, Leto 1X11_V Ljubljani, v nedeljo 15. julija 1934 _Ster. 158 a_Cena 2 Din igli JT fl f/ri/VtC lili Dredniltvp je t ^^ ^^^^^ ^ ^^^^^ "eya 6,'teiefou Kopitarjevi ni. o/lil Telefoni mredništva: dnevna ilužba 2050 - nočna 2994. 8994 ia 2950 --M»aja vsak dan «Jrrtraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Naš kmečki stan in kredit Od aprila meseca 1932 se že vleče kmetski moratorij, ki je dobil končnoveljavno obliko v lanski ureditvi takozvane zaščite kmeta. Moratorij pomeni odlog plačil za dolžnika, ki jih izvršujejo v natančno določenih obrokih po določilih tozadevnih lanskih naredb. V smislu teh uredb zapade prvi brok na plačilo kmetskih dolgov že 15. novembra letos. Oni kmetovalec, ki treh zaporednih obrokov ne plača, izgubi pravico do zaščite pred upnikom in slednji lahko prisilnim potom od njega izterja ves dolžni znesek. Zaenkrat denarni zavodi ne morejo pričakovati od kmeta drugih plačil kot dolžni obrok dne 15. novembra 1934. Tedaj se bo videlo, koliko je vredna uredba za dolžnika in za upnike, tedaj se bo videlo, koliko kmet lahko plača, koliko ne more, oziroma koliko bo sploh plačal. Od plačil pa bo seveda odvisna tudi nadaljnja usoda denarnih zavodov, ki so predvsem upniki kmeta. Denarni zavodi morajo na eni strani računati s tem, da njihovi vlagatelji še vedno niso zadovoljni in da hočejo od njih gotovine. Nočem razpravljati o tem, zakaj vlagatelji to delajo, dejstvo je, da hočejo videti gotovino. K.er od drugod ni pomoči, morajo denarni zavodi izterjevati ptrebne vsote od svojih dolžnikov. Lani se je govorilo, da bo dala država v dobi treh let na razpolago 1 milijardo Din, s katero si bodo denarni zavodi lahko pomagali, toda četudi bi država to vsoto dala, kar pa je malo verjetno, bi ta denar, ki bi si ga denarni zavodi izposodili od privilegiranih denarnih zavodov, bil zanje predrag z ozirom na to, da morejo od svojih kmetskih dolžnikov dobiti na obrestih letno samo 6.02%, za izposojeni denar pa bi morali plačevati 7 in več odstotkov. Zato jim ne preostaja nič drugega, kot da pritisnejo na svoje dolžnike. To je danes težko i za dolžnika i za upnika, ker se nahajajo dolžniki v vedno težjem položaju, saj se še ne čuti poje-manje krize, ki bi omogočalo dolžnikom plačevati dolgove ali pa saj najeti nova posojila za odplačilo. Poleg tega je izterjevanje dolžnikov, zlasti če se hoče izvršiti hitro, posel, pri katerem se ne izgubi mnogo denarja samo za stroške, ampak tudi dolžnik ne plača v slučaju hitre likvidacije onih vsot, ki jih je bil dolžan. To velja za mestne dolžnike, kaj naj pa narede oni za votli, katerih dolžniki so predvsem kmetje? Tu je položaj še težji; če ima dolžnik ugodnejše pogoje, n. pr. odplačilo na 12 let, leda j je dotok vračil slab, če pa se njegovi dolgovi izplačujejo, kakor določa naredba o zaščiti kmeta, tedaj morajo računati, da bc poteklo 12 let, preden bodo dobili nazaj izposojene zneske in da naravno tudi ne morejo prej plačati svojih vlagateljev, če to zahtevajo. P' leg tega nastane vprašanje, če se je go-1 spodarski položaj našega kmeta toliko izboljšal, da bo zmogel odplačevati tudi obroke, ki ! jih določa zakon. Kolikor so znane razmere po I naši deželi, se niso izpremenile na boljše, am-l pak na slabše. Način življenja našega kmeta se je poslabšal tako zelo, da moramo že daleč fioseči nazaj v našo gospodarsko zgodovino, da ahko vidimo podobne razmere. Kmet ve danes ceniti dinar vse drugače kot meščani, kateri ga lažje zaslužijo. So vasi, kjer ni denarja za najnujnejše potrebe, pa ga bo za plačilo dolgov. Moratorij je za kmeta moral priti, drugače bi bilo zanj še slabše. Prišel pa je tudi zato, da je največjemu upniku kmeta, to je državi, za-sigural kolikortoliko plačil. Če bi ne bilo moratorija, bi šle kmetije na boben in kmet bi ne zmogel davkov. Tako pa je postala država privilegiran upnik kmeta pred ostalimi. Zato ne kaže, da bi s 15. novembrom pritekala plačila dolžnikov v znatni meri, ker je to v današnjih gospodarskih razmerah nemogoče. Drugače pa bi bilo, če bi se gospodarski položaj kmeta izboljšal s pametno gospodarsko politiko, tedaj bi tudi kmet lahko plačal dolgove, saj moramo reči, da do zadnjega naš kmet kot dolžnik ni bil slab plačnik in se je zavedal svojih obveznosti. Kmetov položaj pa se bo izboljšal le tedaj, če bo dobival za svoje proizvode in delo primerno plačilo. To doseči, mora biti naloga naše gospodarske politike. V takem položaju kmeta-dolžnika pa ne kaže dobro za one denarne zadruge, ki imajo za dolžnike predvsem kmete. To so zlasti naše zadruge, ki so zbirale kmetski denar, pa ga posojale kmetu po nizki obrestni meri. Zato morajo tudi naše zadruge iskati izhoda. Najbolj se jim je zdelo umestno, da zaprosijo za zaščito pred upniki, ker bi drugače morale likvi-/dirati. Toda ta ukrep ne pomeni končne rešitve L-vprašanja našega denarstva in kmečkih dolgov. S tem se le odloži za eno ali več let vprašanje nadaljnjega obstoja naših denarnih zavodov. Toda brez zadrug si kmetijskega kredita v naši državi ne moremo predstavljati. Tako pri nas kakor tudi v nekaterih drugih državah je država hotela vzeti v svojo oskrbo kmetijski kredit, toda veliko lepše se je razvijalo kmetovo gospodarsko življenje tam, kjer je bilo zadružništvo svobodno in kjer ga država podpira. Zato si bodočnosti našega denarstva brez dobrega poslovanja naših kreditnih zadrug ne moremo misliti. To velja zlasti za kmeta, ki v sedanjih čusih bridko občuti pomanjkanje kredita, ne-možnost najemanja novih posojil tudi za najnujnejše potrebe. Njegov glavni vir, zadružništvo, je usahnil. Toda še bi bilo lažje, če bi na mesto zadružništva stopil kakšen drug faktor, ki bi gojil kmetijski kredit po nizki obrestni meri. Todu tega ni in posledice odložitve plačil čutimo vsi. Brez dviga cen za kmetijske proizvode in znižanja cen industrijskih izdelkov si ni mogoče misliti izboljšanja gospodarskega položaja našega kmeta. Vsak drug način podpore je miloščina in podpora, ki pa ni gospodarsko zdramilo. Da so pa cene industrijskih pridelkov tako visoke, je razlagati v nemnli meri s tem, da so v teli cenah vračunani vsi stroški, ki jih imata proizvajalec in prodajalec. Naš davčni sistem je zgrajen predvsem na posrednih davkih, trošarinah, taksah in carinah ter monopolih, kaiti le ti donašajo državi največ dohodkov. Pri teli davkih pa je lažje vračunati jih "konzumen-tu, oziroma kupcu kot pri drugih. Pa še so pred- Kulturne smernice kardinala Faulhaberja: Katoliška cerkev režime na zdravi podpira samo moralni podlagi Monakovski nadškof bodri katoličane, da proti „duhu časa" vztrajajo v borbi, pripravljeni na vse Dunaj, 14, julija. TG. Tukajšnji listi objavljajo v odlomkih vsebino nove pridige monavskega nadškofa kardinala dr. Faulhaberja o sodobnih idejnih pokretih in o stališču, ki ga zavzema katoliška cerkev. Predvsem pa je hotel odgovoriti na neštevilna vprašanja vesti, ki v sedanji Nemčiji zahtevajo jasnega odgovora. Katoliška cerkev se teh vprašanj ne boji, je rekel kardinal, nasprotno,_ ona smatra za svojo dolžnost, da nudi vsem, ki iščejo resnice, pravo kažipot, jasna načela in neovrgljive smernice, ki so potrebne posebno danes, ko nekateri omahujejo. Kajti za nemške katoličane je napočil čas, ko bo treba držati in vzdržati za vsako ceno in za vsako žrtev. Resnica je žrtve vredna. In samo resnica bo ona, ki bo končno zmagala. Velik del nemškega ljudstva se sprašuje danes, če je res, da katoliška cerkev odobrava vsak režim. Splošno vzeto, je to mnenje zmotno, ker katoliška Cerkev priznava vsako legalno oblast, ne glede na oblike, ki si jih je izbrala, pod pogojem, da sloni na zdravi moralni podlagi. Brez te zdrave moralne podlage, bi pa ni nič drugega kot božje in naturno pravo, žgoč e"i jrf~obiasnjeno v nauku krščanstva, je vsak režim, katerekoli oblike, trhel in s takim režimom katoliška Cerkev ne more na noben način sodelovati, kakorkoli sodelovati, ker ne priznava etičnih načel krščanstva. Katoliška Cerkev se je trudila, da bi mogla sodelovati z narodnim socializmom, oziroma s političnim režimom, ki ga je v Nemčiji uvedel. Iskala je stikov, se ž njim pogajala, pokazala najboljšo voljo, pristala tudi na nekatere važne koncesije, toda njenim prizadevanjem so postavljene meje in so koncesije, ki jih narodni socializem zahteva, ki jih pa katoli ka Cerkev ne bo dala in tudi dati ne sme in ne more. Meja je dosežena, mera je polna. Katoliška Cerkev bo zahtevala pokorščino za zakone, ki jih izdaja legalna oblast, a če zahtevajo še več, pa osnovnih, pogojev ne izpolnijo, bo Cerkev rekla ne, bo ostala v borbi za duše svojih verskih članov. Kardinal je v svojem govoru omenil tudi govorice, ki se razširjajo po nemških deželah io ki jih trosijo brezvestni propagandisti, češ, da so samoumori bili nnjnosten izhod za one, ki so se pregrešili proti oblasti. Omenil je tudi primer, da so baje nekaterim dali priliko, da izvrše samoumor, in ker tega niso storili, so jih še le potem umorili. Samoumor katoliška Cerkev prepoveduje, ker ga prepoveduje najosnovnejše božje pravo. Nikdo nima pravice razpolagati s svojim lastnim življenjem. Samoumor ni nobeno junaštvo, je izraz duševne propalosti in brezznačaj-nosti in oni, ki po nemški deželi samoumor proslavljajo kot junaštvo, so brezvestni zapeljivci in lažnivci, ki varajo ljudstvo v najbolj primitivnih resnicah o življenju. Cerkev tega stališča ne odobrava in samoumore, bodisi da so bili storjeni iz strahu, bodisi da so bili naročeni, najostreje obsoja in obžaluje političen režim, ki je dopustil, da so se take kršitve naturnega prava vršile, oziroma da so se tako pogibelna naziranja sploh mogla ra»-nesti med ljudstvom. Na koncu svojega govora se je kardinal Faal-haber, ki vstaja kot veliki duhovni buditelj v pol-temi poganstva tavajoče Nemčije, zopet obrnil na vernike s pozivom, naj se nikakor ne ponižujejo pred takoimenovanim »duhom časa«, naj se mu ne vdinjajo, naj ne iščejo cenene popularnosti s tem, da se hočejo pokazati prijazne za »duh časa«, četudi nastopa ie tako samovoljno. Katoliška Cerkev od takšne popularnosti nima nobene koristi in takih ljudi tudi ne potrebuje. Ona rabi v sedanji