V*M»i*a platan* ? gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena potamesni Številki Din IM
TRGOVSKI UST
Časopis asa trgovino, Industrijo ln obrt.
H«ro6niaa za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V4 leta 90 Din, za V4 leta 45 Din, »eaečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 21 Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.061.
LETO XII.
Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dne 21. marca 1929. Telefon št. 2552.
ŠTEV. 35.
Prva izprememba novega zakona o neposrednih davkih.
Minister za finance je predložil vrhovnemu zakonodajnemu svetu predlog zakona o dopolnilih in iz-premembah zakona o neposrednih davkih, s katerim se ta zakon deloma dopolni, deloma pa glede nekaterih trdot ublaži.
V	javnost so prodrli o osnutku novega zakona samo nekateri detajli, ki so pa v nekaterih ozirih še pomanjkljivi.
Izpremembe in dopolnila se nanašajo skoro na vse davčne vrste.
a) Zemljiški davek.
Z novim zakonom se določi davčna stopnja za osnovni davek na 12% od katasterskega čistega donosa, ki se s količnikom prilagodi izpremenje-nim gospodarskim prilikam. Na zemljiški davek se bo pobiral, kakor na ostale davke, tudi dopolnilni davek po progresivni skali, ki v naj višji izmeri doseže 12% pri Din 25.000 — katasterskega čistega donosa. Kata-sterski čisti donos do 1000 Din je oproščen dopolnilnega davka. Novi dopolnilni davek je napram davku, določenem v zakonu, precej olajšan.
b) Hišni davek.
Izprememba se tiče kmetovalcev in njihovih delavcev. Po dosedanjem zakonu so hiše kmetovalcev oproščene hišnega davka, če stoje v vaseh ali izven okoliša mest, trgov in krajev, proglašenih za javna zdravilišča. To določilo se v novem zakonu toliko iz-premeni, da so deležni davčne prostosti za svoje hiše kmetovalci vseh krajev, torej tudi v mestih, trgih itd., ki nimajo preko 5000 prebivalcev. Od ugodnosti so izvzeti ne glede na število prebivalstva kraji, ki so sedež srezkega poglavarja.
Kmetovalci izgube davčno prostost za svoje hiše, v katerih ali sami stanujejo, ali njihovi delavci, ako presega katasterski čisti donos njihovega zemljišča Din 50.000'—.
oj Davek trgovskih potnikov in potujočih agentov.
Potujoči agenti in trgovski potni-
’ v . Pso v službenem razmerju, plačajo iz naslova pridobnine pavšalni znesek Din 1000-—.
Po dosedanjem zakonu je bilo vprašanje, ali podlega ta davek samoupravnim dokladam, odprto, novi zakon pa izrecno določa, da se na pavšalni davek trgovskih potnikov in potujočih agentov ne smejo pobirati nikake samoupravne doklade.
č) Rentni davek.
Glede davčne dolžnosti je predvsem važna izprememba v obsegu davčne prostosti. Davčna prostost obresti vlog pri poštni hranilnici je razveljavljena, za zadruge pa omejena samo na obresti za naložbe zadruge pri zadružni zvezi.
Po novem zakonu se rentni davek m obresti hranilnih vlog zniža od 9% v splošnem na 6%. Posebno ugodnost pa uživajo zadruge, poštna hranilnica in regulativne hranilnice. Obresti, katere plačujejo zadruge in navedene hranilnice, podlegajo samo 3% rentnemu davku.
Za ostale rentnini zavezane dohodke ostane neizpremenjen 15% davek. Dovoljene pa so nekatere olajšave. Ako obresti od posojila ne presedajo z vsemi stroški vred 12%, se
15% davek zniža na 12%. Dosedaj samo za vdove in osebe pod skrbstvom določena ugodnost, ki obstoji v tem, da se za nje zniža 15% davek na 8%, se z novim zakonom razširi tudi na druge siromašne osebe, I za katere se smatrajo v tem primeru j vsi oni, katerih celokupni dohodek, ! podvržen kateremukoli davku, ni ! večji od Din 10.000•—. Poleg tega I je na 8% znižani rentni davek enako | kakor 6% ali 3%. rentni davek od j obresti hranilnih vlog oproščen vseh samoupravnih doklad. Samoupravnih doklad je dalje oproščen rentni davek, katerega plačujejo inozemci od obresti, prejetih iz naše države.
Z navedenimi izpremembami so se vsaj deloma upoštevale želje gospodarskih krogov, izražene na anketi, ki se je vršila dne 28. februarja t. 1. v Beogradu.
d) Znižanje dopolnilnega davka.
Analogno kakor na zemljiški davek se dopolnilni davek zniža tudi na ostale davčne vrste na 12%. Vsled tega se zniža rentabilitetni pribitek na davek od dobička podjetij, ki jav-
no polagajo račune, v toliko, da znaša v najvišji izmeri samo 12%. To najvišjo izmero doseže pri 10% ren-tabilitete. Zniža se pa tudi uslužben-ski davek, ki znaša sedaj v na j višji izmeri 15%, s preureditvijo lestvice tako, da ne bo presegal 12%.
e) Samoupravne doklade.
Z novim zakonom se namerava urediti tudi vprašanje samoupravnih doklad. Brez odobrenja finančnih oblasten smejo samouprave ppbirati na neposredne davke doklade in sicer občine do 50%, mesta do )fi%, okraji in oblasti do 10%.
Finančne direkcije smejo dovoliti pobiranje občinskih doklad do 60% in mestnih doklad do 50%. Pobiranje doklad preko te izmere sme dovoliti samo generalna direkcija davkov.
f) Preprečitev davčnih utajb in prikrajšanj.
Da prepreči čim uspešnejše vse morebitne davčne utajbe in prikrajšanja,^ priznava novi zakon organom finančne kontrole polovico kazni, ki si izterja na podlagi njihovih ovadb.
TVfia.ll ?a avto^ensko vare-nl« In za ir bari e v Mariboru.
Zbornica za trgovino, obrt in in-dustriio v Ljubljani priredi v Mariboru tečaj za avtogensko varenje in mizarski tečaj za luženje.
Avtogenski tečaj se bo vršil od 22. aprila do 1. maja 1929 v delavnici kova*kp"a, moistra g. Peklarja v Krčevini. Poučevalo se bo varenje železnih nločevin. orofilnega železa, cevi, jeklenih izdelkov, enostavnih in kompliciranih izdelkov jz lihega ž°leza,
avtomobilskih cilinderskih blokov, štedilniških plo*č. varenje bakra in medi z elektrolitnim bakrom, alumi-niia in drugih kovin. V tečaju bosta poučevala priznana strokovnjaka gg. inž. Fedor Šlajmer in varilni moister Oiurnkovič od Tovarne za dušik v Rušah, vežbanie pa se bo vršilo z varilnimi anarati tvrdke Jos. Tschar-| re iz Maribora. V tečaj se sprejemam predvsem mojstri in pomočniki I raznih kovinskih strok (ključavničarji. kovači, mehaniki, kleparji, in-stalaterii itd.), vajenci pa le, če so že v zadnjem učnem letu in kolikor bo dopuščal prostor. Mojstri plačajo učnino Din 100-—, pomočniki so
prosti.
Mizarski tečaj se bo vršil od 22. do 24. anrila t. 1. v dvorani bivše restavracije Anderle v Mariboru. V primeru, da bi bilo število prijavljenih preveliko, se bo vršil še en tečaj 1 od 25. do 27. anrila. V tem primeru | hoda zbornica obvestila poedine pri-| jovlienee, v kateri tečni so spreieti. Poučevalo se bo luženie lesa različnih vrst odnosno trdot no najmodernejši metodi. Pouk bo vodil strokovni uči-frii g. Jos. Tratnik iz Liubljane, Mojstri plačajo učnino 50 Din, pomočniki so prosti. Vaienci se bodo prinust.ili k pouku le. če bo prostor in č- so že v zadnjem letu učne dobe.
Udeleženci avtogenskega in mizarskega tečaia dobe uradno izpričevalo o rednem obisku.
