CERKVENI GLASNIK ZA TRŽIŠKO ŽUPNIJO Izhaja zadnjo soboto v mesecu za naslednji mesec. — Posamezna številka 1'— Din LETO 1940 DECEMBER ŠTEV. 12. Vinko Zaletel: Advent Advent pomeni prihod. Pripravljamo se na prihod Kristusov. Kako to? Mar Kristus še ni prišel? Že, toda še vedno znova prihaja. V cerkvenm letu. ki ga /. adventom začnemo, obnavljamo vse Jezusovo življenje: rojstvo, javno delovanje, trpljenje, smrt in .) Kako dober je Krisus: samo ljubiti ga je treba, pa bo k nam prišel in pri nas prebival! Kristus je >naš Odrešenik. Svet potrebuje odrešenika. Ker Kristusa ne pozna, išče odrešenikov drugod. Vedno je bilo tako. Vsa stara zaveza, doba pred Kristusom, je kričeč zgled, da brez Odrešenika življenje ni mogoče, da se svet v lastnem grehu in hudobiji in pokvarjenosti potaplja in da vesoljnega potopa niti treba ni. In ko je prišlo veselo oznanilo, da je k bolnemu človeštvu prišel Jezus. božji Sin in kralj nove zaveze, tedaj so se razveselila srca. 'ki so ga odprta čakala, ki so v silnem hrepenenju želela odrešenja in miru in ki so obupno klicala: Nebesa, rosite pravičnega ! In če sedanje človeštvo ne pozna tega Odrešenika, ki ga je Bog v svoji nedoumljivi dobroti poslal, ima še večjo krivdo in zato večjo kazen. Odrešenja išče v zablodah in pri krivili prerokih Zato je greha in krivic toliko in nesreče in trpljenja prepolno, kot da sam pekel vlada. Zato si mnogi nesrečno življenje krajšajo s samomorom, drugi pa se ubijajo divje in jim pamet služi samo za uiničevanje in ubijanje. Menda že Bog hoče, da po vseh ponesrečen jih in bridkostih svet spozna, da se sam ne more odrešiti in da se mora vrniti k Onemu, ki ga je zavrgel. Sedaj muiogokje rosi j o iz oblakov bombe, ki jih pošilja sovraštvo. da trosijo grozoto in smrt. Naj nas prav te nesreče izmodre, da bomo iz globine src zaprosili: »Vi oblafki ga rosite . Kosite nam Ljubezen ir. Mir, ro- site nam fa, k i nam mi i lost in večno življenje daje. Toda ne obupujmo: če smo Gospoda že stokrat zatajili ali zamudili, GospocJ še vedno prihaja. Po milostih, zakramentih, kesanju. Toda sedaj mu moramo vrata svojih src odpreti na stežaj. Nalogo adventa nam pove prva advent-na nedelja: »Nadenite si Gospoda Jezusa Kristusa!« I)a postanemo njemu podobni in ga v duši imamo. Saj naša duša joka po Bogu in ga kliče, Bog pa kliče dušo in ji gre naproti. To je advent: prihod Gospodov v dušo posameznega človeka in tako v vse človeštvo. .Vdventili dmevi naj bodo v molitvah, premagovanju in žrtvah priprava za Gospodov prihod, »da postane ravno, kar je krivo in kar je hrapavo, gladka pot«. In adventna molitev Angel Gospodov naj bo goreča prošnja, da bi tudi v naših srcih Beseda meso postala in med nami in v nas prebivala. Po clp i rajte Vi ne en c i j evo in Elizabetno konferenco! )->«_» i*ij r i Adventni opomin Ali kdaj pomislimo, kaj nam mora biti advent? Čas poln hrepenenja po Odrešeniku, po milosti, po čistosti, po nebesih. Zato pa je advent tudi čas, v katerem moramo spremeniti in poboljšati svoje življenje. Dobro so to razumeli naši dedje in tudi še očetje. V ad-ventu so očistili svoje duše in jih tako pripravili za vredno bivališče božjemu Sinu v sveti liostiji. Ali bomo tudi mi advent razumeli kakor so ga dedje in očetje? Ali je v naših dušah kaj hrepenenja po svetosti, po čistosti? Ali bo v dušah vseh župljanov pripravljen v letošnjem adventu prostor, kotiček, hlevček za božjega Sina? Resno nas v ad-ventu opominja sveta Cerkev e iprero-kom Izaijem: »Umijte se, očistite se, hudobnost svojih misli spravite izpred mojih oči. Nehajte počenjati hudobijo, učite se dobro delati. Iščite pravico, zatiranemu pomagajte, siroii prisodite pravico, vdovo branite. Potlej pridite in se pritožujte nad menoj (če vas ne bom uslišal). Ako bi bili vaši grehi kaikor škrlat, bodo beli 'kakor sneg in ako bi bili rdeči kakor bager, bodo beli kakor volna. Če boste voljni in me poslušali, boste dobrote zemlje uživali. Ako pa nočete, in me k jezi dražite, naj vas meč požre! Resnično, Gospodova usta so govorila.« (Iz I. 16—28.) Ali ni to opomin za danes, ko mnoge meč že žre, ker so Boga k jezi dražili? Ali naj tudi nas meč vojske požre? Ne! Zato pa se umijmo, očistimo se. hudobnost svojih misli spravimo izpred božjih oči v dobri adventni spovedi! In pripravljen bo kotiček v naših dušah, da bo duhovnik lahko vanj Boga samega, ljubega Jezusa položil. Marija, ti pc Škofijsko vodstvo Marijinih družb v Ljubljani, je prosilo naj v našem »Glasniku« tole objavimo: »Časi, v katerih živimo, nas silijo, da poglobimo svojo vdanost do Marije. Radi se obračajmo k njej. ki je Kraljica miru — naša Pomočnica, V svojih zaupnih prošnjah radi po-romajmo k Materi božji na Brezje. Ker pa vsi ne moremo vedno in vsak čas poromati k njej, je prišlo Škofijsko vodstvo Marijinih družb na lepo misel, izdati sliko brezjanske Matere božje, da bi nam tako omogočila še povečati našo ljubezen od nje. Sliko je natisnila Jugoslovanska tiskarna. Delo se je popolnoma posrečilo, saj je veren posnetek milostne podobe na Brezjah. Tako si bo vsakdo mogel omisliti sliko ljubljene brezjanske Marije. Slika ho šla v prodajo na praznik Brezmadežne in ji bo cena 40 din. Oba slovenska škofa sta delo /- veseljem pozdravila in sliko toplo priporočata.« Naš gospod škof piše o sliki tole: »Kongres Kristusa Kralja v Ljubljani leta 19"5l). je na slovenskem zborovanju izrazil željo, naj se da pobuda. nagaj nam! da se slike brezjanske Matere božje čimbolj razširijo po naših hišah in družinah. Tej želji je sedaj ustreženo. Iz Jugoslovanske tiskarne je izšel mojstrski posnetek čudodelne slike Marije Pomagaj. Sedanji čas stiske in strahu pred negotovo bodočnostjo je vsa verna slovenska srca še bolj pritegnil k Mari ji, božji in naši Materi. Pri njej je slovenski narod v težkih dneh preteklosti iskal pomoči in jo je tudi našel. Tako trdno zaupamo, da nas Marija tudi nebo zavrgla v sedanji stiski, ampak nam bo pomagala. Le zaupno hitimo k njej in jo še bolj vneto častimo! Lepa slika brezjanske Marije Pomagaj bo naše zaupanje in češčenje še množila. Želim, da hi ne bilo verne slovenske hiše in družine, ki ne bi imela (e slike na častnem mestu. Vsi se postavimo pod njeno varstvo. Viden znak Marijinega varstva in našega otroškega zaupanja bodi njena slika v našem stanovanj u.« Sliko boste lahko dobili v župni pisarni. Kdor bi jo rad imel, naj pride povedat, da bo župnik vedel koliko sli'k naj naroči. Le k zornicam! Težko je opisati radost tistega, ki premaga mraz, slabo vreme, slabo pot in prihaja v adventu v cerkev k zornicam. Žrtev daruje Bogu, Bog pa vsako žrtev z milostjo poplača in radost srca je velika milost. Žal, da imamo talko malo smisla za žrtev. Zato je tako malo pravega veselja. Danes samo uživamo. Topla postelja in dolgo poležavanje v njej je telesu všeč. toda meh-kužnost je to. ki bi se je moral dolber kristjan sramovati. In če bi pogledali v dušo takega mehkužnega telesa, bi v njej radosti in sreče zaston j iskali. Meh-kužnost telesa seje v duišo le nezadovoljstvo s samim seboj in z vsem svetom. Hitimo po srečo, po veselje in mir srca k zornicam! Ne bomo vsega tega našli samo zaradi žrtve, ki jo bomo napravili. Ne! V cerkvi bomo pri zornični sv. maši vsako jutro pozdravl jali z nadangelom Gabrijelom prečisto Devico. Vsako jutro bomo srečali pri povzdigovanju njenega Sina, našega Odrešenika Pozdravi Materi božji in srečanja čistega srca z Odrešenikom pa prinašajo neizrekljivo radost. Še postoterjena bo ta radost, če bomo Odrešenika pri zornični sveti maši v čisto srce povabili in spre-jeli. Prihajajmo k zornicam vsi, ki imamo čas. Pustimo postelje lenuhom! Otroci, fantje in dekleta, možje in žene, vsi prihajajmo po zgledu naših prednikov če ne že z bakl jami v rokah, pa z ogn jem ljubezni v srcih. Kako lepa bo po zor-nicah božična noč! Naša srca bodo jaslice in mi pastirji, neizrekljivo srečni pastirji! V svojih srcih — jaslicah bomo našli in molili božje Dete. Ljudska knjižnica Zima bo in mraz. V topli sobi bo prav prijetno, če bo družba im Ti ne bo dolgčas. Za to poskrbi dobra knjiga, ki je najcenejša zabava. K je jo dobiš? V naši »Ljudski knjižnici«. To je farna knjižnica. zato Tvoja. Odprta je vsak petek od 7.—9. ure in (pozimi do aprila) vsako nedeljo od 11,—12. ure dopoldne. Odslej bo takle red: vsak dobi novo izkaznico z novo številko. Na izkaznici so napisane knjige, ki jih imaš in datumi. kdaj jih moraš vrniti. Če knjige v 14 dneh ne vrneš, plačaš novo izposo-jevalnino. Če pa jo izgubiš ali poškoduješ, plačaš odškodnino. Nujna prošnja: Vrnite nam knjige! Knjige, ki jih imate že mesece doma im bi jih drugi radi brali! Ali ste celo pozabili nanje! Da jih ne bo treba terjati ])0 hišah! Veselo novico še: Nabavili smo 30 novih knjig. Same dobre ljudske povesti! To in ono Bolnikom bomo delili adventno sveto obhajilo po domovih v kvatrnem tednu. \ Tržiču in Bistrici bo sveta spoved 18. in sveto obhajilo 10. decembra. V Dolini bomo delili svete zakramente 17. in pri Sv. Ani IS. decembra. Božično obdarovanje revnih otrok ima v načrtu dekliška Marijina družba tudi letos. Prošnje in želje sprejema prednica Marijine družin' in seveda tudi — darov e. V spomin na svojo ženo, pokojno Lucijo. je dal Anton Meglic od Sv. Ane za sirotišče na Skali 100 din. Izseljenska nedelja. Na željo g. škofa, naj se izseljenska nedelja obhaja tudi letos kakor prejšnja leta. Veliko morajo trpeti izseljenci in v veliki nevarnosti so po nekaterih deželah, kjer divja vojska. Nekaj o tem smo slišali mu predavanju g. Švelca. Stiske izseljencev so veli'ke, zato potrebujejo še več naše pomoči. zlasti molitve, s katero jih pri poroča j mo božjemu varstvu. Oznanila za december Ves advent «o zornicc zjutraj ob šestih, ko je sveta maša. Vsak dan je tudi priložnost za sveto spoved. 1. Prva adventno nedelja, začetek novega cerkvenega leta, prva nedelja v mesecu in državni praznik zedinjenja. Pri šesti sveti maši je pričetek zoinic. Pri tej maši naj v obilnem številu pristopijo k sv. obhajilu možje in fantje. S tem bodo lahko že opravili adventnC' sveto obhajilo. Po detseti sveti maši, katere se udeležijo uradi in šole, bo slovesna zahvalnica in predpisane molitve za drž. praznik zedinjenja. 4. Sv. Barbara. Ob pol osmih je sveta maša v cerkvi sv. Andreja. 6. Sv. Nikolaj in prvi petek v mesecu. Na predvečer je v župni cerkvi sikupna molitev svete ure od osme ost, ki pa popolnoma preneha pri večerji. Ob 11 ponoči so slovesne jutranjice z zahvalnico* o polnoči. Nato je slovesna peta sveta inaša-polnoč-nica. Po. polnočnici se deli sveto obhajilo. Spodobi se pa, da tisti, ki gredo po> polnočnici k svetemu obhajilu, vsaj dve uri prej nič ne za-užijejo. 25. Rojstvo našega Gospoda Jezusa Kristusa — Sveti dan. Ob pol šestih se prično tri svete maše, druga je pred Najsvetejšim. Ob pol osmih se zopet začno tri svete maše. Ob pol desetih je tiha sveta maša. Ob desetih je velika slovesna peta sveta maša pred Najsvetejšim. Med šesto in deseto sveto mašo je običajno darovanje mož in žena. Popoldne ob treh so slovesne pete litanije Matere božje. 26. Sveti Štefan, nezapovedan praznik. Službe božje so kakor ob nedeljah. Po deseti sveti maši je blagoslov soli. 27. Sv. Janez, apostol in evangelist. Ob šestih je orglana farna sveta maša. 28. Spomin nedolžnih otročičev. Ob šestih je orglana farna sveta maša. 2'). Nedelja v osmini rojstva Gospodovega. Službe božje ob šestih in osmih kakor druge nedelje. Ob desetih je slovesna nova sveta ma- ša, ki jo daruje novomaSnik g. Boris Feme iz Tržiča. 51. Sv. Silvester in zadnji dan v letu. Ob šestih je orglana farna sveta maša. Popoldne ob štirih so slovesne litanije z zahvalno pesmijo za vse v letu 1940. prejete dobrote. Shodi cerkvenih organizacij: 111. red: Shod t., vesoljna odveza 8. in 25. Dekliška Marijina družba: shod, Skupno sveto obhajilo in prireditev 8. Marijina družba za žene: Shod in skupno sveto obhajilo 8. Mladinska pobožnost: 15. popoldne. Molitvena pomoč KA: Vsak petek ob osmih zvečer. Adventna šolska spoved: Tržiška ljudska šola v soboto 14., ob dveh deklice, ob štirih dečki. Drugo jutro p;> osmi sveti maši skupno Obhajilo. Meščanska šola ima spoved 21. popoldne ob treh in drugo jutro po osmi maši sveto obhajilo. Župnijska kronika za oktober Oktobra v naši župniji rojena: 2. Oktobra v naši župniji poročeni: 1. Komac Andrej, delavec pri občini, Sv. Ana št. 11, in Bizjak Neža, delavka, Sv. Ana. poročena 5. oktobra. 2. Ošabnik Maks, zobotehnik, Tržič, Ljubljan-sta cesta 13, in Bogataj Marta, delavka pri Peko, Bistrica 21. poročena 7.oktobra. 5. Klemene Matevž, delavec. Jesenice. Obrtniška 22, in Kavar Katarina, delavka, Dolina Slap 91, poročena 13. oktobra. 4. Srebotnjak Viktor, pekovski mojster, Jesenice, Cerkvena 4. in Krystufek Marija, tovarniška delavka. Bistrica 54, poročena dne 26. oktobra. Oktobra v naši župniji umrli: t. Novak Valentina, delavka, rojena 14. februarja 1915 v župniji Podbrezjc. poročena dne 28. novembra 1936, umrla v Tržiču, ljubeljska cesta 21, dne 10.oktobra. 2. Kovčič Ivana, prevžitkarica, rojena 24. januarja 1867 pri Sv. Ani, samska, umrla v Tržiču. Ljubeljska cesta 23. dne 28. oktobra. Oktobrska poročila od drugod: 1. Vajda Zdenka, hči Ivana, postajenačelnika, rojena na Bistrici 41 dne 26. septembra 1917, se je poročila v l.imbiišu s Toniše Rozinom iz Železnikov dne 6. oktobra 1940. 2. Klofutur Jožef, sin Jožefa, posestnika, rojen v Tržiču 6 dne 26. februarja 1895, se je po-ročil v Slavonski Požegi 6. oktobra 1940 z Dirnbok Marijo. 3. Dobrin Gabrijel, sin Gašperja, čevljarja, rojen 18. februarja 1918 na Bistrici 40, se je |M>ročil v Ljubljani pri Sv. Petru 16. oktobra 1940 z Mramor Alojzijo. 4. Srečnik Albert, sin Karla in Angele rojene Ahačič, rojen 29. marca 1907 v št. Petru na Krasil, samski, je umrl v Ljubljani v bolnišnici dne 4. septembra 1940. Za predstavnika in zailožnika: Žitiko Alojzij, župnik v Tržiču. — Za urednika v Ljubljani: Dr. P. Gvido Rant, O. F. M. — Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec.