rilAZNIHJ DR2AV Izvajanje sporazuma za varnost v Sredozemskem raorju. Zadnjič smo poročali o sporazumu za vzpostavitev pomorske varnosti v Sredozemskem morju, ki je bil sklenjen v švicarskem mestu Nyon. Udeležili se nista teh varnostnih pogajanj ne Italija in ne Nemčija. Dasi je bilo Italiji ponujeno, naj sodeluje pri nadzorovanju Sredozemlja, je sodelovanje odklonila. Nadzorstvo bosta vršili samo Anglija in Francija, ker je bila tudi Rusija izključena od kontrole. Nyonski sporazum je bil 14. septembra podpisan in je stopil v veIjavo 15. septembra. S tem dnem je odplulo v Sredozemsko morje 54 angleških vojnih ladij, ki so dobro preskrbljene z globočinskimi bombami, za roparske in neznane podmornice, katerih je po mnemju Angležev v Sredozemskem morju stalno komaj dve do tri. Imajo nalog, da napadajo tovorne ladje in so v službi 15 dni, nakar se vrnejo druga za drugo v svoie oporišče, kier se preskrbijo s stre- livom, pogonskimi sredstvi in s prehrano. Angleži trdijo, da gre za španske nacionalistične roparske podrnornice, ki razpolagajo s stalno rezervo za slučaj, da bi bila zajeta ali potopljena ena ali druga napadalna podmornica. Istočasno kot Angleži so odposlali tudi Francozi svoje edinice v Sredozemsko morje, da z Angleži ramo ob rami zatrejo pomorsko tolcvaistvo. Kakih 70 vojnih ladij bo vendar enkrat kos trem podmornicam! Zaključek kongresa nemške hitterjanske stranke. O kongresu nemške hitlerjanske stranke v Nurnbergu smo že pisali. Kongres je zaključil 14. septembra Hitler z običajnim sklepnim govorom, v katerem je govoril na dolgo o boljševiški nevarnosti in je podčrtal pripravljenost Nemčije za sodelovanje z vsemi, ki so za skupnost, nikakor pa ne z boljševiki! Niirnberškega kongresa se je udeležilo y celem 900.000 oseb, katere so razvozili poleg rednih vlakov s tisoč posebnimi vlaki. Kaj se je zgodilo posebnega na jTrancoskem? Minuli teden je pisalo francosko časopisje z največjo ogorčenostjo o atentatu, ki je bil izvršen v Parizu. Dva peklenska stroja sta eksplodirala, porušila poslopje francoskih indnstrijcev in ubila več stražnikov. Vse je prepričano, da je bil atentat naročen iz Moskve. Na Francoskem je že zcpet predolgo mir. Česar niso mogli doseči komunisti s štrajki, bi radi z bombami ter peklenskimi stroji. Hočejo za vsako ceno izzvati nemire in v teh nahujskati ljudske množice v revolucijo. Radi omenjenega atentata je vlada zelo zaskrbljena in je razpisala nagrado 100.000 frankov onernu, ki bi mogel dati natančne podatke o zločincih, ki so organizatorji atentata. Posledica atentata s peklenskimi stroji bo nov zakon, ki bo vseboval stroge predpise glede nadzorovanja tujcev, kateri so imeli doslej na Francoskem skoro čisto proste roke. — Vsi mogoči ukrepi francosksga finančiiega ministra Bonneta niso mogli zavreti padca franka na inozemskih borzah. Frank je padel za 20% in to razvrednotenje povzroča v gospodarskih krogih nov strah, kako bo za bodočnost z državnimi financami pod socialistično vlado. K položaju na Španskem. Španska državljanska vojna divja že celih 14 mesecev in še sedaj ne more nikdo z gotovostjo napovedati, kdaj bo nacionalistični general Franco popolnoma gospodar položaja in bo strta odporna sila rdečih. Na severu se držijo rdeči v obmorskem mestu Gijon in imajo v njem glavno besedo anarhisti, ki nočejo ničesar slišati o mirni predaji mesta povsod na severu Španije zmagovitim nacionalistom. V toliko mesecev trajajoči vojni imajo v rdeči Španiji tri republikanske vlade: Negrinovo v Valenciji, Companisovo