Zbornica, onozaria kovinarske in mizarske obrtnike in pomožne delavce na ta dva strokovna t.ečaia ter pozi™- ki bi se želeli teh tečaiev ude ožiti, da se prijavijo z navedbo točnega naslova najkasneie do 10. anrila t. 1. nenosrndno Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
UDELEŽBA SLOVENIJE NA RAZSTAVI F BARCELONI.
Rok za prijavo udeležbe na mednarodni razstavi v Barceloni se bliža koncu. Vzorci, slike in drugi razstavni predmeti se morajo zbrati pri Zbornici TOI najkasneje do konca marca t. 1. Zato ponovno opozarjamo vse, zlasti lesne interesente, da tega roka ne zamudijo. Prevozne stroške od Ljubljane do Barcelone, stroške za prostor na razstavišču, kakor tudi stroške za vrnitev blaga lastnikom nosi država sama.
•	* *
TUJSKI PROMET V JUGOSLAVIJI.
V	trgovskem ministrstvu so se vršili informacijski razgovori o tujskem prometu v Jugoslaviji in o tozadevnem zakonu, ki ga izdelujejo.
O	tem je razpravljala tudi posebna konferenca zastopnikov interesiranih oblasti in gospodarskih organizacij. Cilj zakona naj bi bila tvorba temelja za akcijo države in zasebne industrije, predvideno za dobo 10 do 15 let. Tujski promet Jugoslavije naj se dvigne na višino, da bo mogel tekmovati z inozemstvom. V prvi vrsti je potrebna modernizacija hotelske obrti, pomnožitev hotelov, olajšave zanje, izgradba cest. Cene v naših hotelih so zadovoljive. Turi-stovska društva bodo dobila razne ugodnosti. Po statistiki trgovskega ministrstva se nahaja v Jugoslaviji okoli 100 podjetij za avtobusni promet, ki oskrbujejo 150 do 200 rednih avtobusnih zvez. Tudi avtobusni promet bo treba s primernimi odredbami dvigniti na mednarodno višino.
V	zadnjih desetih letih je prinesel tujski promet Jugoslaviji ca. 4 milijarde dinarjev.
Pred kratkim smo priobčili članek o avtomobilstvu v Avstriji in o tamošnjem avtobusnem prometu. Veliko je tam državnih avtobusnih črt, ki prometujejo večkrat med posameznimi železniškimi progami in jih vežejo, železnice same si v svrho boljšega konkuriranja ustvarjajo nove avtobusne črte, da pritegnejo promet nase. Ni nam treba praviti, kako je to v Švici in Nemčiji; govorimo
o	Avstriji, ki nam je tik pred očmi in od katere se lahko neposredno učimo.
Redni letni občni zbor Kramlja trgovcev v Ljubljani
V pondeljek dne 18. t m. se je vršil v sejni dvorani Zbornice TOI občni zbor gremija trgovcev v LjubljanL Zbor je otvoril načelnik veletržec g. Ivan Gregorc. Pred prehodom na dnevni red je pozdravil zastopnika obrtne oblasti tajnika g. Cehuna, zastopnike Zbornice TOI predsednika g. Jelačina ml. ter tajnika gg. Mohoriča in dr. Plessa, zastopnika Zveze trgovskih gremijev g. Jos. J. Kavčiča, zastopnika društva »Trgovski dom?., veletržca g. Ivana Jelačina star., zastopnika gremijalne šole, ravnatelja g. Gruma in zastopnika pomočniškega zbora načelnika g. Zemljiča ter zastopnike našega časopisja. Overova-teljem zapisnika je imenoval veletržca gg. Samca in Medveda.
V svojem govoru se predsednik spominja v lanskem letu umrlih članov. Iz nadaljnjega njegovega poročila vidimo, da je gremij v prošlera letu pokazal intenzivno dedovanje pri vseh važnih vprašanjih našega gospodarstva in komunalne politike. Poudarjal je izrecno, da je v letu 1928 kriza dosegla svoj višek in pokazala na gospodarskem polju zek> občutne posledice. Inozemsko posojilo, od katerega so gospodarski krogi pričakovali. da bo da’o novi polet v gospodarskem življenju, je zaenkrat odpadlo. Izenačenje davkov ne predstavlja še za naše trgovstvo nikake olajšave in pridobitve, ker bodo bremena z avtonomnimi dokladami celo občutnejša nego dosedai. Tudi bo povišanje železniških tarif močno vplivalo na ves kupčijski promet. Najtemnejša točka v prošlem letu je bila poetična borba, ki se je vodila tako ostro in agresivno, da gospodarstvo ni moglo uspevati. Politične borbe so zanos1 e tudi v kupčijo nejasnost in negotovost, rezerviranost in neprevidnost in le še povečano mrtvilo je davilo naše gospodarstvo. Vse borbe gospodarskih krogov za izboljšanje so bije v poetičnem metežu brezuspešne. Po zgodovinskem 6. januarju, ko je Nj. Vel. kralj Aleksander prijel državno krmilo v roke, pričakujejo gospodarski krogi znatno izboljšanje. Tako vidimo, da prihajajo do veljave naši gospodarski parlamenti, to je Zbornica TOT. Z imenovanjem tajnika T. Mohoriča konzulen-tom pri oddelku za zunanjo trgovino in trgovsko politiko, se je dalo naši zbornici visoko priznanje. Apelira na navzoče, naj pozabijo kar je bilo in mislijo samo. kaj bodo storili v bodoče za izboljšanje našega gospodarstva. Borba, ki jo vodijo naši gospodarski krogi, je težka. Število kon-kurzov in poravnav nam daje točno in jasno sliko o težkem stanju naše trgovine. Večina podjetij je bila in je še v najhuišem boju za eksistenco. Mnogo podjetij je v boju padlo in veliki del pa krvavi in vegetira. Pričakovati je^ še huiših žrtev, ker je plačilna moč konzumenta padla na minimum. Neznosna obrestna mera pritiska z vso sPo in prisili marsikaterega trgovca, da omaga. Režiiski stroški sPrio naraščajo, zato je želeti- da merodajni faktorji o teh problemih razmišljajo, da ne pronade še to. kar je na solidnih temeliih zgrajeno in težko pridobljeno. Težko breme je' posdovni davek, ki se mora čimoreje ukiniti. Načeteik govori tudi o mestnem gospodarstvu in želi, da se mestne finance čimpreje urede.
Tudi je ostro žigosal mlačnost onih
Za enotnost pisave.
Ena največjih zaprek, ki so na potu izmenjavi duševnih dobrin med nami ter Srbi in Bolgari in eden globokih vzrokov, zakaj še do sedaj ni ustvarjena tista duševna vez, ki naj tvori osnovo našemu kulturnemu in s tem tudi narodnemu ujedinjenju, je nedvomno različnost pisav v naši državi.
Kakor na eni strani velja, da je cirilica pristno slovanska pisava, ki je najbolj po godu značaju jezika pravoslavnih Slovanov, tako je pa na drugi strani res tudi to, da je baš ona vzrok, da kulturni in s tem tudi gospodarski, trgovski in ostali stiki med nami niso taki, kot bi si to bilo želeti. Isto velja za odnošaje Srbov, Bolgarov in Rusov do vseh kulturnih narodov vobče.
V	naši državi je to vprašanje zelo aktualno, akoravno se mu doslej ni posvečala skoraj nobena pažnja. Ne samo naša državna uprava, temveč zlasti tudi naša trgovino in industrija trpi zelo vsled te razlike in škoda na narodnem premoženju radi tega gre v sto- in stotisoče letno. Naj se le vpošteva n. pr. ogromna izguba časa in delovne moči, ki je potrebna za reševanje množice važnih v cirilici pisanih rokopisnih aktov, škoda, ki nastaja vsled dvojnega dela pri trans-skribcijah, raznih zamud in nesporazumov. O tem bi vedel mnogo povedati pač vsak uradnik, ki ima posla s srbskimi uradi in strankami. Gotovo je, da bi se ekspeditivnost uradov zelo povečala, če bi ta razlika padla.
