Leto II.
PeStnlna e W$SBW ° pavSalfraita.
Ljubljana, sreda 11. februarja 1920.
Štev. >2.
Cene po pošti:
13	EBlo isto	.	B	53’—
ja	pol Ista	.	R	Z5'-~
za	Setrt leta.	R	13*—
ZB	1 EB8UG.	.	B
Za Llabllsno gineSoa ra Brodnišfoo in npraun: Rapitapjava ulica št. 6
Uredil. Mn štei. §3
Posamezna številka 30 vin. — NEODVISEN DNEVNIK
Posamezna številka 30 vin.
Pogajanja v Belemgradu.
Vlada latrlglra.
Beligrad, It. februarja, (Izvirno poročilo »Večernega lista«.) Vladi in vladnim strankam je na tem, da pogajanja z opozicijo ne uspejo. Vsled težavnega zunanjega m notranjega položaja je bila vlada Posiljena, da se je začela pogajati z opozicijo in jc pri teh pogajanjih zahtevala, 1 nai usfvari koncentracijska vlada, 2r ic s3mo koncentracija dovolj garanje za nemoteno parlamentarno delova-j1!6. Po časopisju in zakulisnimi intrigami s svojim nepremakljivim, nepopustlji-'J,m zadržanjem je pa vlada storila vse, . hi koncentracijo onemogočila. Vlada ,n)a samo en cilj: odvaliti pred javnostjo oci sebe veliko odgovornost in kazati na Q°hro voljo, dejansko pa si zasigurati ab-
solutistični režim, To se ji pa ni posrečilo. Danes stoji vlada pred vprašanjem, ali hoče res koncentracijo ali pa pride druga, nevtralna vlada, ker na tem stališču stoji regent. Opozicija je govorila odkrito, zastopala pa jc odločno ljudsko, demokratično stališče proti .nameravanemu oktro-aju načrtu nove ustave. Vlada je imela od avgusta sem dovolj časa, da bi bila pripravila vse potrebno, da bi začasno narodno predstavništvo moglo svojo poglaT vitno nalogo v najhitrejšem času izvršiti. Tega pa ni storila, ker ji ni bilo za volitve in za konstituanlo, ampak samo za to, da na celi črti utrdi demokratsko-stran-karski absolutizem.
Vlada hoče votivni zakon oktroirati
LDU Belgrad, 10. februarja. Na sinočnji se;i ministrskega sveta jc bil končno rprele* volilni zakon s splošno volilno t"'ivico. Mestni poslanci odsJjjj odpadejo, Belgrad bo volil pet poslancev, Za-
teb štiri in Ljubljana tri poslance. Na 40 isoč dui pride en poslanec. Kar se tiče kclicmka, bo veljal Hontov sistem samo z nove pokrajine.
Nekdaj in sedaj.
. Ko jc lanskega leta tedanji prehra-JC. °i minister dr. Korošec že meseca in^f9 ^°vor^ ° tem’ *^a ho treba za ceno točno prehrano v bodočem letu misliti da* rekv*2icijo žita v bogati Bački ir. bo-ce ei*L ®anatu« ^daj je bilo vse, kar je fflokratskega in kar je sedaj po večini K^°-io*no' P° koncu in imenovalo dr. j~f°SCa za neprijatelja ljudstva. Posebno velikan Dolfe Ribnikar ie takrat S • •°dPiral svoja usta. S ociaH-.tično jPlS,'c Kc ie te gonje očividno veselilo
0	ar- Korošcu ni priskočilo na pomoč. n ga v celi državi ni človeka, ki bi Pripoznal, da jo dr. Korošec že mese-tj	mislil	na	to, česar se njegov so-
vo fhčni naslednik še niti meseca no-*i*il>ra ni domislil.
tov ^.escca avgusta, ko je bila žetev go-že socialist Bugšeg vodil prchra-ko;,S^ politiko. Žetev je bila bogata in po |"nt izvoz še ni bil določen. Cehi" p° , e ®c °t*hc- To je bil trenotek, da a h'igšeg nakupil žita za. pasi'.me kraje, p D3lvJcsto tegai je »potoval« v Zagreb in rn socialističnih shodih. Njegovo malo-plačujejo sedaj milijoni prebivalko "V’ FOIPanihanjcm in država z milijar-plač	^da za podpore. To milijardo
n-.a.Seveda ^opet prebivalstvo z direkt-’ m indirektnimi davki.
2’96 K za kg 1*25 » * * 0*85 > > *
ridimo, kako je bilo takrat, ko je tjVj ^°r°šec vodil prehrano in kako je se-\irii	’° v°d’	prim a -socialist Bugšeg,	da
tiajh"? rar'hko	med nekdaj in	sedaj,	bo
im„i°	c-a se	spominjamo cen,	ki so	jih
iih	.M	^asa	ck'- Korošca. Vsakdo
listo,	primerja z današnjimi od socia-
•> - V i Bpvzročcnitni cenami. Meseca ma-*» bile te-le cene:
^ka §t, o je gtala . .
za peko	je stala .
M ..	.» kruh	»	, .
