Jzhaja vsak četrtek
_ Redni st vo in uprava:
teliti 'RrsE Ulica Valdirivo 36, selu 60824. Pošt. pred. (ca-Cekn p0sta,e) Trst 431. Poštni ni račun Trst, 13978341
poštn:
lna plačana v gotovini
D N I K
NOVI LIST
Posamezna številka 1.000 lir
NAROČNINA Letna 35.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 40.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% SETTIMANALE
ŠT
1737
TRST - ČETRTEK 17. MAJA 1990
LET. XL.
Sestanek
manjšinskih
strank
. Konec prejšnjega tedna se je sestal v Hz aTlU kciordinacijski odbor liste »Federa-h ki združuje manjšinske stranke v Ut ^ Udeležene na zadnjih evropskih vo ba/jj Srečanja so se udeležili predstav-1 Sardinske akcijske stranke PSdAz, U-Valdotaine, Slovenske skupnosti, Siid-s/c	Veneto,	furlanskega,	okcitan-
^e9a in južnega gibanja. Sodeloval je tu-S J~Vr°Pski poslanec liste Mario Melis. Za k se je sestanka udeležil deželni podtaj-Andrej Bratuž.
A/a seji so prisotni razpravljali o skup-0r evropskih političnih vprašanjih in o Hanizacijskih zadevah. Slovenski pred-je med drugim opozoril na seda-zL PpUtlčni položaj v Sloveniji, kjer so jo Uje volitve odprle vrata političnemu Talizmu in parlamentarni demokraciji. Prihodnji sestanek koalicije bo v prvi Vnl°V*°i iunBa v Aosti. Tu se bo nadalje-jj.razprava o prej omenjenih vprašaju. Prav tako bo tudi določen datum pT°T°vanja o federalizmu, ki ga priredi v skupna organizacija manjšinskih jj aTlk v Italiji in ki želi poglobiti bis^ve-tal Ukrašanja avtonomije, evropskega fede-. znia in manjšinske identitete v našem Tq Ka njem bodo sodelovali nekateri ev-Tiji- strokovnjaki, seveda pa tudi zastop-9iha VSeh na listi predstavljenih strank oz.
ta način želijo gori omenjene polirati S^e ve^n0 koij poglabljati in utrje-znQ uiedsebojno sodelovanje, a se tudi se r0 n^i 2 glavnimi problemi današnje ev-Uek urL^e9racBe- Prt tem ne gre le za s0 e. uiorda občasne volilne povezave (kot nek evropske volitve), ampak tudi za ue ° stalno raven sodelovanja in poveza-gj^ 0 pa ne izključuje niti odprtja na dru-področjih, kot so npr. kultura, šolstvo, Pralna vprašanja, socialno življenje ... na p danes tudi nekdanja politična vzhod-ij e Vropa vedno bolj teži po vključevanju k jT°pske ustanove in organizme, posta-yt°ga liste Federalizem vedno bolj Use °na- V njej se namreč zrcalijo pred-roe, razna zemljepisna in kulturna pod-°i>sn ^ar Pa daje celotni koaliciji še večji
uSea
ijjja ° lri pomen. Sredozemska komponenta koJoločeno težo, enako pa tudi alpski
Pr0,
H
st0r
ec
m srednjeevropski skupni imeno-h0£.^ličnih etničnih skupnosti od za-se v lu do vzhodnih Alp. Zato je prav, da nin Sa ta politika medsebojnega sodelova-Vedno bolj utrjuje.
Italija in narodne manjšine
Samo pet let po odhodu zavezniških zasedbenih sil in priznanju ponovne neodvisnosti ter suverenosti je Avstrija leta 1960 sprožila pred Organizacijo Združenih narodov južnotirolsko vprašanje, se pravi problem zaščite nemško govorečega prebivalstva na Južnem Tirolskem, to je v mejah italijanske republike. Avstrija je tedaj obtožila Italijo, da ne spoštuje mednarodnih pogodb in prevzetih obveznosti ter da je dejansko izvotlila sporazum De Gasperi-Gruber, ki je predvideval avtonomijo za Južne Tirolce ter zaščito njihovih temeljnih jezikovnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih pravic.
Sledila so težavna leta, v katerih je prišlo tudi do nekaterih dinamitnih atentatov in človeških žrtev, konec novembra leta 1969 pa sta tedanja zunanja ministra Italije in Avstrije, Aldo Moro in Kurt Waldheim dosegla v Kobenhavnu sporazum, ki je v javnosti znan kot »južnotirol-ski paket«. Ta podrobno navaja ukrepe, ki jih bo italijanska država sprejela na raznih ravneh, da se zagotovi Južnemu Tiro-lu, to je hocenski pokrajini, avtonomija in da se zaščitijo pravice nemško in ladinsko govorečega prebivalstva v tej pokrajini.
Od tedaj je poteklo že skoraj 21 let, vprašanje Južnega Tirola pa še vedno ni povsem in dokončno rešeno, kot izhaja tudi iz članka, ki ga objavljamo na drugem mestu. Tri desetletja po uradni pritožbi na Organizacijo Združenih narodov Avstrija še ni uradno izjavila, da ni več razlogov za pritožbo, ker da je Italija rešila južnotirolsko vprašanje in torej tudi odpravila spor med obema državama.
Kaj še manjka pri izpolnitvi »paketa«? Južni Tirolci in njihova politična organi-
zacija SVP opozarjajo v tej zvezi: na ustanovitev bocenske sekcije Prizivnega sodišča v okviru Sodišča za mladoletne, spremembo volilnega zakona, tako da bi Južni Tirolci imeli tri namesto dosedanjih dveh senatorjev, in končno še problem pristojnosti rimske vlade za določevanje in u-sklajevanje temeljnih gospodarskih in socialnih smernic. Politična organizacija Južnih Tirolcev meni, da utegne takšna pristojnost rimske vlade dejansko izvotliti celotni paket in predvsem morda nepopravljivo okrniti avtonomijo bocenske pokrajine. Pravijo pa, kako obstaja zdaj stvarna možnost, da se vsa ta vprašanja zadovoljivo uredijo. Avstrija bi lahko že na začetku prihodnjega leta uradno izjavila, da je Italija uredila južnotirolsko vprašanje.
Ko pišemo te vrstice, imamo vedno pred očmi naš položaj, to je stanje slovenske narodne manjšine v Italiji. Od podpisa londonskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo bo kmalu poteklo 36 let, od podpisa osimske pogodbe bo poteklo kmalu šestnajst let, ugotoviti pa moramo, da italijanska država še ni izpolnila vseh obveznosti, ki izhajajo iz omenjenih mednarodnih listin, in da nekatere obveznosti celo po svoje tolmači, in sicer v našo škodo. Tudi zakonski osnutek, ki ga je rimska vlada odobrila pred kratkim, je obtičal v predalih kakega birokrata v senatni zbornici in nikakor ne more priti v razpravo pristojnih senatnih komisij, kjer bi bila možnost, da se njegovo besedilo dopolni oz. popravi.
V tem trenutku nam žal manjka tudi veljaven in vpliven sogovornik, saj je zna-
dalje na 2. strani ■
Krščanski	d
L Peterle predsednik slovenske vlade
Medtem ko pišemo, je v slovenski skupščini v Ljubljani seja, na kateri bo izvoljen novi Izvršni svet, to je nova slovenska vlada. Predsedstvo republike je mandat za sestavo vlade zaupalo predsedniku Slovenskih krščanskih demokratov Lojzetu Peterletu. V okviru koalicije Demos, ki je na volitvah prejela večino, so Slovenski krščanski demokrati najmočnejša politič-
na skupina, zaradi česar jim v skladu z dogovorom, ki so ga sklenili pred volitvami, pripada mesto predsednika vlade.
Lojze Peterle je star 42 let in je po poklicu geograf ter ekonomist. Rodil se je pri Mokronogu na Dolenjskem v delavski družini, stanuje v Ljubljani. Izjavil je, da bo sestavil vlado, v kateri bodo predvsem strokovnjaki.
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 20. maja, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 »Mali pevci«; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.03 Poročila in deželna kronika; 14.10 Vladimir Bartol: »Alamut«. Roman; 14.54 V studiu z vami: Sergej Verč; 17.00 Šport in glasba; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 21. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.10 Slovenska lahka glasba; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 Štirinajst mest, štirinajst sanj; 12.40 Zbor Joža Vlahovič iz Zagreba; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Srečanje z novo pesmico«; 15.00 V Evropo in nazaj, manjšinski potopis; 16.00 Simfonični orkester RTV Zagreb; 17.00 Poročila in kulturna kronika;
17.10 Marie von Thurn und Taxis: Spomini na Rainerja Mario Rilkeja«; 17.26 »Mladi val« — radio za vas, vi in radio; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ TOREK, 22. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.40 V znamenju sreče; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.40 Arlington Metropolitan Chorus iz Združenih držav Amerike; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Simfonični orkester in zbor RTV Zagreb; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Marie von Thurn und Ta-xis: »Spomini na Rainerja Mario Rilkeja«; 17.26 »Mladi val« — radio za vas, vi in radio; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SREDA, 23. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.4 Učiteljski komorni zbor iz Pecsa na Madžarskem; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Črno na belem«; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Flavtist Giorgio Marcossi, klarinetist Lino Urdan in fagotist Vojko Cesar v našem studiu; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Scipio Slataper: »Moj Kras«; 17.27 »Mladi val« —■ radio za vas, vi in radio; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 24 maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Bela pravljica in druga poglavja iz Zvezdnatih noči; 9.40 Sanje se nadaljujejo; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 »Nič ni za človeka nemogoče« —- pomembni dogodki našega stoletja; 12.40 Zbor Jubilate iz Legnana; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.10 Jugoslavija 1941 -1945; 16.00 Revija deželnih zborov Corovivo; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Scipio Slataper: »Moj Kras«; 17.20 »Mladi val« — radio za vas, vi in radio; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 25. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 12.00 Protagonisti slovenske kinematografije; 12.40 Akademski zbor Jaunyste iz Kaunasa na Litovskem; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Glasba po željah: 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Spoznavajmo svet!«; 14.30 Od Milj do Devina; 15.10 Kulturni dogodki; 16.00 V svetu starih glasbil; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Scipio Slataper: »Moj Kras«; 17.26 »Mladi val« — radio za vas, vi in radio; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 26. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.30 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 9.40 V znamenju sreče; 10.00 Poročila in pregled tiska; 10.10 Komorni orkester Camerata Laba-censis iz Ljubljane vodi Stojan Kuret; violinist Igor Kuret; 11.30 Črnske duhovne pesmi; 12.00 Modre dalje; 12.40 The Philippines Madrigal Singers iz Di-limana; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika;
14.10 »Tam za goro ...» — Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline; 16.00 Mladi izvajalci: Irena Pahor —• viola da gamba; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Vozlišča; 18.00 Franček Rudolf: »Izvoz dečkov in deklic«, izvirna radijska igra; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
Kaj bo prinesla zamenjava v predsedstvu Jugoslavije?
V torek je prišlo v jugoslovanskem zveznem predsedstvu do zamenjave, ki je že običajna za 15. maj, odkar je bila sprejeta ustava iz leta 1947. Dosedanji predsednik predsedstva, Slovenec dr. Janez Drnovšek, je končal svoj enoletni mandat, na podlagi principa rotacije pa ga je nasledil dosedanji podpredsednik, zastopnik Srbije Bo-risav Jovič. Ljubljansko Delo je 15. t.m. objavilo članek, v katerem je rečeno, kako je dolga leta veljalo predsedstvo za dejavnik stabilnosti, v zadnjem letu pa se je pokazalo, da je bila tudi monolitnost predsedstva le ena izmed postitoističnih utvar in da je politično razsulo zajelo tudi ta domnevni Olimp. Zamenjava Drnovška z Jovičem ne more biti rutinska zadeva, saj gre za predstavnika dveh doslej najbolj nasprotujočih si vizij odnosov v Jugoslaviji. Drnovšek je po mnenju Dela kot predsednik modro uravnovešal razlike in čuval zakonitost predsedstva. Jovič pa je že pred imenovanjem odločno nastopil kot zagovornik trde federalne linije in srbskega pogleda na notranje in zunanje zadeve. V Sloveniji in na Hrvaškem bo njegov prihod za krmilo predsedstva brezdvomno poglobil nezaupanje v to institucijo zvezne države. Ker ima predsedstvo Jugoslavije pomembne pristojnosti glede vojske in notranje politike, je možno hudo povečanje napetosti v državi.
Tanjug je dan pred iztekom mandata intervjuval predsednika Drnovška in ga vprašal, kaj se je spremenilo v zadnjem letu v Jugoslaviji in za kaj si je sam najbolj prizadeval. Predsednik je odgovoril, da živimo v času velikih sprememb. V Jugoslaviji se je začela globoka gospodarska reforma, ki je osnovana na tržnem gospodarstvu in pluralizmu oblik lastnine. Zmanjšala se je hiperinflacija, vlada se je odločila za konvertibilni dinar. Na političnem področju pa se je začela reforma z večstrankarskimi, svobodnimi in neposrednimi volitvami. Uspehi na gospodarskem in političnem področju bi morali pozitivno vplivati na politične in narodnostne odnose v državi.
»Osebno sem si poleg tega, je še dejal Drnovšek, posebno prizadeval za širjenje in zaščito pravic in svoboščin vsakega posameznika. Ravno tako sem si prizadeval za demokratično rešitev mednacionalnih1 sporov na Kosovu, da bi se uveljavila ena-
kopravnost vseh narodov in manjšin, ^ tam živijo. Glede mednarodne politike P8 je Drnovšek poudaril, da si je prizade^ za okrepitev mednarodnega položaja in 11 gleda Jugoslavije, ob tem pa za nje"3 vključevanje v sodobne evropske integP cijske tokove.
—o—
ITALIJA IN NARODNE MANJŠI^ ■ nadaljevanje s 1. strani
no, v kakšnih težavah se nahaja sosed"8 Jugoslavija, od katere v tem trenutku tovo ne moremo pričakovati učinko'* pomoči in podpore. Upati je le, da bo5*3 nova vlada in parlament v Ljubljani ' kratkem postali pristojni tudi za te ve in začeli krepkeje nastopati v koflS Slovencev v zamejstvu. Mislimo, da so f takšno zanimanje dani pogoji, kajti ljud]e ki so v teh dneh prevzeli naj višje odg0' vornosti v Sloveniji, prav dohro pozna) naše razmere in sploh našo zamejsko Vfl> blematiko. Velika dolžnost se tudi nalag3 politični organizaciji Slovencev v Italiji-j je Slovenski skupnosti, ki je imela, ima ** bo gotovo tudi imela tesne stike z novi*"' vodilnimi silami v Sloveniji, od kated mora stalno zahtevati, naj jim bo pri srC usoda slovenskega ljudstva za držaV" mejo.	>
TEŽAVE ZARADI VOLILNEGA
PORAZA KANCLERJA KOHLA?
Zahodnonemški kancler Kohl je bil ^ t.m. v Vzhodnem Berlinu, in sicer na Pf vem uradnem razgovoru o zedinjenju obe. Nemčij. V soboto, 12. t.m., so strokov" komisije dosegle sporazum o gospodarsl". vidikih združitve, o tem pa morajo z^a) odločati na politični ravni.
Stvari pa so se za Kohla zapletle, ke je doživel pekoč poraz na deželnozbors1-" volitvah na Spodnjem Saškem, kjer so ®3 cialni demokrati premagali vladno ko"1., cijo, medtem ko so v Porenju - Vestfalv potrdili svojo večino. Socialni demokr" so tako kot opozicija dobili večino v z 9P. njem domu bonnskega parlamenta, k'f sedijo zastopniki zahodnonemških d°Ž" Tako bodo lahko precej vplivali na skleP‘ o nemškem združevanju, znano pa je, f opozarjajo na nujnost večje previdno® r postopnosti in pa pozornosti na socia posledice združitve.
in«
Obračun hudih izgredov v Zagrebu
158 ranjencev, od tega 11 hujše poškodovanih, je obračun izgredov, do katerih je prišlo pred nedeljsko tekmo jugoslovanskega nogometnega prvenstva v Zagrebu med domačim Dinamom in beograjsko Zvezdo. Med ranjenci — k sreči ni nihče v življenjski nevarnosti — je tudi 79 miličnikov. Policija je zaustavila 132 navijačev iz Beograda in 42 domačih. 65 od teh se bo moralo zagovarjati pred sodnikom za prekrške.
Jugoslovanska nogometna zveza je o neredih na stadionu Malcsimir razpravljala
na posebni seji. Predsednik Filipovski je izrekel za najstrožje kazni, ker je tre" zaščititi po eni strani nogometno igro, P drugi pa tudi navijače.	j
Hrvaško mirovno gibanje, ki ima sed( v Splitu, je predlagalo hrvaški nogo&e ni zvezi, naj izstopi iz nogometne zve,. Jugoslavije in ustanovi hrvaško nog or" no ligo. Podobnih primerov, navajaj0 tj1 vaški mirovniki, je bilo tudi v pretek^® več kot dovolj. Gre po njihovem za na1^ ni napad srbskih šovinistov na sv°b° mir in suverenost hrvaške države.
»Ni nobenega razloga za malodušje pred nnkopičenimi problemi«
Za predsednika nove slovenske skupščine je 1 v sredo, 9. t. m., z večino glasov izvoljen 8rof- dr. France Bučar. Prejel je 130 glasov, Je9ov tekmec Jože Skoljč od ZSMS - Liberalne ^mke pa 101 glas. Novoizvoljeni predsednik je umestitvi imel naslednji govor:
®°lj kot občutek dolžne zahvale za izkazano upanje, da ste me izbrali za predsednika tega °kega zbora, me pretresa zavest o zgodovinski Usodni prelomnici sedanjega trenutka za slo-^Uski narod. S konstituiranjem te skupščine smatramo, da se je končala državljanska lua, kj nag je i0miia ,jn hromila skoraj celega stoletja. Državljanska vojna namreč ne more 1 končana — naj gledamo na to kakorkoli že
V
^® imamo opraviti z njenim najpomembnej
ln najbolj usodnim nasledkom t.j. monopo-ene politične stranke, ki je to vojno začela . av z namenom, da si prisvoji monopol oblasti
81 da
s položajev te oblasti po svojih predsta-
u Preoblikuje narodovo usodo.