Notranja trgovina v državi ne trpi manj vsled te razlike. Trgovski stiki naših krajev s srbskim ozemljem in obratno so minimalni, če se vzame, da se 80 do 90 odstotkov vseh trgovskih poslov izvrši pismenim potom in da na direktno detajlno kupčevanje odpade komaj 10 do 20 odstotkov poslovnega prometa, potem je jasno, kolike važnosti je pisava in nje enotnost v trgovini.
V	kulturnem oziru ni položaj nič boljši. Kdo čita danes brez napora : v cirilici pisane liste in knjige, bogato srbsko narodno štivo? Te vrednote so mrtve, saj niti naša inteligenca ne čita rada cirilice, kaj šele naš kmet, naš priprosti človek. Morda , bi se hotelo ugovarjati, češ, sedaj j se že itak povsod v šolah uče tudi i cirilice. Ta ugovor ne drži, ker je ' gotovo, da bo vsak, ki tudi zna ciri-j lico, segel raje po štivu v latinici, s katero nimo nobenega truda, saj mu i je slednja na vsakem koraku po vseh ! javnih napisih vedno in povsod : pred očmi.
In končno: če Slovani in zlasti Jugoslovani ne moremo zlepa doseči izenačenja v jeziku, naj bi vsaj enotna pisava omogočila duševno skupnost, posebno med Hrvati, Srbi in Slovenci, ki je naši državi predvsem tako nujno potrebna, in ki naj tvori začetek in bazo za morebitno jezikovno izenačenje v bodočnosti.
Vprašanje je, za katero pisavo bi se bilo odločiti, je vsekakor rešeno. | Ako preudarimo, da so vsi kulturni ! in napol kulturni narodi sveta pri-i znali latinici primat in da se je zlasti v zadnjem času vse bolj in bolj poslužujejo, potem tudi za nas ne more obstojati več vprašanje, kako se nam je odločiti. V Sovjetski Rusiji obstoja jako močan pokret za izpre-membo pisave in za sprejem latinice. Nemci vedno bolj in bolj opuščajo svojo gotiško pisavo in jo nadomeščajo z latinico, oziroma skušajo to staro pisavo modernizirati in prispo-dobiti latinici. Na Japonskem je pouk latinice obligaten in najbolj oči-vidna je tozadevna reforma v Turčiji, kjer se intenzivno dela v pravcu, da se povsod, v javnem in zasebnem življenju uvede raba latinice.
Zato je potrebno, da se končno tudi pri nas zganemo in spoznamo veliko koristnost in praktičnost enotne in sicer latinske pisave, ki je danes last takorekoč že vseh narodov 1 sveta.
ljubljanskih trgovcev, ki še do danes niso naročniki »Trgovskega lista«, ki Je za gospodarske kroge najvažnejše glasilo in pospeševatelj trgovskih interesov. Nato omenja g. predsednik vse akcije, ki jih je gremijalni odbor izvršil v prošlem letu in pride nato •na poročilo o zgradbi Trgovskega doma. Raztolmači podrobno historijat in apelira na navzoče, da pokažejo najbolje razumevanje za predlog šolskega odbora in da ljubljansko trgovstvo v čim izdatnejši meri pripomore, da se v trgovskem domu zgradi poslopje aa gremijalno šolo in da postavimo tako po 27. letih naše gremijalno šolstvo na lastne noge in pod lastno •treh o.
‘ Izreka zahvalo g. Ivanu Jelačinu ml. za njegov dosedanji trud. Končno ■m zahvaljuje generalnemu tajniku g. dr, Windi3cherju, gg. Mohoriču, dr. Pretnarju in konzulentu Žagarju za njihovo naklonjenost ter g. dr. Plessu ikot uredniku »Trgovskega listam za »jegov trud.
Predsednik Zbornice TGI g. Jelačin ml. je v imenu zbornice pozdra-'vil občni zbor. V svojem govoru je naglasil požrtvovalno in vztrajno delo ‘ljubljanskega gremija. Pozival je, naj gremij z isto vnemo tudi v bodoče .-povsod brani in ščiti stanovske inte-.rese. Če.človek vzame v roke dnevni .red današnjega občnega zbora, mu mora biti v posebno zadoščenje, da *ta na dnevni red postavljeni dve važni točki, in sicer ustanovitev pro-«tovoljne bolniške blagajne samostojnih trgovcev in razprava o gradbenem fondu gremijalne trgovske šole. Ti dve točki sta izredno važni. Bolni-Ika blagajna je za trgovce nujno potrebna. Zbornica TOI je vodila že mnogo borb, da je ohranila Trgovsko bolniško in podporno društvo, ki je -bilo ustanovljeno že pred 95 leti. Glede gremijalne šole je predsednik g. Ivan Jelačin ml. poudarjal potrebo, da se ta šola, ki je odlično važna za trgovski naraščaj, izpopolni in reorganizira. Za trgovski naraščaj je potrebna temeljitejša strokovna in druga izobrazba, da bo moglo naše trgov-*tvo uspešno voditi konkurenčno borbo. V imenu Zbornice TOI pozdravlja akcijo gremija za gradnjo Trgovskega doma.
Poslovodeči podpredsednik Zveze trgovskih gremijev g. Josip J. Kavčič je občni zbor pozdravil v imenu Zveze ter v svojem govoru naglasil potrebo čim večje poglobitve stanovskih organizacij. Vsi gremiji v Sloveniji »o se sedaj združili v enotno zvezo, ki od leta do leta v organizacijskem delu napreduje. Poleg zbornice je neob-hodno potrebna kot bojevna organizacija tudi Zveza. Smatra za prijetno dolžnost, da pohvalno omeni ljubljanski gremij, ki je vedno vztrajno in odločno sodeloval z Zvezo. Naše organizacije morajo biti borbene, da končno lahko izvojujejo zahteve slovenskega trgovstva. Pozdravlja najtopleje akcijo za zgradbo trgovskega doma. Trgovski dom ne bo samo nudil skupne strehe ljubljanskim trgovcem, marveč tudi ostalim trgovcem v Sloveniji.
Načelnik g. Gregorc se je obema govornikoma najtopleje zahvalil.
(Nadaljevanje v prihodnji številki.)
SCHWAB O GOSPODARSKEM POLOŽAJU.
Ameriški »kralj jekla« Schwab je po povratku iz Evrope izjavil zastopnikom časnikarstva, da je prišel do prepričanja, da je imelo občinstvo najbrž prav, ker je v zadnjih letih v večji meri špekuliralo na borzah. Približno polovico svetovne kupčije izvajajo Zedinjene države in bodo to delale tudi vnaprej. O svoji družbi Betlehem Steel Corp. je izjavil svoje prepričanje,, da se jekleni industriji dobro godi. Naročil je dosti, posebno že pri imenovani družbi, tako da kažejo izgledi na dobro kupčijsko leto. —- Schwab je med vodilnimi narodnimi gospodarji Amerike; zadnje tedne se je mudil v Evropi, da študira gospodarski položaj in da izvede večje finančne transakcije.
Bilančna seja Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani.
Dne 16. t m. se je vršila seja upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke, v kateri je bila od upravnega sveta sprejeta bilanca Ljubljanske kreditne banka za 28. poslovno leto. Bilanca obsega poslovanje centrale in 15 podružnic ter izkazuje tudi za minulo leto v vseh oddelkih bančnega poslovanja napredovanje napram predhodnemu letu. Uspeh poslovanja je, upoštevajoč vladajoče gospodarske razmere, prav ugoden. Skupni promet banke presega, ne-upoštevajoč pri tem promet med letom oddane podružnice v Gorici, izdatni znesek 40 milijard dinarjev. Skupna vsota aktiv kakor tudi pasiv presega vsoto 600 milijonov dinarjev. Od tega zneska odpade na blagajno in valute ca. 22, na menice 102, na vrednostne papirje 15 in na dolžnike 413 milijonov dinarjev, dočim so ostali računi ostali napram predidočemu letu brez večjih izprememb. Med pa-sivami se je vsota vlog povečala od 268 na 274 milijonov dinarjev in so se zlasti vloge na knjižice dvignile za preko 7 milijonov dinarjev. Ostali upniki presegajo vsoto 245 milijonov dinarjev. V postavkah »vloge« in »upniki« pa seveda niso upoštevane precej izdatne številke oddane podružnice v Gorici ter je dejanski porast teh postavk radi tega napram predidočemu letu še veliko večji, kakor izhaja iz bilance, kar izpričuje ne-omajano veliko zaupanje v naš najstarejši in največji slovenski bančni zavod, zlasti tudi, ker je razmerje med lastnimi in tujimi sredstvi zelo ugodno (1:7). Kakor dosedaj vedno, je bila tudi v letu 1928 pri Ljubljanski kreditni banki posvečena posebna pažnja največji likvidnosti zavoda. Bilančni uspeh je napram predidočemu letu za ca. 130.000 dinarjev večji ter znaša čisti dobiček 5,345.941-67 dinarjev. Upravni svet je sklenil, predlagati občnemu zboru banke, ki
se bo vršil 6. aprila t. L, poleg običajnih dotacij izplačilo enake dividende kakor lani, to je Din 9-— na delnico ter dodeliti rezervam banke znesek ca. Din 1,300.000—. Uprava banke izraža mnenje, da bo zboljšanje gospodarskih razmer, ki se je pričelo kazati v minulem letu, trajnega značaja ter se bodo gospodarske prilike pri nas Čimpreje kar najbolj konsolidirale.
ŽITO.
Nedavno so dosegli ameriški pšenični tečaji nenadne skokovite dvige; utemeljevali so jih s tem, da je zmrzal v Zedinjenih državah pridelku zelo škodovala, vsled česar da bo letina prav slaba. Kakor so pa nato doznali, so bila ta poročila tendenci jozna in so jih širile najbrž pšenične ' družbe same, v svrho opore cen. Ta domneva je tem verjetnejša, ker so denarna sredstva žitnih družb precej izčrpana; v Kanadi so morale družbe dati svojim članom zopetni predujem 12 centov za bušel, skupaj 26 milijonov dolarjev. Tudi če imajo družbe ogromna denarna sredstva na razpolago, so izplačale doslej farmer-jem v obliki predujmov take velike denarne zneske, da ni mogoče misliti na nadaljnjo njih plačilno zmožnost v tako velikem obsegu. V danih razmerah oziroma spričo sedanjih ogromnih zalog računi jo sedaj prej na znižanje žitnih cen kot pa na na-daljno naraščanje. Po zadnjih statističnih podatkih je bilo 1. t. m. v U. S. A. v zalogi 152,800.000 bušelov, v Kanadi 85,700.000, skupaj 238 milijonov 500.000. Lani 1. marca je bilo v zalogi 166 milijonov bušelov, letos torej 72,500.000 več. Če pomislimo, da se prične v Evropi v treh do štirih mesecih žetev, moramo označiti te zaloge ob sedanjem roku naravnost za katastrofalno visoke.
—	Tudi v koruzi se kaže na prekomorskih trgih večje veselje do prodaje; lastniki vedo, da se bodo veli-
kanskih množin, s katerimi razpolagajo, le težko znebili. Vrhu tega se je število prašičev v U. S. A. od lani do letos zmanjšalo za 6%, vsled česar so eksportu na razpolago še večje množine. Nič ni vplivalo poročilo, da bo pridelala Argentina letos 30$ manj koruze kot lani.
2y2% OBVEZNICE DRŽ. LOTER. RENTE ZA VOJNO ŠKODO (RAT-
NO ŠTETO) IN »MERKUR*.
Vse lastnike obveznic 2y2 % drž. loterijske rente za vojno škodo opominjamo, da glasom čl. 5. zakona o izplačilu vojne škode zastarajo dobitki po preteku enega leta od dneva izžrebanja. Vsled tega naj se vsakdo pravočasno osebno prepriča, ako ni bila morda njegova obveznica pri petem premijsKem žrebanju, ki se je vršilo 16. in 21. februarja t. 1., izžrebana s kakim dobitkom. V to svrho opozarjamo na ravnokar izšlo št. 3 lista »Merkur«, ki prinaša po serijah in številkah urejeno celotnjo premijsko in amortizacijsko žrebanje vojne škode od 1. do vključno 5. žrebanja, t. j. od leta 1925 do 1929.
List »Merkur« je danes neobhodno potrebno glasilo in ga vsled tega priporočamo vsakomur, ki poseduje kakršnekoli pred-, med- in povojne vrednostne papirje in srečke, ker je to prvi in edini strokovni list v naši državi, ki prinaša avtentična poročila o žrebanjih itd. Poleg tega nudi svojim naročnikom brezplačno zavarovanje za znesek Din 10.000-— pri Obči zavarovalni d. d. »Sava« za slučaj smrti vslea Kake nezgode (sunek, udarec, zbodljaj, pritisK, zmečkan je, ugriz, padec, opeklina, tudi povzročena po kislinah, strela, udarec po električnem toku, zadušenje po plinu in pari, izvinjenje in izpahnjenje).
Interesenti dobe št. 3 brezplačno. Naročilu je priložiti samo znamko za poštnino. Naročnina letno 60 Din.
—	Naročila sprejema Upravništvo »Merkur«, Ljubljana. Telefon 3052. Račun poštne hranilnice 11.195.
Posledice končane konkurenčne borbe med producenti mineralnega olja.
Dobri časi za konzumente petroleja in bencina so umrli. Večletna petrolejska vojna med Anglijo in Rusijo je končana s sporazumom med ruskimi in angleškimi interesenti. Po strokovnih čafio-pisih posnemamo o tej vojni sledeče podatke: Vodja angleške skupine je znani industrijalec Sir Henry Deber-ding, ki je pred večimi leti kupil deleže razlaščenih ruskih posestnikov petrolejskih vrelcev in na tej podlagi zahteval od Rusije odškodnino za prejšnje lastnike. Sovjetska vlada je zahtevo po odškodnini zavrnila in ta zavrnitev je dala povod za takozvano petrolejsko vojno med Anglijo in Rusijo. Na zunaj ee je kazalo vojno stanje v tem, da angleški koncern ni hotel kupovati in prodajati ruskega petroleja. Spor se je prenesel tudi na politične odnošaje med Anglijo in Rusijo in je tudi povzročil, da so s« v letu 1927. prekinili med obema državama diplomatski trgovski odnošaji.
Angleški koncern je bil mnenja, da bo z bojkotom ruskega petroleja prisilil rusko vlado, da bo 5% od izkupila za ruski petrolej plačevala v poseben sklad, iz katerega naj bi se postopoma odškodovali prejšnji lastniki petrolejskih vrelcev. Rusija pa je kljub vsemu- pritisku odklanjala angleške zahteve in je izkušala približati se ameriškemu petrolejskemu koncernu, kar se ji je končno tudi posrečilo.
Sporazum z ameriško skupino je na rusko petrolejsko produkcijo ugodno vplival. Produkcija se je izdatno dvignila, ker je ameriški koncern (Standard Oil Company) prodal znatne množine ruskega petroleja in sicer največ v južni Evropi in v Aziji, torej v krajih, kjer bi bil dovoz ameriškega petroleja drag, dočim je dovoz ruskega petroleja razmeroma cenejši.
Tako je nastala med Angleži in Arne-rikanci neizprosna borba, ki se je kazala v glavnem v razlikah cen. Vsaka obeh skupin je izkušala dobavljati petrolej
Vi zaslužite,
Razpečuje v tcraljavii«) SHS Fran Km«. Lalnik, Maribor« Ui»k»r{«*« 3«
že imata
MAfiGIleve izdelke za iuhe
stalno v zalogi I
cenejše nego konkurenca. Vsled tega so cene za petrolej in bencin v zadnjih letih stalno padale. S časom so bile izgube m obe strani jako težke. Ameriška skupina je vsled tega imela interes, da ■vpelje med obema konkurentima mi-.rovjia pogajanja. Ta pogajanja so po objavi ruske vlade zadovoljivo potekala in angleška skupina se je zavezala, da
fwoda na Angleškem vsako leto en mi-ijon ton ruskega petroleja. S tem je dokončan konkurenčni boj med angleško *n rusko in tudi z ameriško skupino.