v Barceloni za Katalonijo in anarhistično v Gijonu, kateri načeljuje anarhist Balarmino, ki je povsem odrekel pokorščino vrhovni valencijski vladi. Ta rdeči junak hoče na severu kljubovati nacionalistom do zadnjega izdihljaja. Razna poročila iz Španije trdijo, da se vodijo med generalom Francom in katalonsko vlado pogajanja za predajo Katalonije brez borb. V imenu generala Franca vodi pogajanja major Francoso, ki se je uspešno pogodil za izročitev glavnega oporišča rdečih na severu — obmorskega mesta Santander. JAPONSKO-KFTAJSKA VOJNA Napad Japoncev na ffitajee pred Društvom narodov Na seji Društva narodov 15. septembra je nastopil kitajski delegat Welington Koo In je govoril etvarno o napadu Japoncev na Kitajce. Japonska je poslala na Kitajsko 200.000 vojakov, s katerimi je spremenila v dobi dveh mesecev kitajsko ozemlje v torišče strašnih bojev. Japonska mornarica zapira na nezakonit način kitajsko obalo in japonska letala bombardirajo premnoga kitajska mesta in bo pobila z bombami na tisoče nedolžnih žrtev med civilisti. Dalje je navedel kitajski odposlanec, da izgovarja Japonska svoj naval na Šangaj s preobljudenostjo doma, kar pa ne drži. Japonci bo že 30 let gospodarji Koreje in so v tej dobi naselili tamkaj komaj 500.000 Japoncev. Celih 25 let že drži Japonska roke nad Mandžurijo in je tamkaj naseljenih. komaj 30.000 Japoncev. Japonski narod ne čuti nobene potrebe po izseljevanju, ker je doma silno napredovala industrializacija ter ima japonski narod doma dovolj dela ter jela in mu edino primanjkuje sirovin. Kitajska je bila vselej pripravljena za gospodarsko sodelovanje z Japonsko, a Japonski gre le za kitajsko ozemlje, s pomočjo katerega bi rada izrinila iz Azije Evropo in Ameriko. Kitajska, ki se je uprla z orožjem japonski grabežljivosti, brani ne samo samo sebe, ampak tudi kcristi drugih tujih držav. Društvo narodov je proglasilo svoj čas načelo skupne varnosti in to naj ta ustanova (Društvo narodov) sedaj izvede za napadeno Kitajsko. Kitajska predlaga, naj posabni, dne 24. februarja 1933 izvoljeni posvetovalni odbor prouči japoneko-kitajski spor, kar bo v korist miru vsega sveta in prav posebej še za Evropo. Govor kitajskega delegata je napravil na vse zastopnike raznih v Društvu narodov včlanjenih držav zelo globok vtis in pri tem bo tudi ostalo. Ta globoki vtis bo hitro splahnil, Japonci bodo z vso srditostjo napadali naprej in uboga Kitajska se bo umikala po junaških brambah korak za korakom japonski tehnični premoči. Kitajski umiki na bojiščih Japonci so objavili, da je bilo na kitajskem ozemlju od 20. avgusta do sedaj 30 večjih bitk med Japonci in Kitajci. Kitajske zgube že znašajo 70.000 mož, svoje lastne in mnogo večje pa Japonci zamol' čijo. Pri Sangaju so bili Kifajci prisiljeni, da so se umaknili radi prehudega ognja iz topov japonskih križark v drugo obrambno črto, ki leži 5 km za dosedanjo. V ncvih postojankah se bo kitajski vojak lažje branil, ker ne bodo dan in noč trgaie ter redčile njegovih vrst najtežje granate iz žrel japonskih ladijskih topov. Japonci so dosegli s težkimi žrtvami uspehe ne samo pri Šangaju, ampak tudi na severnem kitaiskem ozemlju, kjer prodirajo ob železniški progi iz Pekinga v Hankov. Hud udarec za umikajoče se Kitajee je tudi to, ker je ameriški predsednik Roosavelt prepovedal izvoz orožja in streliva na Kitajsko, kar znači pomoč Japonski. Kitajski sta ostala edini up Rusija in Anglija, ki si bosta obdržali glede izvoza vojnih potrebščin na Kitajsko čisto svobodne roke.