. Gre za popravek tiste usodne zmote, ki nas _ kuje prizadela, kot mnoge katastrofalne ne-v naši narodni zgodovini. Če nam je bilo
sreče
^Sosto 8dai
zelo hudo, če so se krivili naši hrbti pod rci tuje pesti in tujega biča, je bil to ven-
Sarle i
Wi
jarem, ki so nam ga nataknili tujci. Ni-
UOS;
Pa niso mogli tujci doseči naše notranjosti, 6 volje do življenja, našega človeškega po-
. a- Jarem, ki smo si ga nadeli v tej držav-
'j ai
ltlski vojni sami, je hujši, zlasti v svojih po-
. edicah, kot vse, kar smo doživeli doslej. To
JG i
Jarem domnevne posesti absolutne resnice, Ve v® za vse zakonitosti družbenega razvoja, ki o ’ aJ odloča o ljudski sreči ali nesreči, in ki ^®ati ve, kako je treba družbo preoblikovati, ..^komo dosegli tisti raj na zemlji, ki ga v svo-Predstavah povsem ja9no vidimo na ob-^rju.
In če
smo v posesti absolutne resnice, če smo v^ ji na znanstvenih temeljih zasnovane no-da drUŽbe sreče in blagostanja, je razumljivo, J® vsakdo, ki ima drugačne predstave, dru-Uo videnje človeške usode, že s tem samim štvS^° naš sovražnik, ampak sovražnik člove-(ja a' zapira mu pot do sreče. Take ljudi je tre-^ neI2Prosno preganjati, treba jih je izbrisati k°t škodljivi plevel. Tudi fizično, če
Uitfr:dvsem pa je treba posameznika spreme-(St' v gradbeni material za to novo družbo e In blagostanja). Treba pa je razosebiti, de	v	poljudno	gnetljivo snov — sicer
t&rue)0remo ustvariati nove družbe, če pa se nam
v®ku
i ni gradbeni material obnaša po svoje. Cio-1® treba vzeti njegovo dušo.
8dtuSa br^avna zgradba je bila posvečena temu ®nu. Začenši z organizacijo te skupščine: Saj n°pQIna stranka na oblasti odloča o vsem, CjQ i® celo v ustavi zagotovila pravno sank-ith0 lran° vlogo vodilne avantgarde. Skupščina
“ Sar^„  ........................,	_	oVlc-
8®d) Sarno *° funkcijo, da daje legitimiteto sklepu ^kl so bili sprejeti že pred tem in mimo
Izvršni svet (ne vlada), je samo sred-Iju ’ ki naj te odločitve spreminja v dejanskost, torej vlogo tehničnega releja, ne soustvar-
jalca političnih odločitev. Državna uprava je samo podaljšek te strukture. Lastna ustvarjalnost je v nasprotju z domnevnim izvirom vse modrosti na vrhu. Taka ureditev pa seveda celotno družbo spreminja v birokratsko zgradbo, bolj podobno kasarni kot moderni organizaciji. Glavna odlika slehernega je ubogati, izvrševati sprejete odredbe in ukaze in hvaliti modrost, ki prihaja od zgoraj. Ni treba posebej dokazovati pogubnih posledic početja, kjer naj se iz narodovih potencialov izključi sleherna ustvarjalnost, sleherno lastno mišljenje, sleherna pobuda. Rezultati so tu — lahko jih neposredno vidimo in občutimo, čeprav se bodo vse njihove negativne posledice šele pokazale in bremenile ne samo prihodnje vlade. Samo upati je, da ne celo prihodnjih rodov. Krona te ureditve je služba državne varnosti. Torej, države ne varuje zavest državljanov, da jim ta država koristi in da jim je potrebna, ni jim dana možnost, da bi svoje mnenje in stališča vsaj povedali. Policija je tista, ki naj varuje državo, celo proti lastnim državljanom. Absurd, ki pa je logično povsem utemeljen v takih pogledih na družbeni razvoj.
Gospodarski polom bomo gotovo v naslednjem razdobju najbolj neposredno občutili in njegove posledice bodo verjetno povzročale največ socialnih problemov. Razumljivo: Najprej živeti, šele za tem filozofirati. Dolgoročno pa so posledice, ki jih je v narodovo dušo zasekalo polstoletno obdobje mračnjaštva — četudi pod firmo najbolj naprednega sistema — najbolj hude; že zato, ker so izrazito dolgoročne. Načrtno in sistematično ubijanje človekove individualnosti, načrtno zastraševanje, žrtvovanje celih generacij različnim poskusom usmerjenega izobraževanja, je nujno pustilo posledice, ki so hujše kol vse drugo. 2e zato, ker so izrazito dolgoročne. Ogrozile so prav tisto, kar je bila vedno naša moč preživetja: naša pokončnost in volja do življenja, vrednote, ki smo si jih ustvarili kol soustvarjalci evropske kulture. 2e samo sedanje modno geslo: Evropa zdaj, nas v neki meri diskvalificira. Postavlja nas v pasivni položaj pri-čakovalca, ki naj mu Evropa odpre vrata — čeprav je ta Evropa sama hud bolnik. Evropejci smo vedno bili, dokler nas iz Evrope ni iztrgala tej Evropi povsem tuja ideologija. In vrnitev v Evropo ne pomeni ponižno čakanje pred njenimi vrati, da nas vanjo sprejmejo kot desetega brata — pač pa vrnitev k našim lastnim koreninam, ki so seveda evropske. To pa pomeni re-stitucijo v nas samih tistih vrednot, ki so nas zgodovinsko oblikovale v to, kar smo vedno bili — in kar je v veliki meri podrl napuh, da smo odkrili in osvojili absolutno resnico.
Krivico bi delali pretežni večini vseh tistih, ki so se pustili vpreči v voz te absolutne resnice in bi jim vnaprej podtikali slabe namene totalitarizma, protidemokratičnosti, zaničevanja človekove osebnosti in nasilnosti. Nasprotno, ve lik del teh ljudi je začel iz idealizma, iz pripravljenosti na lastno žrtvovanje za ideale, v katere je verjel. Njihova in naša skupna tragika je v tem, da jih je oslepil nepremagljivi blišč abso lutne resnice. Če za koga, potem zanje velja stari rek, da je pot v pekel tlakovana s samimi
dobrimi deli: ko je tisti Rubikon, ki ga predstavlja nedotakljivost temeljnih človeških moralnih vrednot, prekoračen zaradi navidezne nepremagljivosti absolutne resnice, ki terja absolutno podrejenost. Tu se začne nezaustavljiva pot v moralni in temu sledeči tudi materialni propad.
Narodna sprava
2ato bi bilo toliko bolj neumestno danes zahtevati njihovo obsodbo. Njihova obsodba je naša lastna. Vsi smo pri tem vidovem plesu tako ali drugače sodelovali. Pred absolutno oblastjo se ni bilo mogoče nikamor skriti. Pa ne samo to. Premagovanje zla absolutne resnice ni v zoperstavljanju tej resnici druge ali drugačne absolutne resnice. 2e samo to spoznanje nas sili v narodno spravo, ki je izhodiščni pogoj za novo narodno življenje, ki ga prav sedaj začenjamo. Narodna sprava ni pomiritev. Sprava pomeni priznanje dobrega namena tudi svojemu dotedanjemu nasprotniku — ga moralno prizna in rehabilitira prav zato, ker mu priznava dober namen, ki pa se je oprl na napačno razumevanje stvarnosti, še celo pa na domnevno poznanje absolutne resnice. Seveda sprava ne pomeni samo medsebojno pobotanje terjatev, kakor v civilnem pravu, saj se nikoli ne izteče brez preostanka. Bre2 moralnih sestavin, ki naj izbriše tudi ta preostanek, je ni. Kljub temu pa bo morala prav ta skupščina v čim krajšem času storiti vse, predvsem sprejeti potrebne pravne ukrepe, da se od-
dalje na 5. strani ■
Zagate našega jezika
PO KOROŠKEM, PO KRANJSKEM
ŽE AJDA ZORI...
Knjižnemu jeziku danes mnogi pravijo tudi standardni jezik. Ta sloni na splošno obvezni, čvrsti normi, ki je hkrati predpis in omejitev, pravilo in običajnost. Kolikor bolj in kolikor širše je »ta običaj« sprejet, toliko bolje, toliko laže bo postal pravilo. Dokler pa ni kodificiran, ga ne smemo uporabljati, vsaj v vsakdanjih sporočilih.
To velja za vsako napisano besedo; za državna, deželna in pokrajinska imena imamo navadno v slovenščini dvojno obliko: Češka in Češko, Portugalska in Portugalsko, Japonska in Japonsko, Primorska in Primorsko, to je v ženskem in srednjem spolu. Temu ustrezajo tudi predlogi v, na in iz, s/z, ki jih postavljamo prednje, ko želimo označiti na vprašanje kam? smer dejanja oziroma na vprašanje od kod? izvor. Pravimo torej: To vino je iz Štajerske ali s Štajerskega, a ne s Štajerske, kot je pogosto površno rabljeno. Napaka je: s Češke smo se vračali v prelepem vremenu, saj nismo bili na Češki, marveč na Češkem. Popotni vtisi s Sicilije (otoka) oziroma iz Sicilije (dežele) ali z Japonskega (namreč: na Japonskem, mišljeno: ozemlju)-
Povsem drugačno pravilo pa velja pri rabi predlogov »v« in »na« pri krajevnih imenih. Kako je prav: v Bazovici ah na Bazovici, na Opčinah, ah v Opčinah, kot navadno beremo v časopisju, ki izhaja v osrednji Sloveniji? V takih primerih prevladuje krajevna raba, odvisno je od tega, kje kak kraj leži.
R. Petaros
Slovenska skupnost ob uveljavljanju dvojezičnosti na sodišču v Trstu
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je v tiskovnem poročilu poudarilo izredni pomen uveljavljanja slovenskega jezika na sodišču. Kot je znano, vsebuje novi italijanski kazenski postopnik tudi člen 109, ki določa, da se na področju, kjer živi »priznana jezikovna manjšina«, zaslišujejo v materinščini pripadniki manjšine, če to zahtevajo, zapisniki pa se pišejo tudi v manjšinskem jeziku, v katerega je treba, poleg tega, prevajati vse sodne akte, ki so nanje naslovljeni.
Na tržaškem sodišču so člen 109 kazenskega postopnika že uveljavili, posebnega pomena pa je sklep, ki ga je med razpravo proti skupini desničarjev 9. maja 1990 sprejel tržaški pretor dr. Piervale-rio Reinotti. Med branilci obtožencev so bili številni misovski veljaki, ki so med drugim predstavili ugovor, češ da je čl. 109 v nasprotju z italijansko ustavo. Pretor pa je ugovore zavrnil kot »očitno neutemeljene«, poleg tega pa je poudaril, da je slovenska manjšina na Tržaškem vsekakor »priznana manjšina«, pa čeprav še ni bil sprejet »globalni zaščitni zakon«. O tem govorijo zakoni in upravni ukrepi, iz katerih tudi izhaja, da velja zaščita za vse pokrajinsko ozemlje.
Po mnenju Slovenske skupnosti je to očitna potrditev slovenskih stališč, ki nasprotujejo vladnemu zaščitnemu osnutku (»Maccanicov zakon«), ki, nasprotno, uvaja ločevanje pravic na podlagi pokrajine, občine in celo dela občine, v katerem živi pripadnik slovenske manjšine. Individualne manjšinske pravice in pa pravica do rabe materinega jezika v odnosu z oblastmi morajo po mnenju Ssk veljati za vse pripadnike manjšine! Za Tržaško pa tako in tako potrjuje to zahtevo vsebina Posebne spomenice, priložene Londonskemu memorandumu, ki jo je potrdil Osimski sporazum.
Poudariti velja še, da so vladni omejevalni predlogi toliko bolj neutemeljeni, ker
Izvršni odbor Slovenske skupnosti za Tržaško je na zadnji seji z zadovoljstvom ugotovil, da je na upravnih volitvah stranka zelo napredovala. Zavzetost za zaščito slovenske narodnostne skupnosti, politika stvarnega sožitja proti nacionalističnim pritiskom in upravna učinkovitost župana Brezigarja in odbora so v devinsko-nabre-žinski občini omogočile zgodovinski napredek glasov, oddanih za Slovensko skupnost. Okrepitev stranke z ošibitvijo komunistov je oblikovala nov položaj v Dolini, napredek v Repentabru in potrditev v Zgoniku pa zagotavljata nadaljevanje dela domačih uprav. Slovenska skupnost izreka zahvalo vsem svojim volilcem in kandidatom. Stranka bo dala pobudo za sestanke z ostalimi strankami za čim prejšnje oblikovanje novih uprav.
Izvršni svet Slovenske skupnosti je na-
se pravica slovenščine uveljavlja na kazenskem sodišču, torej v samem »svetišču« prava. Dovoljevati rabo slovenščine na sodišču, prepovedovati pa jo v stiku s tržaško občino, pokrajino, gorsko skupnostjo, deželno upravo in podobno — kot to izhaja iz sedanjega vladnega osnutka — bi pomenilo isto, kot če bi bila slovenščina predvidena pri najslovesnejšem cerkvenem bogoslužju, prepovedana pa na stopnicah, ki vodijo na kor, ali pa v zakristiji.
KONCERT PIHALNIH ORKESTROV
V NABREŽINI
V nabrežinski telovadnici je bil v nedeljo, 13. t.m., drugi koncert letošnje revije pihalnih orkestrov, ki ga prirejata Združenje pihalnih orkestrov Primorske in Zveza slovenskih kulturnih društev. Po uvodnem pozdravu predsednika nabrežin-ske godbe Karla Gabrovca so nastopili »Pihalni orkester Goriška Brda« iz Dobrove-ga, ki ga vodi Ivan Marinič, Pihalni orkester »ETA« iz Cerknega, pod vodstvom i-stega dirigenta in Mladinski pihalni orkester KUD »Karol Pahor« iz Pirana (vodi ga Umberto Radojkovič). Kot predstavnik italijanskega združenja pihalnih orkestrov ANBIMA je nastopila godba na pihala iz Čedada. Ansamble je v Nabrežini gostila tamkajšnja godba.
DOVOLJ JE OSEBNA IZKAZNICA
Od 14. t.m. dalje italijanski državljani lahko potujejo v Jugoslavijo tudi z osebno izkaznico Gre za ukrep, ki velja za mednarodne mejne prehode v deželi. V tržaški pokrajini je torej prehod meje z osebno izkaznico možen na mejnih prehodih pri Lazaretu, na Škofijah, Pesku, pri Bazovici in na Fernetičih. V goriški pokrajini na mejnem prehodu pri Vrtojbi in pri Rdeči hiši, v videmski pokrajini pa sprostitev prehoda meje velja za prehode na Ratečah, Učji in pri Robiču.
dalje obsodil primere omalovaževanja rabe slovenščine v izvoljenih organih in še zlasti v tržaški Krajevni zdravstveni enoti, kakor tudi zastoj v tej ustanovi. Pozitivno je ocenil sklep tržaškega pretor j a Reinottija, ki je zavrnil ugovor proti rabi člena 109 kazenskega zakonika.
Med številnimi ostalimi vprašanji je izvršni odbor pozitivno ocenil stališče delegacije Demosa, da bo vplivala na novo slovensko vlado, naj v pogajanjih z italijansko stranjo o avtocestni povezavi preko Peska, zahteva preverjanje stališč krajevnega prebivalstva za varianto, ki naj o-meji škodo. Dalje je obravnaval stanje Slovenskega stalnega gledališča in izrazil nujnost novih ravnovesij za premostitev monopola pri materialni osnovi slovenske narodnostne skupnosti, ki je temeljnega pomena za njen obstoj in razvoj.
PROGA NAJ OSTANE, KOT JE Bl^
V Trstu so že zbrali nad 4.500 podph°v j| za peticijo mestnemu prevoznemu podje’ ju, naj ne bi spremenilo mestne proge štev j 6, ki povezuje Sveti Ivan z Barkovljat®1, Preureditveni načrt mestnega prevozne.-3	P
podjetja, ki bi moral stopiti v veljavo \ •	P
junija, predvideva, da bi se proga ustavi*3
v Rojanu. Le v poletnem obdobju, se Pr3' S1
vi od 14. junija do 15. septembra, bi uve	p
li novo progo do Barkovelj. Številni Potl'	0
pisniki peticije so se zbrali na shod. kjer	n
so zagrozili, da bodo izvedli različne P2 testne akcije, če mestno prevozno podie
je ne bo odstopilo od svojih odločitev. Se stanka so se udeležili tudi občinski svei°" valeč Slovenske skupnosti prof. Lokar'	e
svetovalka v rajonskem svetu za Roj3®'	j1
Greto in Barkovlje prof. Miklavec in P®" * 1 krajinski tajnik Slovenske skupnosti 0?	n
pelt, ki so prebivalstvu izrazili solidarno^	n
saj nova proga 36 ne sme krniti dosedanjf	Sl
neposredne povezave Barkovelj s sred*	p
ščem in Sv. Ivanom.
v
DVOJNI PRAZNIK PRI DOMJU
Pri Domju na Tržaškem je bilo v Bf deljo, 13. t.m., tradicionalno praznovanj6 blaženega Leopolda Mandiča. Praznik s° tokrat povezali s počastitvijo goriške PeS nice Ljubke Šorli ob njeni 80-letnici. 1 vesno bogoslužje v Mandičevi kapeli f vodil nekdanji župnik in katehet pri D0111 ju, sedanji škofijski kancler msgr. Lojz6 Zupančič, ki je leta 1954 prvi uvedel ne deljske maše pri Domju, in sicer v šolsk1, prostorih. Bogoslužje, pri katerem je af stiral tudi češki bogoslovec, študent v p	t
stu, je obogatila nabožna glasba razn1	i
avtorjev, ki jo je ubrano podal trobil®	t
septet Glasbene šole ricmanjske godbe ®	t
pihala, pod vodstvom glasbenega učitelj	t
Flavia Sgubina. Tudi letos se je v cerkvlC	\
zbralo lepo število domačinov, a tudi 1.P1. | j di iz tržaške okolice. Na vrtu ob cerkUc	s
je po verski slovesnosti bila na spored	s
prireditev, pri kateri so sodelovail šol®*-	j
otroci od Domja in iz Ricmanj. S peti.. 1 in deklamacijami otroških poezij pesnF	s
Ljubke Šorli so ustvarili prijetno dom3®	(
vzdušje.
Slavnostni govornik je bil dr. Zo^ Harej. Začrtal je umetniški lik in življerl! sko pot goriške pesnice, ki je s svojo Pr : sotnostjo pri Domju počastila to lepo ve sko in kulturno slovesnost. Med govor0 je pesnik in gledališki igralec Aleksij P* garc doživeto podal vrsto poezij Ljuk^ Šorli. Tudi nastop ekumenskega zbora 1 Trsta, ki ga vodi prof. Harej, je bil uS šen na proslavljanje goriške pesnice. ZB no je namreč, da so številni primorski datelj i uglasbili razne njene poezije, l*1 dražajo globoko versko čustvo, a tudi iN stobo slovenskemu narodu, jeziku in ^ turi. O pomenu Mandičeve proslave . Domjo in okolico je spregovoril ricmanP župnik, dr. Angel Kosmač.