... Posledica tega sporazuma bo obstojala v tem, da se bo po celem svetu produkcija mineralnega olja zadrževala. Navzlic ameriškim prizadevanjem, je produkcija todj v letu 1928 napredovala, kon-'<«Mn pa ni v istem obsegu narastel, vsled $esar so se posebno v Ameriki nakopičile zaloge, kar bo brez dvoma vplivalo tudi na cene. Nadaljna konkurenčna fcorba bi brez dvoma doprinesla vodilnim koncernom težko škodo. Da se pa poravna tudi škoda, ki jim je že nastala, ase bo bodoča produkcija povsem prilagodila konzumu tako, da se ne bo produciralo več olja nego se ga potrebuje aa konzum. Veliki trusti bodo sklenili Jjlede cen sporazume, ki se bodo nanašali tudi na to, da v bodoče ne bodo v konkurenčne namene zniževali cen.
Končna konkurenčna borba je velikega pomena, ker bo sporazum jako vplival na svetovno gospodarstvo. Cena za petrolej in razne derivate mineralnega olja je za mnoge gospodarske panoge ■velike važnosti. Najpreje bodo čutili poledice sklenjenega premirja Angleži, kajti Anglo - amorikanska družba je že najavila povišanje cen za bencin. Ker sp je v Angliji v letu 1928. naložil na bencin tudi poseben davek, bo bencin po izvršitvi najavljenega poviška v Angliji za 50% dražji nego je bil v aprilu leta 1928. &akor Anglija bodo brez dvo-ana posledice končane konkurenčne borbe občutile tudi ostale države, ki so narezane na dobavo inozemskega mineralnega olja. Prej ali slej se bodo produkti mineralnega olja tudi pri na9 občutno podražili.
Ponudbe In povpraševanja.
Karl Glass, Eier-, But-ter- und Kase-Groflhand-3 n n g, Wi e n IX., Berggasse 26, želi stopiti v kupčij ske stike s tukajšnjimi izvozniki jajc.
*	*	*
Dr. Konstantin K o n -Rtantinovič, Zagreb, Med-veščak No. l/II., želi stopiti v trgovske zveze s tukajšnjimi solidnih mi izdelovalci dog za sode.
*	*	*
Čorak & drug, Split, veletrgovina kožom, želi stopiti v poslovne zveze s tukajšnjimi tvomicami usnja v svrho nabave usnja iz govejih, telečjih, ovčjih, koz-3ih in jagnjetnih kož.
*	'*	*
»Jugopazar, importni a e x p o r t n i společnost sr. o.«, Pr a h a II., Narodni tf 24, $eli stopiti v	zvezo	s tukajšnjimi
tvrdkami, ki bi ji mogle dobaviti več vagonov lanenega semenja; v poštev pridejo samo prvovrstne tvrdke.
Fr. Stupica, veletrgovina, Ljubljana:
POGODBA O PRAVNI POMOČI Z AVSTRIJO.
19.	t. m. je stopila v veljavo dne 1. maja 1928 v Beogradu podpisana av-Rtrijsko-jugoslovanska pogodba o pravni pomoči, ki zagotavlja obojnim državljanom enako postopanje pred sodišča šn svobodno razpolaganje z njihovim imetjem, ležeči v drugi državi. Obe državi si zagotavljata medsebojno pravno pomoč z enakim postopanjem glede javnih listin, izv,r§itv<e, sodnih razsodb itd. Pogodba se lahko odpove na šest mesecev.
PO SVETU.
Trgovska pogodba med Jugoslavijo In Španijo bo predmet pogajanj v bližnji bodočnosti. Naša vlada je poslala španski vladi izdelan tozadevni osnutek; po odgovoru španske vlade se bodo pričela pogajanja.
Jugoslovanska vžigalica d. d., o kateri smo že poročali, je sedaj ustanovljena. Osnovna glavnica 1 milijon dinar-. jev. Njena naloga je izvedba pogodbe med jugoslovansko državo in švedskim vžigalčnim trustom, oziroma prodaje j vžigalic.
j Srbska banka d. d. v Zagrebu ima
osnovno glavnico 40-5 mil. dinarjev, 26 milijonov rezerv, 8-7 mil. penzijskega sklada, 419 milijonov vlog, 10 milijo-, nov čistega dobička, i Na Sušaku bo ustanovila Banca Com-merciale Italiana podružnico. Gre še za to, ali bo poslovalo novo podjetje kot podružnica te banke ali kot podružnica Hrvatske banke v Zagrebu.
Domači trg »tekla in porcelana je v znamenju težkega splošnega gospodarskega položaja. Upajo na spomladansko poživljenje.
Španska banka je znižala obrestno mero od 5K na 5%. Zadaja sprememba se je izvršila 19. decembra 1928, ko je bila obrestna mera zvišana od 5 na 5ya%.
Novo bančno lužijo pripravljajo v Ameriki; razpolagala bi s 416 milijoni dolarjev skupnih aktiv.
Zadnja notirana cena bakra je 21 'A cents. Morda je sedaj, ko je to tiskano, že višja. Začetkoma so dvigali cene po Vt centa, sedaj jih redno dvigajo kar po Vi centa. Poraba bakra se je po poročilu kartela dvignila v zadnjih petih letih za 40 odstotkov. Cena bakra je sedaj nad ceno aluminija.
Ford hoče zgraditi avtomobilno tovarno tudi na Poljskem in hoče od tam zalagati še obrobne baltske države. Napravili bodo tudi kreditni zavod, ki bo posredoval nakup avtomobilov na ob* roke.
Prva družba za parno plovbo po Donavi je bila ustanovljena 13. marca 1829. Ker so bili pa izdani dotični privilegiji šele 17. septembra 1830, bo uprava proslavila stoletnico šele v bodočem letu, namesto letos.
Julio Mcinl, Zagreb, izkazuje za bilančno leto 1928 1,082.000 I)in čistega dobička.
Zvišanje avstrijskih železniških tari!
je stopilo v veljavo 15. t. m. Znaša povprečno 10 do 14%. Zvišanje blagovnih tarif bo stopilo v veljavo šele 1. maja.
Avstrijske banke izkazujejo za preteklo leto skoraj v vseh bilančnih postavkah zvišanje, le efektna trgovina kaže znake neozdravljive stagnacije. Dividenda je ostala napram lanskemu letu pri vseh zavodih nespremenjena in znaša 6 do 8%.
Rumunska kovinska podjetja so se
združila v kartel in so si razdelila produkcijo.
Za železniško posojilo v znesku dveh milijonov funtov se pogajajo Grki v Londonu. Gre za železnico Misolrajgi— Janina, ki bo preko Tesalije dobila priključek do Soluna in pozneje tudi v Albanijo. Zveza bi bila zelo važna.
Pogajanja o ustanovitvi avstrijskega zavoda za kreditno zavarovanje so že v toliko napredovala, da se je deset največjih zavarovalnic odločilo, da se ta zavod ustanovi. Glavnica je 5 milijonov šilingov.
Novo petrolejsko družbo so ustanovili Amerikanci na Dunaju. Domnevajo, da se nahaja petrolej v raznih krajih A vT stri je in ga bodo iskali.
Ruski tobak bodo zamenjali za poljski premog; poljski premogovni industrije i. »o dobili naročilo za 100000 ton premoga za pristanišči Leningrad in Astrahan in bo Rusija dobavila za zameno ruski tobak za poljsko tobačno režijo.
Teden na Ljubljanski borzi
Devizno tržišče.
V primeri s prometom predzadnjega tedna (15-205 milj. Din) je bil devizni promet v prošlem tednu nekaj manjši: dosegel je 14 56 milijona dinarjev, od čegar pa je samo Narodna banka dala več kot polovico. Največ prometa je bilo na torkovem in sredinem borznem sestanku, kajti baš na teh dveh borznih dneh je bilo zaključenega za približno sedem in pol milijonov dinarjev deviznega blaga.
Tokrat ni bilo nobenih zaključkov v devizah na Amsterdam, Bruselj in Pariz, dočim je bila malenkostna potreba v devizi na Budimpešto krita s privatnim blagom. Izključno v privatnem blagu je bila zaključena tudi Italija in Dunaj, katerega (razen blagovnega tečaja) Narodna banka še vedno ni dajala. Nekaj privatnega blaga je bilo zaključenega tudi v devizah Curih, Berlin in Praga, nekaj več pa v devizi na London, medtem ko je glavno potrebo v devizi na New York to pot krila privatna ponudba. Nasprotno pa je bila intervencija Narodne banke najbolj potrebna v devizah na London, Prago in Curih, ter deloma na Berlin.
V notacijah ni bilo opaziti nobenih bistvenih izprememb. Curih je ostal neizpremenjen; Berlin, Pariz in New York skoraj istotako, pač pa se je proti koncu tedna znatneje okrepil tečaj devize na Trst. Podobno kot tečaj Bruslja, Budimpešte, Amsterdama in Dunaja, je oslabel tečaj Prage in bil koncem tedna najnižji. Izmed vseh tečajev je še najbolj valoval tečaj devize London, ki je bil v drugi polovici tedna najčvrstejši in je šele zadnji dan za nekaj točk popustil.
Efektno tržišče.
Nobenih zaključkov. Od 12. t. m. dalje notirajo delnice Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo eks kupon 170 dinarjev; pravtako delnice Prve hrvatske štedionice in sicer 850 dinarjev denar, 860 dinarjev pa blago. Ljubljanska kreditna banka notira samo denar po 126 dinarjev.
Sicer brez izprememb in zanimanja.
Lesno tržišče.
V prošlem tednu je bil lesni trg precej živahen. Pojavili so se kupci iz Italije ter iskali smrekove in jelove deske paralelne, kakor tudi lahko konične 18 in 24 mm. Povpraševanje je veliko po škoretah in moralih. Produkcija bukovine vedno napreduje. Vsled ugodnega vremena so tudi manjše vodne žage preobložene z delom. Prodalo se je 10 vagonov drv, ter 1 vagon oglja. Pri drvah, posebno pa pri oglju, se še vedno čutijo posledice ostre zime. Oglja se kljub visokim ponudbam ne more dobiti v zadostnih količinah. Tudi za trame se je pokazalo živahno zanimanje. Prodalo se je 3 vagone tramičev fi-lerjev, 5 vagonov tramov in 3 vagone bordonalov. Produkcija tramov je v tej sezoni zelo živahna, vendar posušeno blago se le redko dobi.
Bukovi hlodi se izvažajo v dimenzijah od 3 m dolžine naprej in od 30 cm premera naprej. Zelo ugodno upliva na izvoz bukovih hlodov dejstvo, da je to blago sedaj carine prosto. Prodanih je bilo pretečeni teden 10 vagonov okroglih bukovih hlodov. Iščejo se hrastove podnice, parjena bukovina, testoni ter smrekove in jelove deske v vseh dimenzijah.
Blagovno tržišče.
V početku minulega tedna je bilo na inozemskem tržišču opažati čvrsto tendenco, ki je pri pšenici izboljšala
ceno za okroglo tri točke. Koncem tedna pa je cena zopet nekoliko popustila in je tendenca postala mirna.
Na naših žitnih borzah so cene ostale cel teden pri pšenici popolnoma neizpremenjene. Kupčija je bila mrtva, ker niti od strani producentov ni bilo izdatnejših dovozov, niti od strani kupcev večjega interesa za zaf ključke. Koruza je radi pomanjkanja arg. plata koruze in sev. ameriške Yellow-koruze na ceni pridobila 2V2 pare pri kg.
Ječmen, oves in rž so ostali v ceni popolnoma neizpremenjeni.
Moka nularica je na ceni pridobila 21/2 pare, črne moke pa so za pet par postale dražje, ker je veliko zanimanje iz pasivnih krajev Bosne, Hercegovine in Dalmacije.
Na naši borzi je bilo zaključeno:
1 vagon moke, 2 vagona Yellow-koruze in 1 vagon pšenice.
Cene so bile sledeče:
Bačiča pšenica: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 305 do 307 50.
Bačka pšenica: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava v marcu, plačilo v 30 dneh, Din 305 do 307-50.
Bačka pšenica: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava v aprilu, plačilo v 30 dneh, Din 310 do 312-50.
Bačka pšenica: 80 kg, 2% prim., mlevska voznina, slovenska postaja, dobava v maju, plačilo v 30 dneh, Din 315 do 317-50.
Pšenična moka 0JG: franko Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačilo po prejemu blaga, Din 420 do Din 425.
' Amerikanska Ye.Uow-koruza: za-carinjena, slov. postaja, Din 320.
Bačka koruza: času primerno suha, promptna dobava, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, Din 322-50 do 325.
Bačka koruza: času primemo suha, dobava v aprilu, slov. postaja, plačilo v 30 dneh. Din 330 do 335.
Ječmen baranjski pivovarski: 68-69 kg, Din 345 do 347-50.
Ječmen bački ozimni: 67/68 kg, Din 330 do 332-50.
Oves bački: slov. postaja, navadna voznina, Din 305 do 310.
Ljubljana, 20. marca 1929.
Gabrijel Erzin, poobl. borz. senzal.
Te&aj 20. marca 1929.	Povpra- ševanje Pia	POMdk* Ote
DEVIZE: Amsterdam l h. godd. .		22*815
Berlin 1 M		1860	18-M
Bruselj 1 belga	 Budimpešta 1 pengO . .		7-91 9-932
Curih 100 fr		1094 40	1097-40
Dunaj 1 Šiling		7 9905	8-0206
London 1 funt 		276-15	27696
Newyork 1 dolar		56-76	66-9*
Pari* 100 fr		22160	223-60
Praga 100 krom		168-33	169-18
Tr*t 100 lir		297-20	299-20
Vrednote: Delnice: a) Denarni zavodi: Celjska posojilnica d. d., Celje denar 158 dinarjev; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, denar 127 Din; Prva hrvatska ste-dimnica, Zagreb, denar 850 Din; Kreditni savinl za 'IrguvLno in industrijo, Ljubljana, .denar 170 Din. b) Industrijska, trgovska in prometna podjetja: Združ. papirnice Vevž«, -Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, denar 120 Din; »Stavbna družba« g. g., Ljubljana, denar 50 Din; »SpSLrc, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, denar 105 Din; Tvornica za dušik d. d., RuSe, denar 240, blago 250 dinarjev.
Los: Smreka—jelka: Hlodi I., II., monto » 1 m5 Din 260—300; brzojavni drogovi 250 do 280; bord finali merkantilni 820—850; tranti merkantilni 260—800; Skorele, konične,' od, 16 r.m naprej 600—650; škorete paralelne, od 16 cm naprej 660—700; Skorete, podroer-ne, do 15 cm 500—550; deske-plohi, kon., o4 16 cm naprej 550—600; deske-plohi, par., of 16 om naprej 580—630. Bukev: deske-plohi naravni, neobrobljeni 490—510; deek«-plohi, „ naravni, ostrorobi 750 -1000; deake-jplohi, parjeni, neobrobljeni 650—900; deake-pioki.
parjeni, ostro robi 1000—1250; testeni 500 NK); tavolete 1200—1250, Hrast: hlodi I., II. 450-700; bordonall 1800—1500; deske-ptohi, neobrobljeni, boules 1800—1600; de-•ke-plohi, n »obrobij, merkantil. 650—1150; deake-plohi, ostrorobi (podnice) 1200—1350; Irisi 1050-1250. Drva: bukova 22 -24; hrastova 20—28. 2elesni£ki pragovi: 2-60 m, 14X24: hrastovi 60—53. Oglje: bukovo ca 100 kg 85-80.
2He: Plenica: bačka: 80 kg, 20% primesi, mlev. voznina, sl. post., plačilo v 80 dneh, 805—307-50; bačka, 8Q kg, 2% prim., mlev. voznina, sl. post., dobava v marcu, plačilo v 90 dneh, 305—307-50; bačka. 80 kg, 2 % prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava v aprilu, plačilo v 80 dneh, 810—81250; bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava v maju, plačilo v 80 dneh, 315 do 817 50 Din. — Koruza: bačka: času primerno suha, promptna dobava, slovenska postaja, plačilo v 80 dneh, 322 60 de 825 Din; bačka: času primerno suha, dobava v apnllu, plačilo v 30 dneh, od 830 Din do 335 Din. — Ječmen: baranjski, pivovarni«, 88/69 kg, 345-847 50; bački, ozimni, 67/68 kg, 890—332-50 Din. — Oves: bački, slovanska po«taja, navadna voznina, 305—819. Moka: pftenična Og: nova. fco Ljubljana, pri •djemu celega vagona plačljivo po prejemu blaga 420-425 Din.
Tendenca: les: nelcpremeojena; deželni
pridelki: nespremenjena.
Zaključki: les: 6 vagonov; deželni pridelki: — vagonov; drugo: — vagonov.
RAZNO.
Sejmarji iz Slovenijo, ki posečajo letne sejme v Zagrebu, naj javijo Zbornici TOI svoje ime z navedbo, koliko prostora potrebujejo, da ae jim more ta prostor rezervirati,
Definitivna olieijelna lista loterijske 8%% državne rente ca vojno Škodo za
5. žrebanje, 'ki »e je vršilo dne 16. in 21. februarja t. 1. je interesentom Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled v zbornični pisarni.
Borza dela v Maribora. Od 10. do
16. t. m. je dela iskalo 109 moških in 67 ženskih, tedaj 166 oseb; 91 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 74 oseb in sicer 26 moških in 48 ženskih, odpotovalo jih je 40, odpadlo pa 100; koncem tedna je ostalo še 660 oseb v evidenci. Od 1. januarja do 16. marca pa je dela iskalo 1497 moških in 752 ženskih, prostih službenih mest je bilo 901, delo je dobilo 337 moških in 382 ženskih, tedaj 719 oseb, odpotovalo jih je 207, odpadlo pa 663.
Pri Boni dela v Maribora dobijo delo: 10 hlapcev, 16 viničarjev, 2 livarja, 8 ma-jarjev, 4 vajenci (čevljarske, fotografske in sedlarske obrti), kakor tudi 11 kmečkih dekel, 1 kmečka gospodinja, 1 vini-čarka, 7 kuharic, 10 služkinj, 4 sobarice, 3 kuharici k financarjem in orožnikom, 1 kuharica za v grajščino, 1 vzgojiteljica, i otroška vrtnarica, 2 boljši gospodinji,
3	postrežnice, 3 natakarice, plačilna natakarica, 1 šivilja za obleko, 1 blagajničarka v trgovino, 1 pisarniška moč lesne stroke, 1 trgovska pomočnica špecerijske stroke, 3 šiviljske vajenke.
Nemška reparacijska ponudba. — V
»Echo de Pariš« poroča Pertinax: Sedaj ponuja Nemčija po dr. Sckachtu repara-eijsko anuiteto 14C0 milijonov. A samo vojni dolgovi Francije Zedinjenim drža-
vam znašajo 25 milijard, kar bi dalo na leto pri petodstotnem obrestovanju 1250 milijonov. Zraven pride še 80 milijonov obresti po Dawesovem načrtu. OJ Nemčije ponujana vsota bi krila torej komaj obveznosti Francije do Amerike. Prvotna zahteva Francije po 120 milijardah je bila po Dawesovem načrtu potisnjena dol na 60 in pozneje celo na 50 milijard. Sedaj jo hočejo izvedenci znižati kar na 40 milijard. Reparacijske zahteve Velike Britanije znašajo 3800 milijonov, zahteve Jugoslavije 1700, Belgije 1400 milijonov, po 1000 milijonov zahteve Italije, Japonske in Rumunije, skupaj torej razen Francije 9900 milijonov. Italija zahteva 10-odstotno povišanje. Prevladuje mnenje, da bodo morale te države znižati svoje 10-milijardne zahteve za dve milijardi do tri milijarde. Pogajanja bodo še zelo težavna in dolgotrajna.
U. S. Steel Corporation. Letni zaključek tega velikega ameriškega jeklenega koncerna izkazuje za lansko leto 1374 mil. dolarjev prometa proti 1310 milijonom v letu 1927. Čistega dobička je bilo 126 milijonov, leto prej 105 milijonov. — U. S. Steel je z Betlehem Steel Corp. voditeljica ameriške jeklene industrije; obe podjetji hočeta, kot smo poročali, razširiti svoj delokrog v Evropo in bosta ustanovili tukaj lastne prodajne urade.
Val|£nl
mlin
popolnoma pripravljen za pogon na nafto. Kapaciteta eden in pol vagona dnevno. Skladišče za 80 vadonov blaga. V neposredni bližini železniška postaja in pristanišče na Sušaku. Se proda ali odda v najem. Obrniti se je na lastnika: Oktavijan Šepič, veleposestnik, Sušak.
TRŽNA POROČILA.
Tržne cene v Ljubljani dne 15. marca 1929. Govedina: v mesnicah po mestu
I.	vrste Din 18, II. vrste 16; na trgu: 1 kg govejega mesa I. 18, II. 16, III. 12, jezika 17 do 20, vampov 8 do 10, pljuč 6 do 8, jeter 15 do 18, ledic 18 do 20, možganov 20 do 25, loja 5 do 10 Din; 1 kg telečjega mesa I. 20 do 22 50, II. 18 do 20, jeter 25 do 27’50, pljuč 15 do 20 Din; 1 kg prašičjega mesa I. 25, II. 20 do 22, pljuč 10, jeter 15, ledic 25, glave 8 do 10, parkljev 6, slanine trebušne 26 do 27, slanine ribe in sala 28, slanine mešane 25 do 26, slanine domačih prašičev 23 do 25, slanine na debelo 25 do 26, masti 30 do 32, šunke (gnjati) 30 do 35, prekajenega mesa I. 30 do 32-50, II. 25 do 27 50, prekajenih parkljev 8 do 10, prekajene glave 10 do 12, jezika 35 Din; 1 kg koštrunovega mesa 13 do 14, jagnjetine 18 do 20, konjskega mesa I. 8, II. 6 Din; 1 kg
krakovskih klobas 40, debrecinskih 40, hrenovk 30 do 32, safalad 28 do 32, posebnih 32, tlačenk 20, polprekajenih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 26 do 30 Din; piščanec majhen 15, kokoš 25 do 30, petelin 30 do 40, domači zajec, manjši 7 Din;
1 kg karpa 25 do 30, ščuke 25 do 30, mrene 15 do 20, pečenke 10 do 15 Din;
1 liter mleka 2-50 do 3, 1 kg surovega masla 40, čajnega 44 do 48, masla 40 do 44, bohinjskega sira 34 do 40, sirčka 8 do 10 Din; eno jajce 125 do 150 Din;
1 liter starega vina 16 do 22, novega 11 do 14, 1 čaša piva 3-50, 1 vrček piva 4-50 do 5, 1 steklenica piva 5 50 do 6;
1 kg belega kruha 5-50, črnega 4-50, rženega 4-50; 1 kg luksuznih jabolk 10, jabolk I. 9, II. 7, III. 5, ena oranža 1 do 2-50, limona 0 75 do 1, 1 kg rožičev 8 do 10, fig 10 do 16, dateljnov 28, mandeljnov 52 do 70, orehov 12 do 15, luščenih orehov 36 do 40, suhih češpelj 8 do 12, suhih hrušk 10 Din; 1 kg kave Portoriko 72 do 76, Santos 46 do 48, Rio 32 do 40, pražene kave I. 90 do 100,
II.	70 do 80, III. 56 do 60, kristalnega belega sladkorja 15'50 sladkorja v kockah 15, kavne primesi 18, riža I. 10, II. 8 Din; 1 liter namiznega olja 19, jedilnega 17, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 250; 1 kg soli morske debele 250, kamene mlete 2-75, celega popra 70, mletega 72, paprike III. vrste 32, sladke paprike, po kakovosti 52, 1 liter petroleja 7-50, 1 kg testenin I. 10, II. 9, pralnega luga 3 75, čaja 80 Din; 1 kg moke štev. 0 na debelo 4’15 do 4.20, na drobno 4-75 do 5, štev. 2 na debelo 3 90 do
4, na drobno 4 50 do 4-75, štev. 5 na debelo 3 65 do 3'75, na drobno 4-25 do 4-50, štev. 6 na debelo 3-15, na drobno 3‘50 do 4, kaše 5-50 do 6, ješprenja 5 do 6, jesprenjčka 10 do 12, otrobov 2-50, koruzne moke 4 do 4'50, koruznega zdroba 4-50 do 5, pšeničnega zdroba 6 do 7, ajdove moke I. 6 do 8, II. 6, ržene moke
4	50 do 5 Din; 1 q pšenice 305 do 310, rži 300 do 325, ječmena 315 do 330, ovsa 305 do 330, prosa 280, nove, sušene koruze 340, ajde 275 do 285, fižola, ribni-čana 830, prepeličarja 850, leče 1400 do 16C0 Din; 50 kg premoga 30, 1 m3 trdih drv 180, mehkih drv 70, 1 q sladkega sena 175, polsladkega sena 150, kislega sena 125, slame ICO Din; 1 kg ajserice
20,	endivije 20, merica motovilca 250,
1 kg radiča 26, poznega zelja 3 do 6, rdečega zelja 6 do 7, kislega zelja 3-50 do 5, ohrovta 5 do 6, karfijol 12, kolerab, podzemljic 1-25 do 150, čebule 4 do
5, česna 12 do 15, krompirja 150 do 5, repe 1-50 do 1-75, kisle repe 2-50 do 3, korenja 6 do 8, peteršilja 15 do 20, zelenjave za juho 8 do 12 Din.