A®kl®je jc stalo . ... 0-35 »»	»
P^!-ikanska moka je stala 4'00	*	*	>
TurrCa ,c *ala .... 2*20	»	»	»
Mas/Cj *	*	....	1‘60	*	>	»
ast domača.................36 —	>	*	»
Svin;/merikaaska * * * 20'~	*	*	*
n,e *   » * »
Večkr^^l t?. vse dvakrat, trikrat in še aii^r a dražje kakor lanskega leta. Soci-►surova 5e- 5Cveda *dj tako dokazovanje se iimP1java*- K*snica iih ubija in za zdi surova.
Socialistični teror.
V	tvo2LDTf Omarja. (Dun. KU) kruhom i i>-^nkerbrot«, ki preskrbljuje s delavri ofw,rQ ^^ijon ljudi, so skoro vsi je vod<;t,* a P° ^tevilou, ustavdli delo, ker htevo n, vorrlicc odklonilo njihovo za-član soci , pu?titvi nekega delavca, ki ni ocialno-demokratske organizacije.
Razgled po svetu.
Ves svet, tudi najbolj oddaljeno gorsko vas, jc dosegla vojna z gladom in smrtjo. Doživeli smo zunanje nasilje, vojaško diktaturo, konfinacije in preganjanja', a cel svet jc doživel tudi notranjo, duševno revolucijo. Njeni valovi še vedno zalivajo Evropo in povsod je zato politično življenje vzburkano, polno izprememb in nestalno.
RUSUA
se je umirila, polagoma in stopnjo za stopnjo prehaja od marksističnih sanj k praktičnemu, zdravemu socializmu. Dvigniti hoče produkcijo, zato je vpeljala dvanajsturno delo. Del rdeče armade se je izpre-menil v armado dela, ki naj proizvaja blaga, mnogo blaga. Ker sedaj pojde boj naprej, uc morda s strojnimi puškami, ampak z blagom. Tisti bo zmagal, ki bo spustil več natovorjenih vlakov v svet, ki bo nagromadil milijone ton premoga, ki bo gladno Evropo zasul z žitom. Ruske čete stoje na poljski in rumunski meji in ogrožajo Indijo, pljuča, s katerimi diha Anglija. Zdi se pa, da se hoče boriti ruski narod s plugom in da bo po grozotah vojne in revolucije in našel moč v delu. Obrobne države, Litva in Estonska, so z njo sklenile mir in poljski vladi je ruska vlada že tudi izročila mirovno ponudbo.
POLJSKA
se bori z velikimi težkočami. Iz treh držav, iz Rusije, Nemčije in Avstrije je nastala in mora nositi težko dedščino vseh treh: Denar, ki ni nič vreden. 2idje tipajo gospodarsko moč v rokah, z žganjem in oderuštvom vladajo iz svojih getov nad malim kmetskim ljudstvom. Ogromna veleposestva se raztezajo po državi in nezadovoljnost kmetskih množic, ki se udinjajo na njih, raste. Ljudstvo je lačno zemlje. Na zapadu ogrožajo Nemci mlado republiko, ne morejo pozabiti, da. so pripadali Poljski veliki šleski premogovniki in plodovite poznanjske ravnine. Čehi se bore s Poljsko za tešinsko Šlerijo, kjer leže bogati zakladi premoga. 2 Ukrajinci že desetletja traja smrtno sovraštvo, ker Poljaki zahtevajo zase tudi vzhodno Galicijo, ki je povečini ukrajinska. Nič kaj prijeten ni položaj Poljske. A narod, ki se je v treh velikih in neštetih manjših vstajah boril
bore, v zadnjem času i« nastala cela vrsta stroj, ki se medsebojno pobijajo. Korupcija se je silno razpasla v socialnodemokratskih vrstah. Menda bo eden najbolj sramotnih listov v knjigah socialistične stranke pismo, ki ga je pisal predsednik Masaryk socialističnemu ministru za pošte, Stfibryju, kjer pravi: »Napravili bodete državi, narodu in meni veliko uslugo, če odložite svoje mesto.« Rdečega ministra so namreč zasačili, ko je izgubil desettisoče pri hazardnih igrah. Ljudstvo se trezni, obrača sc od revolucionarnih kričačev in hiti tja, kjer vidi resnično ljudsko delo. Ljudska stranka, ki je v sedanjem parlamentu ena najšibkejših skupin, je silno narastla, predvsem na Slovaškem in bo vkorakala v prihodnji parlament kot ena najbolj enotnih m silnih političnih skupin,
NEMČIJA
dela za žive in mrtve. Izgubila je večino svojih rudnikov, premoga ima za polovico manj kot prej, zato morajo obrati stati, na stotine tovarn stoji. In vendar se nemška energija ni zlomila. V hipu, ko je bilo ponižanje največje, se je vzpela in išče rešitve v delu. »Naše gospodarstvo je kot dve reki: V eni teče papir, v drugi blago. Gorje nam, če papirnata reka bankovcev naraste m če upade reka, kjer teče blago! Več blaga, več produkcije, to povejte našim delavcem in ne slepimo jih s pravljico
o	blagoslovu revolucije!« je zaklical poslanec A. Miiller v pruski zbornici. To je duh sedanje Nemčije in v njem gotovost, da ta narod ne bo propadel. — Eno pa je jasno: Ko so socialni demokratje dobili vso moč v roke, so videli, da ne morejo izpolniti obljub, s katerimi so skozi 50 let pitali nemško delavstvo. Zvezali so se s katoliškim centrumom (nazadnjaki!) in uvajajo polagoma socialne reforme, ki stoje tudi v programu centra.
