2 obvestila Rokounjač Kdo je kriv? Po številu različnih prispevkov, ki prihajajo v naše uredništvo, je videti in čutiti, koliko različnih stvari se dogaja v občini. Prireditve, nastopi, kulturni dogodki, pohodi, športni dogodki, tekmovanja, srečanja, izleti... Vse to so stvari, ki se ne zgodijo same od sebe. Za njimi stojijo ljudje, ki pripravljajo, organizirajo, se dogovarjajo z različnimi izvajalci, iščejo ljudi za sodelovanje, vodijo sestanke, snujejo ideje in jih uresničujejo. Brez nekaj posameznikov, ki bo z navdušenostjo stojijo za takimi dogodki, bi. bilo v naših krajih življenje manj prijetno. To so ljudje, ki se upajo izpostaviti, ki. stojijo za svojimi dejanji in ki na svoj račun prav zaradi, tega slišijo tudi kakšno grdo laž ali pa se jim hitro pritakne kakšen očitek. Očitki ponavadi pridejo od ljudi, ki stojijo ob strani in le opazujejo. Znano je, da je najlažje malce pokritizirati, težje pa je te ljudi pohvaliti in se jim. konec koncev tudi iz srca zahvaliti, da nam. vsem skupaj delajo življenje zanimivejše. Ti ljudje si v resnici zaslužijo vse spoštovanje in nenazadnje hvaležnost, da so med nami. Res je tudi, da vsi ljudje nimajo niti možnosti niti moči, da bi poganjali kolesje različnih dogodkov. Veliko se jih kljub temu vključi v različne organizacijske odbore, društva ali pa pomagajo po svojih najboljših močeh, s svojim znanjem in s svojimi, sposobnostmi. In dokler bodo v občini takšni ljudje, se bodo naši kraji razvijali in živeli. Z veseljem bomo te ljudi predstavili tudi v Rokovnjaču - sporočite nam, koga si želite pobliže spoznati! £> Urednica Rok za oddajo člankov za naslednjo številko Rokovnjača je četrtek, 10. junij 2004. AVTOŠOLA LONČAR d.o.o, Slamnikarska la, 1230 Domžale GSM: 041/785-735, 031/209-501 Milan Šinkovec (031/303-033) TEČAJ CPP 21 • 6. ob 18. uri Kolesarska dirka za Veliko nagrado Lukovice Zaradi kolesarske dirke za Veliko nagrado Lukovice bo v soboto, 19. junija 2004, popolna zapora cest, kjer bo potekala dirka (Videm, Spodnje Koseze, Preserje, Gradišče, Spodnje Prapreče). Hvala za razumevanje! Pejmo se maja(t) po študentovsko od 27. do 30. maja Program prireditev - četrtek, 27. 5. 2004 - 19.30: slavnostna otvoritev Pejmo se maja(t) spodaj v Berniku; 20.00: koncert Jana Plestenjaka; 22.00: bruhalci ognja pred Bernikom; 23.00: house party v Akumulatorju (DJ Aleksij, DJ Koksi, DJ Jimmy the sun). Petek, 28. 5. 2004 - dopoldne: likovna delavnica pred klubom, body painting; čez dan: hokej na rolerjih, folklora, zvečer: Los ventilos, Alya, Nude. Sobota, 29.5.2004 - dopoldne: palačinke, ličenje, dogajanje pred klubom, delavnice; čez dan: ulično gledališče, impro liga; zvečer: zmagovalec izbora v MKC-ju, Passo Continuo, The stroj, Belfast food. Nedelja, 30. 5. 2004 - dopoldne: risanje grafitov, striženje; čez dan: streetball za MKC-jem, skavtball; zvečer: zaključek v Berniku spodaj, Jernej Kuntner, Radio GAGA (Sašo Hribar). V nedeljo, 6. junija 2004, gremo v Mostec! V Društvu izgnancev Slovenije 7. junija vsako leto zaznamujemo dan slovenskih izgnancev, čigar namen je, da bi iz roda v rod ohranjali zgodovino in laka prispevali k temu, da nikoli bo obledel spomin na trnovo pot, ki sojo od leta 1941 do 1945 prehodili tisoči slovenskih izgnancev. Krajevna organizacija Društva izgnancev Domžale, ki združuje nekdanje žrtve vojne z območij občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, bo ludi. letos pripravila, brezplačen prevoz na osrednjo slovensko prireditev, ki. bo v nedeljo, 6. junija 2004, ob 11. uri v Rekreacijskem parku v Mostecu. Prvi avtobus bo ob 9.30 odpeljal z avtobusne postaje Moravče in bo nanj mogoče vstopiti na vseh avtobusnih postajah do Domžal. Drugi avtobus bo ob 9.30 odpeljal z avtobusne postaje Krašnja in ho nanj mogoče vstopiti na vseli avtobusnih postajah - tudi Količevo, Radomlje, Preserje, Mengeš, Rodica, do Domžal, od koder bosta oba avtobusa odpeljala ob 10.15 in se vmes ustavila tudi v Trzinu. Organizatorji bodo zagotovili prijeten kulturni program, ter družabno srečanje, s katerega bosta avtobusa odpeljala po dogovoru. Prireditev bo oh vsakem vremenu. Dobrodošli! tb Krajevna organizacija Društva izgnancev Domžale Kmečka olimpiada, Preserje 2004 Člani Turističnega društva Preserje pri Lukovici organiziramo 6. junija 2004 Kmečko olimpiado, ki se bo začela ob 14. uri v Preserjah pri Lukovici. Ekipe bodo tekmovale v naslednjih igrah: skladanje plohov za sušenje, razstavljanje in sestavljanje kmečkega voza, spravljanje sena v kopice, žaganje drv s staro vlečno žago, skladanje drv za sušenje. Vsaka ekipa mora imeti tri člane (starost in spol nista pomembna), pri vsaki igri sodelujejo vsi trije člani. Vsaka ekipa določi vodjo, ki je odgovoren za disciplino v ekipi. Ekipe, ki se bodo prijavile, naj izpolnijo priloženo prijavnico. Lahko se prijavijo tudi osebno na sedežu turističnega društva. Prijavnina je 3.000 tolarjev za ekipo. V ta znesek je vračunan obrok in pijača za vsakega člana ekipe. Prijavnino nakažite na poslovni račun št. 18300-0092282956, Turistično društvo Preserje pri Lukovici, z oznako PRIJAVNINA 2004. Prijavnici naj bo priložena fotokopija potrdila o vplačilu. Prijavnice pošljite na naslov Turistično društvo Preserje pri Lukovici, Preserje pri Lukovici 1,1225 Lukovica. Prijave za tekmovanje se zbirajo do 30. 5. 2004. Prosimo, da vsaka ekipa priloži naslov ali telefonsko številko enega od tekmovalcev zaradi morebitnih sprememb tekmovanja. Na ta naslov vam bomo po pošti poslali pravilnik iger. Vse prijavljene ekipe prosimo, da se na dan prireditve javijo uro pred začetkom tekmovanja, to je ob 13. uri na prireditvenem prostoru v Preserjah pri Lukovici. Prva, druga in tretja ekipa dobijo pokal Kmečke olimpiade ter praktično nagrado, ostale ekipe pa simbolične nagrade. Vsak udeleženec tekmovanja dobi priznanje za sodelovanje na Kmečki olimpiadi. Za hrano in pijačo bomo poskrbeli člani društva, za dobro voljo pa bo poskrbel ansambel Vesele Štajerke. Vabimo vas, da se udeležite naše prireditve, veselo in zabavno bo. ti Turistično društvo Preserje pri Lukovici PRIJAVNICA ZA KMEČKO OLIMPIADO PRESERJE 2004 VODJA EKIPE (ime in priimek, naslov)_ ČLAN EKIPE (ime in priimek)_ ČLAN EKIPE (ime in priimek)_ TELEFONSKA ŠTEVILKA (vodje ali enega od članov) občinske novice Na podlagi 13. člena Odloka o priznanjih Občine Lukovica in o priznanjih župana Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 4/04) Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za podelitev občinskih priznanj in nagrad v letu 2004 1. Priznanja Občine Lukovica v letu 2004 so: - častni občan Občine Lukovica - plaketa Občino Lukovica 2. Priznanja Občine Lukovica se podeljujejo za dosežke, ki so prispevali k boljšemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugled občine na gospodarskem, kulturnem, znanstvenem, vzgojno-izobraževalnem, športnem, naravovarstvenem in na drugih področjih. 3. Priznanja se lahko podelijo: posameznikom, skupinam občanov in vsem pravnim osebam oz, organizacijam. 4. Predlog za podelitev priznanj Občine Lukovica lahko podajo posamezniki, politične stranke, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti. 5. Predlog za podelitev priznanja mora biti podan v pisni obliki ter mora vsebovati: podatke o predlagatelju, vrsto predlaganega priznanja, podatke o predlaganem prejemniku priznanja, obrazložitev predloga, dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi. 6. Rok za vložitev predlogov je 28. 6. 2004. Svoje predloge pošljite na naslov: Občina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica s pripisom "Javni razpis za podelitev priznanj Občine Lukovica". Predsednik Odbora m obivirfta priznanju, proslave in prireditve Jernej Zurcj, I. r. Na podlagi 16. člena Statuta Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 1/01) in Pravilnika za vrednotenje programov organizacij in društev na področju humanitarnih dejavnosti v Občini Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 4/04) Občina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov organizacij in društev na področju humanitarnih dejavnosti za leto 2004, ki jih bo Občina Lukovica sofinancirala iz občinskega proračuna 1. Predmet javnega razpisa so programi, ki obsegajo: - posebne socialne programe in storitve invalidskih organizacij, s katerimi prispevajo k realizaciji pravic človeka državljana in nodiskriminaciji invalidov; - programe humanitarnih organizacij, s katerimi rešujejo oziroma blažijo socialne stiske in težave posameznikov in skupin; - podporo delovanju invalidskih in humanitarnih organizacij. 2. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci humanitarnih programov: - dobrodelne organizacije kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih z namenom, da bi reševale socialne stiske in težave občanov Občine Lukovica, ustanovijo posamezniki v skladu z zakonom ali verske skupnosti; - organizacije za samopomoč kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih v skladu z zakonom ustanovijo posamezniki z namenom, da bi v njih skupno reševali socialne potrebe svojih občanov; - invalidske organizacije kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih ustanovijo invalidi ali drugi posamezniki v skladu z zakonom, da v njih izvajajo posebne socialne programe in storitve, utemeljene na značilnostih invalidnosti po posameznih funkcionalnih okvarah, ki ogrožajo socialni položaj invalidov - občanov Občine Lukovica; - druga društva, zavodi, zasebne ustanove in zasebniki, ki izvajajo programe na področju sociale, varstva otrok in starejših občanov ter druge humanitarne programe. 3. Izvajalci humanitarnih programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo sedež v Občini Lukovica oz. delujejo na njenem območju oz. so njihovi člani občani Občine Lukovica; - da imajo urejeno evidenco o članstvu; - da so registrirani in delujejo najmanj eno leto; - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti; - da vsako leto občinski upravi redno dostavljajo poročila o realizaciji programov in plan aktivnosti za prihodnje leto. 4- Obseg razpoložljivih sredstev: na voljo je 775.000 SIT. •'• Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko dvignete na Občini Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti ge. Mojci Cerar v času uradnih ur, in sicer od 28. 5. 2004 do roka za oddajo prijav. 6. Rok za prijavo na javni razpis je najkasneje do 28. 6. 2004 do 12.00 ure. Za pravočasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež naročnika. 7. V roku prispele popolne in pravilno izpolnjene prijave bodo ovrednotene v skladu z merili in kriteriji za vrednotenje humanitarnih programov v Občini Lukovica. 8. Kandidati bodo o razpisu obveščeni najkasneje v 30 dneh od odpiranja vlog. 9. Prijave z Izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica v zaprti kuverti s pripisom "Javni razpis - SOFINANCIRANJE HUMANITARNIH PROGRAMOV ZA LETO 2004 - ne odpiraj". K). Podrobnejše informacije lahko dobite pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti ge. Mojci Cerar (tel. 72 96 310). Matej Kotnik, I. r, župan Na podlagi Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98), 16. člena Statuta Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 1/01), Pravilnika za vrednotenje programov športa v Občini Lukovica (Lir. vestnik Občine Lukovica, št. 8/03) in Letnega programa športa Občine Lukovica za leto 2004 (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 4/04) Občina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v Občini Lukovica za leto 2004 1. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v Občini Lukovica z naslednjimi vsebinami: - Programi športnih društev: interesna športna vzgoja predšolskih otrok, interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok, športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, interesna športna vzgoja mladine, športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, kakovostni šport, športna rekreacija. - Razvojne strokovne naloge v društvih (materialni stroški, prireditve), materialni stroški društev, prireditve društev. 2. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov: - športna društva; - zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva za posamezna področja oziroma športne panoge; - zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa; - ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne. 3. Izvajalci športnih programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da so registrirani v skladu z zakonom o društvih, s sedežem v občini in v njej pretežno izvajajo svojo dejavnost, oziroma organizacije, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano športno dejavnost; - da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, organizacijske in prostorske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti; - da imajo za določene športne programe zagotovljeno redno vadbo, najmanj 35 tednov v letu, - da so registrirani in delujejo najmanj 1 leto; - da imajo urejeno evidenco o registriranih tekmovalcih, članstvu in plačani članarini. 4. Obseg razpoložljivih sredstev: na voljo je 2.800.000 SIT. 5. Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko dvignete na Občini Lukovica, Lukovica 46. 1225 Lukovica pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti ge. Mojci Cerar v času uradnih ur, in sicer od 28. 5. 2004 do roka za oddajo prijav. 6. Rok za prijavo na javni razpis je najkasneje do 28. 6. 2004 do 12.00 ure. Za pravočasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež naročnika. 7. V roku prispele popolne in pravilno izpolnjene prijave bodo ovrednotene v skladu s pogoji, merili in normativi za vrednotenje športnih programov v Občini Lukovica. 8. Kandidati bodo o razpisu obveščeni najkasneje v 30 dneh od odpiranja vlog. 9. Prijave z izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica v zaprti kuverti s pripisom "Javni razpis - SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH IN REKREATIVNIH PROGRAMOV ZA LETO 2004 - ne odpiraj". 10. Podrobnejše informacije lahko dobite pri svetovalki župana za družbene in društvene dejavnosti, ge. Mojci Cerar (tel. 72 96 310). Matej Kotnik, l. r., župan otroci ustvarjajo okounjač Prepih še živi Program za mlade, ki naj bi postal program mladih, res ne ubira načrtovanih poti, vendar zaradi nekaterih zagrizenih sodelavcev in želje mladih po dobrinah, ki jih program prinaša, še vedno živi. Program PREPIH naj bi postal program mladih in ne program za mlade, saj naj bi v njegovem okviru mladi sami organizirali dejavnosti, ki si jih želijo. Lov za denarjem pa tiste, ki bi tak program lahko vodili, odvrača od neplačanega dela. Pa vendar se vsako leto najde nekaj mladih ljudi, ki so pripravljeni žrtvovati del svojega časa za to. Pa tudi nekateri osiveli mladinci skrbimo, da se organizirajo vsaj izleti, ki naj bi bili osnova za dodatne aktivnosti, ki bi mladim omogočale zdravo preživljanje prostega časa in jih tudi sicer usmerjale v iskanje pravih poti in življenjskih izzivov. V preteklem letu smo tako bili na osmih izletih po Sloveniji. En izlet ni bil izveden zaradi nerazumevanja, morda tudi zato, ker je bil dvodneven. Stalna sodelavca pri organizaciji sta bila Tine Perdan in Miro Jemec, ki bosta svoje sodelovanje nadaljevala. Seveda je bilo več občasnih sodelavcev, ki pa, razen pomoči pri vodenju izletov, drugih aktivnosti niso hoteli prevzeti. Svetla izjema je Miha Urbanija, ki ves čas sodeluje pri Prepihu in je poleg zabavnih dopoldnevov, ki jih je vodil skupaj s Tino Grajzer, z njeno pomočjo organiziral dramsko skupino, ki še deluje. Za letošnje poletje smo pridobili nekaj novih sodelavcev, ki so že začeli z delom. Tako je Karmen Pestotnik pripravila okvirni program izletov za to poletje. Poudarek pri letošnjih izletih bo na etnoloških posebnostih krajev, ki jih bomo obiskali. Seveda bomo večino časa namenili kopanju in zabavi, pa vendar bomo spoznali tudi posebnosti, ki jih običajni popotniki največkrat spregledajo. Dva stara in pet novih sodelavcev zagotavljajo, da bodo izleti dobro organizirani in varni. Ob tem pa se odpira tudi možnost za popestritev programa. Vse je seveda odvisno od zanimanja udeležencev. Za boljšo pripravo izletov moramo izvedeti, kdo in kdaj se bo udeleževal izletov, zato vam jih na kratko predstavljamo: Koštabona -ogled istrske vasi - kopanje na morju, Snežna jama - ogled najvišje kapniške jame in kopanje, Hrpelje - ogled jame Dimnice in škoroma-tov - kopanje na morju, Brestanica - ogled gradu in kopanje v Aqualuni, Krka-izvir in kopanje v Kolpi, Radenci, Kobarid - Drežnica - kopanje v Nadiži, Sorica - Groharjeva rojstna vas in kopanje v Bohinjskem jezeru, Velika Polana - ogled in kopanje v Babincih, Kostanjevica - ogled in kopanje v Klunovih toplicah. Od vašega zanimanja je odvisno, kako bomo pripravili te izlete in kaj jim bomo še dodali. Ni pa še prepozno za vaše predloge, vendar morate pohiteti z njimi in jih sporočiti na telefon 7235594. Na isto številko pa sporočite tudi vašo udeležbo na izletih. Na osnovi predprijav se bo program tudi izvajal. Izleti bodo tudi letos vsak četrtek. Za vsak posamezen izlet bodo prijave z vplačili po 1.500 tolarjev sprejemali v trgovini Cerar v Lukovici do zasedenosti avtobusa ali najpozneje do torka pred izletom. Morda si kdo želi tudi planinskih izletov. Kdaj in kako jih bomo organizirali, se bomo pogovorili z zainteresiranimi. Seveda so mogoče tudi druge dejavnosti, saj je program Prepih, ki deluje v sklopu Društva prijateljev mladine, odprt za vse, kar koristi mladim. Zlata medalja na tekmovanjih je težko osvojljiva, pri Prepihu pa jo s prijaznostjo in prijateljstvom osvojimo vsi, le sodelovati je treba. A Vili. Golob V Pragi smo osvojili zlato Od 25. do 28. marca je bilo v Pragi tekmovanje pevskih zborov in orkestrov young2004prague. Tekmovanja seje udeležil tudi Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, v katerem smo nastopale tudi Monika Češnjevar, Lea Bernot in Maša Pele. Zbor je nastopil z naslednjim programom: Lojze Lebič: Predpomladna pesem, Zdenek Lukas: Venecek (obvezna skladba), 1'etr Eben: Psalmus 8, Egil Hovland: O come, let us sing, Nana Forte: žabe. Pesem žabe skladateljice Nane Forte je bila v Pragi izvedena premierno. Tekmovalni nastop je potekal v Narodnem domu v dvorani Rais, kjer si je naš zbor z zborovodjem Tomažem Pirnatom prislužil zlato priznanje in kristalni pokal ter postal zmagovalec v kategoriji dekliških zborov. 25. marca smo se navsezgodaj z avtobusom odpravili proti Pragi in po 12. urah prispeli v naš hotel. Namestili smo se po sobah, nato pa smo imeli večerjo in kratko vajo. Naslednji dan smo vstali zelo zgodaj in imeli še zadnjo vajo pred tekmovanjem, potem pa smo se vsi z rahlo tremo odpeljali proti Narodnemu domu. Trema se je kmalu spremenila v veselje, saj smo nastop zelo uspešno opravili. Popoldne smo imeli v Narodnem domu skupno vajo vsi zbori iz 14 držav, nato pa je naš zbor odšel še na ogled mesta z našo prijazno vodnico. Ponoči se je ura premaknila za eno naprej, zato smo imeli naslednji dan precej težav z vstajanjem. Zjutraj smo se udeležili koncerta češkega otroškega zbora Severacek, popoldne pa smo vsi tekmovalci sodelovali na paradi v centru mesta, kjer smo na Starem mestnem trgu predstavili pesem Skoda Lasky skladatelja J. Vejvode. Zvečer je bila podelitev priznanj v Nacionalnem muzeju, tako da je naš zadnji večer v Pragi minil zelo prijetno. V Pragi nam je bilo vsem zelo všeč, ker smo imeli dovolj prostega časa in smo odšli na veliko zanimivih krajev. Med drugim smo si ogledali Hradčane, se slikali ob Vltavi, nakupovali znamenite češke lutke in šli na vožnjo z metrojem. V lep spomin na Prago pa ne bo samo to in zlato priznanje, temveč tudi misel na naš trud med tekmovanjem, saj smo res dali vse od sebe in pokazali, kaj zmoremo. tb Monika, Lea in Maša Mladi v cestnem prometu Na zlatopoljskem igrišču je bil prvo nedeljo v mesecu maju pravi avtomobilski vrvež. Pravi poligon z označeno cesto, s semaforji, prometnimi znaki in vsem, kar spada v cestni promet, je pripravil za svojo predstavitev programa Zmago Berlec s Prevoj. Za mlade in najmlajše je tamkajšnje športno društvo pripravilo dan izobraževanja in osnovne vzgoje v cestnem prometu, ki je bil sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela. V prvem delu so otroci pridobili nekaj osnovnega teoretičnega znanja s področja prometa, obsežnejši del pa je bil namenjen praktičnemu delu, od nastavitve čelad in varnostnega pasu do pravilne in varne vožnje z vozilom. Zmago je bil pravi inštruktor in učitelj mladim za volanom, ki so vestno in z vso vnemo upoštevali prometne znake ter semafor. Prav tako pa je bilo to prijetno doživetje tudi za številne oh igrišču, še zlasti pa za starše, ki so prvič spremljali otroke za volanom. Prehitro je minil čas, odmerjen nepozabnim trenutkom, so dejali mladi bodoči vozniki, še željni vožnje. Seveda smo jim obljubili podobno nedeljsko popoldne tudi drugo leto. Vili Golob Prilagajanje standardom EU Z vstopom v EU se bodo na področju kmetijstva izvajali ukrepi podpore izvajanju EU standardom na področju varstva okolja, dobrobiti živali, zdravja rastlin ter varstva pri delu. Standard nitratne direktive pomeni, da so prostori za skladiščenje hlevskega gnoja, gnojevke ali gnojnice zgrajeni vodotesno, tako da ne predstavljajo vira onesnaževanja okolja - podtalnice in zadoščajo za najmanj 6 mesecev skladiščenja. Do sredstev so upravičena kmetijska gospodarstva, ki bodisi že izpolnjujejo pogoje nitratne direktive oz. tista, ki ne izpolnjujejo osnovnih zahtev in zato investirajo v izgradnjo ustreznih kapacitet za odpadne snovi v kmetijstvu. Plačila za izvajanje standardov varstva pri delu lahko uveljavlja kmet ali fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost in je zavarovan iz tega naslova. Pri standardu zdravstvenega varstva rastlin morajo izvajalci teh ukrepov pridobiti certifikat iz znanja fitomedicine ter uporabljati naprave, ki brezhibno delujejo in imajo opravljen redni pregled. A T. M. Za posladek Ko zorijo jagode Sonce je že pregnalo deževne oblake, ko sem se podala na kmetijo Špančevih na Vrankah. Kmetija stoji na 563 metrih nadmorske višine sredi opojno cvetoče oaze miru in čistega zraka. Tu na travnikih še cvetijo cvetice, ravno sedaj ivanjščice nastavljajo svoja mlada lica soncu, da se pokažejo v vsej svoji lepoti. Klavdija in Zdravko Slapar sta ob mojem prihodu urejala dvorišče, njun šestletni Jan pa me je pospremil že del poti do njiju. Preden smo vstopili v hišo, smo si ogledali cvetoč nasad jagod ob hiši, o katerih govori ta prispevek. Klavdija je lani izgubila službo in skupaj z možem sta se odločila, da bodo gojili jagode. Prijatelji, ki že imajo tovrstne izkušnje, so jima svetovali, katero sorto naj kupita, da bo na tej višini uspevala, in kako naj pripravita zemljo za gojenje. Začetna investicija je bila precejšnja, vendar se jima je že lansko leto pokrila s pri- delkom. Marmelada, to je sorta jagod, ki jo gojita, je že lani kljub suši dobro obrodila, letos pa kaže še bolje. Na sto kvadratnih metrih sta zasadila 320 sadik in če bo vse po sreči, jih bosta pridelala malo več kot tono. Njune jagode so tudi dobre tako, kot so lepe in k njihovi rodnosti ne pripomorejo nobeni umetni pripravki. Jagode bodo dozorele v prvih dneh junija in bodo dajale pridelek ves mesec. Zaenkrat ves svoj pridelek prodajata doma po predhodnem dogovoru s kupci. Klavdija je dosegljiva telefonsko vsak trenutek dneva in ker je "ta glavna" pri gojenju in prodaji, se lahko obrnete nanjo. Naj vam opišem še pot do njihove kmetije in do jagod. V Blagovici pri trgovini in gasilnem domu zavijete desno v hrib in vseskozi po asfaltirani cesti (sedaj je sicer malo obremenjena s tovornjaki, ki vozijo na bodočo avtocesto). Peljete se približno dva in pol kilometra v prijetni senci zelenega gozda in pri kapelici zavijete levo. Zdravko je obljubil, da vas bodo usmerjale tudi table, ki jih je JAGODE, RDEČE SI lahko kupite na Špancevi kmetiji na Vrankah KLAVDIJA SLAPAR Telefon: 01/7234 358 in 041/356 714 Pridite, ne bo vam žal! izdelal v ta namen. Nazaj v dolino sem se seveda namenila peš kar počez čez travnike in v ustih že čutila okus po slastnih jagodah, ki mi je ostal v spominu še od lanskega leta. /•Milena Bradač društva Pomladne aktivnosti trojanskih gasilcev Z začetkom pomladi so pošteno zavihali rokave tudi gasilci PGD Trojane in opravili vrsto različnih opravil in s tem odpravili posledice pretekle zime. Tako je z delovno akcijo postala okolica gasilskega doma prijaznejša in s pomočjo sončnih žarkov je igrišče pri gasilskem domu vedno polno mladih ljudi. Trojanski gasilci so v tem času opravili tudi redni pregled hidrantov, zbrale so se tekmovalne desetine in se dogovorile o smernicah in delu. Predvsem pa velja omeniti nenapovedano društveno vajo, ki jo je organiziral Tone Lavrač in z njo preveril odzivnost in hitrost gasilcev. V začetku maja je delovnim akcijam in intervenciji sledila tudi prijetna dolžnost gasilcev, ki so se zbrali na tradicionalni slovesnosti ob svetem Florjanu v Šentgotardu ter v slovesnih uniformah pozdravili sokrajane. TD Šentgotard namreč vsako leto organizira na god sv. Florjana Gotardov sejem, kjer se predstavljajo številne stojnice, dogajanje pa popestijo trojanski pevci LIPA in parada gasilcev. Med člani PGD Trojane ter v okolici gasilskega doma ni nikoli dolgčas, kajti različne aktivnosti in dogodki pritegnejo pozornost članov in krajanov. *> Petra Hlebec Kresovanje v hribih nad Trojanami Letošnji zadnji aprilski dan se je od vseh ostalih iz preteklih let razlikoval predvsem po veliki evforiji, ki jo je povzročil vstop Slovenije v Evropsko unijo, pa vendar je bil enak vsem predhodnim., predvsem glede dobre organizacije, obiska in dobre volje na krcsovanju v Hribih nad Trojanami. Že nekaj let zapored člani SD Trojane organizirajo kresovanje v Hribih, ki ga obiščejo številni domačini, ker pa Trojane mejijo tudi na občini Zagorje ob Savi in Vransko, se nam pri rajanju vsako leto pridružijo še naši prijatelji, predvsem, iz Sentgotarda in Limove. Tudi letos se niso izneverili in ob obilici novic, ki si jih je bilo potrebno izmenjati, bi se skoraj zgodilo, da bi, še preden, bi. si. izmenjali vse življenjsko pomembne informacije, kres pogorel. Vendar pa se to ni zgodilo, za kar je. pri pripravi kresa poskrbelo predvsem pet močnih parov rok, katerih lastniki so Martin, Ivo, Simon, Matej in Boris, ki. so poskrbeli, da sta bila kres in mlaj zavidljive, velikosti. Minilo je komaj nekaj dni oz. tednov, odkar je kres pogorel, mi pa že z nestrpnostjo in veseljem pričakujemo naslednjega leta 2005. Petra Hlebec Občni zbor Gasilske zveze Lukovica 3. aprila 2004 je bil občini zbor GZ Lukovica, udeležilo se ga je 24 delegatov posameznih društev v GZ Lukovica. Občnega zbora so se poleg delegatov udeležili tudi Marinka Cempre Turk, podpredsednica GZ Slovenije, Vinko Pimat, direktor občinske uprave, ter zastopniki gasilskih zvez Domžal, Kamnika, Komende, Mengša, Moravč, Litije in Šmartnega pri Litiji. Po uvodnem delu in spominu na umrle člane gasilske organizacije v GZ Lukovica so sledila poročila funkcionarjev. Predsednik GZ Lukovica Matjaž Markovšek je v svojem pročilu podal celovit pregled opravljenaga dela v preteklem letu. Izpostavil je tekmovanje društva Mladi gasilec in tekmovanje veteranov Regije Lj. III v organizaciji GZ Lukovica. Nadalje je o delu na operativnem področju v obširnem poročilu poročal poveljnik GZ Lukovica Zdravko Tkalec. V poročilu je pozval lokalno skupnost, Občino Lukovica, naj v najkrajšem času prične z obravnavo in sprejetjem Načrta razvoja GZ Lukovica. Dotaknil seje tudi že začete investicije, nabave gasilskega vozila GVC 16/25 za PGD Lukovica. Lokalno skupnostjo tudi pozval, naj čimprej zagotovi sredstva za dokončanje investicije ter tako preda novo vozilo namenu. Sledila so še poročila tajnika GZ Lukovica, finančno poročilo in predsednikov posameznih komisij, ki delujejo v GZ Lukovica. Predstavnica GZ Slovenije je pohvalila naše delo ter se pridružila mislim poveljnika glede sprejetja Načrta razvoja GZ Lukovica. Vinko Pirnat je predstavil proračun za leto 2004, upa tudi, da bo Načrt razvoja čimprej sprejet ter da se bo z njim vzpostavil okvir financiranja gasilske organizacije v Občini Lukovica. Občni zbor so pozdravili tudi predstavniki ostalih gasilskih zvez Regijie Lj. III. V nadaljevanju je bil predstavljen delovni in finančni načrt za leto 2004, oba dokumenta so delegati soglasno sprejeli. Po končanem občnem zboru je bila manjša pogostitev, ob kateri je beseda nanesla tudi na vsakdanje zadeve, tako daje bil občni zbor zaključen v prijetnem prijateljskem vzdušju. / Gašper Mav Sveti Florjan ■ zavetnik gasilcev Člani PGD Lukovica s svojim zavetnikom 4. maja goduje zavetnik gasilcev sveti Florjan. V počastitev zavetnika so po vsej Slovenji organizirani številni zbori gasilcev. Eden takšnih se je v organizaciji PGD Lukovica že enajstič odvijal v nedeljo, 2. maja, v podružnični cerkvi sv. Luka v Spodnjih Praprečah. Daritve svete maše v čast gasilcev se je udeležilo veliko število gasilcev iz prostovoljnih gasilskih, društev Lukovica, Prevoje, Krošnja in Blagovica. Namen je bil zahvaliti in priporočiti se Bogu za varno opravljanje težkega dela. Letošnja slovesnost je bila od prejšnjih nekoliko slovesnejša, saj smo gasilsci PGD Lukovica v dar dobili oljno sliko sv. Florjana. Sliko nam, je podaril, brdski, župnik, za kar se mu še enkrat zahvaljujemo. Po končani sveti maši se je druženje pod kozolcem v prijetnem vzdušju nadaljevalo še dolgo po poldnevu. /j PGD Lukovica, joto Zdravko Tkalec društva Novi starešina Lovske družine Lukovica Na zadnjem občnem zboru so lukoviški lovci izvolili Tomaža Cerarja iz Jmovice za novega predsednika - starešino Lovske družine Lukovica. Ob tej priložnosti je povzel nekatere dejavnosti društva. Lovska družina deluje 58. leto, ima 32 članov, ki delajo po pravilih lovstva. V upravljanju imajo 3500 ha lovskih površin od Zelodnika do Blagovice, malolašenske planote, Limbarske gore do Krtine. V loviščih živi več vrst divjadi, največ je srnjadi, občasno tudi jelenjad, divji prašiči, na ravnicah fazani in zajci, v mokriščih pa race. Lovci se trudijo, da v naravi vlada ravnovesje. Zato sodelujejo z gozdarji, kmeti, naravovarstvenih, usklajujejo se z upravljalci prostora in predstavniki lokalne skupnosti. Vsako leto opravijo okoli 1000 ur prostovoljnega dela v loviščih, od izvajanja ukrepov za preprečavanje škod divjadi, obnove lovskih objektov, varovanja habitatov itd.. Financirajo se iz lastne članarine, dohodki iz lovišč pa so vrnjeni v lovsko okolje. Dobro skrbijo tudi za lovski dom v Čevcah, kjer potekajo družabna in ostala srečanja lovcev, občasno pa tudi drugih društev. Cerar je poudaril, da veliko težav lovcem in divjadi povzročajo nove prometnice, vključno z avtocesto, ki je našo občino presekala na pol. Vse probleme poskušajo rešiti v prid divjadi pa tudi prebivalcev širše lokalne skupnosti. Dejal je še, da se spremembe, ki jih doživljamo v naši državi, odražajo tudi v novem lovskem zakonu, kjer jih čaka novo delo, da bodo kot slovenski lovci prepoznani tudi v Evropi. A Kamilo Domilrovič Šahovsko srečanje Članek v glasilu Rokovnjač in nogometno srečanje sta botrovala dogovoru med športnima društvoma iz Zlatega Polja in Gradiščem, da se pomerijo med seboj tudi, v šahovskem znanju. Povabilu Zlatopvljcev se je ekipa iz Gradišča z veseljem odzvala. Opravili smo dogovorjen žreb ter sedli za, šahovnice. Odigrali, smo po dve igri, skupni, seštevek pa je prinesel prednost, ene točke gostom iz Gradišča. To pa ni vplivalo na prijetno razpoloženje v preostalem, delu večera. Po tednu dni smo obisk vrnili. Šahovski revanš v Gradišču je bil prav tako razburljiv in prijeten, domačini pa so tudi. tokrat, potrdili boljši končni rezultat, ki, mu je zmagovalne točke prispeval tudi najstarejši udeležence, 76-letni Franc Cerar. Med prijetnim, druženjem, smo se odločili, da se naslednjo zimo ponovno srečamo, istočasno pa vanj vključimo tudi, mladi ekipi Gradišča in Zlatega Polja. A Tone Habjanič Pohod na Šmarno goro Zadnjo nedeljo v mesecu aprilu je ŠD Zlato Polje namenilo družinskemu pohodu na 669 m visoko Šmarno goro. V prijetnem sončnem popoldnevu smo se z avtobusom odpeljali do Tacna, nato pa krenili po markirani stezi v hrib. Med sedeminpet-desetimi pohodniki je bilo zajetno število mladih, tudi predšolskih otrok, zato smo pohod prilagajali tudi njim. Z zmernim tempom, z nekaj postanki in s prijetnim klepetom smo se vztrajno približevali vrhu. Lahko zatrdim, da ni bilo pohodnika, ki ne bi povlekel za visečo vrv in pozvonil na zvon želja tik pod vrhom. V eni uri smo se okrepčali, očaral nas je pogled v dolino, še zlasti je navdušil tiste, ki so bili na Šmarni gori prvič. Priložnostno smo si ogledali razstavo in baročno cerkev iz leta 1729, o kateri nam je spregovoril tamkajšnji vodič. Ogledali smo si še veličasten zvonik, v katerem zvonijo štirje zvonovi, med njimi najtežji s svojimi 3813 kg. Kazalec na uri seje pomaknil za uro naprej, vodji Marjan Korošec in Tone Bernot pa ste že naznanjala odhod. Po strmi stezi smo krenili navzdol proti Šmartnemu, kjer nas je čakal avtobus. Lepo nedeljsko popoldne smo tako izkoristili za mnoge za prvi pohod na Šmarno goro, za vse pa prijeten spomin nanjo. A Tone Habjanič Končan šahovski turnir Marca smo v Športnem društvu Zlato Polje zaključili že četrti šahovski, turnir, na katerem sodelujejo člani društva iu krajani. Tudi tokrat smo videli vrsto razburljivih iger, velikokrat so o zmagovalcu odločale končnice, tudi, presenečenj ni manjkalo. Omeniti moram, da se je letošnjega zimskega turnirja, udele il, tudi najstarejši član društva 77-letni Jože Zupančič ter s svojimi igrami dokazal, daje še vedno kos mnogo mlajšim igralcem.. Za najboljše smo tudi tokrat pripravili, pokale, četrto uvrščenemu pa je pripadla šahovska figura. Rezultati: 1. mesto - Igor Stražar, Preserjc; 2. mesto - Viki Pogačar, Podgora; 3. mesto - Brane Korošec, Obrše in. 4. mesto - Milan Pogačar, Trnovče. Vsem, čestitamo, na prihodnji zimski šahovski turnir pa vabimo še večje število krajanov. A Tone Habjanič Razgledni stolp na Rebri nad Dolinami ni osamljen! Stolp na Rebri dobiva vedno več veljave. Vsakodnevni obiskovalci stolpa so znak, daje ena najlepših razglednih točk v Sloveniji. Če je lepo, jasno vreme, je vidne 80 % Slovenije. Od 30. avgusta 2003, ko soblagoviški planinci otvorili stolp, pa do 4. aprila 2004, je pri stolpu že vpisanih 1500 obiskovalcev, povprečno okrog 200 na mesec. To je znak, da je stolp zelo vabljiva razgledna točka, ki privablja najbolj vnete planince v vseh letnih časih. Sedaj pa še pohvala Planinskemu društvu Blagovica za njihov trud in prizadevanje pri postavitvi razglednega stolpa. Bojan, Miro in Viktor so bili vodilni, pridružili pa so se jim tudi drugi člani društva. Ob tem članice PD niso stale križem rok. PD si je v 10-letnem delovanju že ustvarilo sloves aktivnega in dobrega organizatorja ter skrbnika, na kar kažejo tudi pohvale pohodnikov. Po odprtju avtoceste bo prišlo v gornjem delu Črnega grabna (Blagovica - Trojane) do velike spremembe. Zato bi bilo priporočljivo začeti z aktivnejšo turistično dejavnostjo. Blagovica ima planinsko društvo, Trojane naj bi ustanovile turistično društvo, pa bi lahko sodelovali, kar bi bilo velikega pomena za razvoj našega kraja. Zdaj preko Dolin potekajo tri poti - Evropska pešpot E6, domžalska Pot spominov in Rokovnjaška pot. Vse tri poti markira in vzdržuje PD Blagovica. Ob tem pa je potrebno povedati, da je planinska pot Borje - Doline potrebna popravila (morda v okviru javnih del). Novo pot Borje -Ddoline je leta 1937 dal nakopat planinski aktivist Badjura v dolžini 1500 m. Bila je tako skrbno napravljena, da seje bilo po njej mogoče voziti s kolesom! Tudi naša občina bo morala priti na dan s svojim turističnim programom, saj je tu prihodnost. A Ivan Bal oh 8 iz naših krajev in župnij okounjač Z Godbo Lukovica v Evropsko unijo S prebujanjem pomladi so se tudi za Godbo Lukovica začeli vrstiti številni nastopi. April in sezono smo tako kot že vrsto let začeli z udeležbo na velikonočni procesiji na Brdu. Ponovno smo se godbeniki zbrali že 16. aprila, ko smo bili povabljeni, da popestrimo prireditev Ansambla Vrhovec od izdaji njihove nove plošče. Tako smo najprej pred Halo komunalnega centra v Domžalah pozdravili obiskovalce. Sledila je otvoritev koncerta, ki je izzvenela v tonih naše godbe. Tudi zaključek je z znano skladbo Slovenci pripadal nam. Dober teden zatem (25. aprila) smo predstavljali Občino Lukovica na Razstavi cvetočih tulipanov in pomladnega cvetja v Arboretumu v Volčjem potoku. Tako številnim obiskovalcem iz vse Slovenije lepega nedeljskega dopoldneva ni pričaralo le prelepo cvetje, ampak tudi koračnice Godbe Lukovica. Že dva dni kasneje smo popestrili dogajanje na tradicionalnem Peregrinovem sejmu v Lukovici. Glavni nastop je sledil zadnjega aprila, ko smo, letos že sedmič, lukoviški godbeniki na predvečer prvega maja obiskali krajevne skupnosti naše občine. Tokrat je bilo še posebej slovesno, saj je prav ta dan minil v slavju vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Tako so bili letošnji nastopi (Trojane, Blagovica, Krašnja, Gradišče, Zlato Polje, Vrhovlje, Videm, Prevoje) del sklopa prireditev Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti z naslovom Kultura brez meja. Namen letošnjega druženja z občani je bil poleg običajne predstavitve našega delovanja pričarati vsaj kanček prvomajskega prazničnega vzdušja ter predvsem obuditi vsaj del duha evropske enotnosti. Leon Andrejka Bili smo na Markovem s'mnu Pod okriljem Kulturnega društva Fran Maselj Podlimbarski. iz Krošnje deluje skupina "preužitkaric", ki ohranjuje spretnost pletenja slamnatih kit in skupina pevcev, ki prepeva ljudske pesmi. 24. aprila so se na povabilo moškega vokalnega noneta Vasovalci iz Občine Žirovnica in vaščanov Vrbe. udeležili Markovega smna. Na prireditvi je sodelovalo deset skupin, ki so prikazale domače in umetnostne obrti. Le nekaj stojnic je bilo, kjer so bili izdelki n.am.e-njeni samo prodaji. Na prireditvenem prostoru je sodelovalo enajst pevskih skupin in med njimi tudi. krašnjanski, pevci ljudskih pesmi. Prišli so tudi pevci iz Železne Kaple in Pliberka. Program sta popestrili še otroška folklorna skupina iz Breznice in tamburaška skupina "Krašarji". Po uradnem programu pod vaško lipo in pred cerkvijo sv. Marka so se pevci pridružili pridnim, krašnjanskim. pletiljam. Skupaj so zapeli, in ko je Viki zaigral, na harmoniko, so k, petju pritegnili tudi obiskovalce. Čeprav je bilo vetrovno in hladno vreme, to ni pokvarilo razpoloženja udeležencev. Druženje je bilo prijetno in že so se začele tkati nitke prihodnjega sodelovanja. Pa še čisto kratka novička. Prikaz pletenja kit iz slame so krašnjanske preužitkarice letos prvič lahko prikazale na Peregrinovem sejmu v Lukovici. t* Magda, Kreft, Na Golčaj Veliko dobrega je že storil blagoviški župnik gospod Jože Vrtovšek. Mnoge osebne bitke je dobojeval, da je lahko našel skupen jezik s krajem in ljudmi, katerih dušni pastir je. Tisti, ki nismo iz njegove fare, smo ga začeli doživljati šele, ko seje dvignil iz sivega povprečja. Njegov trud za obnovo golčajske cerkve in umestitev tega dragocenega bisera naše preteklosti v kulturno dediščino, nas je opozoril nanj. Obnova je terjala veliko dela in odrekanja. Po stari navadi pa bi verjetno dopustili, da bi pajki prekrili dediščino, ki nam je v ponos. Redki so obiskovalci, ki se sami spomnijo, da si je golčajsko cerkev vredno ogledati. Pa sije gospod Vrtovšek omislil planinsko mašo na velikonočni ponedeljek. Letos je bila že tretja. Po njej pa smo doživeli še čudovit koncert nabožnih pesmi minorita patra Janeza Ferleža s Ptuja. S šmarničnimi pobožnostmi, ki jim sledijo koncerti, privabi Na velikonočni ponedeljek je bilo na Golčaju, veliko planincev. vedno več obiskovalcev na Golčaj. Nepridipravi so mislili, da tu lahko počno vse, kar hočejo, pa so se ušteli. Račune jim je prekrižal gospod Vrtovšek, ki na svojih rekreativnih pohodih prav nepričakovano obiskuje Golčaj. Tu zato ni več prostora zanje. Ni brezskrbnos-ti za njihovo početje. Verski in kulturni dogodki, pri katerih sodelujejo tudi blagoviški župljani, pa vse več ljudem odkrivajo dragoceni biser naše kulturne dediščine, tistim, ki Golčaj obiščemo večkrat, pa tudi veličino moža, ki je svojim faranom dobri pastir, nam vsem pa zgleden varuh naše dediščine. Tudi zaradi njega je vredno priti na Golčaj in izmenjati misel ali dve, saj se po takem srečanju vedno vračaš bogatejši in vedrejši svojim težavam naproti. (b Vili. Golob VABILO Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02, 8/03) Občina Lukovica sklicuje PROSTORSKO KONFERENCO 2. junija 2004 z začetkom ob 8. uri, v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici, Lukovica 46, 1225 Lukovica. Predmet prostorske konference je razprava o pripravi predloga lokacijskega načrta območja širitve pokopališča Šentvid pri Lukovici. Namen prostorske konference je pridobitev priporočil, usmeritev, predlogov in legitimnih interesov gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave in vsebine predloga lokacijskega načrta območja širitve pokopališča Šentvid pri Lukovici. Za občane oz. zainteresirane posameznike bo predlog lokacijskega načrta javno razgrnjen in javno obravnavan v postopku priprave in sprejemanja, ko bodo lahko podali svoje pripombe in predloge. Vljudno vabljeni! Občinska, uprava HUBATPE1 ZPRODAJA RBENE, BRŠLJANKE, FUKSIJE 100-150 SIT OKONČNE PELARGONIJE 200 SIT EŠANKE 1.000 SIT | OBE! Telefon : 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si iz naših krajev in župnij Kristjani odgovorni za jutrišnjo Slovenijo Na ponedeljkov večer, 19. aprila, je na županovo vabilo v Kulturnem domu •Janka Kersnika v Lukovici gostoval prof. dr. Ivan Štuhee, profesor moralne teologije in predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani ter ravnatelj Škofijske gimnazije v Mariboru, s predavanjem Kristjani odgovorni za jutrišnjo Slovenijo. Prvi del predavanja je bil namenjen dr lmn Stuhec razmisleku o Evropi, veri, krščanskih vrednotah, mestu kristjana v sodobnem življenju in družbi ter o tem, s čim in kako slovenski kristjan prispeva k evropski ureditvi. Osrednji poudarek je temeljil na spoznanju, da se družbeni nauk Cerkve razkriva v treh kriterijih, in sicer v pojmovanju človeka in njegove religioznosti, saj Cerkev človeka razume kot posameznika in kot kolektivno bitje, ki je odprto transcendenci, onostranstvu. Drugo načelo je načelo skupnega dobrega oziroma načelo solidarnosti, ki pravi, daje potrebno izgraditi sistem, ki bo zmožen reševati probleme na globalni ravni. Tretji kriterij je načelo subsidiarnosti, nadomestnosti, po katerem se morajo pristojnosti v družbi razporediti, da ta lažje oz. dobro deluje (kot npr. v družini). Po tem načelu deluje tudi Evropska unija. Od tu tudi upanje, če se bodo ta načela spoštovala, da bo spoštovanje človekovega dostojanstva večje, kot je bilo v preteklosti. S čim pa slovenski kristjan lahko prispeva k tej evropski ureditvi? Poudaril je troje: številčnost, saj brez biološke vitalnosti, volje do življenja, ni prihodnosti; skrbeti je potrebno za kulturo, saj je nihče noče in je ne bo hotel spreminjati ter kot tretje vero v Boga, zavedanje, da smo Cerkev vsi, ker Cerkev podpira življenje. Drugi del je bil namenjen pogovoru, ki ga je vodil gospod Bartolj, moderator na Radiu Ognjišče. Dotaknila sta se aktualnih tem: mediji, upadanje opredeljevanja za kristjane, družinske politike, šolstva. Z vprašanji in lastnimi opažanji so aktivno sodelovali tudi poslušalci v dvorani. /'Marta Keržan. Božji grob v šentviški cerkvi V tednu pred veliko nočjo smo dobili v šentviški cerkvi Božji grob. V mizo desnega stranskega oltarja so izdelali votlino, jo obzidali s kamni, opremili z elektriko in pripravili ležišče za prenovljen kip mrtvega Kristusa. Do sedaj je bil Božji grob v kapelici pri cerkvi pod kapeličnim oltarjem. Tako je bil kip umrlega Kristusa stalno izpostavljen različnim vremenskim vplivom in kljub večkratnim popravilom v zelo slabem stanju. Omenjeni kip je star več kot 150 let in ima umetniško vrednost, zato je njegovo obnovo prevzel Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije na pobudo hrdskega župnika Andreja Sveteta. Zahtevna sanacijska dela so se izvajala od lanskega septembra in so potekala pod vodstvom konzervatorke Eve Tršar Andlovic. Po analizi stanja je bilo ugotovljeno, daje bil kip temeljiteje popravljen leta 1939. Določeni deli, kot so prt, roke, prsti, niso bili več originalni, ponekod pa je obliko držala skupaj le še barva. Večino lesne masi- kipa so uničili črvi ali pa je strohnela. Konservatorji so se dela lotili strokovno. Najprej so odstranili stare barve, impregnirali obstoječi les, ga utrdili s preparati "> se lotili izdelave originalne oblike kipa, kar je bilo manjkajočih delov. Sledil oje še kitanje, brušenje in barvanje kipa, s potezami in ranami, kot jih je imel mrtvi Kristus. Na veliki petek je bil še blagoslov Božjega groba, istočasno je v Kulturnem domu Martina Slomška potekala dokumentirana razstava omenjenih sanacijskih del na slikovnih panojih. Šentviška cerkev je tako v svoji veličini zasijala še z omenjeno pridobitvijo, prav tako pa tudi kapelica zraven cerkve ni ostala prazna, saj jo še naprej krasi kip umrlega Kristusa, ki pa je narejen iz plastike in je kopija originala. ■'• Kamili) Domitrovič Letošnji birnianei na, Brdu Fotoreportaža s Peregrinovega sejma v Lukovici 10 izziv okounjcič Ali menite, da bo vstop Slovenije v EU vplival na politiko lokalne skupnosti in kako? ristične storitve, katerih pa za sedaj še nimamo. Sami se bomo borili za boljši jutri naše občine. V SMS - Stranki mladih Slovenije gledamo na vstop v EU realistično, brez prevelikih pričakovanj. Vstop Slovenije v EU bo imel tako pozitivne kot negativne vplive tudi na lokalne skupnosti. Direktive in zakonodaje se ne bodo neposredno dotikale lokalnih skupnosti, posredno pa bodo prav tako posegale v njihovo politiko in delovanje in sicer predvsem preko direktiv in navodil iz nacionalne politike (npr. uredbe glede oko-ljevarstvenih ukrepov, zaščita neokrnjene narave). Pozitivno je to, da bo evropska politika prisilila nove države članice, da posvetijo več pozornosti nerazvitemu lokalnemu območju in mu pomagajo pri razvoju. Od lokalnih skupnosti samih bo predvsem odvisno, kako bodo sposobne izkoristiti finančne vire EU sebi v prid. Seveda pa bodo na politiko delovanja vplivali ne le sama politika in zakonodaja, temveč predvsem način življenja občanov teh skupnosti, spremembe na področju izobraževanja, zaposlovanja, kmetijstva, sociale. Ko govorimo o spreminjanju lokalne skupnosti in vplivu EU na slednje, se vprašamo, kaj pomeni to za manjše občine? Že sedaj se nam dogaja, da dosti mladih ne pride nazaj po izobraževanju v tujini in zaposlitvi v tujini. Gotovo bo šlo več naših študentov v tujino, kot jih bo prišlo iz tujine k nam. To pomeni, da kvalitetni kadri ostajajo zunaj države, kar je slabo za razvoj države. Tukaj bi Slovenija morala zato marsikaj narediti na področju štipendiranja in spodbujanja izobraževanja doma oz. spodbujati mlade po nabiranju izkušenj v tujini, ampak z vrnitvijo tega kapitala znanja državi. Mladim je potrebno preko štipendij in mednarodnih izmenjav omogočiti izobraževanje v tujini, ampak na način, da se je dolžan vrniti in prinesti znanje in izkušnje nazaj. Priložnost je tudi v razvoju TURIZMA in trženjem le-teh storitev. Tu bo lokalna skupnost, ki se bo znašla, ki bo imela prave programe in sposobne ljudi za pridobitev sredstev iz EU, lahko dosti pridobila in se dobro razvijala. Pri tem se lahko navežemo tudi na našo občino. Imamo prelepo in za zdaj še neokrnjeno naravo. Lepote, ki samo čakajo, da bodo videne. Ne samo videne, ampak da ponudijo turistu tudi ostale tu- 1. maja je Slovenija postala del sveta, ki se združuje. Pričakovanja in upanja za prihodnost so velika. Veliko sprememb pa se je zgodilo že pred omenjenim datumom, dogajajo se že kar nekaj let. Spremenila se je zakonodaja, dobili smo tuja podjetja, uvedene so bile kmetijske subvencije, harmonizira se pravni red. Zadeve Bruslja so postale zadeve Slovenije. Svet Evrope je z namenom varovanja in ponovne uveljavitve lokalne samouprave v evropskih državah sprejel in svojim članicam ponudil v podpis Evropsko listino lokalne samouprave. Listina je z ratifikacijo postala del slovenskega pravnega reda in je skupaj z ustavo (9. člen) obvezna podlaga za zakonsko urejanje lokalne samouprave. V veliki meri je uresničena v Zakonu o lokalni samoupravi, ki je bil sprejet 21. decembra 1993, spremenjen in dopolnjen pa že z osmimi novelami. Urejanje lokalne samouprave je torej proces, ki se bo še spreminjal. Priporočila in usmeritve Sveta Evrope, ki jih sistem lokalne samouprave v Sloveniji še ne upošteva v zadostni meri, se nanašajo na sodelovanje državljanov pri lokalnemu javnemu življenju, lokalne volitve, status in delovne pogoje lokalnih voljenih funkcionarjev ter odgovornost lokalnih voljenih funkcionarjev za njihove odločitve in dejanja. EU ni pogrnjena mizica z dobrotami, je pa izziv in ponuja priložnosti, ki jih bomo morali za hitrejši razvoj naše lokalne skupnosti sami izkoristiti. Pomembno je, da smo pripravljeni na črpanje sredstev iz strukturnih in kohezijskih skladov. Tudi v državnem proračunu so sredstva že zagotovljena. Občina Lukovica pripravlja nekaj zanimivih projektov: Drtijščica (okolica gradiškega jezera), klavnica, razvoj podeželja, obrtna cona. Zdaj je od nas odvisno, ali imamo dovolj širine, volje za sodelovanje in pridobivanja znanja, da skupaj s sosednjimi občinami s konkurenčnimi programi kandidiramo za pridobitev evropskih sredstev. Le tako bomo bolj začutili našo vključenost v EU, kar bo vplivalo na hitrejši razvoj na področju urejanja prostora, razvoja obrti, turizma in infrastrukture tudi v naši občini. Vstop v Evropsko unijo ima za Slovenijo zgodovinski pomen inje lahko primerljiv le z osamosvojitvijo Slovenije. Slovenija po drugi strani ni nič drugega kot skupek med seboj povezanih občin, zato je jasno, da bo to dejstvo tudi vplivalo na našo občino in na naše občane. Seveda vpliv na našo občino ne bo političen, temveč predvsem gospodarski. Ker pa je v občini Lukovica relativno malo industrije in zato nekoliko več obrtnikov, se za najbolj prodorne obrtnike ustvarjajo možnosti, da bodo lažje prodrli na skupni evropski trg. Od prvega maja lahko svobodno izražajo ali uvažajo izdelke, brez da bi plačevali carino. Lažje se tudi povežejo s podjetji npr. iz Avstrije, Italije z nam najbližjimi članicami. Zanimivo bo tudi za nekatere strokovnjake, ki se bodo lahko prijavljali na prosta delovna mesta širom po Evropi (čeravno trenutno še ni natančno določeno, koliko časa bodo posamezne države uveljavljale prehodno obdobje glede možnosti zaposlovanja). Pozitivno se razvija tudi nostrifikacija spričeval in diplom naših državljanov od poklicne do fakultetne izobrazbe, za kar ne bo po novem potrebno čakati na dolge nostri-fikacijske postopke kot doslej. Vse možnosti imamo, da se počasi zmanjša brezposelnost, kajti vsi doslej omenjeni dejavniki bodo pospešili razvoj obrtništva in srednjega podjetništva, posebej še zato, ker se bo pojavila večja konkurenca na trgu kapitala. Obrestne mere za gospodarske kredite se bodo krepko znižale. Vse to bo vplivalo tudi na dvig plač in s tem življenjske ravni naših občanov. Naša občina ima tudi večjo možnost turistične ponudbe, saj smo prepričani, da se bo vedno več Evropejcev odločalo za slovenski turizem in v lukoviški občini jih lahko pritegne kmečki turizem, če ga bomo bolj intenzivno razvili. Tudi naš sakralni in zgodovinski objekti so zelo zanimivi za turiste. Upamo tudi, da bo končno lahko tudi v Sloveniji na lokalnih in regionalnih nivojih prišlo do pluralizacije medijev, saj je trenutno preko 90% vseh tiskanih medijev v rokah vladajočih elit. Ti bi praviloma morali biri kritični do vladajočih elit, ne pa jih še dodatno hvaliti, kar se dogaja v Sloveniji. Naši mediji na žalost kritizirajo opozicijo, ki ne more odigrati kontrolne vloge, kar je bistveno za parlamentarno demokracijo. Upamo, da bo Evropska unija vplivala na nadaljnji razvoj demokracije, ki se bo odražal tudi na lokalnem nivoju. ^^f^ Vprašanje za stranke in ostale: ™ M Še mesec dni in naši otroci se bodo veselili počitnic. Zanje bo to brezskrben čas igre, prostosti, razigranosti ... ali pa brez-f ciljno, zdolgočaseno visenje za računalnikom, pred televizorjem. Ali menite, da je v občini Lukovica dovolj poskrbljeno za a kakovostno in aktivno preživljanje prostega časa (npr. Prepih)? Kakšni so vaši predlogi? Ste se pripravljeni aktivno pridružiti dejavnostim tako s predlogi kot delom? politične stranke 11 Predlog LO SMS Lukovica V naši občini je bila zgrajena avtocesta in so bilo dane tudi obljube, da ne bo cestninske postaje, predlagamo: da se za prebivalce občine Lukovica uvedejo brezplačne kartice za cestninski postaji Lukovica in Krtina za uporabo avtocestnega obroča okoli Ljubljane. Ideja, katere izpolnitev nam DARS dolguje, seje porodila iz več vzrokov: 1, dolgoročno visoko onesnaženje okolja, 2. nerazbremenitev magistralne ceste, 3. neizpolnitev danih obljub v času gradnje avtoceste s strani Darsa, 4. v času gradnje je obstajala velika nevarnost za vse udeležence v prometu, predvsem pa za naše otroke. Menimo, daje taka rešitev dobrodošla za vse občane občine Lukovica. Lep pozdrav, Lokalni odbor Stranke Mladih Slovenije, Lukovica V Evropi za dobro Slovenije! -.^ZDRUŽENA LISTA 9 0J socialnih demokratov t Slovenije 2 JL A •Me; V Festivalni dvorani na Bledu je oh 10-letniei LDS-a v Sloveniji nasitilo ta fotografija. Šola po meri človeka Letošnje šolsko leto je zaznamoval konec poskusnega obdobja uvajanja devetletke in njena uvedba na vseh šolah. Kljub večletnemu poskusnemu uvajanju, ki naj bi pokazalo in odpravilo slabosti, je množičen pojav problemov tako rekoč izbruhnil in se odrazil tudi v javnih razpravah. Oglasili so se strokovnjaki za šolstvo, posamezni ravnatelji, učitelji, in tudi starši, tako posamezno kot preko svetov staršev. Izražali so potrebo po nujnih popravkih sistema predvsem pri. prehodu med petim razredom osemletke v sedmi razred devetletke, ko se obremenitev otrok skokovito poveča. Ministrstvo je kljub začetnemu vztrajanju, da niso potrebne nikakršne spremembe nekaj teh vendarle predlagalo. Morda bodo pripomogli k ublažitvi najbolj akutnih problemov preobremenjenosti, skupina strokovnjakov in staršev, organizirana v Društvu za šolo po meri človeka pa meni, daje naša šola potrebna ne samo kozmetično-tehničnih popravkov, ampak bolj vsebinske prenove. Sedanji koncept osnovne šole premalo razvija celega človeka. Usmerjen je samo v znanje in še to pretežno v znanje za doseganje točk na testih, ne pa v življenjsko uporabno razumevanje in povezovanje informacij. Osebnostni razvoj otrok, posredovanje vrednot, vzgojna podpora učiteljev staršem, staršev učiteljem... so iz (pre)številnih pravilnikov in normativov izpuščeni. Številni, učitelji (izjeme seveda so) tako nimajo niti časa niti volje niti znanja, tla bi skrbeli ta celostni razvoj otrok, ne le za posredovanje tehničnega znanja. Zato nujno potrebujejo več "sistemske" podpore. Starši, ki jim ustava nalaga največjo odgovornost za vzgojo otrok, so pri oblikovanju šole potisnjeni popolnoma ob stran (v svetu šole so poleg predstavnikov občine in učiteljev manjšina, sveti staršev pa so le "posvetovalni organ ravnale! jti"i. Izboljšave na teh področjih bi vsekakor zahtevale globlji poseg v sedanji koncept ateistično-tehnične šole, za kar pa sedanji minister in njegova ekipa nimata nobenega posluha. Očitno bo te pre-potrebne spremembe moral narediti, nekdo drug in upamo, da se bo to zgodilo kmalu, da bo število vzgojno prikrajšanih generacij šolarjev čim manjše. A 00 NSi Lukovica 12 kultura Li oRounjcič 15 let zvonjenja Šentviškega zvona Vsem iskrena hvala! ... Tod bodo živeli, veseli ljudje; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje... (I. Cankar) Mešani pevski zbor Šentviški zvon je s celovečernim pomladnim koncertom v soboto, 24. aprila, v Kulturnem domu A. M. Slomška v Šentvidu zaznamoval 15. obletnico rednega delovanja. Tudi tokrat se je, kot že tolikokrat, dvorana napolnila do zadnjega kotička. Večer je obetal pomemben kulturni dogodek, saj je ta pevski zbor že vseh 15 let nepogrešljiv del domačega kulturnega dogajanja, prepoznavno pa zastopa mlado Občino Lukovica tudi v širšem slovenskem prostoru. Letos smo priredili že 10. koncert božičnih pesmi, s katerim smo gostovali tudi po slovenskih cerkvah že 50-krat. Vključili smo se v nove pevske povezave v Zvonariadi in na srečanjih zborov slovenskih Sentvidov. Pa seveda na območni zborovski reviji. Za seboj imamo izdani kaseti in zgoščenki slovenskih narodnih in božičnih pesmi. Pred seboj pa še vedno mladostni optimizem in ljubezen do petja. Kot je navada ob obletnicah, je zbor v veznem besedilu preletel 3 petletke svoje zgodovine, od ustanovitve 1. 1989 na aktivno pobudo ge. Jane Strehar in predsednika Darka Stupice, ki mu predseduje še danes. Zborovodkinja Meta Novak je zboru dirigirala samo prvo leto, odtlej pa nas vodi Karel Leskovec, ki ohranja enovito in trdno skupino s svojo osebno avtoriteto, strokovnostjo, smislom za izbor ustreznega repertoarja in doslednostjo ter razumevanjem. S pristnimi človeškimi in prijateljskimi vezmi zbor raste v kvaliteti. Z zborom sodelujeta tudi citrar Tomaž Plahutnik in orglar Primož Krt, božične koncerte pa je mnogokrat popestrila tudi mlada flavtistka Adela Ramovš. Gostje jubilejnega večera so bili tokrat pevci moškega pevskega zbora Valentin Polanšek z Obirskega, z avstrijske Koroške. Takrat še zamejski, danes pa s svojo matično domovino že zliti v eno slovensko telo, v združeni Evropi. Domači slavljenec je interpretiral slovenske narodne in umetne; s Kosovelom smo v uglasbitvi Ubalda Vrabca doživljali impresijo Krasa, z Maistrom - Vojanovim v priredbi R. Gobca idiliko in otožnost dekliškega rožmarina, z Jakobusom Gallusom visoko pesem duhovne razsežnosti univerzalne svetovne govorice glasbe. Končali smo z napitnico Iz zemlje gre trsek in po bučnih prošnjah poslušalcev dodali še dve pesmi. Pa še vedno je vsa dvorana sedela, čar je počasi popuščal. Šentviškemu zvonu so čestitali župan Matej Kotnik, vodja območne izpostave Domžale Javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Pavle Pevec ter predstavniki ostalih pevskih zborov. Za dolgoletno prepevanje v zboru so bila podeljena tudi bronasta, srebrna in zlata Gallusova priznanja. Zlato priznanje za 25 in več let aktivnega petja, so prejeli: Jana Strehar, Zdenka Stupica, Darko Stupica in Franci Stoschitzkv. Čestitamo! Javne zahvale so prejeli • zborovodja Karel Leskovec, korepetitor Primož Leskovec in neumorni predsednik Darko Stupica. Posebnih zahval so bili deležni še sponzorji, brez katerih v današnjih časih skoraj ne gre več. Vsem iskrena hvala! t> Mojca S. Ob 100-letnici rojstva našega rojaka prim. dr. Valentina Kušarja ■Jubilejni koncert Šentviškega zvona z dirigentom Karlom Ij'.skovcem. Na novega leta dan bi svojo 100-letnico praznoval naš rojak prim. dr. Valentin Kušar. Rodil se je leta 1904 na Učaku pri Trojanah očetu Sebastijanu, čevljarju, in materi Jožefi. Iz svojega skromnega doma se je napotil študirat v škofijsko gimnazijo v Ljubljani, starši so želeli, da bi postal duhovnik. Toda odločil se je za študij medicine. Bil je izredno nadarjen za naravoslovne vede in filozofijo. Ker doma niso imeli sredstev za šolanje, si je pomagal s priložnostnimi deli, predvsem z inštrukcijami. Postal je zdravnik. V Beogradu je po doktoratu opravil specializacijo pri prof. Djordju Jovanoviču, nato pa deloval pri prof. Ksenonu Šahoviču. Od leta 1940 pa vse do svoje smrti leta 1984 je živel in ustvarjal v Mariboru. Tu je bil predstojnik Oddelka za patološko morfologijo Splošne bolnišnice, zadnjih šest let pa je bil strokovni svetovalec in usmerjevalec mlajšim sodelavcem. Vse svoje ustvarjalno delo je posvetil stroki patološke morfologije. Svoje znanje je posredoval tudi mlajšim generacijam kot predavatelj na stomatološki šoli v Mariboru. Kot je to stroko predstavljal prim. dr. Janez Milčinski v Ljubljani, jo je na štajerskem območju prim. dr. Valentin Kušar. Dolga leta je opravljal sodno medicinsko izvedeništvo. Njegovi tedanji stanovski kolegi so ga označili za človeka široke strokovne razgledanosti, kot bistrega razsojevalca vsakodnevne strokovne kazuistike in problematike, hkrati pa tudi za človeka nenavadne obzirnosti, stanovske kole-gialnosti in resnične humanosti. Bil je ustvarjalec modernega Oddelka za patološko morfologijo v Mariboru, po oceni enega najmodernejših v tedanji Jugoslaviji. Vzgajal je potrebne kadre, uvajal najnovejše raziskovalne metode, zlasti pri zgodnjem odkrivanju raka. Cenjen je bil zaradi svojega velikega znanja. Kot skromen in predan zdravnik ter znanstvenik je veliko prispeval k razvoju zdravstva na Slovenskem. Prebivalci Učaka in širšega območja Trojan smo na našega rojaka prim. dr. Valentina Kušarja zelo ponosni in radi bi ohranili spomin nanj kot na dobrega človeka, velikega zdravnika in znanstvenika tudi kasnejšim rodovom. Raztegnjena, toda mala vas Učak, je pred 100 leti nedvomno dala slovenstvu velikega človeka. (h Lado Goričan kultura 13 Revija cerkvenih zborov Cerkveni mešani pevski zbor župnije. Brdo V zadnjem aprilskem popoldnevu je potekala Revija cerkvenih pevskih zborov v Domžalah. Zbrala se je večina cerkvenih zborov in skupin, ki delujejo v domžalski dekaniji. Iz lukoviške občine so se revije udeležili trije zbori. Cerkveni mešani pevski zbor župnije Brdo, Cerkveni mešani pevski zbor župnije Blagovica in Cerkveni mešani pevski zbor Šentvid, župnije Brdo. Na reviji je sicer je sodelovalo 13 zborov. Vsak se je predstavil z dvema velikonočnima pesmima. Na koncu so vsi zbori družno zapeli še tri pesmi, da je res donelo. Na koncu lahko ugotovimo, da se kvaliteta izvajanja cerkvene glasbe zelo dviga, saj je dosti glasbeno izobraženega kadra predvsem med mladimi pevci, zato je prihodnost lepega cerkvenega petja zagotovljena. tu Kamilo Domitrovič Pozdrav prazniku dela in vstopu v EU Tako kot že nekaj let zapored so tudi letos KS Blagovica in vsa aktivna društva v njej skupaj z lukoviško godbo pripravili kratek kulturni program v počastitev delavskemu prazniku in vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Kljub malce neugodni uri za podeželskega človeka se je na igrišču v Blagovici zadnji aprilski dan zbralo kar lepo število gledalcev in poslušalcev. Lukoviška godba je tudi letos zaigrala šopek melodij, ki ji je neutrudno pomagal golčajski zvon. Prikupna mlada godbenica Ana Marija nam je namenila prijazne besede tudi v imenu Občine Lukovica. Predsednik KS Janez Burkeljca se je zahvalil nastopajočim, Milan Florjančič, predsednik PGD Blagovica, pa se je še posebej zahvalil bivšemu vodji godbe Kamilu Domitroviču za sodelovanje z njihovim društvom. Novemu svetniku Matjažu Markovšku pa zaželel veliko uspeha pri opravljanju funkcije. V znak pozornosti so prejeli šopke cvetja. Četudi se je godbenikom mudilo dalje, so vendarle utegnili poskusiti dobrote naših podeželskih žena in izmenjati nekaj besed s hvaležnim poslušalstvom. 45 in loto Milena Bradač Nastop lukoviških godbenikov na igrišču v Blagovici Resnična povest o Kraljevi domačiji s Trojan Povzetek iz dosedanje objavljene vsebine: Spomnimo se, kako se je Mojčica, hči s premožne Nastanove domačije s Koroškega zaljubila v ponosnega, a revnega Janeza s Kranjske in kako se je le-ta obotavljal zasnubiti jo, češ, kako se bo sprijaznila z njegovo revno hišico in skromnim imetjem. Gospodarju in stricu Handaritu, ki mu je Janez služil, seje pošten in priden fant zasmilil in sklenil je z majhno zvijačo, ki se bo kasneje menda le razjasnila, pomagati, da se mlada dva vzameta. Četudi je Janezova ljubezen do deklice čista in globoka, se tako njemu kot njegovi materi zdi ta mala zvijača preveč nepoštena do dekleta in njene družine. Pa vendar sledimo dalje razvoju povesti. Obilo prijetnega branja želimo. <5 Milena, Bradač Zgodnja spomlad je bila tisto leto. Kadar Janez ni šel za zaslužkom, je skrbno urejeval in cedil v hišici in okoli nje. Prebelil jo je znotraj in zunaj. Naredil nove, lepe klopi okrog mize in zelene krušne peči. Napravil je nov pod v veži in kuhinji, mesto steptane ilovice, kot je bila prej. Pregledal in popravil je zimske poškodbe na strehi in napravil novo ograjo okrog materinega cvetličnega vrtiča ob hišici. Resno je premišljeval, da bi pripeljal nevesto raje kar na svoj dom na ogledi. Ustavljali sta se mu goljufija in laž. Pa vendar se jo je bal izgubiti. Slednjič je sklenil: "Ah, kaj! S Handaritovim stricem se še enkrat pogovorim. On naj odloči. Kakor bo, pa bo." Kakor sanje je minulo tistih pet tednov do velike noči. Že je tukaj bela nedelja. Handaritov gospodar ni pozabil na svojo besedo. Pa tudi na Janezovo prošnjo, da bi nevesta na svoj pravi dom prišla pogledat, ni pristal. "Fant, le mene ubogaj, že vem, kaj delam in rečem. Poznam Nastranov ponos. Vse bi se lahko razdrlo, vama pa življenje čisto skazilo. Tako se bo pa potem vse lepo poravnalo. Pa še jaz bom pomagal, če bom jaz kaj kriv, da ne bo prav." Naprosil je Posega in mu povedal, da gresta za Janeza snubit. V soboto sta se odpeljala s parom iskrivih konj. "Ako bo vse prav, bova v nedeljo do noči že pri Nastranu. Toliko se morava žuriti, da bova na Jesenicah opravila nedeljsko dolžnost. Potem bo vse ob pravem času, zato sem vzel najboljše konje, ki bodo brez posebnega truda pretekli z nama to pot. Snubila bova samo nevesto. Branila se pa tudi ne bova, če ji hočejo proste volje kaj dati," se je smehljaje poslavljal od Janeza, ki je pol tožno pol veselo gledal za odhajajočima gospodarjema, ki sta šla z zaupanjem iskat njegovo srečo. Na belo nedeljo je bilo v Nastranovi gostilni dokaj pivcev, ki so po stari navadi zalivali piruhe. Oče, Mirko in dve dekli so jim stregli in se razgovarjali z njimi. Mojčica se je v pozno popoldne, ko se je ljudem že začela pijača poznati, rada umaknila v svojo sobico ali pa v kuhinjo. Ko se že sonce nagiblje v zaton, stopi gospodar Nastran pogledat, kako je v hlevih, ali krmijo hlapci v redu živino. Iz navade se ozre po beli cesti, ki se vidi daleč tje proti kranjski strani, proti goram. Začudi se, ko tam daleč zapazi vprego, ki se z veliko naglico bliža. Zasenči si oči in gleda. Par konj in koleselj. In s tako naglico, kot bi bila imenitna gospoda ali morda kakšen nujen sel. še v hlevih, kjer je vedno tako skrben pri svoji ljubi živini, ga moti ta nenavadna vprega. Niso še opravili večernih opravil v hlevu, ko jih iznenadi glasen klic: "Kje je pa gospodar?" Mirno stopi iz hleva na dvorišče in ostrmi. Nadaljevanje prihodnjič 14 šport OROvnjač Kolesarski klub Hrast Dob Kolesarska dirka za Veliko nagrado Lukovice Kolesarjenje, kot vse bolj popularna rekreativna zvrst športa, je kljub velikim potencialom v občini Lukovica relativno slabo razvita. Vse več je namreč potreb po organiziranem druženju navdušencev vrtenja pedal. Za razvoj pa so potrebna tudi urejene kolesarske poti. Tako se navdušenci kolesarjenja iz naše občine dejavno sodelovali po klubih in društvih izven sedanjih okvirov Lukovice. Kolesarski klub Hrast Dob je eden tistih, ki je pred dvajsetimi leti, koje bil ustanovljen, združeval preko 100 članov. Številni so prihajali tudi iz Črnega grabna. Tako je že od svojega nastanka ta klub tesno povezan z našimi kraji. Zasnovan na rekreativnih temeljih je v preteklosti organiziral številne prireditve (1000 km po Sloveniji, Maraton Hrast Dob, Juriš na Trojico, Ciklokros in dirko z gorskimi kolesi). Po prvem navdušenju je članstvo upadalo in danes klub šteje 30 članov, ki se ukvarjajo predvsem z rekreativnim kolesarjenjem. A kljub temu imajo že več kot 10 let tudi tekmovalno ekipo, ki se udeležuje rekreativnih oz. amaterskih dirk. Do leta 2002 sta bila to predvsem brata Franc in Silvo Zaje z Vira, ki sta klub zelo uspešno zastopala po Sloveniji. Bila sta namreč večkratna državna prvaka v svojih kategorijah, hkrati pa sta slavila tudi na gorskih dirkah na Vršič, Mangart, Roglo, Nanos, ... Pred dvema letoma pa se je tekmovalna ekipa kolesarskega kluba Hrast Dob okrepila z novimi kolesarji in tako bo letos klub na državnem prvenstvu in Pokalu Republike Slovenije zastopalo osem kolesarjev. Od tega jih bo kar polovica iz naše občine (Martin Vesel in Bojan Pestotnik iz Spodnjih Kosez, Milan Hribar iz Vrbe in Stojan Kralj iz Šentvida). Že omenjena brata Zaje, Boris Andrejka in bivša državna reprezentantka Majda Korošec pa so še drugi tekmovalci. Brata Franc in Silvo Zaje iz Vira sta klub uspešno zastopala po vsej Sloveniji. -m Kljub maloštevilnim tekmovalcem pa je KK Hrast Dob vsako leto uvrščen v sam vrh ekipnega državnega prvenstva. Z novimi močmi, pod vodstvom novoizvoljenega predsednika, dolgoletnega tekmovalca in izkušenega funkcionarja Janeza Grandovca, so se v klubu odločili po nekajletni suši ponovno organizirati dirko. Z roko v roki bodo z občino Lukovica v soboto, 19. junija, organizirali kolesarsko krožno dirko za Veliko nagrado občine Lukovice. Dirka bo za tekmovalce z licenco Kolesarske zveze Slovenije štela za državno prvenstvo in Pokal Slovenije za kategorije amaterjev, mastresov in žensk. Udeležite pa seje lahko vsi, saj je odprtega tipa tudi za rekreativne kolesarje. Start dirke bo na prireditvenem prostoru v Vidmu, nato bo pot kolesarje vodila preko Bobovnika v Preserje, do najvišje točke v Gradišču, od tod pa sledi spust do Spodnjih Prapreč in 5080 metrov dolg krog bo v Vidmu tudi zaključen. Dirko bodo točno opoldne začele ženske in kolesarji kategorije masters (letnik 1945 in starejši). Ob 13.30 se bodo na 40-kilometr-ski razdalji (8 krogov) merili v kategoriji masters (letniki 1964 do 1950). Ob 15.15 pa bo na sporedu še kategorija amaterji (letniki 1989 do 1965), ki bodo vozili K) krogov. Prireditev se bo zaključila predvidoma ob 17. uri s slovesno razglasitvijo rezultatov in podelitvijo pokalov. Za popestritev bo igrala Godba Lukovica. Podrobnejše informacije o sami trasi, prijavnim, štartnini in ostalem lahko dobite na spletnem naslovu Občine Lukovica (www.lukovica.si/razpisi/vnlukovice.asp). Vljudno vabljeni, da si 19. junija ogledate eno največjih športnih prireditev v občini Lukovica. Leon Andrejka RCU liga v inline hokeju 2003/2004 Vpokritem šotoru RCU Lukovica je od 20. oktobra 2003 do 27. marca 2004 potekala RCU liga v inline hokeju. Nastopalo je 8 ekip iz vse Slovenije: Vrhnika, Postojna, ŠD Celje, HK Hervis, HK Mgan Domžale, ŠD Gadi Ljubljana, AS Cotman Kamnik in domača ekipa HK RCU Prevoje (na sliki). Po ligaškem sistemu je bilo odigranih 56 tekem. Zmagovalna ekipa lige je bila HK RCU Prevoje pred ekipo HK Postojna in HK Hervis. V ekipi Prevoj so nosilci igre izkušeni igralci, vendar pa vsako leto pride kakšen nadarjen mlad igralec iz naše občine. Vodstvo lige se je odločilo organizirali pokalno tekmovanje "Kocijev merno-rial", namenjeno tragično preminulemu igralcu RCU Prevoj Matiji Kotniku. HK RCU Prevoje je v finalu s Celjem pokazal, da je resnično najboljši, saj je tako osvojil dvojno krono (liga in pokal). Najboljši igralci ekip so svoje kvalitete pokazali na zaključku lige "ali starš". Ekipi sta bili radzdeljeni na vzhod in zahod Slovenije. Pred tekmo sta odigrali ekipi Obrtne zbornice Domžale in Slovenije nad 35 let. Zmagala je ekipa Slovenije, vendar so obrtniki pokazali, da bodo naslednjič zagotovo zmagovalci oni. Na koncu je bila podelitev najboljšim igralcem in ekipam. Najboljši vratar lige je bil Grega Ćurčija, najboljši strelec lige Boštjan Tekavc, najbolj perspektiven igralec Matic Novak iz Postojne, najbolj izkušen igralec Tomaž Kočar iz ekipe Gadi. Vse ekipe so prejele denarne nagrade, najboljše tri pa še pokale. RCU liga je bila organizirana drugič zapored pod okriljem HK Prevoje in RCU Lukovica in pokazala, da nivo igre vsako leto napreduje. -6 V. I). HK Prevoje zahvale 15 Delo, skrb, trpljenje, trnje veliko je bilo življenje. ZAHVALA V 63. letu starosti nas je prerano zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric Franc Burja, st., Jožetov ata. Ob boleči izgubi se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob stani, zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi vsem, ki ste ga na mnogo prerano zadnjo pot pospremili k Sv. Marjeti na Gradišču. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi. Mrtvi niso vsi mrtvi, mrtvi živijo v nas in bodo drugič umrli z nami in v nas. (Tone Pavček) ZAHVALA V 81. letu starosti je nenadoma odšla naša mama, babica, prababica, tašča in sestrična Štefanija Bajde, roj. Grilj, iz Blagovice. Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Jožetu Vrtovšku za lepo opravljen pogrebni obred in Konradu Urbančiču iz Doba za vso pomoč. Hvala vsem, ki ste našo mamo spoštovali, ji v življenju karkoli dobrega storili in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Oko ob misli nate se nam. orosi, lo duša in sree tako boli, ker te več ni. a vedi, da pogrešamo te vsi. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očija, ata in brata Jerneja Strmška se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, poslovnim partnerjem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in pomoč, ki ste jo nesebično izkazali v teh težkih trenutkih, ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo dr. Jelki Kovač Mohar, medicinski sestri Vlasti Slabe in dr. Marjanu Lobodi, ki so ga z vso požrtvovalnostjo skušali obuditi. Hvala tudi dr. Jožetu Vidmarju, ki mu je v času njegove bolezni pomagal premagovati težave. Zahvaljujemo se župniku g. Andreju Svetetu za lepo opravljen obred in tople poslovilne besede soseda Erika in PGD Prevoje. Vsem in vsakemu posebej, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali, še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi. ZAHVALA ob izgubi našega dragega Rajka Hafnerja Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, sosedom in članom Zveze borcev NOB za izrečeno sožalje in darovane sveče. Zahvaljujemo se tudi zdravniku dr. Marjanu Lobodi za vložen trud pri reševanju njegovega življenja. Vsi njegovi ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; glavna in odgovorna urednica: Majda Vesel; člani uredniškega odbora: Kamilo Domitrovič, Marta Keržan, Tomaž Močnik, Irena Vodušek; ustanovitelj: Občina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, jezikovni pregled: Marta Keržan, spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: obcina.lukovica&Jukovica.si, rokovnjacHukovica.si; telefon uredništva: 051/365 992 (vsako sredo med 17. in 18. uro); uradne ure vsako prvo sredo med 17. in 18. uro; izdajatelj: Specom, d.o.o. Radovljica, p.p. 39, 4240 Radovljica (tel.: 04/5318 636, Bojan Rauh); trženje oglasnega prostora: člani uredniškega odbora; naklada: 1.750 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5% DDV (Ur. 1. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Na naslovnici je Pečnikova Jožica na Grabnu - Kranje Brdo (foto: Roman Vesel). GOSTINSKO PODJETJE Tbo'ane ,, o o Bencinski servis: tel.: 01/7296 350 odprto 24 ur na dan Restavracija: odprto vsak dan od 05. do 23.ure, tel.: 01/7236 846 na bencinskem servisu OMV Istrabenza v Lukovici ❖ HLADNI IN TOPLI PRIGRIZKI ❖ MALICE ❖ KOSILA ❖ JEDI PO NAROČILU ❖ SOLATE ♦:♦ SLADICE * * SLOVENIJA, moja domovina. rudi v EVROPI Vabimo Vas na javno tribuno O PRIHODNOSTI SLOVENIJE V EVROPSKI UNIJI v ponedeljek, 31. 5. 2004 ob 20. uri v občinski dvorani v Lukovici. Z nami bosta kandidatki Slovenske demokratske stranke za Evropski parlament dr. Romana Jordan Cizelj in Alenka Jeraj. Vabljeni! Slovemku rtrmiihrntibu stranka $[frS SABINA LEVC s. p. Šentvid pri Lukovici 33, tel.: 723-51-24 NOV FRIZERSKI SALON V ŠENTVIDU PRI LUKOVICI (pri gasilskem domu) Vse mlade in starejše obveščam, da sem odprla nov frizerski salon v Šentvidu pri Lukovici 33. Nudim vse frizerske storitve za ženske in moške ter masažo lasišča po ugodnih cenah. Priporočam, da po telefonu najavite svoj obisk. Delovni čas: torek, sreda: od 8. do 15. ure; ponedeljek, četrtek, petek: od 13. do 20. ure; sobota: od 7. do 12. ure. Veselim se ponovnega srečanja z vami in vas vljudno vabim.