Slovenska atletinja Jolanda Čeplak pozitivna na krvnem dopingu eritropoetina / 16 Formula 1: nobene kazni za moštvo McLaren-Mercedes Benetke: najstarejši filmski festival praznuje 75 let v znamejavtorskega a tudi komercialnega filma G firapharh ® ® ® Primorski PETEK, 27. JULIJA 2007 Št. 176 (18.959) leto LXIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Za razvoj Krasa je nujen dialog Dušan Udovič Na pobudo Kmečke zveze je danes v prostorih tržaške trgovinske zbornice na sporedu posvet o učinkih okoljevarstvenih ukrepov na kraškem teritoriju. Najbrž ga ne bi bilo, če ne bi v zadnjem času narasla napetost med kmečkimi stanovskimi organizacijami in deželno upravo, ker jih je slednja pri sprejemanju pomembnih vinkulativnih ukrepov spregledala, tako kot tudi župane in druge dejavnike kraškega območja. Protesti niso zalegli, priziv na predsednika republike pa je zadevo še zaostril in postavlja se vprašanje, če ima nastali položaj po tej poti sploh kakšen koristen izhod. Paradoks je v dejstvu, da se po sodni poti obravnava problem, ki bi moral po vsej logiki biti rešljiv z dialogom, še zlasti ko gre za deželno upravo, ki je do naše skupnosti v principu in številnih dejanjih bolje razpoložena, kod katerakoli od prejšnjih. Roko na srce, težko je ravnodušno sprejeti trditev, da deželna uprava do naših kmetov ni naklonjena, saj je konkretno pripomogla k rasti in bri-ljantnemu uspehu marsikaterega izmed njih. Čeprav je obenem tudi res, da je Kras v zavesti večinoma furlanskih deželnih upraviteljev bolj šibko prisoten, kar ni brez posledic. V odnosih glede občutljivih vprašanj teritorija je z deželno upravo očitno nastala razpoka, ki jo je treba nujno odpraviti. Za to je lahko koristno izhodišče rezultat srečanja z deželnimi upravitelji iz prejšnjega tedna v Bazovici, kjer se je iz polemične razprave vendalre izcimil predlog o skupnem omizju za razvoj Krasa. Če bo pri vseh soudeleženih prevladala volja, da se ta dogovor tudi uresničuje, ne bodo potrebni prizivi, ki morajo res ostati zadnja možnost. Želeti je, da bi bil tudi današnji posvet Kmečke zveze v tem smislu koristen prispevek k dialogu. LJUBLJANA, KOPER - Pobuda družbe TGE Gas Engineering Nemci bi postavili plinski terminal v Kopru Splošne ocene, da severni Jadran za to ni primeren ŠEMPETER - Družbi Harrah's in HIT z župani o megazabavišču Lokacija še neznanka Septembra bo Jonesova predstavila idejni projekt turistično-zabaviščnega središča Podpredsednica družbe Harrah's Jan Jones in šempetrski župan Dragan Valenčič km Po dopoldanskem sestanku s predstavniki civilne družbe seje podpredsednica družbe Harrahs Jan Jones skupaj s predsednikom uprave Hita Nikom Tro-štom in državnim sekretarjem Andrejem Šircljem o projektu megazabavišča pogovarjala še s severnoprimorskimi župani. Ob razrešitvi nekaterih vprašanj so občine projektu naklonjene, čeprav kakih posebnih novih informacij niso dobile, je po srečanju povedal šempetrski župan Dragan Valenčič. Jonesova bo septembra znova na obisku, takrat pa namerava predstaviti idejni projekt megazabavišča, čeprav lokacija naj še ne bi bila znana. Na 12. strani LJUBLJANA, KOPER - Nemška družba TGE Gas Engineering je sporočila, da je v sredo na slovensko ministrstvo za gospodarstvo vložila dokumentacijo za postavitev plinskega terminala v koprskem pristanišču. Sprejem vloge so na ministrstvu potrdili in napovedali začetek potrebnih postopkov. Medtem je bilo na pobudo že več odzivov, ki so sicer različni, a v glavnem odražajo nasprotovanje postavitvi terminala, za katerega je po prevladujočih ocenah območje severnega Jadrana ekološko nevzdržno. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je ocenil, da terminali pripomorejo k zanesljivejši energetski oskrbi države, a je hkrati izjavil, da je ta del Jadrana za takšne namestitve neprimeren. Tudi koprski župan in predsednik nadzornega sveta Luke Koper Boris Po-povič je ocenil, da za takšen terminal v koprskem pristanišču ni pogojev. Na 3. strani V Furlaniji-Julijski krajini se pripravljajo na novo Demokratsko stranko Na 4. strani Razprava o smernicah za varianto k regulacijskemu načrtu Občine Trst Na 5. strani V Nabrežini še enkrat odobrili sklep o zaščitenem območju Devinskih sten Na 6. strani TRST - Policijska preiskava Kriminalna tolpa kradla kmetijske in gradbene stroje ter jih ponarejene preprodajala TRST - Šestnajst oseb je preiskovanih, dve sta se znašli za zapahi, devetim so izdali omejevalne ukrepe gibanja, desetim osumljencem pa so odredili stanovanjsko preiskavo. Tak je obračun daljše preiskave imenovane »Operacija levinja«, ki jo je izvedla ekipa sodne policije v okviru deželne prometne policije. S pomočjo prisluškovanj, zased in zasledovanj so policisti prišli na sled italijanski kriminalni tolpi, ki se je ukvarjala s krajo in preprodajo kmetijskih strojev, rovokopačev, traktorjev in nakla-dalcev svetovno znanih znamk. Orjaške stroje je izredno organizirana tol- pa kradla predvsem v Venetu, Lom-bardiji in Emiliji Romagni, jim v priložnostni skladiščih spremenila inven-tarno številko in identifikacijske dokumente oziroma tablice ter jih nato mimo tržaških mejnih prehodov preprodajala v Slovenijo, Hrvaško, Bolgarijo, Slovaško in druge države vzhodne Evrope. Policija je poleg strojev za ponarejanje dokumentacije doslej zaplenila 13 ukradenih strojev, katerih skupna vred nost se su če okrog dveh mi li -jonov evrov. Preiskava se bo najverjetneje še nadaljevala. Na 7. strani CWÉVWI HfrlUJt pO UQOm C0J¡ prme&fMmrttíw ■îfc+J- ... I Jf«r Xí Mf- SP? tezs&T 486 Četrtek, 26. julija 2007 MNENJA, RUBRIKE / ŽARIŠČE Slovenski ded rimskega župana Veltronija Ivo jevnikar Če ne upoštevamo deleža pripadnikov slovenske manjšine, se vsaj trem sodobnim vidnim predstavnikom politike v Italiji po žilah pretaka tudi nekaj slovenske krvi. S tržaškimi koreninami se lahko postavi eden izmed vodilnih predstavnikov komunističnega gibanja, Armando Cossutta, ki se je rodil leta 1926 v Milanu. Med najbolj vplivnimi politiki Južno-tirolske ljudske stranke je evropski poslanec Michl Ebner, ki se je rodil leta 1952 v Boc-nu in je imel starega očeta - pisal se je Flis -s Polzele. Slovenskega deda - Cirila Kotnika - je po materini strani imel tudi sedanji rimski župan, nekdanji podpredsednik vlade, predstavnik Levih demokratov Walter Veltroni, rojen leta 1955 v Rimu. O Veltroniju in njegovem delno slovenskem izvoru smo lahko v zadnjih letih večkrat kaj prebrali, zlasti ob obiskih v Trstu, ob izidu njegovega romana in pa ob njegovi sedanji kandidaturi za tajnika snujoče se Demokratske stranke. Podpisani je o Veltronijevem dedu pred leti objavil v tržaški reviji Mladika podrobno dokumentiran članek Mož nenavadne energije in junaške odločnosti (Mladika 1996, št. 10, str. 227-232). Ker se je v nekatere sodobnejše zapise o njem v Delu, Primorskem dnevniku, Novem Matajurju, a tudi v Piccolu in še kakem drugem listu vtihotapilo več napačnih podatkov in domnev, je morda prav, da si nekoliko ogledamo ta zanimivi lik. Na Dobrijah pri Ravnah na Koroškem so v 19. stoletju na kmetiji odraščali trije bratje Kotniki: Dominik, Luka in Franc. Iz njihovih družin so izšli številni javni delavci, tudi znani duhovniki in jezikoslovci. Franc se je zaposlil pri železnici in imel s prvo ženo 14 otrok. Med njimi je bil Ciril Kotnik rojen 20. decembra 1895 v Ljubljani. Šest otrok je zgodaj umrlo. Ko je ovdovel, se je v Trstu znova poročil in imel še 15. otroka, Jaroslava, edinega, ki še živi in je letos daroval železno mašo, saj je bil v duhovnika posvečen leta 1937. Novo mašo je daroval skupaj z bratrancem, Lukovim sinom, pridigal pa jima je bratranec, Dominikov sin... Ciril ali Čiro Kotnik je bil med balkansko vojno dobrovoljec v srbskih vrstah, odlikovan s Karadjordjejevo zvezdo. Po prvi svetovni vojni je dobil službo na diplomatskem predstavništvu SHS oz. Jugoslavije za Italijo v Rimu. V tem mestu je ostal do smrti, saj sije tam tudi ustvaril družino. Njegove zadolžitve niso točno znane. Nikoli ni bil veleposlanik. Omenja se kot uradnik ali kot ataše. Po italijanski zasedbi Jugoslavije in izgonu diplomatskega osebja je bil interniran na svojem domu v Ul. Salaria, nato ga je vlada v emigraciji premestila na jugoslovansko poslaništvo pri Sv. sedežu, tako daje lahko polno razvil dejavnost, zaradi katere bi moral biti častno zapisan v naši zgodovini. Kotnik je pomagal neštetim jugoslovanskim, a tudi drugim internirancem in skrivačem, preganjanim Judom in drugim potrebnim, na visoki ravni je imel stike z ita- lijanskim odporniškim gibanjem, kot zastopnik emigranske vlade tudi z gibanjem generala Mihailoviča, po vojni je pomagal slovenskim beguncem. Gestapovci so ga aretirali 28. oktobra 1943 in hudo mučili, vendar svojih zvez ni izdal. Mučenje gaje po mnenju zdravnikov spravilo v prezgodnji grob. Ni pa umrl v ječi, temveč po hudi bolezni 29. junija 1948, star 52 let. Pokopali so ga v grobnici ženine družine v Aquili. Za opravljeno delo so se mu osebno zahvalili papež Pij XII., maršal Badoglio, med Slovenci pa je njegovo ime šlo kmalu v pozabo, ker ni sprejel Titovega režima. Judje so mu posmrtno podelili zlato kolajno leta 1955, kaže pa, da nihče ni sprožil postopka, da bi bil uradno prištet med njihove »pravičnike«. Kotnik je bil zelo zaveden Slovenec. Z ženo Mario Tomassetti (umrla je leta 1978) je imel tri hčerke. Dobile so slovenska imena: Ivanka (poročena Veltroni, mati Walterja Veltronija, umrla je leta 1993), Danica (umrla je v 12. mesecu starosti) in Darinka ali Dara, poročena Mancini, ki živi v Torontu. Dolgo je bila dopisnica Gior-na za Severno Ameriko, napisala je tudi več knjig. O očetovem odnosu do Slovenije je zapisala: »Vedno mi je govoril o njej in predstavljala sem si jo kot najlepšo deželo na svetu, zeleno in svetlo, poseljeno z dobrimi in prijaznimi ljudmi.« V zadnjem času se je rodil čisto upravičeni predlog, da bi se Slovenci Kotniku oddolžili s spominskim obeležjem v »večnem mestu«. DANES - Poseben vlak iz Ljubljane v Sežano 150 let Južne železnice Glavna svečanost bo v Sežani ob 18. uri, govoril bo minister za promet Janez Božič Parna lokomotiva, razstavljena v Divači. Žal zaradi požarne ogroženosti danes ne bo uporabljena Danes mineva natanko 150 let, odkar je tedanji habsburški cesar Franc Jožef I. s slovesno vožnjo od Ljubljane do Trsta odprl še zadnji krak Južne železnice, kije slovensko prestolnico povezal z mestom v zalivu. V Sloveniji bo torej danes vzdolž proge praznično. Spored se bo začel ob 15. uri v Ljubljani, kjer bo na tamkajšnji železniški postaji krajša slovesnost. Od tam bo ob 15.30 odpeljal vlak, na katerem bodo med drugimi potovali slovenski minister za promet mag. Janez Božič in generalni direktor Slovenskih železnic mag. Peter Puhan. Zal so morali organizatorji zaradi letošnje suše in posledično visoke požarne ogroženosti muzejski vlak s parno lokomotivo zamenjati z električno kompozicijo pendolino. Ob 16.50 bo vlak prispel na železniško postajo v Divačo, kjer bo na vsrti krajši postanek. Potnike bo nagovoril di-vaški župan Matija Potokar, zaigrala pa bo tudi krajevna godba na pihala. Postanek bo trajal vsega skupaj pol ure, nakar bo vlak odpeljal proti Sežani, kjer bo ob 18. uri na sporedu glavna svečanost, na kateri bodo spregovorili slovenski minister za promet Janez Božič, generalni direktor Slovenih železnic mag Peter Puhan in podžupan občine Sežana mag. Božo Marinac. (ps) LJUBLJANA - Predsedniške volitve Boris Pahor podpira Gasparija LJUBLJANA - Nekdanji guverner Banke Slovenije in napovedani kandidat za predsednika republike Mitja Gaspari je včeraj na Ciril Metodovem trgu v Ljubljani odprl svoj volilni štab. Kot je dejal ob otvoritvi, bo štab vodila evropska poslanka Mojca Drčar Murko, prostor v središču Ljubljane pa so najeli s pomočjo LDS. Drugemu verjetnemu predsedniškemu kandidatu Danilu Turku pa sta danes podporo izrazili zunaj parlamentarni stranki Aktivna Slovenija (AS) in Stranka ekoloških gibanj Slovenije. Ni znano, kdo bo prvopodpisani pod Gasparijevo listo, je pa od danes v njegovem uradu izobešena lista podpor ni kov, med ka te ri mi so igra lec Branko Djuric - Djuro, tržaški pisatelj Boris Pahor, ekonomist Jože Mencinger, poslovni direktor finančne družbe KD Holding Peter Grašek in drugi. Gasparijev štab bo obiskovalcem sicer na voljo od ponedeljka. Pisatelj Boris Pahor kroma O neodvisnosti verjetnih predsedniških kandidatov je Gaspari dejal, da »se bo njihova neodvisnost pokazala šele tekom volilne kampanje ter ob opredeljevanju kandidatov do posameznih vprašanj«. Gaspari sicer namerava v avgustu obiskati nekaj krajev po Sloveniji, za tedaj pa je napovedal tudi predstavitev programskega dokumenta, v katerem bodo predstavljani odgovori na aktualne probleme v Sloveniji. (STA) KULINARIČNI KOTIČEK Parmigiana iz jajčevcev V prejšnji številki sem pisal o grški mu-saki, danes vam bom dal recept italijanske različice te mediteranske jedi. V mislih imam »parmigiano iz jajčevcev«, ki je za poletje kot ustvarjena, saj je najboljša, če jo jemo mlačno. Parmigiana pravzaprav s Parmo in Emilio nasploh nima nič opraviti, razen tega, da vanjo, po nekaterih receptih, sodi ribani parmezan. Sicer pa parmigiana zelo verjetno izvira iz Sicilije, od kod je potem romala po svetu. Pred parmezanom so v parmigia-no ribali ovčji sir, s čimer je jed pridobila izrazitejši okus. Na Siciliji pripravljajo to jed še vedno z ovčjim sirom. Sicer pa je receptov za parmigiano nebroj. Če vtipkate geslo »par-migiana« v Google, vam bo slednji prikazal kar 150 strani in približno 1.500 spletnih strani. Nekaj pa imajo vsi recepti skupnega: in sicer, da v parmigiano sodijo jajčevci, paradižnikova omaka in mocarela. Kar zadeva jajčevce, jih nekateri cvrejo, drugi jih samo opečejo na žaru ali v ponvi, tretji jih celo po-hajo. Po receptu, ki vam ga posredujem, pripravljamo parmigiano pri nas doma, in ni rečeno, da je edina zveličavna, z malo domišljije si lahko vsak omisli svoj recept, ki bo nedvomno prav tako slasten. Za 5/6 oseb potrebujemo: 4 večje podolgovate jajčevce, po možnosti take, v katerih še ni semen, 750 gr svežega zrelega paradižnika, večjo čebulo, mocarelo, parmezan po potrebi, 200 gr šunke, nekaj sveže bazilike, sol, peperončino, 2 do 3 žlice ribanega kruha, malo moke, olivno olje. Na delo, torej! Jajčevcem odstranimo pecelj, jih skrbno operemo in razrežemo na pol cm debele podolgovate rezine, ki ji osolimo in pustimo približno eno uro, da izgu- bijo grenki sok, ki ga vsebujejo. Nato jih obrišemo, pomokamo, otresemo odvečno moko in jih ocvremo v vročem olju, da postanejo zlate barve. Ocvrte rezine damo na kuhinjski papir, da vpije odvečno olje, ki ga jajčevci na žalost zelo radi vpijejo. Medtem skuhamo paradižnikovo omako: na olivnem olju precvremo tenko sesekljano čebulo, nanjo pa vržemo olupljene in na kockice zrezane paradižnike, ki smo jim odvzeli semenčka in sok. Solimo, dodamo malo peperončina in kuhamo, dokler se omaka ne zgosti. Ob koncu dodamo baziliko. V pekač, ki ga ni treba naoljiti, temveč ga moramo posuti z ribanim kruhom, katerega naloga je vpiti morebitno odvečno tekočino, zlagamo plast melancan, pa paradižnikovo omako, sesekljano šunko, spet plast melancan, omako, ribani parmezan, dokler ne porabimo vse sestavine. Na vrh gre omaka, parmezan in, deset minut, preden vzamemo pekač iz pečice, ki smo jo ogreli na 180 stopinj, na rezine zrezana mocarela. Pečemo približno 30 do 40 minut. Parmigiano pustimo, da se ohladi in jo ponudimo mlačno. Namesto jajčevcev lahko uporabimo bučke, šunka ni obvezna sestavina, z njo pa je jed bogatejša. Če se vam ne ljubi lupiti in obdelovati paradižnik, lahko uporabite tudi paradižnik iz konzerve. Lahko poskusite parmezan delno ali v celoti zamenjati z ribanim ovčjim sirom, s čimer jed dobi izrazitejši okus. Dober tek! Ivan Fischer PISMA UREDNIŠTVU Odgovor na pismo »Spodrsljaj ali namera?« V zvezi z dopisom gospe Milojke Fur-lan želim podati nekatera potrebna pojasnila. Avtorica pisma odpira v svojemu dopisu občutljivo temo vrednotenja in ocenjevanja šolskih uspehov naših dijakov, ki obiskujejo nižjo srednjo šolo v Doberdobu. Ob vsej pohvali, ki si jo zaslužijo zavzeti bralci, ki so zaradi tega tudi primerno ovrednoteni na naših prireditvah, je treba upoštevati, da na končno oceno ne vpliva le število prebranih knjig, ampak tudi vrsta drugih dejavnikov, od utrjevanja obdelane snovi, sodelovanja pri pouku, rednosti pri pisanju domačih nalog, kakovosti ustnih in pisnih prispevkov itd. Tudi trditev, da dobijo dijaki, ki prihajajo iz Laškega, le zadostne ocene v slovenskem jeziku, ne drži, kajti mnogi izmed njih dosegajo dobre in prav dobre ocene. Izvor dijaka iz slovenske, mešane ali italijansko govoreče družine ne določa v absolutnem smislu njegovega uspeha. Tudi dijaki iz slovensko govorečega okolja lahko dosegajo boljše ocene v italijanščini kot njihovi sovrstniki iz italijansko govorečega okolja. Znano je, da na katerikoli uspeh, tudi šolski, vplivajo motivacija, osebne splošne sposobnosti in nagnjenosti, vztrajnost, pozitivna naravnanost, podpora učnega osebja in družine in še bi lahko naštevali. Ob tem bi želela še podčrtati, da kljub vsem razlikam, ki določajo naše učence, nobenega otroka ne obravnavamo kot zavoro, saj je prav vsak posameznik v svojem bistvu vrednota. Različna stopnja predznanja slovenskega jezika, raba in kakovost slovenskega pogovornega jezika, to so seveda temeljna odprta vprašanja slovenske šole v Italiji in od učnega osebja ter širše skupnosti zahtevajo dodatna strokovna poglabljanja in iskanja novih metodoloških oprijemov, ki bi lahko pozitivno vplivali na te pojave. Glede vzgojno-izobraževalnih programov, po katerih je spraševal soprog gospe Furlan, želim pojasniti, da imajo vpogled v razredne učne načrte starši otrok, ki so vpisani v šole našega ravnateljstva. V šolskem letu 2006/2007 v osnovnih šolah ravnateljstva Večstopenjske šole Doberdob ni bilo vpisanih otrok družine Gergolet. Vzgojno izobraževalna ponudba in letni razredni učni načrti so bili staršem predstavljeni na sestanku, ki se je odvijal v začetku šolskega leta, učitelji in ravnateljica so bili na razpolago za vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem. Naj še navedem, da bodo v prihodnjem šolskem letu splošni učni načrti na ravni ravnateljstva objavljeni na internetni strani šole. Ob zaključku naj omenim, da je osnova vseh učnih načrtov vzgoja k demokratičnemu sožitju, ki otroke navaja k temu, da med sabo vzpostavljajo tvorne stike in ustvarjajo možnosti, da eden drugega čim bolj pogosto doživljajo kot priložnost in obogatitev in čim redkeje kot nebodijetreba zavoro. Odrasli smo jim seveda za zgled. Poverjena ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjscek Odgovor na odprto pismo Uberta Fortune Drossija Gradnja, ki jo omenja Fortuna Dros-si, se nahaja na razvojnem območju za proizvodne dejavnosti in ribolov, ki je predvideno v Načrtu za pristanišče. Omenjeno območje je v lasti države, stavba pa, ki so jo zgradili lastniki kmečkega turizma Pe-scaturismo, služi za proizvodne dejavnosti in za dejavnosti ribiškega turizma Pescatu-rismo, ki je zgledno podjetje na gospodar-sko-turističnem področju. Dovoljenja za gradnjo so bila izdana s priloženim povoljnim mnenjem Luške kapitanije in s povoljnim krajinskim mnenjem. Ob tem pa menim, v kolikor sem si osebno ogledal prostorski prikaz dokončnega načrta, da bo stavba primerno, če že ne prijetno, vplivala na krajino industrijske cone. Po zaključnih delih, predvsem pa po postavitvi trstne kritine iz Fossalona, bo območju nudilo povsem drugačen razgled, saj se je na obravnavanem kraju do pred kratkim nahajalo odlagališče ostankov gojenja školjk. Primerjava s Sesljanskim zalivom pa je povsem neumestna in brezzvezna. Spomnim, da na omenjenem območju velja prepoved kopanja in da je del morja pred obravnavano obalo namenjen prehodu športnih plovil. comm. Giorgio Ret, župan Občine Devin Nabrežina / ALPE-JADRAN Četrtek, 26. julija 2007 27 LJUBLJANA, KOPER - Na območju pristanišča želijo postaviti uplinjevalnik in objekte za skladiščenje plina Nemška družba TGE začela postopek za plinski terminal v Kopru V številnih odzivih prevladujejo pa pomisleki in nasprotovanje, v glavnem iz okoljskih razlogov LJUBLJANA, KOPER - Nemška družba TGE Gas Engineering je sporočila, da je v sredo na ministrstvo za gospodarstvo podala vlogo za energetsko dovoljenje in tako državne organe seznanila z namero, da bi na območju pristanišča v Kopru postavila plinski terminal. Na ministrstvu so prejem vloge potrdili in napovedali začetek potrebnih postopkov. Odzivi na začetek uradnega postopka za terminal v Kopru so različni, večina pa mu nasprotuje.Družba TGE, ki je v 25-odstot-ni lasti francoske multinacionalke Suez, je namero za oddajo vloge za pridobitev energetskega dovoljenja za gradnjo milijardo evrov vrednega plinskega terminala v Kopru napovedala v začetku maja. Na območju pristanišča v Kopru želi postaviti objekte za raztovarjanje, skladiščenje ter uplinjanje utekočinjenega plina, so navedli v družbi. Na ministrstvu za gospodarstvo bodo vlogo najprej preučili in vlagatelja, če bo potrebno, pozvali, naj jo dopolni. Nato bodo stekli potrebni postopki za pridobitev dovoljenja, so povedali. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak s prejemom vloge še ni seznanjen. Po njegovih besedah plinski terminali v energetskem smislu lahko pripomorejo k zanesljivejši preskrbi Evrope in Slovenije, a je pri njihovem umeščanju treba spoštovati stroge okoljske in naravovarstvene standarde. »Vse kaže, da je ta del Jadrana za take plinske terminale neprimeren in da zanje obstaja visoka družbena nesprejemljivost. Več kot dovolj je razlogov, da do teh projektov ne pride,« je ocenil. Na ministrstvu za okolje in prostor, ki je pristojno za pripravo državnih lokacijskih načrtov, so že pred časom pojasnili, da je za Luko Koper v pripravi državni lokacijski načrt, v katerem gradnja plinskega terminala ni predvidena. Minister pa bi vladi sprejem novega predlagal le, če bi minister za gospodarstvo podal utemeljeno pobudo, da se začne z načrtovanjem takšnega objekta, so poudarili. Tudi v Luki Koper so potrdili, da jih je TGE obvestil o oddaji vloge. »Ker pismo ne vsebuje podrobnih informacij glede tega projekta, ga ne moremo komentirati,« so bili skopi. Konkretnejši so bili v koprski občini, kjer so ponovili, da gradnji terminalu nasprotujejo. Župan Boris Popovič je tudi kot predsednik nadzornega sveta Luke Koper ocenil, da »v Luki za tak terminal ni prostora«. Po mnenju ekonomista Bogomirja Kovača je projekt z gospodarskega vidika poslovna priložnost, z vidika okoljevarstva in razvojnih možnosti pa ni vzdržen. »Menim, daje to eden od projektov, ki celovi- Večina doslej izraženih stališč se naslanja na oceno, da je severni Jadran ekološko preveč izpostavljeno območje, da bi lahko brez tveganja prenesel namestitev enega ali več uplinjevalnikov (Na fotografiji letalski posnetek koprskega pristanišča) to gledano preprosto ne bi vzdržal. Tu se meša razvoj luke in transportne logistike, mešata se energetika in turizem ter način življenja na razmeroma zelo omejenem in ozkem območju. Vsega ne bo mogoče početi,« je menil. Nevladna okoljevarstvena organizacija Zveza ekoloških gibanj Slovenije je projekt načeloma podprla. »Vendar pa mora biti postavljen v prostor z vsemi varnostnimi in okoljskimi presojami,« je dejal predsednik zveze Karel Lipič. Medtem pa so načelno proti njemu v slovenski fundaciji za trajnostni razvoj Umanotera. »Za bolj natančno stališče bi morali imeti več podatkov,« je dodala direktorica Uma-notere Vida Ogorelec Wagner. TGE bi po načrtih uplinjanje uteko- činjenega plina izvajala v zaprtem sistemu, poleg skladiščenja zemeljskega plina pa bi postavila še plinsko elektrarno z dobrim izkoristkom in izrabo toplote hladilne vode za uplinjanje tekočega zemeljskega plina. V poznejši razširitvi bi zajemala CO2 iz dimnih plinov in ga kot izvozni izdelek namenila drugim uporabnikom na trgu, so zapisali. »Predlagana rešitev bi zagotavljala varovanje okolja, omogočila nova visoko zahtevna delovna mesta, pospešila odpiranje novih študijskih in raziskovalnih programov na področju nizkih temperatur,« so zagotovili v družbi in dodali, da bi prispevala tudi k stabilnosti slovenskega energetskega sistema. V mesecih po odločitvi ministrstva za gospodarstvo o dovo- ljenju so napovedali tudi »širši proces družbenega dialoga« Kot je pred časom za Dnevnik povedal predsednik uprave TGE Vladimir Puklavec, bo začetna letna zmogljivost terminala okoli tri milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina, sčasoma pa se bo povečala na pet milijard. »To pomeni, da bi v terminal v Luki s pomočjo vlačilcev priplula ena ladja na teden, ki bi prevažala plin v tekočem stanju in brez pritiska,« je za časnik pojasnil Puklavec in med drugim dodal, da bo terminal zagotovil najmanj 70 novih delovnih mest za inženirje. O gradnji dveh plinskih terminalov sredi Tržaškega zaliva in v Žavljah razmišljajo tudi v Italiji. Kot je zagotovil Puklavec, pa naj bi bil terminal v Kopru »za razliko od tistega v Žavljah med najsodobnejšimi v svetu. Za segrevanje oz. izparevanje plina ne bo uporabljal morske vode, ampak odvečno toploto iz 200-megavatne elektrarne, ki jo prav tako načrtujemo na območju Luke,« je takrat še povedal za časnik. Iz Trsta se j e ob vesti, da j e nemška družba formalno prosila slovensko vlado za dovoljenje za namestitev uplinjevalnika, oglasil deželni tajnik stranke Slovenskih in italijanskih komunistov Stojan Spetič, kije izrazil nasprotovanje stranke, rekoč, da bi bil pravi paradoks, če bi se v ravno v Sloveniji gradil uplinjevalnik, potem ko je sosednja država nasprotovala njegovi namestitvi na Tržaškem. (STA) LJUBLJANA, ZAGREB - Odzivi predstavnikov slovenskih in hrvaških strank Pobuda slovenske vlade za rešitev medsebojnih odprtih vprašanj odmeva v Sloveniji in na Hrvaškem LJUBLJANA, ZAGREB - Pobuda slovenske vlade, kije hrvaški posredovala dokument o ureditvi odprtih vprašanj med državama, je minule dni odmevala tako v Sloveniji in na Hrvaškem. Večina strank jo pozdravlja, nekatere stranke pa so ob tem zadržane do predloga, da naj bi kot posrednik nastopil francoski pravnik Robert Badinter.V pobudi, ki jo je minuli četrtek obravnavala najprej vlada, nato še odbor DZ za zunanjo politiko, je Ljubljana predlagala posredovanje tretjega pri določanju meddržavne meje. Ali bo šlo pri tem za pravno zavezujočo arbitražo ali za nezavezujočo mediacijo, naj bi se državi še dogovorili. Slovenija je za morebitnega posrednika predlagala francoskega pravnika Roberta Badinterja oziroma sodišče za pomiritve in arbitražo pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Badinter naj bi ponudbo Slovenije za posredovanje že sprejel. Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je v torek potrdil, da pobuda slovenske vlade za ureditev odprtih vprašanj s Hrvaško obstaja, vendar dokumenta z oznako strogo zaupno ni želel komentirati. Kot je dejal, gre za zaupno gradivo, ki čaka na odgovor hrvaške strani. Na hrvaškem zunanjem ministrstvu so potrdili intenzivna pogajanja za ureditev vseh meddržavnih sporov, zanikali pa obstoj uradnega dokumenta. Novica je odmevala tako med slovenskimi kot hrvaškimi strankami. Predsednik SD Borut Pahor je v sredo odločitev vlade, da Zagrebu ponudi posredovanje tretje strani pri reševanju vprašanja meje pozdravil. Predlog za posredovanje Badinterja pa Pahor vidi kot prevzemanje pobude slovenske vlade. Ta je po njegovem mnenju ravnala inteligentno, zato ker je hrvaška vlada dala v zadnjih letih večkrat vedeti, da mnenje Badinterja spoštuje in da ga jemlje kot resno možnost za posrednika. Poslanec SD Marko Pavliha pa je v torek v odzivu premiera Janeza Janšo in ministra Rupla pozval, naj čimprej skli-četa nujno zaprto sejo razširjenega stra- teškega sveta pri zunanjem ministrstvu, vključno s pravnimi strokovnjaki. Na seji bi, predlaga Pavliha, med drugim obravnavali zadnje poteze slovenske vlade oziroma ministrstva za zunanje zadeve glede predloga Hrvaški za reševanje mejne problematike s strani tretje osebe. Po besedah predsednika SLS Janeza Podobnika pobudo vlade za reševanje odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško predstavlja korak v pravo smer. Ob tem je Podobnik v sredo izrazil prepričanje, da je prav, da ima tak dokument oznako zaupnosti. Podobnik namreč ni prepričan, da se bodo pogajalske pozicije Slovenije okrepile, »če vnaprej govorimo o nekaterih predlogih in se tudi nekatera imena pojavljajo v javnosti«. Kot je v torek poudaril predsednik SNS Zmago Jelinčič, v stranki ne pristajajo na mediacijo oziroma arbitražo pod vodstvom posrednika Badinterja. Zavzel se je, da naj slovenska vlada oziroma MZZ naprej pripravita izhodišča za razpravo in jih pošljeta v potrditev držav- nemu zboru. Slovenska pobuda je odmevala tudi v Zagrebu. Predsednik odbora hrvaškega parlamenta za zunanjo politiko in poslanec vladajoče Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) Gordan Jandrokovič je včeraj izjavil, da so sprejemljive vse pobude za reševanje dvostranskih vprašanj s Slovenijo s pogajanji, vključno s predlogi o mednarodni arbitraži. Predsednik največje hrvaške opozicijske Socialdemokratske stranke (SDP) Zoran Milanovič je načeloma pozdravil vse predloge za urejanje odprtih vprašanj. Ni pa želel komentirati neuradne informacije, da je Badinter že sprejel slovensko ponudbo za posredovanje. Pobudo je včeraj komentirala tudi predsednica vladne Hrvaške socialno-li-beralne stranke (HSLS) Djurdja Adlešič, ki je povedala, da HSLS vnaprej nasprotuje posredovanju tretje osebe v reševanju spornih vprašanj med Hrvaško in Slovenijo, ter še ocenila, da meddržavnih problemov ni možno urejati »v paketu«. Hkrati je javno pozvala hrvaško vlado, naj pove, ali je sprejela uradni predlog Slovenije za posredovanje Badinterja. Za poslanca Istrske demokratske skupščine (IDS) Damirja Kajina Hrvaška mora sprejeti predlog Slovenije, ki prvič ponuja posredovanje tretje strani. Spomnil je, daje hrvaški predsednik Stipe Mesič že predlagal Badinterja za arbitra. Kajin še meni, da je treba izkoristiti priložnost ter končno umakniti vse meddržavne probleme - mejo, Ljubljansko banko, jedrsko elektrarno Krško in ekološko ribolovno cono - z dnevnega reda. Precej zadržan do slovenskega predloga je poslanec Hrvaške stranke prava (HSP) Tonči Tadič. Dejal je, da se je Slovenija leta 2001 izvzela iz pristojnosti arbitraže ZN za urejanje vrste mednarodnih sporov, vključno z razmejitvijo na morju. »Do takrat je Hrvaška lahko zahtevala arbitražo, poslej pa mora Slovenija za vsak pristop k arbitraži ali sodišču dati dodatno privolitev,« je dejal Tadič. (STA) 4 Petek, 27. julija 2007 ALPE-JADRAN / TRBIŽ - Tematski dnevi v priredbi SKS Planika v sodelovanju z upravami Od danes do nedelje v opredju slovenska kultura Drevi koncert, jutri okrogla miza o vlogi manjšinske skupnosti TRBIŽ - S koncertom v cerkvi Sv. Petra in Pavla se danes na Trbižu odpirajo tematski dnevi, posvečeni slovenski kulturi, ki se bodo pod naslovom Naša drugačna zemlja nadaljevali do nedelje. Prireja jih slovensko kulturno središče Planika v sodelovanju s krajevnimi upravami in drugimi partnerji. Drevišnji koncert se bo začel ob 21. uri in se uokvirja v vrsto prireditev ob tisočletna trbiškega gozda. Gost večera bo s svojimi glasbili Giobatta Morassi, Fur-lan iz Karnije, ki je nekaj časa živel v Ža-bnicah, v petdesetih letih se je pa preselil v Cremono, kjer ima znano delavnico godalnih inštrumentov, za izdelovanje katerih uporablja resonančni les iz Kanalske doline. Koncert bodo oblikovali glasbeniki iz Avstrije, Slovenije in Italije, ki bodo nastopili posamezno ali skupinsko. Jutrišnji program bo uvedla okrogla miza, ki bo potekala na županstvu od 11.30 in bo osvetlila vlogo manjšinske skupnosti v razvijanju mednarodnega sodelovanja. Na njej bodo spregovorili domači upravitelji, predstavniki deželne in pokrajinske vlade, predstavniki slovenskih organizacij ter župani iz obmejnih krajev sosednje Slovenije. Popoldne, od 15. ure dalje bo na trgu Unita posebej živahno, prireditelji so namreč najprej pomislili na otroke in jim ponudili lutkovno predstavo, sledil bo nastop folklornih skupin iz Bovca, Mo-noštra na Madžarskem in Stu ledi iz Trsta ter terceta Juhana iz Tolmina. Popoldanski program bo ob 18. uri zaključila s svojim nastopom godba na pihala Gorje (iz Slovenije), zvečer bo pa koncert skupine Brain Storn Quartett. V nedeljo ob 11. uri bo v Ul. Roma imel svoj koncert Harmonikarski ansambel Glasbene Matice, ki mu bo sledil nastop folklorne skupine Zveze Slovence Sakalovci iz Monoštra (H), s katerim je občina Trbiž pobratena. Kulturni dnevi so priložnost za prebivalce Kanalske doline in poletne turiste, da se seznanijo s posebnostmi in ustvarjalnostjo slovenske kulture ter z njeno kulturno produkcijo, v Sloveniji in pri nas. Tudi letos bodo razstavili knjige in Na sliki zgoraj predsednik Slovenskega kulturnega središča Planika Rudi Bartaloth, desno pogled na Trbiž drugo gradivo, ki je nastalo na pobudo in v okviru slovenskega središča Planika, v središču Trbiža bodo imeli svoje stojnice obrtniki in kmetovalci iz Slovenije. Ta- ko v soboto kot v nedeljo bo v Ul. Roma imela svojo stojnico tudi Kmečka zveza, ki bo predstavila tipične izdelke in poskrbela za degustacijo. DEŽELNI SVET - Pobuda Levih demokratov in Marjetice Zametek Demokratske stranke Svetniški skupini bosta formalno sicer še ločeni, združitev pa se napoveduje po deželnih volitvah 2008 TRST - Svetniški skupini Levih demokratov in Marjetice v deželnem svetu bosta odslej še tesneje sodelovali. Ne gre sicer za združitev (slednja je napovedana po deželnih volitvah spomladi 2008), temveč za oblikovanje neke vrste federacije, kateri bo - kot re če no - sle di la zdru ži tev v Demokratsko stranko. Pobudo sta včeraj predstavila javnosti voditelja obeh skupin in sicer Mauro Travanut za LD ter Cristiano Degano za Mar-je ti co. Vsa pozornost je sedaj uprta v notranje (ali primarne) volitve za Demokratsko stranko, ki bodo 14. oktobra. Takrat bodo volili člane državnih in tudi lokalnih organov nove stranke. Jutri bo v Palmanovi skupščina pristašev nove stranke, do oktobra pa je napovedana še vrsta drugih po bud in pri re di tev. Tudi v Furlaniji-Julijski krajini bodo volitve za izvolitev državnega tajnika stranke. Za zdaj so znani trije kandidati za to mesto in sicer rimski župan Walter Veltroni, ministrica za družino Rosy Bindi in podtaj-nik na predsedstvu vlade Enrico Let-ta. Tem trem se bo morda pridružil še kdo. Zanimiva bodo tudi dogajanja na deželni in na pokrajinskih ravneh. Med kandidati za prvega deželnega tajnika DS je tudi Bruno Zvech, sedanji deželni tajnik Levih demokratov. Krožijo pa tudi druga imena možnih kandidatov. Med njimi tudi porde-non ski žu pan Ser gi o Bol zo nel lo. Predsednik Dežele Riccardo Illy je že povedal, da ne namerava pristopiti v novo stranko, njeno rojevanje pa ga še kako zanima, saj bo DS njegov največji volilni zaveznik, seveda če bo Illy sploh kandidiral. To naj bi povedal v začetku prihodnjega leta. Nova stranka se bo rodila tudi med Slovenci, čeprav še ni jasno kako in kaj. Slovenska komponenta Levih demokratov je že večkrat podčrtala, da bo morala biti nova stranka večjezična in torej spoštljiva tudi do slovenske identitete. Stranka Slovenska skupnost je na deželni ravni dala vedeti, da bo z novo stranko sklenila federativni spo ra zum, po do ben do go vo ru, ki jo veže z Marjetico, čeprav se na Goriškem njeni zastopniki aktivno vključujejo v prve politično-organizacijske zametke novega levosredinskega političnega subjekta. Cristiano Degano (Marjetica) in levi demokrat Mauro Travanut kroma DEŽELNI SVET Skupni upravitelj prevozov v FJK TRST - Deželni svet je včeraj pozno popoldne odobril zakon, ki uvaja enotnega upravitelja za vse javne prevoze v Furla-niji-Julijski krajini. Zakon, ki ga je predlagal odbornik Lodovico Sonego, so podprli predstavniki Demokratične zaveze, z izjemo dveh ko mu nis tih strank in Ze le -ne liste, ki so se vzdržale. Proti so volili svetniki opozicije Doma svoboščin. Predstavniki leve sredine so vsi po vrs ti oce ni li, da gre za do -ber za kon, ki po me ni pre o kret v upravljanju deželnih prevozov. Ugodnosti bodo po njihovem najbolj občutili občanke in občani. Nasprotnega mnenja pa so bili predstavniki desne sredine. Menijo, da gre za slab zakon in za uveljavitev centralističnega pojmovanja javnega prevoznega sektorja. Namesto, da bi šli nazaj naprej, gremo s tem zakonom nazaj, so prepričani na des ni ci. Kritična do zakona sta bila tudi Igor Kocijančič (SKP) in Bruna Zorzini Spetič (SIK), ki sta se na koncu vzdržala. Kocijančič je sicer priznal, da je deželni parlament nekoliko izboljšal zakonski osnutek, a očitno ne dovolj. Napovedal je trenja med De že lo in sin di ka ti ter pri tož be na zakon. Zorzinijeva se boji, da enotni upravitelj za prevoze ne bo odgovarjal pričakovanjem ljudi, zlasti tistih, ki se dnevno vozijo z vlaki in avtobusi. Da je zakon dober je prepričan njegov predlagatelj Sonego, ki je zadovoljen s sklepi deželnega sveta in tudi s popravki, ki jih je slednji odobril. Za deželne prevoze se po njegovem sedaj odpirajo velike razvojne mož-nos ti, pre cej do bro pa je pos krb -ljeno tudi za zaščito pravic uslužbencev tega sektorja. Odbornik Sonego je izpostavil predvsem dva vidika novega zakona: vzdrževanje cest, za katero je doslej skrbelo avtocestno podjetje Anas ter dejstvo, da bodo prometni uradi prešli pod okrilje pokrajinskih uprav. Tudi na tem področju, je prepričan Sonego, zakon ščiti pravice uslužbencev. ŠOLNIKI - V drugi polovici avgusta Dva seminarja, v Mariboru in Ljubljani TRST, GORICA, ŠPETER -Pozno poletje je za slovenske šolnike v Italiji čas seminarjev, ki jih tradicionalno prirejajo slovenske šolske ustanove in oblasti. Tako sta se pred dnevi na spletnih straneh Zavoda Republike Slovenije za šolstvo pojavili informaciji o dveh seminarjih, ki bosta potekala v drugi polovici avgusta. V prvem primeru gre za poletni seminar za izbrane slovenske vzgojitelje, učitelje in profesorje slovenskih šol v Italiji, ki ga od 19. do 24. avgusta v Mariboru prireja Zavod Republike Slovenije za šolstvo s finančno podporo Ministrstva Republike Slovenije za šolstvo in šport. Seminarja se bo udeležilo 42 slovenskih šolnikov iz Italije, ki bodo v mariborskem hotelu Piramida prisluhnili predavanjem o Mariboru in o strokovnih vprašanjih, kot so fleksibilni predmetnik, domače naloge, učinkoviti didaktični sistemi in sodobni trendi okoljske vzgoje, posve- tili pa se bodo tudi terenskemu delu. Poleg predavanj so tudi predvideni obiski nekaterih mariborskih šolskih ustanov ter ogled štajerske prestolnice in ekskurzija v Slovenske Go rice. Od 22. do 24. avgusta pa bo v Ljubljani potekal 38. seminar za strokovne delavce domov v zamejstvu, ki ga prireja ZRSŠ v sodelovanju z Ministrstvom RS za šolstvo in šport. Ude le žen ci bo do v tem ob -dobju bivali v Dijaškem domu Bežigrad, kjer se bodo zvrstila predavanja o planiranju izobraževanja in motivaciji udeležencev, o organiziranosti stanovanjskih skupin v Sloveniji in o uvajanju preventivnih programov v dijaški dom. Poleg tega so predvideni tudi obiski nekaterih stanovanjskih skupin oz. domov, prav ta ko bo do ime li ude le žen ci pri lož -nost, da si ogledajo slovensko prestolnico z njenimi kulturnozgodovinskimi značilnostmi. SENOŽEČE - Na vrtu Vile Marija Jutri poletni večer pod zvezdami Prosvetno društvo Pepca Čehovin - Tatjana iz Senožeč in Gledališče smeha Koper pripravljata v soboto, 28. julija, s pričetkom ob 20.30 uri na vrtu Vile Marija v Senožečah Večer pod zvezdami z uspešnim in poznanim primorskim igralcem, režiserjem in humoristom Andrejem Jelačinom-Tonijem Karjolo. Večer bosta popestrila še mednarodno priznana virtuoza na diatonično harmoniko Niko Poles in Matic Štavar, člana Kulturnega društva Kraška harmonika Sežana, sicer učenca priznanega svetovnega prvaka na diatonični harmoniki prof. Zorana Lupinca. Igralca koprskega Gledališča smeha Andrej in Marija Jelačin pa bosta uprizorila humoresko avtorja Andreja Jelačina z naslovom V spovednici, ki je uvrščena v antologijo slovenskega humorja. Društvo slovenskih pisateljev je lani izdalo knjigo Slovenski smeh, v kateri je zbranih 40 avtorjev od Valentina Vodnika, Ivana Cankarja, Frana Mili-činskega dalje in v kateri je tudi omenjena humoreska primorskega avtorja Andreja Jelačina, ki jo bo tokrat s soprogo Marijo odigral pred domačim občinstvom. Jelačin pa bo program, ki ga bo povezovala novinarka koprskega radia Ljuba Šušanj, popestril še z branjem svojih uglasbenih pesmi in bo prebral še dve svoji novi humoreski (o butalcih in padalcih ter humoresko v narečju o Senožejcih, ki je posvečena domačim rojakom). V primeru slabega vremena bo prireditev, na katero je prost vstop, potekala v dvorani Vile Marije. Prireditev pomeni nekakšen uvod v tradicionalne Pastirske igre, ki bodo v Senožečah potekale od od 2. do 4. avgusta in predstavljajo hvalnico pastirskemu in kmečkemu življenju nekoč ter so pomembna turistična, kulturna, etnološka, zabavna in tudi kulinarična prireditev. Prav Andrej Jelačin je pobudnik in avtor ter obenem gonilna sila vseh dosedanjih osmih pastirskih iger, ki jih bo tudi letos vodil že devetič zapored in bodo ob številnih spremljajočih prireditvah, ki se bodo pričele že v dopoldanskem času v soboto, 4. avgusta, pričele prvo soboto v avgustu ob 18.30 uri. Olga Knez / GORIŠKI PROSTOR Petek, 27. julija 2007 5 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it OBČINA TRST - Sinočnja seja posvečena smernicam za varianto k regulacijskemu načrtu Dolgotrajna razprava o sklepu občinskega odbora Dipiazza: začetek pomembnega postopka, ki terja resnost - Opozicija: smernice so preveč splošne, ni vizije Tržaški občinski svet je sinoči do poznih ur razpravljal o smernicah za splošno varianto k regulacijskemu načrtu, ki jih je občinski odbor sprejel pred dobrim mesecem dni in katerih glavne točke po zagotovilih župana Roberta Dipiazze predstavljajo med drugim zmanjšanje velikosti gradenj na območjih zgodovinskega in krajinskega pomena, zaščita zelenih površin ter možnost urbanizacije zapuščenih oz. opuščenih območij. Do zaključka redakcije svetniki niso izrekli še končne besede, saj se je včerajšnja razprava kljub temu, da je bila seja napovedana za 17. uro, začela malo čez 19. uro zaradi dobro poldrugo uro trajajoče seje načelnikov svetniških skupin na predlog načelnika skupine Levih demokratov Fabia Omera, ki se je tako želel seznaniti s stališčem odbora in večine o popravkih, ki jih je vložila levosredinska opozicija. Drugače se je seja začela z uvodnim nastopom župana Dipiazze, ki je ošvrknil zadržanje levosredinske opozicije na pred-sinočnji seji občinskega sveta v zvezi z glasovanjem o selitvi Mednarodne šole z Op-čin na območje Znanstvenega parka pri Bazovici. Dipiazza je izrazil razočaranje nad zadržanjem opozicijskih strank, glede razprave o smernicah pa je dejal, da gre za začetek zelo pomembnega postopka, kar terja veliko resnost. O sklepu, o katerem je tekla beseda na sinočnji seji, je spregovoril odbornik za prostorsko načrtovanje Mauri-zio Bucci: zanj je sklep dokument, s katerim se želi poglobljeno pregledati urbanistični položaj tržaškega mesta, smernice občinskega odbora pa niso politične ali strankarske. Bucci je tako večino kot opozicijo pozval k odgovornemu ravnanju, saj - tako je dejal - »trofazna« opozicija (»oppo-sizione trinariciuta«) ne koristi nikomur. Po sestanku načelnikov svetniških skupin se je k besedi prvi priglasil načelnik skupine Liste Dipiazza Maurizio Ferrara, ki je napovedal, da bo njegova skupina podprla vse popravke, ki jih bo osvojil župan. Tako tudi ne bo predstavila lastnih popravkov, da poudari, kako glede temeljnih vprašanj popolnoma podpira županove pobude. Svetnik UDC Roberto Sasco je v nadaljevanju dejal, daje regulacijski načrt, ki ga je levosredinska uprava Riccarda Illyja sprejela leta 1997, po desetih letih postal zastarel, zdaj pa je treba ustvariti razmere, v katerih bo Trst lahko sodeloval s svojim za- DANES OB 9.30 Posvet KZ o omejitvah na Krasu Danes ob 9.30 se bo v dvorani tržaške Trgovinske zbornice začel posvet Kmečke zveze z naslovom »Sistem zaščite in omejitve na območjih Natura 2000: vpliv na kmetijstvo tržaškega in goriškega Krasa iz družbeno gospodarskega vidika«. Posvet se bo začel s pozdravoma predsednika Kmečke zveze Alojza Debelisa in predsednika Trgovinske zvornice Antonia Paolettija. Sledil bo uvodni poseg Gianluigija Gallentija, docenta okoljskokmetij-ske ekonomije na ekonomski fakulteti tržaške univerze. O prizivu na predsednika republike proti vključitvi tržaškega in goriškega Krasa v mrežo Natura 2000 bosta govorila odvetika Enrico Scoccini in Peter Močnik, nakar bodo posegli predstavniki Kmetijsko gospodarske zbornice Slovenije. Po razpravi bo zaključke podal predsednik Italijanske konfederacije kmetov (CIA) Giuseppe Politi. ledjem. Posebno pozornost bo po njegovih besedah potrebno posvetiti preureditvi opuščenih območij, dalje infrastrukturni mreži in širokim dogovorom z ostalimi upravami. Načrt pa mora izdelati osebje občinskih uradov, ne pa zunanji konzulen-ti, zato uradi potrebujejo nove inženirje, arhitekte, geometre in izvedence. Svetniki opozicije niso imeli tako pozitivnega mnenja. Tako je Bruna Tam (Marjetica) opozorila, kako so smernice preveč splošne in nejasne ter brez predvidevanja zaščite območij. Podobnega mnenja je bil Fabio Omero (LD), ki je odboru in koaliciji očital, da nista bila sposobna povedati, kakšen tip mesta hočeta. V dokumentu ni nič napisanega o industrijskih in obrtnih območjih, o pristanišču, pa tudi o upravljanju teritorija. Leva sredina bo v svojih popravkih zahtevala zmanjšanje odje- danja teritorija, omejitev urbanizacije in koriščenje opuščenih območij ter zaščito zelenih površin. Po mnenju Sergia Lupierija (Marjetica) bi bili lahko počakali na začetek veljave novega deželnega zakona, drugače pa dokumentu primanjkuje globalna vizija, manjka pa tudi okvirni dogovor z drugimi ustanovami in upravami, ki imajo načrtovalne pristojnosti. Roberto Decar-li (Občani za Trst) je bil prav tako razočaran zaradi pomanjkanja vizije in pomanjkanja volje večine, da pride do soudeležbe opozicije, Alessandro Minisini (Marjetica) pa je dokument označil za strategijo, po kateri se nekaj naredi, da se ne spremeni nič. Podobnega mnenja je bil Stefano Ukmar (-LD), po katerem bi morali ustanoviti pokrajinsko konferenco, določiti gospodarske cilje, priti bi moralo do skupnega projekta različnih ustanov, ponovno bi morali pre- učiti standarde, preurediti predmestja in povečati zelene površine ter razmisliti o vpadnicah in prevozih. S takimi kritikami pa se nista strinjala načelnika skupin Forza Italia in Nacionalnega zavezništva, Piero Camber in Alessia Rosolen. Prvi je opozoril, da novi deželni zakon ne bo dovoljeval zaščite območij, dalje da je desna sredina sklenila zaustaviti povečanje gradenj oz. odpraviti možnost grajenja na določenih območjih. Rosolenova pa je poudarila, kako je NZ uspelo morda splošen sklep spremeniti v pomembno smernico, ki usklajuje razvoj skupnosti tudi v gospodarskem smislu in v smislu ohranitve okolja. Kot že rečeno, je seja trajala do poznih ur, zato sinoči nismo še izvedeli za njen izid. Za danes pa je napovedana tiskovna konferenca leve sredine. (iž) OBČINA TRST - Kritični sporočili za javnost Omero (LD) in Lupieri (Marjetica) o Mednarodni šoli in hotelu Riviera Tržaški občinski svet se je na predsinočnji seji med drugim tudi pozitivno izrekel o oceni o vplivu na okolje glede načrta za razširitev hotela Riviera na Obalni cesti pri Grljanu, ki ga predlaga podjetje Magesta. Pri glasovanju, ki ga je zaznamovala odsotnost dela svetnikov tako večine kot opozicije, je pozitivno mnenje prevladalo z desetimi glasovi za, petimi proti in enajstimi vzdržanimi, pri čemer so bila tako pozitivna kot negativna mnenja transverzalna. V zvezi s to odločitvijo načelnik svetniške skupine Marjetice Sergio Lupieri v sporočilu za javnost utemeljuje odločitev te stranke, da ne glasuje, ker je sklep o mnenju ocene o vplivu na okolje prispel na sejo prepozno, saj se je operativna faza že bila začela. Lupieri v sporočilu za javnost utemeljuje tudi vzdr-žanje svetnikov Marjetice glede sklepa o selitvi Mednarodne šole z Opčin na območje Znanstvenega parka pri Bazovici. Čeprav se pri Marjetici strinjajo, da je Mednarodna šola pravi resurs za Trst in da predstavlja odličen odgovor na potrebo po izobraževanju otrok znanstvenikov in drugih mladih, pa po drugi strani dvomijo v legitimnost postopka na urbanistični ravni. Programski dogovor, ki so ga podpisali Dežela FJK, Občina Trst, Znanstveni park, Mednarodna šola in podjetje AcegasAps, predvideva drugačno urbanistič- no namembnost območja, kot jo trenutno določa veljavni regulacijski načrt (območje je trenutno namenjeno le znanstveno-raziskovalnim dejavnostim). Dogovor, meni Lupieri, pa ne sme prekoračiti regulacijskega načrta ali pa vplivati nanj. Glede selitve Mednarodne šole se je oglasil tudi načelnik svetnikov Levih demokratov Fabio Omero, ki je poudaril, da je njegova stranka glasovala proti sklepu izključno iz urbanističnih in okoljevarstvenih razlogov. Sedanji regulacijski načrt namreč določa, da je območje Znanstvenega parka pri Bazovici namenjeno izključno laboratorijem in univerzitetnim raziskovalnim dejavnostim, povezanim s sinhrotronom, medtem ko je območje Znanstvenega parka na Padričah namenjeno ostalim dejavnostim (tam se nahajajo tudi jasli za otroke zaposlenih), kjer bi lahko zrasle druge strukture na zemljišču bivšega tankovskega vežbališča. Že leta 2004 so v nasprotju z regulacijskim načrtom odobrili gradnjo novih 150.000 kubičnih metrov zasebnih laboratorijev z izgovorom, da so pri Bazovici že ceste ter vodna, električna in plinska napeljava, na Padričah pa ne. Z istim izgovorom se zdaj hoče z Opčin tja prese li ti Med na rod no šo lo in še na prej pus ti ti za pu šče no območje pri Padričah, ki je že namenjeno širitvi struktur, zaključuje Omero. APrimorski ~ dnevnik V Nabrežini danes obletnica spomenika Danes popoldne bo ob 18.30 v Nabrežini spominska svečanost ob 60-letnici odkritja plošče z imeni domačinov, ki so padli oz. bili žrtve nacifašističnega nasilja v letih 1941-1945. Plošča je bila odkrita 27. julija 1947 in stoji na poslopju, ki ima precejšen simbolni pomen, saj se je v istem kompleksu rodil in živel sindikalni voditelj Jožef Marizza. V isti stavbi je bil vrsto let tudi sedež sindikatov. Plošča je bila celi dve desetletji, do odkritja osrednjega spomenika padlim oktobra 1970, mesto, kjer so se Nabrežinci klanjali spominu padlim domačinom. Obenem je spominska plošča ena prvih tovrstnih obeležij na Tržaškem in verjetno prva v občini Devin-Na-brežina. Na današnji krajši slovesnosti bo spregovoril Ivan Vogrič. Na sporedu bo tudi polaganje vencev in kulturna točka. (igb) Od danes na Krmenki praznik SIK Na Krmenki v dolinski občini bo od danes do ponedeljka praznik Stranke italijanskih in slovenskih komunistov ter njenega glasila Ri-nascita. Prireditev nosi naslov "Za združeno levico". To geslo po mnenju pokrajinske tajnice Giu-liane Zagabrie pooseblja željo in vodilo SIK tako za združevanje na levici, kot za podporo vladi Romana Prodija. Zagabria v vabilu na festival Ri-nascita izpostavlja pomen, da bodo prireditev skupaj pozdravili deželni tajnik SIK Stojan Spetič, dolinska županja Fulvia Premolin, deželni svetnik Komunistične prenove Igor Kocijančič, Fulvio Vallon za Demokratično levico ter Rossano Bibalo za Zeleno listo. V krožku Miani o škedenjski železarni Na sedežu krožka Miani (Ul. Val-maura 77) bo drevi ob 20.30 javna skupščina o škedenjski železarni. Ocenili bodo nedavni odlok župana Roberta Dipiazze v zvezi z onesnaževanjem, ki ga v Šked-nju in v okolici povzroča plavž. Prireditelji srečanja so krožek Miani, združenje Servola respira in področni odbor. STAVKA - Proti reformi deželnega sistema prevozov Uspeh stavke avtoprevoznikov Pred deželno palačo množični sit-in - Avtoprevoznikom so se pridružili tudi uslužbenci civilne motorizacije Stavke so pri nas skorajda na dnevnem redu. Včeraj so bili na vrsti avtoprevozniki, ki so pred palačo deželnega sveta priredili večji pisani sit-in. Oklicali so ga sindikati Fit-Cisl, Uiltrasporti, Fai-sa-Cisal, Ugl in Fast, da bi jasno in glasno izkazali svojo nenaklonjenost zakonskemu predlogu o reformi deželnega sistema prevozov, ki so ga ravno včeraj obravnavali v deželnem svetu. Kakih 100 do 200 oseb j e obenem včeraj dopoldne z zastavami in sindikalnimi transparenti zased lo pro stor pred de žel no pa la čo na Tr gu Ober -dan in ob vhod vanjo postavilo simbolično trugo iz kartona, ki naj bi predstavljala smrt civilnih mo-torizacij po prenosu njihovih pristojnosti na pokra-ji ne. Sindikati so izredno pozitivno ocenili včerajšnjo stavko; po podatkih, ki so nam jih posredovali, je bila včerajšnja, celodnevna stavka (zaposleni so v glavnem stavkali dopoldne in popoldne, v Trstu od 9. do 12. ter ob 16. do 19. ure) avtoprevoznikov v Trstu 81 odstotna, v Pordenonu in Gorici 80 odstotna, v Vidmu pa 60 odstotna. Polnoštevilno (96 od stot kov) pa so se jim pri dru ži li tu di usluž ben ci vseh štirih uradov civilne motorizacije. Deželni sekretar Uiltrasporti je za september napovedal skupno deželno stavko avtobusov in železnic. e Sreda, 25. julija 2007 TRST / NABREŽINA - Odločitve občinskega sveta Nov sklep o Devinskih stenah in o Kraškem vodovodu Občinski uradi so »izgubili« pripombo občanke Živke Marc Devinsko-nabrežinski občinski svet je na sredini seji dopolnil sklep o sodelovanju med Občino in Deželo glede skupnega upravljanja zaščitenega področja Devinskih sten. Navidez še kar rutinska odločitev, ki pa lahko skriva past in postavlja pod vprašaj zakonitost tega sklepa. Ob čin ski svet je na mreč sklep že en krat odob ril in vzpo red no s tem presodil razne ugovore in pritožbe, razen ene, ki se je menda izgubila. Vložila jo je občanka Živka Marc, ki je v pritožbi navedla nekatere državne in deželne zakone, med njimi tudi državni zakon za zaščito Slovencev. Občinski svet je sedaj to pripombo zavrnil in zadevo poslal deželni upravi, ki je med tem že iz da la ugod no mne nje o konvenciji z Občino Devin-Nabreži-na. Levosredinska koalicija je opozori la na zap let in pred la ga la, da bi ob -čin ski svet zno va pre tre sel ce lot no vprašanje, njena zahteva pa je bila zavrnjena. Uprava župana Giorgia Reta pravi, da je šlo le za tehnični spodrsljaj, ki pa po mnenju opozicije zna zaustaviti ves postopek za Devin-ske stene. Nabrežinski občinski svet je - kot smo po ro ča li - tu di po ob las til žu pa -na, da se aktivira za preustroj Kraškega vo do vo da v del niš ko druž bo. V to ga obvezuje deželna zakonodaja, ki pa jo je državni parlament v zadnjih tednih postavil pod vprašaj. Poslanska zbornica je namreč izrazila velike dvome o preveliki lastninski teži zasebnikov pri upravljanju vodnih in vodovodnih servisov, kot sta na seji poudarila svetnika Unije Maurizio Rozza in Igor Gabrovec. Retova poteza je nujno potrebna (isto bosta naredila župana Zgonika in Repentabra), stvari v zve zi s Kraš kim vo do vo dom pa se znajo kaj kmalu obrniti na glavo. Zlasti če bo se nat po tr dil us me ri tev po -slan ske zbor ni ce. Massimo Veronese, vodja svetniške skupine Skupaj-Insieme, se je na seji spomnil nedavno umrle gospe Anice Gruden vd. Battini, ki je bila dolgo let kuharica v otroškem vrtcu v Na bre ži ni in je bi la za to po zna na in ce nje na v vsej ob či ni. Go spa Gru den je bi la tu di ku ha ri ca v otroš kih ko lo -nijah, npr. v Ovaru v Karniji. Pokojno se s hvaležnostjo spominjajo vsi, ki so obis ko va li na bre žin ski vr tec in za -hajali v kolonije, je na občinski seji po-uda ril Ve ro ne se. Devinske stene so že nekaj let naravni rezervat, ki je deležen zaščite kroma DEVIN-NABREŽINA - Ostre kritike naravovarstvenikov WWF: Za Sesljanski zaliv obstaja naveza med Illyjem in Retom V obrambo projektov za Sesljanski zaliv se je ustvarila politična naveza med predsednikom Dežele Riccardom Illyjem in nabrežinskim županom Gior-giom Retom, ki uživa tudi podporo vladnega podtaj-nika Ettoreja Rosata. V to je prepričana krajevna sekcija Svetovnega sklada za naravo-WWF, ki je na včerajšnji novinarski konferenci omenila domnevne pritiske na kulturnega ministra Francesca Rutellija in ravnatelja Deželnega spomeniškega varstva Stefana Rezzija. Slednji je izdal dva zaporedna odloka o prekinitvi gradbenih del v Sesljanskem kamnolomu. Guido Pesante in Dario Predonzan obtožujeta Il-lyja in Reta ne samo pritiske na Rezzija in Rutellija, temveč tudi za poseganje v področje, ki nikakor ne sodi med njune pristojnosti. S tem v zvezi je posegel tudi državni predsednik WWF Enzo Venini, ki je gle- de Sesljana pisal ministru Rutelliju. Predonzan in Pesante sta prepričana, da smo pravzaprav priča poskusu delegitimiranja ravnatelja spomeniškega varstva Rezzija, kar je po mnenju WWF nedopustno in obsodbe vredno. »Vse to se dogaja ob splošnem molku krajevnega političnega življenja, vključno z levosre-dinsko opozicijo v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu,« je bilo slišati na včerajšnji tiskovni konferenci WWF. Glede Sesljanskega zaliva in zadnjih dogajanj okrog kam no lo ma gre vse ka kor do da ti, da je le va sre -dina zahtevala in dosegla sklic izredne seje nabrežin-skega občinskega sveta o teh vprašanjih. Zasedanje bo skoraj gotovo pred velikim šmarnom, saj mora sejo župan Ret sklicati najkasneje dvajset dni po formal ni zah te vi po skli cu. POLEMIKA Župan Dipiazza, Kitajci in Slovenci Nič furlanščine, mladi v naših krajih naj se raje učijo angleščino in, zakaj ne, tudi kitajščino. Tržaški župan Roberto Dipiazza je takole komentiral pred log de žel ne ga za ko na za zaščito Furlanov in njihovega jezi ka, ki po vzro ča ne ma lo po le -mik in trenj v de žel ni stvar nos -ti. Z Dipiazzo polemizira tajnik nove PSI Alessandro Perel-li, ki pravi, da bi mor al župan mesta ob meji pozvati mladino, da se - po leg an gle šči ne - nau či tudi slovenščine. Dipiazza naj torej kar pus ti pri mi ru ki taj šči no. Perelli v tiskovnem sporočilu poziva pristojna telesa, začenši z Deželo, naj spodbudijo poučevanje slovenskega jezika na italijanskih šolah. Prepričan je, da bi mnogi starši gotovo prista li na to po bu do. »Pomislite, kako lepo bi bilo, ko bi tržaški župan med nedavnim obiskom v Sežani pozdravil in nagovoril svoje gostitelje v slovenščini. Žal pa razmišlja o Kitajcih in kitajščini, kar je gotovo spoštljivo do kitajske skupnosti v Trstu, bolj koristno pa bi bilo, da bi se aktiviral za slovenski jezik,« ugotavlja še Perelli. Začetek del na Furlanski cesti Na Furlanski cesti v bližini Rumene hiše bodo danes uradno odprli gradbišče za obnovitvena dela na tamkajšnjem območju. Cesto so, kot znano, svoj čas zaprli in tam postavili železni most (t.i. most Bailey), čez katerega še vedno poteka promet. Obnovitvena dela bodo vsega skupaj stala 1,5 milijona evra, od katerih bo 800 tisoč prispevala deželna vlada, preostali denar pa Občina Trst. Slednja je že poskrbela za ustrezne urbanistične spremembe. Gradbišče bodo odprli ob 12.30 ob navzočnosti župana Roberta Di-piazze in drugih predstavnikov uprave, medtem ko bo Deželo zastopal podpredsednik vlade Gianfranco Moretton. BOLJUNEC - Posledice suše Glinščica brez vode Danes in jutri gotovo še sončno, potem pa morda spremembe Tudi Glinščica v tem času trpi za posledicami suše. Tolmun pri slapu, ki mu domačini pravijo Supet (na sliki S.Ž.), je dejansko brez vode, kar velja za celotno strugo vse do Gornjega konca, kjer nekaj vode priteka iz tamkajšnjega izvira. Suša ne pesti le Glinščice, temveč celotno našo območje. Temperature so v primerjavi s prejšnjim tednom sicer rahlo padle, vročina pa nikakor ne popušča. Danes in jutri bo še sončno, spremembe pa se morda napovedujejo od nedelje dalje. Na območju Furlanije-Julijske krajine, kot tudi sosednjega kraškega območja v Sloveniji, velja visoka požarna nevarnost. V tem času je strogo prepovedano prižigati ognje, žare ali plinske naprave, ki lahko povzročijo iskre in plamene in torej požare. Kršitelji so podvrženi denarnim globam, lahko pa tudi kazenski ovadbi. Kdor opazi zametek požara, naj takoj pokliče brezplačno telefonsko številko Civilne zaščite FJK 800.500.300. ZGONIK - Civilna zaščita Nova oprema za člane protipožarne ekipe Protipožarna ekipa zgoniške občine je bogatejša za osem kompletov opreme. Člane ekipe, ki deluje v okviru civilne zaščite, so »obdarili« na županstvu na slovesnosti, ki se je udeležil tudi zgoniški župan Sardoč. Ob tej priložnosti se je župan zahvalil Deželi FJK, točneje odborništvu za civilno zaščito, ker namenja pozornost zaščiti kraškega teritorija pred požari. In ta nevarnost je v tem času še posebej preteča. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 27. julija 2007 7 POLICIJSKA PREISKAVA - Mednarodna trgovina s kmetijskimi in gradbenimi stroji Ukradeni rovokopači in traktorji so romali proti vzhodnim državam Kriminalna tolpa je stroje ukradla, jim spremenila inventarno številko in nato preprodala Po daljši in skrbni preiskavi poimenovani »Operacija levinja« je ekipa sodne policije v okviru deželne prometne policije prišla na sled italijanski kriminalni tolpi, ki se je ukvarjala s krajo in preprodajo kmetijskih strojev, rovokopačev, traktorjev in nakladalcev svetovno znanih znamk Caterpillar, John Deere, Bobcat, Komatsu, Hitachi, JCB, New Holland in podobnih. Razvejana mednarodna trgovina s tovrstnimi stroji je prišla na dan, ko je prometna policija februarja letos pri mejnem prehodu Ferneti-či zasačila večji tovornjak, ki je prevažal rovokopač s ponarejeno inventarno številko k »odjemalcu« v bližnjo Slovenijo. V sklopu večmesečne preiskave, ki jo je vodilo okrožno državno tožilstvo z namestnikom javnega to žil ca Fe de ri com Frez zo na če lu, so se zvrs ti le dalj še za se de, za sle -dovanja in pomembno telefonsko prisluškovanje (priključkov je bilo več, saj ima ena oseba lahko tudi več telefonskih številk) in na dan je tako prišla širša mreža kraj tovrstnih orjaških strojev v Venetu, Lom-bardiji in Emiliji Romagni. Z informacijami o samem poteku preiskave je na včerajšnji tiskovni konferenci novinarjem postre gel de žel ni po velj nik pro met ne policije Pietro Luigi Saga. Kot je opozoril, so se kraje v bistvu ponavljale po ustaljenem načinu: predmet poželenja tolpe so bili pred vsem no vi ali sko raj no vi kme -tij ski stro ji in ro vo ko pa či ozi ro ma na kla dal ci, ki so jih zlo čin ci opa zi -li na grad bi ščih ob ces tah, pri skla -diščih, pri kmečkih objektih in na poljih. Ukradene stroje so ponoči naložili na avto vleko in jih odpeljali v priložnostno najeta skladišča (glavno se je nahajalo pri Trevisu). Tu so poskrbeli za njihovo primerno obdelavo, se pravi spremembo inventarne številke in seveda vseh potrebnih identifikacijskih doku-men tov in ta blic, na pos led pa so jih mimo tržaških mejnih prehodov preprodaj ali v sosednjo Slovenijo, Hrvaško, Bolgarijo, Slovaško in dru ge dr ža ve vzhod ne Ev ro pe. Po velj nik Sa ga in pre is ko val ni sod nik Frez za sta vče raj iz po sta vi -la, da je bi lo v kri mi na lis tič nem po -četju doslej preiskovanih 16 oseb, 2 sta se znašli za zapahi, devetim Na zgornji sliki predmet poželenja kriminalne tolpe, spodaj včerajšnja predstavitev rezultatov daljše policijske preiskave kroma so izdali omejevalne ukrepe gibanja, desetim osumljencem (nekaj jih je celo iz okolice Pordenona) pa so odredili stanovanjsko preiskavo; vsi razen enega, ki je Srb, so italijanski državljani. Gianfranco Loris Scremin, Agustin Bruno Gariup, Francesco Feretti, Luca Sella, Giuseppe Malvetta, Zoran Markovič in njihov morebitni vodja Luciano Zorzi so le nekateri člani izredno or ga ni zi ra ne tol pe. Policija je doslej v Mantovi zasegla stroje za tiskanje ponarejene dokumentacije in več računalnikov, mo bil nih te le fo nov, ukra de nih pro -metnih dovoljenj in ponarejenih izjav o skladnosti z normami oziroma z ev rop ski mi stan dar di, pa tu -di več ka ta lo gov, na ka te rih so zlo -činci objavljali fotografije in podatke ponarejenih rovokopačev, traktorjev in nakladalcev namenjenih v prodajo. V sklopu operacije je policija zaenkrat zaplenila 13 strojev, ka te rih skup na vred nost se su če okrog dveh milijonov evrov. Frez-za pa ne izključuje možnosti, da se bo preiskava še nadaljevala. (sas) STALNO GLEDALIŠČE FJK - V Rossettiju bodo odprli kavarno Včeraj nova sezona v obrisih Sezona se bo začela z dvema domačima postavitvama v počastitev B. Brechta in Goldonija - Zelo dober obračun letošnjega delovanja Rekordno pozitivni rezultati in nagrada Gas-sman za najboljši repertoar so potrdili, da si publika Stalnega gledališča FJK želi in pričakuje tudi v prihodnji sezoni ohranitev srečne marketinške in umetniške formule. Zato je ravnatelj Antonio Calenda sestavil nov repertoar z upoštevanjem že ustaljene raznolike programske strukture in ga dopolnil v smeri vedno širše uporabe gledališča Rossetti v kulturne in družabne namene. Celotni program bodo predstavili prve dni septembra ob otvoritvi kavarne Rossetti, ki bo postala kraj srečevanja publike, gledaliških delavcev in gostujočih ansamblov. Včeraj pa sta ravnatelj in komaj imenovani organizacijski vodja gledališča Stefano Curti na tiskovni konferenci ponudila v pokušino nekaj naslovov, ki bodo tvorili vsebino posameznih sekcij repertoarja. Sezona se bo pričela z dvema hišnima produkcijama v poklon lanski 50. letnici smrti Bertolta Brechta in letošnji 300. letnici rojstva Carla Goldonija. »Življenje Galileja« je predstava s Francom Bran-ciarolijem, ki je že vstopila v krog gostovanj na državnem teritoriju. Vzporedno s ponovitvami se bo odvijal niz predavanj na temo gledališča in znanosti, za ka te re se je gle da li šče po ve za lo s tr žaš ko uni -verzo. Klasični teksti in priznani igralci je uspešni binom, katerega se bo gledališče držalo v predstavi »Be- neška dvojčka«, v kateri bo glavno vlogo odigral Massimo Dapporto. Med na slo vi dram ske po nu dbe gle da li šča Ros -setti bo intelektualno tehten projekt Paola Polija »Sei brillanti» (Šest biserov), portret spreminjajoče se italijanske družbe v besedah šestih priznanih novinark prejšnjega stoletja. Velik dogodek bo gostovanje produkcije najbolj prestižnega italijanskega gledališča Piccolo Teatro di Milano »Inventato di sana pianta» (Popolnoma izmišljeno) avstrijskega avtorja Hermanna Brocha v režiji Luce Ronconija. Znan režiser se bo ob tej priliki srečal s publiko in poglobil v pogovoru vsebine predstave, ki je zrcalo propadajoče družbe z začetka 20.stoletja. Stalno gledališče FJK se je v zadnjih letih uveljavilo kot posrednik nekaterih od najbolj zanimivih glasbenih komedij italijanske in mednarodne scene. Med že potrjenimi gostovanji bo muzikal Peter Pan z glasbo Edoarda Bennata. Igralec Christian de Sica pa bo nastopil kot edini protagonist produkcije Mau-rizia Costanza »Parlami di me». Najmlajša publika pa bo lahko sledila pustolovščinam simpatičnega psa Scooby Dooja v obliki muzikla. Bolj zahtevni gledalci pričakujejo ponudbe alternativnih poti komornih predstav niza »Altri per-cor si«, v ka te rem bo igra lec Ne ri Mar co re pred sta - vil svoj poklon Giorgiu Gaberju. V tem sklopu bosta tudi zaživela koprodukcija z videmskim Teatro Clu-bom »Indemoniate« (Obsedene) in monolog o mamilih Kaia Hensla v izvedbi igralke Anne Galiena. Niz plesnih predstav, ki ga v vedno bogatejši obliki ponuja gledališče Rossetti, je v zadnjih letih delno napolnil vrzel, ki jo ljubitelji plesa zelo občutijo na mestnem kulturnem prizorišču. Tudi na tem področju bo program upošteval produkcije priznanih umetnikov. Niz bo verjetno obsegal osem predstav, med katerimi novo produkcijo Daniela Ezralowa (pri kateri bodo sodelovali tudi trije bivši protagonisti televizijske oddaje Amici), fascinacije vizualnih alegorij Philippeja Genty-ja in predstavo ansambla Hub-bard Street Dance Chicago. Vodstvo v teh dneh dokončno izoblikuje novo sezono, ki jo bo sestavljalo okrog 45 predstav: vse to se bo kot običajno uresničilo na osnovi marketinških in upravnih sposobnosti gledališke ekipe, ki si mora prizadevati za kritje 70% proračuna, ker državni prispevek predstavlja kot običajno le manjši del vsako-let nih sred stev. Kljub te mu pa si gle da li šče pri do bi -va vedno večji ugled na državnem teritoriju in predstavlja s svojo razvejano ponudbo edinstven pojav z vedno bolj pomembno funkcijo v našem mestu. (ROP) Izdelkom je potekel rok trajanja Sodna policija je včeraj v diskontu Hard Discount v bližini tržaškega hipodroma zasegla več izdelkov, katerim je potekel rok trajanja. Gre za 12 paketov mleka v prahu za dojenčke in 13 lončkov jogurta, katerim je rok trajanja potekel že na začetku maja. Lastnik diskonta bo moral svojo malomarnost drago plačati, saj so mu policisti izdali globo v višini 3170 evrov. Burlo: požarso takoj pogasili Zaradi del na strehi je včeraj zjutraj prišlo do manjšega požara v otroški bolnišnici Burlo Garofolo, ki pa so ga uslužbenci slednje takoj pogasili. Vnela se je kartonasta škatla, ogenj pa so kot že rečeno takoj pogasili, pa tudi nevšečnosti zaradi prisotnosti vonja po dimu na območju operacijskih sob so bile kmalu mimo, so sporočili iz bolnišnice Burlo Garofolo. Gasilci, ki so prišli na lice mesta, so lahko samo ugotovili normalno stanje. Romunski tatič za zapahi Iz trgovine Reds na Trgu Goldoni je včeraj okrog 15. ure odhitel s parom čevljev, iz diskonta v Ul. delle Zudecche pa je zaman skušal odnesti nekaj steklenic alkoholnih pijač. Lastnik ga je namreč zalotil in sedemindvajsetletni romunski ta-tič (znani sta začetnici T.I.) jo je hitro ucvrl proti Stari Mitnici, kjer se je zatekel v bar Twister. Za njim sta se pognala lastnik in mlad očividec, ki je obvestil mestnega redarja na ulici o dogodku. Ta se je postavil pred vhod v bar in onemogočil ta-tiču beg. Romunskega fanta so odpeljali v urade sodne policije, kjer pa se nikakor ni umiril, zato so poklicali službo 118, ki je izvedla preizkus alkoholiziranosti in določila, da je bil fant dokaj pijan. Aretirali so ga in odvedli v Koro-nejski zapor. CONTRADA Premiera Svevove Manjvrednosti Gledališče La Contrada bo drevi predstavilo dramo tržaškega pisatelja Itala Sveva Inferiorita (Manjvrednost); predstava bo v parku Sartoriovega mestnega muzeja na Trgu Papeža Janeza XXII - I z začetkom ob 21. uri. Postavitev sicer malo poznanega dela spada v dolgoletni Sve-vov projekt, s katerim se tržaška zasebna gledališka hiša uveljavlja kot edino italijansko gledališče, ki se le to za le tom lo te va ene od pi -sateljevih dram, dokler ne bo uprizorila celotnega opusa. Letošnjo predstavo je La Contrada postavila s pomočjo Dežele FJK in pod pokroviteljstvom Občine Trst ter Mestnih zgodovinskih in umetnostnih muzejev. Drama je osredotočena na šali, ki jo premožna mladeniča želita zagosti na račun prijatelja in v katero vpleteta prijateljevega služabnika, ki naj bi se zamaskiran in oborožen s pištolo prikazal kot ropar pred gospodarjem. Nedolžna šala sproži spremembo v odnosu med gospodarjem in služabnikom in se tragično konča. Gre za edino Svevovo gledališko delo, v katerem nastopajo izključno moški liki. V glavnih vlogah nastopata Adriano Giraldi in Maurizio Zac-chigna, poleg njiju pa še Manuel Fanni Canelles in Lorenzo Zuffi. Režiser predstave je Ulderico Ma-nani, večstranski umetnik, ki se v gledališču posveča tudi scenografiji in koreografiji, obenem pa tudi kiparstvu in grafiki; v zadnjih letih poučuje na tržaški univerzi. Ogled predstave je brezplačen; vstop bo dovoljen, dokler ne bodo zasedena vsa razpoložljiva mesta. 8 Petek, 27. julija 2007 TRST ŠEMPOLAJ - Ob zaključku sezone Balkanski^ špijon z gosti iz Štandreža Z gostovanjem dramskega odseka društva Štandrež se je pred dobrim tednom v Šempolaju zaključila letošnja sezona SKD Vigred. Na šolskem dvorišču so gostje iz Štandreža nastopili z igro Balkanski špijon. Delo Dušana Kovačeviča je režiral Jože Hrovat, tudi tokrat pa je naletelo na lep odziv občinstva (f. KROMA). PADRIČE - Vaški praznik s plesom v maskah Prava maškarada sredi julijske vročine Mladinsko društvo Luna puhna, ki združuje mlade s Padrič in iz Gropade, je v sklopu vaškega praznika v soboto zvečer priredilo poletni ples v maskah, ki je v kraško vasico privabil veliko radovednežev. Erika Gregori in Andrej Rismon-do sta ob prijetni glasbeni kulisi, za katero je poskrbel energični ansambel Happy day, najlepše skupine oziroma po- Primorski dnevnik samezne maske tudi nagradila. Prvo mesto si je zagotovila skupina Lampo iz Milj preoblečena v Benečane, na drugo mesto so se uvrstili člani Lune puhne - Ško-cai (na sliki KROMA), na tretje pa dvojica turških plesalcev. Med posamezniki so izstopali predvsem domači otroci: prvi je bil pirat Super Nik, druga pikapolonica Gaja, tretji pa kapitan Unčin. ŠKEDENJ - Visok življenjski jubilej Čilih sto let Pine Puc Lukač V krogu svojih najdražjih in vaške skupnosti praznuje v Škednju svoj stot i rojstni dan gospa Pina Puc, vdova Lukač. Sto let je resnično izjemno dol go ob dob je, še poseb no, če pomislimo, da sta v tem času divjali dve svetovni vojni in kako se je naš svet popolnoma spremenil. To je bil čas velikega gorja, ki ga je gospa Pina sama bridko izkusila, in čas veli kan skih soci al nih spre memb. Pina Puc se je rodila 27. julija 1907 na Colu nad Vipavo v kmečki dru žini, v kateri se je rodi -lo de set otrok. Ne kateri so že mla -di umrl i, vendar j e bil o še vedno preveč ust, da bi jih starši lahko vse na si ti li. Zato so ko maj osem let no Pino, kot je bila takrat navada, posla li slu žit k bogati dru žini v vasi. To se je zgodilo v času prve svetovne vojne, ko je bilo splošno vzdušje nadvse moreče. Iz vasi so odhajali možje v vojsko in vse naokrog so se razlegali streli težke artileri-je s soške fronte. V spominu gospe Pine so tudi prvi letalski poleti in bombardiranje. V tej grozi je bil ta otrok sam in ni bi lo člo ve ka, ki bi pomis lil na nje go vo tes no bo. V dru žini, kjer je slu žila, je Pi na ime -la več kruha, kot bi ga bilo doma, manjkala pa sta ji toplina in ljubezen do ma čih. Tako, še vsa krhka, je Pina poma gala pri gos podinj stvu, no si la delavcem kosilo v njive, pasla krave in de la la na polju. Seve da je mo -ra la tudi v šolo in je opra vila šti ri razrede osnovne šole, kolikor jih je bi lo v vasi. Vse to pa je bi lo za nje -na mla da ple ča ze lo na por no, tako fizično kot psihično. Bila je majhna in ostali otro ci so se igra li, pa se je vča sih spo zabi la in se jim tudi sa -ma pri dru žila, kar pa jo je ved no drago stalo. Fizična kazen je bila takrat nekaj običajnega. Pri pove do vanje go spe Pi ne o tistih časih je nekaj nadvse tragičnega, skoraj neverjetnega, posebej v primerjavi z današnjimi življenjskimi pogoji. V letih, ko naši otroci ni so spo sob ni ni ti sa mi v šolo, je mo ra la ma la Pi na tr do de la ti, da je pomo gla pre žive ti ostalim v dru ži-ni. Pred koncem vojne pa je napadla svet še pandemija španske gripe, ki je podvojila mrtve med prvo svetovno vojno. Tudi Pina je zbo le la za to straš no gri po, toda pre bole la jo je, čeprav še sa ma ne ve kako. Spominja se le, da jo je na njivi začela lomiti mrzlica, vse ostalo pa je pre kri to v me gli ne zaves -ti. Ko se je zbudila iz more, je morala seveda ponovno na delo. Gospa Pina pripoveduje živo kot o nečem, kar je ravnokar pre-žive la, in pri zade to, kot da se ji je vsaka krivica zgodila danes. Vendar to ni starčevsko ponavljanje zaprašenih spo mi nov, ne, go spa Pi na je živa, stvar na in sve ža, nje na pri po- Pina Puc Lukač ved se soo ča z lo giko in s prob le -mi časa. Z gospo Pino se lahko pogovarjaš o vsem, kar zadeva sodobni svet in nje go ve stis ke. Po odtujitvi od doma se Pina ni nikoli več vrnila v svojo družino. Po prvi svetovni vojni je zamenjala službo in se vedno bolj oddaljevala od rojst ne vasi. Kma lu je odšla v Milan in se tam zaposlila pri neki bogati dru žini, do kler ni le ta 1939 za časa dopusta prišla v Ške-denj, kjer je živela sestra Milka, in tu spo zna la Jo si pa Lukača iz Br kinov, zapos le ne ga v že le zar ni. Oba sta bi la da leč od do ma in že le la sta si dru žin ske topli ne, tako sta se kmalu poročila in že leta 1940 se jima je rodila hči Marija, dve leti nato še Laura. Tudi ta leta niso bila lahka. Živeli so na ulici Rato della pi le ria v ne posredni bli žini Rižar -ne z vso grozo, ki je takrat vela v tistem okolju. Oba z možem pa sta kljub vsemu po svojih močeh poma gala v odpor niš kem gibanju in dočakala čas povojnih nacionalnih in soci al nih spre memb. Pre den si je us tva rila dru žino, se je gospa Pina zaklela, da njeni otro ci ne bodo ni ko li tr peli vse ga tistega, kar je pretrpela sama. Zanje je hotela normalno življenje, predvsem pa družinske ljubezni, in vse do moževe smrti sta skupaj skrbe la, da je bi lo res tako. Danes go spa Pi na praz nuje stoti rojstni dan med svojimi najdražjimi, s hčerama, vnuki in prav-nukom, ki ji je še v poseb no ve se-lje. S svojim svežim duhom je mama Pi na še ved no srž te dru žine, steber, na katerega se opirajo vsi njeni, tudi ob najtežjih trenutkih. Nje na fizič na moč nor mal no peša, ni kakor pa ne peša njen duh, ki je še neverjetno svež. Gospo Pi no bomo skup no počas ti li na vaš kem praz ni ku njej v čast, ki ga bo organiziralo Kulturno društvo Ivan Grbec v petek zvečer, saj je go spa Pi na nje go va naj -starejša članica, kot je njen pravnuk Gabri el naj mlajši član. Ob sede -mnajsti uri bo maša zahvalnica, ki jo bo da roval vaš ki kaplan go spod Dušan Jako min, potem pa bomo slavljenki nazdravili v društvu. Ob dru žini, ki s pono som praznuje rojstni dan svoje matere, praznujemo tudi vsi vaščani in ostali, ki go spo Pi no pozna mo in spo -štujemo. Srečno praznujte, mama Pina, in še naprej ohranite svežino duha, ki Vam je lastna! / 8L0VBHK0 KULTURNO DRUŠTVO SKD TABOR m POLETJI POD KOSTANJEM 2007 PROSVETNI DOM OPČINE, DANES 27. JULIJA 2007, OB 21.00 koncert slovenske folk skupine JARARA|A Koncert je omogočil Urad RS za Slovence v zamejstvu In po svetu. VEČ NA www.skdtabor.it ODPRTO BO PARKIRIŠČE ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE. CREDITO HOHfiflTO DEL UAW UMUtHA K UjU MIKA Draga nona Pina hvala ti za vse, kar si nam v teh letih podarila. Radi te imamo Davide, Stefano, Daidi, Dunija in mali Gabriel ¿3 Čestitke Leto se hitro zavrti in danes naša NONA LILJANA spet slavi. Šop s 60 vrtnicami ji podarimo in zdravja in sreče ji voščimo. Fabiana, Diego, David in Vlasta. S Izleti SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v nedeljo, 29. julija, avtobusni izlet na Weissensee na Koroškem. Izlet, ki ga vodi Lojze Abram, je primeren za vse. Prijave (obvezne) sprejema Vojka na tel. št. 040-2176855 ali 3335994450, ki vam nudi tudi dodatna pojasnila. Odhod avtobusa bo s Trga Oberdan ob 6.30 in s trga v Sesljanu ob 6.45. KMEČKA ZVEZA obvešča udeležence izleta v nedeljo 29. julija 2007, na tradicionalni Kmečki praznik na avstrijsko Koroško v Podjuno, da bo odhod dveh avtobusov sledeči: avtobus št.1 ob 6.00 Boljunec (F.Prešeren); 6.05 Boršt (Avtobusna postaja); 6.15 Bazovica (cerkev); 6.20 Padriče (Avtobusna postaja); 6.25 Trebče (Spomenik); 6.30 Opčine (ex bar Centrale); avtobus št.2 ob 6.30 Na-brežina (Trg); 6.35 Sesljan (Hotel Pošta); 6.40 Štivan (pri gostilni). SPDT vabi 4. in 5. avgusta na izlet na Ra-duho v Kamniško-Savinjskih Alpah. Dvodnevni izlet je primeren za vse planince. Odhod bo v soboto, 4. avgusta, ob 7. uri pred hotelom Danev na Opčinah. Zainteresirani naj se javijo čimprej zaradi pravočasnega rezerviranja ležišč v koči. Vse potrebne informacije dobite na tel. št. 040-220155 (Livio). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 1. septembra 2007. Informacije in prijave sprejemamo od 18.00 do 20.00 na tel. št. 349-7597763 Nastja. Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da ČESTITKE IN OGLASE V OKVIRČKU, OSMRTNICE, SOŽALJA, MALE OGLASE (proti plačilu) Sprejema OGLAŠEVALSKA AGENCIJA TMEDIA - TRST Ul. Montecchi, 6 - I. nadstropje OD PONEDELJKA DO PETKA OD 10.00 DO 15.00 URE URNIK: OB SOBOTAH OD 10.00 DO 13.00 URE OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO Brezplačna Številka i FAKS: 0481 32844 E-MAIL: oglasi@tmedia.it Naročila poslana po faksu ali po e-mail-u morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, telefonsko številko in davčno kodo naslovnika, na katerega bo izstavljen račun. Vsem naročnikom in bralcem sporočamo, da brezplačne male oglase in neokvirjene čestitke, ki veljajo Samo za naročnike, sprejemamo neposredno v redakciji Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 040 7786300 faks 040 772418 e-mail: oglasni@primorski.it) s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 10.00 do 15.00 ure, ob sobotah od 10.00 do 13.00 ure / GORIŠKI PROSTOR Petek, 27. julija 2007 9 Zadruga Naš Kras vabi na — __odprtje fotografske razstave Mirne Viole VSI VABIJEII SA KRAŠKO OHCET Avtorico bo predstavil Robi Jakomin V okviru večera bo prvič na ogled poročna noša Terezije Čok -Županove iz Lonjerja iz leta 1881 O noši in njeni lastnici bo spregovorila pravnukinja Sonja Zupančič Glasbeni uvod Marko Martin s harmoniko danes, 27. julija 2007 ob 20.30, v Kraški hiši v Repnu pokrovitelji večera: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ■ Pokrajina Trst - Občina Repentabor Včeraj danes U Kino Danes, PETEK, 27. julija 2007 SERGIJ Sonce vzide ob 5.42 in zatone ob 20.40 -Dolžina dneva 14.57 - luna vzide ob 19.23 in zatone ob 2.19. Jutri, SOBOTA, 28. julija 2007 ZMAGO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 27,6 stopinje C, zračni tlak 1014 mb ustaljen, veter 20 km na uro zahod-nik, vlaga 40-odstotna, nebo jasno, morje srahlo razgibano, temperatura morja 25,9 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 23. julija, do sobote, 28. julija 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 (040 302303), Oširek Osop-po 1 (040 410515). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 1, Ul. Set-tefontane 39. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (040 390898). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Loterija 26. julija 2007 Bari 81 21 24 40 9 Cagliari 42 50 65 54 18 Firence 36 2 64 44 6 Genova 5 63 59 75 32 Milan 87 53 57 58 40 Neapelj 20 5 43 69 6 Palermo 22 38 11 85 75 Rim 68 35 31 65 18 Turin 89 88 35 75 61 Benetke 52 89 58 29 18 Nazionale 55 15 39 41 8 Super Enalotto Št. 89 20 22 36 68 81 87 jolly 52 Nagradni sklad 2.826.857,90 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 18.054.866,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00€ 8 dobitnikov s 5 točkami 70.671,45 € 1.090 dobitnikov s 4 točkami 518,68€ 42.190 dobitnikov s 3 točkami 13,40 € Superstar 55 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitnika s 4 točkami 51.868,00 € 128 dobitnikov s 3 točkami 1.340,00 € 2.121 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 14.909 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 34.216 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € ALCIONE - Dvorana bo v poletnem času zaprta. AMBASCIATORI - 15.15, 17.30, 20.00, 22.15 »Harry Potter e l'ordine della Fe-nice«. ARISTON - (poletna arena) 21.30 »Il dia-volo veste Prada«. CINECITY - 16.00, 16.30, 17.30, 18.00, 18.45, 19.15, 20.30, 21.00, 21.30, 22.00 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »I fantastici 4 e silver surfer«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Vacancy«; 16.15, 19.15, 22.00 »Transformers«. EXCELSIOR - Dvorana bo zaprta v poletnem času. EXCELSIOR AZZURRA - Dvorana bo v poletnem času zaprta. FELLINI - 16.00, 20.05 »Le vite degli altri«; 18.10, 22.20 »Ocean's thirteen«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.40, 22.15 »Il mio ragazzo e un bastardo«; 18.30, 20.15 »I testimoni«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.50, 20.30, 22.20 »Fearless«. KOPER - KOLOSEJ - 15.30, 18.20, 21.10, 00.00 »Harry Potter in Feniksov red«; 17.00, 19.10, 21.20, 23.40 »Disturbia«; 16.10, 18.00, 19.50, 21.40, 23.30 »Sim-psonovi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 19.00, 21.30 »Harry Potter e l'ordine della Fe-nice«; Dvorana 2: 16.15, 20.00, 22.15 »Transformers«; 18.30 »I fantastici 4 e silver surfer«; Dvorana 3: 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Vacancy«; Dvorana 4: 16.15 »The Reef - Amici per la pinne«; 16.15, 19.10 »Flicka«; 17.45, 20.40, 22.15 »Maial zombi - Anche i morti lo fanno«. SUPER - film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 20.00, 22.20 »Harry Potter e l'ordine della Fe-nice«; Dvorana 2: 19.00, 21.30 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; Dvorana 3: 19.50, 22.20 Trasformers«; Dvorana 4: 20.15, 22.15 »Mail zombi - Anche i mor-ti lo fanno«; Dvorana 5: 20.00, 22.00 »Last minute Marocco«. Ü3 Obvestila NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo od 20. julija do 3. avgusta zaprta zaradi nujnih obnovitvenih del. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bo podružnica KZ v Dolini, na Kmetijski zadrugi, zaprta za dopust od 27. julija do 31. avgusta 2007. OBČINA ZGONIK obvešča, da bo danes, 27. julija 2007, anagrafski urad zaprt zaradi izpopolnjevanja osebja. PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA od danes, 27. julija, do ponedeljka, 30. julija, na KRMENKI. Vsak večer ples. Odprtje kioskov ob 18. uri. VZPI-ANPI DEVIN-NABREŽINA vabi ob 60. obletnici odkritja spominske plošče padlim v NOB v Nabrežini na spominsko svečanost, ki bo na trgu v Nabrežini danes, 27. julija, ob 18.30. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi člane in prijatelje danes, 27. julija, ob 20.30 v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave Mirne Viole »Vsi vabljeni na Kraško ohcet«. Avtorico bo predstavil Robi Jakomin. Ob tej priliki bo prvič razstavljena tudi poročna noša iz 80. let 19. stoletja Terezije Čok - Zupanove iz Lon-jerja. Za glasbeni uvod bo na večeru poskrbel Marko Manin s harmoniko. NOGOMETNI KLUB FC PRIMORJE IN AŠV POMLAD organizirata Športni praznik na Proseku. V soboto, 28. julija ples z ansamblom Happy day. V nedeljo, 29. julija ples z ansamblom Mi. Odprtje kioskov ob 18. uri. Vsi toplo vabljeni! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek 1. maj, vabi v soboto, 28. julija, in v nedeljo, 29. julija, v Ljudski dom G. Canciani v Podlonjerju na Praznik komunističnega tiska. Odprtje kioskov ob 18. uri, v soboto ples s skupino Movie and Groove, v nedeljo pa z duom Melody. UDELEŽENCI INTERCAMPUSA POZOR! ZSKD obvešča, da bo zbirališče v soboto, 28. julija, ob 14. uri v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli Rtič (prvi obrok večerja). Starši prevzamejo udeležence v nedeljo, 5. avgusta, po zaključnem koncertu v Izoli (približno ob 12.30). Imejte s seboj osebni dokument! Pričakujemo vas in vam želimo uspešen študij in zabavo!!! GLASBENA MATICA - Trst, Ul. Montor-sino 2, obvešča, da bo tajništvo zaprto zaradi dopusta od ponedeljka, 30. julija, do vključno petka, 17. avgusta 2007. KRAŠKA OHCET 2007 - KD Kraški dom vabi osmičarje (zasebnike in društva) na sestanek v ponedeljek, 30. julija, ob 20.30, v Bubničev dom v Repnu. Dogovorili se bomo o ponudbi, cenah in ostalem. TABORNIKI RODU MODREGA VALA obveščajo, da je prihod z dvotedenskega taborjenja v ponedeljek, 30. julija, ob 17. uri v Rožni dolini in ob 18. uri v Sežani. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU sporoča, da bo do konca julija delovala s sledečim urnikom: ponedeljek 16.00 -18.30, sreda 9.00 - 11.30 in 16.00 - 18.30. Od 1. do 31. avgusta bo zaprta za poletni dopust. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU je do 6. avgusta odprta po običajnem urniku (ob pon. in sredah od 15. do 19. ure). KRUT obvešča, da je pisarna odprta s poletnim urnikom 9.00 -13.00. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v poletnih mesecih odprta od 8. do 14. ure. KRUT vabi na skupinsko bivanje v Toplicah Dobrna od 26. 8. do 4. 9. 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. KRUT vabi na skupinsko bivanje v Šmarjeških toplicah od 26. 8. do 4. 9. 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja poletni KAMP CHEERLEADINGA za otroke od 5. do 12. leta starosti od 27. do 31. avgusta in od 3. do 7. septembra v telovadnici OŠ F. Bevk na Opčinah. Vabljeni stari in novi člani. Informacije in prijave v uradih ZSŠDI-ja na tel. št. 040635627 ali 346-0441133 Petra ali 3497597763 Nastja. MO SPDT prireja Planinsko Šolo, namenjena osnovnošolcem, na Planini pri jezeru od 27. avgusta do 1. septembra 2007. Za informacije in prijave: 3385953515 (Katja). SOMPD VESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marijanišča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zborovodkinja Mira Fabjan in animatorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040-213582 (Manica), 040-213104 (Silvia) in 040-213249 (Nataša). OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 14-17) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljanskem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak občan lahko dobi 1 kartico (vsako družinsko jedro pa toliko kartic, kolikor je družinskih članov z vozniškim dovoljenjem); za izdajo kartice je treba izpolniti prošnjo, ki je na razpolago na glavni spletni strani Občine www.comune.duino- aurisina.ts.it oziroma pri Uradu za stike z javnostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, ki še niso dopolnili 26. leta starosti, da je pri Okencu Urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Nabrežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 14-17) na razpolago Mladinska kartica / Carta giovani. Kartica, ki velja v 39 evropskih državah, omogoča popuste na vseh prodajnih mestih, ki so pristopila k pobudi. Mladim pod 26. letom starosti nudimo kartico brezplačno; kdor želi zaprositi za kartico, naj se osebno oglasi pri Okencu Ura- da za stike z javnostjo in s seboj prinese osebni dokument in fotografijo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800002291. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi 3 bo v mesecu avgustu zaprt zaradi dopusta. Urad bo začel ponovno delovati v ponedeljek, 3. septembra. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da tajništvo deluje s poletnim urnikom 9.00 - 13.00. KRUT vabi na oddih, ob koncu poletja na Malem Lošinju od 2. 9. do 9. 9. 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da se bodo dvotedenske poletne priprave za Strele (12-16 let) in Škrate (od 16. leta dalje) začele 3. septembra v telovadnici OŠ F. Bevk na Opčinah. Urniki treningov: Strele - od pon. do pet. od 17.00 do 19.00; Škrati - od pon. do pet. od 19.00 do 21.00. Dobrodošli so tudi novi člani. Informacije na tel. št. 3460441133 Petra ali 349-7597763 Nastja. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike za deklice od 7. leta dalje, ki so že lani trenirale ritmično gimnastiko. Tečaj bo potekal v jutranjih urah od 3. do 7. septembra na Stadionu 1. maja. Za informacije in prijave: 338 5953515 (Katja) in 328 2733390 (Petra). Vabljene! KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. 0 Prireditve OBČINA DEVIN-NABREŽINA prireja »Poletne večere pod zvezdami« v Nabrežini na trgu pred županstvom: danes, 27. julija, koncert »Nessun pericolo per te -Tributo a Vasco Rossi«; v soboto, 28. julija, gledališka predstava »Devo serar quel cercio« v sklopu gledališkega festivala Ave Ninchi. Začetek ob 21.15. V primeru slabega vremena se bo program odvijal v občinski telovadnici v Na-brežini. Vstop je prost. SKD TABOR prireja TABOR 2007-PO-LETJE POD KOSTANJEM: danes, 27. julija, ob 21.00, slovenske etno-rock-jazz skupine JARARAJA. Prireditev bo na dvorišču Prosvetnega doma, v primeru slabega vremena pa v dvorani. Deloval bo tudi poletni osvežilni kiosk. Čakamo vas! VABIMO VAS na zaključno prireditev poletnega središča Sklada Mitja Čuk »Palček kratkohlačnik na zlatem otoku«, ki bo danes, 27. julija 2007, ob 15. uri, v telovadnici srednje šole na Proseku. MLADINSKI ORKESTER INTERCAMPUS bo nastopil na Tartinijevem trgu v Piranu v četrtek, 2. avgusta, ob 21. uri in v Izoli v nedeljo, 5. avgusta, ob 10.30. Vljudno vabljeni starši, prijatelji in ljubitelji. Morebitne informacije nudi Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. sv. Frančiška 20 v Trstu, tel. 040-635626. H Šolske vesti DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta (tudi v torek 14. avgusta). RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da se redni pouk v šolskem letu 2007/2008 začne v ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 8. uri. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so bile v prostorih Deželnega šolskega urada v Ul. S. Anastasio 12 v petek, 20. julija 2007, objavljene dokončne pokrajinske lestvice učnega osebja. RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da bo 13., 14. in vse sobote avgusta 2007 zavod zaprt. Tajništvo bo med poletjem delovalo od 8.30 do 12.30. Redni pouk za šolsko leto 2007/2008 se bo začel v ponedeljek, 10. septembra 2007. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola ob sobotah zaprta do 1. septembra 2007. H Mali oglasi 23-LETNA ŠTUDENTKA z izkušnjami varstva otrok išče zaposlitev kot varuška ter nudi lekcije iz angleškega, slovenskega in italijanskega jezika. Tel. 3297265005. DRUŽINA IZ TRSTA išče resno in vestno varuško za enoletnega otroka v jutranjih urah od meseca septembra dalje. Klicati na tel. št. 338-4219817. ELEKTRIČARSKO PODJETJE nujno išče izkušenega električarja. Klicati na tel. št. 349-3918232 v večernih urah. IŠČEM DELO za pomoč v gospodinjstvu ali v domu za ostarele po možnosti v okolici Opčin. Imam strokovno znanje in izkušnje ter veselje do dela z bolnimi in ostarelimi osebami. Klicati od 13.30 do 15.00 na tel. št. 339-7860390. KMETIJA GRUDEN ŽBOGAR je vsak dan odprta od 8. do 13. ure za prodajo svežega mleka in mlečnih izdelkov. KMETIJA MILIČ IZ ZAGRADCA je odprta vsak večer, od 19. dalje do 12. avgusta. Tel. 040-229383. PRODAM kmečki voz (z dokumenti) za prevoz do 3,5 ton. Tel. 333-2334910 PRODAM rabljene knjige za nižjo srednjo šolo Simona Gregorčiča in za 1., 2. in 3. razred liceja Franceta Prešerna. Tel. na št. 349-4328349 ali 040-382810. RESNO DEKLE mudi pomoč pri varstvu otrok, negi starejše osebe ali kot hišna pomočnica, po možnosti v goriški pokrajini. Tel. 339-2536381. UVOZNO-IZVOZNO PODJETJE s sedežem v Trstu išče dinamično osebo do 30 let za delo v nabavi in prodaji. Pogoji: znanje angleščine ter srbohrvaščine ali slovenščine. Curriculum poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod geslom »UVOZ-IZVOZ«. ZARADI SELITVE prodajamo dobro ohranjeno omaro za dnevno sobo. Dimenzija 220 x 220 x 55 po ugodni ceni. Tel. 338-4288100. H Osmice GIGI IN BORIS sta odprla osmico v Sa-matorci. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104. OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonja v Medji vasi št. 10. Tel. št. 040-208987. OSMICO ima odprto Stubelj v Šempola-ju. OSMICO je odprl Carlo Pegan, Zgonik 58. V SALEŽU n'puljih sta odprla osmico Just in Bojana. Vabljeni! ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. Prispevki V spomin na Angela Satta daruje Janko Legiša 20,00 evrov za godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Angela Satta darujeta Nadja in Peter 30,00 evrov za godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Vero Čuk darujeta Drago in Meri Ota 50,00 evrov za AŠD Breg. V spomin na Vilija Chermaza in Borisa Laurica darujeta Drago in Meri Ota 50,00 evrov za AŠD Breg. V spomin na dragega Vilija darujejo za AŠD Breg soletniki: Jasna 20,00 evrov, Sergij 50,00 evrov, Neva S. 15,00 evrov, Nevenka 20,00 evrov, Jožica 20,00 evrov, Andreina 40,00 evrov, Mima in Boris 50,00 evrov, Neva C. 20,00 evrov, Edvina 10,00 evrov, San-dra20,00 evrov, Edi 50,00 evrov, Nadja K. 30,00 evrov, Darja 10,00 evrov, Darja 10,00 evrov, Marta 25,00 evrov, Nevja 10,00 evrov, Boris 30,00 evrov, Walter 50,00 evrov, Vladimir 30,00 evrov, Silva 20,00 evrov, Sonja 20,00 evrov, Alida 20,00 evrov, Franco L. 15,00 evrov, Drago in Nadja 10,00 evrov in Marij 15,00 evrov. V spomin na Rafaelo Saksida vd. Pupis daruje Laura 20,00 evrov za cerkveni pevski zbor Nabrežina. V spomin na Vilija Chermaza daruje Janko Simoneta 30,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na bratranca Dušana Pertota daruje družina Švagelj 30,00 evrov za SKD Barkovlje. Ob obletnici smrti dragega moža in očeta Franja Furlana darujejo žena in hčere 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika NOB v Saležu. Vsi na liceju F. Prešerna sočustvujemo s prof. Marto Ivašič in svojci ob izgubi dragega očeta Berta. Ob izgubi drage mame in none Marie izreka hčeri Adi, vnukinjama Nataši in Deborah ter svojcem občuteno sožalje Saša z družino 1 Q Petek, 27. julija 2007 KULTURA / RIM - Predstavitev 64. Mostre Filmski happening bo letos v znamenju avtorskega a tudi komercialnega filma Na Lidu med29. avgustom in 8. septembrom Gere, Clooney, Tarantino, Allen, Burton, Loach in Bertolucci Veliko Amerike in kar nekaj - vsaj na papirju - lepih italijanskih in avtorskih filmov. 64. izvedba beneške Mostre, ki predstavlja hkrati tudi petinsedemdeseto leto italijanskega festivala na beneškem Lidu, se napoveduje KOT zelo zanimiva, predvsem pa nekonvenci- 0 nal na. Veliko zvezdnikov in zvezdnic, manj filmov v primerjavi z lanskim letom in kar nekaj nevsakdanjih in radovednih projektov, ki nesporno dokazujejo, da se svet filma prilagaja času in da digitalna tehnika tudi zaradi vse večje krize Studiosov in posledičnega upada gledalcev pridobiva na pomenu. Umetniški vodja Marco Mueller in predsednik David Croff si včeraj, med običajno rimsko predstavitvijo nista mogla kaj, da bi ne dala duška svojemu zadovoljstvu ob orisu tako zajetnega programa. V osrednjem festivalskem sklopu bo letos predstavljenih dvaindvajset filmov (katerim bodo zadnji hip, kot se je to že zgodilo lani in predlanskim, dodali še filmsko presenečenje), sklop Obzorja se vse bolj odpira eksperimentiranju in kontaminaciji, ponočnjaki pa bodo tudi letos prišli na svoj račun, saj bo beneške festivalske noči bogatil spored Opolnoči. Napovedujejo se pomembni homaži velikim mojstrom, veliko prostora pa bo tudi za tiste, ki si nadejajo, da bi te mojstre nekoč prekosili. Od 59 filmov (katerim gre dodati še tiste iz retrospektive Spaghetti western, ki jo sestavlja 32 celovečercev), jih je kar petnajst posnetih v Ameriki ali na angleških tleh. Med temi tudi I'm not here, Todda Haynesa, ki se dokaj samosvoje in ob sodelovanju izrednih Richar-da Gera in Cate Blanchett loteva biografske pripovedi Boba Dylana. Na Lido bo zopet dospel George Clooney, ki ob Sydneyu Pollacku in Tildi Swinton nastopa v Michaelu Claytonu Tonyja Gilroya. Že drugo leto zapored pa se bosta v Laguni izkrcala Brian de Palma, ki je svoje zadnje delo, Redacted posvetil Bližnjemu Vzhodu in Kenneth Bra-nagh, ki bo v družbi Michaela Cainea in Judeja Lawa predstavil svoj Sleuth. Seveda pa si Muellerjev festival ni mo gel kaj, da ne bi po sve til po treb ne pozornosti tudi Vzhodu. Kitajski filmar Ang Lee se bo potegoval za zlatega leva, medtem ko bo lanski nagrajenec, Jia Zhang-ke, predstavil svoj najnovejši dokumentarec v sklopu Obzorij. Prisotna bosta tudi Takeshi Kitano in veliki predstavnik korejskega filma, Im Kwon-Taek. Pau - 1 Higgis bo v Benetkah premierno predstavil In the Valley of Eliah, v katerem nastopata Tommy Lee Jones in Charlize Theron, na velikem platnu filmske palače pa bo zaživelo tudi zadnje delo lanskega zmagovalca festivala v Cannesu, Kena Loacha, ki bo tokrat predstavil svoj It's a Free World. In ravno francoski festival je nekakšno merilo letošnje Mostre, saj - kot se je šušljalo tudi med včerajšnjo predstavitvijo -, bo na beneškem platnu zaživelo vse tisto, kar še ni bilo dokončano za Cannes. In tega je, kot je tudi povedal Mueller »veliko«, predvsem pa je »kakovostno«. O tem priča tudi izventekmo-valni sklop. Po večletni odsotnosti se namreč vrača Woody Allen, ki bo predstavil svoj Cassandra's dream. Da pa obstaja, kljub lanskim polemikam, tudi povezava med filmskim praznikom v Rimu in festivalom v Benetkah, dokazuje The hunting party Richarda She-parda. Film,o vojnih morilcih v jugoslovanski vojni, o katerem je Richard Gere prvič spregovoril med lansko prvo izvedbo rimskega festivala, bo namreč premierno predstavljen ravno v Benetkah. Italijansko produkcijo bodo zastopali štiri filmi: Hotel Menia Carla Liz-zanija, L'ora di punta Vincenza Marre in dva mlada talenta, ki sta si končno izborila prostor pod soncem. Paolo Franchi, ki je svojo režisersko pot pričel ob Olmiju, bo prisoten z Nessuna qualita agli eroi, pisatelj Andrea Porpo-rati pa se je vrnil na filmski set z mafijskim Il dolce e l'amaro, v katerem nastopajo Fabrizio Gifuni, Luigi Lo Cascio in Donatella Finocchiaro. Zlatega leva za življenjsko delo bo prejel Tim Burton, tistega posvečenega 75 letom Mostre na Lidu pa Bernardo Bertolucci. Med zanimivostimi je še japonsko delo s protagonistom Quentinom Ta-rantinom, ob katerem se bodo po rdeči preprogi med 29. avgustom in 8. septembrom sprehodili še Brad Pitt, Adrien Brody, Scarlett Johansson in Michelle Yeoh. Ob njih tudi že najpriletnejši aficionados najstarejšega festivala na svetu, skoraj stoletni Manoel de Olive-ira, ki si starost krajša, tako da vsako leto posname nov film... Ivana Godnik Davide Croff (levo) e Marco Mueller med včerajšnjo predstavitvijo letošnjega festivala kroma TRŽAŠKO GLEDALIŠČE VERDI - Mednarodni festival operete Za zaključek La Perichole Za priredbo Offenbachovega dela sta poskrbela Jérôme Savary in Gérard Daguerre V svetu operete se vsak problem skoraj vedno spremeni v nasmeh in tudi diktatura lahko postane ozadje lahkotne farze, kot se dogaja v francoski opereti »La Périchole« Jacquesa Offen-bacha. Njegov slog so pravzaprav zaznamovale ravno take vsebine, na robu politične in družbene satire, kar daje opusu francoskega skladatelja posebno oznako lahkomiselne, a ne-naivne narave. Opereta »La Périchole« je nastala leta 1868 po motivih komedije Prospera Mériméeja, ki je črpala navdih iz resnične zgodbe perujske igralke, ljubimke podkralja. Besedilo je podpisala legendarna dvojica libretistov, in sicer Henri Meilhac in Ludovic Ha-levy. Delo je leta 2000 doživelo priredbo v slogu glasbene komedije v francoskem narodnem gledališču Chaillot; avtorja nove preobleke, ki je pravi ognjemet citatov in komičnih situacij, sta Jérôme Savary in Gérard Daguerre. Šti-riročna priredba libreta in operete je v torek prispela na oder tržaškega gledališča Verdi kot zadnja predstava letošnjega mednarodnega festivala operete. Savary, bivši umetniški vodja pariške Opére comique, je avtor lepljen- ke v treh dejanjih, režiser in scenograf postavitve, ki s konstantnim, živahnim ritmom popelje gledalca v pisano deželo nore zabave. Sredi splošnega, pustnega rajanja se odvija zgodba ulične pevke, v katero se zaljubi diktator države. Ta pa po pravilih etikete lahko povabi v svojo palačo le poročene ženske, zato v hipu priredi njeno poroko s tujcem, ki sta ga njegova ožja sodelavca opijanila. Tujec pa je prav njen delovni in življenjski partner Piquillo, ki ga je zapustila, da bi sledila lesku bogastva. Par se tako ponovno združi in ob koncu celo diktator prizna, daje ljubezen močnejša od katerekoli oblasti. Kot je napisal Savary, je libreto le izgovor za povezovanje pevskih točk, čeprav lahko najdemo v njem spodbudo za drobno moralno razmišljanje o odnosu med umetnostjo in oblastjo. Operetni vrtiljak pravzaprav oblaži soočanje teh dveh področij, razen v prvem dejanju, ko se ljudstvo mora veseliti ob prazniku Predsednika pod nadzorom oboroženih vojakov. V igrivi razsežnosti operete pa se nihče v resnici ne boji smešnega diktatorja, ki lovi ženske na cesti, se preobleče najprej v Zora, potem skuša uveljaviti lastno avtoriteto z imitacijo Hitlerja, nakar postane poveljnik nekakšne »Sturmtruppe«. Tudi njegova najožja sodelavca, župan in šef policije, nista prav nič bolj verjetna, saj se na odru prikažeta pustno oblečena kot prostitutki, sta v svojem delu popolnoma nesposobna in njuna edina skrb je zabava. Dogajanje je postavljeno v zelo francosko pojmovano Južno Ameriko, ali zelo južnoameriško obarvano Francijo, kjer je perujska folklorna oznaka scene in kostumov samo okvir nekega nočnega življenja s kabareti in živahnimi prostitukami (znane kot »tri sestrič-ne«), ki namigujejo na čisto evropske bleščice. Celotno dogajanje je v glavnem le izgovor za razvoj zaporedja komičnih situacij. V vsaki operetni predstavi ima režiser proste roke pri vedno priporočljivem prirejanju teksta s posodobljenimi dodatki; Savaryje maksimalno izkoristil to možnost in je zgradil predstavo prav na tem z bujno domišljijo, kije dopolnjevala vsak prizor s kakim citatom ali smešno zamislijo. Ulični pevec Pi-quillo je oblečen kot Elvis in poje svoji ljubici »Love me tender«, Beethovnova klavirska glasba spremlja sentimen- talni trenutek, popevka »Volare« se pojavlja v disko različici in tako dalje v pisanem potpuriju, katerega vezna nit je zabava, h kateri Predsednik vabi z me-gafonom že pred začetkom predstave. Z režijskega vidika je dobro uspel prizor poroke pijanega para, z nevesto, ki se pojavi z letečim pajčolanom balončkov in se zvrne z odra. V vrtoglavem bakanalu, kjer mora zbor gledališča Verdi še pridobiti potrebno sproščenost, je režiser dodal tudi nekaj ironičnih sadomazohističnih elementov za dodatno poudarjanje dominantne vloge žensk. Na odru se pojavljata Stan in Olio v vlogi notarjev, a tudi sam Offenbach, ki ob koncu zapleše kankan. Glasba je prav tako eklektična mešanica zvrsti, z dopadljivimi kabaretnimi motivi, latinskoameriškimi ritmi, valčki, swingom, bluesom, opernimi parodijami, raznimi citati, neobhodnim kankanom, ki ga dopolnjujejo koreografije skupine spretnih francoskih plesalk in plesalcev. Orkestrska zasedba je zrcalo te potrebe po prožnem prehajanju med zvrstmi, saj jo sestavljajo godala in trobila v komorni zasedbi, s tolkali, baterijo in klavirjem, na katerega igra dirigent Samuel Jean. Glasbene točke so ohranile izvirno francoščino, dialogi pa so potekali v italijanščini, kar je na poseben način izpostavilo mednarodno zasedbo s težavami pri sproščenem obvladanju jezika. Igralsko je diktator (Patrick Rocca) pokazal dobre komične sposobnosti in prav tako je vodilno komično vlogo primerno odigrala Ari-anne Pirie, kateri je bil zaupan tudi monolog pred zastorom, v katerem je zaživela parodija habanere iz opere Carmen, kije dodatno poudarila povezavo med likoma Bizetove ciganke in Offenbachove pevke, močnih ženskih likov, ki izhajajo iz literarnega opusa istega avtorja. Na pevskem področju je izvedba v glavnem slonela na nastopih dveh protagonistov: Marie Stephane Bernard je z lepim glasom in prožnostjo pri interpretaciji različnih glasbenih situacij postala prepričljiva protagonistka, njen partner Piquillo pa je bil Marc Laho, ki se je vživel v lik, a je kazal nekatere negotovosti v višjih legah. V sklepnem, prazničnem prizoru, je stopil na oder tudi režiser Savary z igranjem na trobento. Avtor predstave je obljubil, da bo igral tudi na vsaki ponovitvi do 29. julija. (ROP) / SVET Petek, 27. julija 2007 1 1 LIBIJA - V zameno za izpustitev volgarskih medicinskih sester Francija Gadafiju jedrsko tehnologijo, Bolgarija pa delni odpis starih dolgov Sarkozy odprl pot normalizaciji odnosov med Evropsko unijo in Libijo TRIPOLI - Francija in Libija sta podpisali memorandum o razumevanju o gradnji libijskega jedrskega reaktorja za raz-soljevanje morske vode, je sporočil francoski vir. Državi sta dogovor sklenili ob obisku francoskega predsednika Nicolasa Sar-kozyja v Libiji. Slednji se je za zaprtimi vrati že sestal z libijskim voditeljem Moamer-jem Gadafijem, poročajo tuje tiskovne agencije.Kot je novinarjem pojasnil generalni sekretar Sarkozyjevega urada Claude Gueant, gre pri projektu gradnje reaktorja šele za namero, saj je potrebno še preučiti izvedljivost projekta. Sarkozyje na obisk v Libijo dopotoval dan potem, ko je Tripoli izpustil pet bolgarskih medicinskih sester in palestinskega zdravnika, pri čemer je veliko vlogo odigrala tudi njegova soproga Cecilia, ki je v minulih dveh tednih kar dvakrat obiskala Tripoli. Pri obisku gre za gesto, s katero naj bi francoski predsednik izkazal normalizacijo odnosov med Libijo in Evropsko unijo. Tudi ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice je danes izrazila upanje, da bo po izpustitvi zdravstvenih delavcev kmalu obiskala Libijo. Sredin dogovor med Francijo in Libijo o dobavi francoskega jedrskega reaktorja, ki naj bi zagotavljal energijo za raz-soljevanje morske vode, je po mnenju Evropske komisije izključno zadeva med Francijo in Libijo, so sporočili iz Bruslja. Francoski okoljevarstveniki so se na podpis dogovora ostro odzvali. Poudarili so, da bi dostavljanje civilne jedrske energije Libiji slej ko prej pomagalo pri pridobivanju jedrskega orožja. Dodali so še, daje z nafto in plinom bogata Libija energetsko povsem samozadostna in da bi bilo v primeru, da želi energetske vire diverzificirati, bolj razumljivo, da se kot s soncem bogata država posveti razvoju elektrarn na sončno energijo. Sarkozy pa je kritike že zavrnil. Poudaril je, da Libija ni uporabila 1600 ton zalog urana, ki so ji ostale, ko se je leta 2003 odpovedala jedrskemu programu. Nekateri francoski viri tako napovedujejo, da bo Francija naslednji teden v Pekingu s Kitajsko podpisala sporazum o gradnji dveh civilnih jedrskih reaktorjev tretje generacije. Bolgarija pa bi lahko odpisala del libijskega dolga iz časa komunizma v zameno za torkovo izpustitev bolgarskih medicinskih sester in palestinskega zdravnika, ki so jim libijske oblasti smrtno kazen spremenile v dosmrtni zapor in jih nato izročile Bolgariji. Del dolga, ki bi bil odpisan, bi šel v mednarodni sklad Bengazi za žrtve okužbe z virusom HIV, za katero je bilo obsojeno omenjeno zdravstveno osebje, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal bolgarski premier Sergej Stanišev.»Svoboda je neprecenljiva... In moramo najti pot, kako bomo prispevali denar v mednarodni sklad Bengazi. Ena od možnosti je odpis dolga Libiji, vendar o tem še vedno razmišljamo,« je na novinarski konferenci danes povedal Stanišev. Premier je dodal, da odpis dolga ne bi bil odkupnina ali priznanje krivde, ampak le poteza, storjena iz humanitarnih razlogov. Po besedah Staniševa Libija dolguje Bolgariji okoli 39,3 milijona evrov, ki so se nabrali v času komunizma, ko sta državi na veliko trgovali. Bolgarija, EU in Libija so sicer leta 2006 vzpostavile sklad Bengazi, v katerem zbirajo denar, namenjen zdravljenju več kot 400 otrok, okuženih z virusom HIV, za kar naj bi bili po obsodbi Tripolija krivi bolgarski zdravstveni delavci. Sicer pa je Bolgarija zavrnila libijske kritike zaradi pomilostitve petih bolgarskih medicinskih sester in palestinskega zdravnika. »Ni popolnoma nobene ovire za pomilostitev,« je poudaril bolgarski generalni tožilec Boris Velčev dva dni zatem, ko so zdravstvene delavce v Tripo-liju izpustili in izročili Bolgariji, kjer jih je tamkajšnji predsednik Georgi Parvanov pomilostil. Libija je v sredo poklicala na zagovor sekretarja bolgarskega veleposlaništva v Tripoliju in predsedniški odlok o pomilostitvi označila kot »jasno kršitev« dogovora o izročanju, v skladu s katerim so bili zdravstveni delavci izpuščeni in izročeni Bolgariji, potem ko so v libijskih zaporih preživeli osem let. Sarkozy in Gadafi v Tripoliju iz oči v oči ansa AFGANISTAN - Nasprotujoče si novice, nov rok pa zapade danes opoldne Doslej še nobenega razpleta drame z ugrabljenimi južnokorejskimi talci KABUL - Afganistanski talibani so v četrtek sporočili, da je 22 južnokorej-skih talcev še živih, čeprav je v sredo ob 22.30 po srednjeevropskem času potekel rok za izpolnitev njihovih zahtev v zameno za izpustitev ugrabljenih. Nato so rok za pogajanja podaljšali do petka do poldneva. Med dramo z ugrabljenimi Južno-korejci je novi vojaški poveljnik talibanov v Afganistanu Mansur Dadula pozval k ugrabitvi vseh tujcev, ki so v tej nemirni državi.Sporočilo tiskovnega predstavnika talibanov Jusufa Ahmadija, da po izteku ultimata ni bil ubit noben Južnoko-rejec, je bilo prvo sporočilo po izteku časovnega roka za izpolnitev zahtev talibanov, ki so ga slednji določili, potem ko so našli truplo enega od Južnokorejcev. Tega naj bi talibani po lastnih trditvah ustrelili. Talibani so nato rok za pogajanja podaljšali do petka do poldneva po krajevnem času (9.30 po srednjeevropskem času). Kot je sporočil njihov tiskovni predstavnik, so se za podaljšanje roka odločili na prošnjo afganistanske vlade. Kljub poročilom, da so talibani osem talcev izpustili, je predstavnik južnokorej-skega predsednika Chun Ho Sun povedal, da talibani niso še nikogar izpustili, nihče od ugrabljenih pa nima zdravstvenih težav. V Afganistan se je medtem odpravil tudi visoki južnokorejski predstavnik, ki si bo prizadeval za izpustitev 22 talcev potem, ko so talibani enega od ugrabljenih ubili. Svetovalec južnokorejskega predsednika za varnostna vprašanja Baek Jong Chun pa je poudaril, da bodo ugrabitelji »odgovarjali za uboj korejskega državljana«. Talibani so pred tem grozili s smrtjo južnokorejskih talcev, ki so jih ugrabili minuli četrtek, če Kabul ne bo izpustil 23 talibanskih zapornikov, Seul pa umaknil 200-članskega kontingenta iz Afganistana. Južna Koreja je nato v Afganistan napotila krizno ekipo, ki jo vodi namestnik zunanjega ministra Cho Juung Pyo, država pa je hkrati večkrat ponovila, da bo umaknila svoje sile, ki delujejo v okviru sil pod vodstvom ZDA, do konca leta, kot je bilo načrtovano. Medtem še vedno ni znana usoda Nemca, gradbenega inženirja, ki so ga talibani ugrabili pred več kot tednom dni. Po poročanju televizije ARD in ZDF naj bi potekala neprestana pogajanja med talibani in afganistansko vlado za njegovo izpustitev, nemška vlada pa v pogovorih neposredno ne sodeluje. V nemškem Ko-elnu naj bi sicer v četrtek izvedli obdukcijo drugega ugrabljenega Nemca, katerega truplo so našli v nedeljo. Talibani so trdili, da so Nemca ustrelili, ob odkritju trupla pa so na njem našli strelne rane. Med dramo z ugrabljenimi Južno-korejci v Afganistanu je novi vojaški poveljnik talibanov v Afganistanu Mansur Dadula po poročanju britanske televizije Channel 4 pozval k ugrabitvi vseh tujcev, ki so v tej nemirni državi. »Vsem svojim mudžahidom ukazujem, naj ugrabi- jo tujce vseh nacionalnosti, kjer jih lahko najdejo,« je izjavil Dadula, ki meni, da so ugrabitve zelo uspešna politika. Po besedah Dadule je cilj ugrabitev izsiliti izpustitev talibanskih zapornikov. Tudi sam je bil marca izpuščen iz zapora v zameno za izpustitev ugrabljenega italijanskega novinarja Daniela Mastrogi-acoma, na mestu vojaškega poveljnika talibanov pa je nasledil brata Mulo Dadu-lo, ki je bil maja ubit v spopadih. Televizija Channel 4 je predvajala tudi posnetek, na katerem talibani usposabljajo šestletnega dečka, bodočega samomorilskega napadalca. »Da, otroke hočemo vojaško izobraziti, da se bodo borili proti okupatorjem in nevernikom,« je poudaril Dadula. V spopadih med koalicijskimi in afganistanskimi silami ter talibani je v provinci Helmand na jugu države v noči na četrtek umrlo več kot 60 domnevnih talibanov. V spopadih, v katerih so poleg kopenskih sil sodelovale tudi letalske sile, je bilo veliko število talibanov tudi ranjenih. FRANCIJA Medvedke Francke ne bodo selili TOULOUSE - Francoska vlada za zdaj ne razmišlja o zajetju in posledični preselitvi slovenske medvedke Francke iz francoskih Pirenejev. Razvpita Francka je zaradi napadov na črede ovac postala sovražnik šte vil ka ena rej cev in po slan cev z območja. V Pirenejih so jo naselili leta 2006, odgovorna pa naj bi bila za smrt okoli 150 ovac.Šestletna Francka, ki tehta 110 kilogramov, je drugi slovenski medved, ki so ga naselili v francoskih Pirenejih. Skupaj po fran cos kih go rah hla ča pet slovenskih medvedov, štiri samice in sa mec, ki so se pri dru ži li med 14 jn 18 medvedom, ki so že pred tem bivali na območju. Pred stoletjem jih je v Pirenejih živelo več sto. Vsekakor za zdaj v vladi ne razmišljajo o preselitvi Francke. KUBA - Nagovor ob 26. juliju, državnem prazniku Raul Castro previdno odpira vrata Američanom CAMAGUEY - Kubanski začasni voditelj Raul Castro je danes ponudil roko zmagovalcu ameriških predsedniških volitev prihodnje leto, kdorkoli to že bo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Če se lahko nova administracija ZDA enkrat za vselej odpove svoji gospodovalni naravi in začne govoriti na civiliziran način, bo to nadvse dobrodošlo,« je pred večtisočglavo množico dejal 76-letni Raul, obenem pa dodal: »Če se ne bo, smo pripravljeni politiko konfrontacije nadaljevati še naslednjih 50 let.«Na Kubi sicer danes praznujejo državni praznik - dan revolucije, osrednje slovesnosti, kije v tretje največje kubansko mesto Camaguey privabila ne desettisoče ljudi, pa se letos prvič ni udeležil Raulov brat, »el comandante« Fidel Castro. Fidel je praznik, s katerim Kubanci obeležujejo začetek revolucije leta 1953, ponavadi »začinil« z večurnimi govori. Prihodnji teden bo sicer minilo natanko leto dni, odkar je Raul od starejšega brata, ki bo naslednji mesec dopolnil 81 let, prevzel vodenje dr- RaulaCastra so kot žave. Castro se je v javnosti v živo zadnjič pojavil običajno obdali 31. julija lani, ko je Kubancem osebno sporočil, da otroci z zaradi operacije na črevesju žezlo začasno preda- zastavicami ja bratu. Od takrat ga je bilo mogoče videti le na posnetkih. (STA) ansa 1 2 Četrtek, 26. julija 2007 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it ŠEMPETER - Severnoprimorski župani o megazabavišču z družbo Harrah's in Hitom Nejasnosti v zvezi z lokacijo v • • v • v • povzročajo višanje cen nepremičnin Jonesova obljubila, da bo ob ponovnem obisku v septembru s seboj prinesla vsaj grobe načrte centra Z leve Trošt, Jonesova in Valenčič km »Zelo konkretnih odgovorov nismo dobili. Predvsem je to bila priložnost, da postavljamo vprašanja, večina le-teh pa je bila usmerjenih na ministrstvo za finance, ki pripravlja zakonodajo v zvezi z igrami na srečo,« je o včerajšnjem sestanku s podpredsednico Harrah'sa Jan Jones in sodelavci, predstavniki Hita in državnim sekretarjem Andrejem Šircljem povedal župan občine Šempeter-Vrtojba Dragan Valenčič, ki je spregovoril v imenu severnoprimorskih županov. Srečanje je ocenil kot pozitivno, na sestanku pa je poudaril pozitivno naravnanost županov do projekta. Jonesova je med razgovorom poudarila predvsem turistično-zabaviščno naravnanost centra, v katerem bo igralništvo zasedalo zgolj 15 do 20 odstotkov površin. Ostali del bo namenjen turističnim, konferenčnim in zabaviščnim dejavnostim. Jonesova je županom še obljubila, da bo ob ponovnem obisku v septembru s seboj prinesla vsaj grobe načrte igralniško-turističnega centra. V jeseni naj bi bil torej pripravljen idejni projekt, vendar tudi tedaj njegova natančna lokacija ne bo znana. Valenčič zato opozarja: »Če bi vedeli, kje se bo nahajal igralniško-zabaviščni center, bi lažje ocenjevali vplive na okolje in potrebna vlaganja v infrastrukturo. Ker se še vedno govori o šestih možnih lokacijah, smo že priča porastu cen nepremičnin na tistih območjih, če bi bila ena izmed njih potrjena, bi te težave imeli le tam.« Predsednik uprave Hita Niko Trošt k temu dodaja: »Skupaj s partnerji se bomo odločili, katera od lokacij je najboljša, nato pa v pogovore vključili še lokalno skupnost.« V prvi fazi projekta načrtujejo v igral-niškem delu 2000 avtomatov in 100 igralnih miz ter 1000 sob, v drugi pa nameravajo vse to nekoliko povečati. »Kar se tiče prometnih povezav je pomemben tudi italijanski del. Matično letališče, ki je najbližje, je ronško. Pred tedni smo že imeli sestanek z goriškim županom, predsednikom tamkajšnje gospodarske zbornice in pokrajine. Ta projekt je bil v gospodarskem smislu pozitivno sprejet,« je povedal Trošt in predstavil tudi način financiranja 750 milijonov vredne investicije, v kateri bo po njegovih besedah igralništvo predstavljalo največ petino vrednosti celotnega projekta. V strukturi projekta bo 40 odstotkov predstavljal lastniški kapital, ostalo pa dolgoročni krediti ali drugi finančni instrumenti. »Vsak od partnerjev bo vložil okoli 160 milijonov evrov. Mi računamo, da za ta vložek ne bo potrebna dekapitalizacija, v kolikor bo Hit uspešno posloval, v kar ne dvomimo,« je pojas- nil. Prav tako ne vidi težav pri zagotavljanju jamstev za pridobivanje kreditov. Sicer pa se Trošt ne strinja z Valenčičevo zahtevo, da bi lokalni skupnosti, kjer bi bilo megazabaviš-če, pripadlo četrtina plus en glas glasovalnih pravic, kar naj bi zaščitilo interese občine. Jonesova je po srečanju poudarila, da se družba Harrah's zelo veseli možnosti, da na Goriško pripeljejo »turistični resort«, poudarila pa je tudi razumevanje do okolja pri njegovem načrtovanju. »Danes je bil pomemben začetek pogovorov z lokalnimi skupnostmi. Verjamem, da se bo naš dialog še nadaljeval,« je povedala Jonesova. Srečanja se iz protestnih razlogov ni udeležil ajdovski župan Marjan Poljšak, medtem ko je bil novogoriški župan Mirko Brulc odsoten zaradi neodložljivih obveznosti. V popoldanskem času se je s predstavniki Harrah'sa sestal še predsednik Univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik. Katja Munih GRADIŠČE - Starejši občan žrtev goljufije S pretvezo ukradla 82-letniku 5000 evrov V Gradišču je predvčerajšnjem vnovič prišlo do goljufije, katere žrtev je bil starejši občan. Lepo oblečena mladeniča sta 82-letnika obiskala s pretvezo, da mu morata proti plačilu izročiti poštni paket, ki prihaja iz Amerike in ki ga je naročil njegov sin. Moški jima je verjel in izročil 5.000 evrov, čeprav ni dobil v zameno nikakršnega računa ali potrdila. Paket je ostal zaprt od jutra do poznega popoldneva, ko se je sin vrnil na dom. Oče mu je povedal, da je iz Amerike prišel paket, sin pa je ostal brez besed, saj ni ničesar pri- čakoval. Odprla sta paket, v katerem je bil le 100 evrov vreden dvd bralec, nato pa jima ni preostalo drugega, kot da sta se obrnila na karabinjerje. Podobno tehniko so prejšnjo sredo goljufi uporabili tudi z 80-letno gospo iz Gradišča, kateri so ukradli 900 evrov. »Stalno svarimo starejše občane, naj ne odpirajo neznancem in naj se pazijo pred goljufi, ki jim ponujajo poštne pakete proti plačilu. Predno plačajo morajo preveriti, ali kakšen sorodnik res pričakuje paket,« je poudaril kapetan karabinjerjev iz Gradišča Antonello Sini. KROMBERK - Društvo za kakovost bivanja srečalo družbo Harrah's Stališči ostajata različni Nada Gortnar: »Jasno smo povedali, da nasprotujemo širjenju igralništva. Še vedno zahtevamo razpis referenduma« Če bi Harrah's na Goriškem ne želel razvijati zgolj igralništva, potem bi Goriško društvo za kakovost bivanja, ki se je opredelilo proti vsakršnemu širjenju tovrstne dejavnosti, lahko tudi spremenilo svoja stališča. Vendar Američani vztrajajo na igralniš-tvu, Goriško društvo za kakovost bivanja in civilna družba pa na referendumu o gradnji megazabavišča. Oddaljenost stališč je bilo sklepati tudi iz srečanja, ki je potekalo včeraj dopoldne v Kromberku. Podpredsednica družbe Harrah'-s Jan Jones se je namreč dopoldne srečala s predstavniki Goriškega društva za kakovost bivanja in predstavniki civilne družbe, kaže pa, da jih ni docela prepričala. »V pogovoru smo jasno povedali, da nasprotujemo širjenju igralništva pri nas. Še vedno tudi vztrajamo na razpisu referenduma, ki je po našem mnenju potreben že zaradi nadaljnje osveščenosti vseh prebivalcev. Za začetek je potreben vsaj na Primorskem. Poleg tega pa se je potrebno odgovorno in pošteno pogovarjati o vseh plateh igralništva: kaj nam prinaša in s čim nam grozi,« je po srečanju z ameriškimi lobisti povedala Nada Gortnar km Nada Gortnar Gorjan, mestna svetnica in članica omenjenega društva. »Ob našem srečanju so se predstavniki Harrah'sa zamislili in spoznali, da imamo resnično radi svojo državo ter da skrbimo za svoje ljudi in da bomo na naših stališčih resno vztrajali,« je po srečanju povedala predsednica Goriškega društva za kakovost bivanja, Lucija Mozetič. Dodala je, da bi morala imeti civilna iniciativa tudi v Sloveniji tolikšno moč in težo kot jo ima drugod v tujini ter da prejema njihovo društvo izraze podpore iz vse Slovenije. Odgovornim v Sloveniji je še po-očitala, da bi lahko javnost z bistvenimi po- datki seznanili oni, ne pa da to počno tujci. Člani Goriškega društva za kakovost bivanja so na četrtkovo srečanje povabili še predstavnike drugih organizacij, kot sta predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije, Rastko Plohl, ki investiciji ne bi nasprotoval, če bi jo izvedel Hit sam, in civilna iniciativa iz Vipave, ki se je zasnovala posebej za ta primer, zastopal pa jo je Bogdan Vidmar, sicer duhovnik, ki pa je izrecno poudaril, da tokrat ne nastopa kot predstavnik Cerkve. »Predstavnike Harrah'sa sem opozoril na posledice in na narodno vprašanje. Igralništvo ima namreč lahko velike posledice za majhen narod kot je naš. Jonesovo sem vprašal, ali bo Harrah's upošteval izid referenduma, če bo ta proti igralništvu. Jonesova je sicer vseskozi trdila, da spoštuje naše mnenje, da se bo zavzemala da naš glas pride do veljave, vendar smo pri tem skeptični,« pojasnjuje Vidmar in dodaja: »Takšen sestanek ni pravi način, projekt bi moral že od začetka temeljiti na sodelovanju in strinjanju z lokalno skupnostjo. Za to pa ne krivimo predstavnice Harrah'sa, ampak našo vlado.« (km) Sklep o tovarni Ineos Včeraj je končno prišlo do sklepa o dodelitvi dopolnilne blagajne delavcem tržiškega obrata Ineos. Dokument so sindikalni predstavniki, pokrajinski odbornik Marino Visintin in vodstvo tovarne podpisali po zaključku večurne-ga srečanja na sedežu goriške pokrajine. Sporazum predvideva 12 mesecev dopolnilne blagajne za vse delavce. Dopolnilna blagajna se bo po dvotedenskem dopustu začela 20. avgusta. V nesreči ranjen kolesar Včeraj ob 18.45 je na krožnem križišču v Štandrežu prišlo do nesreče, v kateri je lažje telesne poškodbe utrpel 60-let-ni goriški kolesar. Na asfaltu je obležal v trčenju z avtomobilom znamke toyota, za volanom katerega je sedela ženska. Na kraju so posredovali goriški ka-rabinjerji in osebje rešilne službe 118, ki je Goričana odpeljalo v goriško bol- Zaključuje se festival Amidei Protagonist predzadnjega festivalskega dne bo nemški scenarist in režiser Ed-gard Reitz. Ob 9. uri bodo v Kinemaxu vrteli epizodo iz njegove epopeje Die zweite Heimat, ob 17.30 se bo v Beli dvorani Hiše filma srečal z gledalci, ob 21. uri pa mu bodo v parku Coronini Cronberg izročili nagrado za življenjsko delo. Po nagrajevanju bo na sporedu italijanski kratkometražec Undercolander, nato pa nemški film Vier Minuten (Štiri minute), ki se poteguje za mednarodno nagrado Sergio Amidei. Grusovin imenovana v Carigo Predsednik goriške Pokrajine Enrico Gherghetta je arhitektinjo Mario Tere-so Grusovin imenoval v upravni svet Fundacije Goriške hranilnice. Priznano in uveljavljeno someščanko je izbral med štiriintridesetimi kandidaturami, ki so bile, kot je poudaril Gherghetta, vse zelo kakovostne. Marinčič o grožnji požarov Tudi goriška pokrajina je aktivno v preprečevanju požarov. Kot je poudaril odbornik Marko Marinčič, ki je zadolžen tudi za civilno zaščito, je najbolj ogrožen goriški Kras, kjer pa je stanje letos precej bolj varno; ravno po zaslugi posegov, ki jih je opravila civilna zaščita, saj je uredila posebne protipožarne poti in namestila vodne cisterne. V luči čim bolj učinkovitega preprečevanja požarov se je Marinčič srečal s predstavniki civilne zaščite iz kraških občin, Gorice in Tržiča, v prihodnjih dneh pa je predviden tudi sestanek z vodstvom regijske razvojne agencije iz Nove Gorice. Ogenj, kot vemo, ne pozna državnih mej ... V Pevmi sv. Ana Konec tedna bo Pevma praznovala svoj tradicionalni praznik, zavetnico Sv. Ano. Danes bo na dvorišču osnovne šole v Pevmi bo ob 20.30 predstavitev knjige Zdenka Vogriča »Drobtinice iz goriških šeg in navad«, ki jo krajevni svet prireja v sodelovanju z ZSKD. Poleg avtorja bosta o knjigi spregovorila še Aldo Rupel in Erika Jazbar. Na ogled bodo tudi fotografije etnagrafskega značaja z vasi ob vznožju Brd. Predstavitvi bo sledila gledališka predstava v izvedbi PD Štandrež z igro: Kdo je zadnji? Večer bo sklenilo nagrajevanje z razstavo in prikazom diaposnetkov natečaja V domačem vrtu cvetijo. Gre za tretjo izvedbo priljubljene pobude, ki pri pripravi vrtov, cvetnih balkonov in kotičkov vključuje veliko domačinov. V Gabrjah finale in koncert Po dveh tednih dvobojev se bo nocoj zaključil gabrski nogometni turnir. Včerajšnjemu ženskemu finalu bo danes sledil še moški, ob nogometnih ljubiteljih pa bodo prišli na svoj račun tudi ljubitelji glasbe. Po nagrajevanju (predvidoma ob 21.30) bo namreč nastopila priljubljena goriška skupina The Muff Show. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 28. julija 2007 13 [I] Lekarne GORICA - Grajsko naselje bo čez vikend zaživelo Na gradu čaka turiste cesarja vreden sprejem Ob svečanem odprtju obnovljenih Leopoldinskih vrat tudi srečanje sokolarjev ^ K-no DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, ul. 9 Giugno 36, tel. 0481-41034. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. Obnovljena kamnita vrata goriškega grajskega naselja coco Jutri in v nedeljo bo goriški grad sprejel množico turistov iz severne Italije in sosednjih držav. V grajskem naselju bo namreč potekalo prvo evropsko sokolarsko srečanje v Italiji, ki se ga bo s svojimi pticami ujedami udeležilo veliko število razstavljavcev iz Italije, Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Španije in Češke. Zanimiv dogodek v priredbi so-kolarskega združenja iz FJK, ki ga goriška občinska uprava namerava spremeniti v tradicijo, bo tudi ponudil priložnost za svečano odprtje obnovljenih Leopoldinskih vrat, ki so jih postavili leta 1660 ob obisku cesarja Leopolda Habsburškega v Gorici. Za obnovo enega izmed najbolj značilnih goriških spomenikov so se zavzeli pri združenju Italia nostra. V ta namen so sklenili konvencijo, pri kateri sta soudeleženi še goriška občina in Fundacija Goriške hranilnice, kije krila stroške posega. »Obnova nam je omogočila, da smo odkrili več zanimivosti. Doslej na primer nismo vedeli, da so bila vrata zgrajena iz kamnov različnih barv. Menili smo tudi, da so vrata asimetrična, ker niso nikoli bila dokočana, medtem ko je bila takšna struktura načrtna,« je povedala predstavnica združenja Italia nostra, goriški odbornik Antonio De-vetag pa je napovedal, da namerava občina pred koncem prihodnjega leta oskrbeti tudi za primerno osvetljavo kamnitega vhoda v grajsko naselje. (Ale) GORIŠKA BRDA - Priznanja revije Dekanter Kakovostna briška vina snubijo angleški trg Poleg vseh nagrad, ki jih je na različnih ocenjevanjih vin letos prejela vinska klet Goriška Brda, zasedajo posebno mesto priznanja na nedavnem ocenjevanju vin revije Dekanter, ki odpirajo izvoz na angleški trg. V vinski leti Goriška Brda na angleški trg poskušajo prodreti v zadnjih treh letih, zato so se odločili, da letos vina pošljejo tudi na ocenjevanje revije Dekanter, ki je po besedah direktorja kleti Silvana Peršolje znana po strogih ocenjevalnih kriterijih. Od sedmih poslanih vzorcev je bilo nagrajenih kar pet. Da so bila briška vina ocenjena v zgornjem nivoju kakovosti in v trendu današnjega trga vin, vinski kleti obeta bolj gladko prodajo na angleški trg, kamor izvažajo izključno bela vina in predvsem blagovne znamke Quercus. Sadove je obrodilo tudi trdo promocijsko delo, ki ga je klet v zadnjih letih izvajala na nemškem tržišču, saj je povpraševanje po vinih briške kleti tudi tam vedno večje. Zaskrbljeni so zaradi izvoza v Ameriko, vzrok za to pa je denarna valuta, dolar, ki glede na ev-ro pada in posledično to pomeni višjo ceno vina na tržišču. Glede uvoza na Hrvaško, kjer država z necarinskimi ukrepi ovira uvoz, pa so bili letos narejeni pomembni koraki naprej. Blagovni znamki Bagueri in Quercus je vinski kleti uspelo lansirati predvsem v gostinski sektor v Dalmaciji, Istri in Zagrebu, drugod pa za slovenska vina ostajajo zaprti. Sicer se v kleti že intenzivno pripravljajo na trgatev, ki bo letos zelo zgodaj. Direktor vinske kleti Goriška Brda Peršo-lja pravi, da tako zgodaj v Brdih še niso trgali. Vinu to prinaša dobre in slabe posledice. Težavo pa pomenijo visoke temperature v času trgatve. V tem trenutku je za Brice pomembno, da vreme ostane suho in, da ne bo preveč vroče v času trgatve. Strokovnjaki opozarjajo, da takšne klimatske spremembe zahtevajo bolj natančno delo v vinogradih, ker bodo posledice najbolj občutili v površno narejenih vinogradih in v vinogradih na nepravih legah. (sj) GORICA - 23-letna igralka Tjaša Dornik ponovno v kinodvoranah Prvič v glavni vlogi Premiera filma »Cosi, come la vedo io« drevi ob 21. uri na ogled v videmskem kinu Visionario Dante je mlad, zasanjan fant, ki se vpiše na goriški Dams, ker bi rad posnel svoj prvi film. Beatrice je študentka iz Torina in ima podobne cilje, za razliko od Danteja pa jo zaznamuje tudi zvrhana mera iznajdljivosti. Na sedežu videmskega združenja Confartigianato, ki se je tudi po zaslugi novega deželnega zakona o filmu odločilo, da pomaga mladim filmarjem, se Beatrice in Dante srečata in uresničita svoje sanje. Film Cosí, come la vedo io, ki ga bodo nocoj (ob 21. uri) premierno predstavili v videmskem kinu Visionario, je najbrž prvi izključno »deželni« film. To je namreč prvi film, ki ga producira videmsko združenje Confartigianato, tudi igralska in tehnična zasedba pa sta iz dežele FJK. Posebno razveseljivo je, da bo v glavni ženski vlogi nastopila Goričanka Tjaša Dornik. Triindvajset-letna igralka, ki se trenutno preizkuša tudi v vlogi radijske voditeljice Morskega vala, je v preteklosti že nastopila v nekaterih italijanskih filmih (Il mio miglio-r nemico, Un caso di coscienza 2), tokrat pa se ji ponuja vloga absolutne protagonist-ke. (pd) Reklamni letak filma, v katerem igra Tjaša Dornik S Izleti □ Obvestila GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 - 22.20 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«. Dvorana 2 in Dvorana 3: rezervirani za Festival Sergio Amidei. CORSO: zaprto. FILMSKI FESTIVAL SERGIO AMIDEI - Ki- nemax Gorica: 9.00 »Die zweite Heimat - Chronik einer Jugend« (Heimat 2 - Cro-naca di una giovinezza), »Die ewige Tochter«, »Das Ende de Zukunft«; 11.00 »Morire a Madrid«; 14.00 »Il toro«; 16.00 »Yucatan«, »Kommunication - Technik der Verstandigung«, »Die Kinder«, »Ge-schwindigkleit. Kino enis«, »Stunde null«; 23.30 »Le avventure acquatiche di Steve Zissou«; v parku Vile Coronini Cronberg: 21.00 »Undercolander«, »Quattro minuti«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 20.00 - 22.20 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«. Dvorana 2: 19.00 21.30 »Harry Potter e l'Ordine della Fenice«. Dvorana 3: 19.50 - 22.20 »Transformers«. Dvorana 4: 20.15 - 22.15 »Maial zombi Anche i morti lo fanno«. Dvorana 5: 20.00 - 22.00 »Last minute Marocco«. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so bile v prostorih Pokrajinskega šolskega urada v Gorici v petek, 20. julija, objavljene dokončne pokrajinske lestvice učnega osebja. RAVNATELJSTVO ŠOL CANKAR - VEGA - ZOIS sporoča, da se bo pouk za dijake treh šol pričel v ponedeljek, 10. septembra, (razen 3., 4. in 5. razreda Cankar, ki pričnejo delovno prakso 3. septembra). Koledar za šolsko leto 2007/08 je izobešen na oglasni deski šole; objavljen je tudi na spletni strani šole www.potep.org. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so objavili začasne lestvice, uporabne do imenovanja vseh kandidatov za goriške šole s slovenskim učnim jezikom vseh vrst in stopenj. Sporočajo tudi, da bo urad pred objavo dokončnih lestvic poskrbel za popravo in dopolnitev le-teh v skladu z dopisom št. AOODGPER 13317 z dne 27. junija letos, ki so ga prejeli 28. junija. Upoštevali bodo namreč točke rezerviranih habilitacij v smislu M.O. 85/05, ki so se zaključile v poletnem roku 2006-07. Opozarjajo dalje, da bo na osnovi prej omenjenega dopisa polnopravna vključitev kandidatov kljub temu pogojena od izida rekurza na Državni svet, ki ga je vložilo ministrstvo za šolstvo. Na osnovi 11. člena odloka št. 3578/C7 deželnega šolskega ravnatelja za FJK z dne 6. aprila letos lahko kandidati v roku petih dni po objavi začasnih lestvic vložijo ugovor. Pristojni urad si tudi pridržuje pravico, da bo po potrebi vnesel morebitne popravke ali dopolnitve. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo na izlet v Kranj in Radovljico odpeljal prvi avtobus v soboto, 4. avgusta, ob 5.45 iz Jamelj s postanki v Doberdobu, na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah in Štandrežu. Drugi avtobus pa bo odpeljal ob 6. uri iz Gorice izpred gostilne Primožič, nato izpred Pevm-skega mosta (pri vagi), iz Podgore (pred spomenikom in telovadnico) ter iz Štan-dreža (pri cerkvi). Udeleženci so na-prošeni, da čim prej poravnajo akontacijo 20,00 evrov. Vsak mora imeti veljavno osebno izkaznico ali potni list. UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo enodnevni izlet v soboto, 1. septembra, na Goli otok; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 048178121) do 15. avgusta. CENTER GRADINA V DOBERDOBU v ponedeljek, 30. julija, ob 21. uri predvajanje filma »Little Miss Sunshine«. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na Korzu Verdi 51/int. zaprt od 1. do 31. avgusta. MLADINSKI DOM obvešča, da bodo uradi zaprti do petka, 31. avgusta. Informacije lahko dobite na tel. št. 0481-536455 v jutranjih urah. V ponedeljek, 3. septembra, se bo dejavnost pričela ob 8.30 s pripravo petošolcev na vstop v srednjo šolo. OBČINSKA KNJIŽNICA v Doberdobu bo zaprta do 13. avgusta. OVER NIGHT - Goriška pokrajina nudi vsako soboto brezplačni avtobusni prevoz do zabavišč in nočnih lokalov. Odhod avtobusov: Gorica -Rdeča hiša 21.50, Travnik 21.55; Tržič - ul. Pocar 22.10, 22.20, 23.10, 23.15, ul. Valentinis-Gaslini 22.20, 22.30, 23.20, 23.25; Sesljan - morje 22.35, 22.45, 23.35, 23.40. Vrnitve: Sesljan - morje 1.10, 2.10, 3.10, 4.10; Tržič - ul. Valentinis-Gaslini 1.25, 2.25, 3.25, 4.25, ul. Pocar 1.35, 2.35, 3.35, 4.35; Gorica - Travnik 3.00, 5.00, Rdeča hiša 3.05, 5.05; informacije na spletni strani www.aptgorizia.it« ali na tel. 800-955957. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v soboto, 4., in v nedeljo, 5. avgusta, na dvodnevno turo v pogorje Dachsteina v Avstriji. Število udeležencev je omejeno, predhodne prijave sprejemajo do torka, 31. julija, ko bo ob 18. uri obvezen sestanek z udeleženci. Informacije na sedežu društva, v Bazoviški ulici 4, ali na tel. št. 0038641-964061 (v večernih urah). POLETJE V PARKU - SKUPNOST ARCO-BALENO - danes, 27. julija, ob 21. uri na sedežu skupnosti, v Ul. S. Michele 38, projekcija filma »Indovina chi«, r. Kevin Sullivan. PRI KULTURNEM DRUŠTVU SKALA GA-BRJE je v teku do sobote, 28. julija, 21. ga-brski turnir v nogometu. Sodelujejo moške in ženske ekipe. Vsak večer deluje dobro založen kiosk z domačim vinom. V GALERIJI DRŽAVNE KNJIŽNICE v Gorici bo do 5. avgusta na ogled prodajna razstava dragocenih grafik, knjig in zemljevidov StampAntica 2007. TABORNIKI RODU MODREGA VALA obveščajo, da bo prihod z dvotedenskega taborjenja v ponedeljek, 30. julija, ob 17. uri v Rožni dolini in ob 18. uri v Sežani. 15 Prireditve »MONFALCONE ESTATE« v organizaciji občine Tržič: do 5. avgusta (Občinska galerija sodobne umetnosti na trgu Cavour) »Onde Mediterranee« med 20. in 23. uro fotografska razstava Stefana Grazianija in video razstava italijanskih umetnikov z naslovom Albedo; v nedeljo, 29. julija, 21.30 (Marina Julia) nastop godbe »Ci-vica citta di Monfalcone«; v ponedeljek, 30. julija, 21.30 na (Trg v Panzanu ) film »Happy feet«. LEG (LIBRERIA EDITRICE GORIZIANA) vabi na notranje dvorišče knjigarne na kor-zu Verdi 67 v Gorici na srečanja z naslovom Avtorji in knjige na dvorišču, v soboto, 28. julija, ob 18. uri. Avtor Marco Peroni in glasbenik Edoardo Cerea bosta predstavila pred kratkim izšel cd »Co-me se fosse normale«. NA HITOVI PLAŽI v Novi Gorici bodo v organizaciji Mladinskega centra Nova Gorica gledališke in lutkovne predstave za otroke: v soboto, 28. julija, ob 10. uri potujoče gledališče Pro Fortis; informacije na tel. 003865- 3334021 (Vanja Peršolja). OBČINA ROMANS organizira prireditev »Insegui la tua storia«: v Medeji, na vrtu Vile S. Marija Miru, v četrtek, 2. avgusta, ob 17.30 laboratorij z naslovom »Pastic-ciando con l'argilla«, ob 21. uri gledališka predstava »La vigna nata per amore«. Pogrebi DANES IZ GORICE: 11.00, Arturo Cocina iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče v Krminu; 11.30, Gianclaudio Dressan iz mrtvašnice splošne bolnišnice v cerkev v Ločniku. DANES V TRŽIČU: 11.00, Luigia Casa-grande por. Cavallaro iz bazilike S. Ambroža na glavno pokopališče; 11.15, Gioconda Bertocco por. Gratton iz mrtvašnice splošne bolnišnice v Gorici v cerkev Sv. Nikolaja (ob 12.00) in na glavno pokopališče. Petek, 27. julija 2007 _SLOVENIJA_ ■ 6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kapetanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni. V petek, 3. avgusta ob 19.00, Kidričeva: Zapik SLO: Zverinice iz Rezije, lutkovna predstava z delavnico; ob 20.00 Carpacciov trg, Pristaniška, ploščad pri kopališču: Tatamata, Italija: Hodulje, muzika; ob 21.00 Ploščad pri kopališču: Etno Histria, Glasba in plesi sveta, jam session. V nedeljo, 5. avgusta ob 19.00, Škofije: Etno Histria in Puf: glasba in plesi sveta, lutkovna predstava LG Matita -Matija Solce: Šala. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Mednarodni festival operete Savary-Daguerre: »La Perichole«, gledališče Verdi / Danes, 27. in jutri, 28. ob 20.30 ter v nedeljo, 29. julija ob 17.30 Gledališče Verdi V soboto, 4. avgusta ob 20.30 / Koncert »Nasvidenje v septembru« z orkestrom gledališča Verdi. Veliki trg V ponedeljek, 30. julija / Finley. V sredo, 1. avgusta / Tridesetletnica Radia Punto Zero. V petek, 3., v soboto, 4. in v nedeljo, 5. avgusta / Rock festival: Delirium, Je- thro Tull (cover band), Clive Bunker, New Trolls, O. S. Marco. Verdijev trg V soboto, 28. julija / Michael Powers. Do 31. julija / »100 Maestri - Ritmo!«. Danes, 26. julija / Bandorchestra 55 & Orchestra Zbylenka. Jutri, 28. julija / Michael Powers. Od 2. do 13. avgusta / Tri tržaška vrata: niz koncertov srednjeevropske in balkanske glasbe. TRBIŽ ■ GLASBENI FESTIVAL NO BORDERS V nedeljo, 29, julija / Gotan Project. _SLOVENIJA_ IZOLA ■ NOČI NA PLAŽI Simonov zaliv V soboto, 4. avgusta / Tony Cetinski in Severina. PIRAN Križni hodnik Minoritskega samostana sv. Frančiška Asiškega Danes, 27. julija ob 21.00 / »29. Piranski glasbeni večeri«, Slowind. Metod Tomac - rog, Jurij Jenko - klarinet, Paolo Calligaris - fagot, Aleš Kacjan - flavta, Matej Šarc - oboa. LJUBLJANA ■ Festival Ljubljana V ponedeljek, 30. julija ob 21.00, Ljubljanski grad, Palacij / Evropski godalni orkester. V torek, 31. julija ob 21.00, Slovenska filharmonija / Sinfonietta Cracovia. V sredo, 1. avgusta ob 20.30, Slovenska filharmonija / Los Romeros, kvartet kitar. V petek, 3. avgusta ob 20.30, Križanke, Križevniška cerkev / Silvia Chiesa - violončelo in Maurizio Baglini - klavir. PRI REDITVE V ponedeljek, 6. avgusta ob 20.30, Križanke, Križevniška cerkev / Boštjan Lipovšek - rog, Erik Behr - oboa in Klemen Golner - klavir. V torek, 7. avgusta ob 20.30, Križanke, Križevniška cerkev / Trio Arman. V sredo, 8. avgusta ob 20.30. Križanke, Križevniška cerkev / Edita Rando-va - mezzosopran in Vladimir Strnad - klavir. V četrtek, 9. avgusta ob 20.30, Slovenska filharmonija / C. Orff: Carmina Burana. RAZSTAVE ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA KOPER Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja KRANJ Slike, kipi - do 30. julija 2007 - Galerija Mestne in Prešernove hiše Dela na papirju - do 30. julija 2007 - Stebriščna dvorana Mestne hiše Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož SAN VITO AL TAGLIAMENTO Grafike - do 15. avgusta - Cerkev sv. Lovrenca, odprto od četrtka do nedelje od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 20.00. ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza LJUBLJANA - Fotografija - do 12. avgusta 2007 - Mednarodni grafični likovni center FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Državna knjižnica: do 31. julija razstavlja posoški slikar Dario Delpin. Odprto od ponedeljka do petka od 8.30 do 18.30, ob sobotah od 8.30 do 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprto. Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00. Ljudska knjižnica: »Od tiskarske preše do muzeja: prvi koraki tiskarske umetnosti«. Odprto do 31. avgusta od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00. Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«. Državna knjižnica: do 31. avgusta razstavlja pod naslovom »Il segno. La pas-sione« Rossana Longo. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Muzej sodobne umetnosti Cara: do 28. julija bo na ogled skupinska razstava »Incidenti Meta-Fisici«. Razstavljajo: Alessandra Bonta, Walter Criscuoli, Claudia Degano in Stefano Tubaro. Odprto od torka do sobote od 19.00 do 21.00, ob četrtkih od 10.00 do 12.00. REPEN Kraška hiša: danes, 27. julija ob 20.30 otvoritev fotografske razstave Mirne Viole »Vsi vabljeni na Kraško ohcet«. Ob tej priliki bo prvič razstavljena tudi poročna noša iz 80. let 19. stoletja Terezije Čok - Županove iz Lon-jerja. Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com ZGONIK Vinoteka: do 29. julija bo na ogled fotografska razstava avtorja Franca Paceja »Jadra s Krasa in morja«. Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00. DEVIN Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. TRŽIČ Galerija sodobne umetnosti (Trg Ca-vour 44): do 5. avgusta, od 20.00 do 23.00, sta na ogled razstavi »Albedo: a new perspective in italian moving images« in Stefano Graziani: »viaggio al centro della terra«. GORICA Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi 15. avgusta. Vsako soboto in nedeljo ob 17.00 do zaprtja razstave bodo nudili brezplačne vodene obiske; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (mu-sei@provincia.gorizia.it, www.provin-cia.gorizia.it). Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. Kulturni dom: do 31. julija je ob delavnikih od 9.00 do 13.00 odprta razstava brazilskega slikarja iz Ria de Janei-ra Jeronima Lopesa. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. Vila Manin: do 16. septembra razstavlja Mauro Vignando pod naslovom »ZUDTQCSS«. Ogled je možen vsak dan razen ob ponedeljkih. -/ _SLOVENIJA_ PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. KOZINA Kosovelova knjižnica: razstava slik z naslovom »Življenje« avtorice Božice Mihalič bo odprta v mesecu juliju in avgustu ob ponedeljkih, od 7.00 do 14.00 in ob sredah, od 11.00 do 18.00. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Krom-berk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane. DOBROVO V Gradu: do konca avgusta je odprta razstava »100 let Bohinjske proge«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. Urnik: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 17.00. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija loterija Slovenije (Trubarjeva 79): Klavdija Marušič razstavlja slike »Primorska simfonija« do 7. septembra. Odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto. Vstop prost. Od 1. do 31. avgusta zaprto. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. AVSTRIJA / Koroška TINJE Dom prosvete »Sodalitas«: »Umetnost bolj vprašanje kot odgovor« - Razstavlja Spasoje Papic. LAHKA GLASBA - Za vse okuse Avgusta vrsta zanimivih koncertov Avgust je obdobje počitka, kot navadni ljudje pa si tudi pevci v tem mesecu raje malo oddahnejo. Kljub temu je tudi v najtoplejšem mesecu leta nekaj zanimivih glasbenih dogodkov, ki bi lahko pritegnili pozornost številnih navdušencev. Običajno se koncerte pripravi v turističnih krajih, da bi gostom zlasti v večernih urah ponujali še bolj pester program. Prav zato ni slučaj, da je prvi avgustovski dogodek koncert Adelma Fornaciarija v puljski Areni. 52-letni kantavtor, bolj znan pod imenom Zucchero, potuje po Evropi in bo na hrvaškem imel enega izmed številnih koncertov v sklopu evropske turneje Fly European Tour 2007, ki nosi ime po zadnjem uspešnem albumu. Koncert bo v sredo, 1. avgusta, s pričetkom ob 21.30, bluesman iz bližine Reggio Emilije pa bo nedvomno zagotovil vsaj dvourno prijetno glasbo. Cena najcenejše vstopnice znaša 200 kun (nekaj manj kot 30 evrov). Dva dni kasneje se začenja dvodnevni Gra(n)d Rock Festival v Sevniškem gradu. Prvič so ta festival organizirali leta 2003, letošnja peta izvedba pa hoče preseči lanski uspeh. Prav zato so program nadgradili in v Sevnico privabili še bolj znana in prodornejša imena rock scene. V Sevniškem gradu bodo tako med drugimi nastopali Melodrom in Edo Majka v petek, 3. avgusta, ter Interceptor, Triok in Rambo Amadeus v soboto. Tudi v tem primeru so cene nadvse konkurenčne. Za en dan treba odšteti 10 evrov, za dva pa 15 (vse info nawww.grandrocksevnica.com). Istočasno, to se pravi v saboto, 4. avgusta, bodo na Obali pred dvojno izbiro. Izola bo namreč cilj dveh vrst poslušalcev. Medtem ko bodo privrženci balkanskih ritmov prisostvovali zadnji Noči na plaži, bodo oboževalci bolj trdih zvokov obiskali moto zbor MC Red Eye Izola. V Simonovem zalivu bosta namreč nastopila Se-verina in Tony Cetinski, dva priljubljena predstavnika moderne hrvaške glasse, ki meji na t.i. turbo folk, na drugi strani pa bo motoriste kratkočasil Paul DiAnno. Verjetno večini to ime pove malo, v resnici gre za prvega pevca legendarne supine Iron Maiden, ki je pred kratkim bila na gostovanju v Sloveniji. Paul DiAnno bo predstavil skladbe s prvih dveh albumov pri zna ne že lez ne su pi ne ( Iron Mai den in Kil le rs) ter številne uspešnice nadaljne samosotjne kariere, ki je znatno bolj heavy kot smo vajeni pri Iron Maidenih. DiAnna bo spremljala slovenska supina Lady's First, ki jo je zbral sam pevec. Cena vstopnice za ta dogodek je 12 evrov, lahko pa si jih nabavite tudi na spletni stra ni www.even tim. si. Kdor je bolj naklonjen trdnejšim zvokom, pa mu je pisan na kožo Metal Mania Open Air, ki bo 10. in 11. avgusta v Komnu. Nastopile bodo razne (zlasti slovenske) skupine, ki se ukvarjajo s to glasbeno zvrstjo. Program je kar natrpan, karte pa niso ravno poceni (čeravno vključujejo tudi zastonj kampiranje in parkiranje): v predprodaji je treba za dvodnevno vstopnico odšteti 25 evrov (na dan koncerta 35), enodnevnih vstopnic pa v predprodaji ni. Na razpolago so le na prizorišču koncerta in veljajo 25 evrov. Tudi privrženci reggaeja bodo prišli na svoj račun. V Slovenski Bistrici pri letovišču Trije Kralji bo namreč v petek, 17. avgusta, in soboto, 18. avgusta, potekal festival Samoreggaestan. Glasba, ki je nastala na Jamajki, bo napolnila vsak kotiček idilične slovenske narave, travnikov, obdanih s smrekovimi gozdovi na sončni strani Pohorja. Možno je kampiranje, prisotnim pa bosta na voljo dva odra, na katerih se bodo izmenjavale supine iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Srbije, Črne Gore, Španije in Francije. Letošnji Samoreggaestan pa bo potekal pod geslom »Z glasbo proti nasilju«. Gre namreč za glasbeni dogodek, ki pa ima tu di so ci al no plat z okro gli mi mi za mi in dis ku si -jami. Več informaciji lahko dobite na spletni strani www.samoreggaestan.si, vstopnica pa je prilagojena nepridobitnosti festivala, saj znaša le 20 evrov. Grad Otočec bo v ospredju 19. avgusta, ko bo tam nastopal Vitalij Osmačko z Mar Dango Quartetom. Vi-talij Osmačko je ukrajinski glasbenik, vokalist, aran-žer, komponist in kitarist, ki se je leta 1990 preselil v Slovenijo in takoj dobil mesto med najboljšimi šan-sonerji... Sodeloval je s Predinom, s skupino Cubismo in tu di od po to val na Ku bo, kjer je le ta 2001 us -tvaril nov avtorski album z nekaterimi znanimi kubanskimi glasbeniki. S kvartetom, ki izvaja jazz glasso s ciganskim priokusom ustvarja vrhunsko glasbeno zmes. Vstopnica za koncert ob 19. uri stane 12 evrov. V saboto, 25. avgusta, bo v Pulju že dolgo tega napovedan koncert Gibonnija in Oliverja Dragojevi-ca, vstopnice pa so že pošle. Kdor si jih še ni nabavil res no tve ga, da bo kon cert za mu dil. Glasbeni mesec avgust pa bo zaključila skupina Turbonegro s koncertom v Cvetličarni MediaParka v Ljubljani. Gre za klasični rock band z zelo razločnim zvokom. Člani so doma z Norveške, v domačih punk-rock okoljih pa so na to skupino posebno ponosni. Svoje misli »turbonegri« izražajo z avtoriteto in spretnostjo kake veteranske skupine. Koncert bo pri čel ob 20. uri, za vstop ni co pa je tre ba od šte ti 25 evrov. Iztok Furlanič GLEDALIŠČE / ITALIJA Petek, 27. julija 2007 15 PRIVATIZACIJE - Gospodarski minister v parlamentu Vlada ne namerava likvidirati družbe Alitalia Po propadu javnega razpisa novi izrazi interesa zasebne družbe Air One POLITIKA - S senatorjem Manzonejem Bordon ustanovil novo gibanje Demokrati Na ustanovnem zborovanju tudi Marco Pannella RIM - Senator Wilier Bordon (na posnetku Ansa) med včerajšnjim zborovanjem novega gibanja Democrati-ci (Demokrati ali Demokratični). Njegova ustanovitelja sta Oljkina disiden-ta, senatorja Bordon in Roberto Man- zione, ki sta na zborovanje povabila tudi Marca Pannello. »Prišel sem, ker se mi ne dogaja pogosto, da me povabijo,« je komentiral radikalni voditelj, ki želi nastopiti na primarnih volitvah za voditelja Demokratske stranke. RIM - Vlada nima nobenega namena likvidirati Alitalio, vendar način prodaje letalske družbe še ni bil določen, je včeraj na skupni avdiciji v transportnih komisijah poslanske zbornice in senata povedal gospodarski minister Tomma-so Padoa Schioppa. Edina jasna stvar, ki je izšla iz njegovega izvajanja, je bila ta, da »ni pogojev za likvidacijo družbe«, glede ostalih namenov vlade pa se minister ni izrekel. Povedal je le, da država Ali-tali - i ne more dati nobene »dote«, kar pomeni, da ne more dodati nobenih olajšav za lažjo prodajo svojega lastniškega deleža (49,9%), saj bi bilo to podobno državni pomoči. Lahko pa popravi oziroma odpravi nekatere pogoje, ki so bili postavljeni pri neuspešnem poskusu javne prodaje, je dodal minister, ki je potem pojasnil, zakaj je razpis propadel. Po njegovi oceni je preveč kritičnih točk, zaradi katerih so kandidati za prevzem menili, da se v Alitalio ne splača investirati, po drugi strani pa je bilo v razpisu tudi preveč tesnih proceduralnih vinkulacij, kijih je postavilo zakladništvo. Kot je znano, je v sredo ponovno zanimanje za nacionalno letalsko družbo izrazil lastnik zasebne letalske družbe Air One Luigi Toto, ki bi bil ob ustrezni spremembi prodajnih pogojev menda pripravljen oddati zavezujočo nakupno ponudbo. Včeraj pa je prišel namig iz Nemčije, saj je finančni direktor Lufthanse Stephan Gemkow dejal, da je bila njegova družba »do sedaj nezainteresirana, ker pogoji niso bili ugodni«. Če se bodo spremenili, bo torej možno tudi novo zanimanje Lufthanse, vendar je to, tako kot velja za Air France, bolj pobožna želja kot realna možnost. Alitalia pa medtem ostaja v resnih likvidnostnih težavah, zato njeno vodstvo načrtuje močno dokapitalizacijo, da bi morebitnega novega lastnika lahko dočakala na no gah. PRISLUŠKOVANJA Berlusconi proti zahtevi sodnice Forleo RIM - Silvio Berlusconi je napovedal, da bo njegova stranka glasovala proti uporabi prepisov telefonskih prisluškovanj v sodne namene. O uporabi prisluhov šestih parlamentarcev bo moral odločati pristojni odbor, katerega članom sta Fassino in DAlema, ki sta neposredno vpletena, poslala pismi s pozivom, naj privoli v zahtevo milanske sodnice Clementine Forleo. Berlusconi pa se je odločil, da bo njegova stranka to zahtevo zavrnila, ker je načelno proti vmešavanju sod ni kov v poli ti ko ne gle de na to, kdo je trenutno na zatožni klo pi. Ker Finijeva stranka zagovarja drugačno stališče, je Berlusconi v pogovoru z novinarji zagotovil, da so »stvari popolnoma jasne«, potem ko je bilo v zadnjem času nekaj komplikacij. Z Berlusconije-vim stališčem se v celoti strinja se-krtetar Krščanske demokracije Gi-anfranco Rotondi, medtem ko ga je močno napadel glasnik Di Piet-rove IdV Leoluca Orlando, za katerega je stališče Forza Italie izraz »institucionalne neobčutljivosti«. Proti »vračanju klime nasilja« se je v primeru Forleo izrazil pravosodni minister Mastella, ki svari pred tveganjem politične zlorabe prisluhov in nevarnostjo prenehanja medsebojnega spoštovanja med poli ti ko in sod stvom. GOLJUFIJE - Z lažnim merilcem hitrosti nad nič hudega sluteče voznike Goljufija s know-howom Štirije razkrinkani goljufi so razposlali 300 ponarejenih glob in zbrali več kot 11 tisoč evrov MILAN - Ponarejeni autoveloxi, naprave za merjenje hitrosti, so na avtocesti Milan-Benetke prežali na nič hudega sluteče avtomobiliste in jim pošiljali na dom visoke globe za prehitro vožnjo. Od 300 voznikov, ki so bili deležni te »storitve«, jih je 72, torej skoraj četrtina, globo plačalo. Slaba vest ne ravno redkih voznikov, ki radi pritisnejo na plin, je tako pomagala polniti tekoči račun organizatorjev premetene goljufije. Milanska prometna policija je tri ose be are ti ra la in eno ova di la, potem ko je kon čala pre is kavo, ki jo je spro -žila pritožba proti eni od podeljenih glob. Mehanizem je bil zelo domiseln. Njegovi avtorji so si najprej zabeležili registrske številke tisočev avtomobi-lis tov, ki so vo zili po avtoces ti A4 med Milanom in Benetkami, vključno z datumom in uro vož nje, na to pa so po-izvedli za identiteto posameznega voz ni ka. »Iz bran cem« so na to posla li ponarejene naloge in obrazce za plači lo glo be zara di ne spoštovanja ome -jitve histrosti za več kot 40 kilometrov na uro. Kot do lo ča cest ni zako nik, je zahtevana globa znašala 158 evrov. Če bi jo pla čali vsi »kazno vani« voz ni ki, bi zaslužek znašal 47.400 evrov, vendar so se goljufi zadovoljili tudi z 11.376 evri, kolikor se jih je steklo na nji hov teko či ra čun. Mi lan ski pro met ni poli cis ti so v sodelovanju s pravdništvom v Monzi aretirali tri že večkrat obsojene ljudi, in sicer 43-letnega Roberta Brero, ki naj bi bil vodja tolpe, 62-letnega Alberta Milanija in 35-letnega Daria Beret-to, medtem ko je 55-letni Valerio Fer- ra ri pre is ko van na pro sto sti. Ne pri di -pravi so se sicer ujeli v past že pred časom, vendar je bila operacija objavljena šele včeraj, ker je želela policija prej stopiti v stik z ogoljufanimi vozniki in tako kon čati pre is kavo. Med dru gim je ta pokazala, da so nepridipravi poleg tega, da so goljufali nič hudega sluteče avtomobiliste, tudi ponarejevali dokumente identifikacije, zato da so goljufali finančne družbe, ustanavljali namišljene družbe ter z lažnimi imeni ku povali avtomo bi le, mo bil ne tele -fone in telefonske kartice. Kot ome nje no, je pre is kavo spro -žila pri tož ba ne ke ga voz ni ka pro ti glo -bi, ki j o j e po pošti prej el na dom. Kljub navidezni avtentičnosti dokumenta je prometna policija odkrila, da v njenem arhivu ni bilo ne številke zapisnika kot niti podatkov o kontesta-ciji prometnega prekrška. Od tod odkritje, da je bil tekoči račun, odtisnjen na poštni položnici, naslovljen na nekega goljufa, ki je račun odprl z lažnim ime nom. Ko so blo kira li ra čun, so mi lan -ski policisti izsledili goljufe, ki so iz previdnosti med seboj komunicirali prek telefonskih govorilnic in po inter-netni avdio povezavi. Hišne preiskave na domovih goljufov pa so privedle do zaplembe dveh avtomobilov, številnih kreditnih kartic, ponarejenih žigov ( med nji mi tudi žig z na pi som Re -pub bli ca Ita li a na) in pona rejenih zavarovalnih polic. Goljufi so na tej osnovi obdolženi udeležbe pri goljufiji, upo ra be pona rejenih do ku men tov, uporabe državnih žigov in ponareje-nja nasploh. Goljufi so za merjenje hitrosti vozil uporabljali lažni »autovelox«, podoben pravemu, kakršnega vidimo na našem posnetku arhiv Evropska centralna banka 26. julija 2007 evro valute povprečni tečaj 26.07 25.07 ameriški dolar 1,3722 1,3743 japonski jen 164,52 165,55 kitajski juan 10,3814 10,3871 ruski rubel 34,9750 35,0060 danska krona 7,4413 7,4410 britanski funt 0,67080 0,66905 švedska krona 9,2266 9,2103 norveška krona 7,9760 7,9510 češka krona 28,124 28,121 švicarski frank 1,6607 1,6660 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 249,04 246,46 poljski zlot 3,8060 