Mariborski trg dne 16. marca 1929. — 98 slaninarjev je pripeljalo 320 zaklanih svinj na trg, kateri je bil vobče dobro založen in zelo živahen. Cene so bile svinjini Din 15—25, pri domačih mesarjih pa govedina 10—12, teletini 15 do 22-50, ovčjemu mesu 12, klobasam 17 do 40 Din. V mestni mesnici se je govedina prodajala po 9—11 Din za 1 kg. Radi približujočih se velikonočnih praznikov so slaninarji imeli nebroj gnjati na trgu, katere so prodajali po Din 24—28 za
1	kg. — Perutnine in drugih domačih ži-
vali je bilo okoli 600 komadov. Cene ace bile piščancem Din 20—35, kokošim pfc 35—50, racam, gosem in puranom 70 do-100, domačim zajcem Din 20—40 tsL komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Kmetje so pripeljali 5 voz krompirja in čebule v mesto. Cene so bile krompirju Din 1-26—1-75,. letošnjemu pa Din 14, solati 10—12 m
1 kg, karfijoli 5—20, artičokam 5 za komad, čebuli 4—5, česnu 14—16, kisla-mu zelju 4-50—5, kisli repi 2 za 1 kgT limonam 1—1-50, pomarančam 1—2-50- I za komad. Cvetlic ni bilo. — Lesena in. lončena roba Din 1—100, brezove metle*
2 25—5, lesene grablje in vile 5—6-50 za komad. — Seno in slama. V eredo 19.. t. m. so kmetje pripeljali 16 voz aenav.
8 voz slame, v soboto 16. t. m. pa 19 vos sena in 9 slame na trg. Cene bo bile sonu 140—175, slami pa 60—75 Din srn 100 kg.
DOBAVA, PRODAJA. '
Dobave. — Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. marca t. 1. ponudbe glede dobave 2000 komadov držajev za lopata in krampe, 1 stroja za rezanje lepenke,. 10.000 komadov spon za prage, 2000 kg>-tekočega katrana in 200.000 komadov lesenih klincev; do 23. marca t. 1. ponudbe glede naprave odprte lope za krajevno skladišče signalne delavnice na-postaji Ljubljana gor. kolodvor; do 20. marca t. 1. glede dobave 1 strojnega kladiva za transmisijski pogon, 1000 kff svinčenega minija, 1000 kg mavca, 46.300 komadov navadnih timih žebljev, 15.000 kilogramov bukovega oglja, 15.000 kg koksa in 160000 kg portland - cementa. — Saobračajno - komercijelno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. marca t. 1. ponudbe glede dobave električnega materijala. (Pplošni pogoji so na vpogled pri omenjenih odelenjih ) — Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 27. marca t. 1. ponudbe glede dobave baterijskih kompozicij. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 21. marca t. 1. ponudbe glede dobave 4500 kilogramov betonskega železa, 200 kg dinamo-žice in tajerjev za kolesa parnih lokomotiv; do 28. marca t. 1. glede-dobave 1500 komadov pil, usnjenih jermen, ca. 50CO kg železa in 2000 kg strojnega olja. — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 23. marca t. 1. ponudbe glede dobave sukanca, stekla za petrolejske svetiljke. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 26. marca t. 1. ponudbe glede dobave 140 m* jamskega lesa in gumijastega kablja. — Dne 30, marca t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnit v Sarajevu ofertalna licitacija glede dobave 2O.0CO kg livarskega koksa. (Pred-, metni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 30. marca t. 1. se bo vršila pri Komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu ofertalna licitacija glede dobave 9700 kg moke. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni komandi.)
VELETRGOVINA
0. ŠARABON
v Ljubljani
pripor oCa
Špecerijsko blago
raznovrstno Spanja, moko in daSalaa pri« (talka. • Raznovrstno
RUDNINSKO VODO
Lastna pralama za kavo kt mlin sa dilave a alaktrUnlm obratom.
ConHti na razpolago!
•• Semena ••
kakor:
Crno deteljo, lucerno, peso, trava, talki oves, grahoro
I. t. d. nudi najceneje
Fran Pogačnik, Ljubljana
Dunajska cesla štev. 36 Zahtevajte ceniki
Dobro tiuibo
lh lepo eksistenco^ nudi vsakomur nad pletilni stroj a aparatom sa vzorčno pletenje, in popolnim brezplačnim poukom, ki ga dobite edino le pri tvrdki
F. KOS .
UuMImmi Zidovska trt. s.
Kvalitativno najboljše
nogavice volnene in Dor, rokavice, triko perilo,
vestje, puloverje, lepne robce, naramnice, kravate, ovratnike, srajce, razno čipke in vezenine, kompletne potrebščine za Šivilje, krojače, čevljarje In tapetnike
—	 - ■	edino le pri -———----—
JOS. PETELINCU, Ljubljana | spomenika ob vodi.
Na veliko 1
Telefon 2913.
Na malol
Ure« zlatnine In srebrnine
- LJUBLJANA *
UIHMiUMIIIIIIIIIIIIlilllllllllliilllllliiilllUillUUI
Lastna protokol Ir a na tovarna v 6vid
uit ii le jm usir
.. TISKARNA
Merkur
TRG.-IND. D. D.
LJUBLJANA
Gregorčičeva ul. 28. Tel. 2552
se priporoča za naročila vsoli trgovskih in uradnih tiskovin.Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, Statute, tabele, letake i. t d. Knjigove&ka dela is-vrfiuje v LASTNI, KNJIGOVEZNICI
Ureja dr. IVAH PLBSS. — Za Trgovsko -industrijsko d. d. tMB&KUIb kol izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljano.