsa vprašanja, ki so jih časnikarji postavljali sinoči tajniku KPI Berlinguer-ju na televizijski politični tribuni, zadevala afero Cossiga - Donat-Cat-tin in pa njegovo sodno prijavo proti radikalcu Sciasci, ki mu je pripisal poznavanje mednarodnih zvez italijanskih teroristov. Ostal mu je zato samo predpisani uvod, da je navedel uspehe levičarskih krajevnih uprav v primerjavi s tistimi, ki jih vodi KD in pa razloge, zaradi katerih KPI ocenjuje skrajno negativno sedanjo vlado. Cossigi je v bistvu očital popolno podrejenost ZDA v zunanji politiki in nedelavnost za premostitev gospodarske krize ter škodljivost njenih dosedanjih ukrepov. V ostalem je potrdil stališče KPI, da je treba popolnoma pojasniti tako morebitne odgovornosti Cossige v primeru Marca Donat Cattina, kot tudi mednarodne povezave terorizma, o katerih se že dolgo šušlja. Prav zato je zahteval, naj sodstvo ugotovi resnico v zvezi z izjavami Sciascie, po drugi strani pa je dejal, da je dolžnost vlade, da ugotovi in razkrije take morebitne mednarodne zveze. Mimo vseh polemik in ugibanj pa je Berlinguer potrdil, da ravno KPI organizira večji del delovnih množic, ki so postavile trden jez proti terorizmu in ga izolirale, da ni mogel uspeti njegov prevratniški načrt. HELSINKI — Francoski državni poglavar Giscard D’Estaing je sinoči sklenil svoj uradnik obisk na Finskem. V finskem glavnem mestu se je francoski državni’- dvakrat srečal s predsednikom Kekkone-nom, s katerim je imel pestro izmenjavo mnenj DRUGI DAN KONFERENCE V TEHERANU Jugoslovanski predstavnik poudaril nujnost rešitve vprašanja ameriških talcev TEHERAN — V Teheranu se je včeraj nadaljevala konferenca o a-meriškem vmešavanju v Iranu. U-deležuje se je prek sto delegacij iz 50 držav. Te delegacije sicer ne predstavljajo vlad držav, marveč predvsem razne politične in humanitarne organizacije. Po prikazovanju filmov in fotokopij dokumentov o vmešavanju ZDA v iranske zadeve se je nadaljevala razprava o osnovni temi, zaradi katere so sklicali konferenco. Skoraj vsi udeleženci so kritizirali ameriško politiko do Irana. Včeraj je na konferenci govoril tudi delegat skupščine SFRJ Ilija Topaloski. Ponovil je znana jugoslovanska stališča o doslednem spoštovanju načel nacionalne neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti. Opozoril je na razumevanje za iranske probleme ter spre: govoril o simpatijah, s katerimi je bila iranska revolucija sprejeta v Jugoslaviji. Poudaril je nujnost re- šitve problema talcev; podčrtal je, da bi rešitev tega problema okrepila mednarodni položaj Irana, zmanjšala možnost za izvajanje pritiska in prispevala k notranji stabilizaciji Irana. 8. IN 9. OKTOBRA V Bruslju srečanje KP zahodne Evrope BRUSELJ — Tiskovni urad belgijske komunistične partije je včeraj sporočil vest, da bo 8. in 9. oktobra letos v Bruslju srečanje komunističnih strank zahodne Evrope. Na srečanje, ki nosi uraden naziv «Konferenca komunističnih partij kapitalističnih držav Evrope o krizi, evropski integraciji in delavskih in demokratičnih bojih*, so povabili dvajset KP zahodne Evrope, med katerimi tudi italijansko, portugalsko, špansko in francosko. LEPO GOLEM NAKLJUČJU NI BILO ČLOVEŠKIH ŽRTEV Protijugoslovanski atentat v Washingtonu Ostro protestna nota namestnika veleposlanika SFRJ pri zunanjem ministrstvu INTERVJU PREDSEDNIKA PREDSEDSTVA SFRJ CVIJETINA MUHOVIČA SOVJETSKI TELEVIZIJI Beograjska deklaracija osnova za nadaljnje razvijanje sovjetsko-jugoslovanskih odnosov Sodelovanje med obema državama ob upoštevanju razlik, ki obstojijo v stališčih, v interesih in politikah Moskve in Beograda - Mnogo možnosti za nadaljnjo krepitev sodelovanja BEOGRAD — Ob 25 letnici ood piša beograjske deklaracije je predsednik predsedstva SFRJ Cvijetu1 Mijatovič dal naslednji intervju sovjetski televiziji. Vprašanje: Tovariš Mijalovič, kako ocenjujete razvoj sovjetsko - ju goslovanskih odnosov ir njenih 2J letih, torej od podpisa beograjske deklaracije in kakšni so ti odnosi danes? Odgovor: Povod za ta naš pogo vor je, kot ste dejali, zelo pomemben jubilej v jugoslovansko-sovjet-skih odnosih. Preteklo je točno 25 let od 2, junija 1955 od zgodovinskega datuma, ko je bila podpisana beograjska deklaracija, s katero so kot trajna osnova jugoslovansko - sovjetskih odnosov začrtana načela neodvisnosti suverenosti, e nakopravnosti, nevmešavanja v notranje zadeve, vzajemnega spoštovanja. Ta načelna osnova je bila zatem potrjena v številnih skupnih jugoslovansko - sovjetskih dokumen tih, še posebej med srečanji tova- rišev Tita in Brežnjeva leta 1976 in 1979. Ta osnova je potrjena in preizkušena tudi v konkretni življenjski praksi naših vzajemnih odnosov. Jugoslavija kot dosledno neuvrščena socialistična država na teh načelih razvija odnose tudi z drugimi državami in izhaja iz prepričanja, da je ta načela v mednarodnih odnosih treba spoštovati in dosledno uporabljati. Na temeljih beograjske deklaracije so se jugoslovansko - sovjetski odnosi v minulih 25 letih, gledano v celoti, razvijali uspešno. Treba pa je dodati, da je bilo na tej poti manjših in večjih težav in zastojev, ki pa smo jih, zahvaljujoč obojestranskim prizadevanjem, premostili. Današnja raven naših odnosov je visoka na vrsti področij. Plodno in vsebinsko sodelovanje se uresničuje predvsem na področju gospodarstva, znanosti in tehnike, kulture, izobraževanja, pa tudi na drugih področjih. Sodelovanje je razvito Miiitiiiiiiiiiiiitiiiimimiitiiiiiiimittimiimiiiin Sh d --------------------- & bol^-h jezikov dva pojava f°yne . receno dva primera: je Ih *iviio nar°dnostne skupnosti, laična ,iV državi, ki ni njihova K l’arodhn°?lov‘na 'n Pa jezikovne A. kj stne manjšine znotraj drvi^ 'n s -S° b*'e v teku zgodo-Ai hQV 0 se danes v podrejeni to,11]ič^ zane z njenim družbeno |J zVa2: ,J'azvojem. Cardia je v aJJUlenj, redoval primer Italije jAftost k. s'°vensko narodnostno C ter’ aLodg°varja prvemu po Aia rt' drcilnsko skupnost, ki od- N.bKmu' tjl^ 6anion gospodarska skupnost bi (J f>ted«n’ p.° mnenju komunistič-VV° žem?Vn^0Vi morala izdelati karto jezikovnih „£stn'h manjšin v Evropi 'ii Ani nato. izdelati jezikovne k,iSltUDnnePr^vice tako narodnost-iSjlRih io:S l kot tako imenovanih * . jezikov t„ „—u,- V, žaEml'1> sedaj sklepala ko-V16 skim07'0 Pe jez'ke in narod-^»tn Poosti v evropskem par- n, Vi*Rašai NJU NAMIBIJE . usaki srečanje ž :pm;,......... » , . 'Je *s' ~~ V glavnem mestu S, 6stauJ.e, včeraj sestali viso-*Prve a K* držav tako imeno ‘ ^anzalaiie*' Angole, Muzam n‘je. Zambije, Botsvva IZREDNO MOČNA EKSPLOZIJA JE POVZROČILA LE MATERIALNO ŠKODO Teroristični atentat na milansko kvesturo MILAN — Doslej neznana teroristična organizacija «compagni or-ganizzati in nuclei partigiani* je včeraj izvedla atentat na milansko kvesturo, ki je povzročil ogromno materialno škodo tako na kvesturi sami, kot na bližnjih poslopjih in parkiranih avtomobilih. V noči med ponedeljkom in torkom je okrog 3.30 eksplodiral ob zidu, ki obkroža poslopje milanske kvesture, kombi, v katerem je bilo več kot 10 kilogramov razstreliva. Vozilo so neznanci ukradli v neki periferni ulici v ponedeljek popoldan in zelo verjetno je, da so nato nanj naložili razstrelivo, naravnali timer za določeno uro in zapustili kombi pri kvesturi. Ko je eksplodiral, je nekatere agente, ki so bili na straži, vrglo več metrov vstran, vendar na srečo ni bilo med njimi not nega ranjenca. Izredno močna eksplozija je hudo poškodovala vsa bližnja okna, stekla, zidove in avtomobile. Škoda je ogromna, vendar za sedaj je izvedenci niso mogli še oceniti. Med eksplozijo je bila lažje poškodovana le neka ženska, ki so jo ranili drobci stekla, medtem ko je spala. Atentat je izvedla doslej še neznana skupina, ki je to sporočila tiskovni agenciji ANSA. Neznani terorist je v potrdilo te izjave navedel tudi točno številko šasije, ki je bila registrirana na kombiju, zato preiskovalci jemljejo to telefonsko sporočilo kot verodostojno, kar pa ne velja za drugo, ki je pripisovalo atentat teroristični organizaciji «prima linea*. Preiskovalci so včeraj izjavili, da je bilo to dejanje »ustrahovalnega značaja*, saj je kombi eksplodiral tam, kjer ni bilo večjih možnosti, da bi povzročil človeških žrtev. Predstavniki stalnega antifašističnega odbora proti terorizmu in za obrambo reda v republiki, so včeraj ponesli milanskemu kvestorju in vsem njegovim lodelavcem svojo »iskreno solidarnost in polno priznanj za vsakdanje uspešno delo, ki ga predstavniki varnostnih sil vršijo z velikimi žrtvami za' zaščito živ ljenja in varnosti državljanov.* Razbitine kombija, ki je eksplodiral pred milansko kvesturo (Telefoto AP) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirfiniiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMimiiiiiiiiimiiiiiiiiiii SREČANJE GOSPODARSTVENIKOV OBEH DRŽAV V DUBROVNIKU Primanjkljaj v jugoslovanskem izvozu največja ovira za sodelovanje z ZDA DUBROVNIK — Pogovori ameriških in jugoslovanskih gospodarstvenikov o ekonomskem sodelovanju so se včeraj nadaljevali. Obe strani sta izrazili prepričanje, da so dosedanja srečanja prispevala k boljšemu medsebojnemu razumevanju in zbliževanju stališč. Od včerajšnjega dela velja omeniti sestanek delovne iskupine za blagovno, menjavo, na katerem sta si bili obe strani e-notni, da je primanjklja’ na jugoslovanski strani največji problem te sicer najbolj razvite oblike sodelovanja med državama. Ohrabrujoče pa je to, da ameriški gospodarstveniki niso ostali le pri tej ugotovitvi, marveč so izrazili zanimanje za nakup več jugoslovanskih proizvodov, tudi tistih, ki jih do zdaj ni bilo na izvoznih listah, še posebej pa so ugotovili, da obstojijo velike neizkoriščene možnosti za pošiljke jugoslovanskih delov velikim ameriškim koncernom. V celoti pa se niso uresničila pričakovanja v zvezi s sodelovanjem v kmetijstvu, saj na srečanju ni ameriških predstavnikov tudi na ravni najvišjih državnih organov in predstavniških teles med ZKJ in KP SZ, drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, kot tudi med socialističnimi republikami, pokrajinami .mesti in delovni mi .organizacijami. Razširili^ so se tudi stiki delovnih ljudi in otočanov obeh držav. Seveda pa možnosti za nadaljnji razvoj še niso izčrpane. Želim posebej poudariti velik o-sebni prispevek tovariša Leonida Brežnjeva k tako uspešnemu razvoju naših odnosov in sodelovanja. Tovariš Tito je ta prispevek vedno visoko cenil. S svoje strani je tovariš Tito nenehno namenjal veliko pozornost temu, da na omenjenih načelih nenehno razvijamo jugoslovansko - sovjetske odnose in dajal neprecenljiv prispevek k njihovi krepitvi. Jugoslavija in ZKJ bosta dosledno nadaljevali Titovo pot. Takšen razvoj naših odnosov je nedvomno v trajnem interesu prijateljstva naših narodov in držav, ki sta v skupnem boju proti fašizmu v drugi svetovni vojni imeli naj-več žrtev. Hkrati uspešen razvoj i jugoslovansko - sovjetskih stikov na načelnih osnovah, o katerih je govor, je in ostaja v širšem interesu miru, enakopravnega mednarodnega sodelovanja in napredka socializma v svetu. Vprašanje: Tovariš Mijatovič, kakšni so po vaši oceni vidiki nadaljnjega razvoja sovjetsko-jugoslovan-skih odnosov? Odgovor: Menim, da obstoji široka osnova in dobri pogoji za nadaljnji razvoj naših odnosov. Pripravljenosti v tej smeri za krepitev sodelovanja med SFRJ in SZ, ZKJ in KP SZ na temeljih polnega spoštovanja skupaj sprejetih načel na najvišji ravni, sta izrazili obe strani, tako med izmenjavo zadnjih poslanic med tovarišema Titom in Brežnjevom, kot tudi v nedavnih pogovorih, ki sta jih v Beogradu i-mela s tovarišem Brežnjevom Lazar Koliševski in Stevan Doronjski, Če upoštevamo trajno in preizkušeno načelno osnovo vzajemnih odnosov, visoko raven našega sodelovanj.. in če upoštevamo pripravljenost in interes obeh strani, da medsebojne odnose vsestransko okrepita, lahko utemeljeno trdimo, da imajo jugoslovansko-sovjetski odnosi dobre vidike. Obstojijo pogoji, da ob obojestranskih prizadevanjih razumevanju in spoštovanju tudi v prihodnje uspešno razvijamo naše odnose in bogatimo sodelovanje med našima državama in partijama. To zahteva tudi nujnost, da obe strani spoštujeta razlike, ki obstojijo v naših stališčih, v interesih in politikah obeh držav. Te razlike izhajaj d iz razlik v objektivnih pogojih obeh držav, iz njihovega različnega mednarodnega položaja in samostojno izbranih poti pri izgradnji socializma. Te razlike, kot smo se skupaj izjasnili ob številnih priložnostih, ne smejo biti ovira pri krepitvi naših stikov in vsestranskemu enakopravnemu jugoslovansko-sovjetske-mu sodelovanju. Izkušnje kažejo, da je v zvezi s tem velikega pomena izmenjava mnenj na različnih ravneh in različnih področjih, ž posebej pa odprt in konstruktiven dialog na visoki politični ravni. Dovolite mi, da se na koncu zahvalim sovjetski televiziji za ta pogovor in da izkoristim priložnost, da delovnim ljudem in narodom SZ v imenu narodov in narodnosti Jugoslavije, predsedstva SFRJ in v svojem izrečem prisrčne' pozdrave in najboljše želje, (dd).. . Zunanji minister SFRJ odpotoval iz Tanzanije DAR ES SALAM — Nadaljnji razvoj izboljšanje dvostranskega so delovanja, mednarodni položaj ter akcije neuvrščenih držav v smeri ustavitve nadaljnjega slabšanja mednarodnih političnih in ekonomskih odnosov so bile osnovne teme izmenjave mnenj jugoslovanskega zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca in tanzanijskega zunanjega ministra Bena Mkape. Pogovori voditeljev diplomacij so potekali v prisrčnem ozračju, v skladu s tradicionalno prijateljskimi odnosi med dvema neuvrščenima državama. Ugotovili so enakost stališč dveh držav do položaja v mednarodnih odnosih. Poudarili so tudi soglasje, da obe državi skupno delujeta v smeri krepitve sodelovanja med neuvrščenimi državami na vseh področjih. niiiiiiiiiiiiHiiiMMiimiiiiiiiiiiiniHHttniiiiiKiiiiiiiiiMKiiiiiifiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiHiiitnMiiimiiiH RAZSODBA, KI BO SPROŽILA VAL RAZPRA V VITALNI WASHINGTON — Včeraj okoli štirih zjutraj je pred poslopjem, kjer stanuje namestnik jugoslovanskega veleposlanika v Washingtonu Vladimir Sindjevič z družino, odjeknila močna eksplozija. Eksplodirala je bomba, ki so jo podtaknili za zdaj še neznani teroristi. Eksplozija je porušila skoraj vse pročelje v pritličju, povsem razdejala eno sobo, vendar pa ni bil nihče poškodovan, saj je družina Sindjevič spala v prvem nadstropju. Rezidenca odpravnika poslov jugoslovanskega veleposlaništva je na dokaj osamljenem kraju, obdana s drevjem, tako da se je zelo lahko neopazno približati poslopju. Prav zato je potrebno nenehno policijsko varstvo, ki ga je Jugoslavija večkrat zahtevala. Ta zahteva je bila vedno zavrnjena z izgovorom, da policija nima na razpolago dovolj ljudi. Zvezni preiskovalni urad je začel široko preiskavo, izvedenci pa so povedali, da je bila bomba zelo strokovno narejena in da je imela močan eksploziv. Ker se veleposlanik Budimir Lončar trenutno uradno mudi v Jugoslaviji, v Dubrovniku na rednem zasedanju jugoslovanskih in ameriških gospodarstvenikov, je o-stro protestno noto ameriškemu zunanjemu ministrstvu poslal odpravnik poslov Sindjevič. Zunanje ministrstvo je zagotovilo, da bodo izvedli vse potrebne ukrepe, ki so običajni v takih primerih, (dd) Na sliki (telefoto AP): Agenti policije in FBI pred hišo jugoslovanskega odpravnika poslov v VVashing-tonu po zločinskem atentatu. RIM — Predsednik vlade Cossiga se je včeraj srečal s tajnikom PLI Zanonejem. O vsebini pogovora niso izdali nobenega uradnega sporočila. Genovski sodniki oprostili 16 domnevnih pripadnikov RB Proces je potekel v znamenju tragičnih zapletov Obtoženci so bili aretirani preteklega maja med «blitzem» generala Dalla Chiese GENOVA — S popolno oprostitvijo krivde, ker »zločinsko dejanje ne obstaja*, se je včeraj po 17 zasedanjih porotnega sodišča končal v Genovi sodni postopek proti 16 domnevnim teroristom, ki so bili obtoženi sodelovanja v oboroženi tolpi. Med njimi sta najbolj znana u-niverzitetni docent Enrico Fenzi in Isabella Ravazzi, za katera je javni tožilec zahteval 6 let zaporne kazni. Kot znano je izhajal ta proces iz pričevanj Francesca Berardija, ki ga je sindikalni predstavnik Guido Rossa prijavil policiji, češ da je razdeljeval letake rdečih brigad. Za oba se je življenje tragično končalo: sindikalista so ubile rdeče brigade, Berardi pa se je nato obesil v zaporu. Ravno tako tragični so bili tudi zapleti samega postopka, saj je branilec nekaterih obtožencev, Edoardo Arnaldi, naredil preteklega 18. aprila samomor, ker so ga hoteli aretirati pod obtožbo, da je sodeloval v oboroženi tolpi. Takrat je bil tudi aretiran odvetnik Spazzali ,ki je še sedaj v zaporu. Včerajšnja razsodba genovskih sodnikov je brez dvoma izjemnega pomena, saj so tako obtoženci, kot njihovi odvetniki, vedno vztrajno