NAŠE SOŽALJE
Svojemu dolgoletnemu sodelavcu, P*9* telju Levu Deteli z Dunaja izrekamo S boko občuteno sožalje ob smrti ljube B* me. Pogreb je bil v Murski Soboti- ' grob svoje matere je šel tudi sin LeV, * je tako po tridesetih letih in v žalos^ okoliščinah spet videl svojo prvo domovi1®
Vred-
Izvršni odbor Slovenske skupnosti za Tržaško o stanju po volitvah
Ni nobenega razloga za malodušje...
s 3. strani
Pravi j o vse krivice, ki se še dajo popraviti in reW plotove, ki med nami še ostajajo.
... to temno sliko stvarnosti, bolje preteklo-
s‘i, še
toliko svetleje zasvetijo žarki novega u-
obs^a' ^ ga daje prav ta skupščina. 2e sam njen n °J’ njena pluralna sestava, so tisti temelj, aterem lahko z vso gotovostjo in zaupanjem astavim0 nanovo.
Naloge opozicije
Skupščina dobiva normalno sestavo, ki je znano 3 Za s^eilerni socio-sistem. Namreč svojo last-notranjo opozicijo, ki opravlja med drugim ciJo korektivnega mehanizma. Brez tega anizma ni sposoben preživetja noben sistem, socialni in ne biološki. Komunistični režimi Vs' '— brez izjeme — propadli ali propadajo. Prvi vrsti zaradi svoje neustrezne in na-
Pačne vzrok Ha
ideologije (ki je seveda tudi sama po sebi za propad, ker pomeni napačen odgovor
lzzive okolja). Propadli bi celo ob najbolj u-zni ideologiji, ker brez takega korektivnega anizma niso sposobni sproti ustvarjati no-
N,
ovice z Goriškega
celovečerni koncert zbora »Lojze bratuž«
.Goriški mešani pevski zbor »Lojze Bra-*> ki ga vodi prof. Stanko Jericijo, je
iiUel
kih
v soboto, 12. t.m., v Katoliškem do-^ v Gorici celovečerni koncert, ki je po-važno prelomnico v delovanju zbo-pr’. Saj že nekaj let ni ob koncu sezone trire-ial podobnih večerov. Nastop je po-ši}, ^a je zbor »Lojze Bratuž« eden bolj-stv s^°Venskih pevskih sestojev v zamejca?’ .^oncert se 3e začel z Gallusom, v . flaljevanjn pa so pevci zapeli zanimiv sj^edko izvajan spored domačih primor-skladateljev. Zadnja pesem na spore-ie bila Jericijeva priredba »Zdravice«.
Koncert Marijinih pesmi
v ŠTANDREŽU
^druženje cerkvenih pevskih zborov -
p
°rica prireja koncert Marijinih pesmi, ki 0 v nedeljo, 20. maja, ob 17. uri v župnijski cerkvi v Štandrežu. Nastopili bodo . 0fi iz Rupe-Peči, Standreža, ltl Strnavra.
Steverjana
POSEBNA KOMISIJA
nadzorovala
^kovost VIN
sije^a zadnji seji odbora Goriške trgovin-tijg 2Gornice so med drugim začeli ures-postopek za ustanovitev posebne Vjjj ls^je, ki naj bi nadzorovala kakovost b0 J2 zaščitenim poreklom. Na Goriškem HiSt r§°vinska zbornica po dogovoru z mi-locilStvorn za kmetijstvo in v skladu z do-stg^1 Evropske gospodarske skupnosti u-tlad2°Vila ^ve komisiji. Prva bo skrbela za vitia°vtv° kriških vin, druga pa za tista tQ(j ’ ki jih ustekleničijo v posoškem vino-er>i okolišu z oznako »Isonzo«.
vih odgovorov na spremembe v svojem okolju. Opozicija v skupščini torej ni neka nadloga zmagoviti večini, pač pa nujna sestavina za njeno normalno delo — četudi je lahko v očeh tistega, ki bi hotel samolastno odločati, huda nadloga In prav je, da je, čeprav ljudje tistemu, ki se z njimi ne strinja kaj radi odrekajo ne samo pamet, ampak tudi dobre namene.
Seveda pa tudi opozicija lahko opravlja tako vlogo le, če je konstruktivna. Ob vsej spornost' tega pojma (še nam je živo v zavesti izraz »konstruktivna kritika«) je opozicija konstruktivna lahko le v primeru, če njeni pogledi na družbe ni razvoj in njen program ne predstavljajo neposredne negacije, protislovja, večinski stranki v parlamentu. Med stranmi, kjer vlada taka poj-movno-prostorska razdalja, dialog ni mogoč. Zato tudi neke konstruktivne opozicije ne more biti. Tudi v tem pogledu lahko z velikim zadovoljstvom ugotovimo, da o najbolj pomembnih vprašanjih, ki nas zadevajo kot narod, nismo vsaksebi — nasprotno, programi skoraj vseh strank se o najbolj pomembnih vprašanjih skoraj prekrivajo. Razumljivo, o ciljih smo si lahko enotni, o poteh, kako do teh ciljev priti, pa so lahko tudi zelo različni pogledi. In ravno o poteh, kako do cilja priti, se lahko razhajamo. To pa ni še nikaka tragedija — prav to je lahko plodno polje za sodelovanje z opozicijo. V tem pogledu je posebej razveseljivo, da se je tudi ZKS - SDP s svojim programom vključila v demokratična prizadevanja naše družbe in za njeno preosnovo na temeljih, ki so v skladu z našimi splošnimi pojmovanji o človekovih pravicah in slovenskim izročilom. Ni torej nobenega razloga za malodušje pred nakopičenimi problemi, četudi se včasih zdijo kot skoraj nepremagljivi. In skupščina bo morala delovati kot temeljno gibalo za vsesplošno družbeno prenovo.
Nova ustava
V tem pogledu se mi zdi posebej pomembno ugotoviti, da se vsi strinjamo o tem, da je treba kot najpomembnejšo in izhodiščno nalogo sprejeti sestavo nove slovenske ustave. Sele nova ustava nam lahko ustvari potrebno podlago za potrebno družbeno prenovo, ki je kljub posameznim razlikam v pogledih na posamezna vprašanja skupno jedro programov vseh političnih strank, ki sestavljajo to skupšično. Celotna sedanja družbena zgradba je namreč po svoji sestavi, razumljivo, prilagojena drugačnim nalogam, drugačnim ciljem in drugačnim pogledom na družbeni razvoj, kot pa so ga v svojih programih sprejele te stranke. Čim prej bomo sprejeli novo ustavo, toliko prej bomo ustvarili to nujno podlago za dosego zastavljenih ciljev, tipam si trditi, da se ne strinjamo samo o nujnosti nove ustave, ampak tudi o njeni temeljni zasnovi in političnih rešitvah — kar še posebej obeta uspeh na tem ključnem področju.
Posebej vlada soglasje o tem, da je treba zagotoviti suverenost slovenske države, da je tre ba sožitje z drugimi narodi na območju sedanje Jugoslavije postaviti na povsem nove temelje in da je, kot zgleda sedaj, najbolj primerna pot do tega konfederativna ureditev. S tem bo mo končno šele lahko zagotovili našemu narodu potrebno državnost, ki je edina možna osnova za dogovarjanje z drugimi narodi, pa tudi za vključevanje v Evropo — čeprav nam je povsem jasno, da pojem državnosti in suverenosti vsebinsko pomeni danes nekaj bistveno drugega, kot je pomenil ta pojem v preteklem stoletju in celo še v prvi polovici našega.
Takojšnje naloge
Seveda nas ta globinska in dolgoročna usmeritev ne osvobaja neposrednih, konkretnih nalog, pri reševanju problemov, ki bodo v svojih posledicah lahko preraščali tudi v hude socialne konflikte, zlasti če pomislimo na neizogibno preobrazbo gospodarstva, ki ne dopušča odlaganja; na potrebo po razreševanju konfliktov z drugimi jugoslovanskimi državnimi strukturami, ki bodo nujno nastajali že iz različnosti v razvojni gospodarski in politični dinamiki — da ne govorimo o množici številnih, pa zaradi številnosti nikakor drobnih in obrobnih problemov. Pri tem ne gre izgubiti izpred oči dejstva, da ustvarjamo nov slovenski dom z ljudmi, ki imajo znanje, voljo in pogum, nikakor pa ne še tudi potrebnih izkušenj v upravljanju države, saj gre večinoma za ljudi, ki so bili doslej če že ne na družbenem obrobju pa vsekakor večinoma na manj pomembnih položajih, kjer si takih izkušenj niso mogli pridobiti. Zato bo naše sodelovanje pri skupno zastavljenih ciljih toliko bolj nujno in potrebno,
Kar se tiče mene osebno, bom vsekakor v ta skupni narodni podvig vložil vse svoje razpoložljive sile.
HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE - TRST
razpisuje
usposobijenostne izpite za uradnike/ uradnice prve kategorije v smislu 5. člena kolektivne delovne pogodbe za uslužbence hranilnic in posojilnic.
Trenutno je nepokrito eno delovno mesto.
Pogoji za pripustitev k usposob-Ijenostnemu izpitu so naslednji:
1. fakultetna diploma iz ekonomije ali prava oziroma diploma, ki je po obstoječih predpisih enakovredna;
2. diploma višjih srednjih šol; prednostno se bo upoštevala delovna praksa;
3. starost: največ 40 let;
4. program usposobljenostnega izpita predvideva slovensko in italijansko pismeno nalogo splošne gospodarske ali finančne narave oziroma iz knjigovodstva ali bančnega poslovanja in ustni razgovor. H kolokviju bo pripuščen, kdor bo prejel pozitivno oceno pri pismenih izdelkih. Ustrezna navodila so na voljo v tajništvu Hranilnice in posojilnice.
5. prošnjo na nekolkovanem papirju je treba predložiti, osebno ali po pošti, v tajništvo Hranilnice in posojilnice do 8. junija 1990.
Čas razporeda izpitov bo zainteresiranim javljen naknadno.
Po zaključenih izpitih bo izpitna komisija predložila upravnemu svetu Hranilnice in posojilnice seznam pozitivno ocenjenih, iz katerega se bodo črpali novi uslužbenci.
UPRAVNI ODBOR
Iraška vlada odločno zanika trditve, češ da je nameravala izdelati velikanski top. Zlasti od Italije zahteva, naj spoštuje mednarodne pogodbe in obveznosti.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Slovenska številka dunajske literarne revije »Westpennest«
V naj novejši, sedeminsedemdeseti številki dunajske revije »za uporabne tekste in slike« VVESPENNEST so objavljeni teksti petnajstih, pretežno mlajših slovenskih pesnikov in pisateljev.
Slovenski literarni javnosti so znani predvsem iz ljubljanske avantgardistične revije PROBLEMI, oziroma iz njene nove književne naslednice LITERATURA. Mnogi so že tudi natisnili svoja prva dela v knjižni obliki.
V WESPENNNESTU, ki velja za organ avstrijske leve, več ali manj marksistično obarvane literature, so predvsem slovenski koroški avtorji že večkrat naleteli na gostoljubje in publicistično možnost.
Slovensko poezijo zastopajo tokrat nemški prevodi lirike Maje Vidmar, Alojza Ihana, Aleša Debeljaka, Milana Dekleve in Jureta Potokarja. S čutom za posebnosti modernega izraza sta jih prevedla Fabjan Hafner in Peter Kersche. Natisnjena je tudi dolga pesnitev »Vzgoja« izpod peresa Tomaža Šalamuna, ki velja za enega poglavitnih pobudnikov slovenskega avantgardističnega literarnega preloma na začetku šestdesetih let. Prevedel jo je v Celovcu živeči Peter Kersche, ki se že dve desetletji zavzeto ukvarja
z mednarodno popularizacijo Šalamuna kot enega vodilnih slovenskih pesnikov iz druge polovice dvajsetega stoletja.
Se več prostora kot predstavitvi pričujoče nove in pretežno mlade slovenske poezije na meji med modernizmom in postmodernizmom je namenjeno prevodom iz vsebinsko in stilistično podobno oblikovane nove slovenske proze. Objavljene so novele in črtice Boštjana Seliškarja, Igorja Bratoža, Janija Virka, Milana Kleča, Andreja Moroviča, Andreja Blatnika, Franja Frančiča, Branka Gradišnika in Lele B. Njatin. V glavnem so to predstavniki najnovejše slovenske literarne generacije, rojeni okrog leta 1960. V svojih tekstih rišejo zdaj z eruptivno drznostjo, zdaj s ciničnim hladom odpora ali pa s prizadeto subtilnostjo tudi drobne dogodke iz slovenskega življenja. Družbene deformacije se večkrat v simbolistično-fantazijskem ključu spajajo z naturalistično podano analizo seksualnega življenja ter različnih psiholoških blokad nastopajočih akterjev v drobnih dogodkih iz več ali manj klavrnega majhnega vsakdana. V bistvu gre za dokaj plastične, realistično zaobkro-žene miniaturne podobe iz konkretnega življenja, ki pa vedno znova prestopajo ožje okvire
Izšla je nova šte
V uredništvo je prišla najnovejša, četrta letošnja številka Mladike. Osrednji članek je posvečen razmišljanju o položaju po volitvah v Sloveniji in razmišljanju o posledicah teh volitev na slovensko zamejsko stvarnost. »Komentar o aprilskih volitvah v Sloveniji je lahko, piše Mladika, enostaven in zapleten obenem. Enostaven, ker si takih volitev pred letom dni nihče ni upal niti sanjati, zapleten pa, ker izidi teh volitev vzbujajo dvome in silijo k razmišljanju. Prve svobodne volitve v 60 letih slovenske zgodovine si že zaradi tega, ker potrjujejo začetek demokratizacije v Sloveniji, zaslužijo pozitivne ocene: združena opozicija, ki je od vojne sem bila prisiljena k molku, si je v nekaj mesecih, brez organizacije in sredstev, zagotovila absolutno večino v parlamentu, komunisti pa imajo zadoščenje, da niso bili kaznovani in so s Kučanom celo dosegli prestižno zmago in predsednika republike«.
Večinsko koalicijo čakajo težke preizkušnje, beremo v Mladiki, ker mora začeti s postopno demokratizacijo, v okviru katere mora najprej odobriti novo ustavo, preosnovati javno upravo, zajamčiti pluralizem v javnih sredstvih obveščanja, ob tem pa mora čimprej začeti z gospodarsko reformo in saniranjem položaja, ki ogroža socialno varnost večine Slovencev. Brez žrtev gotovo ne bo šlo, toda te žrtve bodo posledica krize zavoženega gospodarstva, za katero je v celoti odgovorna komunistična partija. V zadnjih tednih se je kot pravi nacionalni šport razvila v tisku kampanja dvomov, pomislekov, pesimističnih podtikanj, ali bo DEMOS sposoben reševati težko krizo, ali bo sposoben ohraniti e-notnost. Tudi revanšizem so podtikali DEMOS-u, kakor da bi opozicija, ki 40 in več let ni mogla
na dan z odkrito kritiko, mogla zdaj v tako težkih trenutkih postavljati na kocko usodo naroda z zatekanjem k nizki maščevalnosti. Toliko napak, poudarja Mladika, kot jih je zakrivila komunistična partija, gotovo DEMOS ne bo zagrešil, različna stališča v notranjosti koalicije pa bodo jamstvo za demokratične in učinkovitejše izbire«.
Na koncu svojega članka Mladika razmišlja o nadaljnji usodi Slovenske kultumo-gospodar-ske zveze. Pri tem revija pravi, da bi bilo najbolj smotrno sedanjo krovno organizacijo v zamejstvu razpustiti in postaviti novo, ki bo pravično odsevala razmerje različnih idejnih, političnih, kulturnih in socialnih sil med Slovenci v Italiji«.
Iz te številke Mladike izvemo, da bodo letošnji 25. jubilejni študijski dnevi »Draga 90« potekali pod geslom »Novo slovenstvo«. Studijski dnevi bodo 31. avgusta, 1. in 2. septembra.
Pisateljica Zora Tavčar objavlja svoj tretji intervju s pomembnimi Slovenkami. Tokrat se pogovarja z opatinjo sestro Katarino Ambrož, ki živi in deluje v samostanu sester klarisinj. Profesorica Zora Tavčar se je v ta namen podala v Nazarje v Savinjski dolini, kjer je samostan omenjenih redovnic.
Revija nadaljuje z objavljanjem spominov Milana Guština. Zanimiva je, kot vedno, rubrika, za katero skrbi Martin Jevnikar, ki obravnava zamejsko in zdomsko literaturo.
V reviji sta dve prilogi: RAST, za katero skrbi mladina, ter Pavleta Merkuja »Svetniki v slovenskem imenoslovju«. Bogata je tudi rubrika Antena, ki spremlja kulturno dogajanje v Sloveniji, zamejstvu in zdomstvu.
in rastejo v alegorije ogroženosti zaradi orne® vanj in represij. V soočenju s poglavitnimi & ni starejše etablirane slovenske literature deWi! pričujoča proza in poezija slovenske mlajše 8e neracije dovolj avtentično. V njo pa se je ukv lo tudi dosti tistega, kar poznamo iz velike h8’ dicije slovenske literature, iz Cankarjevih dob iz sanj, iz Grumove Goge in iz tekstov Z&I ca, Šalamuna, Kovačiča ali Šeliga. ZanimN * tudi vseskozi prisotni utopični element te l'| rature, ki sega od fantazmagorij o Braziliji P' vse do potovanj v notranje človekove svet°'E Prozne tekste so prevedli Franci Zwitter, ^ ria Pollanz in Maja Haderlap. Žal pa mani1'' uvodna za nemškega neinformiranega bralca P® potrebna informacija o sodobni slovenski 1'® raturi. Ob koncu natisnjene biografske bel®^" o avtorjih so več kot lakonične, saj vsebuj® le rojstno letnico in kraj bivanja.	,.i(
Pričujoči natis slovenske literature v reV1)' Westpennest je odsev sodelovanja med obe® revijama. V ljubljanski reviji Literatura so na® reč leta 1989 v dveh številkah objavili izbor
sodobne avstrijske proze, poezije in esejist' v reviji Wespennest.
V znanem dunajskem literarnem središču & te Schmiede pa so konec februarja na dv večerih nastopili mladi slovenski literati Virk in Maja Vidmar iz Slovenije ter Cvet11' Lipuš in Fabjan Hafner iz vrst koroških & vencev.
Kulturnopolitično zanimiv je bil tudi sintf® zij o koroških Slovencih, ki je potekal 3. t v prostorih dunajske ljudske univerze v
tenauu. Na njem so med drugim sodelovali 2»
dovinarji, sociologi in publicisti dr. Andrej
ritsch, dr. Claudia Frass-Ehrfeld, dr. Karl Stub1?' farrer, dr. Auguštin Malle, dr. Wolfgang ler, dr. Matej Grilc, dr. Thomas Pluch, dr. I jan Sturm in Wolf in Der Maur. Diskusijo oblikovala dr. Moritsch in dr. Suppan.
23. marca je urednik revije Wespennest w
ter Famler v dunajskem krožku predstavil
vensko številko svoje revije. V tem priljub^ nem vsakomesečnem zbirališču slovenskih
najskih izobražencev je univerzitetna docen'
dr. Nataša Golob iz Ljubljane konec febru® spregovorila o zelo ljubeznivi in lepi teffl1' starih cerkvenih poslikanih lesenih stropih Kranjskem in Koroškem.
Lev Detela
S TRŽAŠKEGA
risti vseh dežel združite se!«. Nastopih
tri skupine. Prvi je bil znani italija*1.
£
humoristični-groteskni glasbeni ansah1^
»Witz Orchestra« iz Trsta, ki je že vec
J
BriS1'
slJ
P
ti*
POSREČEN HUMORISTIČNI VE<*
V športno-kulturnem centru v Zg0*1! ku je bila v nedeljo, 13. t.m., priredit® ki so ji organizatorji dali naslov »Hu1”.
nastopil tudi na televiziji in je zato ^ širšo publiko poznan.
Sledil je nastop priznanih in uvel j3'; Ijenih humoristov Borisa Kobala in S&J ja Verča, ki sta imenitno zabavala oh® • stvo s svojimi ironijami na račun p0} , kov in političnih spletk. V Zgoniku r. nedeljo nastopila tudi skupina Karst thers. Njihov humor je drugačnega zna ja, uglašen je na pikre in včasih jedke te, saj je tekst tesno povezan tudi z f>J bo, s katero ta skupina podkrepuje s'V domislice. Vsekakor je večer doživel občinstvom lep uspeh in prisotni s o imenitno zabavali.
»Narod, ki se preveč obremenuje s preteklostjo, se odpovedoje prihodnosti«
... izvolitvi predsedstva nove slovenske skup-1116 in po zaprisegi je predsednik republike °venije Milan Kučan imel daljši govor, ki ga
2aradi
važnosti objavljamo v celoti. Bralca opo-
ariamo, da je podnaslove dalo uredništvo.
. Velika čast, priznanje in odgovornost v govoriti pred poslanci, ki so izvoljeni skupščino republike Slovenije na prvih, obodnih, parlamentarnih, strankarskih, i Obiokratičnih volitvah. Dolga in naporna . bila pot do teh volitev. Zaznamovale in ljI'a^le so čas usodnega prehoda v plura-s ično, demokratično politično ureditev °venske družbe. Potekale so dostojan-. eno in pošteno. Pokazale so visoko stop-državljanske odgovornosti in demokrate^ zrelosti naših ljudi. Dokazale so, da Ijj 2elijo nadaljevanja družbenih reform, jj. So pogoj življenju v stabilni demokra-111 Poti, brez nasilja in revanšizma, ob
f.aS°tovljeni visoki stopnji socialne in po lcne varnosti ter spoštovanju človekove-
lit:
dostojanstva. V svetu, ki mu je strpaj; tako potrebna za demokratično sožit-v Uudi, dostikrat tuja, moremo biti Slo-^ kci na tako svojo držo upravičeno po-lj.Slii. Bilo bi kratkovidno in nezrelo, če 2daj dopustili, da strankarski interesi cii^niij0 delovanje demokratičnih institu-družbe in razvrednotijo vsa velika pri-lit^anja. Težko zlomljeni miselni in po-monolitizem ene vrste bi tako samo enjal in nasledil drugi.
^ volitvami postavljena nova struktu-P°litične oblasti, potrjena od večine,
ra ^
Podstavlja uspešen sklep naše skupne ho-lo 3? obdobja, ki vse bolj pripada pretekla*’ je obenem pogoj, da lahko pogled, v ^arjalne moči in sposobnosti obrnemo ?.v° Prihodnost, v mirno in ustvarjal-Uj^vljenje. Zdaj preteklost ali odnos do Up more biti nikomur več temelj za ie ,avičenost vladanja. To more poslej biti v^-^okratično izpovedana in preverjena Pribodnosti. In ta je za vse nas It jdarle najbolj pomembna. Volitve so
H11 tlirli 17ropnn 7	ni	f
nas
Na
Ni
au tudi izrecno zavezale! rodna sprava na prvem mestu
rFl
4
j
je|Q edavno je Predsedstvo Slovenije spre-fitv-l2.iav° o narodni in državljanski umi-Vgp1' Sledila ji je kmalu tudi izjava Slo-sPra • škofovske konference o narodni Vl- S temi dejanji je narejeno veliko tnirPrav° vseh Slovencev in za pravičen kljc ?ed nami, ki ne bi še v današnji čas . zloslutnih duhov preteklosti, delitev, sovraštva in državljanske vojne, iu p evn sprave, ki je zgodovinska nujnost dg 3sa kulturno civilizacijska dolžnost, je, PretS?m°S°ei našo trpečo obsedenost s tQ(j gostjo, saj moramo živeti naprej; na-lost’: * se preveč obremenjuje s pretek-^edir’ °^roza svojo sedanjost in se odpo-doSeVe Prihodnosti. Sprave ne morejo ne Cl ne doživeti tisti, ki sovražijo. Lah-
ko jo dosežemo le tako, da se zavestno in odgovorno odpovemo netenju novih sovraštev na starih pogoriščih. Ne da bi zgodovino popravljali ali skrivali, smo dolžni poravnati krivice, kjer je to še mogoče in se drug drugemu opravičiti za tisto, kar je bilo slabega v našem ravnanju med vojno in po njej. Z lastno zgodovino se lahko ves narod spravi le tako, če ji dovolimo, naj končno postane preteklost, da dokončno pokopljemo mrtve, da odpustimo.
Predsedstvo Slovenije je v svoji izjavi izrecno zapisalo, da »glede na dogajanja med vojno in ob koncu vojne obstaja tudi odgovornost republike Slovenije, saj ima ta svojo državno kontinuiteto« in je zato predlagalo skupščini Slovenije, naj sprejme akte, ki bi omogočili, da pri nas ne bi več preganjali državljanov za kazniva dejanja v zvezi z drugo svetovno vojno na Slovenskem. Tako suvereno dejanje slovenske skupščine bi nedvomno odločilno prispevalo k dokončnemu odpravljanju pravnih, političnih in moralnih posledic, ki še obstajajo v našem sistemu in v odnosih med ljudmi zaradi medsebojnega sovražnega obnašanja v tistih časih, in pomembno pripomoglo k nastajanju takšnega vzdušja v političnem in javnem življenju Slovenije, ko preteklost ne bi več bremenila medčloveških odnosov. Za mirno življenje in ustvarjanje ljudi danes je mogoče in potrebno storiti predvsem to, da se »ne ponovi zlo iz vojne in povojnega državljanskega obračunavanja, ki je zlo za vse«. Trdno je moje prepričanje in prepričanje vseh članov Predsedstva Slovenije, da je prav ta skupščina v tej sestavi in v tem usodnem času poklicana, da opravi to zgodovinsko in za naš narod usodno dejanje, s katerim bo vsem Slovencem priznana pravica do domovine. Da ne bo šele kakšni od prihodnjih generacij, ki se bodo rodile v svet, ki so ga s sovraštvom obtežili drugi, naloženo breme, da ga očisti, spravi in pomiri.
Cas volitev je za nami. V njem so bile, razumljivo, poudarjene razlike, programske, vsebinske, politične. Zdaj je nastopil čas, ko bo treba z dejanji dokazati naše sposobnosti in voljo, da se bodo volilne obljube potrdile v izboljšanih razmerah na-
šega življenja. Potrebno bo povezovati vse ustvarjalne moči, kar jih premore naš narod in republika Slovenija, da bi uspeli reševati tista temeljna vprašanja, od katerih je usodno odvisna naša skupna prihodnost in prijaznejše življenje naših ljudi. V demokratičnem volilnem procesu preteklih tednov so prav oni izražali svojo skrb za to, svoje upanje in svoje zaupanje. Zdaj smo ga dolžni opravičiti.
Enotnost v raznolikosti
Zavedam se, da je govoriti o skupnem, o enotnosti, s katero je v našem spominu zvezanih toliko zlorab, tvegano početje. In vendar ostaja naša vsakodnevna in pogosto mučna hoja k enotnosti, ob upoštevanju različnosti eno najbolj trdovratnih prizadevanj velike večine slovenskega naroda v vseh obdobjih, zlasti še v kriznih časih, kakršen je nedvomno tudi naš današnji.
Ne gre za obnavljanje lažne, zapovedane ali celo prisilne enotnosti, ampak za naravno in etično utemeljeno potrebo po kar najbolj popolni izrabi vseh ustvarjalnih sil na tistih programskih usmeritvah in ciljih, ki so naj bližji našim skupnim pričakovanjem. Tudi s konstituiranjem te skupščine na temelju volje naših ljudi, izražene na volitvah, sprejemamo in uzakonjamo razlike, ki so nespremenljiv del življenja in morajo biti tudi naravna osnova družbeni organizaciji. Naravno je, da se te razlike na ravni družbenosti spreminjajo v nasprotja. In prav ob tem in zato je potreben trezen politični razmislek, kajti, če se nasprotja znajdejo v nepomirljivem medsebojnem razmerju brez pripravljenosti in zmožnosti presegati jih v strpnem pogovoru, pride hitro do omrtvičenja sleherne pobude, do blokade razvojnih možnosti, do vsesplošnega zastoja, do demora-liziranosti in krize. Iz tega pa raste obče nezadovoljstvo in medsebojna obtoževanja. Gospodarska, nacionalna, družbena in moralna kriza postane prevladujoča norma življenja.
Takšna zastranitev je v našem sedanjem političnem trenutku docela možna, kajti nove in prenovljene stranke, politične organizacije in skupine šele iščejo svojo podobo in prostor za svojo dejavnost, zato se pogosto utemeljujejo in osmišlja-jo z medsebojnim zanikanjem, morale pa bi biti komplementarne, druga drugi spodbuda, usmerjene v sintezo, v nekakšno skupno voljo, ki rojeva nacionalno soglasje o najbolj pomembnih odločitvah in poteh. Sedanja politična pluralnost, ki smo jo z volitvami potrdili, k sreči že doslej ni bila brez spremljajoče odgovornosti in
dalje na 8. strani ■
Narodnostni	spor	v	par
V parlamentu na Kosovu je prišlo do hudega narodnostnega spora med delegati srbske in črnogorske skupnosti ter večinskimi delegati albanske narodnosti. V zboru združenega dela kosovske skupščine so albanski delegati zahtevali, da se na dnevni red vpiše še razprava o spremembi imen nekaterih ulic in šol. To jim je uspelo s preglasovanjem srbskih in črnogorskih delegatov, ki so temu nasprotovali. Takoj za
tem pa so albanski delegati predlagali, naj bi dali na dnevni red še ponovno razpravo o upravičenosti vključitve kosovskega e-lektrogospodarstva in železnic v enotni srbski sistem. Zbor združenega dela je že decembra lani odobril te ukrepe, zdaj pa so albanski delegati zahtevali ponovno obravnavo. Po šesturni razpravi so Albanci preglasovali ostale, Srbi in Črnogorci pa so iz protesta zapustili dvorano.
NOVICE
Predsednik Gorbačov je s svojim odlokom razveljavil sklepa Letonske in E-stonske glede suverenosti in neodvisnosti. Medtem se v obeh državah začenja mobilizirati prebivalstvo ruske in drugih narodnosti, ki začenja odkrito nastopati proti domači oblasti.
Osip glasov KPI na zadnjih upravnih volitvah je postal kamen spotike v vodstvu komunistične partije. Occhettu politični nasprotniki v stranki očitajo, da ima njegova linija za posledico, da se je oddaljila možnost uresničitve leve alternative.
NOVA POGAJANJA NA DUNAJU
Na Dunaju se je začelo sedmo zasedanje pogajanj o zmanjšanju konvencionalne oborožitve v Evropi in o krepitvi ukrepov, ki naj povečajo varnost in medsebojno zaupanje med Vzhodom in Zahodom.
Pogajanj o zmanjšanju konvencionalne oborožitve se udeležujejo predstavniki 16 držav članic Atlantskega zavezništva in 7 držav članic Varšavske zveze. Zaenkrat zasedajo delovne komisije, v petek pa bo plenarno zasedanje. Vprašanje nemškega združevanja je zapletlo pogajanja, saj želi Sovjetska zveza točno vedeti, kako se stvari razvijajo. Vsekakor so sedanja pogajanja posvečena omejevanju števila tankov, vojaških oklopnih vozil, topništva, helikopterjev in letal.
Narod, ki se preveč obreaieeuje...
■ nadaljevanje s 7. strani
tudi skrbi za kar najuspešnejšo pot slovenskega naroda, družbe in države. Storiti velja vse, da bi tega smisla za iskanje nacionalnega soglasja tudi v prihodnje ne izgubili. Pri tem bo, upam, največji del odgovornosti znala in zmogla prevzeti parlamentarna večina, svoj del pa tudi novo nastala opozicijia, ki svoje vloge ne bo razumela samo kot držo proti, ampak bo u-stvarjalno in trezno prevzemala svoj del odgovornosti. To ji bo toliko lažje, če bodo pri sestavljanju vlade, ki bo vendarle nosila breme uresničevanja povolilnih pričakovanj, prevladali strokovnost, sposobnost in ugled in ne pretežno strankarska politična pripadnost njenih članov.
Slovenija in Jugoslavija
Zadnja leta iztekajočega se kriznega desetletja so nam pomagala razjasniti pogled na številna bistvena vprašanja prihodnosti Slovenije in našega odnosa do Jugoslavije. Danes lahko s precejšnjo gotovostjo rečemo, da nam je po tolikih letih skupnega življenja v Jugoslaviji povsem jasno, da ni mogoča Jugoslavija, ki bi bila zasnovana na hegemoniji enega naroda, pa tudi ne Jugoslavija, ki bi temeljila na hegemoniji ene same politične stranke. Prav
HONECKER NE BO SOJEN
Vzhodnonemške oblasti so sklenile, da ne bodo vztrajale pri sodnem postopku zoper bivšega komunističnega voditelja Eri-cha Honeckerja, ki boleha za rakom. To je povedal notranji minister Diestel, ki je poudaril, da ima država za sabo 40 let krivic in da noče graditi demokracije na novi nepravičnosti. Kot je znano, je po zgodovinskih dogodkih lanskega oktobra začasna vlada, ki so jo še vodili komunisti, napovedala, da bo obtožila Honeckerja veleizdaje, za kar je predvidena dosmrtna ječa. Pozneje je sodstvo sporočilo, da bo obtožilo prvaka samo korupcije in zlorabe oblasti. Notranji minister pa pravi, da 77-letnik, ki je povrhu vsega še hudo bolan, ne more priti pred sodišče. Zelo verjetno bodo opustili tudi obtožbe o korupciji, ki so jih bili iznesli zoper bivšega načelnika tajne policije Ericha Mielkeja.
v centralizmu in hegemoniji je poglavitni vzrok dolgotranje krize, ki pretresa našo družbo. Ta skupščina, predsedstvo in vse druge demokratične institucije, ki predstavljajo suverenost slovenskega naroda in državljanov Slovenije, stojijo pred težavno in odgovorno nalogo, da v najkrajšem času odgovorijo na vprašanje, ki se zastavlja pri nas — vse pogosteje pa tudi drugod po Jugoslaviji — ali je Jugoslavija sploh projekt uresničljive prihodnosti.
Pred več kot letom dni smo ponudili Slovenci, takrat še prepričani v možnost demokratičnega razpleta jugoslovanske krize, rešitev v zamisli asimetrične federacije, torej zvezne države, v kateri ni nujno, da imajo vse republike — v resnici tega že tako nimajo — v vsem enak status. Kar zadeva Slovenijo, je ta Skupščina v svojem prejšnjem sklicu ta projekt uresničila s sprejemom ustavnih dopolnil k u-stavi Republike Slovenije in s tem ustavnopravno zavarovala nujno krepitev slovenske samostojnosti. Izborila si je samostojen status, ki nam je omogočil realizacijo svobodnih pluralističnih volitev. Jasno je postalo, da vodenje učinkovite samostojne razvojne politike terja tudi politično samostojnost.
(Dalje)
JUŽNOTIROLSKI PAKET
S tiskovno konferenco avstrijskega zjj nanj ega ministra Mocka se je v soboto, 1* t.m., pri Innsbrucku končalo tridnevno z£ sedanje kontaktnega komiteja med Sevef nim in Južnim Tirolom. V kontaktnem ^ miteju sodelujeta na eni strani odposh1 stvo Južnotirolske ljudske stranke, na drj1 gi strani pa delegacija, ki jo sestavljaj predstavniki vseh treh glavnih avstrijs^1 političnih strank. Za Južne Tirolce & med drugim bila prisotna strankin Prej sednik Magnago in deželni glavar Du3; walder. Zunanji minister Mock je poud' ril, da predstavlja krepitev avtonomij e Južni Tirol enega glavnih ciljev avstrij5f;
lA
enega glavnih cilje zunanje politike. Avstrija pri tem ne popustila, četudi bi takšna politika ovir3 njen vstop v Evropsko gospodarsko skuj' nost. Tudi po popolni izvedbi znanega j^ notirolskega paketa bo Avstrija ostala zS ščitnik južno-tirolske manjšine v Ita« Deželni glavar Durnwalder je potrdil '• javo, da utegne Rim še letos izdati zad°l izvršilne norme, predvidene v paketu, Pj hodnje leto pa bi Avstrija lahko uradno' javila, da je Italija rešila južnotirobj' vprašanje. Odprto pa je še vedno vpr3’ nje, ali je osrednja rimska vlada pristo1"' tudi za določevanje gospodarskih in of gih smernic na Južnem Tirolskem, o c‘ mer ni govora v paketu.
PAPEŽ SPET V RIMU
Papež Janez Pavel II. se je 14. t.m- ^ nil v Rim z osemdnevnega pastoralni potovanja po Mehiki in na otoku Curac3 Ob povratku ie dejal, da je bil obisk M hike in tamkajšnjih vernikov »tolažliiv 3 poučen« dogodek. Zahvalil se je vsem-so pripravili potovanje.
VEČER V DSI V TRSTU
V ponedeljek, 21. maja, bo gost Društva venskih izobražencev pesnik in publicist iz ma Aurelio Chiantoni, ki bo skušal odgovo" na temeljna vprašanja o furlanskem narodu, ^ govi usodi in prihodnosti. Predstavil ga bo ^ nikar Piero Villotta. Začetek ob 20.30.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Re9’j sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgo^0',
urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Grap1 Trst, ulica Rossetti 14, tel. 772151
,h«|f
00B00O]a0n0ra@00[f]
tipo-litographart
Vam nudi raznovrstne tiskovine
TRST - ULICA ROSSETTI 14 - TEL. 040/772151