3,7857 kanadski dolar 1,4396 1,4276 avstralski dolar 1,5561 1,5536 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lej 3,1436 3,1283 slovaška krona 33,353 33,188 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6969 0,6966 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 82,79 82,20 turška lira 1,7518 1,7100 hrvaška kuna 7,2905 7,2904 Zadružna Kraška banka 26. julija 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,38932 1,36080 britanski funt 0,67837 0,66276 švicarski frank 1,68628 1,64520 japonski jen 171,3111 160,9312 švedska krona 9,43595 8,98464 avstralski dolar 1,5872 1,52024 kanadski dolar 1,45562 1,40020 danska krona 7,58386 7,29813 norveška krona 8,13307 7,76892 madžarski florint 295,752 231,6724 češka krona 32,33915 25,3089 slovaška krona 38,1662 29,8692 hrvaška kuna 7,80801 6,96233 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 26. julija 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,3928 1,3585 britanski funt 0,6792 0,6625 danska krona 7,552 7,366 kanadski dolar 1,4506 1,4149 japonski jen 167,74 163,61 švicarski frank 1,6908 1,6491 norveška krona 8,079 7,880 švedska krona 9,356 9,126 avstralski dolar 1,5753 1,5365 hrvaška kuna 7,57 7,03 » Banca di Cividale WM » ^B MNCAGRIC0LA KMEČKA BANKA | \ 1 1 - 1 Milanski borzni trg 26. julija 2007 Indeks MIB 30: -2,04 delnica cena € var. % ALITALIA 0,7905 +1,93 ALLEANZA 9,00 -2,76 ATLANTIA 25,5 -0,86 BANCA ITALESE 16,00 -2,58 BANCO POPOLARE 18,33 -1,81 BPMS 4,7 -1,80 BPM 10,72 -1,80 CAPITALIA 6,83 -2,84 ENEL 7,55 -1,64 ENI 26,12 -1,62 FIAT 20,88 -5,22 FINMECCANICA 21,87 -4,16 GENERALI 27,9 -3,09 IFIL 7,505 -4,10 INTESA 5,35 -0,47 LOTTOMATICA 28,37 -1,73 LUXOTTICA 26,59 -3,38 MEDIASET 7,56 -0,46 MEDIOBANCA 15,46 -2,72 MEDIOLANUM 5,58 -3,58 PARMALAT 2,6525 -3,65 PIRELLI 0,832 -2,86 SAIPEM 26,32 -0,19 SNAM 4,0925 -0,88 STMICROELEC 12,53 -2,60 TELECOM ITA 1,97 -3,00 TENARIS 17,23 -1,10 TERNA 2,53 -0,35 UBI BANCA 18,09 -2,40 UNICREDITO 6,105 -2,88 Podružnica Trst ^^ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d. d., Ljubljana 1 6 Petek, 27. julija 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it AVTOMOBILIZEM - Afera o domnevnem industrijskem vohunjenju v Formuli 1 Mednarodna zveza FIA ni kaznovala »srebrnih puščic« Zaradi pomanjkanja dokazov - Pri Ferrariju so besni in že napovedujejo pritožbo PARIZ - Mednarodna avtomobilis-tična zveza (FIA) je po včerajšnjem zaslišanju v Parizu sporočila, da zaradi pomanjkanja dokazov ne bo kaznovala moštva v formuli 1 McLaren-Mercedes. Omenjeno moštvo se je znašlo »na prepihu« zaradi domnevnega industrijskega vohunjenja in dejstva, da so se dokumenti moštva Ferrari znašli pri njegovem zdaj že nekdanjem glavnem konstruktorju Miku Coughlanu. V sporočilu za javnost je FIA sporočila, da Ferrarijevi strokovnjaki na včerajšnjem zaslišanju niso mogli dokazati, da so se v taboru McLaren-Mercedes v pripravah za novo sezono okoristili s tehničnimi podatki slovitega italijanskega moštva iz Maranella. FIA je izrecno poudarila, da McLarenMercedes v primeru dokaza o domnevnem vohunjenju čaka zares huda kazen. »Pridržali smo si pravico, da moštvo McLaren-Mercedes vnovič povabimo na sodišče, če dokažemo, da je omenjeno moštvo uporabilo tehnične rešitve Ferrarija. V tem primeru bo McLarenMercedes ne le izključen iz letošnjega tekmovanja za svetovno prvenstvo, temveč tudi v sezoni 2008,« je v izjavi za javnost zapisala FIA. Angleški časnik Guardian pa je poročal, da so pri Ferrariju prepričani o škodi, ki so jo utrpeli zaradi vohunjenja, ter da bodo postopek nadaljevali na civilnem sodišču v Veliki Britaniji, glavna obtoženca pa bosta Mike Coughlan in njegova žena Trudy, ki je po prepričanju Ferrarija tudi vpletena v afero. V italijanski ekipi so tudi materialno ocenili povzročeno škodo, ki je nastala z izginotjem 800 strani dokumentov: skupno naj bi Ferrari imel za vsaj 5,5 milijona evrov škode. Po desetih od skupno sedemnajstih dirk za točke svetovnega prvenstva sta v vodstvu dirkača moštva McLaren-Mercedes. Britanec Lewis Hamilton je zbral 70 točk, njegov moštveni voznik in aktualni svetovni prvak Španec Fernando Alonso dve manj. Na tretjem in četrtem mestu sta dirkača Ferrarija: Brazilec Felipe Massa jih je zbral 59, Finec Kimi Ra-ikkoenen pa 52. Med konstruktorji vodi McLaren-Mercedes s 138 točkami, dru-gouvrščeni Ferrari pa je zbral 111 točk. Naslednja dirka za točke svetovnega prvenstva bo 5. avgusta, ko bo na sporedu VN Madžarske. Vodilni na lestvici Britanec Hamilton in njegov kolega Španec Alonso sta se po odločitvi FIA-e oddahnila ansa Chivu danes v Milanu MILAN - Romin branilec bo že danes odpotoval v Milan k Interju, ki je za prestop odštel 15 milijonov evrov. Azijski nogometni pokal: finale Irak - Savdska Arabija HANOI - Nogometni reprezentanci Iraka in Savdske Arabije sta finalistki letošnjega azijskega pokala. Irak je v prvem polfinalu po streljanju enajstmetrovk s 4:3 izločil Južno Korejo, Savdska Arabija pa je s 3:2 premagala branilce naslova Japonce. Državni pokal: Udinese 29.8. Nogometaši videmskega Udineseja bodo svojo pot v državnem pokalu začeli 29. avgusta. Igrali bodo proti ekipi bi bo slavila na tekmi med zmagovalcema na tekmah Messina - Vicen-za in Bari - Albinoleffe. UEFA izključila Partizan NYON - Disciplinska komisija UEFE je sklenila, da beograjski Partizan za leto dni izključi iz evropskih nogometnih pokalov, črno-beli pa bodo morali plačati tudi 50.000 švicarskih frankov denarne kazni. UEFA je Partizan kaznovala zaradi izgredov navijačev na tekmi prvega predkroga v Mostarju proti domačemu Zrinjskemu (1:6). KOLESARSTVO - Tour de France v primežu novih škandalov Španec Contador v »rumenem« Moštvo Rabobank (v sredo pozno zvečer) izključilo Danca Rasmussena - Odločilna naj bi bila izjava komentatorja Raia Cassanija PARIZ - Največja večdnevna kolesarska preizkušnje na svetu, dirka po Franciji, z leta v leto dobiva več udarcev. Potem ko je bilo po lanski dirki, za katero se še sploh ne ve, kdo jo j e zmagal, saj se je šele nekaj dni po koncu izkazalo, da je bil najboljši na cestah Američan Floyd Landis dopingiran, videti, da slabše ne more več biti, je tragikomedija letos dosegla višek. Potem ko se je izkazalo, da si so si z dopin-gom pomagali Patrik Sinkewitz, Aleksander Vinokurov in Cristian Moreni, je kot bomba odjeknila novica, daje moštvo Ra-bobanka štiri etape pred koncem z dirke umaknilo vodilnega Danca Michaela Rasmussena in ga tudi izključilo iz ekipe. Kolesarju sicer dopinga niso dokazali, njegov greh je bilo izmikanje testom pred dirko in skrivanje mesta, kjer je treniral. Malce nerazumljivo je, da so ga izključili tik pred koncem, potem, ko j e več kot teden nosil rumeno majico, toda očitno je, da so bili pritiski na moštvo preveliki. To je z dneva v dan dobivalo nove informacije, ki so na koncu privedle do tega, daje moral 33-letni kolesar razočaran domov. Olje na ogenj je pri-lila izjava nekdanjega kolesarja, zdaj pa komentatorja na RAI Davideja Cassanija, ki trdi, daje videl Rasmussena trenirati v Dolomitih. »Michael nam je ves čas lagal in to je glavni razlog, da smo ga odpustili. Nam je govoril, da je treniral v Mehiki, v resnici je bil v Italiji. Takšno odločitev smo soglasno sprejeli z vsemi vodilnimi možmi moštva. Gre predvsem za izdajo zaupanja in tako enostavno ne moremo sodelovati,« je odločitev obrazložil športni direktor Theo de Rooy, ki ga je Rasmussen označil za norega. »Moj šef ni pri pravi. Daje videz obupanega človeka, ki je povsem na koncu z živci. Mislim, da ne ve, kaj dela. Ne morem verjeti, da verjame zgodbi nekoga, ki ne govori resnice oziroma me je z nekom zamešal. Niti slučajno nisem bil v Dolomitih in Španec Alberto Contador ansa to bom dokazal,« je slabe volje Danec, ki še naprej trdi, da je nedolžen: »Vsa zgodba temelji na zmotni informaciji. Doslej nikoli nisem bil pozitiven pri dopinški kontroli. Junija so me večkrat testirali med treningi in vsi testi so bili negativni. Tudi na vseh testih na dirki dokazujejo, da sem čist. Vsega imam dovolj. Vem, da je s tem moja kariera uničena. Sploh ne vem, kaj naj storim in na koga naj se obrnem.« Rasmussen v profesionalnem kolesar- ATLETIKA - Po poročanju francoskega športnega časnika L'Equipe Jolanda Čeplak pozitivna na EPO Sama zanika jemanje poživil, IAAF odredila začasen suspenz - Predstavniki Svetovne protidopinške komisije (WADA) so jo nenapovedano obiskali v Monaku LJUBLJANA - Slovensko športno prizorišče je dodobra razburkala včerajšnja novica osrednjega francoskega športnega časnika L'Equipe, da je bila atletinja Jolanda Čeplak pozitivna na dopinškem preizkusu. Pri svetovni dvoranski rekorderki na 800 metrov na Dunaju iz leta 2002 in nosilki bronastega odličja z olimpijskih iger v Atenah iz leta 2004 so odkrili zlorabo krvnega dopinga eritropoet-ina (EPO). Velenjčanka s stalnim bivališčem v kneževini Monako je v zvezi s tem dejala, da je Mednarodna atletska zveza (IAAF) o celotni zadevi ni obvestila, čeprav je na svoji spletni strani že objavila njen začasni suspenz.»Zanikam kakršnokoli jemanje nedovoljenih poživil in skušala bom na vse načine dokazati svojo nedolžnost. Kako so potekali postopki obveščanja pa dovolj zgovorno kaže podatek, da sem šele, ko sem danes popoldne pogledala na spletno stran IAAF, videla, da so me začasno suspendirali,« je zatrdila Čeplakova, ki se na nadaljevanje sezone pripravlja v Poreču. »Atletska zveza Slovenije čaka na dokončna uradna poročila IAAF in dotlej sploh ne moremo dajati nobenih uradnih izjav ali pojasnil,« pa je povedal direktor Atletske zveze Slovenije Boris Mikuž, ki se te dni mudi na dopustu. Francoski športni dnevnik L'Equipe je poročal, da so pri Čeplakovi odkrili zlorabo krvnega dopinga erit-ropoetina (EPO). Predstavniki Svetovne protidopinške komisije (WADA) so jo nenapovedano obiskali junija v Mo- naku, kjer ima stalno bivališče, po pisanju L'Equipe pa sta tako vzorec A kot B vsebovala sledove dopinga EPO. »Zelo sem presenečen. Na komisijo za zdaj nismo dobili ničesar, sicer pa je običajna procedura agencije WADA, da se po opravljenih testiranjih neposredno obvesti nacionalno panožno zvezo. Jaz ne vem, da je zveza kaj dobila, sam o tem nisem obveščen,« pa je primer pokomentiral predsednik protidopinške komisije pri AZS Tadej Malovrh. Na AZS niso potrdili, da bi dobili kakršnokoli obvestilo o morebitni zlorabi prepovedanih sredstev in zato primera ne morejo komentirati. Prav tako nobenega obvestila o morebitnem pozitivnem dopinškem testu kakšnega od slovenskih športnikov niso dobili pri odboru za vrhunski šport Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS). »Sicer je predsednik protidopinške komisije pri OKS Joško Osredkar ta čas na dopustu, a na sedež OKS za zdaj nismo dobili nobenega obvestila,« so potrdili v odboru za vrhunski šport pri OKS. Nad včerajšnjim pisanjem časnika L'Equipe je bil začuden tudi nekdanji manager Čeplakove, Robert Wagner. Slednji je poudaril, da je slovenska športnica vse od leta 2003 tudi članica atletske komisije Mednarodne atletske zveze (IAAF) in da bi jo tudi zaradi tega IAAF morala takoj obvestiti o pozitivnem izidu, kar pa se ni zgodilo. Wagner, ki je svojo agencijo za trženje atletov letos prodal nekdanjemu olimpijskemu prvaku v teku na 110 m z ovirami, Marku McKoyu, sam pa se zdaj ukvarja z atletskimi športnimi stavami na spletu, je danes že govoril s športnico. »Sama si ne zna razložiti, kako je prišlo do tega, pa tudi s slovenske zveze ni prejela nikakršnih informacij. Še v torek je z zveze dobila elektronsko pošto o letu v Osako (na svetovno prvenstvo, op. p.) in konec tedna je načrtovala nastop na državnem prvenstvu,« je razkril Wagner. Slednji je dodal, da prave razlage za pozitiven test nima, saj je bila v tednu pred evropskim pokalom (23. in 24. junija) kar trikrat na dopinški kontroli, prav na evropskem pokalu pa so izvedli tudi kontrolo morebitnega krvnega dopinga. Odzvala se je tudi nekdanja tekmica Čeplakove, Avstrijka Stefanie Graf, ki ji je slovenska šampionka dodobra zagrenila nastop na domačem dvoranskem evropskem prvenstvu 3. marca 2002 na Dunaju. Avstrijka je veljala za prvo favoritinjo, Čeplakova pa je slavila zmago s svetovnim rekordom 1:55,82 minute. »Na to tematiko skušam vedno gledati objektivno. Ni prav, da se športnike obravnava kot kriminalce, ki se morajo skriti dva metra pod zemljo. Ni tako preprosto reči, da so zločinci,« je dejala Gra-fova, ki deluje tudi kot kolumnistka za različne časnike. O Čeplakovi je dodala: »Če bi se to zgodilo v letu, ko je tekla svetovni rekord, bi bila tudi jaz osebno prizadeta. Tako je to drugače. Sicer pa noben dopinški primer ni dober za šport.« Avstrijka je bila nad informacijo presenečena, obenem pa je dodala, da novice o dopingu v času Tou-ra de France niso prav nič posebnega. (STA) stvu velja za pravega »eksota«. Med cestne kolesarje se je namreč prebil kot uspešen gorski kolesar. Pri tem je Danec doma na ravnini, velja pa za enega najboljših »plezalcev« na najtežjih etapnih dirkah, dvakrat je s Toura odnesel pikčasto majico najboljšega na gorskih ciljih. Tudi na letošnjem Touru je dokazal, da mu v tem elementu trenutno ni para in si na ta način priboril rumeno majico. Tokrat je imel lepe možnosti, da osvoji najbolj cenjeno majico, obenem pa zmaga tudi v točkovanju za najboljšega na gorskih ciljih. Kolesar je padel v oči tudi Mednarodni kolesarski zvezi (UCI). Ne le zaradi nekaterih domnevnih izogibanj dopin-škim kontrolam. V Italiji, kolesar živi ob Gardskem jezeru, je treniral v nevtralnem dresu. Sam se je zagovarjal, da to počne, ker ne želi, da ga nadlegujejo drugi kolesarji med treningi, UCI pa je to potezo označila kot možno skrivanje pred kontrolami. »Rasmussen je lagal tudi nam, zato ga bomo kaznovali še mi, čeprav se je že sam poskrbel za največjo kazen. Nobeno moštvo ga ne bo več želelo, njegova kariera je končana,« je dejal predstavnik UCI in Rassmu-senov rojak Joop Astma. Vse odločitve Ra-bobanka je doslej z navdušenjem podprl predsednik UCI Pat McQuaid, ki je ob tem izrazil le začudenje, zakaj se ekipa za takšne korake ni odločila že prej. »Ne vem, zakaj ga niso izključili že v juniju, ko so dobili informacije. Vsekakor pa sem vesel politike moštva, ki kaže, da v protidopinškem boju ne odstopa niti za milimeter,« je dejal McQuaid. V senci neljubih dogodkov so s 17. etapo od Paua do Castelsarrasina v dolžini 188,5 kolesarji nadaljevali z letošnjo dirko po Franciji. Zmagovalca je odločil sprint štirih ubežnikov, v katerem je bil najboljši kolesar moštva Lampre-Fondital Daniele Bennati, kar je na letošnji dirki nasploh prva etapna zmaga kolesarja tega moštva. Po izključitvi Danca Michaela Rasmussena v skupnem seštevku vodi Španec Alberto Contador (Discovery Channel). (STA) Izidi: 1. Daniele Bennati (Ita/Lampre-Fondital) 4:14:04; 2. Markus Fothen (Nem/Gerolsteiner); 67. Tadej Valjavec (Slo/Lampre-Fondital) 9:39; 71. Peter Wro-lich 9:39. Skupni vrstni red: 1. Alberto Contador (Špa/Discovery Channel) 76:18:25; 2. Cadel Evans (Avs/Predictor-Lotto) 1:53; 3. Levi Leipheimer (ZDA/Discovery Channel) 2:49; 19. Tadej Valjavec (Slo/Lampre-Fon-dital) 36:31; 130. Peter Wrolich 9:39. / ŠPORT Petek, 27. julija 2007 17 PLAVANJE - Primerjava rezultatov naših dveh plavalcev in tistih iz preteklih olimpijskih iger Nabrežinci od pionirstva do olimpijskih kolajn Lea Ušaj bi na 400 m mešano na OI leta 1964 osvojila zlato kolajno - Tudi Rok Zaccaria bi se uvrstil v finale Kako najti kako obletnico, da bi osvežila spomine in bila tudi vezana na sedanjost? Pa še v športu! Prižge se luč! Niso nekoč plavalci iz Na-brežine v pripravi na športne igre organizirali celo ekipo za danes nepojmljiv dvoboj proti Novi Gorici? Je bilo 1966. ali 1967.? Spomin ni odpovedal. Kratko listanje je odkrilo »velik« dogodek v nedeljo 27. avgusta 1967, ko so okrepljeni Nabrežinci že ob 8. uri odpotovali v Novo Gorico. 40. obletnica športnega dogodka! Da ne bodo teh imeli samo spomeniki, smrti itd. Mladinci in člani, moški in ženske, dva tekmovalca v vsa ki pano gi. Kaj vse ga je tedaj ob -rodila vnema v pričakovanju športnih iger! V PD je dan prej pisalo, da je Sokol favorit. »r-n«, kratica, ki je skrivala našega sedanjega odgovornega urednika Bojana Brezigarja, je naslednji torek potrdila predvidevanja in prinesla vse rezultate. Navad ni smrt ni ki bi jih še da -nes prebrali s spoštovanjem, smola pa je v tem, da imajo v Nabrežini plavalko in plavalca, ki dosegata vrhunske rezultate. Vsaj ta dva se bosta gotovo (upam blagohotno) smejala. Poglejmo nekaj številk: Bog dan Petelin, ki je bil teda nji zamejski Mark Spitz, je 100 m prosto preplaval v 1:11,9. Sergij Rado-vič 100 m prsno v 1:37,2, Edi Kraus 50 m prosto v 41 sekundah, Ivo Pertot 400 m prosto v 6:09,8 itd. Pisec se dobro spominja svojega nastopa na 400 m prosto. Na njegovi desni je ob povratkih plaval Sergio Tavčar. V zad njem baze nu je zbral pre ostale moči in današnjega košarkarskega komentatorja premagal za 6 desetink sekunde: 6:56,4 proti 6:57,0. Izidu je v dobri meri botrovalo dejstvo, da je z dihanjem na desno stran dobro videl nasprotnika, medtem ko Tavčarju, ki je bil poseb no do ber na kratkih pro gah, to ni bi lo da no. Mi ni lo je morda deset minut in avtor je moral spet na startni blok za 100 m prosto. 1:22,8 je bil dober rezultat. Pred sedanjo pedagoško in prej tekmovalno dejavnostjo Plavalnega kluba Bor, je športno plavanje le redkokdaj omočilo zamejce. Zadnji do- sežki Nabrežincev Roka Zaccarie in Lee Ušaj so pravi balzam za osebne spomine, ki segajo ponovno v 60. leta. Avtor je imel veliko srečo, da je videl v živo nekaj izjemnih svetovnih športnih dogodkov. Na primer olim-pij ske igre v Tokiu. In kaj je na šel? To, da bi Lea s svo ji mi da naš nji mi rez ul tati na 400 m mešano na OI leta 1964 osvojila zlato kolajno. Da! Zlato kolajno in fantastičen svetovni rekord. Ob pol de setih zve čer ( prej je bi lo tre ba gle -dati morečo dolgočasno vaterpolsko tekmo med SZ in Jugoslavijo) je masivna Američanka Donna de Varona 400 m mešano preplavala v 5.18,7, celih šest sekund pred dve ma roja -kinjama. Najboljša znamka Lee znaša 5:05,8. Teda njo olim pij sko zma go -val ko bi pre hi tela za sla bo polo vico baze na. V Nabre žini pa bi praz no vali tudi nekaj dni prej, ko »bi« Lea osvojila bronasto kolajno kar na naj bolj prestiž ni pro gi 100 m pro sto. Njen osebni rekord 1:00,4 bi zaosta- NOGOMET - V pokalu »Venezia Giulia« Ljubiteljska ekipa iz napredovala v višjo Pred kratkim se je končala prva sezona nastopanja ekipe Boljunec na ljubiteljskem turnirju v malem nogometu »Coppa Venezia Giulia«. Ze samo ime ekipe napoveduje, da njeno ogrodje sestavljajo nogometaši iz vasi, ki leži ob vhodu v dolino Glinščice. Iz tega je precej lahko sklepati, da so isti igralci pred leti branili barve domačega športnega društva Breg, kar velja tudi za športnega direktorja Pa-ola Paolettija, ki sodi v legendo 'plavih' saj je vlogo kapetana prevzel v osemdesetih letih in jo predal leto dni po zori novega tisočletja. Za prvenstvo 'Coppa Venezia Giulia' je značilno, da od septembra do junija potekata dve ločeni sezoni, tako da so se 'zeleni' lahko vpisali s februarjem. Ideja po tovrstni potezi se je rodila med decembrom in januarjem hvala Renatu San-cinu, ki je bil sposoben zbrati okoli sebe dobro število bivših nogometašev iz vasi, ki so čutili potrebo, da bi ponovno obudili druženje vaščanov preko nogometa, čeprav rekreacijsko. Začetek prvenstva ni bil najbolj obetaven, saj so nekateri igralci dolgo mirovali, medtem ko so se nekateri prvič spoprijeli z malim igriščem. Prav zaradi tega so boljunčani zbrali le tri točke po prvih petih tekmah. Po tem pa je ekipa končno našla svoja ravnotežja in v nadaljevanju pregazila večino nasprotnikov in tako z osmega mesta v šestem ko- jal za trikratno olimpijsko prvakinjo Dawn Fraser in plavalko iz ZDA. Proge 200 m delfin, ki j o ima Lea Ušaj za svojo najboljšo, tedaj na OI še ni bilo. Smatrali so jo za prenaporno za ženske, ki so plavale samo 100 m. Zlato j e šlo za 1:04,7, zadnja finalistka pa je plavala 1:10,0. Lein osebni rekord na 200 m je 2:25,0, ki zelo prav pride za naslednje OI v Ciudad de Mexico. Zlato za 2:24,7, srebro za desetinko več, bron pa že za 2:25,9. Vendar pa še ena kolajna. Celo ponovitev »uspeha« iz Tokya. Američanka Kolb je zmagala v 5:08,5, kar je bilo za štiri sekunde slabše od njenega svetovnega rekorda. Pustimo torej zla to Ame ričan ki in uvrs ti mo Nabrežinko na drugo mesto, kjer je tedaj dejansko pristala Lynn Vidali s časom 5:22,2. Dol go traj ne na pore je v Mehiki tlačilo pomanjkanje kisika visoke nadmorske lege. Domet sedanjih rezultatov mlade Nabrežinke sega vse do OI v Boljunca ligo lu končala prvenstvo na prvem mestu in si tako prislužila napredovanje v 1. kategorijo, ki se bo začela septembra. Za ta rezultat so zaslužni vsi igralci, ki so stopili na igrišče v teku sezone. Med temi si zaslužita posebno zahvalo Claudio Giavon, ki je z 41 zadetki zmagal v skupnem seštevku najboljših strelcev in dospel na drugem mestu v lestvici najboljših igralcev ter ka-petan Alessandro Zerial, ki je bil zmagovalec pokala za drugega najboljšega vratarja prvenstva. Med odborniki pa moramo omeniti taktičnega spremljevalca Alessandra Albertija (Uko), kije na najboljši na- čin opravljal dodeljeno funkcijo. Ekipa se zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so podprli ekipo: OTA M. & Figli S.n.c., Bar Rosandra di Elvio Savoldelli, Autofficina Mocor in Azienda Agricola di Edi Zobec. Na sliki (stoje od leve): Alessandro Alberti, Roberto Zeriali, Paolo Paoletti, Dean Sancin, Silvano Olenik, Denis Zobec, Igor Ota, Stefano Mauri; čepe Claudio Gia-von, Alen Kermac, Franco Zettin, Ales-sandro Zerial, Renato Sancin, Vasjan Mauri. Odsoten: Marko Ota Igor Ota Muenchnu leta 1972. Podpisani je 31. avgusta prisostvoval finalu na 400 me ša no. Zma ga je šla v Avstra -lijo za 5:02,97, Italijanka Novella Cal-li garis - še da nes ena od ikon ita li -janskega športa in ne samo plavanja - je bila tretja v 5:03,99. Lea Ušaj bi se morala zadovoljiti s četrtim mestom. Na Ro ka Zac cario ni sem pozabil. 16. oktobra sem v Tokiu, prav ob robu baze na - ob sede nos ti za var -nost tedaj še ni bilo - prisostvoval izbirni tekmi petih Američanov za dve še razpoložljivi mesti v štafeti 4x200 metrov prosto. Prva sta bila Clark in Il man, mor da tudi v ob rat nem vrst -nem redu. Prvi je plaval v 2:00,4, kar je bi lo bolje od sve tov ne ga rekor da v tedaj ne še olimpijski disciplini. Rok je na 200 metrov prosto že dosegel ( z bonusom le tečega star ta v štafeti) 1:58,6. Plaval bi torej lahko v štafeti, ki je seveda osvojila zlato in sve tov ni rekord. Z osebnim naj bolj -šim časom 54,1 na 100 m prosto bi bil v finalu peti, za desetinko pred tedanjim svetovnim rekorderjem. Rok bi s svo jim naj bolj šim do -sežkom 57,9 na 100 m delfin lahko segel po bronasti kolajni v Mehiki, naj manj pa bi se tam uvrs til v fina -le. Ni na mreč mo go če toč no ugo to -viti koliko so tam izgubili zaradi nadmorske višine pri naporih ene minute. Zgolj z osebnim rekor dom bi osvojil zlato na 200 m delfin, na OI v Muenchnu pa bi se moral (na 100 m prav za malo) odpovedati finalnemu nas topu v družbi Mar ka Spitz a. Bruno Križman JADRANJE SP »europa«: jadralki Sirene nista bili uspešni WORKUM - Z zadnjimi tre mi regatami se je vče raj v obalnem mestecu Workum na Nizozemskem zaključilo člansko svetovno prvenstvo v j adral-nem raz redu europa, na katerem sta nastopali tudi jadralki barko vljanske Sirene Nataša Va-lentič in Giulia Ceschiutti. Obema ni šlo vse po načrtih, saj vremen ske raz me re ni so bi le pi sa -ne na kožo tržaškima jadralkama. Nataša je svetovno prvenstvo končala na 46. mestu. Včeraj je dosegla 45., 52. in 43. Gi-u li a Ce schi ut ti pa je bi la skup -no 57. Na zadnjih treh regatah se j e uvrstila na 35., 51. in 57. mes to. Svetovna prvakinja v razredu j e Nemka Svenja Puls, na dru go mes to se je uvrs ti la Dan -ka Jo sefine Ras mus sen, tretja pa je bila njena rojakinja Anette Livbjerg. Najboljša Italijanka je bila Silvia Zennaro, ki se je uvrstila na 21. mesto. □ Obvestila OD BOR prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI-ja od 27. avgusta do 1. septembra odbojkarski kamp za otroke osnovnih in nižjih srednjih šol (vsak dan od 8. do 17. ure na Stadionu 1. maj). Dodatne informacije in vpisovanje: info@od-bor.com ali 3497923007 (v večernih urah). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike za deklice od 7. leta dalje, ki so že lani trenirale ritmično gimnastiko. Tečaj bo potekal v jutranjih urah od 3. do 7. septembra na Stadionu 1. maja. Za informacije in prijave: 338 5953515 (Katja) in 328 2733390 (Petra). Vabljene! V SPOMIN Vili Chermaz (levo) in Boris Lavrica (desno) Zastava ŠD Breg visi na pol droga. V kratkem presledku sta nas zapustila zaslužna člana: Vili Krmac, od njega smo se poslovili v ponedeljek, 23. t.m. in Boris Lovriha, od njega pa kar naslednji četrtek, 26. t.m. Vili je pristopil k društvu zelo mlad in oblekel dres mladinske ekipe. Zaradi prirojenih atletskih sposobnosti, hitrega teka in bliskovitega starta je v zelo kratkem času postal prodoren srednji napadalec prve ekipe. To so opazili konkurenčni klubi in še posebno Ponziana seje zanj zanimala. Ostal pa je rajši v domačem okolju, saj pri Bregu ni bila važna samo igra in zmaga na igrišču. Zel je veliko odobravanja; zaradi skromnosti je bil priljubljen med soigralci in člani, ki so sledili društvenemu dogajanju. Ko se je izučil poklica in postal samostojen, se je oženil s Sonjo Križmančič iz Bazovice, ki je bila tudi upoštevana Bregova odbojkari-ca. Postal je zgleden mož in oče družine. Sin Peter je danes nepogrešljiv član nogometne aktivnosti Brega. Vilija bo družina tako pogrešala kakor ga bomo vsi znanci in prijatelji, ki smo se udeležili pogreba. Vsi so bili prizadeti in ganjeni, mnogi s solzami v očeh. Na Jožefo sva se srečala na društveni predstavi v Ricmanjih. kjer je bil s svojo ženo. Zaradi zdravstvenih težav več let nisem mogel na vaške praznike. Ko sva se poslovila, sem izrazil upanje, da bi se srečali in pri tem mislil na svoje zdravje. Usoda pa je hotela drugače. Zato bo to srečanje zame nepozabno. Borisu moramo biti hvaležni za vse kar je storil od nastanka društva do svo- jega preranega odhoda...Od vsega začetka je kot zaposlen v tiskarni PD z navdušenjem sprejel idejo ustanovitve društva in pristopil k ustanovnemu odboru in s Klabjanom in drugimi mladimi iz Doline odločilno pripomogel, da so se načrti uresničili. Kakor je bila pri nogometu odločilna skupina starejših privržencev iz Boljunca in ostalih vasi, je bila za odbojko odločilna skupina fantov in deklet iz Doline. Mnogi so v tržaškem dijaškem domu spoznali in od tam prinesli v naše kraje navdušenje za odbojko. Boris je prevzel levji delež pri aktivnosti tega športa kot igralec in organizator. Kolikokrat je prevozil moško in žensko ekipo na trening k sv. Ivanu, ko še nismo razpolagali s telovadnico, in potem na tekme, bi vedeli največ povedati atleti sami. Oženil se je z Mileno in imel sina in hčerki. Bilo je naravno, da jih je navdušil za aktivnost pri svojem društvu. Spomnim se najinega zadnjega srečanja letos spomladi pri sv. Alojziju, ko je moštvo Brega odigralo zmagovito tekmo. Bilje posebno zadovoljen, ko sem njemu in ženi čestital za borbenost in prizadevnost njunega sina na igrišču, ki je z leti vztrajne aktivnosti postal steber prve ekipe, ki nastopa v prvenstvu 2. kategorije. Poslovila sva se kot prijatelja in znanca, ko sva ugotavljala, da je naš trud, ki smo ga vložili pred 40-imi leti obrodil zavidanja vredne sadove. Prezgodaj sta odšla zaslužna in zgledna moža in očeta ter člana naše skupnosti. Svojcem izražamo občuteno sožalje. Ostala bosta v trajnem spominu. Miran Kuret 18 Petek, 27. julija 2007 POTOPIS / tsr 2. Moderna avtocesta je ob obali tekla proti zahodu. V mestu Marsa Matruh je bilo jasno, da ljudje živijo nad egiptovskim povprečjem. Po daljšem postanku smo zavili skoraj pravokotno na jug in po prostranih odlagališčih domačih smeti je naposled izginila vsaka sled že itak skromnega zelenja. Naleteli pa smo na dva odcepa, ki sta vodila do naftnih polj. Ta so bila torej razlog za domnevno blagostanje Ma-truha. Nato pa v nedogled puščavska ravnina. Pri Omarju, ki je prodajal v kraju Bir (vodnjak) Nus »coffe, tea, foods, hot and cold drinks« smo se lahko olajšali, nato pa je avtobus še nekaj ur drvel proti Siui. Ker je oaza znana kot »kraj z milijonom palm« je bil prihod v tem pogledu poln razočaranja. Ob cesti sta stala dva industrijska obrata, par visokih anten, termična elektrarna in še nekaj, kar ni spominjalo na palme in na izvire. Oaza se razteza v depresiji, ki je 17 metrov pod morsko gladino. Nasadi palm in oljk z vmesnimi slanicami se širijo pretežno v smeri vzhod-zahod na nekaj desetinah kilometrov. V Siuo me je gnala predvsem radovednost, ki izhaja iz manjšinskega sindroma. Prebivalci (bilo naj bi jih okoli 20 tisoč) so namreč Berberi, torej pripadniki velikega naroda, ki večinsko pokriva Maroko in Alžirijo, v manjši meri južno Tunizijo in, močno asimiliran od arabskega življa, posamezne jezikovne otoke v notranjosti Libije. Siua je najbolj vzhodna izpostava Berberov ali Amazigov, kot se sami imenujejo. Kdor hoče videti še dokaj pristno Siuo, mora pohiteti. Civilizacija jo oblega, jedro glavnega naselja pa je še zelo izvirno, pestro in pisano. Televizijskih anten skoraj ni in prevoze opravljajo z vozički z vprego iskrivih, pretežno belih osličkov. Obiskovalcev je za vzorec, ker sedaj tja vodi samo lepo asfaltirana cesta, od morja do Siue pa je še vedno dobrih 300 kilometrov. Obeti pa so grozoviti: gradijo ali vsaj načrtujejo letališče, kar pomeni, da bodo zgradili tudi nekaj hotelov. Na koncu se bo zgodilo, da bodo vodo, ki sedaj namaka nasade palm in oljk, uporabili za trikratdnevno tuširanje turistov in namakanje golf igrišča, ki bo vse leto samevalo. Popravilo faraonskega spomenika s tehniko iz časa faraonov Vode je v Siui precej. Statistike meteorologov beležijo nekaj dežja med zimo, ko naj bi lahko deževalo po ....eno uro. Vsakih 25 let se lahko zgodi, da dežuje tri dni zaporedoma! Vsa voda sicer prihaja iz tal po bog-ve kakšnih skrivnih poteh. Kaj hitro sem odkril, da sta šola in vzgoja tisti, ki bosta izničili berberski značaj kraja. V glavnem naselju in po okoliških vaseh stojijo velike in nove šole, kjer se stotine otrok učijo le v arabskem jeziku. Vsaka dodatna vzgoja tudi pomeni pot v arabsko govoreči svet. Vprašljivo je, če se bo študent, ki bo dokončal visoko šolo ali univerzo v Aleksandri-ji ali Matruhu, sploh vrnil v domač kraj. Ker domače inteligencije ni, so tudi učitelji na šolah izključno arab- sko govoreči, in kar je še nevarnejše, z miselnostjo velikega naroda, ki v dobri veri pospešuje civilizacijo, naj nanjo gledamo v pozitivnem ali negativnem smislu. Ta civilizacija bo v materialnem pomenu prinesla ljudem določene dobrine, izginila pa bo oaza, izginilo bo berberstvo. Kulturna dediščina bo ostala le v knjigi domačega etnologa Fathija Malima, ki je z velikim odmerkom idealizma zbral vse razpoložljivo narodno blago in ga v knjižni obliki posredoval zunanjemu svetu. V oazi so zelo ponosni na obisk Aleksandra Velikega, ki naj bi v domačem preročišču vprašal, ali je on res Zevsov sin. Očitno ni imel pustolovski Makedonec točne predstave o puščavi. Do nje je potoval osem dni in po poti izgubil veliko mož. Seveda so mu v templju pritrdili, da je Zevsov sin, ker so zaslutili, da jih v nasprotnem primeru ne čaka nič dobrega. Mogočna zgradba na griču vzhodno od glavnega naselja priča o slovesu svetišča v starih časih. Ob ostankih Amonovega templja (tam so delavci pravkar premikali velik kamen s tehniko iz faraonskih časov) izgleda sociološko zanimivejši izvir, hol-lywoodsko poimenovan po Kleopatri. Star vodnjak so v modernih časih utrdili in spremenili skoraj v bazen. Voda je na videz čista, v Afriki pa je treba z vsako vodo ravnati previdno, ker je vsaj teoretsko tudi na taki zemljepisni širini možna prisotnost bakterije bilharzije, ki lahko povzroči zelo hude zdravstvene težave. Očitno pa Palme in oljke na bregu jezera se nekateri tuji obiskovalci na tako skrajno previdnost požvižgajo in z užitkom skočijo v vodo. Predvsem pa vanjo skačejo tudi obiskovalke, ki se prav tako požvižgajo na domače običaje in v vodo skačejo v bikinijih, ki pri domačih najstnikih vzbujajo najhujše pregrešne misli. Ob mojem obisku pri vodnjaku tujcev ni bilo, domači fanti pa so na tuja dekleta čakali in se medtem tudi sami kopali. Domači turistični ponudbi sem prispeval za vožnjo s taksijem (voziček z oslovsko vprego) do vodnjaka. 15-letnik, ki je delo opravljal, je bil poln radovednih vprašanj v zvezi z belimi dekleti in je zaradi njih prav v tisto smer zelo rad prevažal stranke. Sicer je v Siui najbolj udobno prevozno sredstvo kolo, ki omogoča hiter obisk vseh zanimivih točk. Posebno slikoviti so nasadi palm in oljk ob zahodnem robu naselja. Med drevesi se vije pot do slanega jezera Al Fatnas. Previdno je treba stopati med palmami, če so te nižje. Prio-streni listi so dokaj nevarni za oči. Vsaj na papirju bi lahko bil obetaven tudi obisk griča mrtvih (džebel al Mauta). Na njegovem pobočju je precej lukenj, ki so bile nekoč družinske grobnice. Baje so bile tudi lepo poslikane, čeprav niso pripadale posebno čislanim ljudem. Ko so se med drugo svetovno vojno tam najprej mudili Italijani in nato Britanci, je padlo tudi nekaj bomb. Ljudje so se zatekli na varno v grobnice in dim iz njihovih ognjišč je poslikave poškodoval. Vojaško osebje z umetniško kulturo je veliko poslikanega ometa snelo iz sten in ga odneslo. Že omenjeni manjšinski sindrom me je gnal v eno od domačih šol, da bi poiskal abecednik v ber-berskem jeziku. Gola utopija, ker je berberski jezik »off limits«. Da bo jasno: nihče ga ne namenoma preganja, le da ga govorijo samo v domačih okoljih. Iskal sem jezikoslovca, naletel pa na mudirja (ravnatelja), ki je bil tudi oljkar. Poklical je Mahmuda, ki je na šoli poučeval angleški jezik. (Se nadaljuje) / RADIO IN TV SPORED Sobota, 28. julija 2007 19 18.40 20.25 20.30 23.00 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika 7. Video natečaj - Sergio Zoch: Vozlišče pri Katinari Deželni TV dnevnik Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 Aktualno: Anima Good News (vodi Gabriele La Porta) 6.10 Nad.: Sottocasa 6.30 Dnevnik; Prometne informacije 6.45 Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7,30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, pregled tiska, Tg1 Gledališče 10.35 Tg parlament 10.40 Gremo v kino 10.45 Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta Speidel, Fritz Wepper) 11.30 Dnevnik in vreme 11.40 Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodarstvo 14.10 Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Ralph Schicha) 14.50 Nad.: Incantesimo (i. Delia Boc-cardo, Paolo Ferrari, Massimo Bulla, Ivo Garrani) 15.20 TV film: Nuda proprieta' vendesi (kom., It.-Fr., '97, i. Lino Banfi, Annie Girardot) 16.50 Tg parlament 17.00 Dnevnik in vreme 17.15 Nan.: Sestre McLeod (i. Bridie Carter, S. Mackinnon) 18.00 Nan.: Komisar Rex (i. Gedeon Bru-khard) 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti - Identita' na- scoste (vodi Fabrizio Frizzi) 21.20 Glasb. odd.: Napoli prima e dopo (vodi Caterina Balivo) 23.25 Dnevnik 23.30 Aktualno: TV7 0.30 Aktualno: Tistega dne v Nazaretu - Zgodbe katoliške cerkve 1.00 Nočni dnevnik, Potihoma 2.05 Rai Educational V^ Rai Due 6.00 6.45 6.55 7.00 10.00 10.15 11.00 13.00 13.30 14.00 15.50 17.15 18.05 18.30 19.00 19.50 20.30 21.05 22.55 23.25 23.35 1.05 1.15 Dok.: Focus Tg2 Medicina 33 Skoraj ob 7-ih Juntranji variete: Random Svet v barvah Dnevnik, vreme/Navade/Medicina 33 Variete: Matinee' Dnevnik Tg2 Tg2 Navade in družba, 13.50 Potovanja Variete: Italija na 2. Aktualna odd.: Ricomincio da qui Nan.: One Tree Hill 8i. Chad Mii- chael Murray, Hilarie Burton) Tg2 Flash, šport Tg2 Dnevnik/Meteo 2 Nan.: Law & Order Risanke Dnevnik Nan.: Nebbie e delitti (It., '05, i. Lu-ca Barbareschi, Natasha Stefanen-ko) Dok.: Rojeni v Milanu Dnevnik Variete: Tintarella di luna Tg parlament Oddaja o jadranju: L' Italia dei porti (vodi F. D' Onofrio) ^ Rai Tre 6.00 Rai News 24 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Film: I giorni piu' belli (kom., It., '56, i. Emma Gramatica) 10.40 Cominciamo bene 12.00 Tg3 šport, Meteo 13.00 Nikoli ni prezgodaj 13.10 Nan.: Moonlighting 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.45 Variete: Trebisonda 15.15 Nan.: Out There 15.30 18.00 18.10 19.00 20.00 20.10 20.30 21.05 23.15 23.30 23.45 Kolesarstvo: 94. Tour de France, 17.40 Brixia Tour Dok.: Geo magazine Tg3 Meteo Dnevnik, deželne vesti Šport: Tour de France Variete: Blob Nad.: Un posto al sole (i. Patrizio Rispo, Veronica Mazza) Dok.: Velika zgodovina Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Zapisnik sveta Nan.: Kate & Emma (i. Caroline Catz, Lisa Faulkner) Tg3 Night News Aktualno: Cult Book Rete 4 9.40 11.30 11.40 13.30 14.00 16.00 16.50 17.50 18.55 19.35 20.10 21.10 23.10 1.25 Pregled tiska Nan.: Pot za Avonleo, 7.10 Velika dolina, 8.40 Pacific blue Nan.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, vreme Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4, vreme TV film: Nero Wolfe in hčerka (krim., ZDA, '01, i. Timothy Hutton, Maury Chaykin) Nad.: Steze Film: I due deputati (kom., It., '69, i. F. Franchi, C. Ingrassia) Tg com, promet Dnevnik, vreme Aktualna odd. Tg4 Nad.: Vihar ljubezni Film: Piedipiatti (kom., It., '99, i. Enrico Montesano, R. Pozzetto) Film: Vittime di guerra (dram., ZDA, '89, r. Brian De Palma, i. Michael J. Fox, Sean Penn) Pregled tiska 8.05 9.15 11.00 12.35 13.10 14.05 12.10 16.05 17.00 19.15 19.55 20.20 20.50 23.40 9.20, 13.45, 16.40, 20.30, 23.00 Dnevnik Svetnik dneva, horoskop, vreeme, pregovor Nad.: Marina Osebnosti poletja Nan.: Don Matteo 2 Vsi na morje Dokumentarec o naravi Nan.: Don Matteo 2 Risanke Son el mago de Umago - Pogovor z gospo Fernando Športna oddaja Šest minut z deželnim zborom Film: Alleluja e Sartana ffigli di Dio (vestern, '72, i. Robert Widmark, Ezio Marano) Nan.: Street Legal (i. Cynthia Dale, C. David Johnson) LA 6.00 9.20 10.25 14.00 16.00 18.00 19.00 20.30 21.30 23.30 0.55 La 7 12.30, 20.00, 1.00 Tg La7 Aktualno: 2 minuti za knjigo Nan.: Cuore e batticuore, 11.30 Angelski dotik, 13.00 Matlock Film: Julij Cezar, osvajalec Galije (zgod., It., '63, i. Cameron Mitchell) Nan.: Kamaleon Jarod - Smrt prijatelja (i. Michael T. Weiss) Nan.: Star Trek Voyager Nan.: Murder Call Osem in pol Film: The Freshman (kom., ZDA, '90, i. Marlon Brando, Matthew Broderick, Bruno Kirby) Variete: Markette Nan.: Star Trek - Deep Space Nine (i. Kate Mulgrew, J. L. Ryan) Canale 5 Jt Slovenija 1 10.30 11.00 12.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.15 16.15 17.00 17.05 17.35 18.50 20.00 20.30 21.20 23.35 1.20 Na prvi strani Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 TV film: Zafir, un cavallo speciale (pust., Danska, '03, r. M. Vilstrup, i. Rose Marie Hermansen) Nan.: Končno sama Nan.: Providence (i. Melina Kana-karedes, Patrick Fabian) Nan.: Sodnica Amy Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Ashley Jones, Jack Wagner) Nad.: CentoVetrine (i. Francesca Delfino, Anna Safroncik) Nad.: Vivere TV film: La rivincita di una moglie (dram., ZDA, '04, i. Lauren Holly) Tg com/Meteo5 Tg5 minut Nad.: Cuori tra le nuvole Nan.: Carabinieri 4 Kviz: 1 contro 100 Dnevnik TG 5, vreme Variete: Moderna kultura Film: Qui dove batte il cuore (dram., ZDA, '00, r. Matt Williams, i. Natalie Portman, James Frain) Aktualno: Matrix Nočni dnevnik, vreme Italia 1 6.25 7.05 9.55 11.25 12.25 13.00 13.40 15.00 17.35 18.00 18.30 19.05 19.40 20.10 21.00 22.20 23.20 0.45 1.15 2.20 Nan.: Arnold (i. Gary Coleman) Variete za najmlajše Nan.: Willy, princ Bel Aira (i. Will Smith), 10.25 Hercules Nan.: Xena Odprti studio, vreme Šport studio Slamball Nan.: Beverly Hills, 90210 (i. Shan-nen Doherty, Jason Priestley), 16.00 Blue Water High , 16.25 15/Love Risanke Nan.: Čarovnica Sabrina (i. Melissa Joan Hart) Odprti studio, vreme Nan.: Love Bugs 3 Nan.: Will & Grace (i. Eric McCor-mack, DCebra Messing) Nan.: Renegade Nan.: CSI Miami (i. Jonathan Togo, Sofia Milos, E. Procter, Khandi Alexander) Nan.: CSI NY (i. Melina Kanaka-redes, Gary Sinise, Eddie Cahill) Nan.: Killer Instinct (i. Kristin Lehman, John Messner), 0.15 The inside Šport: Grand Prix - SP v motoci-klizmu, VN ZDA Odprti studio Nan.: Angel 6.10 Kultura, 6.15 Odmevi 7.00 8.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.00 Poročila 9.05 Ris.: Babar 9.30 Lutkovna nan.: Zverinice iz Rezije - ZHitri polžek (M. Matičetov) 9.45 Kratki igrani film EBU: Iščeva gospo (Finska) 10.00 Odaja za otroke 10.30 Enajsta šola: Kompas 10.55 Taborniki in skavti: HIKE V: Utrujeni, asrečni 11.15 Štafeta mladosti: Lutke 12.00 Dok.: Flosarji 13.00 Poročila, vreme, šport 13.25 Duhovni utrip: Alfaterapija z delfini 13.40 Nad.: Knez in dekle 14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila, promet 15.10 Hidak - Mostovi 15.45 Ris.: Babar 16.10 Iz popotne torbe: Seme 16.30 Nad.: Čiv in papagaj (Dan.) 17.00 Novice, slovenska kronika, vreme, šport 17.30 Pogled na... Fortunat Bergant: Jožef Anton baron Codelli 17.45 Dok.: Lovci na izgubljene zaklade 18.40 Risanke 18.55 Vreme in dnevnik 19.35 Vreme, šport 19.55 Hum. nad.: Čokoladne sanje (Slo, '04, r. Vojko Anzeljc, i. Iva Kranjc, Sebastijan Cavazza, Tina Gorenjak) 20.30 Koncert iz naših krajev 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.00 Pogovorna oddaja: Polnočni klub -Rokodelci 0.10 Hum. nan.: Nikar tako živahno! 0.55 Dok.: Lovci na izgubljene zaklade 1.45 Dnevnik 2.25 Infokanal (t Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 12.00 TV prodaja Zabavni infokanal Otroški infokanal Slovenski venček 2006 Hum. nan.: Frasier Film: Na bobnu - Brassed Off (kom. dram., VB-ZDA, '96, r. Mark Herman, i. Pete Postlethwaite, Tara Fitzgerald, Ewan McGregor) Mozaik Mostovi - hidak Lestvica na drugem Poročila Dok. feljton: Razkrivanje izgubljenega časa - Rupnikova linija in preobrazba Pivke Dok.: Tasmanska dragulja 9.00 9.30 11.00 12.30 13.30 13.50 15.40 16.35 17.10 18.00 18.05 18.25 19.00 Nad.: Pusta hiša 20.00 Dok.: Zadnji dnevi slavnih - Charles De Gaulle (Fr., 1. del) 20.55 Vroči stol 21.50 Film: Talec - Omiros (dram., Grčija-Tur., '05, r. Constantine Giannaris, i. Stathis Papadopoulos) 23.25 Film: Pornografska zveza (dram., Fr., '99, r. Frederic Fonteyne, i. Nathalie Baye, Sergi Lopez) 0.45 Dnevnik zamejske TV 1.10 Zabavni infokanal Koper 14.00 14.20 14.40 15.10 16.30 17.30 18.00 18.20 18.25 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.55 22.10 22.25 22.55 23.45 0.15 0.30 0.50 10.30 12.00 18.00 18.40 18.45 19.45 20.00 20.30 21.00 21.30 22.35 23.35 0.00 Čezmejna TV Euronews Vas tedna Film: Ples v temi (kom., ZDA, '49, i. William Powell) Dok. oddaja Artevisione Program v slovenskem jeziku: Iz popotne torbe Bukvožerček Obisk v akvariju Vreme Primorska kronika Dnevnik - Šport Vesolje je... Potopis Dok. oddaja: Poti svile Film: Pojoči kmetič (glas., ZDA, '55, i. Rocky Graziano) Vsedanes - TV dnevnik Globus Arhivski posnetki Nautilus Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka Dnevnik, vreme Videostrani Miš Maš Napoved dnevnika Gornje Posočje Kulturni utrinek Dnevnik, vreme Rally magazin 8 Razgledovanja Otroški Fens festival Vedeževanje Dnevnik, vreme Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Izboljšajmo naše medsebojne odnose (pripr. pedagoginja N. Klobučar Rijavec); 12.00 Sen valčka; Napovednik; 13.20 50 let ob Avsenikovi glasbi v zamejstvu, nato Glasbeni listi; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga -Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni (r. Marko So-sič); 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) Poročila; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 Do-pustniške razglednice; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 14.00 Poletna torklja; 14.45 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 15.30 DIO; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pri-reditv, planinski vodnik, kinosporedi; 19.00 Dnevnik; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Radio "Bla Bla"; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Moj radio je lahko tudi balon; 0.00 Nočni pr. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vreme, promet; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Pred našim mikrofonom; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Casadei; 14.10 Kje, kako,kdaj; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Giulianine note; 20.00 Z dušo in telesom; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Pred našim mikrofonom; 22.30 Kje, kako, kdaj; 23.00 Folk studio; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 20.00 Kulturna panorama; 21.30 Slovencem po svetu; 22.40 O morju in pomorščakih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 9.00 Minute za rekreacijo; 9.15 Izvidnica; 9.35 Popevki; 12.00 Izjava tedna; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.40 Glasovanje za popevki tedna; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Centrifuga; 16.30 Vreme; 17.40 Šport; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.30 Klub klubov. SLOVENIJA 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Medigra; 10.15 Skladatelji antagonisti: Haendel in Italijani; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 13.30 Zbori za mlade; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Evroradijski festivali; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Koncert Simfonikov RTVS z dir. Markom Hribernikom7 (posn.); 22.00 Igra; 23.00 Jazz ars; 0.05 Slovenski koncert RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). APrimorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: PRAE srl - DZP doo Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, korzo Verdi 51 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20 € + 0,5 na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Petek, 27. julija 2007 V REME, ZAN IMIV O S TI Nad Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. Oslabljeni frontalni valovi se zadržujejo severno od Alp. V višinah priteka k nam spet toplejši in suh zrak. Nad Sredozemljem je anticiklonsko območje. Severno od Alp se bosta pomikali dve atlantski fronti, ki bosta v petek in v soboto povečali nestanovitnost v Alpah. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.42 in zatone ob 20.40 Dolžina dneva 14.57 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 19.23 in zatone ob 2.19 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo v prvi polovici petka ugoden. Občutljivi ljudje bodo v drugi polovici dneva predvsem na severu države imeli manjše vremensko pogojene težave. Popoldne bo po nižinah počutje poslabšala toplotna obremenitev. -/^T-^ PLIMOVANJE Danes: ob 3.42 najnižje -60 cm, ob 10.19 najvišje 27 cm, ob 15.20 najnižje -4 cm, ob 21.38 najvišje 46 cm. Jutri: ob 4.10 najnižje -66 cm, ob 11.49 najvišje 32 cm, ob 15.59 najnižje -8 cm, ob 21.02 najvišje 44 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........28 2000 m ..........14 1000 m ..........23 2500 m ..........11 1500 m ..........18 2864 m............8 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 8,5, v gorah 10. Vl VIDEM O 20/36 O PORDENON 21/35 ČEDAD O 21/35 GORICA O ° N- GORICA 23/36 w 18/34 O LJUBLJANA 18/32 POSTOJNA O 16/29 KOČEVJE I N° N. MESTO 17/32 o ^ ZAGREB 17/33 O _ o ČRNOMELJ REKA 24/34 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Ob morju in v nižinah bo pretežno jasno, zjutraj bo pihala šibka burja. V nižinah bo čez dan toplo. V gorah bo spremenljivo. V popoldanskih urah se bodo pojavljale plohe in nevihte. Proti večeru lahko kakšna posamezna nevihta nastane tudi v nižinah. (NAPOVED ZA JUTRp __________,c,___> V soboto bo večinoma sončno, zvečer bo v severni Sloveniji nastala kakšna nevihta. VREME - Stari celini tokrat ni bilo prizanešeno Na jugu Evrope požari, Anglijo pa še pestijo poplave ATENE, LONDON - V večjem delu Evrope še naprej divjajo požari, medtem ko se Britanci borijo z najhujšimi poplavami v zadnjih desetletjih. Zaradi vročine in požarov je življenje izgubilo veliko ljudi, še več pa se jih je zateklo po zdravstveno pomoč, poročajo tuje tiskovne agencije. V Veliki Britaniji se oblasti in ljudje soočajo z najhujšimi poplavami v zadnjih 60 letih. Trimesečno obdobje med majem in julijem so še pred koncem julija označili za najbolj mokro obdobje v zgodovini te države, so danes sporočili iz britanske meteorološke službe. Nad Anglijo in Walesom je padlo največ dežj a, odkar so leta 1766 začeli beležiti te podatke. Na stotisoče ljudi je ostalo brez pitne vode, več sto pa tudi brez elektrike, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Potem ko se je gladina rek v osrednjem in zahodnem delu države znižala, se Tako je videti sprehod po središču Oxforda ansa med Britanci že širi strah pred ponovnim deževjem in celo boleznimi prebavil, ki bi jih lahko povzročila umazana voda. Meteorologi so za danes namreč napovedali novo deževje. Hrvaški gasilci imajo pod nadzorom požare v obalnih županijah, Splitsko -dalmatinski, Zadarski, Dubrovačko-neretvanski in Šibensko-kninski župani-ji, kjer je bilo gašenje požara v mestu Žit-nič oteženo, saj se na delu ozemlja nahaja veliko min. Na Šolti je požar, potem ko so ga ponoči že imeli pod nadzorom, danes dopoldne ponovno vzplamenel. Tudi v večjem delu Grčije se borijo z ognjenimi zublji. Na polotoku Pe-leponez je bilo v noči na četrtek ogroženih več sto ljudi. Divjalo je namreč približno 100 požarov, ki so zahtevali smrtno žrtev. Veliko hiš je bilo uničenih, več sto ljudi pa je bilo potrebno evakuirati. Glavna prometnica med Atenami in zahodnim Peleponezom je bila za normalni promet zaprta, poroča dpa. Gori tudi na jugu države. »Soočeni smo z izredno težkimi razmerami: veliko požarov na več območjih v večjem delu države,« je povedal tiskovni predstavnik gasilske enote Jianis Stamulis in dodal, da je stanje najhujše na mejah z Makedonijo in Albanijo in v bližini mesta Aegio na otoku Kafelonija, kjer so v sredo v požaru umrli trije ljudje, ogroženim ljudem pa so pomagali reševalni helikopterji. Zaradi celo za grške razmere visokih temperatur okoli 45 stopinj Celzija sta v sredo umrla dva človeka, več sto pa se jih je zateklo po zdravstveno pomoč. Od začetka junija so v Grčiji zabeležili že več kot 2000 požarov. Makedonske oblasti so julijske požare označile za ene najhujših v državi. Z ognjenimi zublji se je borilo 2000 ljudi, večina požarov pa je že pod nadzorom. V torek je v goreči počitniški hiši umrl moški. V Romuniji je zaradi visokih temperatur življenje izgubilo najmanj 33 ljudi, vejiko pa j ih j e za posledicami vročine umrlo tudi na Madžarskem. V Albaniji, Črni gori, Makedoniji in na Kosovu je prišlo tudi do izpada elektrike. (STA) ZANIMIVOSTI Na severu Grčije odkrili ostanke mastodonta ATENE - Grški paleontologi so v pokrajini Grevena na severu Grčije odkrili tri milijone let stare ostanke mastodonta. Kot poročajo grški časniki, najdeni okli izumrlega sesalca tehtajo tono in so dolgi pet metrov. So najdaljši okli, kar so jih odkrili doslej. Znanstveniki domnevajo, da je bil mastodont samec star 25 let, ki j e v višino meril 3,5 metra in tehtal šest ton. Odkrili so tudi kosti in zobe, za katere domnevajo, da so pripadale isti živa li. Zbor božičkov na Danskem K^BENHAVN - V teh dneh na Danskem poteka zborovanje božičkov, ki se ga tudi letos udeležuje okoli 150 mož v rdečem iz vsega sveta. V zabaviščnem parku Bakken se med drugim pogovarjajo o tem, kdaj naj bi praznovali božič, saj se tradicije v državah po svetu zelo razlikujejo. Božički iz Danske in Švedske so predlagali 24. december, nekateri 25. december, medtem ko so ruski božički predlagali 13. januar, španski pa 6. januar. Kitajski ledeniki se umikajo hitreje od napovedi PEKING - Kitajski časopisi poročajo, da se ledeniki v Tibetu in avtonomni kitajski pokrajini Xinjiang talijo hitreje, kot so predvidevali. V zadnjih 40 letih so se najvišje ležeči ledeniki zmanjšali tudi za 17 odstotkov. Krčenje ledenikov resno ogroža nekaj azijskih največjih rek in življenje ob njih. Med ogrožene reke med drugim sodijo Dolga reka, Mekong, Rumena reka, Ind in Ganges. Čeprav je v teh rekah zaradi pospešenega taljenja ledu danes več vode, se bo v prihodnosti gladina rek znižala, zaradi česar bo prihajalo do suš, še opozarjajo znanstveniki. Aboridžinske ženske najpogosteje v bolnišnici zaradi vbodnih ran SYDNEY - Kot je povedal glavni kirurg bolnišnice v Alice Springsu, je največ žrtev, ki jih v bolnišnici sprejmejo z vbodnimi ranami, aboridžinskih žensk. Med njimi jih ima skoraj tretjina alkohol v krvi. Čeprav si županja prizadeva omejiti prodajo alkohola, je mesto še vedno v avstralskem vrhu. V Alice Springsu v barakarskih naseljih živi 2000 domorodcev, med katerimi jih je večina odvisna od socialne pomoči. V Hongkongu dvakrat več primerov nasilja v družini HONGKONG - V Hongkongu so v prvih šestih mesecih letošnjega leta zabeležili 3700 primerov nasilja v družini, kar je dvakrat več kot v enakem obdobju lani. Kot je za javno radijsko postajo povedal predstavnik policije, je žrtve nasilja v družini k prijavi po vsej verjetnosti spodbudilo poročanje medijev o podobnih primerih nasilja. Dodal je še, da so zaradi tega ljudje vedno bolj pripravljeni govoriti o svojih težavah in da vidijo, da jim je veliko ljudi pripravljenih pomagati.