PRIMORSKI DNEVNIK ___________GLASILO OSVOBOD I L N E Leto IV - Cena 10 lir - 5 jugolir - 2.50 din_ FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA TRST petek 6. avgusta 1948 Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini Štev. 967 Dr. Joža Vilfan brani mirovno pog Tržaško ljudstvo zahteva popolno uveljavitev mirovne pogodbe Podrte nade PredterajSnjim je pričel Varnostni svet razpravljati o noti iusoslovanske vlade, ki obto-iuje Anglijo in ZDA krčenja onih točk mirovne pogodbe z Dalijo, ki se tičejo Tržaškega ozemlja, predvsem pa name-”0) da se Trst polagoma DE FACTO spremeni v italijansko Provinco, za kar so prvi — in ticer zelo dalekoseini — ko-raki le storjeni. De bomo se spuščali danes o analizo in v utemeljevanje ‘u9oslovanskih argumentov, *aj naše ljudstvo le predobro Pozna in vsak dan čuti telo dejstev, ki jih navaja jvvoslo-vanska nota. Hoteli bi le opozoriti na nekaj načelnih ugotovitev, ki so povezane z razpravo pred Varnostnim svetom. Prvič moramo Se enkrat poudariti, da je borba za sposto-Vanje mednarodnih obvezno-*ti, ki se pri nas spreminja Konkretno v borbo za sposto-vanje določb mirovne popodbe z Italijo, del borbe vsega naprednega demokratičnega svetu za obnovitev miru, s tem Pu tudi del splošne borbe resnične demokracije proti imperializmu. Iz tega izhaja druga ugoto-PUev, da namreč le samo dej-*tvo, da je Jugoslavija spro-ila, to vprašanje pred najvis-nm mednarodnim forumom neizpodbitno določa njeno me-*to v svetovnem demokratičnem taboru in' dokazuje — poteg podonavske konference m drugih dogodkov — njeno de-ntdkratično dosledno zunanjo Politiko. Tretja ugotovitev pa je, da tako sovjetski kakor ukra-nnski delegat odločno zargovar-‘ula jugoslovansko stališče. e0a, konec koncev tako samoumevnega dejstva, ne bi na em mestu niti poudarjali, ko ne t>i bilo pri nas ljudi, ki so P svoji — namerni ali nena-Zlerni — zaletelosti upali na ai drugega- °etrtit je treba poudariti, a Pomenijo poskusi ameriškemu in an0teškega delegata spe-'dti diskusijo na slepi tir z znano pravljico o dogajanjih a jugoslovanskem področju našega ozemlja, le očiten do-nz, da jim razen izjav o *spo-°Pa.nju> mirovne pogodbe nnjkajo kakršni koli argu-enti, $ katerimi bi bilo mo-izpodbijati jugoslovanske o~be. Poleg tega pa so na-adi na Jugoslavijo — in po ameriškega delegata aio slediti še hujši — novo govorno znamenje, koliko ie ^ernokratična Jugoslavija trn svetovnega imperializ- Zah6^ 4dokaznim materialom» on ■Ue diplomacije v njeni nii proti Jugoslaviji, bo tu-sPomenica tako imenovane-svn ^trškega cln. Tej 0_ pa bodo slutile v r° ne,iatere številke lista Vrct]aVOra*ore*' ^a *a na^n se Ir }^u^ost°Panska kampanja nKcionašev okoli Vidalija n 0 spreminja v instrument aperfen protl ohstoju in in lfT>0st'i Tržaškega ozemlja un * ^e hkrati peta, lalostna 0°t°vltev. Prav tako grenka eV. nuditi stališču napred-ton- S^ pre(i Varnostnim sve-" ~~ predvsem Sovjetske z Ukrajino in Jugoslavi-sien~" n°bene podpore zaradi S^nja s spomenico mcrfi se — in se Gl a Se praši - po predalih ' naših demokratičnih mnoiir kor ’ sme nositi podpisa tov. Babiča, češ «DA JE NEMOGOČE NA SESTANKU SIAU IGNO RIRATI RESOLUCIJO IN-FORMBIROJA» pa so spričo gornjih ugotovitev popolnoma jalovi. Jalovost teh izgovorov pa postane še izrazitejša, ko prav dobro vemo, da v Beogradu na podonavski konferenci šefa sovjetske delegacije-Višinskega prav nič ne ovira, da ne bi podpiral protiimpe-rialističnih Beblerjevih zahtev jugoslovanske vlade. Prav tako se tudi v Lake Successu v Varnostnem svetu sovjetska delegata Malik in Manuilski prav nič ne obotavljata odloč no braniti in podpirati jugoslovansko noto, ki jo je Var nostnemu svetu predloi.il Vilfan. Pozivi na odpošiljanje brzo javk — sedaj ob 12 uri — pričajo le o tem, da se je nekomu podrla «internacionalistična» nada, da bo morda Sovjetska zveza le podprla njegove revizionistične težnje- Medtem v a je ie na poti mapa istrskega CLN s številkami lista, ki bi rad bil glasilo triaskih demokratičnih množic-.. Vojaška okupacijska uprava naj se v prvi vrsti nasianja na tiste siie, ki priznavajo Tržaško ozemije kot mednarodno enoto in kiso pripravljene sodelovati za njegovo popotno uresničenje - Povezati je obe coni Tržaškega ozemlja v eno enoto - Postopati na enak način do Jugoslavije in Italije posebno v vprašanju zunanje trgovine NEW YORK, 5. — Na včerajšnji seji Varnostnega sveta je jugoslovanski delegat imel govor v zvezi z noto, ki jo je bila jugoslovanska vlada 28. julija predložila Varnostnemu svetu, in ki se nanaša na vprašanje neodvisnosti in nedotakljivosti Tržaškega ozemlja. Dr. Vilfan je omenil, da je bila jugoslovanska vlada že poslala Varnostnemu svetu svoje note od 1. in 5. novembra naslovljene ZDA in Veliki Britaniji. V dodatnem pismu na predsednika Varnostnega sveta je jugoslovanska vlada še posebno opozorila na dejstvo, da je prišlo do kršitev mirovne pogodbe z Italijo glede nekaterih določb stalnega statuta Svobodnega tržaškega ozemlja. Jugoslovanska vlada je tudi obvestila Varnostni svet o noti, ki jo je 12. aprila t. 1. poslala članom sveta in ki predstavlja najpodrob-nejšo objasnitev stališča jugoslovanske vlade o vprašanju Svobodnega tržaškega ozemlja in o nevarnosti, ki ogroža neodvisnost in nedotakljivost tega ozemlja. Jugoslovanska vlada, je poudaril Zahtevamo dvojezične osebne Izkaznice °učno za katerih interese Pr -are — to pot ni prišel tičn °(asn° kot najbolj avten-Vl.a Vzlča p pravdi za neod °*t našega ozemlja-0°vori, da spomenica ne Protest predstavnikov SIAU pri polkovniku Shinkle-ju Predstavniki izvršilnega odbora SIAU za Tržaško ozemlje tov. Pagassi, Ferlan in Kukanja so bili sprejeti pri ravnatelju departmana za notranje zadeve pri vojaški upravi polk. Shinkle-ju, kateremu so predložili predloge SIAU glede vprašanja osebnih izkaznic. Polkovnik, ki je pokazal, da razume njihovo stališče, je izjavil, da bo poslal protest višjim oblastem v odločitev, ki domneva, da bo hitra. Določil SANGAJ — List «Takungpao» poroča, da so v zadnjem tednu aretirali v Sangaju 123 oseb, med katerimi so učitelji, učenjaki, delavci in uradniki. Sodilo jih bo posebno sodišče pod obtožbo, da so delovali proti državi. Tudi Trygve Lie Je ^komunist" VVASHINGTON, a — Friderik Smith, republikanski član predstavniške zbornice, je včeraj izjavil, da je glavni tajnik Organizacije združenih narodov Trygve Lie «pravi komunist«, ter dostavil, da bi ga sovjetska delegacija ne podpirala, če ne bi bila «prepričana», da je res komunist. Harry Winston, član političnega urada ameriške KP, je v pismeni izjavi, namenjeni časopisju, povedal, da se je število komunističnih krožkov dvignilo od 800 na 3 tisoč. je novo sejo za soboto za nadaljevanje diskusije o problemih, ki se nanašajo na glavno vprašanje v tej stvari- Predsedniku Varnosinega sveta OZN G. Jakobu Maliku Lake Succes Odbor Slovansko-italijanske antifašistične unije za okraj Opčine pri Trstu Vam v imenu svojih 6000 članov sporoča, da angloameriška vojaška uprava Tržaškega ozemlja stalno krši določbe mirovne pogodbe z Italijo, kakor je to točno označeno v zadnji noti vlade FLRJ Varnostnemu svetu OZN. Naprošamo Vas, da nas podprete v naši težki borbi proti imperializmu za spoštovanje mirovne pogodbe in štatuta Tržaškega ozemlja. V zvezi s tem zahteva tukajšnji odDor siau, aa varnostni svet OZN čimprej pošlje svoje predstavnike na lice mesta, da ugotovijo kršitve mirovne pogodbe s strani angloameriške vojaške uprave. Z zaupanjem v Vaše delo Vas pozdravljamo z največjim spoštovanjem. Solidarnost s Primorskim dnevnikom Te dni smo prejeli sledeče prispevke za plačilo globe, na katero je vojaško sodišče obsodilo našega odgovornega urednika: Lavrenčič Justa 59, Gombač Justa 50, Lavrenčič Josip 200, Spetič Maks 50, Cok Amalija 200, Pečar Antonija 50, Cok Milka 100, Pečar Pierina 50, Orel Ada 100, Glavina Pepka 50, Glavina Josipina 100, Cač Marija 200, Glavina Franc 50, Granduč Alojzij 100, Lavrenčič Franc 100, Cok Anton 500, Rojan: Riavez Giovanni 50, Rapotti Emillo 150, Rapotti Llbe-ra 50, Bonomini Orlando 50, Stokelj Zorn 50, Daneu Karla 150, Ižanc Marij 100, Tripani 100, Benčič Vinko 500. Ižanc Fani 100, Gec Alojzij 1000, Fonda 100, Ižanc Jože 200, Le-giša Pavla 100, Susič Kristjan 500, Svmbschon Ivana 50, Gudin Giuseppe 50, Gregorič Marija 300. Požar Marija 50, Žerjal Viktor 50, Lenar-don 50, Pirjevec Kristina, Gorica 100, družina Kjuder Franc iz Lo-njerja 600, Dora Martelanc, Sv. Ivan 500, Mužlna Boris 1000, Doles Ivo 500, Guštin Karel - Bognar 250, Lukač Marija 500, N. N. 500, SvagelJ Stanislav 500, Ižanc Olga 50, Toški Marija 200, Kofol Jerica 50, Skor-klja: Kosič Andrej 100, Rudež Cilka 50, Orel Albina 100, Ščuka Avgust 200, Ščuka Vladimir in Ivan 200, Žerjal Anton 50, Rupnik Miroslav 100, BagatelJ Celestina 100, Nadižar Marija 100, Kovač Marija 100, Filipič Marija 500. lovi uspeli! grške, demokratične vojske ATENE, 5. — Radio «Syobodna Grčija« je danes sporočil, da so monarhistične čete v poslednjih bitkah na odseku Furke izgubile preko 300 mož, mrtvih in ranjenih. Tudi dve vladni letali sta bili zrušeni. V bitkah pred dvema dnevoma so monarhistične čete na odseku Golio izgubile preko 300 mož. V Epiru s° enote demokratične vojske izvedle hud napad proti vladnim posadkam, ki go doslej izgubile preko 100 mož. V Makedoniji pa je topništvo demokratične vojske obstreljevalo Solun. Na Kal-kidiškem polotoku so enote demokratične vojske zasedle kraj Neo Maditos. Albansko notranje ministrstvo poroča, da so se 31. julija trije grški vladni vojaki javili albanskim obmejnim stražam na sektorju Les-kovik. BUDIMPEŠTA, 5. — Na predlog ministrskega predsednika je prišlo do nekaterih sprememb v madžar ski . vladi, in sicer je postal zunanji minister Laszlo Raik, ki je bil prej notranji minister, medtem ko je Erik Molnar, prejšnji zunanji minister podal ostavko, nakar je bil imenovan za poslanika v Moskvi namesto Szeksuja. Generalni sekretar stranke madžarskih delavcev Kadai je postal notranji minister, glavni sekretar madžarskih sindikatov Hossa pa minister industrije. Noyi ministri so danes že prisegli. dr. Vilfan, nima nobenega vzroka, da bi smatrala rešitev tržaškega vprašanja kot idealno. Jugoslovanska vlada smatra, da predstavlja ta rešitev važno žrtev za jugoslovanske narode, potem ko je jugoslovanska vlada odobrila to rešitev ter nekatere druge sklepe mirovne pogodbe z Italijo. Po podpisu te pogodbe je jugoslovanska vlada poudarila, da je to napravila, «ker si v tem trenutku jugoslovanski narodi ne želijo prevzeti odgovornosti, ki bi izhajala iz njihovega ne-prisjje vanj a k graditvi miru med državami«. Na mirovni konferenci v Parizu je jugoslovanska delegacija vedno opozarjala na zgodovinske, etniške, gospodarske in politične vzroke, ki govorijo v prid dejstva, da je Trst sestavni del jugoslovanskega ozemlja. Ta načela, ki jih je obrazložila jugoslovanska delegacija, niso mogla biti nikoli spodbita. Ob uveljavitvi načela internacionalizacije je jugoslovanska vlada poudarila, da je v interesu razvoja Trsta potrebno upoštevati tesno odvisnost tega mesta od nje, govega zaledja, ki ga tvori jugoslovansko ozemlje. S tem v zvezi je dr. Vilfan pripomnil, da je predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Wellard Thorpe, ko je 24. marca t. 1. obrazložil pred senatno komisijo program o kreditih za pomoč inozemstvu, izjavil, da Je Jugoslavija normalno zaledje Trsta in da Je tudi trgovina tega mesta z Jugoslavijo normalen pojav. Politiko jugoslovanske vlade glede tržaškega vprašanja, je pouda ril Vilfan, globoko vodi želja, da se naglo in popolnoma uveljavijo določbe glede Svobodnega tržaškega ozemlja in se s tem prispeva k nagli in popolni uveljavitvi mirovne pogodbe, ki je imela za namen zaključiti vojno proti Mussolinijevi Italiji. Večina tržaškega prebivalstva je zavzela isto stališče. Prebivalstvo Svobodnega tržaškega ozemlja, je poudaril Vilfan, verjame v možnost, da se iz Svobodnega tržaškega ozemlja napravi točka, ki naj združuje obe državi ter tako odpravi vir sporov. Vendar pa se je v nekaterih krogih ZDA in Velike Britanije kaj kmalu po vojni pojavila težnja, da se pozabijo cilji protifašistične vojne in ta težnja se je lahko svobodno razvijala. Tako, je poudaril dr. Vilfan, je politika ameriške uprave od njenega nastanka v letu 1945 do uveljavitve mirovne pogodbe obstajala predvsem v tem, da je puščala ob strani in pozneje eliminirala države, ki so se borile proti fašizmu. Jasno je, da osnovna dolžnost zavezniške vojaške uprave, ki mora upravljati Svobodno tržaško ozemlje, dokler ne bo nastopil guverner, sloni na dejstvu, da obstaja Svobodno tržaško ozemlje kot mednarodna enota in da bi morala ta uprava s predhodnim priznanjem njegovega obstoja napraviti sledeče: 1. V prvi vrsti naslanjati se na tiste sile, ki priznavajo Svobodno tržaško ozemlje kot mednarodno enoto ln ki so pripravljene sodelovati za njegovo popolno ustvaritev; 2. tesno povezati obe coni, to je angloamerlško ln Jugoslovansko cono z namenom, da se izvede enotnost vsega ozemlja; 3. pospešiti v največji meri neodvisno gospodarsko delovanje; 4. potrditi z mednarodnega stališča neodvisnost Svobodnega tržaškega ozemlja; 5. postopati na enak način do narodov Jugoslavije in Italije ne glede na trajanje vojaške uprave na področju, v vseh vprašanjih in še posebno v vprašanjih, ki se nanašajo na zunanjo trgovino. Politika angloameriške uprave v njeni coni, je nadaljeval dr. Vilfan, je v popolnem nasprotju z naravnim načelom, na podlagi katerega Svobodno tržaško ozemlje obstaja kot neodvisna mednarodna enota. Njena politika obstaja v tem: 1. Ta uprava pomaga iredentističnim organizacijam in težnjam in odklanja sodelovanje s tistimi, ki branijo spoštovanje mirovne pogodbe; 2. popolnoma je ločila obe coni in Je odklonila ustanovitev skupnih organizmov; 3. omejuje gospodarsko delovanje področij pod pretvezo, da hoče preprečiti širjenje nalezljivih bolezni in incidentov, ter tako sili Trst na položaj parasita in v popolno odvisnost od ameriške potnoči; 4. sklenila Je dogovore, ki se na podlagi mirovne pogodbe lahko sklenejo samo v imenu Svobodnega tržaškega ozemlja kot celote In ne v imenu samo ene cone, kakor Je na primer vključitev Trsta v Marshallov načrt; 5. vedno Je delala razlike v škodo Jugoslavije. Glede zadnjih gospodarskih in finančnih dogovorov, ki jih je angloameriška vojaška uprava Svobodnega tržaškega ozemlja pred kratkim sklenila in ki jih jugoslovanska nota v podrobnostih analizira, je dr. Vilfan dejal: »Omenjeni dogovori bodo izrečno spremenili angloameriško cono Svobodnega tržaškega ozemlja, kar se tiče njene zunanje trgovine, v sestavni del Italije. Vsi italijanski trgovinski dogovori se avtomatično uveljavljajo tudi na Svobodnem tržaškem ozemlju, ki nima nobene možnosti sklepanja neodvisnih dogovorov z drugimi državami in še posebej z državami svojega zaledja. Iz tega sledi, da ne more gospodarstvo Svobodnega tržaškega ozemlja izvažati in uvažati drugače nego v okviru italijanskih trgovinskih dogovorov, in da stvar-neje govorimo, samo v okviru deležev, ki jih je določilo italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino v Rimu. To avtomatično dokazuje, da vodi Italija tu bistveno gospodarsko dejavnost, zaradi česar izhaja, da je angloameriška cona Svobodnega tržaškega ozemlja postala z gospodarskega stališča prava provinca italijanske republike. Omenjeni dogovori hkrati popolnoma odpravljajo finančno neodvisnost anglo-ameridke cone Svobodnega tržaškega ozemlja in povsem onemogočajo neodvisnost njenih financ ter uravnovešenja njene plačilne bilance z inozemstvom. Ti dogovori so mehanično povezali denarni obtok Svobodnega tržaškega ozemlja z italijanskim denarnim obtokom. Ti dogovori omogočajo kontrolo nad bilanco s strani rimske vlade in Trstu se odvzemajo vsi dohodki iz zunanje trgovine. Evo čemu je postalo Svobodno tržaško ozemlje tudi glede financ prava provinca italijanske republike. NeOporočno Je, Je končno izjavil dr. Vilfan, da tak način postopanja ni v skladu z interesi neodvisnosti in nedotakljivosti Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga slovesno priznava mirovna pogodba, ki so jo podpisali vsi zavezniki vštevši ZDA in Veliko Britanijo, neodvisnost in nedotakljivost, ki ju mora Jamčiti Varnostni svet OZN. Hinavščina frakcionašev 5 A comprova delle violazioni ai di-ritti umani e alle- d&usoJe del jtrat-lato di paoe da parte della Jugosla-via nella Zona B del T.L.T., il C.L.N. deiristria ha inohrato alPO. N.U. un’altra seri« di dooumenti ri-ferentisi ai mesi di giugno e luglio €cor»-i. Sono stati aliegati ai doeu-menti pure dcuni numeri delTorge* no del Partito eomunista del Terri-torio Libero di Trieste, «11 Lavora-tore», nei quali si condanna il regi* me terroristico, antidemocratiro, di coazioni economiche e morali vigente nella Zona istriana del T.L., ammi-nistrata fiduciariamente dalla Jugo* sla vi a. Objavljamo zgoraj povečano fotografijo besedila iz «LA VOCE LIBERAn (2. VIII. t. I.), vernega glasila istrskega CLN, besedila, ki smo ga v prevodu objavili že predvčerajšnjim in ga danes ob vesti, da se pred Varnostnim svetom razpravlja o kršitvah mirovne pogodbe z Italijo s strani tukajšnje VU, ponavljamo: *V potrdilo kršitve človečanskih pravic in določb mirovne pogodbe s strani Jugoslavije v coni B STO-ja je poslal CLN za Istro Organazi-ciji združenih narodov novo serijo dokumentov, ki se nanašajo na mesece junij in julij t. 1. K dokumentom so bile priložene tudi nekatere številke glasila Komunistične partije STO-ja <11 Lavoratore«, v katerih se obsoja teroristični, protidemokratični režim in režim ekonomskega in moralnega pritiska, ki vlada v istrski coni STO-ja, ki jo upravlja zaupno Jugoslavija«. Zamislite si, Tržačani, kako bo izgledalo, da bosta sovjetskima delegatoma pri Varnostnem svetu Maliku in Manuilskemu ter jugoslovanskemu delegatu Vilfanu, ameriški in angleški delegat s pisanjem tukajšnjega Vidalije-vega glasila dokazovala pravilnost angloameriško - francoskega predloga od 20. marca t. I. o priključitvi Trsta k Italiji. In te svoje sramote se voditelji Vidalijevih frakcionašev prav dobro zavedajo in jo hočejo v včerajšnji številki svojega glasila prikriti in «popraviti» z napisom čez vseh osem stolpcev: «MESCANI, BRA- Stališče o Marshallovem načrtu so podonavske države že povedale Jugoslovanski delegat Bebler predlaga, naj se za podlago bodočega dela konference vzame sovjetski osnutek konvencije - Govor ameriškega, ukrajinskega in bolgarskega delegata BEOGRAD, 5. — Na donavski konferenci je jugoslovanska delegacija predložila predlog, naj se sestavi splošni odbor konference, da preuči vse osnutke konvencije, ki bodo predložene tajništvu. V tem odboru naj bodo zastopane vse delegacije držav, ki so udeležene na konferenci z glasovalno pravico. Glede tega je voditelj jugoslovanske delegacije Bebler predlagal, naj se vzame za podlago za bodoče delo konference sovjetski osnutek, ker se je do sedaj načelno že 6 govornikov izreklo ža ta osnutek. Predlagal Je dalje, naj se vsi ostali osnutki smatrajo kot spremembni predlogi k sovjetskemu osnutku ter naj se pozove ameriška delegacija, da svoj osnutek znova predloži kot spremembni predlog k sovjetskemu osnutku. Voditelj sovjetske delegacije Višinski je predlagal, naj jutri preučijo omenjena jugoslovanska predloga ln izjavil, da se z njima strinja. Ameriški delegat Cavendish Can-non je govoril o sovjetskem osnutku. Med tem ko sta se predstavnika Velike Britanije in Francije naslanjala na načelo «pridobljenih pravic«, da bi s tem zagotovila svojima državama tiste privilegije, ki so jima bili zagotovljeni v prejšnjih konvencijah in zlasti oni iz 1. 1921, ki jo te dve državi še vedno smatrata za veljavno, pa se ameriški delegat ni mogel poslužiti načela «pridobljenih pravic«, kajti ZDA niso podpisale še nobene konvencije o Donavi. Zato je našel druga gesla. Prizadeval si je namreč, da bi opravičil težnje po vsiljevanju tuje volje podonavskim državam ter vmešavanje v njihove zadeve s tako imenovanim načelom «enakih možnosti«, to je načelo, s pomočjo katerega imperialisti u-porabljajo svojo finančno nadmoč, da ogrožajo neodvisnost malih in še malo razvitih držav. Zahteval je, naj bodo v ustanovah, katerih naloga bo preskrbeti, da bo plovba po Donavi pravično urejena, zastopane ne le podonavske države temveč tudi druge. Ameriški predstavnik je še izjavil, da bo ameriška delegacija predložila svoj načrt za konvencijo. Po govoru šefa ameriške delegacije je govoril šef francoske delegacije poslanik Thierry, ki je zanikal, da bi bila francoska delegacija zahtevala obnovo konvencije iz 1. 1921, pač pa, — je dejal, — francoska delegacija želi, da ohrani omenjena konvencija vso svojo zakonito vrednost in svojo obvezno moč. Tudi Thierry se ni zmenil, da je sklepe konference štirih zunanjih ministrov v decembru 1946 podpisal tudi francoski delegat in da je že tedaj bilo določeno, kdo bo prisostvoval konferenci, in je danes predlagal, naj bi na konferenci sodelovale še Grčija, Italija in Belgija. Zadnji je dopoldne govoril predstavnik madžarske delegacije Zol- tan Szanto, ki je izjavil, da soglaša i vencija nekah dodatek famoznemu s sovjetskim načrtom konvencije. «Ta načrt namreč«, je dejal Szanto, «v nasprotju z vsemi dosedanjimi konvencijami spoštuje in ščiti koristi podonavskih narodov, njih neodvisnost, njih enotnost in suverenost. Na podlagi načela enakosti državljanov, ladij in blaga vseh držav zagotavlja sovjetski načrt predvsem svobodno plovbo po Donavi, a hkrati spoštuje suverenost obrežnih držav, s tem da samo njim zagotavlja pravico udeležbe pri upravljanju Donave. Tako bo konec sramotnega in nevzdržnega položaja, ko so imperialistične sile mogle pod pretvezo, da upravljajo plovbo po Donavi, diktirati lastno voljo obrežnim podonavskim državam in so tako surovo kršile njih suverenost«. Na popoldanski seji je govoril voditelj ukrajinske delegacije, ki je poudaril, da je Ukrajina na upravljanju plovbe po Donavi živo zainteresirana kot podonavska država in kot obrežna država Črnega morja. Ukrajina je imela več stoletij gospodarske odnose s podonavskimi državami. Po priključitvi ukrajinskih ozemelj k sovjetski državi je interes ukrajinske republike na Donavi narastel. Sedaj teče meja sovjetske države 160 km ob Donavi. Baranovski je nato kritiziral govor ameriškega delegata in med drugim dejal: «Gospod Cannon Je izjavil, da bi ZDA želele, da bi bila donavska kon- Marsballovemu načrtu. Znano je, da je Marshallov načrt, na katerega sr je skliceval ameriški delegat, samo program za gospodarsko ekspanzijo za politično in gospodarsko zasužnjenje Evrope s strani ZDA. Tu zastopane podonavske države so že povedale svoje stališče do Marshallovega načrta, ko so ga odklonile. Nedvomno bodo napravile isto glede osnutkov konvencije, ki bi bili na eden ali drug način povezani z Marshallovim načrtoma. Končno je Baranovski izjavil, da ukrajinska delegacija odobrava sovjetski osnutek konvencije. Za njim je govoril bolgarski delegat Kamenov, ki je poudaril, da je bilo v preteklosti podonavsko vprašanje sredstvo imperialističnih držav za napad na neodvisnost podonavskih držav. Danes pa ni več tako, ker so na tej konferenci zbrani pravi predstavniki suverenih in svobodnih držav. Končno je izjavil, da odobrava sovjetski osnutek. Jutri bosta govorila romunski in britanski delegat, nakar bo Višinski analiziral vse izjave o sovjetskem osnutku. PRAGA - Na Češkoslovaškem se je račel mednarodni kongres Zveze židovskih študentov, ki naj bi okrepil vezi med židovskimi študenti vsega sveta in koordiniral njihovo delavnost na socialnem in kulturnem polju. Kongresa se udeležuje 150 delegatov, ki predstavljajo 50 tisoč židovskih študentov iz vsega sveta. NITE MIROVNO POGODBOh in s pozivi našemu ljudstvu, naj v tem smislu pošilja brzojavke t) Lake Success. Pri tem pa so seveda popolnoma «pozabili», da so še pred tako rekoč nekaj urami v svojem pisanju trdili, da za njih problem mirovne pogodbe ne obstaja, in če obstaja... itd., ko pa so pisali prve dni o kršitvi mirovne pogodbe zaradi samo enojezičnih novih osebnih izkaznic, pa ta največja kršitev zanje ni bila kršitev, temveč le ^preziranjen, a vest o jugoslovanski protestni noti po njihovem pisanju sploh ni bila važna itd. Sedaj pa so se nujno morali strezniti, ko so spričo odločnih zahtev, vsega tržaškega delovnega ljudstva končno po izjavah Malika in Manuilskega spoznali, kam jih je ta njihova nova politična linija zapeljala. In «preziranje« je zopet postalo kršitev. Mogoče bo tudi včerajšnja številka omenjenega glasila prišla v roke vsem trem delegatom, ki pred Varnostnim svetom branijo interese tržaškega demokratičnega prebivalstva. In ko jo bodo primerjali s pisanjem v številkah, ki jih je predložil CLN, bodo nujno prišli do edino logičnega zaključka, da se namreč takšna nečastna robota ne da krstiti drugače kot z besedo: HINAVSCINA, ki nima druge svrhe kot preprečevanje uspešne borbe mednarodne demokratične fronte v najvišjem mednarodnem organizmu. Vse to pa so hkrati prvi rezultati blatenja Jugoslavije. Zato ponovno poudarjamo tudi ob tej priložnosti, da vsi tisti naši čitatelji, ki jih Vidalijevi frakcio. naši hujskajo proti našemu dnevniku, čei da naj zahtevajo, da bi naš dnevnik spremenil svojo dosedanjo politično linijo v smislu Vidalljevega glasila — da vsi tisti prej kot pridejo s to zahtevo na dan, dobro prečitajo gornja dejstva in se nad njimi globoko zamislijo. Vsi pa naj se zavedajo, da sPrimorski dnevnik» ne bo nikoli zlezel na tisto politično linijo* ki je Vidalijevo glasilo dovedla do tega, da danes služi istrskemu CLN-u pred Varnostnim svetom v podporo njegove zahteve o pri. ključitvi Trsta k Italiji Končno naj si zapomnijo vsi, ki menijo, da so na liniji marksizma in leninizma, sledeče Leninove besede: «Najmanjša podpora, ki jo daje proletariat katere koli nacije privilegijem slastne» nacionalne bur-žoazije bo takoj zbudil nezaupanje v proletariatu druge nacije, bo ošibil razredno solidarnost v nacionalnem (državnem) obsegu, ga bo razdvojil na veliko veselje buržoazije.s (Lenin, Zbrana dela, 560. Moskva 1946). ZATO BOMO KAKOR DOSLEJ TUDI ODSLEJ NAPREJ VSO NASO BORBO OSREDOTOČILI PRAV V TEH DNEH V ODLOČNO ZAHTEVO PRED VSEM SVETOM V ZAHTEVO ZA SPOŠTOVANJE MIROVNE POGODBE IN JO TE DNI KONKRETNO VSAKODNEVNO VODILI Z ZAHTEVO DVOJEZIČNIH OSEBNIH IZKAZNIC, S PROTESTNIMI PISMI IN BRZOJAVKAMI NA OKUPACIJSKO VOJAŠKO U-PRAVO IN NA VARNOSTNI SVET PREDVSEM PA Z . RAZKRINKAVANJEM VSEH TISTIH «IN. TERNACIONALISTOV«, KI BLATIJO NOVO JUGOSLAVIJO. SZ vedno v prvi vrsti v borbi za mirln sodelovanje Predstavniki zahodnih držaV bodo zaprosili za noV razgovor z Molotovom - Komentarji francoskega in poljskega tiska LONDON, 5. — V dobro obveščenih krogih izjavljajo, da je bil danes sporočen odgovor treh zahodnih držav na predloge genera-lisima Stalina pri zadnjem razgovoru v Moskvi. Domneva se, da bodo predstavniki treh držav v prihodnjih 24 urah zaprosili za nov razgovor z Molotovom. V angleškem zunanjem ministrstvu se ne daje nobenih pojasnil o današnjem razgovoru Bevina s francoskim in ameriškim poslanikom. Vendar pa se potrjuje, da so prejeli Stalinoye predloge. Dva od teh se baje nanašata na denarno reformo v Nemčiji in na ustanovitev vlade v zapadni Nemčiji. Stalin je baje predložil tudi osnutek o nadzorstvu nad Porurjem. Pariški, list «Humanite» piše, da predstavlja razgovor med Stalinom in predstavniki treh zahod- nih držav nov primer zvestobe Sovjetske zveze načelom, miru in mednarodnega sodelovanja. Razgovor potrjuje, če bi bilo to sploh že potrebno, pravilnost in odločnost sovjetske miroljubne po. litike; potrjuje, da je bila Sovjetska zveza vedno v prvi vrsti med borci za mir in je vedno delovala za razvoj sodelovanja na mednarodnem področju. To sodelovanje med velikimi državami je prvi pogoj za izboljšanje mednarodnih odnosov. In ravno v tem vidu so voditelji zavezniških držav položili v Teheranu, Potsdamu in Jalti temelje tega sodelovanja. Telepress poroča, da so nasprot-stva med ameriškim vojaškim poveljnikom gen. Clayem in francoskim poveljnikom Koenigom, ki so bila nastala med pogajanji za po-spešenje ustvaritve ločene nemške države, sedaj dosegla višek. Do- čim ni nova francoska vlada spre-jela ostavke generala Koeniga, je včeraj ameriška vojaška uprava odklonila pomoč francoski vojaški upravi, da zviža obroke hrane v njeni coni na višino, na kakršni so v Biconiji. Enakost živilskih obrokov je bila namreč med prvimi pogoji za ustvaritev tricone. Poljski tisk se obširno bavi z moskovskimi razgovori. «Zycie Warszawy» ugotavlja veliko važnost teh razgovorov, ki so prvi znak pogajanj o nemškem vprašanju in o drugih evropskih vprašanjih. Predstavniki treh držav, nadaljuje list, so potrdili tezo Sovjetske zveze in ljudskih demokracij, da so enostranske rešitve nemogoče. Vendar pa izraža list dvo-me in se boji, da so zapadne države opustile prejšnjo politiko z edinim namenom, da prevarajri' javnost. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 - 6. avgusta 1948 Zakaj toliko strahu pred slovsnsKimi sooacani? «Vooe tiUera» je te rim prai> milo zastokala Ljudje, Goričani, — poslušajte! Ne še z volitvami na dan, ker se naša volivna gospoda nahaja ie na po„teno zasluzenih počitnicah. Brez nje izgubimo občino, Gorica uitalianissimas je v nevarnosti. Pustimo jih, da se pošteno oddahnejo in vrnejo oboroženi z novimi silami šovinizma, ker le tako bomo zmagali in bo Gorica rešena. Zato bomo občinske volitve odložili in ko bo vse pripravljeno in urejeno, tedaj bomo zatrobili na vse vetrove »Hej Goričani, volivci (in tudi ne Goričani) vrnite se, napočil je čas, da izvršite vašo dolžnost, glasujte za enotno nacionalno listo, da pokažemo svetu neoporečno italijanstvo Gor ice.tt Slovenci se sprašujemo, kam plovete, soobčani italijanske narodnosti1 Kaj in koga nameravate premagati s takšnimi bojevitimi pripravami in z vaio strupeno protislovensko kampanjo? Saj vas že samo vale vpitje povsod naokrog najbolj izdaja, da niste .sami v «ita-lianissimi« in «santissimh> Gorici. Torej ste se le preprčali, da tvorijo goriška predmestja in tudi lep del mesta Slovenci! Toda vedite, da smo že zdavnaj prosili in zahtevali ter še vedno kličemo, naj se nam popravijo fašistične krivice in vrnejo stare samostojne slovenske občine. Se danes zahtevajo »voje samostojne uprave prebivalci v Standreža in v Podgori z okolico. Cemu $e tem zahtevam toliko upirate, istoča.tno pa stokate. — ... tCostringere gl i Italiani di tforizia a misurarsi con gli Slavi ki condizioni di inf e rioritan — zakaj neki tako dramatizirati položaj, ko vas je vendar toliko in imate prav vse na vaio razpolago od platna do Škarijf Res je, da smo enotni in se ne bojimo nastopiti na volitvah. Dc smo taki, smo ponosni. Toda le priznajmo, da moramo biti tudi vam Hvaležni, ker ste nas izučili v neenaki kruti četrtstoletni borbi za nai goli obstoj. Vsaka šola nekaj stane V tej pa smo končali zre-Uostni izpit. Zdaj je že čaB, da se streznite. Kakor nas je narava posadila v eden in isti vrt, ki se imenuje Goric a, tako moramo tudi ramo ob ra. mi pravilno vrtnariti in gospodariti. Le tako bomo dosegli najboljše uspehe ki nam bodo v skupno korist. Kdor koli bo izbran na prihodnjih volitvah za vrtnarja, naj se zaveda, da je plevel (alias šovinizem) največji jovrainik rasti in ta ovira naravni razvoj poštenega sorastja in sožitja, Ici je edini pogoj za mirno življenje in delovanje na tem tako preizkušenem kotičku zemlje. • Seja glavnega sveta SIAU za STO V nedeljo 8. avgusta bo v prostorih SDU, v ul. Conti 11 seja glavnega sveta SIAU. Zasedanje se bo pričelo ob 7 Uri (cona B), ob 8 uri pa za cono A. Dnevni red: 1. Politično poročilo predsedstva. 2. Sklicanje izrednega kongresa la 5. IX 1948. 4. Slučajnostih.... Razposlali bomo osebna vabila. ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PR.MORSKEGA DNEVNiKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301/c PRITI. - TEL. 70 PozMinosi mtiLmm r rc u Kopi i Kako je tukajšno delavstvo vse predano delu, naj služi primer uslužbencev telefonske in telegrafske centrale v Kopru. V noči od 24. do 25. julija, ko je' divjala huda nevihta po V3em Primorju preko Reke in Postojne, se je primerilo, da je udarila strela v telefonsko centralo v Kopru. V hipu je bila pretrgana telefonska zveza, saj so Se vžgale varovalke in približno 350 parov kabla v višini vsak po 2 metra. Najhujše pa je bil prizadet razdelilnik. Uradnica pri telefonu je bri skočila do gasilcev, ki so prišli z brizgalko in pogasili ogenj. Tehnično osebje centrale ne je brž lotilo popravila in tako je bil v pol ure zopet vzpostavljen delni promet, kar je predvsem zasluga tov. Sosiča, Omahna in Coka. Ti trije so brez vsakih pomislekov takoj in z vso ljubeznijo prijeli za delo, kar Je vsekakor hvalevredno. Seveda ni bilo s tem delom po-pravljenu škoda, ki jo je povzročila strela, temveč je bilo treba popraviti tudi vse ostale linije, ki so bile pokvarjene s tem, da je bil uničen razdelilnik. Delo je {rajalo več dni in je bilo zamudno in zapleteno, saj je bilo treba vsako linijo posebej popraviti in jo preizkusiti. Omenjeni trije delavci so delali od 7 zjutraj do polnoči, to je dnevno po 17 ur, tako da je bilo celotno popravilo popolnoma končano šele pred nekaj dnevi. Delali so v delavnici telefonske centrale pod vodstvom upravnika TTC tov. Košele. Glavno pohvalo zasluži predvsem tov. Sosič, ki se je v tem delu pokazal najbolj spretnega, zaslužita pa tudi ostala tovariša Omahen in Cok. ki sta bila ves čas pridna in vestna delavca. Telefonska zveza je sedaj popravljena in zopet vzpostavljena. To je nov primer, kuko se delavci ne ozirajo na delovne ure. ampak so res predani delu, kar je možno samo tam, kjer vlada resnično prava demokracija in ljudska oblast. „Boxy“ v Kopru ltaiijaoska prosveta U Trsta bo prihodnji četrtek nastopila v Kopru v gledališču iRistori* > komedijo »Roxy». Igro Je zrežiral tov. Visnovtz Raul. Toliko za sedaj v obvestilo, na-tan£nejie poročilo objavimo prihodnji teden. UhtitiamsHi večer v tikati V soboto 31. julija se je vršil v “ Bujah v Ljudskem domu tretji I večer diletantov, ki ga je organi-; zirala italijanska prosveta. Program je obsegal 15 točk, v katerih so nastopali harmonikarji, pevci, recitatorji in drugi. Najboljšo točko večera stt podala harmonikarja Beletič Joiei in Rihter Jožef. Ob-čir.stvo, ki j« z zanimanjem sledilo programu, je bilo zadovoljno in je izrazilo željo, naj bi se taki večeri še večkrat vršili- Spremenba odkupne vezane cene za česen (Navodilo št. 13) Določa se sledeča nova odkupna cena ?,a česen, ki se kupuje po veganih • cenah v krajih, navedenih v naiern navodilu št. 11 z dne 15. 7. 48. Česen suh v vencih ali šopih 40 lir za kg. Razliko med vezano in odkupno ceno za Česen 20 lir za kg* je odvesti v izravnalni fond po obstoječih predpisih. Gornja ce:".a se prične uvajati dne 6. 8. 1H48. Ta dan preneha veljati cena, objavljena v navodilu št. XI 15.7.48. Gospodarski odsek — Koper PRiONOST N ASIH PIO ilRJEV Šole, razstave in telovadni nastopi... Prejšnji teden je bila v Campo-ran odprta pionirska razstava, ki ‘e trajala tri dni. Vaščani, kot tudi prebivalci okoliških vasi so z veseljem obiskali to razstavo ter niso štediJi s pohvalami nad res izredno pridnostjo in marljivostjo tamkajšnjih pionirjev. Naši najmlajši so razstavili več slik, ročnih del, pletenin itd., ki »o zaradi svoje natančne izdelave vzbujali splošno ■ b-čudovanje. Lahko rečemo, da se je s to razstavo pričela aktivnost naših pionirjev. Po premoru, ki je trajal nekaj časa po končani šoli, in pa tudi zaradi odhoda premnogih pionirjev na počitniške kolonije, so pionirji pričeli zopet z delom. Otroci, ki so se naužili zraka in sonca, so pridobili na moči, obenem so pa postali seveda tudi bolj živahni in nagajivi, kar najbolj občutijo prav id-rasli. ki se morajo z njimi bavlti. Skupina mladincev iz Milj je izjavila na zadnjem sestanku Zveze antifašistične mladine, da bo pričela s poletnim tečajem, na katerem bo poučevala pionirje ter jih priprav- Iz tržaške kronike Angloameriška vojaška uprava in FLRJ rešili vprašanje kmetov dvolastnikov Kmetje naj si preskrbe na svoji ob* ni posestni list, da imajo svoja posestva v Jugoslaviji Danes povratek pionirjev s počitniških Kolonij v Srbiji Furnirji > pocULlskin kolonij v Srbiji, točneje iz Bruia, Beluovck, Belega potoka In VrnJaCke Banje s« bodo vrnili danes C. t. m. z vlakom na glavno postajo ob 17.(13. in ne kakor Je bilo objavljeno v včerajšnji številki. Pionirji t Opčin in Nabrežine bodo izstopili na imenovanih postajah. 0. A. Ueller: ljudje, hi spreminjajo naravo rastlinstva O velikih uspehih, ki so jih dosegli znameniti ruski življenje-tlovcl in praktični eksperimentatorji s spreminjanjem rastlinske narave, smo že marsikaj brali, zlasti Mičurin je pri nas Že splošno 2nano ime. Pravkar pa je izšel v Poljudnoznanstveni knjižnici, ki jo izdaja Slovenski knjižni zavod, v Ljubljani v slovenskem prevodu spis sovjetskega akademika prof. B A. Kellerja «LJudJe, ki spreminjajo naravo rastlinstva« (52 strani, cena din. 13.—) in z njim smo dobili avtentičen prikaz teoretičnih in praktičnih uspehov Timirja-zeva, Mičurina in Usenka. Spis B. A. Kellerja je poljuden, vendar pa se od nekaterih poljudnih spisov o Mičurinu in drugih razločuje v tem, da ga je spisal strokovnjak, ki sam teoretično in praktično deluje na področjih aplicirane biologije, sloneče na razvojnem nauku. Posebno novo in mikavno je poglavje o stahanovcih v kmetijstvu in kol-hoznikih — raziskovalcih, kt kaže, kako globoko med ljudstvo so prodrla znanstvena dognanja u ZSSR in kako uspešno tekmujejo tudi kolhozniki pri kvalitetnem zboljšanju sovjetskega kmetijstva. Brošuro akademika Kellerja bo $ pridom prebral vlak nai človtk. posebej še, kdor ima opraviti kmetijstvom, vrtnarstvom in podobnim, Dalo mu bo marsikako iz-podbudo za napredek v našem domačem kmetijstvu, ki ie taka svojih znanstvenih in praktiinih reformatorjev. Po dolgem prizadevanju Enotnih sindikatov in odločni zahtevi kmetov, ki imajo >,voja posestya v onih predelih Jugoslavije, ki so po mirovni pogodbi pripadli k Jugoslaviji, sta vojaika upravo anglo-ame. riškega področja ln vlada FLRJ, kot smo že poročali, dosegli medsebojni sporazum glede vprašanja kmetov dvolastnikov. Na podlagi tega sporazuma bodo lahko kmetje, ki imajo svoja posestva v pasu deset km od meje, dobili dovoljenja za vsakodnevni prehod meje zaradi dela na njihovi zemlji. Anglo-ameriške vojaške oblasti so postavile v ul. Roma 20 posebni urad za izdajanje dovoljen) za prehod meje STO, ki ga vodi za slovenske kmete dr. Baša. Ob tej priliki opozarjamo vse kmete dvolastnike, da si čim prej preskrbe na gvoji občini posestni list, v katerem bo dotična občina potrdila, da ima tmritaS: “V 'fMHfci svoja posestva v Jugoslaviji ter obenem označila na njem obseg tega zemljišča. Poatestm Hrt pa mora -vsak kmet — dvolastnik prinesti osebno, obenem z dvema slikama oziroma z drugimi dokumenti, s katerimi lahko dokaže svoje dvolast-ništvo, na agrarni inšpektorat v ul. Roma 20, kjer bo dobil še posebno polo. ki jo bo moral izpolniti tudi za ostale člane družine. Vsem onim posestnikom, ki ima jo svoja posestva v bivšem sežanskem, komenskem in hrpeljskem okraju, pa bo potrebne dokumente preskrbela kmetska strokovna zveza sporazumno z agrarnim inšpektoratom. Na agrarnem inipek toratu v ul. Roma 20 pa se morajo zglasiti čim prej tudi oni dvo-lastniki, ki imajo že začasna dovoljenja za prehod meje Tržaškega ozemlja, ker bo ta urad posloval le za kratko dobo in sl bodo mogli kmetje pozneje le z večjo težavo pridobiti potrebna dovoljenja. Zato naj si kmetje dvolastniki in njihove družine pravočasno preskrbe vse potrebne dokumente, da bodo Čim prej dobili dovoljenja za prehod meje na njihova posestva. S tem odlokom je rešeno eno izmed najvažnejSili vprašanj za naše kmete dvolastnike, ki so s skrbjo gledali na to, ali bodo lahko o pravem Času spravili domov 3VoJ pridelek. Tako bodo kmetje dvolastniki zopet lahko gnali svojo il- Dve povesti Jacka Londona V «Malt knjižnici*, ki jo izdaja SKZ, v Ljubljani, je izšla kot 17 zvezek knjižica ameriškega pripovednika Jacka Londona »Ljubezen do življenja - Cinaaov. Obe povesti je prevedel Janez Gradišnik Prva je po svoji snovi in obdelavi kar tipična za Londonovo pripovedovanje: opisuje pot drznega ilo-reka skozi divjine severa. Ta povest je Tinina in priznana kot ena najboljših kratkih proz avtorja vMartina Edenat. V druoi obravnava pisatelj v okviru zanimivega motiva o Kitajcu Ah Cofu rpraia-nje kolonialnega izkoriščanja. Obe prozi sui značilni za Londonovo pri poredno umetnost in bosta našli mnogo hvaležnih bralcev. Ob kon «1 knjižice je kratek življenjepis tačka Londona. vino na paš' na gmajne, ki leže onstran začrtane meje. Obenem pa se bodo za zimo preskrbeli s potrebnimi drvmi, ker imajo po večini kmetje, ki sicer prebivajo v anglo-amerlški coni Tržaškega ozemlja, svoje gozdove v Jugoslaviji. Popolnoma naravno je, da bodo jugoslovanske oblasti storile vse potrebno, da se prepreči nepotreb. no izsekavanje gozdov ter se tako zaščiti ena največjih naravnih bogastev Jugoslavije. vo o pravica»i uei^vue nilauiiie;,, ki jo je odobril kongres delovne mladine Tržaškega ozemlja; obenem pa bodo z raznimi podatki o številu brezposelnih, o naraščanju prosti tucije in o širjenju zločinstva, pokazali ostali delovni mladini, kakšno je resnično stanje, v katerem se danes nahaja delovna mladina Tržaškega ozemlja. In vse te probleme bodo skupno pregledali vsi delegati na tej konferenci, razpravljali bodo o njih ter jim skušali najti pravilne rešitve. Dolžnost naše mladine pa je čim bolj popularizirati pomen te med-naiodne konference delovne mladi ne; glavno geslo te konference ki bo vodilo vso delovno mladino v borbi za njene pravice, pa bo; «Mladina združi se! Skupno se bori za mir in za boljšo bodočnost!« Slovenskemu književniku dr. Vladimirju Bartolu in tovarišici iikreno čestitamo ob rojstvu drugega sina. Čez dva dni bo v Varšavi i xngi»r! ijala za prihodnje šolsko leto. Vprašate se, kako so sprejeli to vest starši in otroci? Skoraj nepotrebno bi bilo še posebej poudarjati, da so bili starši nadvse zadovoljni s tem predlogom; popolnoma drugačno je bilo stališče pionirjev, ki so takoj dali nove predloge, in sice*r tako, da bi namesto aritmetike, zemljepisa in zgodovine poučevali mladinci raje pionirje v plavanju, nogometu itd Končno so se morali tem predlogom pionirjev vdati tudi mladinci; soglasno so sklenili, da bodo v kratkem izdali nov načrt, ki bo zadovoljil mladince, starše in tudi pionirje. Se vedno se nadaljujejo z velikim uspehom lutkovne predstave bodisi v slovenskem ali italijanskem Jeziku. Pionirji so tako navdušeni nad temi predstavami, da jih starši komaj s silo spravijo domov. Kdo pa ne bi poslušal prelepih zgodbic, ki pritegnejo pozornost tudi odraslih. S takšnim navdušenjem so prisostvovali slovenski otroci lutkovni predstavi v kulturnem krožku »Kraljič«, v kateri so jih cele dve ure zabavale razne lutke, med katerimi sta bila najbolj simpatična in priljubljena Mihec in Jakec. Pa tudi v istrskem okrožju so se otroci tako navdušili za lutkovne predstave, da napolnijo dvorano, kadar koli jim pride gostovat pridni har-lekin,'ki pobije vse sovražnike Ro-saure. Toda, da ne bi mislili, da je s tem tudi končana aktivnost naših najmlajših. Pionirji se pripravljajo tudi s telovadnimi vajami ter mislijo še v tej jeseni prirediti v Dolini ali kje drugje telovadni nastop. Pionirji se udejstvujejo tudi v umetnosti. Nič kasneje kot pred petimi dnevi so priredili harmonikarji krožka koncert, ki je žel med številnim občinstvom ogromno odobravanje. Kot vse kaže, pa to ne bo zadnji koncert. Neki pionir nam je javil, da bomo morali kaj več pisati sedaj o aktivnosti pionirjev — torej se pri-pravlja res velika ofenziva. Mi od govarjamo, da bomo storili vse, da bodo tudi pionirji zadovoljni, obenem pa jim kličemo: obilo uspeha pri delu! II Dl i! I)!! Petek 6. avgusta Vlasta, Bogo Sonce vzhaja ob 4.54, zahaja ob 19.27. Dolžina dneva 14.33. Sonce vzhaja cb 6.06, zahaja ob 20.41. Jutri 7. avgusta Viiiojka, Skolja SPOMINSKI DNEVI: 1905 je umrl Anton Ažbe, slovenski slikar. Umrl je 30.V.1S62. 1941 je bila ustanovljena XV. maje-viška brigada. IZLETI Planinsko društvo v Trstu organizira 1 - 3 tedenska letovanja v Bovcu. Odhodi so vsako soboto ob 12 uri Iz Ul. F. Severo. SpreJ?ma-mo prijave za V. skupino, ki bo odpotovala 21. t. m. Pojasnila in vpisovanje v trgovini Kadliška Mar-cella, ul. Giuliani 13- Cene za penzije in hotelske sode Urad za cene pri gospodarskem odseku okrajnega ljudskega odbora izdaja na podlagi dopisa št. g-c, 98-3 z dne 26.7.48 urada za cene pri okrožnem ljudskem odboru za Istro sledeče najvišje cene za dnevne penzije po osebi in za hotelske sobe za vse področje koprskega okraja. Cena za dnevno penzijo za osebo v gostinskem obratu I. razreda znaša 750 do 850 lir. Cena za dnevno penzijo za osebo v gostinskem obratu II. razreda znaša 500 do 650 lir. Cena za dnevno penzijo za oseTpo v gostinskem obratu III. razreda znaša 400 do 450 lir. Otroci, ki nasedajo normalno posteljo, plačajo polno penzijsko ceno, če pa zasedajo pomožno ležišče (otročka postelja, divan in slič. no), ali če spijo pri starših, plačajo: otroci izpod 10 let samo 70% normalne penzijske cene. Otroci izpod 4 let, ki spijo pri starših, plačajo samo prehrano po dogovoru. Navedene penzijske cene veljajo, če gost biva in'se hrani v penziji do 5 dni. Pri bivanju nad 5 dni se cena zniža za 15% od določene cene. Dnevna penzija obsega sledeče storitve: nastanitev (postelja), 3 glavne obroke hrane (zaitrk, kosilo in večerja brez pijač) Malice dopoldanske ali popoldanske, sadje, pijače ali podobno se plačajo posebej. Poleg cene za dnevno penzijo gost ne plača nikakih taks ali pristojbin. Gost plača le pristojbine za potrebne tisovne prijavnice, turistično potrošniško nakaznico ln podobno. Cene za hotelske sobe: kategorija « D » o I. I. II. II. III. III. » Cene se prenočišče 1 postelja 200 lir 2 » 340 » 1 » 160 » 2 » 260 » 1 » 120 » 2 « 180 » razumejo za enkratno (1 noč). Otroci, ki zasedajo normalno po. ~teljo, plačajo polno ceno za po* steljo, če pa zasedajo pomožno ležišče (otroško pbsteljo, divan itd.), ali če spijo pri starših plačajo: otroci izpod 10 let 70% normalne cene za postel:o. Otroci izpod 4 let, ki spijo pri starših, ne plačajo postelje. Navedene hotelske cene veljajo, če gost biva v hotelu do 5 dni: pri bivanju nad 5 dni se 'cena zniža za 23% od določene cene za posteljo. Poleg cene za posteljo gost ne nlača nikakih taks ali pristojbin: gost plača le pristojbine za potrebne tiskovine prijavnic in podobno. Gornje cene veljajo od ure najema sobe do poslednjega dne do 12. Gostom, ki ne odjavijo sobe do 12, se zaračuna postelja tudi za naslednjo noč. Penzijske in hotelske cenc s<> maksimirane in ne smejo biti zvišane v nobenem primeru, smej® pa biti nižje. Za povišanje navedenih cen je pooblaščen samo tukajšnji gospodarski odsek. Prekoračenje cen je kaznivo. Z dnem ko stopi v veljavo ta cenile, prenehajo veljati vsi prejšnji ceniki. Ta cenik stopi v veljavo takoj Mestni in krajevni ljudski odbori morajo obvestiti o gornjem vsa gostinska podjetja y svojem območju. Gospodarski odsek — Kope? Odg. urednik STANISLAV RENKO Tiske Tržaški tiskarski zavod mednarodna konferenca delovne mladine Delegati Tržaškega ozemlja bodo obrazložili položaj, v katerjj^j se danes nahaja v$a delovna ijiladina rešiti razne pro- Cez dva dni se bo pričela mednarodna konferenca delovne mladine VTuršaVt ki bo največja mladinska manifestacija v tem letu. Več kot 500 delegatov Iz vseh držav sveta, ki bodo predstavljali mladinske organizacije, včlanjene v Mednarodni zvezi demokratične mladine, se bo udeležilo te konference, na kateri bodo razpravljali o obupnem položaju, v katerem se nahaja delovna mladina v kolonijah in kapitalističnih državah. V zadnjih dneh so se vršile v raznih državah pripravljalne