ZAPAD
jc vedno isti: Imperialističen in obvadan i. Ne prič
Pariza in Londona, Režejo nam zemljo in
od kapitalizma.
ičakujmo pravice iz
za svi koče
lojo svobodo, bo premagal tudi te tež-. Ravno te dni so poljske Čete zasedle Gdansko, po stoletjih je zaplapolal poljski prapor nad morjem. In morje je cesta, ki pelje do bogastva.
ČEŠKA
ni mnogo na boljšem. V državi jc 3.800.000 Nemcev, nad en milijon Mažarjev, Rusini, Poljaki in zidje bodo delali preglavice mladi državi. Državo vladajo socijalni demokratje, ki so se združili s stranko veleposestnikov, z agrarci. Rdeče-zelena koa-hdia vlada. Socialisti se med sabo naihuie
t
kruh, merijo nam premog in lepe besede znajo govoriti. Laskajo se nam, ne morda zato, ker imamo Jugoslovani lepe oči in kodraste lase; gozdove in žitnice bi radi dobili v roke, da bi nas potem mogli iz-žemati do krvi in bi naše delavno ljudstvo ;arale za kapitalista Francoza in Italijana, :dt je pred vojno za Nemce. Tudi tam v velikih modemih državah zapada bo ljudstvo moralo dobiti politično in gospodarsko moč v roke, potem bo šele mogoče to, kar želimo vsi, ki sovražimo vojno: Resnična in pravična zveza narodov.
Itallfanskl katoliki prott Imperializmu.
Parit, 8. februarja, »Le Tempe« poroča iz Rima: »Parlamentarna skupina katoliških poslancev je sklenila zahtevati gotove spremembe v kompromisnem načrtu glede Jadrana, Spremembe se nanašajo v prvi vrsti na Albanijo, v drugi vrsti pa se zahteva popolna nevtralizacija jadranskega morja. Govornik, ki bo v imenu skupine katoliških poslancev posegel v debato, bo _ zahteval popolno svobodo vseh narodov in njih vzpostavitev na ta-melja narodnega principa, nastopil bo proti vsaki imperialistični tendenca ter zahteval, da se Italija odpove vsaki tudi obrambni zvezi, ki bi slonela na vojaški POdJagL	!
Prestolni govor *nfleikega kralja.
I	DU London, 10. februarja, (DttuKU) Pri današnji otvoritvam seji ang<e6kega parlamenta je kralj Jurij prečital orastuni govor, v katerem je izvajal, da v svrho zavarovanja dobrot in koristi miru v Evropi ne zadostuje vzpostava miru samega, marveč se mora obnoviti tudi gospodarsko življenje v Vzhodni Evropi m v Rusiji, Dokler obsežni deli Evrope ne morejo sodelovati pri proizvajanju najpotrebnejših produktov, se stroški preživljanja ne morejo znižati ter se tudi ne more vzpostaviti splošno blagostanje na svetu. O položaju pa Irskem je dsJal kralj, da povgrp&i
resne skrbi m da bo zaradi tega v kratkem predložil zakonski osnutek, čigar namen bo, udejstviti dosedanje predloge za izboljšanje upravnega sistema v tej deželi.
Razpust angleškega parlamen* ta?
LDU. Amsterdam, 10. febr. (DunKU.1 Pariški poročevalec lista »Westmmster Gazette« javlja, da Lloyd George išče primerne prilike, da bi sedanji parlament razpustil ter izposloval nove volitve. Nesoglasja med Lloyd George m in konservativno stranko postajajo čimdalje resnejša.
Vprašanje Zapadne Ogrske.
IDU. Budimpešte, 9. febr, (DunKU.) »Acbtubr-Abendblatt« priobčuje razgovo® svojega dunajskega poročevalca z madžarskim poslanikom na Dunaju, dr. Grotzenu lu se je o zapadno-ogrskesn vprašanju izrazil, da je ententa po vseh znakih odločena, gotove dele Ogrske združiti a At« strijo. Vendar pa je treba pomisliti, je dejal dr, Gratz, da bi, ako bi bila Madžarska prisiljena izprazniti to ozemlje, posamezni ekstremni elementi na svojo roko poizkušali i, braniti te kraje. Poslanik je izrazil nado, da se bo vprašanje Zapadne Ogrske rešilo v prijateljskem sporazumu z Avstrijo.	9
Spalna bolezen v ItaUJL
Bolonja, 5. februarja. V raznih italijanskih mestih, predvsem v severni Italiji^ se širi spalna bolezen. Senator profesor Saranelli objavlja razglas, v katerem opozarja prebivalstvo na novo nevarnost. Prvi znaki so visoka mrzlica, zaspanost m ohromenje živcev ob očesih, vsled česar bolni ne more odpreti oči. V težkih sludin jih je mrzlica zelo visoka in nastopi v par dneh smrt. Navadno pa traja bolezen več časa, bolnik zelo oslabi, a okreva. Tudi v, Angliji je bila bolezen razširjena, v zadnji zimi je umrlo več sto ljudi.
Polltline novic«.
t AH nam je treba parlamenta? Nag
list je že prinesel uradno veet, da se je med Jugoslavijo in Čehoslovaško sklenile vojna zveza. Kdo jo je sklenil, je zelo verjetno, da social-patriotski vodja Kristan, Toda kako je sklenjena, tega se ljudstvu ne pove, čeprav je na tem v prvi vrsti interesirano. Kajti verjetno je, da social-patriotje Kristan, Prepeluh, Golouh in drugi ne bodo nesli kože v kako vojsko, kakor jo tudi v zadnjo niso. Ali res ni potreben parlament, da se take zadeve, Id so za ljudstvo neizmernega pomena, v njem razpravljajo? Novo domovino smo ai zamislila tako, da bo ljudstvo lahko govorilo in odločevalo o vseh stvareh, ki se njega zadevajo Sedaj pa dobivamo tajne vojne konvencije, in sklepajo se celo pod patronanco socialdemokratskih vodij.
+ Socialistična kriza v Belgradu. Z dnem 2. februarja si je daj »Naprej* brzojaviti iz Belgraida, da so socialistični ministri podali min, predsedniku Davidovi«! ultanatum, ako <se ne ugodi sledečim za. htevam: da se da volilna pravica tudi ženskam, da se uvede monopol na žito in da se takoj dajejo ubožnšm slojem živila po nižji cem. Preteklo je od tega 10 dni, vlada n* ugodila socialističnim zahtevam, a socialpatriotjc sedijo nadalje v kabinetu. »Naprej« pa dalje farba svoje verne ovči«
’+ Kristan ht kapitalist Kreutz. Iz Zagreba se nam poroča: V tukajšnjih indu-strijalnih krogih so prepričanja, da jc znani židovski kapitalist Kreutz šepetalec za Kristanovo gospodarsko politiko. Ideja, da se vse izrabljanje naših vodnih, šumskih in rudnih bogastev odda Priviligirani in-dustrijstki banki, je ideja Žida Kreutza, za katere uresničenje obeta tudi v inozemstvu dobiti kapital. Pripravlja sc torej s Kristanovo pomočjo, da se spravijo vsa naša narodna gospodarska dobra v odvisnost tujega židovskega kapitala. Zanimivo bo tudi zvedeti, kako idogo igrata v celi
J*dejyi brata Kiramep
+ Prehranjevalna politika pri nas in
drugod. Draginja je pri nas vsak dan večja, a socialist Bugšeg se ne more odločiti za energičen nastop. Francoski časopisi prinašajo vest, da se je tam s posebnim dekretom uredilo prehranjevalno vprašanje. Kilogram najfinejše moke ne pride niti na 1 frank! To je v deželi, kjer nimajo žitne nadprodukcije kakor pri nas. Poglavitni greh socialističnega ministra je in ostane, da ni že meseca avgusta, ko je še žito bilo po ceni, oskrbel prehrane za pasivne zemlje,
+ Zakaj taka draginja? Ne edini, ali eden izmed važnih razlogov draginje v naši državi je nerešeno denarno vprašanje. Da so nam odvzeli najprej 20 %, sedaj pa kar tri četrtine našega novčanega denarja, s tem se je prizadjala velika škoda delavcu, kmetu in uradniku, ali valutno vprašanje še s tem ni rešeno. Svoj papirnati denar bomo morali podložiti, da bo imel veljavo. Ali kdo nam naj daje podlogo. Ameriški listi poročajo* da nam Amerika ni voljna dati nobenega kredita, dokler je pri nas na krmilu vlada brez večine. Tako nam socialistično-demokratsko diktatorstvo ohranjuje tudi draginjo. Kristan je kajpada že dolgo več ne občuti.
+ Politična akcija meščansko-demo-kratskega ženstva. Ženska sekcija Demokratske stranke v Zagrebu je razposlala enakomislečemu ženstvu širom Jugoslavije poziv, naj se z vso vnemo postavi v službo Demokratske stranke. Poziv na-glaša, da je »političen boj danes boj med naprednimi in konzervativnimi načeli, boj med malenkostnim lokalnim egoizmom in Široko jugoslovansko idejo.« Potem nadaljuje; »Me žene, zavedne Jugoslovanke in demokratinje, hočemo podpreti delo naših mož, kolikor bo to v naši moči. Osnovale smo zato ženski odsek jugoslovanske demokratske stranke v Zagrebu, ki bo stopil v stik z vsemi somišljenicami cele naše domovine gori od Maribora pa doli do Bitolja, Osnovale smo razne pododse-ke, ki bodo skrbeli, da pridemo v stik z našimi somišljenicami tudi po deželi, z učiteljicami, s poštarkami, trgovkinjami, z dijakinjami, uradniškimi, obrtniškimi in kmetskimi ženami po vaseh, trgih in mestecih. Razviti hočemo obsežno prosvetno in človekoljubno delo, da tem potom vplivamo na ljudstvo tudi v pravcu naših političnih načel. V to svrho smo osnovale tudi fond za dobrodelne in prosvetne namene naiše sekcije.« Končno naznanja poziv, da priredi Demokratska stranka spomladi v Zagrebu veliko zborovanje, ob kateri priliki se vrši tudi zborovanje' jugoslovanskega demokratskega ženstva. — N«t ta-le poziv opozarjamo tiste ljubljanske liberal, dame, ki so do kraja ogorčene nad klerikalci«, ker so organizirali služkinje, češ, da so to storili le iz političnih namenov. Tu imajo črno na belem, kdo hoče dobrodelnost in prosvetno delo izrabljati v politične syrhe. Naj še pripomnimo, da ženske volilne pravice ali kakih drugih ženskih zahtev poziv z nobeno besedico ne omenja,
4- Blamirana domišljavost, »II Pic-colo dela Sera poroča iz Reke o protestnih zborovanjih, ki so se vršila v Jugo. slaviji proti italijanskemu imperializmu: »Za časa mojega bivanja v Italiji so obljubljali italijanski socialisti svojo brezpogojno podporo pravičnim narodnim aspiracijam jugoslovanskih tovarišev.« Voditelj tržaških socialistov, Giuseppe Tuntar sc je čutil prizadetega in je takoj pojasnil stvar v dnevniku »Lavoratore«, kjer pravi med drugim: »Ko sem bival prve dni meseca decembra 1919 s tovarišem Regentom v Rimu o priliki zasedanja strankinega vodstva in parlamentarne socialistične skupine za otvoritev parlamenta, mi je sporočil Kopač po Regentu, da želi z menoj govoriti v svrho določitve sestanka z vodstvom, kjer naj bi se razpravljalo o jadranskem problemu in sprejela rešitev, ki bi bila v interesu obeh narodov, italijan* skega in jugoslovanskega. Po tov. Regentu sem mu odgovoril, da ne nameravam se pogajati z njim, ker je prišel Kopač v Rim ne kot delegat ali mandatar kake socialistične stranke, ampak kot delegat bel-grajske in kranjske deželne vlade in jugoslovanskega zunanjega zastopstva. V resnici nisem niti videl Kopača...« Domišljava Kristanova stranka bo seveda proglašala, da je Kopač sklenil mir, ko ga pariška konferenca ne more.
Zveza služkinj.
V	odborovi seji dne 8. 1 m. se je sklenilo, da naj se članice naroče na Večerni list od srede in sicer na ta način, da se vse tovarišice iz ene hiše ali bližnje okolice 6kupno naroče. V tej številki sc bodo objavljale društvene vesti.
Vzame se na znanje, da je v Zvezi služkinj vpisanih že blizu 1700 tovarišic.
Z obžalovanjem se ugotovi, da so se na shodu malega dela gospodinj v Mestnem domu smešile skromne zahteve služkinj in da so sp dih' nedostoini osebni napadi
Poročalo se je, da se je baje neka dama iz prvih liberalnih krogov izrazila, da organizirane gospodinje ne bodo jemale v službo nobene služkinje, ki bo organizirana v Zvezi. Poroča se tudi o slučaju, da neka gospodinja ne pusti služkinje k predavanjem v Zvezo niti v družbo njenih članic ter ji grozi z odpovedjo službe, če bi zahajala v društvo. Z ozirom na to se sklene: Vse take slučaje nasilja, ki bi se zgodili v prihodnje, se z navedbo imena dotične gospodinje javno ožigosa v listih, imena takih gospodinj se nabijejo na vrata društvene dvorane, nobena članica ne sme v službo v tako družino, članicam, ki so tam v službi, se preskrbi mesto drugod, vsako članico, ki bi vsled društva izgubila službo, podpira Zveza služkinj iz svojih sredstev, dokler ne dobi nove službe. V ta namen je na razpolago društveno premoženje, ki znaša že več tisoč kron.
Sklene se, da se objavi v »Domoljubu« in »Bogoljubu« oklic na vsa dekleta po deželi, ki nameravajo v Ljubljano v službo, da se zglasijo pri društvu, predno vstopijo v službo.
Dnevne novice.
— Dve novi fakulteti. V Skoplju se otvori modroslovna, v Subotici pa pravna fakulteta.
— Za docenta na gospodarsko-šu-marskem oddelku zagrebške univerze je imenovan arhitekt Janko Holjac; predaval bo o pouku v stavbarstvu,
— Za ustanovitev velike centralne knjižnice v Splitu. Splitska občinska uprava, ki je zadnji čas kupila knjižnico Milovana Tommasea, katera šteje 4000 zvezkov, se peča z načrtom, da se združi vse večje knjižnice v Splitu; javne, šolske in zasebne, v eno samo veliko centralno knjižnico, ki bi odgovarjala vsem kultur-mm zahtevam.
— 300.000 dinarjev za cerkveno-pro-sveine svrbe je zapustil predsednik bel-grajsltega konzistorija prota Aleksa Ilič.
— Dr. E. Clark iz Bostona, ustanovitelj zveze »Christian Endeavor«, ki šteje nad 4 milijone članov, se mudi tačas v Belgradu; prepotovati namerava vso Jugoslavijo ter prirediti predavanja v Belgradu, Zemunu in Zagrebu,
— Srednješolska predavanja za ljudske sloje so uvedli v Varaždinu,
— Sarajevo vojvodi Stepanoviču. Sarajevski občinski odbor je izvolil vojvodo Stepanoviča za'častnega meščana.
— »Zbor duhovne mladeži Vrhbosan-ske« je praznoval 10, t. m. 25 letnico svojega obstanka. Ob tej priliki se je vršila domača akademija,
— Za regulacijo Splita. V splitskem mestnem tehničnem uradu so osnovali poseben geodetski urad, ki naj izvrši potrebna preddela za regulacijski načrt mesta Splita.
— Ustavljen tovorni promet. Obratno ravnateljstvo juž. žel, Ljubljana, nam poroča: 1. Ker stoji vsled počasnega ocari-nanja v Mariboru že ,425 vozov živil in 220 vozov različnega blaga za Nemško Avstrijo oziroma Švico in Čehoslovaško, se do daljne odredbe ustavi sprejemanje tovornega blaga vsake vrste za Nem, Avstrijo. Že Eprejeto naj se še odpošlje. Transportna dovoljenja so neveljavna. Izjeme, ki jih od slučaja do slučaja vlada zahteva, bodemo .dotični postaji brzojavno ali pismeno naznanili. 2. Objava 37 ravnateljstva j. ž, Dunaj: Vsled prometnih težkoč se sprejemanje tovora za vse avstrijske proge državnih in južnih železnic zapre. Izvzet, torej prost je ves promet s Češkoslovaško in promet v vozovnih nakladah z Italijo. Prosti so dalje pod točko 1 a in b (živila) ter 7 (semena) seznama blagovnih potrebščin navedeni predmeti, 3. Sprejemanje tovora za Brno je zopet dovoljeno.
— Pogostokrat se čnjejo pritožbe, da prihajajo pisma in druge poštne pošiljke v roke naslovnikom z veliko zamudo ali pa da se izgube. Ker je vzrok teh nerednosti, kakor se iz mnogih slu-čajev razvidi, največkrat nezadosten naslov pošiljke, opozarjamo občinstvo, urade, zavode in razna podjetja na predpis, da mora biti na vsaki poštni pošiljki poleg naslovnega kraja (bivališča) označeno tudi ime pripadajočega poštnega urada. Ako je pripisano kraju (bivališču) ime okraja, občine, župnije itd., to nikakor ne zadostuje, posebno je paziti na natančno označbo kraja ali poštnoga urada, če jih Je več enakega imena n. pr. Ribnica na Dolenjskem, Ribnica na Pohorju, Ribnica ob Vrbskem jezeru ali Št. Vid nad Ljubljano, Št. Vid pri Zatičini poleg mnogih drugih krajev »Št. Vid«, v katerih ni poštnih uradov. Nadalje je potrebno, da je naslov napisan Čisto. in čitljivo brez vsakih okraskov, ime poštnega, urada v naslovu pa vselej na desni strani spodaj. Mnogokrat sc vidi, da je ime poštnega urada pisano z majhnimi, na-tančneja označba pa z dosti večjimi črkami. Tako pišejo n: pr. Štore pri Celju J tako. da ie beseda Celju pisana s že en-
krat večjimi črkami kot Štore. Pri hitrem delu v poštni službi se prav lahko pripeti, da se tako pismo mesto v Štore, pošlje v Celje, kar pomenja pri sedanjem redkem železniškem prometu skoro 24 urno zamudo. Pravilo torej bodi, da Je naslov poštnih pošiljk čist in lahko čitljiv, da je označeno pravilno ime pripadajočega poštnega urada na desni strani spodaj in zapisano tako, da se takoj razloči od drugih označb. Če bi se vsak, kdor se poslužuje pošte, ravnal po teh navodilih, ponehale bi skoraj vse pritožbe radi izgub in zamud poštnih pošiljk, katere zvračuje sedaj občinstvo skoraj vedno le na poštno upravo. — Direktor pošte in brzojava za Slovenijo: dr. Debelak.
— Vsled podraženja papirja in ti« skarsklh proizvodov vohče, je povišala poštna uprava prodajno ceno bi*zojav-nih golic od 4 na 10 vin., poštno nakaz-ničnih golic od 6 na 10 vin., povzetnih spremnic od 16 na 30‘vin., navadnih poštnih spremnic od 16 na 20 vin., in zavitek uradnih dopisnic (le za državne urade, ki uživajo prostost poštnine) od
8 vin. na 1 K 50 vin. Te cene stopijo v veljavo 15. t. m.
— 99 obtožb je bilo vloženih meseca januarja letos pri državnem pravdništvu v Ljubljani; število, ki še ni bilo od pamti-veka doseženo.
— Razveljavljenje sodbe I. instance. Deželno kot vzklicno sodišče v Ljubljani je razpravljalo dne 10, t, m. o prizivih državnega pravdni štva proti sodbam okrajnih sodišč. C, I. je bila na Brdu obsojena na 3 dni zapora, ker da je ukradla
9 piščancev. Sodbo je vzklicni senat razveljavili in določil novo razpravo, ker se mora ugotoviti barva piščancev in verodostojnost neke 12 let stare edine obra-menjevalne priče, — Neka priča ni prišla k vzklicni razpravi, dasi stanuje v Ljubljani. Vzklicni senat jo je obsodil na 50 kron globe in na stroške, ker se je morala razprava zato preložiti, kar bo pričo veliko denarja stalo, ker je prizadeto stranko zastopal odvetnik. — 16 letno A. L. je okrajno sodišče v Ljubljani oprostilo obtožbe kraje 26 glav solate, ker da je to storila v stiski in v skrajni bedi. Sodišče je razveljavil^ sodbo in je A L. obsodilo v 12 ur zapora: »Ves akt dokazuje, da je bila tatvina pripravljena, splezati je morala na vrt čez ograjo, zavedala se je, da ne dela prav. Če je bila v skrajni bedi, bi ne bila ukradla 26, marveč 4 ali 5 glav solate.« — A, B. je bil oproščen pri okraj, sodniji v Ljubljani od obtožbe, da je v neki gostilni v Trnovem 23, decembra 1919 poškodoval H ,,. a, kateri je silil v njega, Vzklicno sodišče je razveljavilo oprostilno razsodbo prve inštance in obsodilo A. B. na 20 kron globe, oziroma v 43 urni zapor. — Mesarski pomočnik D. M. je pustil stati brez nadzorstva 2 uri vpreženega konja pred Lesjakovo gostilno. Straža ga je naznanila. Okrajno sodišče v Ljubljani ga je oprostilo, vzklicni senat je razveljavil oprostilno sodbo in obsodil D, M, na 20 kron globe, oziroma 48 ur zapora, »ker prepoveduje § 430 pustiti konje stati zunaj brez nadzorstva.
— Okradeni posestnik. Posestniku Matevžu Šimicu v Trnovcah so ukradli neznani tatovi 5 konjskih komatov, oprs-no konjsko opremo, 4 jermene, par raz-križnih vajetov in 3 pare posameznih |Va-jetov. Šimic je oškodovan za 3600 K,
— Verižnik, ki je delal z milijoni, kaznovan, Anton Šak iz Trsta je verižil na debelo. Dne 1. t. m, je kupil v Ljubljani za več sto tisoč manufakturnega blaga z namenom, da ga proda v Zagrebu. Šak je verižil tudi z zlatom, V Bakru je bil svoj čas ustavljen, ker je nameraval nad en milijon kron zlata iztihotapiti na Reko. Ker se je našel pri njemu tudi 100 lirski ponarejeni bankovec, je bil po centralnem verižniškera uradu izročen drž, pravdniku v Ljubljani, katero ga je vrnilo centr, verižnemu uradu, kateri je obsodil Šaka na 10.000 K globe in na en mesec zapora; če bi ne plačal globe, bo moral sedeti še 6
mesecev.
— Ciganska nadloga. Cigani so obiskali Ratež, Brezje in Selo, kjer so pokradli perila, obleke in domačega platna v vrednosti nad 4000 kron.
ljubljanske novice.
lj Debeli četrtek bo jutri. Dan, ko so si ljudje privoščili kaj boljšega, nekak predznanitelj pravega pusta. Toda kdo ga bo letos obhajal? Komaj kak verižnik, ki si je v skrbi za svoj obstanek nabral »nekaj« premoženja, more brez skrbi praznovati tega debelega patrona s kako izvrstno pojedino, To se je danes poznalo tudi po našem trgu- Komaj so pripeljali kokoš' na trrf, se je žc zgnjetlo okoli polno : boljših kupovalcev in kupovalk, ki so sc kar teple za kurji rod. Delavec si seveda kaj takega ne bo mogel privoščiti, ' saj zasluži ‘komaj, da si kupi nojpotrebnej-
1	Sega živeža in obleke in bo obhajal ta dan saimo s sladkimi spomini na oni predvojni
čas, ko svet še ni bil tako strogo ločen v kasto dobičkarjev in v kasto onih.ki se borijo za vsak grižljaj, Niso hudomušneži oni, ki trdijo, da je pust Velika noč veriž-nikov in njim sorodnih ljudi.
lj Društo zasebnega uradništva priredi v soboto, dne 14. februarja plesni večer v vseh gornjih prostorih Narodi . nega doma. Vstop bo dovoljen le vabljenim. Ako ne bi kak Član vabila pravočasno prejel, prosimo, da se blagovoli zglasiti v društveni pisarni Gosposvetska cesta 12, II. nadstr. — Ker je čisti dobiček te prireditve namenjen podpornemu skladu, pričakujemo, da se vsi odzovete našemu vabilu.
lj Okradena ljubljanska občina. Trza* čan Alojzij Ušaj je vlomil v mestno lopo na Poljanskem nasipu in je ukradel iz nje železno posteljo. Deželno sodišče ga je obsodilo zato v 6 mesecev težke ječe. P° razglašeni sodbi je rekel dvorni svetnik Bezek obsojencu: »Po prestani kazni boste šli v Trst nazaj, ker tukaj ne potrebu* jemo nič takih ljudi.«
J j Vlačugaricama Jpsipini Ris in Gi-zeli Markič je 5 let prepovedan povratek v Ljubljano,
lj Nova konjska oprema ukradena je bila gospodu majorju Vodopivcu v Spodnji Šiški; vredna je nad 2000 K.
lj Zopet vlom. Vlomljeno je bilo v de* lavnico protez Brezovmk in Pušenjak* Vlomilci so odnesli 5 parov čevljev in 5 kož rjavega in črnega boks usnja, Storilci pripadajo najbrže tisti družbi vlomilcev začetnikov, kateri so v zadnjih tednih izvedli v Ljubljani več vlomov in so se vedno omejevali na mali plen, ker v tem ža* lostnem, toda zdaj modernem rokodelstvu še niso dovolj izvežbani. Sicer pa vlom® zelo pospešuje nezadostna razsvetljava 1 Ljubljani,
lj Tudi na klobuke se že mora paziti!
Te dni sta šla dva gospoda iz Ljubljane proti Posavju, kar prideta za njima dva neznanca in jima vzameta klobuka. Gospoda nič hudega sluteč, sla* mislil a, da gre za neslano šalo in sta se celo smejala, to* da smeh ju je minul, ker sta neznanca tekla, kar sta mogla hitro, po polju in se nista čisto nič ozirala na klice gospodov, češ da je zdai že šale dovolj. Razoglava sta se vrnila s Posavja v Ljubljano nazaj-lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 25. do 31, januarja 1920. Šteivilo novorojencev 29, mrtvorojencev 1, umtrlih 39, Od umrlih jc domačinov 27, tujcev 12. Umrli so: za jetiko 2 domačina in 1 tujec, vsled mrtvo-uda 1, za različnimi boleznimi 31, za pljuč* nico 4. Za nalezljivimi boleznimi so oboleli, in sicer za vratico 1, špansko grip0 53 domačinov in 5 tujcev.
lj Zgubljeno, Na potu od Pogačarje* vega trga do Jan. Trdinove ulice je ne-premožna vdova izgubila denarnico * vsebino kakih 55 kron. Pošteni na jditelj se prosi, da jo odda na policijskem uradu ali pa v upravništvu tega lista.
Razne novice.
r Francoski kardinal Asnette V P*' rizu je prepovedal v svoji škofiji nekatere moderne plese in je povzdignil svoj glaS tudi proti modni izrezani noši. Za nji# prepovedujejo nekatere moderne plese io še modernejše noše tudi drugi kardinali« r Ženska v diplomatični službi* Za poslanika sovjetske Rusije v Rimu je imenovana Angelika Balabanov, k* je bila iz carske Rusije izgnana in je dolgo živela v Italiji.
r Blaznice so se izpraznile, V proračunski debati nižjeavstrijskega deželnega zbora je poročevalec Volkert oposjoril n* nizko število bolnikov v blaznicah. Pre® vojno je bilo v Steinhofu 4000 bolnikov* danes jih je samo 2400. L. 1917, je umrl® 65 % bolnikov! Prirastek na alkoholikih je vsled pomanjkanja alkohola skoraj p?' polnoma prenehal; no, zadnji čas, ko ic postal alkohol zopet pristopnejši, se t* opaža poslabšanje. Treba bo zgradili zdi&* vilišča za pijance. Pa tudi sicer bo treba v blaznicah v bližnjem času računati »a znaten prirastek bolnikov, ker se bodo začeli uveljavljati učinki — sifilize ...
r Prva napitnica novega francoske^8 predsednika Deschanela. Iz Pariza poročajo listi, da je Deschanel napit pri banketu na angleškem poslaništvu neraztegljivemu angleško-francoskemu prijateljstvu, ki je najtrdnejša opora svetovnega miru.	.	,
r Zakaj so rozine tako drage? K|iub temu, da rozine niso neizogibno potrebo® za našo hrano, nam vendar ne more biU vseeno, da so tako drage, ker imajo v sebi toliko sladkorja in so tqrej jako re' dilne. Danes jih prodajajo po 50 do 60 £ kilogram, dasi v istini niso kaj več vredne ko 22 kron. Vzrok visoke cene tič* _ tem, da prihajajo rozine Čez Ogrsko 1 Dunaj k nam.
Odgovorni urednik Jože Rutar. Izdajatelj konzorcij »Večernega lista«, liska »Jugoslovanska tiskarna« *