zatrjevali, da so nedolžni in da je pričevanje »skesanih teroristk* Su-sanne Chiarantano in Patrizie elemente dvomljivo, nejasno in neverodostojno. Prav gotovo bo oprostitev 16 obtožencev sprožila val polemik in razmišljanj v Italiji, saj so bile te osebe aretirane med tolikimi »blitzi*, ki so jih že vnaprej opredeljevali za nevarne terorist*. , . Matiussijevo so včeraj izročili Italiji RIM — Včeraj je prispela v Italijo , domnevna teroristka Rossana Matiussi, ki jo florentinsko Sodstvo obtožuje pripadnosti toskanskemu vodu teroristične organizacije »pri-ma linea*. Italiji jo je izročila Grčija, kamor se je Matiussijeva zatekla pred nekaj meseci. Italijanski sodniki pa ji bodo lahko sodili le za navadne zločine, kot so rpp, ranitve in posest ter uporaba orožja. Matiussijeva je v policijskem avtomobilu, ki jo je peljal iz atenskega pristanišča proti letališču, poskusila samomor, tako da si je s steklenim delcem hotela prerezati žile na zapestju. Zadnji poskus, da je ne bi izročili Italiji, pa ji je spodletel zaradi hitrega posega policistov. Roparji ubili karabinjerja TARANTO — Karabinjerski podčastnik je včeraj zjutraj izgubil življenje med ropom v podružnici «Banca Commerciale* v kraju Martina Franca nedaleč od Taranta. Nesrečni karabinjer Antonio Chion-na, ki je bil star 50 let, se je po naključju nahajal v bančnih uradih ko so vstopili oboroženi roparji. Chionna se jim je skušal upreti in eden izmed banditov ga je ustrelil v glavo. Zločinci so nato zbežali in zhrisali vsako sled za seboj. TRŽAŠKI DNEVNIK V POKRAJINSKEM SVETU, KI CA BOMO OBNOVILI V NEDELJO Na upravnih volitvah je potrebna uveljavitev slovenskih kandidatov V zgoniški občini pa si mora SSk zagotoviti toliko glasov, da ne bo izpadla iz občinskega sveta * Slovenska skupnost predstavila program na Repentabru Kjuder (KPI) o pravicah slovenskega človeka - Danes v Trstu Ripa di Meana (PSI) Predvolilni kampanji bijejo zadnji dnevi. Po predstavitvi simbolov, kandidatov in volilnih programov je že nastopila faza pričakovanja, kako se bo v nedeljo ljudstvo izreklo. Razni shodi in zborovanja strank, ki so tokrat, kot smo več krat ugotavljali, potekala v nižjem tonu, so le formalnost, čeprav je verjetno še kdo, ki se še ni odločil, komu naj odda svoj glas in zato na njegovo odločitev lahko še vpliva tak ali drugačen prepričevalen poseg. Slovenci na Tržaškem, kakor drugod v deželi, s posebnim zanima njem pričakujemo izide nedeljskega glasovanja. Ne samo zato, ker se zavedamo da je naša nadaljnja u-soda v precejšnji meri odvisna tudi od uveljavitve demokratičnih in naši narodnostni skupnosti naklonjenih sil, temveč tudi zato, ker je od naše aktivne in čim številnejše prisotnosti same v izvoljenih svetili ter pri samem upravljanju krajevnih javnih organov v še večji meri odvisen naš razvoj. V političnem položaju, ki je nastal v naših kra jih po podpisu osimskih sporazu mov med Italijo in Jugoslavijo, je vzdušje, s katerim se tokrat od pravljamo na volišča, znatno dru gačno. kot je bilo pred petimi leti Obilna četrtina vseh tržaških gla sov, kolikor jih je Lista za Trst od nesla na lanskih političnih volitvah grozeče lebdi tudi nad sedanjimi pokrajinskimi volitvami. Bodoča po krajinska skupščina bo delno spremenila svoje lice, važno pa bo, da bodo spremembe v tem pogledu čim manjše. Kar zadeva prisotnost slovenskih predstavnikov v pokrajinski skupščini pa bo še zlasti pomembno, da si zagotovimo čim številnejše zastopstvo. Za KPI imata največje možnosti izvolitve Sonja Sirk in Dolfi Wilhelm, za PSI Jo sip Pečenko, za Slovensko skupnost pa Zorko Harej. Slovenski glasov morajo zagotoviti izvolitev vseh šti rih, saj obstaja za to realna moz nost. Zelo pomembne so za našo narod nostno skupnost tudi volitve v oko liških občinah. V dveh izmed teh (v devinsko nabrežinski in miljski občini) bo prisotnost Liste za Trst oziroma njenih krajevnih inačic, tudi novost, s katero se bodo morale demokratične sile spopasti. Manj problematične bodo volitve v osta lih občinah, če odštejemo zgoniško, kjer obstaja določena nevarnost, du bi v občinsko skupščino stopili ita lijanski predstavniki. V tej občini velja namreč večinski volilni si stem, po katerem si lista, ki je do segla največ glasov, zagotovi večino, to je 12 svetovalskih mest. druga lista dobi tri svetovalska mesta, vse ostale pa nobenega. V zgoniški občini so poleg Napredne liste in Slovenske skupnosti, ki sta si doslej delili glasove, predložile svojo kandidaturo še krščanska de mokracija, socialdemokratska stran ka in liberalna stranka. Nevarnost je, da prejme KD več glasov kot Slovenska skupnost. To bi pomenilo za vso slovensko zgoniško krajevno skupnost hud udarec, zato je zelo pomembno, da si zgoniška Slo venska skupnost zagotovi toliko gla sov, da bi lahko kot doslej skupaj z Napredno listo vodila upravno življenje v teh slovenskih vaseh. Volivci se morajo tega dobro po- vedati. , t ... SSk je včeraj imela vrsto volih nih shodov v industrijski coni pri Domju in v drugih krajih dolinske občine: v Ricmanjih, Logu, Borštu, Boljuncu, Dolini, Gročani in na Pesku. Govorili so Sergij Mahnič, Silvester Metlika, Rafko Dolhar, Alojz Tul, Boris Gombač, Glavko Peta-ros in Zorko Jurjevič. V repentabrski občini pa je bila včeraj predstavitev programa SSk ob prisotnosti nosilca liste Lojzeta Miliča in drugih kandidatov. Po o-brazložitvi izčrpnega programa se je razvila živahna razprava. Posebej so prisotni podčrtali važnost tistih delov programa, ki govorijo o ohranitvi naravnega okolja in s tem v zvezi poudarili, da je treba prenehati z zasipavanjem kamnolomov, v katere izvažajo material od avtoporta, kar je v škodo celotnemu naravnemu okolju našega Krasa. Zato naj bodoči občinski svet prepreči nadaljnjo zasipavanje, pravi poročilo repentabrske sekcije SSk. Isto velja za mlako »Moči-lo», ki jo je treba očistiti in urediti. Glede prevozniškega omrežja pa so bili prisotni mnenja, da ga je treba ojačiti in prilagoditi potrebam delavcev, študentov in turistov. Ob koncu sestanka so se prisotni zahvalili za mnogoletno delo v občinskem svetu bivšemu županu Mihi Guštinu, ki je sedaj prepustil mesto mlajšim ljudem, a ki bo vedno ob strani izvoljenim kandidatom SSk v repentabrski občini. I-skrena zahvala je šla tudi vsem bivšim občinskim odbornikom in svetovalcem SSk, ki bodo stali SSk ob strani v vseh naporih in težavah. Deželno tajništvo SSk je včeraj izdalo komunike, v katerem vabi vse somišljenike, da prisluhnejo danes volilni tribuni na 3. televizijski mreži, na kateri bo ob 19.30 nastopil deželni tajnik Štoka in v zaključnem volilnem apelu podal nekaj misli o sedanjosti in bodočnosti ter o perspektivah glede globalne zaščite Slovencev v Italiji. Volilna zborovanja je včeraj priredila tudi KPI. Na srečanju z volivci je kandidat za pokrajinski svet Oskar Kjuder med drugim poudaril, da je večinski narod poklican, da ščiti interese manjšine. Ce zahtevamo dvojezične napise ni u-topija, je podčrtal, saj živimo v civilizirani družbi, ki od nas terja največje odprtosti, ko moramo hiti na teh tleh čuvaji bratstva in miru. V tem duhu je bil sklenjen o-simski sporazum, o katerem je tovariš Tito poudaril, je še dejal Oskar Kjuder, da moramo delati in se boriti, da bo vsem boljše in da se uveljavi politika sodelovanja v * V Na sedežu Kmečke zveze v Trstu nabiramo podpise za skupen priziv. Akcija za nabiranje podpisov se bo nadaljevala do vključno četrtka, 5. junija, do 14. ure. Vabimo zato vse prizadete, ki jih stvar zanima, da se nujno javijo v naših uradih z osebnim dokumentom. svetu. Naš človek je vselej vedel, kje mu je mesto, zato je podpiral napredne liste: slovenski delavec, kmet in izobraženec je glasoval za KPI, ki je vselej bila glasnik naše revolucije in upora, je nadaljeval Kjuder in zaključil, da je glas za KPI tudi danes jamstvo za nove zmage delovnega človeka v Trstu in za pravice slovenskega življa. PSI pa bo danes priredila zanimivo manifestacijo v krožku Sal-vemini: evropski poslanec Carlo Ripa di Meana bo ob 20. uri govoril na temo »Trst in Evropa*. Volilno kampanjo bo PSI zaključil jutri s shodom podpredsednika poslanske zbornice Lorisa Fortune, KPI pa v petek, ko bosta na Goldonijevem trgu spregovoril predsednik ANPI -VZPI posl. Arrigo Boldrini in v slovenščini kandidatinja za pokrajinski svet Sonja Sirk. VOLILNA ZBOROVANJA Danes, sreda, 4. junija, bodo na sporedu naslednja volilna zborovanja : P S I Ob 12. uri pred ladjedelnico Alto Adratico v Miljah; od 17. do 20. ure na Goldonijevem trgu; ob 17.30 na Opčinah; ob 18. uri v Prečniku; ob 18. uri v Miljah; ob 18.30 na Pa-dričah; ob 19. uri v Trnovci; ob 19.30 v Gropadi; ob 20. uri v Praprotu; ob 20.30 pri Ferlugih; ob 20.30 v Zabrežcu; ob 21. uri v Ricmanjih. Ob 20. uri v krožku Salvemini, javno zborovanje na temo: «Trst in Evropa*. Govoril bo evropski poslanec Carlo Ripa di Meana. K P I Od 18. do 20. ure v Praprotu, Devinu in Trnovci, posl. Albin Škerk, Alojz Markovič in Ivo Širca; od 18. do 22. ure na Trgu Cavana, posl. A. Cuffaro, F. Monti, R. Cosolini in F. Todero; ob 19. uri na Trgu sv. Antona, U. Poli; ob 19. uri na Trgu pri Sv. Jakobu, M. Pessato; ob 20. uri v Gročani, E. Martone, Germane Švara in posl. A. Škerk; ob 21. uri v Borštu, E. Martone, G. Švara in posl. A. Škerk; ob 19. uri v Mavhinjah, S. Spadaro. SSk Ob 19. uri v Šempolaju; ob 19. uri v Rojanu; ob 19.30 v Mavhinjah; ob 19.30 na Greti; ob 20. uri v Se-sljanu; ob 20. uri v Barkovljah; ob 20.30 v Devinu; ob 20.30 na Konto-velu; ob 21. uri na Proseku; ob 21. uri v Nabrežini. ■iiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii HVALEVREDNA ZAVZETOST DEMOKRATIČNE POKRAJINSKE UPRAVE Predstavljena druga zbirka aktov pokrajinske manjšinske konference Zbirko je predstavil odbornik Brezigar Martoneja in odbornika Volka - Še v prisotnosti podpredsednika pokrajinske uprave letos bi morali iziti tretja in četrta knjiga Odbornik tržaške pokrajine Bojan Brezigar je včeraj ob prisotnosti podpredsednika pokrajine Martoneja in odbornika Volka ter nekaterih drugih odbornikov in svetovalcev, na tiskovni konferenci v dvorani pokrajinskega sveta predstavil drugo zbirko aktov mednarodne konference o manjšinah, ki jo je tržaška pokrajinska uprava organizirala leta 1974. V svojih izvajanjih je odbornik Brezigar poudaril najprej namen pokrajinske uprave, da s publiciranjem aktov konference prispeva k poznavanju vprašanj slovenske manjšine prav v času, ko posebna komisija pri predsedstvu vlade pripravlja gradivo o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini za pripravo predlogo.v za zakonsko re-. šitev, o katerih se bo moral izreči parlament. Druga knjiga aktov manjšinske konference obsega 16 poročil, ki so bila predložena v prvi komisiji in ki se nanašajo na vprašanja rabe jezika, šole, kulture in sredstev množičnega obveščanja. Poročila so objavljena po abecednem redu avtorjev in gre za besedila, ki so bila v glavnem predložena tajništvu konference, v razpravi pa samo na kratko povzeta. Gre torej v bistvu za še neobjavljena besedila. Celotna zbirka aktov konference bo obsegala štiri knjige, za katere je že zagotovljeno finančno kritje in urejeno gradivo. Odbornik Brezigar je v svoji predstavitvi orczoc.il najprej na tri poročila srlošnega značaja: na poro čilo prof. Guya Herauda, docenta univerze v Strassbourgu, ki izčrpno obravnava koncepte države in narodnosti, ki se v Italiji večkrat napačno pojmujejo; poročilo prof. Ser-gia Salvija z naslovom »Beležke za teoriio o jezikovnem zatiranju* in poročilo prof. Maurizia Strassolda tržaške univerze o temi »Jeziki in narodnost v ugotovitvah ljudskih štetij*, iz katerega jasno izhaja, da ni mogoče ocenjevati konsistence neke etnične skupine na podlagi podatkov ljudskega štetja, ker gre za podatke, ki niso primerljivi in vsekakor subjektivni. Ostalih trinajst poročil se nanaša na vprašanja raznih evropskih manjšin, na primer o Katalancih in Baskih v Španiji, o Okcitancih, o Romih v Jugoslaviji in o jezikovnih značilnostih Italijanov na področju Pirana. Tl dve poročili sta edini poročili jugoslovanskih strokovnjakov v prvi komisiji, toda delež Jugoslovanov na tej konferenci je bil — kot je poudaril odbornik Brezigar — znatno večji, vendar posvečen predvsem delom juridične komisije, saj je bilo leto 1974 leto globokih-ustavnih-sprememb v Jugoslaviji tudi kar zadeva položaj manjšin. Kar zadeva Italijo vsebuje drugi zvezek pregled položaja Ladincev in Furlanov ter Albancev v Kalabriji, prav tako pa tudi notranjo migracijo in položaj ciganov v Kalabriji. Slovenci iz dežele Furlanije-Julijske krajine pa so zastopani s tremi poročili, ki so jih podali Miroslav Košuta in Filibert Benedetič o kulturnih ustanovah Slovencev v Italiji, Samo Pahor o rabi jezika in Paolo Petričič o nekaterih vprašanjih jezika in kulture v Beneški Sloveniji. Na koncu je odbornik Brezigar izrekel priznanje dr. Gabrieli Cuc-chini Zanini za pripravo publikacije ter profesorju Tulliu di Mauru za pregled in selekcijo izbranih tekstov. Za mnogo tekstov je bilo treba poskrbeti prevode v štiri jezike. Kar zadeva objavo preostalih dveh knjig je Brezigar dejal, da je tretja zbirka že v tiskarni in da bi tudi četrta morala iziti še letos. Glede na to, da so sredstva že zagotovljena ne bi smelo biti nobenih tehničnih in seveda tudi političnih ovir tudi za novo pokrajinsko upravo, ki bo nasledila sedanjo. Na pokrajini bodo predstavili novo revijo Danes ob 11.30 bo v časnikarskem krožku, Korzo Italia 12, predstavitev prve številke revije «Scienze del lavoro — medicina, diritto, tec-nologia, bioingenieria*, ki jo je izdala tržaška pokrajinska uprava. U-redništvo revije sestavljajo predsednik pokrajine, pokrajinski odbornik za varstvo okolja, higieno in zdravje ter vrsta strokovnjakov. Tovrstna publikacija naj bi nudila pogled na zdravstveno, pravno in tehnično problematiko delovnega življenja. RAZPRAVA V PROSTORIH ČASNIKARSKEGA KROŽKA Kultura v Trstu v tridesetih letih Nastopili so prof. E. Apih, prof. J. Pirjevec, dr. G. Botteri in prof. A. Seri Na pobudo Tržaške turistične in letoviščarske ustanove je bila sinoči v prostorih časnikarskega krožka razprava o kulturi v našem mestu v tridesetih letih. Razprave, ki jo je vodil kritik C. Milič so se u-deležili prof. E. Apih, dr. G. Botteri, prof. J. Pirjevec in dr. A. Seri. Razmeroma številno občinstvo v dvorani je v imenu turistične u-stanove pozdravil predsednik I. Giorgi, ki je preciziral, da je bila razprava organizirana ob razstavi Sbisajevih fresk na Gradu sv. Justa. Med razpravo so poleg strogo kulturnih prišla do izraza tudi nekatera druga vprašanja. Tako je kritik Milic v uvodnem nagovoru podal pretežno gospodarski pregled našega mesta v tridesetih letih ter prikazal takratni proces postopnega udinjanja tukajšnjih gospodarskih struktur fašističnemu režimu. G. Botteri je prikazal razvoj odnosov med cekvijo, fašizmom in prebivalstvom Julijske krajine, pri čemer se je dalj časa zadržal ob konfliktih, ki so se v tisti dobi porajali med «uvoženimi» fašističnimi skrajneži in po njegovem bolj popustljivimi krajevnimi veljaki glede vprašanja Slovencev in — proti koncu desetletja — glede vprašanja Judov. A. Seri pa je podal nekaj osebnih spominov iz takratne dobe, ne da bi kot zgodovinar globlje posegel v posamezne tematike. Neprimerno bolj tehtna sta bila posega prof. Apiha in prof. Pirjevca. Prvi je opozoril na dejstvo, da se je Trst v tridesetih letih kulturno zaprl sam vase in zašel v pravo depresijo. Fašizem, ki si je prizadeval, da bi se uveljavil tudi kot nositelj kulturnih vrednot, je pri ms povzročil kulturno obubo-žanje, ki je bilo še bolj vidno ob primerjavi z nekdanjo vlogo našega mesta v prostranem evropskem prostoru. Iz s lošne kulturne revščine tridesetih let izstopajo le redki posamezniki, ki se niso pokorili vseobsegajočim navodilom od zgoraj in ki so prav zaradi tega osebno preživljali hude čase. V razstavi Sbisajevih fresk se dovolj verno o-draža vzdušje tistega časa, ki je bilo nekakšna zmes nostalgije preteklosti ir. nerazumevanja tedanjosti. Prof. Pirjevec pa je v svojem posegu obravnaval problem slovenske kulture v naših krajih v mračnem fašističnem desetletjti. Trideseta leta so se začela kaj žalostno za Slovence, ki so morali na bazoviški gmajni žrtvovati štiri izmed svojih najboljših predstavnikov. Takrat je za nas cvetela kultura ricinusovega olja. Naša prava, izvirna kultura, se je morala skrivati, vsako udejstvovanje na tem področju nam je bilo prepovedano, elasti po • uvedbi predhodne cenzure leta 1934. V tem pogledu pomenijo trideseta leta naj- vikarja msgr. Škerlja, ravnateljev slovenske in italijanske srednje šole ter predstavnikov tudi italijanskih osnovnih šol v občini, pa še zastopstva osnovne šole poimenova ne po I. tankovski brigadi iz Dekanov in glasnikov raznih prosvetnih in drugih naših organizacij so osnovnošolci — vsega 220 — pod vodstvom požrtvovalnega učiteljstva predstavili staršem in prijateljem mladine zares vzoren kulturni program, oplemeniten s častitljivim poklonom tovarišu Titu in vsem padlim za svobodo. Uvodoma je spre govoril didaktični ravnatelj Stani slav Škrinjar. Več o tem jutri. bolj temno obdobje za kulturo tržaških Slovencev. Vendar kljub vsemu temu smo jo še naprej gojili in jo razvijali,' pa čeprav podtalno in v ilegali. Ne >- ■ ■ „„ri di Capitol 17.00 «Gli amon impu**! Melody». Prepovedan mladi™ 18. letom. T ,._fprno Vittorio Veneto 16.00 «L sommerso*. Volta (Milje) Zaprto Izleti Združenje UNION priredi dv£ dnevni izlet v Maribor dne <• junija- , . Tri' Slovensko planinsko društvo^ ^ prireja za srednješolce 27., ^ 29. junija tridnevni izlet P na venski transverzali od do . jnj. planini Razor po grebenu ^ skih hribov do doma Zorka ^ Čiča na Črni prsti. Vpisov® -j^a sedežu društva. Ul. sv. r r . jja. 20/n, danes, 4., in jutri, 5- J od 19.30 do 20.30. _ ApiPl Slovenske sekcije VZPI ' uuSni priredijo 21. in 22. junija ay L, izlet v Beograd z obiskom predsednika Tita. Prijave *nJjnjkii1 nila do 10. junija pri PredSfn pri sekcij. Cena vožnje, hrane tisoč liri avtobusni izlet primeren hoje). (pribUžno n, nadaljuj«^ za vse sedežu ^IdL^UI." sv. Frj^st 20/n., ker je še nekaj Pr0S„rP(j sv Odhod avtobusa ob 6.30 izP dišča (Foro Ulpiano). . ncef * Društvo slovenskih uP°f®L izleta Italiji sporoča, da j®. °d,„hnta)iz v Maribor dne 7. junija (s0. n IZ' Trsta ob 6.30 s Trga Oberdu ^ pred sedeža dežele, in roča, da prijavljeni lahko d 5e-spored izleta danes, 4. jubU®’^ 10- dežu, kjer do 12. ure. so se v; pisali. Včeraj -danes Danes, SREDA, 4. j«Dij8 FRANC tone i* Sonce vzide ob 5.17 in za ^ j,U' 20.49 - Dolžina dneva 15-^ ^ na vzide ob 1.00 in zatone ,g Jutri, ČETRTEK, 5. j“n,p FERDO v Vreme včeraj: najvišja \ ra 22 stopinj, najnižja 1 uri 20,5 stopinje, zračni tla jr mb ustaljen, brezvetrje, > odstotna, nebo jasno, jgt6 st^ mirno, temperatura morja pinje. SMRTI ,> ROJSTVA IN SM”uerlav^ RODILI SO SE: Dario S^Ugli* Luca Guidubaldi, Luca p a IA Barbara Rosa Sbisa, Mar reddn. n. ,a M UMRLI SO: 69-letna Eien _ gani, 78-letni Ruggero Mer “ laui» letna Carolina Kerpan v™ in0, L ria, 76-letni Mario Gelsord> ar# letni Guido Rugo, 73-letm paCj0v,sy Colombo, 81-letni Antonio jy)e> 64-letna Dinora Tomadin P° vich, 71-letni Luigi Chert. Bruno Caenazzo, 87-letr™. pa* Bertini vd. Fioranti, 74-lej™ papif cesco Starec, 57-letni Car1 oj, w li, 87-letni Giovanni Kaccbi""^* letni Marcello Velicogna- .mor11? Anna Mattiasich, 43-letna f t Dudine, 87-letna Maria D $48* Altin, 67-letni Mario K°laU,rSlni-na Virginia Cusan por. D ^ ZDRAVSTVENA DEŽURN*Sg l£ Nočna služba od 21 d ^ tel 732627; predpražnik8, g. “ do 21. ure in praznična 20. ire tel 68441. LEKARNE V Bol junec: tel 228 124. ,211^,' tel 226 165; Opčine: tol . M’ Prosek: tel 225141; - .ima- to' poifj' Prosek: tel 225141; Zgonik: tel. 225 596; Nabrez^lf 200-121; Sesljan; tel. ?09 l]'\ \fr tel. 213 137: Milic: tel L" DRUGE VESTI NA ZADNJI STKANI Zapustila je svoje drage AMEUA BENCICH vd. ANDREASSI „ sa|l!l® Žalostno vest sporočajo: hči l'u b|.at, z možem Vladijem, mama In °^e’irug° svaki in svakinje, tast in tašča 1“ sorodstvo Trst, 4. junija 1980 (Pogrebno podjetje Zimolo) JOSIP PEČENKO, KANDIDAT PSI NA POKRAJINSKIH VOLITVAH Pokrajinski upravi zagotoviti demokratično in napredno voJsivo GORIŠKI DNEVNIK mM & \ ^Ustanovitvijo dežel in s prevze-cele vrste kompetenc, ki so *Wale pokrajini, je ta ustanova Prinaif, ve6j‘ del nal°S. ki 50 j' l a3 e v Preteklosti, j,?. dalj časa se razpravlja o u-'ucenosti obstoja pokrajinske u-ki predstavlja netočno do-JJ^^rnesni člen med deželo in ^ Prenosom na deželo kompetenc, . ^ nanašajo na higieno in zdrav-J0 kot določa točka 16 petega čle-i tatuta dežele Furlanije-Julijske jj j®6' je pokrajina zgubila vlogo, je imela, dokler je upravlja-u^obolnice spadalo v njen de-Isto velja za vprašanje io-b.;!n, ribolova in še drugih po-kompetenc. HM' P°6°jih se upravičeno pole J? vPrašanie' kakšne so nalo-)jV?krajinske uprave? jUJbolj jasen odgovor na to vpra-w^.nam nudi pregled dejavnosti jg^jtaske uprave v zadnjih letih delovanja. Med te dejavnosti gre v prvi vrsti zabeležiti drugo gospodarsko konferenco, ki je razpravljala o krajevnem gospodarstvu in nakazale smernice za njegov razvoj. Nič manj važna ni bila konferenca o kmetijstvu, ki jo je pred kratkim organizirala pokrajinska uprava, in druge konference in posvetovanja, ki so imeli nalogo osvetliti stanje posameznih problemov gospodarskega ali kulturnega področja ter nakazati perspektive in poti za nadaljnje delo. Za nekatere probleme se bo bodoči pokrajinski upravi postavila naloga, da s primernimi posegi sama ali s pomočjo drugih javnih ustanov uresniči to, kar priporočajo izvedene študije in raziskave. V ta okvir nedvomno spada tudi vprašanje odnosa, ki ga bo v prihodnosti zavzela pokrajinska uprava do Slovencev in do nastajajočega zakona o globalni zaščiti. Uveljavitev strank, ki nimajo pravega posluha za gospodarsko stanje naše pokrajine, ki ne razumejo ali — bolje rečeno — hočejo razumeti, da v sodelovanju s sosednjimi deželami gre iskati pogoje za razvoj tržaškega gospodarstva; uveljavitev ljudi, ki v svoji kratkovidnosti mislijo, da leži rešitev Trsta v integralni prosti coni in v ustvarjanju napetosti med tu živečima narodnostnima skupnostima, ne more prinesti naši pokrajini nič drugega kot zastoj in nazadovanje. Med te skupine spada Lista za Trst, ki je v kratkem obdobju u-pravljanja tržaške občine dovolj jasno pokazala svoj konzervativni nacionalistični značaj in je tudi v drugih strankah — predvsem v Krščanski demokraciji — obudila že zdavnaj preživela stališča. Uveljavitev Liste za Trst bi u-stvarila pogoje za sodelovanje s konzervativnimi strujami Krščanske demokracije, ki zavzema vse bolj oprezna stališča do h ste in bi to sodelovanje slonelo na zastarelih koncepcijah vodenja javnih koristi in v zanikanju pravic slovenski manjšini. Če se hočemo upreti temu načrtu in ustvariti pogoje za nemoteno delo pokrajinske uprave v naslednjih letih, moramo ojačiti moč socialistične stranke. Socialistična stranka je ob sestavi kandidatne liste za pokrajinske volitve, s tem, da je kandidirala Italijana in Slovenca v dveh najboljših volilnih okrožjih, jasno pokazala željo, da v pokrajinski svet vstopi en socialist italijanske narodnosti in eden, ki pripada slovenski narodni manjšini. Pri tej izbiri jo je vodilo tudi načelo, da vstopita v pokrajinski svet osebi, ki sta že sodelovali v pokrajinski upravi in sta si tako nabrali potrebne politične in upravne iskušnje. Samo splošni porast glasov socialistične stranke lahko jamči izvolitev dveh kandidatov, in sicer tov. Carboneja, ki kandidira v nabre-žinskem okrožju in mene, ki kandidiram v dolinskem okrožju. Če bo narastlo splošno število glasov, oddanih za socialistično stranko v omenjenih volilnih okrožjih, bo zagotovljena izvolitev omenjenih dveh kandidatov in nadaljevanje po napredni poti, ki jo je zadnja leta začrtala levičarska uprava pod vodstvom socialista. Vsak glas, oddan za socialistično stranko ima odločilni pomen in ravno tako je zelo važen vsak glas, ki bo zaupan socialistični stranki v nabrežinskem in dolinskem okrožju za uveljavitev kandidatov, ki se v teh dveh okrožjih predstavita na listi socialistične stranke. Evropska tematika in gospodarsko sodelovanje Evropske gospodarske skupnosti z Jugoslavijo sta bila glavna argumenta izjav zastopnikov raz nih strank, ki so prišli na _ volilna zborovanja v Gorico v zadnjem času. To seveda v zvezi z nedavno sklenjenim sporazumom med EGS in Jugoslavijo, ki je očitno v evropskih krogih vzbudil zelo veliko zanimanje in tudi z vlogo, ki jo naša dežela, kot e ’ina mejna dežela EGS z Jugoslavijo, ima na tem področju. Če je na eni strani tržaški me-lonar Cecovini govoril predvsem o vodni poti, ki naj bi povezovala Trst in Grčijo po Jadranu in je zelo malo govoril o prometnih poteh z Jugoslavijo, so se drugi, Orlandi, Bettiza, Colajanni, zavzeli pred vsem za utrditev stikov in ureditev infrastruktur na suhozemskem področju. O tem je govoril tudi socialistični evropski poslanec Ripa Di Meana na zborovanju PSI prejšnji večer v mali dvorani UGG. Na eni stra- Vabimo Vas na proslavo 70-letnica Glasbene matice, ki bo v petek, 6. junija 1900 ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, ^ladinski odbor SKGZ 2SŠDI Zveza slovenskih kulturnih društev (SPZ) prirejajo 20., 21. in 22. junija POTOVANJE V BEOGRAD NA GROB MARŠALA TITA l*let je namenjen mladini s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije ^Sram predvideva: odhod z avtobusi v petek, 20. junija, zvečer. V soboto, 21. junija, zjutraj se bomo na Dedinjah Poklonili Titovemu spominu — popoldne krajši ogled Beograda. Večerja in prenočevanje v Mladinskem hotelu v Beogradu. V nedeljo, 22. junija, povratek. ^NA POTOVANJA ZNAŠA 40.000 LIR. Polovico zneska je treba plačati ob vpisu. V ceni je vštet prevoz z avtobusi, večerja, prenočevanje In zajtrk Ostali obroki hrane niso všteti. Opisovanje na sedežu ZSŠD1 v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11, jutri, 5. junija. Število prostorov je omejeno, zato pohitite z vpisom. ^"ferski oder «JAKA ŠTOKA* Prosek - Kontovel jutri, 5. junija, ob 20.30 “*turnem domu na Proseku ^eloigro v 3 dejanjih gospod evstahij S PROSEKA ^ežija: Adrijan Rustja Vabljeni Šolske vesti TPPZ TPPZ sporoča celotnemu ansamblu, da je «Petkov koncerta 6. t.m. v tovarni Piama prenesen na jesen tl. Redna vaja TPPZ bo 6. t.m. ob 20.30 v Bazovici v domu TPPZ. Naslednji nastop bomo imeli dne 14. t.m. pri Sv. Ani na festivalu Unijgr Novogoriško temeljno sodišče je obsodilo na hude zaporne kazni prekupčevalce mamil •v Najhujšo kazen, tri leta in pol zapora, sta dobila Marjan Lipuzii in Jože Česen Dvanajstim obtožencem zaporne kazni, devetim pa pogojna kazen - Skoro vsi imajo med dvajset in trideset kt Mali oglasi telefon (040) 7946 72 6. 7. in 8. junija 1980 Sortni praznik V KRIŽU 0vENSKI dijaški dom SBEčKO KOSOVEL PRIREDITEV » ^ danes, 4. junija, ob 20.30 utorih Dijaškega doma. Plunetario na Trgu i\infn 1 80 odprli razstavo % a0*11 »Marija Terezija v delih 06 Reya Giordani*. Otroci osnovnih šol Josip Ribičič in Karel Širok vabijo na skupno zaključno prireditev, ki bo jutri, 5. junija, v Kulturnem domu ob 19. uri. Spored: recital osnovne šole Karel Širok ob 35-letnici csvnbo-ditve, otroci osnovne šole Josip Ribičič z dramatizirano pravljico Miškolin in s pevskim zborom. Dijaki in dijakinje srednje šole »Fran Levstik* s Proseka in iz Križa vabijo na zaključno šolsko prireditev, ki bo v petek, 6. junija, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. Poleg pestrega programa bo zamejska pesnica Marija Mijot podelila bralne značke. Osnovna šola Albert Sirk iz Križa vabi na zaključno šolsko piire ditev, ki bo jutri, 5. junija, ob 20. uri v župnišču. V osnovni šoli Dragotin Kette v Ul. sv. Frančiška 25 bo danes, 4., in 5. junija razstava ročnih del in risb od 8.30 do 12.30. Zaključna šolska prireditev bo jutri, 5. junija, ob 10 30 v šolskih prostorih. Razna obvestila Deželni sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča učitelje - su-plente, da je na sedežu sindikata v Ul. F. Filzi 8, vsak torek id petek od 16. do 18. ure na ogled ministrska okrožnica št. 137, ki govori o začasnih suplencah na osnovni šoli v šolskih letih 1980-81 in 1981-82. Rok za vlaganje prošenj zapade 5. julija t.l. Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst obvešča neučno osebje v sta-ležu, da je na sedežu sindikata, Ul. Filzi 8, vsak torek in petek od 16. do 18, ure na ogled ministrska okrožnica o premestitvah za šolsko 1. 1980/81. Rok zapade 16. junija. Celodnevna šola Domjo Ivan Trin-ko- Zamejski Ricmanje ter otroška vrtca iz Ricmanj in od Domja va bijo na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri, 5. junija, ob 20. pri v šoli v Ricmanjih. 15-LETNO dekle išče zaposlitev najrajši kot prodajalka. Poleg slovenščine obvlada tudi italijanščino. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod šifro «Proda-jalka» IVAN SANCIN Dolina 194 je odprl osmico. Toči domače belo in črno vino. Poskrbljeno tudi za prigrizek. PRODAM fiat 132 - 1600 letnik 73 v dobrem stanju. Telefonirati na tel. št. 225-533 v popoldanskih urah. PRODAM akustični aparat AMPL1-FON vgrajen v naočnike. Cena po dogovoru. Telefonirati na telefonsko številko 82-50-59 v popoldanskih urah. KRIŠKA godba na pihala nujno išče prostor v vasi za vaje. Telefon 220-495. PRODAM fiat 500 F v dobrem stanju. Telefon 225-320. OSMICO je odprl Miro Žigon. Zgonik št. 36. Toči belo in črno vino. PRODAM volkswagen 1200 (hrošč) letnik 64, v dobrem stanju. Cena 300.000 lir. Telefonirati od 14. do 18. ure na tel. štev. 911-173. OSMICO je odprl Stanko Marušič iz Štandreža. Toči pristno domače vino. PRODAM: alfa romeo 1600 letnik 1974; fiat 124 special T letnik 1971; lancia fulvia GT 1300 letnik 1968; BMW 1502 letnik 1975; BMW 200 tii letnik 1975. Telefonirati od 12. do 13. ure na telefonsko številko 87-059 razen ob nedeljah. ZARADI pomanjkanja skladiščnega prostora prodamo po izredno u-godni ceni »sončne* grablje, fre-ze 125 in 165 cm, rotacijsko kosilnico in hidravlične preše premera 55 centimetrov in več. Informacije Agromec Gorica, Carduccijeva ulica 33, tel. 27-58. IS® BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA , •- S. P. A. mor - uiiiCpilzi 10’- . SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 3. 6. 1980 Ameriški dolar 833.— Funt šterling 1955.— Irski funt šterling 1740.— Švicarski frank 502,25 Francoski frank 200. Belgijski frank 28,25 Nemška marka 466. Avstrijski šiling 65.— Kanadski dolar 714,— Holandski flnrint 424.— Danska krona 150.— Švedska kron- 197.— Norveška krona 170.— Drahma 18,50 Mali dinar 38,30 Veliki dinar 39,20 MENJALNICA vseh tujih valut EVROPSKI POSLANEC RIPA Dl MEANA (PSI) V GORKI Potrebni so skupni napori in vlaganja za ureditev vodnega režima Soče Italijanski in jugoslovanski strokovnjaki in politiki morajo sesti za isto mizo in prijateljsko urediti stvari - Možna podpora evropske gospodarske skupnosti za gradnjo infrastruktur ni je poudaril že znane težnje nujnosti sodelovanja med EGS in Jugoslavijo na gospodarskem področju. Kar se specifično nas tiče, je pa dejal, da ima Evropska gospodarska skupnost na razpolago precej finančnih skladov za dvig gospodarstva v tako imenovanih mejnih deželah in da te fonde precej izkoriščajo v raznih krajih EGS posebej še Angleži, ki so s pomočjo tega evropskega denarja pomagali svoji ladjedelniški industriji iz krize. Po volitvah bodo morale, je dejal Ripa Di Meana, tukajšnje deželne in krajevne oblasti izkoristiti te možnosti. Nakazal je tudi možnost, da bi EC3 finansirala avtocesto med Novo Gorico in Razdrtim. Ko je zatem odgovarjal na razna vprašanja, je Ripa Di Meana izrazil mnenje, da ne sme biti v dvomu gradnja jezu na Soči. Vemo, da nameravajo Jugoslovani zgraditi v gornjem toku Soče še druge električne centrale. Prav bi bilo, da bi za isto mizo sedli itali- janski in jugoslovanski strokovnjaki in se prijateljsko pogovorih o izkoriščanju voda Soče na vsem področju, po možnosti s skupnimi vlaganji (joint ventures) in skupnim upravljanjem, tako kot je predvideno tudi v osimskem sporazumu. VOLILNA ZBOROVANJA Lista občinske enotnosti v So-vodnjah Danes zvečer, ob 20.30, na Peči, v gostilni Pri Bajti. Lista občinske enotnosti v Doberdobu Danes zvečer, ob 20.30, na Pal-kišču v Dolu. SSk Danes, ob 21. uri- v Podgori pred šolo; ob 21.30, v Pevmi. pred spomenikom. Lista občinske enotnosti v Števe-rjanu vabi jutri, v četrtek, ob 21. uri na srečanje z volivci na Dvoru, v petek ob 21. uri pa pri gostilni Mrak na Jazbinah. SODNA RAZPRA V A JE TRAJALA MESEC DNI Najstrožja obsodba je tri leta in pol zapora, najmilejša pa pet mesecev zapora. Z zapornimi kaznimi je temeljno novogoriško sodišče obsodilo dvanajst prekupčevalcev z mamili z novogoriškega področja, na pogojne kazni pa še devet drugih obtožencev. Nekateri med njimi pa bodo sedeli še več časa, saj so bili podobne obtožbe že obsojeni na sodišču v Ljubljani. Novogoriško temeljno sodišče je ves mesec maj na več sejah vodilo sodni postopek proti skupini 21 prekupčevalcev Z rftamili. Gre predvsem za mlade osebe, ki so bodisi prekupčevale z mamili, bodisi jih uživale, v sodelovanju s prodajalci in uživalci mamil v Ljubljani, na Reki, v Gorici, Bocnu. in drugih italijan-'mestih. Jugoslovanska policija je bila tej skupini že več časa na sledi, pri tem skupno sodelujeta italijanska in' jugoslovanska policija, saj je tudi v naši deželi še kar precej prodajalcev in uživalcev mamil. Sodniki so zaslišali več ljudi, tako iz Nove Gorice kot s podeželja. Kazni so precej hude, saj sta bila dva obtoženca obsojena na tri leta in pol ječe. Prodajali in uživali so hašiš, tablete LSD, lažjo obliko hašiša «kif» in marihuano. Na tri leta in pol sta bila obsojena 31-letni Marjan Lipužič iz Kanala (edini ki ni užival mamil in je mislil na zaslužek), ter 19-letni Jože Česen iz Gradišča pri Vipavi, Dve leti zapora sta dobila 25-letni Aleksander Zgubin iz Nove Gorice (ta je mamila najpogosteje kupoval v Gorici na italijanski strani) in 28-letni Metod Humar iz Nove Goripe (ta je zahajal celo v Bočen, da bi si nabavil mamila, prodajal pa jih je naprej v Ljubljano). Leto in pol bodo v zaporu sedeli 20-letni Franc Jejčič iz Ajdovščine, 21-letna Tatjana Makuc iz Ajdovščine in 21-letni Radovan Mihelj iz Nove Gorice. Renata Potočnik iz Ljubljane je bila obsojena na deset mesecev zapora. Stara je dvajset let, po poklicu stojepiska, pa je že bila v Ljubljani za podobna dejanja obsojena na 3 leta in 8 mesecev zapora, morala se bo v zaporu obvezno zdraviti, saj je v tej skupini edina, kf je že popolnoma zasvojena z mamili. Brata Srečko in Marjan Ma- rušič iz Vrtojbe sta bila obsojena na 7 in 9 mesecev zapora, 22-letni Ugo Srebrnič iz Nove Gorice pa je dobil pet mesecev. Podobno kazen je dobil tudi 23-letni Valter Rusjan iz Renč. Pogojno pa so bili obsojeni 19-letni Dragan Ivanovič iz Komna, 25-letni Darko Bratina iz Ajdovščine, 21-letni Ciril Tušar iz Cerknega, 29-letni Branko Crkvenik iz Gornjega Vrema, 22-letni Slavko Cerkvenik iz Škofij, 23-letni Darko Abram iz Škrbine, 22-letni Silvester Sever iz š^njela, 22-letni, Lucijan Kompara iz Ajdovščine, in 24-letni Radivoj Raholin iz Ročinja. NA POBUDO »SKUPINE 75» Drevi diapozitivi v Gregorčičevem klubu V Gregorčičevi dvorani na Verdijevem korzu 13 bomo lahko drevi ob 20.30 gledali vrsto barvnih in črnobelih diapozitivov. Gre za zelo kvalitetna dela fotografov a- materjev iz vse Slovenije in zamejstva, ki so se udeležili letošnje 6. slovenske republiške razstave in Dia Primorske SO, dveh razstav, ki sta že prišli na sam ,vrh slovenske fotografije in kamor lahko prideš s svojimi deli, le če si zares kvaliteten. Prav je da pri tem omenimo, da sta dva zamejska fotografa, člana Skupine 75, Viktor Sel-va in Aldo Bavcon, bila na Dia Primorski tudi uspešna. Selva je dobil 2. nagrado, Bavcon pa diplomo. Sodelovali pa so še nekateri drugi zamejski fotoprpfi, jw razstavi je bilo sprejetih 179 diapozitivov. Prejšnji teden -je"m ‘ptikdž •feb' diapozitivov v Novi Gorici v priredbi tamkajšnjega Foto - kino kluba. Za nocojšnjo prireditev pa je po skrbel slovenski fotoklub «Skupina 75». • V spisu o občnem zboru Podpornega društva za Goriško je pomotoma izostalo ime nove odbornice dr Nadje Paulin por. Cussigh. Mladi kandidati odgovarjajo. Med 320 občani, ki so jih stranke predlagale na kandidatnih listah za občinski svet, je tudi precej mladih ljudi. Čeprav je poprečna starost kandidatov 45 let, najdemo med njimi veliko ljudi pod tridesetimi. Imamo colo dva kandidata, ki sta pri osemnajstih. Nas so v tem trenutku zanimali trije med mladimi kandidati, ki so jih predlagale stranke, katere običajno volimo Slovenci. Igor Komel (KPI) iilliiiiiiiititHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiriiiimiHiiniiiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiinfiiiiiitiiiiiiiiiiiimiititiiiiiiiii ETNOLOŠKO POSVETOVANJE V NOVI GORICI KAKO ŽIVIMO SLOVENCI V DVAJSETEM STOLETJU Posvetovanje pripravlja Slovensko etnološko društvo v sodelovanju z Goriškim muzejem - Predstavitev televizijske oddaje o stanovanjskih načinih v Novi Gorici IGOR KOMEL, 28 let, dovršil je slovenski trgovski zavod v Gorici, zape '11 se je kot administrativni u-radnik. Že v dijaških letih se je udejstvoval v tukajšnjem mladinskem gibanju in tudi sedaj ga najdemo v raznih mladinskih organizacijah. Je med najmlajšimi kandidat^ na listi KPI za občinski svet in ima številko 25. Bil je v prejšnji mandatni dobi tudi član rajonske konzulte za Svetogorsko četrt -Placuto. VPR.: Kakšen vtis ste dobili v tern nekajletnem delu kot član rajonske konzulte? ODG.; Konzulte so doslej imele samo posvetovalni značaj, niso imele tiste teže, ki je potrebna za delo v korist prebivalstva enega mestnega predela. Upam, da bo v prihodnje, ker bodo kandidati voljeni, imela rajonska skupščina \ečjo težo in ■ -> resnično odražala interese prebivalstva. To velja še predvsem za severno četrt, kjer smo kot narodna skupnost najbolj prisotni. VPR.: Ob teh volitvah je mladih na listah najbrž, manj kot v prejšnjih priložnostih. Govor je tudi, da se bo marsikdo vzdržal. Kaj mislite o tem? ODG.: Mladi bi se morali zavedati velike vloge, ki jo imajo volitve, saj so odraz demokracije in pravega zastopstva. Mislim da se večji del mladih tega tu-’i zaveda, čeprav nekatere stranke pozivajo k bojkotu volitev. Še posehej važno jeV da' fnladi 'Slovenci ne 'sledijo tem pozivom, saj bi to prav za nas Slovence pomenilo oteževanje reševa-hja naših' harodnoštMfi vprašanj/ VPR.: Kako vi, kot mlad, gledate na goriško upravno - politično ži-' vi jen je? ODG.: Zdi se mi, da bodo morali v prihodnje tako goriška občina kot vse goriško prebivalstvo zavedati se, da spada Gorica v dvojezično področje, kjer živita dve narodnosti, slovenska in italijanska. Leta ki so pred nami oomenijo uresničitev globalne zaščite, kar bo prav gotovo omogočilo širši razvoj za uveljavitev Slovencev v Italiji. To predpostavlja večje medsebojno razumevanje in odpravo nacionalistične mrž-nje. Diego Marvin (PSI) VPR.:Kaj torej? ODG.: Zaželjeno bi bilo vsaj to, potem ko so na občini že izdelali in odobrili načrt, da bi se tovorno postajališče gradilo postopno, le če bi bile zares potrebe in da ne bi dobili asfalta na naših njivah, da ne bi gradili katedarle v pušče. Že sedaj vidimo, da je prostor obmejnega postajališča ogromen in če bi ta prostor bolj racionalno izkoristili ne bi bilo avtoporta niti treba. VPR.: Kako gledate j kot mlad človek, na goriško upravno politično življenje? ODG.: Zadnja občinska uprava se je o slovenskih problemih deloma zanimala in to z veseljem konsta-tiramo, če pomislimo na odnose v Trstu in v Slovenski Benečiji. Kljub temu nismo s tem zadovoljni, ker sem prepričan, da bi za nas lahko še več napravili. Upam da se bo v bodoče ta odprtost vsaj postopoma nadaljevala. To pa je predvsem odvisno od tega da bo naše zastopstvo v občinskem svetu čim številnejše. Emil Jarc (SSk) EMIL JARC, 25 let, dovršil je višjo srednjo tehnično šolo «Galileo Galilei* v Gorici, študira na fakulteti za tuje jezike r.a univerzi v Vidmu. Kot suplent uči telovadbo na nižji srednji šoli »Ivan Trinko* v Gorici. Udejstvuje se v vodstvu Mladinske sekcije SSk v Gorici, goji šport in glasbo, doma je iz Pod-gore. VPR.: Kako je prišlo do vaše kandidature? Kako živimo Slovenci v 20. stoletju? O tem bo tekla beseda na 4. posvetovanju Slovenskega etnološkega društva, ki bo v petek, 6. junija, v mali dvorani novogoriške ga Kulturnega doma. Posvet prireja Slovensko etnološko društvo v sodelovanju z Goriškim muzejem. Zasedanje se bo pričelo v jutranjih urah s pozdravnim nagovorom predsednika novogoriške občinske skupščine ter otvoritvenim govorom predsednika Slovenskega etnološkega društva, Julijana Strajnar- Bianco&Bianco GORICA 30. maj — 8. junij 1980 SREČANJA TRGOVINSKA ’ ZBORNICA ZA INDUSTRIJO. OBRTNIŠTVO IN KMETIJSTVO GORICA gožizia esposiZLom Ul. della Borca 15 — Tel. 0481/33440 SREČAJMO SE ja, nakar bodo na vrsti strokovni referati ter diskusijski prispevki. V zvezi z zasedanjem SED se pripravlja tudi posebna publikacija, ki bo na razpolago že na zasedanju samem. Poleg strokovnega dela posvetovanja, bosta na sporedu še dva vzporedna kulturna dogodka. Tako bodo v petek ob 16. uri v Kulturnem domu predstavili televizijsko oddajo z naslovom Oris stanovanjskih načinov v Novi Gorici, ki jo je' pripravil Goriški muzej s sodelovanjem Občinskega sindikalnega sveta in Elektrogospodarskega šolskega centra, zvečer ob 20. uri pa bo še koncert Mire Omrzel -Terlep z ljudskimi inštrumenti za udeležence posveta in za javnost. Šolske vesti V avli poslopja v Ulici del Bruto bo danes zjutraj, ob 11. uri, zaključna šolska prireditev učencev slovenskih osnovnih šol v Ulici del Brolo in iz Pevme. Prirejena bo tudi razstava ročnih del. Izleti Mladinski odbor SKGZ, SPZ in ZSŠDI priredijo 20., 21. in 22. junija avtobusni izlet v Beograd z obiskom grobnice predsednika Tita. Prijave in pojasnila še danes in jutri na sedežu MO SKGZ v Goriči, Ul. Malta 2. Slovenske sekcije VZPI -. ANPI na Goriškem priredijo 21. in 22. junija avtobusni izlet v Beograd z obiskom grobnice predsednika Tita. Informacije in prijave pri predsednikih sekcij do 10. junija. Cena izleta, hrane in prenočišča znaša K tisoč lir. Društvo slovenskih upokojencev v Italiji sporoča, da je odhod izleta v Maribor dne 7. junija (sobota) iž Gorice s trga Travnik ob 5.45. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči fe v Tržiču dežurna lekarna SanPAntonio, Ul. Romana, tel. 40-497. Dr. DIEGO MARVIN, 25 let, po končanem slovenskem klasičnem liceju »Primož Trubar* v Gorici je diplomiral letos na ekonomski fakulteti ti-aške univerze za- doktorja ekonomije z' diplomsko tezo o problematiki samoup nvljanja v Jugoslaviji in istočasno pripravil disertacijo o Gospodarskih problemih štandrežkega tovorr.rja postajališča. Udejstvuje se v mladinskem gibanju in v kulturnih ustanovah v domači vasi ter v širšem merilu, doma je iz Štandreža. Na listi PSI za občinski svet ima številko 20. VPR.:Vaša disertacija o avtopor-tu je vzbudila precej zanimanja. Kaj je pokazala? 01 3.: Pokazala je, da je lokacija za tovorno postajališče, ki so ga načrtovali na jeremitišču, zgrešena, to iz dveh razlogov. Prvič, s kmetijskega vidika. To je najvažnejše, to daje najhujši udarec štan-drežkemu kmetijstvu z razlastitvijo 34 hektarjev zelo rodovitne zemlja, če bi tovorno postajališče locirali na letališču, kot je pred leti predlagala PSI, bi bila izguba v kmetijski dodatni vrednosti veliko manjša. Drugič, nekje se razpravlja o tem, da so tovorna po stajališča nesmiselna, če so v neposredni bližini meje. Morala bi biti, najmanj 40 km od meje, blizu avtocest, železnic, letališč. Zato so v 'naši deželi nekateri strokovnjaki predlagali Vileš, ki ni daleč od velikega železniškega postajališča v Červinjanu, od letališča v Ronkah, blizu pa je tudi avtocesta, ODG.: Že nekaj let se udejstvujem v mladinski komisiji Slovenske skupnosti in mislim, da je čisto prav, da se mladi zanimamo tudi za politiko, kajti bodočnost je v nas. Kandidiram na listi SSk, ker sem prepričan v pravilnost politične linije te stranke. VPR.: Kako gledajo drugi mladi, Vaš 1 prijatelji, na to kandidaturo? ODG.: Starejši voditelji ‘ Slovenske skupnosti so nas mlade vprašali, če'borbo predlagali nekaj mladih za kandidatno listo, tako za občinski svet kot ža rajonske svete. O tem smo razpravljali v naši skupini ter izbrali tiste med nami, mladimi, ki imajo dobro voljo za delo na političnem področju in ki so tudi najbolj primerni za tako delo. Tako je, med drugimi, izbi-padla tudi name. Predlagali so me mladi prijatelji. VPR.: Je mladina, tako slovenska kot italijanska, saj imate prijatelje med enimi in drugimi, apatična do politike in volitev? ODG.: So določeni elementi, ki gledajo na volitve precej apatično. To pa je negativno, kajti s tem, da ne gremo volit, ne rešimo nobenega problema, če kaj ne gre, si moramo prizadevati, da bo drugače in uveljaviti vsak svoje pojme. VPR.: Čemu bi najbolj posvetil pozornost, če bi bil izvoljen v občinski ali rajonski svet? ODG.: Kot dosedaj, tudi če ne bom izvoljen, bom skušal uveljaviti principe, ki so važni za obstoj našega naroda. To so problemi naše šole, razlaščanja naše zemlje, ljudskih hiš. ki se vedno gradijo n« slovenski zemlji, itd. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo obvešča, da bo od priložnosti planinskega srečanja v Števerjanu, 15. junija, na razpolago avtobus za prevoz udeležencev iz Sovodenj in Štandreža v Števerjan in nazaj. Avtobus bo na razpolago, kolikor se bo prijavilo zadostno število interesentov. Prijave na sedežu društva in pri poverjeni osebi v So-vodnjah. do vključno 5. junija. Slovensko planinsko društvo naproša udeležence izleta v Beograd, naj do 10. junija poravnajo potni-no in uredijo druge obveznosti. Gledališča Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici danes, 4. junija, ob 19.30 Bertold Brecht: Prividi Simone Ma-chard. Predstava za red Gimnazija. Predstava bo v gledališki dvorani v Solkanu. Kino Gurfn, VERDI 17.30-22.00 »La cittš delle donne*. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 17.00—22.00 »I guerrieri della notte». M. Beck in J. Remar. Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.00-22.00 »Piaceri fol-li». Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00 - 22.00 «Billy Chang*. PRINCIPE Zaprto DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves lan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul, Carducci 38, tel. 22-68. Dizelski žrebci v Fiatovem ritmu Kit mo dizel se po zunanjosti v ničemer ne razlikuje od bencinskih različic ZANIMIVE UGOTOVITVE SKUPINE ZNANSTVENIKOV Oko - najpomembnejši vir informacije Za oči je najbolj utrudljiva dolga nočna vožnja RIM — Zdravniki so ugotovili, da šofer dojema 90 od sto informacij, ki so mu potrebne za vožnjo, z očmi. Drugi izvedenci, npr. tisti, ki so v posebni komisiji za obrambo vida in ki so na pobudo italijanskega avtomobilskega kluba opravili 60 tisoč pregledov v 60 različnih italijanskih mestih, pa so ugotovili, da ima 39,5 od sto italijanskih avtomobilistov večje ali mamše vidne napake, kar lahko močno o-grozi varnost vožnje. Pri teh dveh podatkih se velja seveda zamisliti in upati je, da bodo te študije vodili naprej ter poglobili odnos, ki je med najbolj pogostimi vidnimi hibami (kratkovidnost, daljnovidnost, ški-lavost, daltonizem) ter vožnjo. To bi utegnili najbrž odkriti tudi z bolj natančnimi zdravniški- VOZILI SMO ZA BRALCE PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ritmo CL dizel ali Fiatov antigolf Dizlov motor v ničemer ne zaostaja za 1,1-litrskim beneinskim - INujna boljša nastavitev - Pretikanje prestavne ročice včasih težavno - Skromna poraba goriva Armaturna plošča in volan malega Fiatovega dizla Turinska hiša Fiat se je šele pred nedavnim lotila proizvodnje dizlov, ko je, ob vse večjem povpraševanju tržišča, postalo jasno, da največja italijanska avtomobilska družba ne sme prepustiti tega področja kar tako tuji konkurenci. Dizelski motor, ki ima znatno večjo storilnost od bencinskega, je namreč ena od,poti, ki vodijo v smotrnejše izkoriščanje energije. Trpežnost in znatno daljša življenjska doba sta drugi dve prednosti dizlov, ki pa za bencinskimi motorji znatno zaostajajo po moči in poskočnosti in so od teh tudi znatno dražji. Novo poglavje v razvoju teh motorjev je načel nemški koncern Voiksvvagen, ki je s svojim malim dizlom pred nekaj leti presenetil vse tekmece, saj je bil motor s komaj 1.500 kubik' gibne prostornine močnejši in poskočnejši od dvolitrskih motorjev. Na to pot hitrih in poskočnih dizlov je stopil tudi Fiat s svojim 1.700-kubič-nim motorjem, ki ga vgrajujejo v ritmo. Ta avto nižjega srednjega razreda postaja prvi in' zaenkrat edini anti golf, orožje, s katerim skuša turinska hiša izpodriniti premoč Volkswagna na področju malih dizlov. Osnova motorju je bil močni blok bencinskega dvolitrskega motorja, ki ga vgrajujejo v fiat 132, načrt pa je pripravil inž. Lam-predi, oče vseh najbolj sodobnih motorjev Fiat v zadnji! 20 letih, ki je med drugim pripravil načrt za motor ferrarija - 500. Dizlo-vo srce je edina stvar, po kateri se ritmo - D razlikuje od svojih bencinskih bratov, saj različic, če. izvzamemo napis, ni mogoče ločiti. Ta dizelski motor je namreč dovolj majhen, da ni bilo treba prirejati pokrova motorja kot v nekaterih drugih limuzinah. Iz navedenega je razumljivo, zakaj bomo v oceni dizlove različice ritma posvetili največjo pozornost ravno motorju. Glede karoserije lahko namreč le ponovimo to, kar smo zapisali pred nekaj meseci ob testu bencinske različice. Linija, dasi je ritmo že več časa v proizvodnji, je še vedno nenavadna, .oko se ni še povsem privadilo nanjo; limuzina je prostorna in udobna tudi za dolga potovanja in nedvomno je v svojem razredu tista, v kateri je bil prostor izrabljen najbolj racionalno in smotrno. Oprema pa sodi v poprečja in je dokaz, da v Italiji ne znajo obdelovati plastike tako kot v Nemčiji, kjer so v tem pogledu dosegli ostalim evropskim državam zaenkrat nedosegljivo raven. A vrnimo se k motorju. Pod pokrovom ritma rezgeče 55 poskočnih dizelskih žrebcev, ki jamčijo vozilu precejšnjo poskočnost 'in hitrost. Po pospeških dizel skoraj ne zaostaja za bratom, 1,1-litrskim beneinskim motorjem. Od tega pa je znatno prožnejši, sai prevozi v 'četrti prestavi'z, začetno hitrostjo 40 km na uro kilometer v 38,5 sekunde, torej y istem času, ■'V kalefem prčvozi kilometer brez zaleta z uporabo menjalnika. Motor pa dokaže svojo elastičnost v še bolj kritičnih pogojili, saj mirno in brez tresljajev pridobi na hitrosti tudi če šofer pohodi plin tudi v peti prestavi in s hitrostjo 20 km na uro. Fiatov dizel ima poleg tega precej konstrukcijskih posebnosti; čelo motorjev je oblikovano na poseben način, glava je pritrjena s svojstvenim sistemom, pokrov ven- tilov naj bi prispeval k bolj tihemu delovanju motorja. To pa se zgcdi le, če je motor brezhibno nastavljen. V nasprotnem primeru — kar smo med drugim opazili pri testnem avtu — je motor hrupen in tresljaji precej močni, saj je volan stalno vibriral tudi v območju višjih vrtljajev. Če prezremo to hibo, ki pa je — kot rečeno — najbrž posledica neoptimalne nastavitve motorja, je ritmo - D udobno vozilo, primerno dolgim vožnjam zlasti po avtocesti. Dizel je namreč značilen dolgoprogaš, ki neutrudno melje kilometer za kilometrom, medtem ko je bencinski motor bolj izrazit šprinter. Končno še nekaj o vožnji; zaradi večje teže motorja je volan ritma D manj neposreden kot v bencinski različici,,«! pcdkrmari*}-, nje bolj izrazito zlasti na mokrem in spolzkem cestišču. Pretikanje s , petstpjjerijs.am m^njalijji^om,. pi vselej najlažje in 5. prestavo je večkrat treba «iskati». Zavore s servo ojačevalnikom so boljše kot v prvih bencinskih različicah, vseeno pa ne sodijo med prednosti vozila. Poraba goriva je zmerna; po tovarniških podatkih požre ritmo 7,3 litra dizlovega olja vsakih sto kilometrov, kar smo, vsaj približno ugotovili tudi med testom. In končno še cena; 7.900.000 lir za bolje opremljeno različico CL. mi pregledi pred šoferskim izpitom ali pri obnovi vozniškega dovoljenja ter pravočasno opozoriti šoferje, ki se morda do takrat niso niti zavedeli, da imajo vidno hibo. Dober vid in torej posredno tudi dobra vožnja, ni pač odvisen samo od ostrine vida, temveč tudi od cele vrste drugih dejavnikov, kot npr. periferni vid, tesno povezan s širino vidnega polja (ki dosega pri normalnem vidu 70 stopinj na levo in 70 stopinj na desno). Videti dobro tudi ob robovih vidnega polja je zelo pomembno še zlasti pri prehitevanju, je pa tudi koristno pri preprečevanju nevarnosti, ki lahko grozijo šoferju s tistega območja. Treba je tudi omeniti, da se periferni vid slabša z naraščanjem hitrosti in da pri hitrosti 100 km na uro znaša le še 40 stopinj. Na hitrost je vezan tudi drugi dejavnik: dojemanje globine, se pravi ocenjevanje razdalje med dvema telesoma, še zlasti ko se obe telesi premikata, ali pa ocenjevanje razdalje med šoferjem in nekim predmetom. O-menili bi lahko še vožnjo v temi, se pravi ponoči. Slednja je zelo odvisna od zmožnosti reagiranja vsakega posameznika na nenadno in močno osvetlitev, dejstvo pa je, da vid pcnoči peša pri vsakem normalnem vozniku, kar se še stopnjuje z utrujenostjo. Zato bi bilo priporočljivo voziti ponoči le na krajših progah, da se ne bi oči prekomerno utrudile in se torej ostrina ne bi zmanjšala. Priporočljivo je tudi včasih ustaviti in se sprehoditi, tako da oko spet pridobi na prožnosti, ki se je nujno med nočno vožnio zmanjšala. Ne nazadnje bi tudi opozorili kadilce, da dim, še zlasti ponoči, mr.ogo bolj utrudi oči in povzroči pešanje vida. MONCHEN - BMW je sporočil, da bodo za leto 1979 izplačali dividendo 10 mark za vsako delnice. Lani je znesek bil manjši, saj so plačevali le 9 mark na delnico. Kako prihraniti gorivo pri vožnji s prikolico Čedalje višja cena goriva prizadeva prav vse avtomobiliste, prav posebno pa one, ki vlečejo za seboj še prikolice. V normalnih razmerah porabi avto, ki vleče počitniško ali kakršnokoli drugo prikolico od 40 do 50 od sto goriva več kot sicer, v izredno neugodnih pogojili, kot na prime'- med vožnjo v klanec ali pa pri vleki zelo težkih prikolic (nad tisoč kg), se poraba bencina lahko tudi podvoji. Kljub temu pa nekaj načinov, dokaj enostavnih, ki omogočajo precejšen prihranek pri porabi. Predvsem je treba paziti, da bo prikolica čim lažja in z malo pozornosti se lahko izognemo tistim 20 ali 30 kilom ki prispevajo k zmanjšanju porabe. Poleg tega bi morali vedno voziti tako, da kar najbolje izkoristimo največji navor, se pravi tako, da se bo motor vrtel 2500 do 3500-krat v minuti, seveda moramo pri tem paziti, da bomo vozili v najvišji mož-. ni prestavi. Kdor vleče prikolico, mora biti tudi mnogo bolj «daljnoviden» kot drugi šoferji, da bi lahko prilagodili svoj način vožnje prometu. Tako je treba še zlasti na avtocestah paziti pred klanci in pravočasno pretakniti v nižjo prestavo, da bi se število vrtljajev ohranilo pri primerni višini V obljudenih središčih pa je treba paziti na semaforje in tam, kjer so sinhronizirani, voziti s tako Hitrostjo, da ne bo odvečnega pretikanja. Zato bo kazalo tudi izogniti se vožnji po mestih v prometnih konicah. PLINSKE NAPRAVE ZA AVTOMOBILE i' • ■* BEDINI - TARTARINI - LANDI — LOVATO -*'*»*• Prodaja in ■ montiranje plinskih naprav za vse avtomobile po NAJBOLJ UGODNIH CENAH — ročne in električne črpalke za polnjenje plina — hermetične zaščite za 101 in za osebne avtomobile karavan. A. M. A. R. UL. DEL BOSCO 6 - T R S T - TEL. 741946 nadomestni in dodatni deli za vse avtomobile avtoradio mono in stereo tehnike vseh znamk Pogled na ritmo - D od zadaj WALMOIOR PRODAJA TEHNIČNA POMOČ REZERVNI DELI TRST Ul. Carpison 6 tel. 761801 ^DERIAIIIT HONDA \ ntvAuL ob sobotah odprto ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja 13.00 Knjižna polica 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 Jezik za vsakogar Ruščina 17.00 3, 2, 1... stik! 18.00 šolska vzgoja 18.30 Dama iz Monsoreauja, 1. nadaljevanje 19.00 DNEVNIK 1 - Kronika 19.20 Nagradno tekmovanje 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Volilna tribuna 21.45 «Bert D’Angelo superstar» 22.35 Športna sreda Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Posebna oddaja Dnevnika 2 Za in proti 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Volilna tribuna 13.40 šolska vzgoja 14.10 Risanka; Potovanje okoli sveta v 80 dneh 14.50 Kolesarska dirka po Italiji Oddaja za mladino 17.00 «Saturnino Farandola» 17.30 Oddaja o znanosti in tehniki za mladino 18.00 Šolska vzgoja 18.30 DNEVNIK 2 — Športne vesti 18.50 Dokumentarna oddaja 19.05 Dober večer z... Rossancm Brazzijem Vremenske razmere 19.45 Dnevnik 2 — Odprti studio 20.40 Pooblaščeni vzgojitelj, 1. nadaljevanje 21.55 On the road — 1. del 22.45 TV film iz serije; <'Dcttcri in allegria» Ob koncu DNEVNIK — Zadiše vesti Tretji kanal 18.30 Šolska vzgoja 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Volilna tribuna 20.00 Olimpijski rekordi 20.05 Film: «11 cappello del prete» 21.25 Italija in kolesarska diru« 22.10 DNEVNIK 3 . 22.40 Olimpijski rekordi (ponovi JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.25 Poročila 18.30 Piki v avtošoli .4: 18.45 Umetnost na jugoslovansK* tleh . 19.05 Mladinski pevski festival Celju 19.40 Obzornik 19.55 Ne prezrite 20.10 Risanka 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 21.55 Majhne skrivnosti veW kuharskih mojstrov 23.00 V znamenju 23.15 625 Koper 20.00 Otroški kotiček 20.15 Stičišče 20.30 Risanke 20.45 T" DNEVNIK 21.00 Poletna vročica, film Igrajo: Vittcrio Gassn«"- Sandra Milo, Lea Padova Režija: Luigi Zampa 22.30 Glasba brez meja: Split«« Zagreb 19.Ij Otroška oddaja 19.45 Glasbena oddaja 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Izbor v sredo 22.30 "'Savno glasbena oddaja ŠVICA 19.10 Za naimlajše 19.15 Program za mladino 20.10 Freed Ride 20.40 Znaki — arhitektura 21.45 Argumenti TRST A 7.00, 8.00. 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji aima-nah: «Mal' položi dar domu na oltar»; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 ‘ Radijski koncert; 11.30 Nasveti, paberkovanja, zanimivosti: Umetnost dobre kuhinje; 12.00 «Pod Matajurjan», posebnosti in ortika' Nadiških dolin; 12.45 Deželna volilna tribuna: Nastopi strank; 13.20 Zborovska g:asba: Naši zbori; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Otroško okence: «Na-ša pomlad 1980»; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Thomas Hardy: «Tess iz rodovine D’Urbervillovih — čista ženska», 2. del; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino: In spet rock, Paleta orkestrov. Nove plošče na domačem trgu. Jazz na koncertnem odru*«i7.1U V -jja-. : em prostoru: Mi in glasba: JfHa-di izvajalci, Narodnostni trenutek iiovencev. ..v Italiji, Kulturne ru-, Lirike naših časopisov. Problemi slovenskega jezika. Naši pevci. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30. 10.30, 11.30, 13.00, 13.30, 14.30, 15.30, 13.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Poje Mleba Moore; 9.32 Luciano-vi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 1103 Flash v glasbi, 11.10 Otroški kotiček; 11.32 Kirn, svet mladih: 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kim. svet mladih; 14.33 Izbrali za vas; 15.00 Iz Rima z zanimanjem in ljubeznijo; 15.15 Mala diskoteka; 15.33 Te estart; 15.45 Z nami je...; 16.n0 Kje naj se ustavimo; 16.45 Istra skozi petje in plese; 17.00 Kino danes; 17.32 Crash; 17.56 Pismo iz...; 19.15 Classic Rock z The London Simphonv or-chestra; 19.32 Veliki izvajalci; 20.15 Glasba. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Objave -r kino - spored; 8.15 Najava spo-rcc’ -; 14.00 Pregled dogodkov, Najava sporeda; 14,05 Zapojmo pesem t- spored r 'adinske zborovske glasbe; 14.40 Melodije na tekačem traku; 15.C0 Pri s’ovenskih skladateljih; 15.37 Glasbeni notes — objave; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Po samoupravni poti: 17.W 11.00- 17.» Vaš telefon — naš mikrofon ^ narodno - zabavna melodija. j vaš telefonski klic — 25-888; • Primorski dnevnik; 17.45 Rek*a in zabavna glasba. RADIO 1 6.00, 7.00 8.00. 9.00. 10.00, 12.00, 13.00; 14.00, 15.00, - ba 19.00 Poročila; 6.00 8.45 Gia* za dobro jutro; 9.02 Glasbeno verni program; 11.03 Glasbeno vorni program; 13.25 Poštna . .. čija; 13.30 Pogovor s posluša ^ 14.03 Oddaja o Toscaniniju; Glasbeno govorni program; Popoldanska srečanja; 1636 lilna tribuna; 17.13 Patcbw 19.30 Jazzovska glasba. RADIO 2 12.30- -6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, -13.55, 16.30/ 17.30, 18.30. 19-36 U ročila; 6.00 - 8.45 Glasbeno k . bujanje; 9.05 Radijska Prir', i ji 9.32 - 10.12 Radio 2 ~ 313R.11 jj Tisoč popevk; 12.50 odd5,t,k9 jo vodi Corrado; 13.35 Fl!r!j ^ g'asba; 15.00 - 15.42 Radio “ 3131; 16.32 Pop - rock k°nf8(V' 17.32 Radijska priredba; jjj. Glasbeni program; 18.32 K ^ ska priredba; 19.50 Posebna daja radio 2 — Kronika. LJUBLJANA uA 7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, ‘L# 12.00, 13.00. 15.00 Poroči^. ni Rekreacija; 6.30 Jutranja K g $ ka; 7.50 Dobro jutro, otroci-Iz naših sporedov: 908 Z e v v dober dan; 9.3(1 Pisan sve't P v ljic in zgodb; 9.45 Radijski ci pred mikrofonom; 10.05^ 8 diem na poti; 10.45 Turistu® -; potki; 11.05 Rezervirano .,](! 12.35 Znano in priljubljene: Veliki zabavni orkestri; 13-30' Jjt tijski nasveti; 13.40 Ob * ljudske glasbene umetnosti: Danes do 13.00; 14.30 PriP°r ug0; vam..; 15.05 Razmišljamo- jCj tavljamo...; 15.25 Naši P°fL čestitajo in pozdravljajo; bavna glasba; 17.00 «L°t0 ,9pč l.iak»; 18.00 Studio ob 17.00: * jn Zborovska glasba v ProsOd' času; 19.15 Naš gest; l9 du noč-skočna deska; 20 35 Lahko^ otroci!; 20.45 Minute z ®nS blom Vitala Ahačiča; 21.00 |0; cert za besedo — človek. -nj|f 21.25 Violončelist Miloš in dve slovenski noviteti '' q$-Ukmar, Pavel Sivic; 22.05 ^ como Puccini: Odlomki 11 ggih «Tosca»; 23.30 Revija s,oVe pevcev zabavne glasbe. j* Utrinki iz življenja 'v -2. Piše A. K. svetoivanskih mandrjarjev 4 Zvrnila je polento na lesen ploh in ga postavila na nizko očrnelo mizico sredi kuhinje. Pripravila je še ve-tiko skledo radiča in fižola, ki ga je zabelila na kisio in dala k polenti. . Vsa družina je posedla okoli mizice in začela zajemati iz skupile sklede. Kdor je bit, bolj lačen in bolj ročen, je več pojedel. Samo Vanek ni mogel jesti, četudi ga je nona spodbujala: «Vanek, jej, jej!« Še vedno je bil pod vtisom prestane groze. Nono je še povedal, da je Vanek od preživelega strahu težko zbolel in mlad umrl. Sence naše preteklosti iž dneva v dan izginjajo. V zgodovini Trsta nas ni, kot da nas nikoli ni bilo in gledajo skozi nas kot da bi bili prozorni. Usoda nas pesti kot je pestila naše prednike. Tukaj smo se rodili, na zemlji naših dedov in pradedov, potomci zadnjih »martdrjarjev«, to je poslednji Mohikanci na tržaških tleh, zato pa bi rada znala, ne kaj je usoda, marveč, kdo je ta usoda, ki nas tlači kot mora? Pravijo celo, da si vsak kroji usodo sam! Smo res imeli mi svojo usodo v lastnih rokah? Bolj razumem no-note, ki so modrovali: «Tak6 je usojeno in tako mora biti«, četudi se nisem nikoli strinjala z njimi, da tako mora biti. Garali so na domači zemlji za skopi košček kruha, ker so jih sveto prepričevali, da tisti, ki se je rodil revež, mora ostati revež, kajti bogatin je bogatin po vsej božji in cesarski postavi. O njih bi lahko rekli to, kar je zapisal Cankar v Krpanovi kobili, da «niso vedeli, kaj je trpljenje, ker so mislili, da je trpljenje atribut njihovega stanu.« Tudi žensko je v svetu naših dedov pestila usoda. Njena sreča naj bi bila, da se poroči. In tudi tukaj so bile razne stopnje. Največje sreče, da se poroči s princem, ni naša pepelka prav gotovo nikoli dosegla. Za naše none je bila dovolj navadna sreča, da se sploh poroči in ne dela sramote hiši s tem, da ostane doma — stara teta. Srečna žena, ki se je poročila, pa je garala od jutra do večera. Razen dela za cel kup otrok in moža je prala za mestno gospodo, nabirala na domači njivi zelenjavo, ki jo je nosila na mestni trg itd. itd. Če je mož bil delaven je bilo življenje za takratne razmere kar srečno. Reva pa je bila tista srečnica, kjer je mož delal samo sezonsko — če je bil zidar ali vrt- nar, če je delal v kamnolomu in slično. Takrat je žena podprla ne samo tri «ogle» pri hiši, marveč je morala krepko držati tudi četrtega. Na žalost so se ob takih razmerah izrodili tudi pijančki, tako da so usmiljene sosede to ženo pomilovale, četudi niti one same niso bile na boljšem. Takrat je ta srečna žena vzdihnila: «Ja križ sem si naložila in križ nosim!«. Ko jo je vnučka poba- rala: »Nona, zakaj ne odložite ta križ?«, je ta samo pomilovalno pogledala in skomignila z rameni: «Ja, kaj ti to znaš!« Pa prav gotovo tudi sama ni znala zakaj. Mogoče se je tudi v njej kdaj pa kdaj rodilo hrepenenje »lepe Vide« in želja po lepšem in boljšem življenju, a upora proti vsem težavam v naših nonah ni bilo. Uverjene so bile, da bi bila grešna že misel, da se sploh uprejo. Naši očetje, ki niso tako sveto verjeli v usodo, so si skušali v življenju pomagati kakor so vedeli in znali. Pa jim je prekrižala račune prva svetovna vojna z vsemi svojimi posledicami. Padali so na raznih bojiščih za cesarja Franca Jožefa in domovino. Žene in otroci pa so v tem času doma umirali od gladu in španske gripe, ki se je kot kuga razširila med preglajenim prebivalstvom Trsta. Po končani vojni so se zdesetkani od prestanega gorja iskali, da bi na novo nadaljevali delo, ki jim ga je vojna pretrgala. Takrat smo prišli na vrsto tudi vnuki, to je otroci, ki so okusili vojno na lastni koži in so mnogi za njenimi posledicami umirali za tuberkulozo, ki se ji njihova ošibela telesa niso mogla uprati Ti so v svojem kratkem življenju okusili mnogo preveč za svoja mlada leta, zato so se nonotom in besedi »usoda« rogali a zadelo jih je še huje. Velike glave so jih zbarantale. Zakaj? O tem naj govori zgodovina! »Ubogi mi, to bo mižerija,« je rekel nono Miče, vnuki pri tem nismo imeli besede. Tako smo se morali vnuki spoprijeti z življenjem sami. In to nas je potisnilo na tir, po katerem se še vedno pomikamo. Sprašujem se, ali je to tista pot, ki smo jo mi želeli in mislili prehoditi? Ne, ni res, da )e generacija na tem ozemeljskem prepihu to želel® 1 tem sanjala. Vsa leta smo se borili samo za g0*1 stanek. Bili smo kot seme, ki je pognalo globoke *n * ve korenike, a ne more vzkliti v rast, ker mu V1 sproti oklestijo vsak najmanjši listič, ki požene iz ze’ Vsaka generacija podoživlja svoje lastne proble®1' se pa vendarle povezano vlečejo skozi leta sprera’1^ podobo ljudi in okolja. Nam, ki smo se rodili n® ozemlju pred prvo svetovno vojno, je ostalo težko hr' da osvetlimo, kolikor nam je mogoče tudi podobo 11 prednikov, da ne utone v mrak, kdo smo in kje s° korenine. Res je Godina - Verdelski pisal o naših dedih njih same, da bi jih osvestil, a od takrat se je mnog0 ‘ menilo in ta sprememba je bila za nas krvava in 1,0 O Trstu in tukajšnjih Slovencih je pisal tudi Mati)® in še kdo drug, a to so bile samo skromne bese° so ostale brez odmeva. Za Trst so bili naši dedje sence, ki se rišejo na zidu, ko zasije luna. Vračam se v brezskrbna otroška leta pred PrV°i tovno vojno, ko smo v Bošketu poslušali vojaško S Navadno so bili češki vojaki in njihova godba 'f vesela in razigrana. Radi so jo poslušali meščani. še. domačini, stari in mladi. Tudi otroci smo navdv«ed! čudovali muzikante in njihovo poskočno glasb)- j strijski vojaki so jutro za jutrom strumno korakali 6 in preko Drašce na orožne vaje, zraven so prepevali K niče, da jih je bilo veselje poslušati. kolesarstvo ŠPORT ŠPORT ŠPORT V 18. ETAPI «GIRA DTTALIAs BATTAGLIN NEPRIČAKOVANO PRVI PANIZZA ŠE VEDNO ROZA MAJICA Moser in Saronni še poslabšala položaj na skupni lestvici pEC0L VALZOLDANA (Belluno) .Letošnji »Giro* prinaša stalna J^nečenja in borba za vrh skup-? festvice je iz etape v etapo za-Mmivejša, čeprav je na dlani, da ®taja Francoz Bernard Hinault Mvni favorit. , ^erajšnja, 18. in prva od velijo. Sorskih etap v teh treh dneh * končala z nepričakovano zma-® Italijana Giovannija Battaglina. »»seveda ne zato, ker bi Battaglin «0° vozil v gorskih etapah, tem-q enostavno zato, ker se je Bat-2™ Pred kratkim resneje poško-J78* in je tudi kazalo, da bo mo-J^reb odstopiti. Battaglin pa je j"*®! presenetil vse najmočnejše ^Peeialiste gora* v tem «Giru», tu-samega Hinaulta in je sam pri-na cilj s prednostjo 1*15” pred penini Wladimirom Panizzo in . Wom Primom ter - 1’18” nasko-" nad Hinaultom. J^^aglin je bil torej velik junak J*®iknje etape, pri tem pa velja tudi odličnega Panizzo, ki hrabro boril Naše igralke so včeraj z veliko lahkoto in v samih dvajsetih minutah premagale ekipo Aoste, v setih pa 15:5 in 15:2. Danes se v jutranjih urah srečajo v polfinalu najprej z ekipo Veneta, kolikor pa bi zmagale, bi se uvrstile v finale, kjer bo pač nasprotnik ekipa, ki bo zmagala v drugem polfinalu. Tehnična raven ekip je zelo izenačena, zato je možno, da se naša šesterka tako uvrsti v finale, kot tudi, da izpade že prej v polfinalu. Vsekakor so naše igralke včeraj igrale zelo dobro in obeti za njihov uspeh so tokrat zelo dobri. V ORGANIZACIJI JK MILJE IN JK PORTOROŽ Kar 80 jadrnic na «Trofcji prijateljstva» Jadralni klub iz Milj v sodelovanju z Jadralnim klubom Piran iz jj^tudi zdesetkali glavnino in J® včeraj potrdil svoje velike mož-r*® v gorskih etapah. Na dlani pa bo moral francoski as danes p -Mri močno paziti ne samo na ®Uzzo, temveč tudi na presenetlji-2? Battaglina, ki bi lahko po-še za en podvig. I SaP^Ta?enca včerajšnje etape sta Jo®111 in predvsem Moser. Saron-)e privozil na cilj kot šesti, Mo-Pa deseti in kar z zamudo 3’49”. Vrstni red 18. etape (Sirmione -i Jjc°i Valzoldana) Ljovanni Battaglin, ki je prevo-239 km v 7.3’41” s poprečno , hitrostjo 33,846 km na uro j {"anizza 1 (§ve.) 5 H®ault (Fr.) i letale f^ronni ifentini I 5eccia u'Juchs (Švi.) Moser i ^Pna lestvica ( p?nizza «*nault (Fr.) {•JJttaglin (šve.) psentini “aronchelli ^ronni C bo 19. po 1’15” 1'18” 1'40” 1’51” 1'67” 208” 3'51” 349” 94.48T3” po 1’08” 1’25” 4’14” 5’02” 5'H” 5’37” 6'04” etapa Longaro- Cles Val di Non (241 km). «Škandal» v Parizu? — Španec Manuel Orantes b'6raj n' predstavil na igrišče, kJ dokončal svoje srečanje z Ar-ifjfhcpm Vilasom. To tekmo osmi-so namreč prekinili in pre. % na naslednji dan, ker se je C? Počutil slabo. Po mnenju Španci? tenisača pravilnik |asno k.’ da se mora vsako srečanje I h*Sati in da to mora veljati tudi it £0|and Garros. Organizator pa C?. ^°**elil zmago Vilasu, ker se O,.1*8 ni predstavil na igrišče, kj/htes pa ne misli popustiti in 1k'.da bo poklical svojega odvpt-čif.'2 ZDA, da bi temeljito pre-k C* Zadevo. In vse kaže tudi, da v znak solidarnosti z Oranji Američan Solomon odre- bj eTtrtfinalnemu srečanju z Vila-\ i? ne samo to, organizatorju L.?r°zi bojkot ostalih tenisačev. , a- zelo neprijeten razplet na kJnirju, ki utegne impti težke pa ^ fe znan prvi pol-^ je L ie Američan Gerulaitis, deljo regato za »Trofejo prijateljstva*. Letošnja regata je že četrta in poleg jesenske regate, ki jo organizira FZBG iz Barkovelj, je goto vo najbolj popularna na Jadranu. Saj je na lanskoletni prireditvi na stopilo kar 80 jadrnic. Letos pa po predvidevanju organizatorjev je število prekoračilo sto vpisanih. Start bo v soboto ob 14.00 pred tržaškim valobranom in pa v portoroškem zalivu. Jadrnice bodo čez noč v Marini v Portorožu. Naslednje jutro bo start ob devetih s ciljem pred miljskim portičem. Za regato se je prijavilo tudi več posadk Čupe in sicer jadrnice Sitna. Telog, Kajtimar, Ona, Jura ter Maja, ki tekmujejo pod zastavo Jadralnega kluba Piran iz Portoroža. ATLETIKA Kondrateva 10**87 LENINGRAD — Sovjednja Ljudmila Kondrateva je izboljšala svetovni rekord v teku na 100 m s časom 10”87. Prejšnji rekord je bil lest vzhodne Nemke olsnerjeve z 10”88. ATLETIKA «Z0RK0V MEMORIAL» ODBOJKA ROK KOPITAR ODLIČEN Breg uspešen r 49” 11 NA 400 M OVIRE Stekič 8,19 m v skoku v daljino * Ženska jugoslovanska vrsta visoko premagala Grčijo (94:50) / ■ • mi * : % w. m . Premagal Poljaka Fibaka s • C;7- 6;4. 3:6, 6:3. * 8t, 0vanska Mirna Jaušovec pa \yo z Nizozemko Stove v če-Va a Premagala dvojico White- ' Blackvvood s 7:5, 6:3. Novi odbor ZSŠDI MARIBOR — Letošnji mednarodni atletski miting v Mariboru za »Zorkov memorial* je navrgel nekaj odličnih rezultatov. Predvsem velja omeniti odličen čas, ki ga je zabeležil Rok Kopitar v teku na 400 m ovire z 49”11, kar je novi jugoslovanski rekord, najboljši letošnji čas v Evropi in drugi najboljši letošnji čas na svetu. Bolje od celjskega atleta je letos tekel le Američan Walker (49”05). S tem časom je seveda Kopitar včeraj zanesljivo zmagal. Poleg" sijajne Kopitarjeve zmage gre omeniti tudi odlično znamko evropskega rekorderja Nenada Ste-kiča, ki je zmagal v skoku v daljino z odlično znamko 8,19 m. Isti rezultat je sicer dosegel tudi Švicar Bernhard, Stekič pa je imel boljši drugi skok od Švicarja, in sicer z 8,09 m. Kakovosten je bil tudi troskok, v katerem je zmagal Jugoslovan Spasojevič (16,61 m) pred Kubancem Herrero (16,59 m) in omeniti velja tudi izenačeno borbo jugoslovanskih metalcev krogle. Naposled je le zmagal Sračevič z 19,91 m, Ivančič pa je bil za cm slabši. V teku na 100 m je zanesljivo zmagal Američan Riddick z 10”52. Istočasno z moškim tekmovanjem pa je bil tudi ženski dvoboj med Jugoslavijo in Grčijo. Zmagala je prepričljivo jugoslovanska vrsta, in to kar s 94:50. Najboljši rezultat je v jugoslovanskih vrstah dosegla Tufegdžič, ki je postavila nov jugoslovanski rekord v metu krogle s 15,95 m. Zelo dober rezultat je dosegla tudi Dančetovičeva v skoku v daljino (6,47 m). Kras uspešen v dveh prijateljskih tekmah Kras — RTV Koper 4:4 KRAS: Bogateč, A. Škabar, Germani, Rebula, P. Terčon, Skupek (v d.p. Colja), Purič, M. Terčon, M. Milič, Blazina, L. Milič. STRELCI ZA KRAS: dva P. Terčon, L. Milič in Purič. Prejšnji teden so nogometaši Krasa vrnili obisk gostom iz Kopra, s katerimi so se v prijateljskem srečanju pomerili v Dekanih. Kot v prvi tekmi v Repnu so se tudi tokrat sporazumeli za neodločen izid. Zaradi pomanjkanja igralcev sta nastopila kar dva rezervna vratarja, ki sta kljub neizkušenosti dobro opravila poverjeno nalogo. Po tekmi je bila večerja v Po begih, kjer sta direktor primorskih novic in predsednik Krasa izrazila željo, da bi v prihodnosti še prišlo do takih in podobnih srečanj, tudi v odbojki, namiznem tenisu itd. in da bi se s tovrstnimi snidenji med sebojne vezi še popestrile in o-bogatile. Kras — Uhlen Horst Herta (Hamburg) 3:1 (1:0) KRAS: Kapun, v d.p. Purič, A. Škabar, D. Škabar, Germani, Ter čon, D. Purič, L. Milič, M. Milič (d.p. Villalta), Rebula (d.p. Colja), Blazina, R. Purič. STRELCI: v 33. min. L. Milič, v 58. min. Colja, v 75. min. Uhlen Horst, v 89. min. Blažina. Pred kratkim je Kras gostil v Repnu nogometno ekipo Uhlen Horst Herta iz Hamburga. Žal tokrat večina gostujočih nogometašev ni bila razpoložena za igro. V skrajno neugodnih razmerah so se vseeno potrudili in pokazali zadovoljiv nogomet, vsekakor pa niso bili kos razigranim Krasovim nogometašem. Prvi so povedli domačini z lepim diagonalnim strelom ob robu šest-najstmetrskega prostora. Gostje so imeli nekaj lepih priložnosti v protinapadu, a so jih zaradi utrujenosti vse zapra\l’i. Omembe vredna sta zlasti odlična posega Kapuna. V prvih minutah drugega polčasa je Iiras podvojil s Coljo, tudi Nemci so iz protinapada dosegli častni zadetek, pred koncem tekme pa je Blažina postavil rezultat na varno. Po tekmi so domačini pripravili gostom prisrčen sprejem v gostilni Križman v Repnu in slavje se je zavleklo pozno v noč. Z. S. LETOŠNJI »REVIVAL 80* obeh konkuremsh Ogorčeni finalni boji ■ Družabnost v Nabrežini - Številne nagrade Z zadnjimi tekmami, ki so bile v nedeljo v Nabrežini, se je končal letošnji »Revival 80», odbojkarsko rekreacijsko prvenstvo, ki je bilo tokrat na sporedu že četrtič. V nedeljo so bili na sporedu finalni boji v moški in ženski konkurenci. Najprej sta se ekipi Breg in Piprje spoprijeli za prvo mesto. V moški konkurenci je bila letos le ena skupina, saj se je prijavilo pet ekip. Te so igrale po sistemu «vsak proti vsakemu*, za končno prvo mesto pa sta se po pravilniku srečala prvo in drugouvrščena ekipa. V tekmi med Bregom in Piprji so ti že vodili v setih z 2:0, ko je prišlo do preobrata in je tako slavil Breg s 3:2. V ženski konkurenci so že prejšnji petek odigrali polfinalna srečanja. Tu sta bili namreč dve tekmovalni skupini in prvi dve uvrščeni ekipi sta se prebili v polfinale. V petek je Bor Ekipa 10 premagal Paljnte, nato pa še Breg ekipo Trim. Pravico do nastopa v finalu za tretje mesto sta si priborila Trim in Paljnte. V Nabrežino pa Trim ni prišel in tako tekme niso odigrali, Paljnte pa so si tako priborile tretje mesto. Popoldne je bil na sporedu veliki finale za prvo mesto. Po lepi in borbeni tekmi je Breg premagal Bor Ekipo 10 s 3:1. Breg je tako osvojil prvo mesto tudi v ženski konkurenci. IZIDI moški finale za 1. mesto: Breg - Piprje 3:2 ženski finale za 3. mesto: Paljnte - Trim 3:0 b.b. ženski finale za 1. mesto: Breg - Bor Ekipa 10 3:1 Popoldne je bila nato še tekma med rekreacijsko ekipo iz Kopra Veterani obale in ZSŠDI. Zamejsko ekipo so sestavljali izbrani igralci letošnjega Revivala. Po predvidevanjih so zmagali Koprčani' s 3:1. Tekmovalnemu delu je sledila družabnost, ki je bila zaradi slabega vremena v prostorih PD Igo Gruden V Nabrežini. Tu je bilo tudi nagrajevanje. V imenu organizatorja ZSŠDI je prisotne najprej pozdravil in se jim zahvalil za sodelovanje prof. Ivan Peterlin. Sledilo je nagrajevanje. Pokal šo prejele prve tri ekipe v moški konkurenci, in sicer Breg pokal openske Hranilnice in posojilnice (pokal je izročil ravnatelj dr. Drago Gantar), Piprje pokal občine Repentabor in Sloga pokal Slovenske prosvste. V ženski konkurenci so pokal prejele prve štiri ekipe in sicer Breg pokal zgoniške občine, Bor Ekipa 10 pokal Primorskega dnevnika (izro- V BAZOVICI DRUGI REDNI OBČNI ZBOR ŠZ SLOGA Dejavnost se je močno razširila Lepi uspehi odbojkarske in planinske sekcije - Društvo šteje kar 90 odbojkaric - Bogato delovanje planincev - Predsednik J. Grgič Tako je včeraj Giovanni Battaglin sam privozil na cilj v 18. etapi «Gira» (Telefoto AP) ..................................................................................................................................... Prejšnji teden so imeli v Bazovici svoj drugi redni občni zbor člani ŠZ Sloga. Po lanskih statutarnih spremembah je bil to pravzaprav prvi občni zbor, na katerem so sodelovali člani Sloge v pravem smislu besede. Kot je poudarila v svojem nagovoru tajnica Milena Padovan, vstopa letos to društvo v desetletnico svojega obstoja. Dejavnost se je močno razširila tako na odbojkarskem področju kot na odseku planincev, katerih število se vidno širi. Občni zbor predstavlja pregled letnega delovanja. V svojem nagovoru navzočim je dosedanji predsednik Josip Grgič pozdravil vse prisotne člane in goste. Poudaril je nujnost še -večjega in korenitejšega delovanja na športnem področju, saj je prav šport tisto območje, ki mlademu lahko preprečuje nevarne korake. Odbojkarsko poročilo je podal Ivan Peterlin, ki pa se je spustil v tehnično analizo stanja naše odbojke, predvsem pa v analizo delovanja sekcije same. Z zadovoljstvom je ugotovil, da je propagandni moment, v katerega je Sloga v letošnjem letu vložila veliko truda, doprinesel svoje sadove. Odbojkarska sekcija je namreč narasla za celih 40 enot, mladinski sektor, v katerega je Sloga vložila vse svoje napore, pa kakovostno vidno raste. Dejansko pa stoji Sloga pred velikimi problemi. Redna aktivnost preko 90 odbojkaric nalaga društvu velike probleme. Dejstvo je namreč, da Slovenci edino na področju vzhodnega Krasa KOŠARKA V PRVENSTVU PRVE DIVIZIJE Velik podvig Kontovelcev z zmago nad Hurlinghamom Naši košarkarji odigrali svojo najboljšo tekmo - Pričakovan poraz Borovih veteranov Kontovel — Hurlingham 80:76 (41:49) KONTOVEL: Ban 26, Danev D., Ravber 4, Velussi 1, Vassallo 7, Danev R. 26, Prašelj 8, Štoka, Emili 8, Ukmar. V nedeljo so Kontovelci igrali na domačem igrišču proti mladinski e-kipi tržaškega prvoligaša in to po zelo ogorčeni borbi tudi zmagali. Kontovelci so zdaleč igrali najboljšo tekmo v letošnji sezoni in neka- „ - jui .c u.m ______________teri igralci so končno pokazali, kaj S, 103 v zastopstvu 28 dru- . lahko zmorejo in da so kos tudi ta-L * * * * v°lill nov odbor. kim igralcem, ki nastopajo v A lh b|ift?VeKa predsednika združenja gi. Reči moramo, da so domačini J '2voljen Igor Komel, v nad- stopili z najboljšimi mladinci, ki ,ph ima društvo na razpolago. Od vse- %hf°SVptni dvorani «lgo Gruden* *! ih/**'1'! je bil sinoči izredni obč-V7 Združenja slovenskih šport-) 08ttStcv v Italiji, na katerem Km mn°žični udeležbi delegatov S”alb jih je bilo kar 97 od I . Igor ----- . -®Ubor pa so bili izvoljeni Vik-»Dar, Davorin Pelicon in E-l-Di , s- Novi, razširjeni odbor SL’ ki bo odslej štel 16 članov Sd° tedanjih devet vključno |je*pdnikom, pa bo takole sc- Vb Vremec, Ivan Peterlin, An-Sft*, Ivck Pertot, Radivoj S, j, *-rvin Gombač, Marija Če-S sfank" Drasič, Walter Pertot, [1 ghtoneta, Sergij Peloza, Dam-IV^njšček, Srečko Vižintin, J t Tomšič, Jožko Kukovac in jSn ane.iše poročilo o sinočnjem Sij °Lčncm zboru bomo ob-Jutrišnji številki. ^INSKE IGRE V MILANU v polfinalu US*6 znanstvenega liceja Fran-S* /®ren so se uvrstile v pol- *'4ii rnli»dinskih iger v ženski od S S o »ebo Nii T n V«> v Milanu so imele ,, žrebom, saj so prišle v aaPino, kjer so imele samo !'asprotnika, šesterko Aoste. L-r J ,skupini igrajo tri ekipe, in S j,. ,Pe iz Tridentinske, iz Ve-12 Lombardije. ga začetka prvega polčasa so se Kontovelci enokovredno borili proti bolj izkušenemu nasorotniku. Odlično so startali na odbite žoge tako v napadu kot v obrambi. Z odličnimi napadi Bana in Daneva so zadevali nasprotnikov koš. Žal, pa proti koncu prvega polčasa so Kontovelci nekoliko zaspali in Hurlingham je odločno povedel. Ista slika se je pokazala v prvih minutah drugega polčasa in kazalo je, d, ni več u-panja, da bi lahko Kontovelci zmagali. Tedaj pa so domačini z ostrim »pressingom* in ob bučnem navijanju publike začeli pravi juriš na nasprotnika. Izmaknili so jim iz rok veliko žog in uspelo jim je izenačiti. Kljub temu se je tekma odločila v zadnji minuti igre, ko so Kon-tovelci z metom Emilija povedli za koš razlike. V naslednjem napadu pa so nasprotniki deset sekund pred koncem izgubili žogo, tako da so lahko Kontovelci dali še en kos. Po končani tekmi je v Kontovelovem taboru vladalo nepopisno zadovoljstvo, saj so naši košarkarji pokazali, da se enakovredno borijo z najboljšimi tržaškimi mladinci. Zato še prav posebno gre pohvala mlajšim igralcem in Emiliju^^ Bor A — Don Bosco B 54:90 (34:43) BOR: Kapič 13 (7:12), Trevisan 15 (5:8), Rudes, Sestan 4, Paro-vel 4, Bajc 6 (2:8), Oblak 12 (2:2). SODNIKA: Corazza in Forza. Kot je bilo predvideti, so borovci proti prvouvrščenemu Don Boscu doživeli visok poraz. Tokrat pa je bil boj le bolj izenačen kot v nekaterih prejšnjih tekmah: Borovi rekreativci so namreč dobro zdržali v prvem polčasu, dostojno pa vse do 18. min. drugega dela, ko so nasprotniki vodili s 76:54, a so povsem popustili prav v zadnjih dveh minutah, ko so nasprotniki dosegli delni izid 14:0 ter tako obsodili »plave* na poraz, ki je prav gotovo prehud. Don Bosco je zmagal predvsem zaradi premoči, ki so jo njegovi centri imeli pri odbitih žogah tako v obrambi kot v napadu. Nezanesljiva igra centrov, med katerimi gre vsekakor pohvaliti Bajca za po žrtvovalnost, je torej prvi vzrok tega poraza: kar jasno priča tudi dejstvo, da so zunanji igralci dosegli kar 40 od skupnih 54 točk. Marko A SKUPINA IZIDI 14. KOLA Stelli Azzurra B - Jadran 71:90 Bor A - Don Bosco B 54:90 Green Star - Ser volana A 34:107 CGI - SGT 74:94 Počitek: Bor B LESTVICA Don Bosco in SGT 22, CQI 20, Servolana A in Jadran 12, Bor B in Stella Azzurra B 8, Bor A 4, Green Star 0. PRIHODNJE KOLO Bor B - SGT (4. 6. ob 19.30 na stadionu «1. maj*): Servolana - Bor A (4. 6. ob 20. v Skednju); Don Bosco B - Jadran (5, 6. ob 19.15 v Ul. delTIstria); Green Star - Stel la Azzurra A. Počitek: CGI. B SKUPINA IZIDI 14. KOLA Don Bosco A - Barcolana 84:85 Kontovel - Hurlingham 80:76 Servolana B - Polet n.o. Bor • Stella Azzurra A n.o. Počitek: La Talpa. LESTVICA* Hurlingham 22, Don Bosco A in Kontovel 16, Polet 14, Servolana B in Barcolana 12, La Talpa 8, Bor C 4, Stella Azzurra A 2. PRIHODNJE KOLO Don Bosco A - Stella Azzurra A; Polet - Barcolana (5. 6. ob 19. na Opčinah); Servolana B - Bor C (5. 6. ob 20. v Skednju); La Talpa -Hurlingham: počitek: Kontovel. TURNIR «G. NESBEDA* Don Bosco — Bor 75:55 (38:25) BOR: Žnideršič, Kovačič 2, Krapež 15, Smotlak, Pisani 10, Brando-lin 8, Pupulin, Gruden, Korošec 11. Tavčar 9. V zadnji tekmi »Turnirja Nesbeda* je Don Bosco prepričljivo premagal mlade borovce. Resnici na ljubo je treba pripomniti, da so Tržačani igrali s starejšimi igralci in celo z nekaterimi, ki igrajo z Don Boscom A. «Plavi» pa so kljub temu zadovoljivo opravili svojo nalogo: lahko jim očitamo, da so bili premalo zagrizeni, vseeno pa lahko ocenimo pozitivno njihov nastop. Poleg Krapeža, ki je bil v Borovih vrstah najboljši, bi omenili Pi-sanija, ki se je tokrat izkazal kot strelec, in Grudna, ki je opravil o-gromno delo pod košem. Cancia TURNIR »TAMARO $TYLE» Ferrovlarlo — Bor 35:65 (18:27) BOR: Žnideršič 2, Krapež 8, Smotlak 3, Pisani 3, Tavčar 7, Brando- lin 16. Pupin 6, Gruden 2, Korošec 15. Borovci so premagali Ferroviario in se tako uvrstili na četrto mesto na turnirju »Tamaro Style» v Miljah. Tekma ni bija zanimiva, saj so bili naši fantje za skromnega nasprotnika očitno premočni. Razveseljivo pa je, da so imeli vsi Borovi igralci možnost, da dajo koš. Pohvalili bi dobro igro centra Grudna. KONČNA LESTVICA 1. Inter Tamaro, 2. Servolana, 3. Ricreatori, 4. Bor, 5. Inter Milje, 6. Ferroviario. Cancia «TURNIR BIASI» ZA DEČKE Saba - Bor 51:60 (23:26) BOR: Vascotto 3 (1:3), Jagodic 4 (0:2), Zaccaria, Gulič 15 (3:5), Tavčar 8, Civardi 2, De Carli 6 (2:2), Tremul 4, Bradassi 18 (2:4). Z zmago proti domači Sabi so borova uspešno začeli turnir Biasi, ki je namenjen dečkom. Z igro sicer še zdaleč niso zadovoljili — izkazali so se namreč predvsem posamezniki. Priznati pa je treba, da je bila to prva tekma po koncu prvenstva, Po krajšem oddihu; in če dodamo, da so nekateri v soboto prvič zaigrali po raznih poškodbah, je mera res polna, rezultat pa sprejemljiv. Začetek je bil vse prej kot spodbuden. Saba je povedla predvsem po zaslugi slabe obrambe »plavih*. Ko pa so se naš! fantje zbrali, so prevzeli pobudo v svoje roke ter povedli. Visokega vodstva borovci sicer nikoli niso dosegli, vendar pa lahko brez skrbi trdimo, da so tempo diktirali prav oni. Zmaga je za b bila nedvomno zaslužena. Med borovci so se tokrat izkazali Bradassi, Tavčar ter igralec Kontovela Gulič, ki je tokrat ojačil Borove vrste in bistveno pripomogel k u-spehu. Meko nimamo primernega objekta, vadbeni prostori primanjkujejo. S povečano aktivnostjo pa je nujno treba utrditi še večjo organiziranost sekcije, ki mora poleg drugega skrbeti tudi za neprimerno povišane letne finančne stroške. Padel je tudi predlog, katerega so člani soglasno osvojili, da bi Sloga v kratkem sprožila nabiralno akcijo za nakup lastnega prevoznega sredstva. Skratka, z doseženimi uspehi je odbojkarska sekcija v vsem izpolnila prvo leto petletnega globalnega načrta. O planinski sekciji je spregovoril načelnik Viktor Stopar in dal podroben opis bogatega delovanja planincev z vzhodnega Krasa. Letos so priredili vrsto predavanj na planinsko tematiko, na katerih so sodelovali predavatelji iz matične domovine. Vsi večeri so bili dobro obiskani. Sloga je priredila tudi vrsto družinskih izletov, vsekakor pa je predstavljal višek delovanja vzeon na Triglav. Renato Grgič je podal podrobno blagajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da je Sloga obratovala trezno in kljub težavam uspešno. Sledile so volitve. Novi odbor je tako sestavljen: predsednik: Josip Grgič, podpredsednika Iztok Valič in Viktor Stopar, tajnica Milena Padovan, blagajnik Odo Kalan, odborniki za odbojko: Ivo Sosič, Pavel Morpurgo, Ivan Peterlin in Boris Žužek, odborniki za planinstvo: Di-no Stopar, Janko Grgič, Pino Hrovatin: struktura odbojkarske sekcije je tako sestavljena: načelnik Iztok Valič, organizacijski tajnik Ivan Peterlin, gospodarstvo Ivo Sosič, tehnično vodstvo Edvard Peršič, sodelavci raznih ekip Boris žužek, Aleks Brass, Milko Guštin, Igor Košuta in Peter Grgič, rekreacijski odsek Pavel Morpurgo, zdravstvena služba dr. Rafko Dolhar, strokovni svet pa sestavljajo vsi trenerji posameznih ekip. Planinski odsek je tako sestavljen: načelnik Viktor Stopar, odborniki Franc Kriimančič in Sergij - Leo Kralj, Adrijan Cijak, Dino Stopar, Janko Grgič, Pino Hrovatin, Renato Grgič, Ladi Kuret, Sonja Renčelj in Silvana Ražem. Naj ob koncu še povemo, da so občni zbor pozdravili predsednik Zarje Brass, odbornik Primorca Čuk, tajnica Gaje Gojča ter tajnica PD l ipa Suzana Grgič. INKA «3RZ0P0TEZN1 POKAL 80» Božidar Filipovič osvojil prvo mesto V zadnjem o-dobju se je zamejska šahovska dejavnost spet razmahnila. Z današnjim dnem se bodo začeli sestajati tudi šahisti openskega Poleta in sicer ob 20. uri v prostorih ŠD Polet v Konkonelski ulici 1. Ti šahisti se bodo nato zbirali vsako sredo vedno na Opčinah. Danes se bo tudi začel neformalni turnir za določitev zamejske šahovske reprezentance ZSŠDI, ki bo nastopila na 4. srečanju zamejskih športnih skupnosti na Ravnah na Koroškem. ki bo v dneh 21. in 22. junija. Pred kratkim so se v Trstu, v organizaciji tržaškega šahovskega društva, končala tekmovanja za brzopotezni pokal 1980. Tekmovanje je štelo 6 turnirjev, nastopili pa so šahisti iz vse, dežele. V skupnem seštevku točk je bil najboljši predstavnik Poleta, mojster Božidar Filipovič pred mladim predstavnikom Costalunge Tulliom Mocchijem in mojstrom Rupenijem. Skupno je tekmovalo kar 30 šahistov Končal se je tudi ekipni mednarodni šahovski turnir v organizaciji tržaškega poštnega krožka, katerega se je udeležilo 10 ekip tostran in onstran meje. Po hudih bojih je prvo mesto o- svojila ekipa Pirana v postavi Ma-sleša, Golja, Veber in Zabukovec, ki je osvojila 6 zmag na 6 tekem ter 20,5 individualnih točk na 24 možnih. Drugo mesto je osvojila Sežana (Hozjan, Tavčer, Škamperle in Čeh), tretje SST (Rupeni - Baitisti, Lo-stuzzi, Garano in Jasnig), nato pa še Rovinj in Costalupga A. Najboljši na posameznih deskah pa so bili: na prvi Masleša, na drugi Lostuzzi, na tretji Veber in na četrti , Čeh. Zal, se turnirja niso mogle udeležiti ekipe Poleta, Vidma, Gorice in Tržiča. D. J. BALINANJE «3. TROFEJA STANKO KOŠIČ* Turnir v Doberdobu društvu iz Krmina V Doberdobu je bil balinarski turnir za «3. trofejo Stanko Košič*, ki ga je organiziralo Balinarsko društvo Gradina. Na tej tekmi je sodelovalo 64 dvojic, iz Goriške, Tržaške in Videmske pokrajine. Sodelovale so tudi dvojice Balinarskega društva Gradina, ki se pa, na žalost, niso uvrstile na prva mesta. LESTVICA 1. BD Alla Stazione Krmin 2. BD Duineše 3. BD Santambrosio Tržič 4. BD Monfalconese 5. .BD Progresso Ronke 6. BD Villa Raspa 7. BD Santambrogio Tržič 8. BD Gradišča «3. trofejo Stanko Košič* je osvojilo društvo Alla Stazione iz Krmina. Nagrajevalcem je trofejo osebno poklonil Stankp Košič: Pokal za drugo mesto je darovalo podjetje Padovan Poleto, nagrajevalcem pa je izročil pokal Tubetti, predsednik pokrajinskih društev. Pokal za tret je mesto je darovalo podjetje ICAND, nagrajevalcem pa je pokal darovala gosoa Codes. Pokal za četrto mesto, katero je društvu daroval Primorski dnevnik, je nagrajenim daroval podpredsednik društva »Gradina* A. Frandolič. Sodnik na tem turnirju je bil domačin Stanko Frandolič. Marta Frandolič čil ga je Sergij Lipovec), Paljnte pokal Zveze slovenskih kulturnih društev in Trim pokal tovarne IRET. Člani in članice prvih treh ekip so prejeli tudi kolajne. Spominski o-broček za ključe so prejeli vsi- u-deleženci letošnjega «Revivala», torej poleg že omenjenih ekip še Hranilnica in Sokol v moški ter Adria, Kras, Navihanke, .Sloga in ZTT v ženski konkurenci. » Nagrajena sta bila tudi najboljša veterana in gonilni sili svojih ekip. V moški konkurenci je to priznanje in pokal občine Devin - Nabrežina šlo Uču Jurkiču, v ženski pa Miri Klabjan, ki je prejela pokal Tržaške kreditne banke. Nagradili pa so tudi najbolj nesrečnega atleta letošnjega Revivala. Pokal ZSŠDI je tako- prejela Xenia Brass, ki si je na tekmi resneje poškodovala nogo. Nagrajevanju je sledil družabni večer, ki je bil namenjen vsem u-deležencem letošnjega Revivala 80, ki se je s tem tudi formalno končal. INKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA San Luigi — Kontovel 3:0 (15:8, 15:8, 16:14) KONTOVEL: D. Daneu, M. Daneu. černjava, Rupel, T. Cibic, V. Cibic, Prašelj. V predzadnjem kolu prvenstva so Kontovelke izgubile in to po samih treh setih igre. Očitno so igrala naša dekleta precej počitniško, saj si drugače ne moremo razložiti tako pekočega poraza. Zaradi tega pa ne nameravamo kriviti nobene izmed igralk, saj so le-te v letošnjem prvenstvu, kljub vsem poškodbam že predčasno osvojile tretje mesto, kar predstavlja za našo odbojko že lep uspeh. Na nasprotni strani mreže pa so imele Kontovelke razigrane nasprotnice, ki so na tem predzadnjem srečanju dala prav vse od sebe. Ta njihov trud pa je bil na koncu tudi pravilno poplačan, saj so tekmo povsem zasluženo zmagale. Naše igralke so bile enakovredne domačim le v tretjem setu, a tudi tedaj so bile premalo zbrane, da Li lahko osvojile vsaj prestižni set. H. L. 3. MOŠKA DIVIZIJA AGI — Olympia 0:3 (7:15, 9:15, 14:16) OLVMPIA: Makuc, Tommasi, Uršič, Sirk, Devetak, Rustja, Pola, Terpin. Goriška 01ympia je premagale 1-talijanskega goriškega predstavnika Associazione Giovanile italiana — AGI. Tekma se je razgibala Sela proti kopcu. Agijevci so namreč prišli na igrišče gotovi v zmago, ta gotovost pe se je že po prvem sodnikovem žvižgu izkazala za ničevo. G. R. OBVESTILA ŠZ Gaja priredi za mlade od 8. do 15. leta starosti začetniški in nadaljevalni teniški tečaj, ki se bo pričel 9. junija ob 9. uri. Vpisovanje in druga pojasnila na teniških igriščih na Padričah v ponedeljek, 9. junija,- ob 9. uri. • • • AtletsVI odsek ŠZ Bor obvešča, da bo danes ob 20.30 na stadionu »Prvi maj* seja odbora sekcije. * * * TPK SIRENA prireja jadralni tečaj v razreda »OPTIMIST* za letnike 1971, 1970 in 1969. Tečaj bo v juniju 1980 na društvenem sedežu na terenu v Barkov-Ijah. Za prijave in informacije telefonirati Pertot Majdi tel. 417697 vsak dan od 11. do 12. ure. • • • Košarkarska sekcija ŠZ Bor obvešča, da bo v ponedeljek, 9. junija, na »Prvem maju* ob 20.30 seja odbora sekcije ob 21.30 pa seja za Borove košarkarske trenerje. Nastop mlade Borove predstavnice novoustanovljenega gimnastičnega odseka Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul Montecchl 0. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnoprel plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija cDAN». V SFRJ številko 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00. letno 650,00 din, za organizacije in podjetia mesečno 80,00. letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 Za SFRJ Oglasi 400 lir Ob DZS • 61000 Ljubljana mm) 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 22.600 lir. Finančni 800. legalni 700, osmrtnice 300. sami lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir ® ,g praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Fur'a""e' krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drua v Italiji pri SPL 4. junija 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel fzcfaja in tiska H ZTT Trst Član italijanske zveze časopisni}} založnikov FIEG ZAVEST PRODIRA ZE TUDI V EGS Svetu je potreben nov gospodarski red Vloga Evrope za obnovitev odnosov med Vzhodom in Zahodom ter za sodelovanje s tretjim svetom BRUSELJ — «Evropske koristi v novem mednarodnem gospodarskem redu* je tema simpozija, ki ga je priredil odsek za informacije OZN s sodelovanjem belgijske vlade in izvršne komisije Evropske gospodarske skupnosti in na katerem sodeluje veliko število evropskih parlamentarcev. Namen srečanja je izmenjava mnenj o ponovni navezavi stikov v dialogu Sever-Jug (med industrializiranimi državami in deželami v razvoju) pred izrednim zasedanjem generalne skupščine OZN, ki bo avgusta razpravljala o teh vprašanjih, že samo sklicanje takega posveta pa priča o premikih v EGS k upoštevanju, da so sedanji gospodarski odnosi na svetu v perspektivi nevzdržni, in da je zares treba vlagati vse napore za novi, pravičnejši red. O odprtejšem gledanju na mednarodne gospodarske odnose priča tudi poseg podpredsednika evropskega parlamenta, italijanskega socialista Zagarija, ki je v svoji a-nalizi sedanjih gospodarskih neskladij navedel nekaj zgovornih podatkov: četrtina človeštva uživa tri četrtine vseh dobrin; 20 milijard dolarjev. ki jih vsako leto dodeljujejo državam v razvoju predstavlja malo ali več v primerjavi s 450 milijardami, ki so namenjene oboroževanju. «Zadostovalo bi pol odstotka vojaških stroškov, je nadaljeval Zagari, da bi zagotovili nerazvitim državam zadostna sredstva za prehrano v letu 1990». «Tudi Sovjetska zveza, je poudaril podpredsednik evropskega parlamenta, se mora soočati s to novo revolucijo in mora podrediti svojo ideologijo nujnosti, da vsi preživimo. To mora storiti skupaj z drugimi, ne pa sama.» V tej optiki je po njegovem mnenju treba gledati na predlo-* Brandta, da se pred koncem desetletja skliče vrh 25 največjih držav na svetu. Zagari je na koncu naglasil pomembnost politične vloge Evropi pri obnovitvi dialoga med Vzhodom in Zahodom, kot tudi za vzpostavitev sodelovanja z državami v razvoju v okviru dialoga Sever-Jug. Namestnik generalnega tainika OZN Jean Ripert je v glavnem o-mejil svoj poseg na obrazložitev sta. lišč, ki se soočajo v odnosih med bogatimi in državami v razvoju. Zahodne industrializirane države zasledujejo dvostranske sporazume s pozicije sile s tretjim svetom mimo OZN, v upanju, da se bo solidarnost eskupine 77» skrhala. Države OPEČ (proizvajalke nafte) zavračajo od govornost za gospodarsko krizo in se zavzemajo za nadzorstvo ne samo nad energetskimi sredstvi, ampak tudi nad vsemi surovinami. Države v razvoju brez nafte se pa bojijo možnosti sporazuma med tx> gatimi, to je industrijsko razvitimi in petrolejskimi državami, kar bi svetovno gospodarsko in politično krizo še zaostrilo. nanji minister Shamir, ki bo v prihodnjih- dneh obiskal tudi Dansko in Nizozemsko. Shamir se bo sestal z zunanjimi ministri teh treh držav, s katerimi se bo pogovarjal o načrtu EGS za rešitev bližnjevzhodne krize, ki mu kot znano Izrael nasprotuje. Posvet predstavnikov devetih mest Energetski viri danes in jutri LJUBLJANA — V Ljubljani je bil pred dnevi organiziran posvet strokovnjakov o energetskih problemih v mestih, sodelovali pa so e-nergetiki iz Maribora, Zagreba, Reke, Pordenona, Trsta, Gorice, Celovca, Gradca in Ljubljane. Srečanje strokovnjakov je pripravljeno predvsem zaradi izmenjave idej in mnenj, saj ni nobenega dvoma, da se bodo mesta v bodočnosti vse bolj srečevala z energetskimi težavami. Predstavniki devetih mest iz treh držav so v razpravi govorili o vseh aspektih s tega področja, vendar pa je posebej poudarjena potreba po varčevanju energije in po optimalnem izkoriščanju energetskih virov. Prisotni strokovnjaki so odločili, da bodo v bodoče tesneje sodelovali in to tako na področju izmenjave idej in izkušenj, kot tudi na področju konkretnih projektov. Če bi govorili o praktičnih rezultatih, predvsem pri izkoriščanju sončne energije, obvelja trditev, da so v tem trenutku na tem področju največ naredili v Pordenonu in zato ni slučajno, da so predstavniki avstrijskih in jugoslovanskih mest pokazali živo zanimanje za tisto, kar je tam že narejeno, v bodoče zato lahko pričakujemo tudi tesnejše sodelovanje pri proizvodnji tovrstnih naprav. R M. ZADNJE UPANJE ZA KENNEDYJA Ohio je ena zadnjih zveznih držav, v katerih se odvijajo primarne volitve in Edward Kennedy ima le še trohico upanja ,da iztrže Carterju imenovanje za uradnega kandidata demokratske stranke za predsednika Združenih držav Amerike (Telefoto AP) tTniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiuiiifiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimimitimtiiiHiiiiiiitHiiiiiuiiinMiuiiiiiiiiiiiiiuiu PO ATENTATIH NA ŽUPANA NABLUSA IN RAMALLAHA Splošna stavka in protestni shodi na zasedenem ozemlju Cisjordanije Nevzdržna stališča izraelskih policijskih krogov - Občinski svet iz Betlehema iz protesta odstopil • Begin nasprotuje načrtu EGS za rešitev krize na Bližnjem vzhodu TRŽAŠKI DNEVNIK / VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE Na letošnjem mednarodnem sejmu tudi Ljudska republika Kitajska Doslej prijavljenih 1000 razstavljavcev, od tega 260 iz tujine - Ob <<{^ne_vJ[ Jugoslavije (18. junija) posvet o novem sporazumu med Jugoslavijo in E® BRUSELJ — Včeraj je dospel na uradni obisk v Belgijo izraelski zu- Bo državni pravdnik De Mat>« premeščen? RIM — F*rva poročevalska komisija višjega sodnega sveta je včeraj začela s preiskovalnim delom, ki bi moralo ugotoviti, če je upravičena disciplinska premestitev državnega tožilca De Mattea, njegovega namestnika Vessichellija in namestnika državnega pravdnika Mau-rizia Pierra. De Matteo mora odgovarjati za «disfunkciie» rimskih sodnih uradov, ki so jih prijavili številni sodniki, Vessichelli in Pier-ro pa sta vpletena v preiskavo o bratih Caltagirone. LONDON — Ameriški sekretar za obrambo Harold Brown se je včeraj v britanskem glavnem mestu srečal s predsednico vlade Margaretb Thatcher. Sestanku sta prisostvova a tudi britanska ministra za zunanje zadeve Lord Carrington in za obrambo Pym. TEL AVIV — Zdravstveno stanje županov Nablusa in Ramallaha, ki sta bila v ponedeljek zjutraj ranjena v bombnih atentatih na zasedenem arabskem ozemlju, se je včeraj rahlo izboljšalo. Županu Shaki so kot znano amputirali nogi, izraelski vojak, ki je bil ranjen med poskusom nevtraiiziranja bombe v avtu nekega drugega palestinskega župana pa bo po vsej verjetnosti izgubil vid. Teroristična atentata sta sprožila val reakcij v arabskem svetu in določeno zaskrbljenost tudi V šbiilem Izraelu, kjer napredne sile in tudi nekateri predstavniki laburistične stranke, ki je v opoziciji, obsojajo teroristično dejavnost skrajnih sionističnih organizacij. Policija sumi, da so atentate na žurane izvedli pripadniki skucine rabina Meira Kahane, ki je bil v preteklosti večkrat aretiran zaradi zločinske dejavnosti preti Palestincem na zasedenem arabskem ozemlju. Glasnik rabina Kahane, ki je sedaj v preventivnem priporu, je včeraj v intervjuju za neko ameriška televizijsko mrežo celo izjavil, da popolnoma soglaša z atentatorji. Dejstvo je, da te skucine skrajnežev so dolza leta uživale prikrito podporo vladnih krogov in izraelske polici«, ki večkrat ne delajo prevelikih razlik med palestinskimi gverilci in arabskimi župani, ki podpirajo zahteve palestinskega ljud- .....,,,,,.......Himni...iiiiiiHiiiiimulMiMiHiniiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiinunniniiiiiininniiiitiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiilUNiiiiiniiniilunuMininimiiiiinMiuN Na otoku Espiritu Santu uporniki sestavili novo domačinsko vlado t* stva. Iz Tel Aviva je prišla celo vest, da tamkajšnji vojaški krogi sumijo, da je atentata na župana Nablusa in Ramallaha izvedla palestinska organizacija «A1 Fatah» ali pa člani obveščevalne službe kake arabske države, ki hoče u-stvariti napetost v zasedeni Cisjor-daniji. Vest gotovo ne zasluži komentarja in dokazuje kako določeni izraelski krogi gledajo na rešitev palestinskega vprašanja. V Cisjordaniji in v zasedenem pasu pri Gazi je bila včeraj splošna stavka v znak solidarnosti z žrtvama ponedeljkovih atentatov. V mnogih krajih so bile tudi miroljubne protestne manifestacije, v znak protesta oroti atentatom pa je občinski svet Betlehema včeraj odstopil in isto bodo po vsej verjetnosti storili tudi ostali občinski sveti na zaseden ozemlju. Izraelski parlament je v ponedeljek zvečer z večino glasov zavrnil zahtevo po odstopu Beginove vlade, ki so jo predstavili parlamentarci laburistične stranke. Za sedanjo vlado so glasovali tudi zastopniki skrajnih in nacionalističnih judovskih političnih grupacij, kar ponovno potrjuje, da se je Beginova politika v zadnjem času močno zasukala na desno. To potrjuje tudi dejstvo, da izraelska vlada gleda zelo skeptično na načrt za rešitev krize na Bližnjem vzhodu in za palestinsko avtonomijo, ki ga pripravljajo zunanji ministri držav Evropske gospodarske skupnosti. Vsebina tega načrta ni še točno znana, vsekakor kaže, da bo EGS izdelala stvarne predloge za rešitev krize v tem delu sveta, ki so sad dolgotrajnih diplomatskih posvetovanj tudi s predstavniki osrednje palestinske organizacije PLO. Med odločnimi nasprotniki tega načrta je tudi predsednik ZDA Carter, ki pa se pred bližniimi volitvami ne more zameriti uglednim in gospodarsko zelo močnim ameriškim Židom. Prihodnji teden bodo razstavo odprli v Novi Gorici. * * # OBISK ZDOMCEV AUGSBURGA V PIRANU V Piranu se je mudila delegacija staršev in učiteljev slovenskega kulturno športnega društva Drava iz Augsburga v Zvezni republiki Nemčiji. To društvo ima že tradicionalne stike s Piranom, zlasti še s tamkajšnjim kulturno umetniškim društvom Karol Pahor, člani KUD Karol Pahor so letos v marcu nastopili v Augsburgu. Zdaj so se v Piranu pogovarjali predvsem o izmeničnem letovanju otrok med poletnimi počitnicami. * * * PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI ČRNI KAL V Kastelcu je bila danes osrednja prireditev ob prazniku krajevne skupnosti Črni kal, ki ga slave vsako leto v spomin na požig partizanske vasice Gabrovica. V Kastelcu in še v sedmih vaseh te krajevne skupnosti so izročili namenu novo asfaltirane ceste. Večji del stroškov so prispevali krajani sami, izdatno pa so pomagali tudi vojaki JLA. V Kastelcu so tudi pripravili bogat kulturni spored, zvečer pa je bilo tovariško srečanje. * * * TURISTIČNO POSVETOVANJE V LIPICI V Lipici je bilo širše posvetovanje, na katerem so razpravljali o uvrstitvi turistične panoge v družbeni plan Slovenije, o temeljih plana za razvoj turizma v srednjeročnem razdobju ter o zakonskem predlogu o turističnih dejavnostih. Na Razmah kontejnerskega prometa REKA — Predstavniki jugoslovanskih, italijanskih in ameriških pomorskih agentov so danes na Reki začeli dvodnevni posvet o povezavi italijanskih in jugoslovanskih jadranskih luk s Severno Ameriko. Na linijah proti Severni Ameriki je v zadnjem času opazen velik razmah kontejnerskega prometa in ladij z novo tehnologijo, ki počasi izrinjajo klasične. Namen posveta pomorskih agentov je zato predvsem, kako boljše izkoristiti zmogljivosti ladij, ki plujejo proti Severni Ameriki, seveda pa bodo spregovorili tudi o boljšem medsebojnem sodelovanju, ki bo v korist vseh. R. M. VESTI S KOPRSKEGA VILA — Okrog tisoč upornikov, ki je prevzelo oblast na največjem novohebridskem otoku Espiritu Santu, je sestavilo v teh dneh vlado. Na njenem čelu je šef domačinskega gibanja «Nagriamel» Jimmy Ste-wens, ki uživa podporo skupine a-meriških gospodarstvenikov in francoskih kolonov. Slednji menijo, da bi proglasitev neodvisnosti Novih Hebridov (otočje je britansko-fran-coski kondominij in bi moralo po- stati neodvisno 30. julija) škodovala njihovim interesom, ki jih je do sedaj branila Francija. Skupina desničarskih ameriških gospodarskih o-peraterjev želi iz Espirita Santa u-stvariti neodvisno državo, ki bi bila nekak «davčni paradiž*. Poleg poglavarja države je poseben «volilni kolegij* imenoval tudi pet ministrpv, ki podpirajo vstajo. Od vseh sto tisoč prebivalcev Novih Hebridov živi na omenjenem otoku okrog 12.000. Upornikov, ki so prejšnji petek zasedli vladne u-rade in druge ključne na Espiritu Santu, je okoli tisoč. Medtem pa so začeli z evakuacijo tujcev, ki so živeli na otoku. Gre za približno 1600 oseb, v glavnem so to Britanci, Avstralci in Novozelandci. Na sliki (telefoto AP): voditelji upornikov, ki so prevzeli oblast na novohebridskem otoku Espiritu Santu. ; V. Velik uspeh razstave o življenju in delu Edvarda Kardelja KOPER — V koprskem pokrajinskem muzeju so zaprli razstavo o življenju in delu Edvarda Kardelja pod geslom «Samoupravljanje — moč ljudskih množic*. Razstavo si je ogledalo nad 35 tisoč obiskovalcev s slovenske obale, iz kraško notranjskih občin in iz zamejstva. Predzadnji dan si jo je ogledala tudi skupina aktivistov Slovenske kulturno-gospodarske zveze iz Tr-•sta. Na sejmišču pri Montebelu je bila včeraj dopoldne tiskovna konferenca, na kateri sta predsednik sejemske ustanove dr. P. Toresella in novo imenovani generalni tajnik dr. G. Tamaro orisala časnikarjem glavne značilnosti letošnjega 32. mednarodnega velesejma, ki bo na sporedu od 17. do 29. junija. Predvsem naj iz njunega izvajanja navedemo nekaj osnovnih informativnih podatkov: na letošnji prireditvi bo nastopilo okrog 1000 razstavljalvec, od tega 260 iz tujine. Uradno bodo na sejmu prisotne Jugoslavija, Avstrija, Kamerun, Sred-njeafriško cesarstvo, Kongo, Etiopija, Filipini, Gabon, Zahodna Nemčija, Lidija, Indonezija, Ljudska republika Kitajska, Ruanda in Togo. Posebno pomembna je priglasitev Ljudske republike Kitajske, ki se sicer udeležuje le največjih sejemskih prireditev v Italiji — v Milanu in Bariju — poleg tega pa predstavlja njena udeležba na tržaški prireditvi nadaljnji korak k vzpostavitvi tistega sodelovanja, ki se je začelo pred dvema letoma na ravni velesejma in pristanišča in ki naj bi dovedla v Trst do organizacije posebnega «evropskega» prikaza kitajskega blaga, namenjenega na evropsko tržišče. V zvezi z nastopom Ljudske republike Kitajske naj zabeležimo še, da si je sejemska uprava v sodelovanju s trgovinsko zbornico zagotovila izreden kontingent 40 milijonov lir za odkup tekstilnih izdelkov, ki jih bodo Kitajci razstavljali in prodajali na sejmu. Sejemski koledar predvideva letos naslednje specializirane prireditve: 17. junija bo na vrsti dan Zahodne Nemčije, 18. junija bo dan Jugoslavije, 19. in 20. XH. dan o mednarodni trgovini s kavo, 21. junija strokovni posvet o uporabi sončne energije, 24. junija dan Indonezije, 25. predstavitev celovškega sejma, 26. junija dan Avstrije in borza italijansko - avstrijskega turizma, 27. in 28. junija mednarodni posvet o lesni trgovini in industriji, 29. junija zaključek sejma. Slovesno odprtje prireditve pa bo 17. junija ob 16. uri. Kar zadeva nastop Jugoslavije na letošnji prireditvi naj omenimo, da bo dan izrazit poudarek turizmu in v tem okviru zlasti najbolj znanim zdraviliščem v Sloveniji in Jugoslaviji. Prisotna bo tudi skupina zdravnikov, ki bodo organizirali posebno konferenco o zdravljenju s termalnimi vodami in bili na razpolago z nasveti za obiskovalce. Specializaciji na področju lesa in kave bo sejemska uprava tudi letos posvetila veliko pozornost, in sicer v prizadevanju, da bi do prihodnjega leta utrdili osnovo za organizacijo 1. vsedržavnega kongresa o pomenu lesa v italijanskem gospodarstvu in posebnega Salona kave. Pri vsem tem ne gre pozabili na številna srečanja med poslovnimi ljudmi, ki se bodo zvrstila za časa sejma — tako na primer bo v Trstu ves junij posebno gospodarsko odposlanstvo iz Ljudske republike Kitajske — in na vrsto drugih pobud v zvezi z vprašanji aktualnega interesa za Trst in deželo Furlanjo-Julijsko krajino. V tem okviru naj posebej omenimo posvet o novi pogodbi o gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in EGS in o gospodarskem delu osimskih sporazumov, ki bo v dvorani za konference na sejmu 18. Dr. Toresella in dr. Tamaro med tiskovno konferenco NA POBUDO TRŽAŠKEGA ZDRUŽENJA TRGOVCEV V ponedeljek ustanovijo konzorcij Trieste - Gros V njem je 88 podjetij, ki se želijo preseliti iz v okolico - Poraja se nevarnost novega razlaščevani potrebno3" pajresneje^lotiti3 raznih ^Uni^a’ uradnem dnevu Jugosla- problemov,; kot so upadanje obiska, kreditna politika, razdrobljenost turističnih zmogljivosti in nenazadnje razmeroma nizki osebni dohodki delavcev, ki so zaposleni v tej panogi. V prihodnjih letih pripravljajo izgradnjo 17 tisoč novih turističnih ležišč, da bi si pridobili več sredstev, pa nameravajo predlagati, naj bi se del davka od alkoholnih pijač zbiral za potrebe turizma. # * • V IZOLI RIBIŠKI MUZEJ Na seji izvršnega sveta izolske občinske skupščine so sklenili, da bodo v poslopju stare palače občinske skupščine uredili ribiški muzej. Zbirka je trenutno v prostorih Primorskega muzeja Sergej Mašera v Piranu, vendar se že dolgo ukvarjajo z zamislijo, da bi jo osamosvojili. Izola je najprimernejši kraj za uresničitev te zamisli, saj ima desetletja staro ribiško tradicijo. V Izoli nameravajo tudi zavarovati arheološko najdbišče v Simonovem zalivu. Zgradili bodo nasip ter u-redili pešpot. « « « PEKINŠKI NOVINARJI V KOPRU Koprsko radijsko postajo je danes obiskala delegacija Radia Peking, v kateri sta bila urednika za tuje programe Čao šujfun in čao Čenhun. V pogovoru s programskimi in tehničnimi delavci Radia Koper sta se zanimala za vlogo in delovanje Radia Koper, ogledala pa sta si tudi delo v redakcijah in v tehnični službi. Kitajska gosta sta si v Kopru o gledala tudi tovarno Tomos in Luko L. O. vije. Posveta se bosta med drugim udeležila podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije dr. Zidarič in predsednik Gospodarske zbornice Hrvatske Kurelič. Na sedežu tržaškega združenja trgovcev je bil v ponedeljek formalno ustanovljen konzorcij Trieste - Gros, ki združuje zaenkrat 88 rednih članov - trgovcev na debelo, zunanjetrgovinskih tvrdk ih predstavništev raznih podjetij s skladiščem blaga pri nas, Konzpr-cij, za katerega je dalo pobudo o-menjeno združenje s sodelovanjem trgovinske zbornice, si je zadal nalogo omogočiti članom, ki iz tega ali onega razloga (npr. izgona iz zdajšnjih prostorov) morajo iz mesta ali bližnjega predmestja drugam, oziroma, ki bi radi raztegnili svojo dejavnost, da se preselijo v poseben okoliški pas (verjetneje pa več kot v enega), kateremu so že vnaprej nadeli ime Trieste - Gros Pobuda sledi sorodni «decentrali-zaciji* trgovskih poslov v Vidmu, Padovi, Bologni in drugod v državi, ki jih je ravnatelj Unione com-mercianti, Geppi, postavil kot zgled in se vprašal, čemu naj bi Trst v tem smislu zaostajal. Ni pa pove dal, da je ozemeljska stvarnost, denimo, v ravninski Furlaniji povsem drugačna od tukajšnje, kjer so razlastitve povzročile okoliča nom — torej skoraj izključno Slovencem — nepopravljivo škodo. Geppi je sicer dejal, da so že v teku pogajanja z vodstvom ustanove za industrijsko cono (EZIT), po katerih naj bi Trieste - Gros zrastel na njenih tleh. Brž nato pa je pripomnil, da obstajajo tudi druge možnosti: področje ob Faccanonije-vem kamnolomu, neposredno zaledje Fernetičev, pa še ozemlje, kjer naj bi predvidoma ustvarili prosto industrijsko cono ter nazadnje celo območje zgoniške občine. Ne samo, naglasil je, da se mudi, da je treba 'od dežele izboriti čimprej MniiitMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiHiiiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiimmtiiHiiiiiiiiiniiiMiiHiifiiiitii PESTER IN ZANIMIV KONCERT V VERDIJEVEM GLEDALIŠČU ustrezna finančna sredstva ^ bi najhitreje dobili zemljišč® j rade in skladišča trgovcev P razlastitvami. Seveda po Pra .Jlje cenah, je še dodal. Koliko p bo konzorcij potreboval, 00 že samo uvodoma omenjeno ^ lo včlanjenih: 88. In treba $ bilo urediti ceste, kanalizacij^^ vse druge nujne naprave 111 mo. (dg) Pospešiti nadzidavo znanstvenega liceja ']e. Tik pred zaključkom šolsk°£a ll-ta, ki se je skoraj od sam;Lv»tl četka odvije ’o v velikih j® nad' zlasti zaradi nadzidave noveg je strepja in poplave, zaradi cedili pouk potekal skoraj v pogojih, se je v četrtek, . ' sestal na znanstvenem liceju ^ ce Prešeren v Trstu zavods zato, da ugotovi, kakšno Je stanje. Po ogledu stavbišča je 1 svet v spremstvu delovodje ‘ jjaf voljstvom ugotovil, da so 11 tr? precej napredovala, čeprav ba do zaključka še mnogo aL. d* Delovodja je sicer zagoto ’ d' bodo vsa dela zaključena jj# četka novega šolskega leta-kor ne bo prišlo do kak1® Ltt' zaprek, o tem pa so člani za* j i» ga sveta izrazili dvom. uK7|iiFj želeti je, da bodo dela res za v ta na, kajti še eno šolsko le^ kih nemogočih pogojih bi P ol*1 v Pripravljalni odbor za 10'j po ^ sko razstavo domačih vin. jj.? Zgoniku od 13. do 15. .iunlfa tf*> že pridno lotil priprav na o7 cionalni praznik. Tudi letos ^ veljala stara tradicija, je\)° » stavo priredili na prvo n^,#' juniju, ker so te račune Pr se F volitve. Pripravljalni odbpr^j sj v primerjavi s prejšnjim1 pi J očil še z enim problemoni' j vezan na res izredno lanS£%i letino, saj so v zgoniški delali rekordno količino kapljice. To se je odražaj0 prijavah, saj so prijavili vzorcev belega vina in 31 jiu terana, 74 hektolitrov beleg ^iif* hektolitrov terana. Zato s° J'. določiti, da bodo na razsta jeli le 15 najboljših vzorce vina in 10 vzorcev terana, bi morala biti kakovost viOjj W prečna. Okvirno so sestaLto y program, ki bo vseboval turnih in športnih točk, vs» p pa bo plesna zabava.