dobi, ko »duh časa« ruje proti etičnim temeljem osebnega dostojanstva in družabnega sožitja, le trdnih značajev, ki bodo za svojim prepričanjem stali in, če pride potreba, zanj tud/ umrli... Velikansko število katoliških vernikov se je zbralo zunaj cerkve, v kateri je pridigal sivolasi cerkveni knez. Po govoru so se ljudske mase mirno razšle. Po Irancosho-angteškem sporazumu: Razočaranje v Berlinu Berlin, 14. jul. TG. Londonska demarša v zadevi vzhodne varnostne Zveze je prišla za berlinsko vlado popolnoma nepričakovano. Zaradi tega se nemški državni kancler Hitler v svojem snočnjem govoru niti z eno besedico ni dotaknil zunanje politike. Nemška državna vlada se ni doslej niti odločila niti opredelila, v političnih krogih pa poudarjajo, da brzina s katero je Velika Britanija stopila v akcijo, kaže v pravi luči londonska pogajanja. Rezultat francosko-angleških pogajanj, o katerih se doslej ni vedelo prav za prav ničesar pozitivnega, je postal naenkrat jasen. Angleška akcija potrjuje, da je francoski zunanji minister Louis Barthou v V6akem oziru odnesel zmago na vseh črtah. Razpoloženje v berlinskih merodajnih političnih krogih, je kakor razpoloženje nemškega tiska in se lahko poda takole: Predložena so bila besedila treh pogodb, ki jih je angleški poslanik s priporočilom predložil nemški državni vladi. To so vzhodni pakt, zveza med Francijo-Rusijo in neke vrste generalni pakt, ki bo imel nalogo da vpostavi zvezo med vzhodno in zapadno (Lokarn-sko) varnostno zvezo, nadalje s sredozemskim paktom in vse skupaj še, s paktom Zveze narodov. 0 vsebini sredozemskega pakta, na katerem nemška država ni neposredno interesirana, angleška vlada sploh ni obvestila nemške državne vlade, ker je smatrala, da te informacije za Nemčijo niso prevelike važnosti. Kako se bodo razvijale bodoče razmere, zaenkrat ne ve še nihče. Predvsem je treba počakati, kakšno stališče bodo do teh paktov zavzele druge države, v prvi vrsti Poljska, Finska in Italija. Simočnji komunike agencije Štefani v tem oziru kaže, da je Italija privolila, vendar pa se ta komunike italijanske agencije ne jemlje dobesedno, Dunajska vremenska napoved: Izpremen-Ijiva, pretežno znatna oblačnost, mestoma nevihte. Največja temperatura večinoma pod 25°. Vzhodni rob Alp: nekoliko boljše, toda nezanesljivo vreme. temveč le bolj kot vljudnostni akt oziroma poklon, ki ga je napravila Italija Veliki Britaniji. Francija je popolnoma opustila svoje, doslej v Zvezi narodov stalno zastopano staiišče posvetovalnih paktov, namreč da se v slučaju spora prično pogajanja ter da se skuša zapletljaj razčistiti in preprečiti. Francija je prevzela načelo medsebojne pomoči brez predhodnega sporazumevanja, kar je spričo nemške nevarnosti edino pametno in tudi edino mogoče stališče. Nemčiji in njenim nergaškim zaveznicam je treba pokazati, da se je Evropa ne boji in da ima sedaj resno voljo zabarikadirati se proti vsakemu nemimežu. SA se že puntajo Berlin, 14. julija, b. V teku dneva so prispela iz raznih mest Nemčije poročila nemški državni vladi, da so bili na več krajih izvršeni atentati s peklenskimi stroji, ki so jih izvršili odpuščeni člani napadalnih oddelkov, ki so sc pričeli mrzlično tajno organizirati po vsej Nemčiji. Bivši člani napadalnih oddelkov so stopili tudi v zvezo s komunisti ki jim dobavljajo potreben eksploziv in ponarejene potne liste ter drugi materijal, ki jim je potreben za ilegalno akcijo. V Oberndorfu v bližini avstrijske meje je eksplodirala snoči ravno, ko je govoril Hitler v državnem zboru, bomba v vojašnici napadalnih oddelkov. Bomba je napravila veliko škodo. V Hamburgu so bile pri eksploziji bombe ranjene tri osebe. V Lindau je policija odkrila tajno skladišče eksploziva. Ugotovilo se je, da je eksploziv lastnina nekaterih bivših članov napadalnih oddelkov, ki pa so pravočasno pobegnili r Francijo. Odmevi Hitlerjevega govora Vprašanje, ki na njega ni bilo odgovora . •. Ves svet je pričakoval pojasnit, zakaj je pomoril svoje prijatelje Dunaj, 14. julija, b. V tukajšnjih političnih krogih je govor nemškega državnega kanclerja Hitlerja povzročil veliko razočaranje, ki prihaja do izraza v vsem tisku in ki se opaža tudi med posameznimi politiki. Hitler je ostal dolžan odgovor, ki ga )e od njega pričakoval ves svet, namreč da pojasni, zakaj je umoril toliko svojih prijateljev. Argumenti, ki jih je Hitler podal v svojem snočnjem govoru, so bili že znani in ni povedal nič novega. To je napravilo tudi vtis, kakor da boleha na fiksni ideji preganjanja in da se stalno boji za svoje življenje. Neki aktivni nemški politik je izjavil, da je imel Hitler pravico, da obračuna s svojimi nasprotniki v lastni stranki. Zameriti se mu pa mora, da je generala Schleicherja spravil v zvezo z osebo maršala Hin-denburga. Če bi vsi Šefi vlad imeli pravice, ki si jih je prilastil nemški državni kancler, potem bi se lahko opravičilo, če bi Hitlerja doletela ista usoda pod dr. Briiningom in von Papenom ali pa če ga doleti ista usoda pri bodočih vladah. Medtem Kijev - zopet prestotica Ukrajine Zmaga samozavesti Sovjetski strah pred pokretom zo osvoboditev Ukrajine Varšava, 14. jul. P. »United Press« poroča iz Moskve, da so vzroki, zakaj je bilo glavno mesto Ukrajine prenešeno iz Harkova v Kijev, zelo tehtni. Kijev je starodavna pfestolica ukrajinskega naroda in je izgubila svoj značaj, ko so boljševiki prenesli sedež prestolice v Harkov vsled neprestanih bojev, ki so se v prvih letih revolucije vršili okrog Kijeva. 30 krat je Kijev menjal gospodarje, bil enkrat rdeč, drugič zopet v rokah protirevolu-cije in to tako dolgo, da ga niso L 1920 zasedle poljske armade. Poljaki so ga sicer izpraznili, a prestolica je ostala v Harkovu. Sedaj pa je ukra- pisi taki, da naravnost omogočajo prevalitev na kupca. Zato bo treba tudi v našem davčnem sistemu izpremembe, ki bo breme sedanjih velikih dajatev razdelila pravično, ne pa jih valila na ramena onih, ki jih najmanj zmorejo. Nadaljno zvišanje davkov ni mogoče, pač pa je mogoče razbremeniti prebivalstvo, kar bi imelo ugodne posledice za donos davkov, ker bi jih ljudje lažje plačevali- jinski narodni pokret za neodvisnost postal v ruski Ukrajini tako močan, da se je morala sovjetska vlada vendar le odločiti, da preseli ukrajinsko vlado nazaj v staro prestolico in da s tem odbije, kakor pravijo tukaj, rogove ukrnjinski nacionalni propagandi, ki jo baje denarno podpira tudi poljska vlada. Na drugi strani je Kijev in vsa okolica vsled preselitve tudi gospodarsko silno trpela, kar je dalo novih povodov za nezadovoljnost. S preselitvijo prestolice hoče sovjetska vlada, vsaj tako pravi, popraviti gospodarsko škodo, ki jo je povzročilo več kot desetletno zanemarjenje Kijeva in njegovega gospodarskega okoliša. Sovjetska vlada ima baje namen izdati večjo vsoto denarja za gospodarski podvig Kijeva. Značilno je, pravi »United Press«, da se je sovjetska vlada zadnje čase borila proti ukrajinskemu nacionalizmu na eni strani s težkimi rekvizicijami žita, na drugi strani p« z geslom: »naša skupna ruska domovina«, kar jasno odkriva željo sovjetske vlade, da bi svojemu centralizmu zopet vrnila vrerusko nacionalno rodoljubno oporo. se v nobeni prejšnji vladi ni zgodilo kaj takega in ravno v tem je ta velikanska razlika med prejšnjo in sedanjo Nemčijo. Nemški državni kancler Hitler ni niti z besedico opravičil umora voditelja nemške katoliške akcije Klausnerja, ni povedal, zakaj je umoril bavarskega ministrskega predsednika in zakaj je ubil Papenove sodelavce. Nemčija in ves ostali svet nista dobila na to potrebnega odgovorr in pojasnila. Vtisi v Franciji in Angliji London, 14. jul. b. Londonski tisk danes obširno objavlja Hitlerjev govor. Ker pa je prišel ae zelo jwzno ponoči v London, ga jutranji listi ne komentirajo. Povdarjata se samo dve važni okol-nosti.: da je Hitler priznal, da jo umoril 77 oseb in da prevzema pred zgodovino vso odgovornost za te umore. Angleški dopisniki še ugotavljajo, da je včerajšnji dan dokazal, da je Hitlerjeva popu larnost zelo padla. Pariz, 14. jul. b. Zanimanje za Hitlerjev govor je v Parizu biilo ogromno. Ko pa se je videlo, da Hitler govori samo o krvavih dogodkih z dne 30. junija, so bili vsi Francozi globoko razočarani. Splošno se ugotavlja, da je bil Hitlerjev govor le neokusna samoobramba. Dejstva so prestrašna in Hitler ni mogel s svojim govorom oprati krvi nedolžnih žrtev. Govor je bil brez kakšne posebne vrednosti, demagoški in brez vsakega čuta za odgovornost. Izjava Rooseveltovega pomočnika Praga, 14. jul. b. »Prager Presse« poroča iz Newyorka, da se je general Johnson, desna roka predsednika Roosevelta pri izvajanju ameriškega gospodarskega načrta v WaterIoou (Jowa) takole izrazil o krvavi soboti v Nemčiji: »Pred par dnevi so se v Nemčiji dogodile stvari, ki so ves svet napolnile s strahoto. Ne morem in ne morem rapumeti, kako je mogoče, da odgovorne ljudi kratkomalo vlačijo iz njihovih stanovanj, jih postavljajo ob zid in jih streljajo 'N Nekaj podobnega smo doživeli samo še v Meksiki, ko je tam divjal general Vills. Takšne stvari se dogajajo le še med polciviliziranimi narodi Da sc je kaj takšnega moglo zgoditi v državi, ki je baje kulturna, je nepojmljivo.« * Parii, t4. jnl. Iz Londona poročajo, da se je francoski parnik >Ville de Papettec 12. julij* po-nesrečiL Potniki in posadka se ia redila. Stran t. Rudniška nesreča v Vršhi Čuki Strupeni plini so se vžgali in umorili tri rudarje >ST,OVBNEC<, dne 15. Julija 1934. fttev. 158. Pismo iz Poljske Zafečar, 14. jul. m. Predvčerajšnjim n J« pripetila v rudniku Vrška Čuka težja nesreča, ki je zahtevala 3 človeške žrtve. Do nesreče je verjetno prišlo vsled neopreznosti rudarjev samih. Sama nesreča se je pa pripetila na sledeči način: Kakih 300 metrov pod zemljo je bilo zaposlenih v enem rovu 6 rudarjev, med njimi tudi 2 Slovenca, in sicer Vinko Fink in Ivan Ribnikar. Skupina 3 rudarjev je bila zaposlena z miniranjem granitne stene, druga skupina je pa v istem rovu imela opravka z namestitvijo dvigala. Ko je prva skupina navrtala steno ter postavila vanjo 23 dinamitnih patron, je Ribnikar ugotovil, da v rovu ni strupenih plinov, ter je dal nalog, da vžigalne vrvice prižgejo. Ker v rovu po Ribnikarjevi ugotovitvi ni Silo metana, so rudarji namesto z električno iskro prižgali vrvice s piamenicami. Ko so prižgali zad- njo patrono z vžigalno vrvico, so »e napotili proti izhodu. Niso napravili niti 15 korakov, ko jih je silna detonacija pometala na tla. Na še nepojasnjen način se je pojavil tedaj v jami metan, ki je eksplodiral še pred eksplozijo dinamita. V rovu je takoj izbruhnil požar, ki je tudi dosegel vseh šest rudarjev, ki so se počasi plazili po trebuhu proti izhodu. Pri tem je zadobil najtežje poškodbe rudar Mijan Milič, ki je na njem zgorela vsa obleka. Ta rudar je za zadobljenimi poškodbami po silnih mukah umrl. Vsled zadobljenih poškodb sta nato umrla še dva rudarji, in sicer Radul Jovanovič in Stojan Stojanovič. Ostali rudarji, med njimi tudi oba Slovenca, so bili takoj prepeljani v zaječarsko bolnišnico. Njihove poškodbe niso tako strašne ter so izven nevarnosti, razen, 6e se ne bodo pojavile kake komplikacije. Rjavi teror V Avstriji I Poslanih Dovgalevski umrl Dunaj, 14. jul. b. Davi ob 8.30 se je izvrši! v Himmelfartgasse št. 14 strašen umor. Tu je stanoval bivši akademik in sedanji trgovec 32 letni Kornelius Zimmer. Stanoval je s svojo sestro in svakom. Že nekaj dni so ljudje opažali tri mladeniče, ki so se sukali okoli hiše, kjer je stanoval Zimmer. Tudi davi ob 7 je opazil hišnik nekega mladeniča, ki je stal pred hjšo, malo dalje pa sta se nahajala še dva njegova tovariša. Od 8.30 sta prišla pred stanovanje Zimmerjn in potrkala na vrata. Zimmer je vrata odprl, tedaj pa je že počil strel in zadel Zimmerja r srce. Zgrudil se je mrtev na tla. Za Zimmerjem se je nahajala njegova sestra, malo zadaj pa svak, ki je pograbil revolver iu takoj zasledoval morilca. V bližini te hiše je poslopje finančnega ministrstva, kjer so stražarji opazili tragedijo in so takoj pričeli z avtomobilom zasledovati morilca, vendar pa so jo obema posrečilo pobegniti. Zimmer je znan !• ' narodni socialist in se splošno misli, da gre iti za političen umor iz maščevanja. Dunaj, 14. jul. p. Danes zvečer je bil objavljen rakon, po katerem se morajo do 18. julija do polnoči izročiti ali naznaniti eksekutivi vse, zaloge razstreliv, sestavnih delov ter priprav za razstre-ljevanje. Kdor do polnoči izroči ali pa sporoči policiji zaloge itd., ne bo kaznovan. Za vse najdene naloge po 18. juliju pa bo vsakdo postavljen pred Izredno sodišče, ki sme izrekati do 31. januarja 1034 samo smrtno kazen. Jugoslovanska akcijo Beigrad, 14. julija, m. Danes sta v imenu di-i"ektorija Jugoslovanske akcije člana tega di-rektorija, Veliimir Jankovič in Danilo Vujovič, obiskala notranjega ministra g. Živojina Lav.iča ter sta mu ob tej priliki predložila spremembe in dopolnila pravil Jugoslovanske akcije, kn eo bila sprejeta na zagrebškem kongresu, s prošnjo, da .se Jugoslovanski akciji odobri v vsej državi politično delovanje na podlagi 51. 12 zaisona o združenjih, zborih in dogovorih. Pariz, 14. jul. AA. Havas poroča: Davi ob 5.40 je preminul v Parizu sovjetski poslanik Va-| lerijan Dovgalevski. Rodil se je 1885. Študiral ; je v Franciji. Leta 1913 je postal v Toulousi i inženjer elektrotehnike. Pred rusko revolucijo ! je bil uslužben v veliki pariški tvrdki za elek-' trotehniko. Leta 1917 se je vrnil v Rusijo. Le-I ta 1922 je prevzel poštni komisarijat. Svoje prvo { poslaniško mesto je dobil leta 1924 na švedskem, leta 1927 je šel v Tokio, 1928 pa je prišel v Pariz. Leta 1932 je podpisal nenapadaVni pakt med Francijo in Rusijo in trgovinsko pogodbo. Bil je tretji sovjetski poslanik v Parizu po Krasinu in Rakovskem. Pokojni sovjetski poslanik je bil kot človek povsod silno priljubljen in je temeljito poznal francosko men-taliteto. Njegova zasluga je tudi, da so se odno-šaji med Sovjetsko Rusijo in Francijo tako zelo razvili in da je med obema državama napočila doba medsebojnega zaupanja. Pokopali »a bodo na pariškem pokopališču »Pere-Lacnaise«, nato pa prepeljejo nje trup1 v Moskvo. k Kongres sadjarjev Maribor. 14. julija. Danes se je pričel v Mariboru kongres sadnih izvoznikov in sadjerejcev kraljevine Jugoslavije. Maribor je pričakal udeležence kongresa, ki so prišli že danes v velikem števila, v zastavah. Danes dopoldne so prišli zastopniki ministrstev iz Belgrada, dalje banski referent iz Ljubljane, mnogi okoliški glavarji, predstavniki strokovnih organizacij, tako producentov in trgovcev-izvoznikov sadja. Danes popoldne je bila predkonferenca. kjer so se določile smernice kongresa. Dosegel se je sporazum glede razmih vprašanj produkcije in izvoza sadja, ki se bo poudaril v posebni resoluciji, ki bo predložena jutrišnjemu kongresu. Kakor se vidi. vlada za kongres izredno zanimanje in bo brez dvoma imel velik pomen za naše gospodarstvo. Protibrezbožna razstava v Ljubljani Odgovor „Slovenskemu Narodu( »Slovenski Narod« je v sobotni številki v ob-^rnem članku napadel protibnezbožno razstavo v Ljubljani. Ne da bi se spuščali v podrobnosti, ki jih navaja, hočemo za danes ugotoviti le sledeče: Protibrezbožna razstava je prirejena od zastopnikov vseh krščanskih veroizpovedi v obrambo osnovnih krščanskih svetinj. Priredil jo je mednarodni odbor »Pro Deo«, ki ima svoje središče t Ženevi. Razstava je torej mednarodna in na d strankarska. »Slovenski narod« je že ponovno poudarjal, da noče veljati la protiverski list. Zato se čndimo, kako se je mogel ob tej priliki postaviti ob stran tistih, ki se bore proti osnovnim verskim resnicam, v katerih so edi-»I rsi pozitivno verni kristjani. Če »Narod« trdi, da je zapadno svohodomisel- stvo v protihrezbožni akciji napravilo več ko sedanji lmljševiški režim, se o tem ne bomo z njim prepirali. Jasno pa inora biti »Slovenskemu Narodu« in nam, da je tako svobodomiscl-stvo prav tako pogubno in obsodbe vredno kot brezbožna boljševiška akcija. Zato tudi mi ta članek, ki je izšel v mestu, ki velja za katoliško, in v državi, ki je v pretežni večini krščanska, r ogorčenjem odklanjamo kot škodljiv in veri sovražen. To je po svoji osnovni tendenci in »Slovenski Narod«, ki ga je natisnil na drugi strani, je s tem storil slabo uslugo svojim katoliškim in pravoslavnim čitateljem. ki še čutijo * mučeniškimi žrtvami brezbožne boljševiške akcije. Od nedelje do nedelje Med političnimi dogodki v zunanjem svetu je treba jjpozoriti na štiri dogodke, ki sta večje važnosti: 1. obisk francoskega, zunanjega ministra Barthouja v Londonu; i govor nemškega državnega kanclerja v državnem zboru; 3. govor bolgarskega diktatorja Georgija in 4.. preosnova avstrijske vlade. Francoski znnanji minister B ajr t h o n je šel v London, da pridobi Angleže za francoske politične načrte, ki ob-stojijo v tem, da naj sklenejo vse vzhodnoevropske države, torej tudi Rusija in Nemčija, posebno zvezo ali pakt, s katerim si bodo druga drugi jamčile nedotakljivost svojih ozemelj in druga drugi pomagale, če bi bila katera napadena. Podoben pakt naj sklenejo tudi sredozemske države, med njimi tudi Italija, Jugoslavija in Turčija. Francozi želijo te varnostne meddržavne zveze zato, da. bi se enkrat, čutili varne pred Nemčijo in dn bi se potem resno moglo misliti o razorožitvi. Nikdo namreč noče razorožiti, dokler čuti za svojim hrbtom sovražnika, ki preži na prvo priložnost. Anglija je Franciji odgovorila, da se ona sicer ne bo vezala z nobenim, da noče v kolikor se nje tiče, obljubiti nobeni državi, da jo bo varovala pred kakšnim napadom, ampak ona hoče 7. vsemi silami podpirati, da se te francoske jx>godbe tudi sklenejo, ker so za mir potrebne. Angleško francoska pogajanja so torej velik uspeh za evropski mir. Nemški državni kancler Hitlerje čutil j>ot,rebo, da se pred vsem svetom opraviči, za krvava dejanja dne 30. junija, ko je bilo pobitih veliko število njegovih najbližjih prijateljev in najvišjih vodij njegovega nar.-soc. pokreta. Ves svet se je zgražal nad surovostjo, s katero so bili dotični brez predhodne sodbe kratkomalo ubiti. Med njimi so se nahajali tudi nedolžni ljudje, kot general Schleicher iu njegova žena, ali voditelj katoliške akcije v Berlinu dr. Klau-sener, ki so bili ubiti iz osebnega maščevanja. Hitler je v svojem govoru opisal te dogodke, priznal, da je bilo ubit^i 7fi »upornikov«, zvalil vso krivdo na »upornike«, ob- Nazaj h demokraciji? dolžil veleizdaje šefa generalnega štaba napadalnih odd. Rohma in generala Schlei-cherja ter nekaj drugih visokih vodij. Mesto da bi se. opravičil, je Hitler v svojem govoru le dokazoval, da je moral tako ravnati, da mu ni žal za prelito kri in da bo ravnal tudi v bodoče tako proti vsakemu, ki bi se drznil dvigniti roko proti njemu. Pomemben je bil tudi velik govor bolgarskega diktatorja Kimona Georgijeva, v katerem je dal razloge za državni ndar v Bolgariji. Položaj, da je bil nevzdržen. Državne avtoritete ni bilo več nikjer, vsakdo je delal, kar je hotel. Prva je nastopila vojska, ki je hotela napraviti red. In red je bil napravljen v kratkih tednih. Makedonska revolucionarna stranka je bila razpuščena, zaplenili so 75.000 pušk, 800 tisoč strelnih nabojev, tisoče bomb in peklenskih strojev. Ze te številke dokazujejo, v kakšni nevarnosti meščanske vojne se je prejšnja Bolgarija nahajala, ko je trijela, da so ustašl na državni meji zbirali cel arze-nal orožja. Da niti ne omeni zunanjepolitične nevarnosti, ki bi lahko dovedla do vojske s sosedi. Nova vlada hoče predvsem prijateljskega sožitja in sodelovanja z Jugoslavijo in upa, da se bo zbližanje, ki veselo napreduje, nadaljevalo v korist obeh bratskih narodov. V naših zunanjepolitičnih krogih je bil govor bolgarskega diktatorja sprejet z velikim veseljem, V naši sosedni Avstriji je Dollfuss nenadoma preosnoval svojo vlado, tako da je še bolj kot doslej, zedinil v svojih rokah državno upravo. Izločen je bil vojni minister in kancler sam je sedaj vrhovni poveljnik vojske. Ustanovljen je tudi poseben komisarijat za pobijanje pro-tidržavnih pokretov. Načeluje mu znani major Fey. Istočasno pa je vlada izdala tudi nove zakonske uredbe, ki kaznujejo s smrtjo vsakega, ki bi sam izvrševal ali pomagal pri terorističnih napadih z "azstrelivi ter tudi vsakega, ki bi po 5 dneh, Meto od danes, še imel pri sebi razstrelilne snovi brez dovoljenja državne oblasti. (Ponedeljski Slovenec« je objavil pod naslovom »Sunek v levo v Varšavi«, krajši brzojav, v katerem ugotavlja, da so se zadnje tedne izvršile na Poljskem velike notranje-politične spremembe, ki dokazujejo, da se hoče režim maršala Pilsudskega približati zopet slojem, ki so ostali zvesti demokraciji. Naslednje pismo našega poročevalca obširno razlaga ta važen dogodek In ga bodo naši bralci z zanimanjem brali.) Varšava, 5. julija 1934. (Od našega poročevalca) Doslej se je še vsaki poljski vladi prav od prvih začetkov mlade države očitalo, da je ravnala, bodisi na zunaj, bodisi na znotraj, v hitriei, tako rekoč brez globljega premisleka, predana hipnim impulzom. Vsled tega je poljska politika toliko pogrešala tiste mirne, lierazburljive politične črte, ki je potrebna, če hoče narod ustvarjajoče delati na svojem napredku. Odkar pa so vsled umora notranjega ministra Picrackega postale notranje-politične spremembe potrebne m jih je maršal Pilmidski tudi izvedel, zgleda, da se je naselila velika preudarnost v ministrske r>osvetovalnice. Pomislimo le, kako je leta 1926 maršal Pilsudski iznenada izvedel svoj državni udar, kako nepričakovano je pred volitvami leta 1930 vlada udarila po opoziciji in jo z nasiljem vrgla ob tla, kako nenapovedano je notranje ministrstvo izvedlo strašno »kazensko ekspedicijo« po poljski Ukrajini. Topot, ko smo pričakovali, da bo vlada maščevala umor notranjega ministra z novimi nenadnimi nasilnimi ukrepi, pa smo se varali, kajti spremembe se vrše silno previdno, po dolgem preudar-janju iu jjo temeljitih posvetovanjih. Novi demokratični ministri Kmetijsko ministrstvo na primer je bilo izročeno znanemu šolniku Poniatow-skeinu, ki je bil pred 1.1930 voditelj levičarske kmetske stranke »Wyzwolenie«, ki jo je zapustil šele, ko je stopila v opozicijo proti Pilsudskemu. Ostal je osamljen, ker ga režimski veleposestniki nikakor niso marali sprejeti v svojo sredo vsled njegovih nekdanjih radikalnih načrtov agrarne reforme in porazdelitve velikih posestev. Toda maršal Pilsudski je odločno zahteval, da mora ravno on prevzeti kmetijsko ministrstvo, ker je s tem hotel povedati kmetom, da je one gospodarske politike, ki je na račun kmeta podpirala z najrazličnejšimi ugodnostmi le industrijo, konec, in da se hoče sedaj vJada posvetiti tudi potrebam poljskega kmeta. V novo vladno politiko spada tndi izvedba agrarne reforme. Koliko je Poniatowski ohrauil od svojega nekdanjega, domala boljševiškega radikalizmo, ao bo šole izkazalo, toda verjetno je, da bo vsaj delno skušal uresničiti ideale »Wyzwolenia«. Tudi novi notranji minister Zyndram Koseialkovvski je bil svoje dni član malokmetske stranke »Wyzvolenja«. Tudi on spada, kot, Poniatovvski, k onim najbolj starim sobojevnikom maršala Pilsudskega, ki so se borili ž njim še v poljskih legijah, a je bil ob prevratu leta 1920 in pozneje po volitvah leta. 1930 potisnjen nekoliko v stran, ker je v pogledu manjšinske politike imel svoje misli in bil odločno proti vsakemu nasilstvu v Ukrajini: Za malega človeka Oba nova ministra sta torej demokratičnega izvora in sta tudi stara prijatelja večkratnega preddiktatorskega ministrskega predsednika Bartela, profesorja v Lwowu. Al i ni to dokaz, da se hoče režim na vse načine pomujati, da priklene nase predvsem malega kmeta, ki je igral in bo še vedno igral veliko vlogo v poljski notranji politiki. Vsi ostali ukrepi, ki jih je vlada mislila naperiti proti opoziciji po umoru Piareckega, so bli na zahtevo maršala Pilsudskega preklicani, ker je pač res, da se nahaja ravno mali, demokratični kmet med tako imenovano opozicijo, na Poljskem in drugod. Nastopov proti opoziciji torej ne bo, marveč bo vlada poskušala priti do tistih rodoljubov, ki z metodami režima ne soglašajo in so rajši stali s skrbnim čelom ob strani, ker jim vest ni dopuščala, da bi sodelovali. Poje rn opozicije se je torej zadnje tedne zelo skrčil in spadajo pod njega samo oni, ki želijo revolucije in državnega razkroja. Teh pa na Poljskem ni veliko. Monopolpatrio-tizma je konec tudi tukaj in človek se mora diviti maršalu, ki je že starček, da je to resnico sprevidel, medtem ko je ni videla njegova »mlada garda«. Radovednost, kako se bo v novi smeri razvijala politika, je v Varšavi zelo velika. Toliko o osebnostih. Isto napovedujejo pa tudi vladni načrti. Vlada se je dolgo po- svetovala in je prišla, zopet na pritisk starega maršala, do sklepa, da je treba v bodočnosti posvetiti vso pozornost malemu človeku, kmetu in delavcu. Nadalje je bilo zadnje tedne več namigavanj v poluradnem tisku, kot je recimo »Kurjer Poranny«ali »Gazeta Polska«, da bo vlada skušala sicer poudarjati državne interese pri svoji bodoči kmetijski in industrijski politiki, da bo odstopila od zasledovanja narodno-političnih postranskih ciljev, ki so narodne manjšine skorajda popolnoma izločili iž gospodarskega sodelovanja. Kaj bi recimo pomenila v tem pogledu pametna politika, ki bi omogočila 7 milijonski ukrajinski manjšini, da se priključi aktivnemu delu pri napredku državnega gospodarstva. Dozdaj je bila Ukrajina mrtvo polje za poljsko državo. Novi notranji minister, ki je svoje dni v »Wyzwolenie« zastopal v tem pogledu modro državniško stališče v Ukrajini in v vilen-skem okrožju, bo menda jamstvo, da se je gospodarsko odpiranje manjšinskega ozemlja začelo. Seveda bo treba počakati, če je še vedno ostal pri svojih nekdanjih idealih. V sedanji gospodarski krizi, ki je boleče zajela tudi Poljsko, bi bil naravnost blagoslov, če bi brez izjeme vse gospodarstvo sodelovalo in se ne bi iz čisto strankarskorežim-skih razlogov odrivalo na stran gospodarske ustanove in ljudi, ki domovino ljubijo, r«--žim pa odklanjajo. Demokratične volitve V tem pogledu je treba posebno omeniti dejstvo, da je maršal Pilsudski popolnoma zavrgel z vrtoglavo naglico od vlade predloženo načelo, da naj o usodi države odločujejo le izbrani ljudje, zaslužni in s kakšnimi redovi odlikovani-, državljani. Polkovnik Slawek je izdelal že novo ustavo na tem načelu in predal v senatu, ki bo najvažnejša zakonodajna ustanova v novi ustavi, vso oblast v roke odlikovancem. Maršal Pilsudski je predlog kot neumnega odklonil in s tem doprinesel nov dokaz za svojo državniško modrost. Sedaj so na tem, da osnutek ustave zopet spremene in sicer tako, da ho uvedeno zopet demokratično načelo splošne volivne pravice, ker naj bi se senat za dve tretjini članov izvolil na podlagi splošne volivne pravice, samo eno tretjino bi imenovala državna oblast, to je predsednik republike. Tudi tukaj se vidno kaže želja, da se pritegne mali človek, ki ne nosi nobenega reda, razen odlikovanja, svojih delovnih rok, k vodstvu državne usode in da se proti sa-mogoltnemu načeln nacionalizma polagoma le zopet uveljavi modrost ljudske demokracije. . _ , Res je, poljski genij je velik. Toda dobro naredi le ono, kar je prej preudariL W. R. Betgrajske vesti Beigrad, 14. jul. m. S kraljevskim ukazom jv premeščen za asistenta državne bolnišnice za duševne bolezni v Ljubljanl-Studenec r 6. poL skup. dr. Mihael Kamin, asistent splošne državne bolnišnice v Ljubljani. Za asistenta splošne državne bolnišnice v Ljubljani r 7. pol. skup. je premeščen dr. Stanko Ž v o k e 1 j , asistent državn« bolnišnic« za duševne bolezni v Ljubljani. Premeščen je od kasacijskega sodišča r Novem Sadu k apeilacijskemu sodišču v Ljubljano Karel Plemanšek. Beigrad, 14. jul. m. Dne 26. avgusta L 1. bo začel tukaj zasedati VI. kongres vseslovanske čebelarske zveze, na katerem se bo med drugim izvolil tudi nov odbor te zveze. Kongres bo pod pokroviteljstvom Nj. V. kralja. Beigrad, 14. julija, m. Na razpisu za skico za spomenik padlim vojakom-bojevnikom in ki se bo postavil v Skoplju, je dobil tretjo nagrado v iznosu 3000 Din tudi Slovenec kipar Lojze Dolinar. Beigrad, 14. jul. Ker pojde po j>oročilu kme-tijsko-gozdarske fakultete v Žemunu letos na Poljsko 5 študentov-agronomov v prakso, je kmetijski minister odredil, da pojdejo 3 poljski štude.ntje-agronomi na dvomesečno specializacijo na državno imetje v Belje, 2 pa na fakultetno posestvo Maksi-mir pri Zagrebu. Beigrad, 14. jul. m. Osrednji odbor jugoslovanskega lesnega gospodarstva je po vsestranskem pretresanju poudarjal položaj, ki je nastal na tržišču lesa v Italiji vsled italijansko-avstrijskega sporazuma, ter je smatral, da so se spremenile predpostavke, na katerih je bil stvorjen tržaški sporazum, in da radi tega ne more več pri njem sodelovati. Praga, 14. jul. p. Današnji ministrski svet , je sprejel 22 novih zakonskih predlogov, ki bo-| do predloženi parlamentu. Odobril je dodatni protokol k jugoslovansko-češkoslovaški trgovinski pogodbi, nadalje celo vrsto novih gospodarskih zakonov in sklenil spremeniti češkoslovaško zastopstvo v Moskvi v poslaništvo. Finančni minister je poročal o pripravah za proračun za 1. 1935. Omrla nam je naša ljubljena mati, babica in prababica v 90. letu starosti Magdalena Marn nadučiteljeva vdova Prijateljem in znancem jo priporočamo v blag spomin in molitev. Čas pogreba se objavi v ponedeljskib časopisih. V Ljubljani, dne 14. julija 1904. Antonija vdova Ziegler. dr. Rud. Marn, banski načelnik, Marija Marn, otroci. Vnuki in vnukinje, pravnukinje. Praznik francoske Dan 14. julija slavi prijateljski francoski narod kot svoj narodni praznik, v spomin na zavzetje Bastije, ko je padla vsemoč tiranskega bour-bonskega fevdalizma in je francoski! narod zadihal v svobodi. Radosti francoskega naroda se sedaj pridružuje tudi slovenski narod in vsa Jugoslavija. Včeraj dopoldne je tukajšnji francoski konzul g. Remerand ob častnem spremstvu in vpričo predstavnikov oblasti položil pred ilirski spomenik lep venec v francoskih barvah. Spomin neznanega republike francoskega vojaka so navzočni počastili z eno-minutnim molkom. Nato so se odpeljali vsi prisotni pred Vodnikov spomenik, kjer je g. konzul položil pred spomenik krasen šopek cvetlic, ovitih prav tako v francoske barve. Nato je bila od 11 do 12 na francoskem konzulatu recepcija, ki so se je udeležili vsi tukajšnji predstavniki javnosti in se vpisali) v spominsko knjigo. Obrtnu razstava v Št. Vidu nad Ljubljano osebna parnika, eno podmornico in dve križar-ki. Nato se je obrnil k finančnemu stražniku, ki ima tam službo, in je dejal: »Kako prazno taml< Ta mu je odvrnil: »Dve leti sem že tu, a je vedno tako prazno.« V našem pristanišču je čisto drugače. Tu je življenje, vrvenje, da človeka kar oči bolijo, če dalje časa opazuje prizore, ki se neprestano spreminjajo. Vozovi prihajajo in odhajajo, delavci (sto in sto jih je) tekajo sem ter tja, škripci škripljejo, žerjavi ropočejo in dvigajo težka bremena iz ladij in v ladje. Sicer pa si oglejmo vse po vrsti: najprej pristanišče za osebni promet, potem na pristanišče za tovorni promet. Obe sta nekoliko ločeni med seboj. V osebno pristanišče dnevno privozi 8—12 parnikov. Ravno toliko jih odide. To je redni promet. Ob izrednih prilikah pride in odide tudi po 15 in še več parnikov. Parniki prihajajo od vseli strani Jadrana in tudi odhajajo na vse strani. Sušaški parobrodi gredo do kotora in še niže na jug — do Petrovca. Vmes se ustavijo v vseh znanih morskih in obmorskih krajih: v Bakru, Crikvenici, na Rabu, Hvaru, v Senju, Splitu, Dubrovniku itd. itd. Gredo pa tudi v tuje dežele. Med najlepše in največje paro-brode, ki vzdržujejo redni promet med Suša-kom in drugimi pristanišči, spadajo: Prestolonaslednik Peter, Kumanovo, Jugoslavija, Ljubljana, Zagreb, Slavija itd. Ti se morejo po lepoti in udobnosti kosati s parobrodi velikih narodov. Promet je popolnoma zadovoljiv. Navadno so zasedena vsa mesta ne-le v tretjem, marveč tudi v prvem in drugem razredu. Cesar ne zasedejo domačini, zasedejo tujci, ki prihajajo na oddih na morje. Dobro so zasedeno zlasti iadje. ki gredo na daljšo pot. njih lahko pelje do 1200 vagonov lesa. Pred dvema dnevoma sta odplulu danski parnik Jen-ny Esbjerg in italijanski Tasso, ki sta tudi odpeljala vsak do 1200 vagonov lesa. — Parniki vozijo večinoma les, jadrnice pa poleg lesa vino in razne poljedelske pridelke. V pristanišču je zaposlenih na stotine delavcev. Med njimi so Slovenci, Hrvati, Italijani, Nemci, Madžari itd. So različne narodnosti in različnih nazorov, a pri delu so vsi eno. Zlat vrelec je sušaško pristanišče za Jugoslavijo, zato pa tisočkrat hvala Bogu, da smo ga dobili. Hudi nalivi nad Ljubljano V petek je bila sv. Marjeta, ki nam grom ni strelo obeta, pravi star pregovor. Res, okoli Marjete se, vsikdar pojavljajo nevihte z gromom in strelo. V petek je bilo prav soparno, najvišja temperatura je znašala sicer le 25° C nad ničlo, toda soparica je močno pritiskala. Popoldne pa so se privalili črni oblaki izza Kamniških planin v smeri proti Krimu. Začelo je ob 15.10 deževati. Vrstil se je naliv za nalivom, eden močnejši ko drugi. Popoldne je tudi močno treskalo. Najhujši nalivi pa so trajali od polnoči do 2.30 včeraj zjutraj. Deževalo pa je prav do jutra. Včeraj je padlo nad Ljubljano in okolico vsega 55.5 mm dežja. Silen naliv je žalil tudi vso sedaj betonirano strugo Ljubljanice od Čevljarskega mostu tja do Zmajskega tako, da so včeraj vsa dela v Ljubljanici mornln počivati. Zaradi nočnih nalivov jc Ljubljanica narasla za pol motra. Št. Vid šteje okoli 120 samostojnih obrtniških mojstrov. Od teh se je razstave udeležilo 56 mojstrov. Največ je med njimi kajpak mizarjev in sicer 21. Razstavljajo krasno pohištvo in druge mizarske izdelke. Med šentviškimi obrtniki jih je več, ki delajo s strojnim obratom. Na razstavi razstavlja 16 takih obrtnikov. Kolarska obrt bo zastopana po dveh mojstrih, kovaška po dveh, ki bodo razstavili vozove in kovaške izdelke. Ključavničarji bodo poleg tipično ključavničarskih izdelkov razstavili tudi poljedelske stroje, avtomobilske dele itd. Dalje bodo razstavili torbarji (2) in sedlarji (1), vozni ličarji, dva krojača, dve šivilji, dva čevljarja in drugi. Ti obrtniki bodo dokazali, da so na sodobni višini ter da uspešno tekmujejo z najboljšimi tvrdkami. Vodnjakarji bodo n. pr. razstavili model vodnjaka, iz katerega bo tekla voda, razstavil pa bo tudi po vsej državi znani izdelovalec orgelj g. Jenko. Razstavili bodo še cemen-tarji, kamnoseki in stavbeniki. Gradivo za razstavo je zelo pestro in bogato, tako, da se splača vsakomur ogledati si to razstavo. Občinstvo iz Ljubljane še opozarjamo, da je za obiskovalce razstave znižana tramvajska vožnja: v Št. Vid stane vožnja 3 Din, nazaj pa samo 1 Din proti žigosanemu listku. K lepo prirejeni razstavi šentviškemu obrtništvu čestitamo, občinstvu pa priporočamo obisk razstave. oporo, pogrešale bi ga, pa še kako. In še bi mogli pisati o njem kot človeku, kot vzgojitelju, o njegovi plemenitosti in vedni pri-jiravljenosti za dobro in pošteno, pa bi nam morda štel v zlo. Kolik je bil za nas, je pričala podoknica, ki so mu jo priredile naše organizacije v petek zvečer pred njegovim stanovanjem v novi šoli na (jlincah. S sodelovanjem Pevskega krožka m godbe Vič, so se mu poklonile organizacije in zahvalile za njegov trud in sodelovanje. Vičanom je za Vami hudo, Vas pa naj tolaži izrek, ki Vam prav gotovo velja in ki pravi: »...in narod naš človeka le po delu meri!« Na Štajerskem letos že nad 100 požarov Ljubljana, 14. julija. V Sloveniji so gotovo kraji, kjer se vsako leto vrste številni požigi, ne da bi mogle varnostne oblasti izslediti pravili požigaIcev. V strahu pred ognjem preživlja poletne dneve in noči prebivalstvo, zlasti na Štajerskem v kotu od Poljčan proti Ptuju, osobito na Dravskem polju. V teli krajih je bilo že letos nad .100 požarov, ki so povzročili milijonsko škodo. Cenijo jo na 5 milijonov. Pri teh požarih so naravno najbolj zainteresirane domače in druge zavarovalnico. Požiga je bilo osumljenih mnogo posestnikov, ki naj bi se okoristili z zavarovalnino, kajti dali so svoja posestva zavarovati za previsoke zneske in so špekulirali, da pridejo tako do denarja, da si lahko postavijo lepšo domačijo. Proti takim osumljencem ,ie bilo uvedeno kazensko postopanje, ki pa je večji-rlel ostalo negativno ter so bili osumljenci izpuščeni na svobodo zaradi pomanjkanja dokazov. Oblasti skušajo sedaj uvesti v nekaterih slučajih obnovitev kazenskega postopanja, ker_ so prišli na dan važni momenti, ki močno obremenjujejo na svobodo izpuščene osumljence. Ljubljansko okrožno sodišče sr je te dni bavilo s tremi primeri požiga. Mali senat je v petek obravnaval požig v Gradcu pri Litiji. Ponoči okoli 23.30 .je začelo goreti v kozolcu Frana Kržana. Kozolec—dvojnik je pogorel do tal, zgorelo pa je tudi mnogo sena in orodja. Kržan jo imel 18.000 Din škode. Tega požiga je bil osumljen neki zavarovalni potnik M. Ta je bil aretiran in sedaj obtožen pred senatom požiga. M. je tajil in navajal v svojo razbremenitev alibi — dokaz. Opisoval ,ie svoje težave, zlasti, kako je iskal prenočišča. Mnogo priče so ga obremenjevale. Tako so povedale, da .ie M. grozil s požigom. V gostilni Kržanovi se je med drugim izrazil: »Na Štajerskem zato tolikral gori, ker ljudje nočejo potnikov prenočevati.« »Okoli Ptuja strela že požiga, tukaj pa še zna«... »Veni. da imajo dosti prostora, pa ga zna še več biti.« M. je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. — Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Frani .loselovn« grenčice. popite zjutraj na tešče, brez truda Izdatno Iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Francoski konzul g. Remerand pred Vodnikovim spomenikom MIRIM KRALJICA ČOKOLADE Življenje v sušaškem pristanišču Sušak, 13. julija. Sušak je jugoslovanski in njegovo pristanišče jugoslovansko, radi tega se mora zanimati zanj in za njegovo pristanišče vsa jugoslovanska javnost — Slovenci, Hrvati in Srbi. Naj bo podanih za slovensko javnost^ na tem mestu nekaj vrstic o življenju v sušaškem pristanišču. Dne 11. julija se je pisec teh vrstic postavil v obmejna vrata med sušaškim in reškim pristaniščem. V reškem pristanišču je naštel dva Še večji dirindaj kakor v osebnem pristanišču je v tovornem. Bodi ponedeljek ali sobota, jutro ali večer, kakršenkoli dan in katerikoli dnevni čas, to pristanišče je vedno polno parni-nikov na Jadranu. Praznega prostora ni nikdar, kajti eden odpluje in se že po dva druga prerivata, hočeta zasesti njegovo mesto. Dne 12. julija je bilo v pristanišču 22 velikih qadrnie in 13 parnikov. Največji So bili: Anna Capano (italij.) Amsel (nemški), Mardinian (angleški), Tamatseo (italij.), Resurectio (ital.). Vsak izmed Št. Vid nad Ljubljano je tipičen slovenski obrtniški kraj. Skoraj vsak drugi prebivalec tega kraja živi od obrti, bodisi kot mojster, bodisi kot pomočnik ali kot član njihovih družin. Poljedelcev, takih, ki bi živeli izključno le od polja, v Št. Vidu skoraj ni. Pred vojno je bil znan Št. Vid po svoji mizarski obrti in šentviški izdelki so se razvažali daleč naokrog. V povojnih letih se je ta obrt zelo razširila, pač pa je kvalitetno pričela pojemati, kar je pač posledica velikih naročil. V zadnjih letih, ko ljudje zopet bolj gledajo na kvalitete, pa se je mizarska obrt v Št. Vidu zopet pričela čudovito dvigati, kar dokazujejo tudi razstave na vele-sejmu, na katerih so ljudje iz vse države in inozemstva občudovali delo šentviških mizarjev. Pa ne samo mizarska obrt, temveč tudi druge imajo v Št. Vidu vnete delavce. Po marljivosti, iznajdljivosti in sodobnem duhu se zlasti odlikuje mlajši rod šentviških obrtnikov. Sedaj so šentviški obrtniki pripravili veliko reprezentančno razstavo, ki naj pokaže domovini ves lepi razvoj šentviške obrti. Razstava se odpre danes ob 11 v narodni šoli v Št. Vidu in obsega 13 velikih šolskih sob. šentviška šola je zelo prostorna in ima velike sobe, vendar pa jo razstava popolnoma napolnjuje, kar dokazuje obsežnost razstave. Razstavo je organiziralo šentviško Društvo jugoslovanskih obrtnikov, v katerem so včlanjeni skoraj vsi šentviški obrtniki. Materijalno sta razstavo podprli tudi banovina in ministrstvo za industrijo, trgovino in obrt. Današnje slovesne otvoritve se udeleži tudi g. ban dr. Marušič. Šolski upravitelj g. Ivan Štrukelj se poslavlja Vič, dne 14. julija." Kronist je pisal: 14. julija je izročil šolski upravitelj g. Ivan Štrukelj upravitelj-ske posle svojemu nasledniku. Sredi dela ga je našel ukaz, ki ga določa na drugo mesto v Ljubljani. Dne 1. decembra 1918 leta je prišel na Vič, kjer .je našel šolo v nezavidljivem položaju. Treba je bilo za to mesto zrelega človeka in pravega so oblasti našle v njem. Kmalu po prihodu na Vič ga je zadela težka preizkušnja z izgubo najstarejšega, sina maturanta, ki je padel v osvobodilnih bojih za domovino na Koroškem. Vse .ie čustvovalo z njim. Ne kaže opisovati doživljajev in dela v njegovi pisarni, katero je izpričevala luč v njegovi pisarni skozi do zadnjega v poznih nočnih urah. Ena največjih šol v banovini zahteva res celega človeka. Poleg upravitelj-stva je vršil nekaj časa posle nadzornika. Vse to je prenašal z veseljem, ne zaradi njega samega, zaradi obče koristi, zaradi ljudstva, iz katerega je izšel in mu bil vedno vdan. Kjerkoli je učil, se poznajo sadovi njegovega dela še dandanes. Vemo, da je življenje mnogokrat poizkušalo svoje moči nad njim, tla mu je kovalo značaj in voljo, da bi ga vsaj malce preoblikovalo, pa zaman je bil trud, ostal je zvest samemu sebi. Vse, kar je šlo proti njemu, je odpravil: tako ravnam, dokaži mi, da ne ravnam prav. 15 let je vodil šolo in jo spravil na vi-! šino, da stopa na čelu državnih narodnih . šol. Tisoč otrok je šlo skozi razrede s pravo j podlago v življenje. Naše organizacije imajo v njem trdno Ljubljanske vesti s Protibrezbožna razstava Del protibrezbožne razstave 0 bojevitem brezboštvu, ki ga je organiziral po vsem svetu boljševizem, vemo bore malo. Ne zavedamo se silne nevarnosti, ki sistematično uni-»Snje vse duhovne in moralne vrednote, ki temelje IV veri v Boga in neumrljivosti duše. Skoraj nič ne poznamo ogromnih materijalnih in duhovnih sil, M jih je združila in jih vodi moskovska propaganda bojevitih brezbožnikov. O poraznih uspehih, ki jjlh je že dosegla organizacija bojevitih brezbožni-jcov in boljševiška brezbožna vzgoja, nam je le tnalo znanega. __ Vsa ta najnevarnejša bolezen duhovnega in družabnega življenja v sedanjosti pa je tudi že med nami. Protibrezbožniški razstavi se zahvalimo, da je dala pobudo, da to nevarnost bolj spoznavamo, vestneje zasledujemo, se proti njej zavarujemo in pri reševanju duš in družbe iz modernega brez-boštva, sodelujemo. Kdor je pregledal razstavo, more razumeti veliko prošnjo — molitev: Odrešenik sveta, reši Rusijo! Še danes in jutri bo razstava v Ljubljani v šentjakobski šoli odprta. Obišči jo vsak kdor le more! Škofijski odbor K. A. v Ljubljani. Razstavni odbor Gospodje! Moderni vzorci blaga za letne obleke so dospeli. — Najugodnejši nakup oblek po meri je in ostane pri Drago Schwab, Ljubljana 0 V Oborainmcrgau k pasijonskim igram odpotuje izpred kavarne Union II. skupina v ponedeljek zjutraj ob 6, III. skupina pa 26. julija in prisostvuje igram v nedeljo 29. julija. Tudi ta skupina združi poset iger z najlepšim izletom v Alpe in obišče znamenita letovišča in jezera v Salz-kammergutu, dalje Salzburg, kraljeve gradove na Kiemskem jezeru, si ogleda dalje znamenitosti v Munchnu in Innsbrucku. Vožnja z razglednim avtobusom. Ker so stroški tako nizki (1800 Din) in se še nekateri zanimajo za to pot, zato se pripravlja IV. skupina, ki bo odšla iz Ljubljane predvidoma 27. avgusta. Priglase sprejema Romarski odsek K A, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7, kjer se dobijo tudi vse informacije. © Znani ljubljanski fotoamater Cveto Svigclj je bil povabljen od uredništva pariške revije lepih umetnosti za sodelovanje s svojimi slikami in biografijo. Ta uspeh zaznamuje g. Svigelj po udeležbi na internacionalni razstavi v Poznanju, kjer so njegova dela vzbudila ogromen uspeh. Med njimi se. nahajata tudi sliki, ki sla bili pred kratkim na ljubljanski razstavi odklonjeni. 0 V Ljubljani umrli od f>. do 12. julija 1934. Kregar Jernej, 83 let, bivši podšprevodnik juž. žel., Japljeva ul. 2; Dolničar Ivana roj. Dimnik, 59 let, vdova restavraterja, Rimska c. 4; Jakobec Barbara sestra Dolorosa, 69 let, usmiljenka, Slomškova 20; Vieser Ivan, 88 let, bivši ključavn. poni., Japljeva ul. 2; Zemljič Marija roj. Jeler, 67 let, vdova nad-učitelja, Gestrinova ul. 2/11; Anderkohl Magdalena, 32 let, služkinja, Koče, srez Kočevje; Sajovic Sera-fina roj. Suyer, 81 let, vdova odvetnika, StreliŠka ul. 26; Krištof Alojzij, 29 let, delavec, Vidovdanska c. 9; Tenente Marija roj. Dolenec, 69 let, trgovka in posestnica, Gradaška ul. 10/pr.; Ložar Marjeta, 80 let, postrežnica, Japljeva ul. 2; Smerkolj Karol, 17 let, dijak III. razr. mešč. šole, Frankopanska ul. 23/111; Klein Anton, 77 let, nadkomisar v pok., Groharjeva ul. 15; Raztresen Janez, 50 let, krojač, Ambrožev trg 9; Kokolj Marija, roj. Škofic, 62 let, žena poštn. poduradnika v pok., Staničeva ul. 12/1; Košca Janko, 36 let, kontrolor drž. žel., Šmartin-ska c. 6/1; Puntar Zora Terezija, 8 let, hči knjižničarja drž. biblioteke, Tyrševa c. 38. — V Ljubljanski bolnišnici umrli: Mišič Franc, 20 let, hlapec, Planina pri Rakeku; Stare Franja, 70 let, užitkarica, Šmartno 46; Remžgar Josip, 54 let, klepar, Rožna ul. 7; Rebek Jo9ip, 78 let, bivši ključavničar in meščan, Cankarjevo nabr. 9; Fajfar Janez, 53 let, bajtar, Zg. Dobrova 18, obč. Ovšiče; Kropf Janez, 83 let, užitkar, Šalka vas pri Kočevju; Kokalj Leopoidina, 11 let, hči kočarja, Pu-dobno 3 pri Poljanah; Bevc Alojzija, 19 let, delavka, Studenec 50 občina Hrastnik. Dr.Ivasi Orotsr&Ic specijalist za notranje bolezni ordinira do 15. avgusta samo dopoldan. Taksiranje računov Ljubljana, 14. julija 1934. Včeraj smo napisali nekaj besed o sitnostih, ki jih ima naša trgovina, z njo tudi vsi konzumenti s taksiranjem računov. Napisali smo tudi, da Je treba takozvane nabavne knjižice iigosati pri pristojni davčni oblasti. Toda to ne drži. Novela k taksnemu in pristojbinskemu pravilniku z dne 18. februarju 1934 ne govori nikjer o tem, pač pa do- loča čl. 5 točka 7: Za knjižice, s katerimi posamezne osebe jemljejo blago od trgovcev in obrtnikov, ki jim blago vpisujejo v te knjižice, bodisi da jim blago neposredno izdajajo ali odpravljajo se plača takso 5 Din letno. Ta taksa se nalepi na prvi strani knjižice, uniči pa z izpisanjem (čez kolek) imena (trgovca, odn. obrtnika) In datuma nalepljenja. Tako določa zakon, ki, kolikor vemo, doslej še ni bil noveliran in tako ni treba dajati teh knjižic v potrdilo davčnim upravam, ampak zadostuje navadno taksiranje. V nobenem službenem listu še ni iizšlo drugačno tolmačenje teb predpisov in jih tudi v Ljubljani menda ne bomo iz-preminjali. Drugo vprašanje pa je tudi, v koliko smejo organi vsakega kupca, ki. gre iz trgovine »pobarati« za račun. Posebnih določil o tem novela taksnega in pristojbinskega pravilnika ne vsebuje. Tel 31-62 KINO KOPELJ EVO T.l 31-62 Danes ob pol 6 in ob pol 9 dvojni spored: »MOJA ZELJA SI TI« (Roland Colman in Kathy Francis) in »OB ZORI« (Rudolf Fofster). — valefilm nemške tehnike — Jutri v ponedeljek ob pol 9 isti dvojni spored. 0 Novi red letenja od 15. jnllja 1934. Vse potnike z našimi avionl opozarjamo na izpremembo, ki nastane v redu letenja s 15. t. m., poleg tega pa sporočamo izletnikom na naše morje, da se nam je posrečilo uvesti novo zračno zvezo s Sušakom in to z jutranjim odletom Iz Ljubljane in večernim povratkom nazaj v Ljubljano, S to spremembo bo omogočeno vsem, ki žele samo čez dan posetiti naše morje, potovati na Sušak in Se že zvečer vrniti nazaj. Odhod iz Ljubljane za Sušak vsak dan razven ob nedeljah ob 8.20 zjutraj. Prihod na Sušak ob 8.55 zjutraj. Odhod s Sušaka za Zagreb ob 9.10 zjutraj. Prihod v Zagreb ob 10.00 zjutraj. Od* hod iz Zagreba za Sušak vsak dan razen ob nedeljah ob 16.23 popoldne. Prihod na Sniak ob 17.15 popoldne. Odhod s Suiaka za Ljubljane ob 17.30 popoldne. Prihod v Ljubljano ob 18.05 zvečer. Opoldanski red letenja ostane kakor doslej, t. j. letalo prihaja ob 12 s Sušaka, nadaljuje polet ob 12.20 za Celovec, se vrača ob 14,20 iz Celovea v Ljubljano in nadaljuje polet ob 14.35 za Sušak. 0 V acrodromski restavraciji Igra vsako nedeljo železrtičarska godba »Sloga«. — Topla in mrzla jedila, hladna pijača. Za številen obisk se priporoča kantiner. Dr. Mira Fink ne ordinira od 16.—30. lulila 0 Gospodinje gotovo zanima, kako se najhitreje, najceneje in najboljše operejo svilene, platnene, volnene, kvačkane in vezene letne obleke. Vabijo se, da se udeleže predavanja, ki se vrši v torek 17. t. Breg št. 8, ob larna d. z o. z. 0 Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi decembra zastavljenih predmetov in sicer za dragocenosti dne 6. avgusta, za efekte (perilo, obleke in drugo) pa 13. avgusta t. 1. od 15 dalje, v uradnem prostoru na Poljanski cesti št. 15. D!: Debevec do 13. avgusta ne ordinira (razen dne 2. avg. od 10.—12. ure) 0 Čigava je damska zapestnica. Policija je aretirala nekega mladeniča, pri katerem je našla zlato damsko zapestnico z uro. Na zapestnici je temen moder kamen. Zapestnica je vredna okoli 1000 dinarjev. Fant trdi, da je zapestnico našel, policija pa domneva, da je bila zapestnica kje ukradena. Lastnica naj se zglasi na policiji. 0 Sami so se izdali. V neko klet v Mišičevi ulici je te dni vlomila družba štirih mladeničev. Odnesli so pet steklenic dobrega vina. Mladeniči so vino spili, toda vino je bilo tako močno, da so se upijanili in med seboj stepli. Njihov krik je slišal stražnik, ki jih je prijel in tako je prišla tatvina na dan. Mladeniči so bili izročeni sodišču. 