konference, na katerih je mladina razpravljala o vseh perečih mladinskih problemih ter je volila svoje delegate, ki Jo bodo zastopali na tej konferenci. V Parizu Je pripravljalni odbor za to konferenco dokončal ie zadnje priprave; vsi članki, fotografije, revije, poročila itd. so bili že poslani v Varšavo; in na podlagi tega gradiva bo delovna mladina skuSala bleme. Tudi mladina Tržaškega ozemlja, kot delovna mladina drugih držav, je v zadnjem ftasu mnogo razpravljala na sejah in sestankih o svojih problemih, o osjtovtilh delovnih pravicah in q svojih življenjskih problemih. Mladi delavci Sovjetske zveze, kot tudi mladi delavci vseh tistih držav, kjer vlada ljudska demokracija, se bodo udeležili te konference, da bodo s svojimi izkustvi ln s svojim znanjem pripomogli k njenemu uspehu; povedali bodo lahko vsej ostali mladini, kako živi pri njih delavec, ki uživa vse socialne, gospodarske in politične pravice, za katere dosego se morajo delavci vsega ostalega sveta še vedno boriti. Tudi triaiki delegati bodo lahko pokazali svoja Izkustva, ki so jih priborili v vsakdanji borbi in z žrtvami. S seboj bodo vzeli tudi «Izja- 11 t. m. VSI TRŽAŠKI PLANINCI NA TRIGLAV, NA NAJVISJI VRH JULIJSKIH ALP IN K OTVORITVI TR2A9KE KOCE NA SEDLU DOLIČ, ODHOD V SOBOTO 14. I. OB 14 URI IZ UL. FABIO SEVERO. VPISOVANJE V UL. F. F1LZI 1«, I. PRI SLOVENSKEM GOSPODARSKEM ZDRUŽENJU VSAK DAN OD J7 DO 2» URE IN V ČEVLJARNI GEC V ROJANU NA TRGU TRA I RIVI I, - DO ČETRTKA S AVGUSTA. Slovensko-taiska prosvetna zveza POZIVA VSA DRUŠTVA, DA 29. t. m. NE PRIREJAJO NIKAKIH VESELIC ALI PROSLAV, KER PHCSLA\ L.!A PROSVETNO DRUŠTVO iVODNIKu V DOLINI 70-LETNICO SVOJEGA OBSTOJA IN 70-LETNICO PRVEGA TABORA NA TRŽAŠKEM. POZIVAMO VSE PEVSKE ZBORE, DA »E PRIJAVIJO K UDELEŽBI. Sporočilo univerze Na razpolago je pet študijskih podpor po 40 tisoč lir študentom, ki bodo posečali univerzo v akademskem letu 1948—49. Dijaki, ki re-flektirajo na Imenovane podporo morajo predložiti prošnjo splošnemu poslovnemu uradu univerze do 15. t m. Predvčerajšnji dan je bilo na 14 olimpijskih igrah v Londonu spet polno zanimivih dogodkov. Jugoslovanski tekmovalci se na tekmovanjih predvčerajšnjega dne niso mogli uspešno uveljaviti. Ostali atleti pa so dosegli spet nekaj novih olimpijskih rekordov, izboljšan pa je bil tudi svetovm rekord za ženske v teku na 80 m z zaprekami, ki ga je postavila holandska tekmovalka Blankers Koen s časom 11.2 sekunde. Veliko presenečenje je bila nadalje prepričevalna zmaga švedskega kapitana Gruta v modernem petoboju. Postavil je nov olimpijski rekord s 16 točkami in zasedel prvo mesto v jahanju, sabljanju in plavanju. Včerajšnjemu tekmovanju sta prisostvovala tudi angleški kralj in kraljica. Izmed rezultatov navajamo naslednje: MOŠKI Met kopja: 1. Rautavaia (Finska) 69.77 m. 2. Seimora (ZDA) 67.70 m. 3. Varszeghi (Madžarska) 67.03. Jugoslovan Mirko Vujačič .se Je plasiral v finalno tekmovanje, toda med šestorico najboljših se ni utegnil kvalificirati. V teku na 110 m z zaprekaml je prvoplasirani Američan Porter s časom 13.9 postavil nov olimpijski rekord. Drugi in tretji sta bila z enakim časom 14.1 Američana Scott in Dickson. V plavanju na 400 m je zmagal Wint v novem olimpijskem rekordu 4:41. Za njim so se plasirali Mac Lean (Jamajka). Marshal (Avstralija), Kadas (Madžarska), Janny (Francija) in drugi. V hoji na 10 km Je zmagal Sved Mikaelson v novem olimpijskem rekordu 45:03 minute pred Chur chillom s časom 46:26 4. ZENSKE Najbolj zanimiva točka je bila tek na SO m v zaprekami. V tej disciplini je zmagala Holandka Blankers Koen, ki Je za spoznanje prehitela Angležinjo Gardnerjevn. Cas obeh so izmerili 11.3 sekunde, kar je nov svetovni rekord. Tretje mesto Je zasedla zastopnica Avstralije s časom 11.4 sek. V metu krogle je zasedla prvo mesto Otermaverjeva (Francija) s 13.85 metrov. Na drugo mesto se je plasirala Italijanka Plcininl s 13.09, n-i tretje pa Avstralka Schaefferje-va z metom 13.08. V finale se Je Izidi predvčerajšnjih olimpijskih tekmovanj plasirala tudi Jugoslovanka Rado. I stroein (Švedska) 9:11.8; 4. Guyo- do (Francija) 9:13.6; 5. Siltaloppl je zmagala 9:19 6. 400 m: 1. Wint (Jamajka) 46.2 (Izenačen olimpijski rekord); 2, Mac Kenley (Jamajka) 46.4; 3. Whitfield (ZDA) 46.9; 4. Bolen (ZDA) 47.2; 5. Curotta (Avstralija) 47.9; 6. Guida (ZDA) 50.2. Waterpolo: Italija:Francija 5:2; Belgija:9panija 4:1; Holandska: Švedska 3:3. V veslaških tekmah Je jugoslovanska dvojica s krmarjem v predtekmovanju v svoji skupini zmagala, potem ko je pustila za seboj Angleže in Amerikance. V četrtfinalu je jugoslovanska nogometna reprezentanca premagala turško moštvo s 3:1 in se Je tako plasirala v semifinale. Italijani, ki so po zmagi nad ZDA (9:0) po tihem upali, da bodo mogoče prišli tudi v finale, so izgubili z Dan‘-ko (5:3). V semifinalu bosta igrali še Švedska ki je premagala Korejo z 12:0. in Anglija, ki Ji Je podlegla Franclja z 1:0. Plavanje 100 m hrbtno ženske: 1. Harup (Danska) 1:14.4; 2 Zem merman (ZDA) 1:16; 3. Davies (Avstralija) 1:16.7: 4. Ilona Novak (Madžarska) 1:18.4. savljevičeva. V skoku v daljavo Madžarka Gyarmati s 5.69 m. Nov olimpijski rekord je bil postavljen v plavanju 4 krat 100 m. Danska štafeta pa je rekord obdržala samo 10 minut, ker so ga že v naslednjem predteku izboljšale Holandke. V plavanju na 100 m sl Je prvo mesto priborila Andersenova (Danska) s časom 1:06,3, na drugem mestu je CurtUsova PZDA) 1:06,5, na tretjem pa Vaessen (Holandska) 1:07.6. VVaterpolo: Predsinočno waterpo-lo z Madžari je jugoslovanska reprezentanca ' izgubila z rezultatom 3:1. Madžari so že v prvem polčasu imeli prednost dveh golov, česar naše moštvo po odmoru ni moglo več nadoknaditi. V ostalih tekmah je Švedska premagala Ameriko 7:0, Španija pa Indijo 5:1, Egipt - Francija 3:3, Belgija - Švedska 1:1, Nizozemska - Spa-nija 5:2, Italija - Egipt 5:1. Včerajtaji Izidi olimpijskih iger /iinaga Jugoslavije in poraz Italija v nogometu Po krasnetr uspehu Jugoslovanskega metalca kladiva Gubijana, ki je osvojil srebrno kolajno, ter po lepih uspehih plavalcev, nogometašev in vaterpolistov, potem Vujačiča v metu kopja In Rado- naldi in Piazza. Poleg Italijanov in Tržačanov sodeluje tudi veliko število švicarskih in francoskih kolesarjev. Po prvi etapi je zmagal Italijan Brini, medtem ko je imel Sosič smolo ter je zasedel zaradi defekta na kolesu sedmo mesto, čeprav je skozi vso tekmo bil na prvih mestih. V drugi etapi iz Ravenne do Cervie (99.300 km) je zopet zmagal Italijan Monti, medtem ko sta Bartoli in Cok prišla na cilj z istim gasom zmagovalca. Kakor smo že zgoraj javili, sodelujejo na tej tekmi najboljši amaterji člani ljudsko športnih organizacij in dosegajo lepe uspehe, saj je zmagovalec prve etape Brini prevozil progo v povprečnem času 38.656 km na uro. Lestvica po II, etapi je sledeča 1. Brini (Forli); 2. Guidottt