0 Dunajsko pranje, svetloiikanje, Šimenc, Kolodvorska 3. Dijo se, da se udeleže predavanja, Ki se vrši torek 17. t. m. pri Zvezi gospodinj, Ljubljana, eg št. 8, ob 4 popoldne. Priredi ga Celjska mi- Razveseljiv napredek zavarovanja ,Karitas' V času, ko so nekatere samopomoči na spreten način izvile našemu človeku kupe trdo Odsluženega denarja, se je zdelo, da so ljudje zgubili zaupanje celo V zdravo zavarovalstvo, kakršno že desetletja goji tudi naša domača Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. Zato so nekateri mislili, da je drzna misel, pričeti z ljudskim zavarovanjem po načinu »Karitas«. A zdrav razum našega človeka je zmagal in zavarovanje »Karitas« si je v kratkem času utrlo pot v najširše plasti našega ljudstva. Danes pač ni trezno mislečega človeka, ki ne bi priznal, da je Vzajemna zavarovalnica z uvedbo zavarovanj po načinu »Karitas« edino uspešno nastopila proti zavarovalnemu špekulantstvu ter naše ljudstvo obvarovala ogromnih izgub. Opirajoča se na to splošno zaupanje uvaja sedaj »Karitas« poleg že obstoječega posmrtninškega zavarovanja še zavarovanje za doto in zavarovanje za starostno preskrbo. O pomembnosti teh dveh novih načinov zavarovanja ni treba izgubljati besed. Saj eno kot drugo zavarovanje pomeni za naše gospodarstvo tako razveseljiv napredek, da moramo biti na tako domačo podjetnost odkrito ponosni. Ta ponos pa naj dobi izraza pred vsem v tem, da podpiramo stremljenja zavarovanja »Karitas« in širimo razumevanje vanj. Vse potrebne prospekte in pojasnila dobite pri »Karitas« v Ljubljani, Masary-kova cesta 12 (palača Vzajemne zavarovalnice), dalje pri »Karitas« v Mariboru, Orožnova ulica 8, ter pri vseh potnikih in krajevnih poverjenikih Vzajemne zavarovalnice in »Karitas«. Mengeš Pripravljalni odbor za proslavo 50 letnice mengeške godbe čuti prijetno dolžnost, da na tem mestu izreče svoj zahvalo vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da se je proslava lepo končala, Dolžni smo zahvalo g. dr. Drago Marušiču, banu dravske banovine, ki je blagovolil sprejeti pokroviteljstvo nad proslavo, in višjemu banskemu svetniku g; Sfi: Svetku, ki je g. bana pri slovesnosti zastopal) d^lje g. dr. Francu Kimovcu, stolnemu dekanu ljubljanskemu, ki je bil tako ljubezniv, da je^opravil sv. mašo s cerkvenim govorom in preskrbel za ljudsko petje ob spremljavi godbe med sv. mašo, kar je po splošnem mnenju napravilo najlepši vtis. Toplo zahvalo naj sprejme g. prof. dr. Anton Dolinar kot slavnostni govornik na zborovanju in za vso naklonjenost in nasvete pri pripravah. Zahvaljujemo se vsem godbam, zlasti iz Kamnika in Vrhnike za skupen koncert pod vodstvom gg, Ulmana in Franca Dolinarja, gasilskim četam, pevskim društvom in udeležencem v narodnih nošah, ki so ta dan prihiteli v Mengeš in s svojo navzočnostjo in sodelovanjem povzdignili našo slavnost. Končno se zahvaljujemo vsem brez izjeme, tujcem in domačinom, ki so z obilnimi darovi in delom pripomogli k lepemu uspehu 50 letnice. — Pri pomanjkanju teka, nakislem pehanju, slabem želodcu, tenivi prebavi, zaprtju v črevih, vzdigovanju, motenju pri prebavi, izpuščajih, srbečici osvobodi naravna »Franz-Josef« grenčica telo vseh nabranih gnilobnih strupov, 2e stari mojstri zdravilstva so spoznali, da je »Franz-Josef« voda popolnoma zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. Tečaj Pevske zveze V dneh 9., 10. in 11. julija se je vršil na Rakovniku napovedani pevski tečaj Pevske zveze. Priglašenih je bilo k tečaju 58 pevovodij. j med njimi 2 pevovodkinji, ker pa je bil vsled j nujnih zaprek tečnj prestavljen za en teden, so i obveznosti doma zadržale 10 priglašenccv, tako j je bilo zbranih le 48 pevovodij. Njihovo požr- I tvovalnost naj dokaže dejstvo, Ha so prišli ne- i kateri čez 50 km daleč s kolesi.Delo je. bilo ves i čas krepko zastavljeno. Iver jc bil nameravan ! za sklep tečaja koncert, so izpolnile skoro ves čas vaje, in sicer dopoldne po štiri ure in po- j poldne po štiri. Tako jc bilo mogoče, rla jc bil j predelan ves težki spored, ki je nudil dovolj' I prilike, da so si udeleženci pridobili tudi teore- j tičnili priboljškov v ritmiki, intonaciji, posebno v umevanju dramatične vsebine raznih pesmi. ! Spored je bil namenoma tako izbran, da je ob- ! segal novejše in starejše, lažje in težje pesmi ! ,vseh mogočih barv: poleg junaškega »Sama«, j pretresljive »Kosec, klasične »Cirilove oporo- ! ke«, nežne »Narodne« (Tomčeve) smo šli mimo j šaljivih »Mlatičev« tja do najpriprostojše narodne (ljudske) pesmi. Poleg vežbanja nnjtišjega pianissima smo j imeli dovolj prilike poskustiti se v lepem, krep- ! kem, a ne kričavem fortissimu, poleg točne rit-mike, enotne izreke in lepe dinamike je bilo , vedno prilike dovolj za razne druge potrebne pripombe. Prof. Torac je pa povrhu še podal pregled novejše svetne in cerkvene glasbe, kar je zelo važno zlasti v današnji krizi, ko si or-ganist težko sproti nabavlja note in bi sicer marsikdo izgubil stik s sodobno literaturo. Zadnji dan je bil sprejet tudi osnutek poslovniku za Zbor pevovodij in izvoljen odbor, in sicer za predsednika Fr. Briccli iz žt. Vida nad Ljubljano, za podpredsednika r'r. Zabavnik iz Dola, za tajnika Avg. Fabjani iz Višnje gore, iu blagajnika Fr. Mihelčič iz Radovljice, za pe-vovod;o prof. M. Bajuk, za odbornika brez mandata skladatelja L. Puš in prof. Tome. Vno Xac Crt Bft f.1'1 Iti l!r7/>lp'V*'l!t •'*n|< J » Lo v-Uii uu uv. > »««ij» tavjv.it/A. v ti »i v » n j vzorno disciplinirano in resuo, zato jc tečaj po- polnoma uspel. Naše delo je bilo pa v tej vročini omogočeno le vsled velike gostoljubnosti salezijanskega zavoda na Rakovniku, ki nas je sprejel z odprtimi rokami in nam prepustil velike hladne dvorane za delo, jelo in oclpočitek. Tej naklonjenosti gre javna zahvala. Tečaj sta vodila prof. Bajuk in L. Puš in pripravil koncert, ki ga je zbor odpel v sredo v st .Vidu pri Ljubljani, če smemo soditi po navdušenju občinstva, je konccrt nad vse pričakovanje lepo uspel iii postavil po lanskem začetnem delnem nastopu s 4 pesmimi lotos |irvi temeljni kamen nadaljnemu delu. Dal Bog srečo! Koncert zbora pevovodij V sredo, dne 11. t. m. .je priredil zbor i>e-vovodij v Cerkvenem domu v Št. Vidu svoj prvi pevski koncert. Nastopilo je blizu 50 pevcev vseh starosti: videl si sivo glavo polog komaj prav doraslega mladeniča, f vso jo prešinjala enaka, neizmerna ljubezen in žarko veselje do lepe umetnosti. To so jasno kazali njihovi veseli obrazi, ko so z zavestjo dovršenega del« zrli nn polno dvorano. Koncert je bil plod tridnevnega tečaja, ki so ga absolvirali pevovodjo. in je obsegal pasmi krepkega modernega in starejšega kova. Kimovec jo bil zastopan po svoji Zaročenki?, liežnoobčuteni pesmici, ki je dasi skoro vseskozi diatonlčno zasnovana, vendar zelo pr>stro barvana in zanimiva, polna miline. Zbor jo jc odpdl s primerno lahkoto; napravila jc globok ntls in takoj na/nnčila resno pevsko družino, ki ima dovolj teoretičnega znanja, tehnične spretnosti in srčnega iimevanja. Premrlo vri »Moj mu blagoslov« .ie dokaj t:»žja i v osnovi nami i v Interpretaciji. Njena izvedba zahteva iclinično veliko več, a jc šlo vse prav gladko, tako da smo slišali pesem v pravi, originalni zamisli skladateljevi. Se težja jo Prochnzkova Moravska naroda?, /.bor iievovodlj ji io bil popolnoma luis. Te |ii'slni j v v ni J i ] .skladatelj L. Puš. Naslednji del koncerta jc prevzel prof. Bajuk. Savinova »Kosa« je gotovo skladba prve vrste, ki nosi težišče v svoji globoki dramatiki in pestrem prelivanju barv. Pesem je bila naštudirana z največjo natančnostjo in je napravila menda najgloblji utis ter dokazala, da ima ta zbor, če tudi šele v začetku svojega razvoja, vse zmožnosti za prvovrstno izvajanje najtežjih pasmi. V zbor se je krasno vlival Pušev bariton. V Nedvedovi »Popotnikovi«,- pesmi je odpel tenorjev samospev tenorist Hart-man z ono iskreno mehkobo, ki je je poln njegov glas. Sledile so pesmi Foerstcrjev »Samo«, »Večerni ave« ter Premrlovo »Ciri-lova oporoka«, ki jih je pel zbor že lansko leto, na kar je po kratkem premoru sledil drugi de i lažjih skladb. Tomceva »Narodna« je mehka, lirična pesmica, pisana bolj za. čotverospev kot za zbor. Zato ni bila v tej izvedbi najboljša. Ono individualnosti, ki jo zahteva izvedba take pesmi, ni mogoče izsiliti velikemu zboru. Bila pa je v interpretaciji, intonaciji in ritmiki brez liibe. — Vse drugače je zazvcnela njegova »Napojnica«, ki jo pisana na nar. besedilo v dobro pogojenem narodnem stilu. Uspavanka iz Mcd-murja, ki jo je liarmoniziral Zgane, je nudila dovolj prilike, da je zbor predstavil še posebno svoje nizke base in šepetal v nežnem pianlssimu. Krepka je bila Hochreiter-jeva »Kmetska svatba«, posebno so nžgale ruska narodna »Večerni zvon« s tenorjem (Hartmanom); Maškovi »Mlatiči« in Ker-njakov venček Juhe, pojdamo v fikofče«, vse tri so mornli na nepopustljivo zahtevo občinstva ponavljati. Moram še posebej omeniti krasno točnost in lahkoto, s katero so »mlatili mlatiči«, kajti aelierzo šaljivko, kar je ta pesem, jc najtežje zapeti prav; nerodno povedan dovtip, ni dovtip. Da obnovitev te stare pesmi smo posebno hvaležni. Zbor ima vobče dobre glasove, tudi prvih tenorjev m rt ne manjka, da jia so bili malo ubiti, kaj čudu! Tri dni po 7—8 tir n<>-j pr<**vT.ine vrtir. io ni šala. Maramo Pa pri-I znati pevcem izredno požrtvovalnost In lju- bezen do petja, kar je prav lepo poudaril g. dekan Zabret, zahvalivši se zboru za izreden užitek. Ob gromovitem pritrjevanju dvorane je pribil: Dokler boste vi, na!ši orga, nisti, slovenski pesmi tako služili, slovenska pesem ne bo propadla. Šentvičani so se pa posebno izkazali, da so v tem času brez posebne zunanje reklame napolnili dvorano, to celo brez Izdatne pomoči iz okoliških vasi, medtem ko so ljubljanski koncerti le srednje obiskani. Pa so pokazali tudi živo zanimanje in razumevanje umetnosti. Polna dvorana jc pevcem zasluženo plačilo priznala in je njihovo Izborno petje spremljala ves čas z burnimi aplavzi. Besedam g. dekana se pridružimo tudi mi in želimo zboru najlepšega razvoja. — C. Glasbena Malica v Novem mestu Dne 7. t. m. je bil občni zbor Glasbene Matice, podružnice v Novem mestu, na katerem jc bil izvoljen soglasno novi odbor z g. dr. [vane-tičeni kot predsednikom. — Ostali odborniki so:' ga. Arhova, ga. Vasičevu, g. odvetnik Pečar, g. davčni inšpektor v p. Novak, ga. prof. dr. Pis-kernikova, ing. Barborič in g. kan. Ferjančič. Novi odbor vsi toplo pozdravljamo in mu želimo v njegovem delovanju največ uspeha. — Obenem pa pozivamo vso glasbeno zavedno javnost, da po svoji moči podpre to vetepo-menibno institucijo in ne pripusti, da bi po t) letih uspešnega delovanja vsled preteče ji težke gospodarska krize prenehala delovati. — Saj jc bilo njeno glasbeno delovanje posebno v zadnjih letih zelo ngilno ter jo doseglo v svojih nastopih. tako v operi »V vodnjaku«, kot tudi v proizva janju Dvornkovcga psatma 149. pod taktirko ge. Zore Ropasovc res umetniško višino. Prosimo in apeliramo na merodajuc čini-telje, da pokažejo razumevanje za dobro stvar i in pripomorejo z gmotnimi prispevki prebresti j težak položaj — da nam tako ohranijo ta kul-I turni, v Novem mestu res prepotrebni zavod. Kongres slovanskih stenogratov v Pragi Predsednik kongresa slovanskih stenografov Je bil prof. KI. J e m e 1 i k iz Prage, podpredsedniki pa Ni kol a Ž i c iz Zagreba, Ante S o k o r a c iz Belgrada, Fr. Pole ar iz Brna in Dimitrije Antonov iz Sofije. Po svečani otvoritvi so pozdravili zbor: zastopnik primatorja dr. Baxa, predsednik gospodarskega odbora slovanskega zavoda, odposlanec bolgarskega ministrskega predsednika Georgieva. V imenu Jugoslovanov je pozdravil kongres Ante Šokorac iz Belgrada. Brzojavni pozdravi so bili poslani kralju Aleksandru, carju Borisu in predsedniku Masaryku. Referati so bili zanimivi. Vladimir S m olik, učitelj trg. šole v Pragi nam je naslikal situacijo v meščanskih. šolah. Lani se je učilo na 354 meščanskih šolah 9046 dijakov, največ teh se pripravlja za trgovske šole. Letošnje statistike še niso končane. Dr. Ljubomiir Škreblin iz Belgrada je poudarjal, da mora imeti dober sistem princip: za vsak zlog sme biti le ena poteza. Podajal je nekoliko tudi lastno delo in posvečal predvsem pozornost prefiksom in sufiksom. Trdi, da se približuje idealu tesnopisa in da nam ni treba enotne slovanske stenografije. Direktor P o 1 c a r mu je odgovoril, da je Krondel že pred 20 leti poudarjal: za vsak zlog le eno potezo. Tudi inž. Mikulik ni odobraval izvajanja dr. Lj. Škreblina. Vasi! Ivan Vasiljev iz Sofije je mnenja, da Bolgari ne potrebujejo novega sistema, temveč le nekaj iaprememb. Pri njih se začenja tesnopis leta 1879 z Bezenškovim prevodom Gabelsberger-jevega sistema. Ante Šokorac, šef stenografske pisarne v Belgradu je obrazložil, kakšen mora biti pravi parlamentarni stenograf. Črpal je iz dolgoletne prakse in lepo orisal vrline dovršenega praktika. Ravnatelj teenopisnega instituta Teodor Golobov je bolan, zato se ni udeležil kongresa. Poslal pa je svoj referat, v katerem izraža misli, da bi imela enotna slovanska stenografija smisel le tedaj, če bi imeli vsi slovanski narodi enoten jezik. Predlaga savez slovanskih stenografov in vseslovenski naučni odbor (znanstveni zavod). Direktor Pol car iz Brna meni, da je skupna slovanska stenografija potrebna in graditev nje ne bi bila težka, ker je češki sistem izdelan do podrobnosti in preizkušen v praksi. Mogel bi se z malimi spremembami uporabljati za vse slovanske jezike. To delo bi dovedlo do skupnosti vsaj na polju stenografije in tesnopisne literature. Bivži ravnatelj zmojmske gimnazije Al. Holas stavi na dispozicijo svoj sistem kot enotno slovansko stenografijo. Predsednik stenografskega društva v Pragi prof. KI. J e m e 1 i k Je govoril o razmerah na srednjih in trgovskih šolah. Želi, naj bi vsebovali učbeniki več praktičnih vaj in manj teorije. Poučevali naj bi le dobro kvalificirani učitelji stenografije. Iz statistike je razvidno, da je poučevalo na srednjih šolah 86 izprašani h in 15 neiz-prašanih, na trgovskih šolah pa 42 izprašanih in 79 neizprašanih učiteljev stenografije. Makso Horvat iz Varaždina je priredil Herou t-Mi kulikov sistem za srbo-hrvaiski jezik in poslal referat o racionalizaciji tesnopisa. Inž. Sv. Mikulik se ni pohvalno izrazil o Horvatovein delu. Lastnica privatne dvorazredne trgovske šole Terezija F a b e r iz Subotice je dokazovala, da poučuje tuje jezike na podlagi stenografije. Hotela je ovreči načelo: pogoj za priučenje {»vsem jx>-grafije je znanje jezika. Ni se ji j>a povsem posrečilo. Na kongresu so govorili tudi: soustanovitelj Češkoslovaške stenografije inž. Svojimir Mikulik, univ. prof. Boh. T r u k a , prof. dr. Vladimir Kesterčanek iz Zagreba, direktor Nikola Ž i c iz Zgreba in drugi. Ustanovil se je savez slovanskih stenografov in znanstveni odbor. Slednji ima nalogo proučevati slovanske sisteme in odločati v znanstvenih zadevah. V tem odboru so: predsednik inž. Sv. Mikulik, podpredsenik dr. Vladimir Kesterčanek iz Zagreba, iz Belgrada dr. Ljubo mir Škreblin, iz Ljubljane prof. Ivan Dolenec. Sprejete so bile resolucije, ki bodo predložene minstrstvu prosvete vseh slovanskih držav. Priporoča ee, da bi vlada in šolske oblasti podpirale razvoj stenografije ter bi jo uvedle v vse srednje in meščanske šole kot obligaten predmet, kakor so to storile Bolgarija, Madjarska in Italija. Uvede naj se stenografija tudi na učiteljišča. Daije naj se širi propaganda tesnopisnega gibanja s tem, da se pri sprejemu v javne službe da prednost onim, ki dokažejo sposobnost v stenografiji. Slovanski narodi naj izdelajo svoje originalne sisteme, kot so to naredili Cehi, da se v bodoč-nsti izdela na eni bazi vseslovanski sistem. Predsednik prof. Jemelnik se je zahvalil veem navzočim za odziv in sodelovanje na kongresu. V imenu Jugoslovanov se je zahvalila Ivanka Robidova iz Ljubljane bratom Cehom za izredno pozornost ves čas bivanja udeležencev kongresa v Pragi. Stenografi so položili venec na grob I. Fug-nerja, ravno tako tudi na grob neznanega junaka. Ogledali so si znamenitosti zlate Prage in zaključili kongres s prekrasnim izletom Lany-K?ivoklad-Žebudk-Karlstein-Praga. V neizbrisnem sfKvminu ostane v Lany — grob pokojne soproge predsednika Masaryka. Iv. R. — Vse naše pevce in pevke opozarjamo, da bo v ponedeljek, dne 16. julija v radiu propagandna ura za naš glasbeni iist »Zbori«. Predaval bo urednik in skladatelj g. Zorko P r e 1 o v e c , na koncertnem sporedu i>a so solisti Ljubljanskega Zvona. — Davčna uprava Ljubljana-okoliea, razpisuje javno dražbo zarubljenih predmetov za 18. julij t. 1. ob 9 v Ljubljani, Jegličeva cesta št. 10 (baraka). Naprodaj bodo: motoma žaga, lovska puška, šivalni stroji, žepne ure, obleka, gramofoni, slike, razno pohištvo itd. — V osmrtnici za pok. gospoda Janka Košca se mora pri ptodpisih pravilno glasiti Marija Košca, mati. — Sprejem v enoletni tečaj za otroške vzgojiteljice in negovalke traja do 15. avgusta 1934. Kolkovane prošne je vložiti pri Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani. Natančnejše. informacije se dobijo pri upravi zavoda dnevno do 12. — Prepovedan tisk. Službene novine št. 159 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 28 tednika »Koprive«, ki se tiska v Zagrebu. daje užitek kot pomladanski dan. Kjerkoli si bodi, && poiisodi! ""PROIZVOD UNION. ZAGREB. Letošnje 60 in 50 letnice mašništva v ljubljanski šhoiiji Šestdesetletnico mašništva bo obhajal letos g. f. kanonik in profesor dr. Ivan Svetina. Svojo biserno sv. mašo bo daroval v nedeljo, 22. julija na Breznici. — Petdesetletnico mašništva obhajajo letos gg. zlatomašniki: Matija Mrak, č. kanonik in dekan v Stari Loki, Anton L e s j a k , duh. svetnik in župnik v Št Jerneju, in Jožef K r a n j e, iupnik v Zlatem polju. jifaiOH* za pcanfr p Jotnal, Mfii m* o 5 Din; Gerbič Fr.: Slovenska maša sv. Frančiška za meš. zbor, par-titura Din 12; Kimovec Fr.: Pred Bogom. Mašne gesroi za meš. zbor. Part. Din 30, glasovi po 6 Kri; Premrl St.: Mašne pesmi za mešani zbor, Din 24; Sattner p. Hugolin: Mašne pesmi za mešani zbor. Part. Din 40, glas po 6 Din; Belarjeva slovenska maša »Oče večni« za mešani zbor. Part. Din 16, glasovi po 4 Din; Miklošičeva slovenska maša »O sladka ura« za meš. zbor. Part. Din 14, glasovi po 4 Din; Kvišku srca. Slovenska maša za meš. zbor z orglami. Part Din 24, glasovi po 5 Din; Tome M.: »Stopil bom k oltarju«. Slovenska maša za mešani zbor z orglami. Part. Din 20, glasovi po 4 Din; Železnik M.: 14 maš-nih pesmi za mešani zbor. Part Din 32, glasovi po 4 Din. — Ribiško-lovski vestnik, 3 snopič (St 7—8) je ravnokar izšel. Reprezentativna revija dela vso čast našim ribičem. Vsebina je nad vse zanimiva. Zdravnik dr. H. Krauss v Mariboru, opisuje v krasnih člankih življenjske prilike naše potočne postrvi, in usmrtitev ujetih rib. Dr. Hribarja razprava: 0 užitnosti rib, je zelo zanimiva glede strupov, ki jih ima v sebi mrtva riba. Al. Šulgaj nadaljuje zanimivosti umetne muhe in perjančenja. Razne vesti nudijo mnogo pozornosti in zanimanja. Še za zabavo je poskrbljeno. Zunanja oprema je krasna, jezik čist, oblika prikupna. Posamezna številka stane 10 Din. Naročnina za celo leto 40 Din. Naročiti- je Ribiško-lovski vestnik pri upravi, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7. — Opozarjamo cenj. čitatelje na prvovrstno Radensko mineralno vodo ter smo prepričani, da Pri Betnavskem ribnika v Maribora Cista poft, nežna koza. če se vsak dan z njim umivate, naredi to milo Vašo polt mladostno svežo in Vam ohrani kožo zdravo in lepo. Poleg tega je še tako poceni. STELLA TOALETNO MILO je nikdo ne bo več zamenjal s kako drugo, kdor jo je enkrat pokusil. — »Revigal«, novo jugoslovansko zdravilno sredstvo protai kožnim boleznim. Pod tem imenom je ministrstvo za soc. politiko in narodno zdravje v Belgradu odobrilo novo zdravilno sredstvo zoper kožne bolezni, katero proizvaja naš znani narodni delavec, gospod lekarnar Branislav Mondini v Slovenski Bistrici. Kakor smo doznali, je »Revigal« popolnoma novo kombinirano zdravilo, s katerim so bili doseženi prvovrstni uspehi. Zdravniki špecija-listi v tu- in inozemstvu so podali glede tega preparata odlične ocene. V prvi vrstia so se zdravile različne kožne bolezni, kakor ekcemi in lišaji, ki so kljubovali vsem drugim načinom zdravljenja. Tudi izpuščaje, gnojne rane, ozebline in srbež, se je z »Revigalom« lahko v najkrajšem času ozdravilo. Najzanimivejše pa je brez dvoma zdravljenje razjedljivih lišajev (lupus), ki je doseglo presenetljive uspehe. Z ministrsko registracijo »Revigala« ni ugodeno samo nujnim željam gospodov zdravnikov, temveč je tudi mnogim bolnikom dano preizkušeno zdravilno sredstvo, katero jim omogoča v najkrajšem času ozdraviti najbolj trdovratne kožne bolezni. Pričakovati je torej, da se bo »Revigal« kmalu uporabljal z najboljšimi uspehi v tu- in inozemstvu, v prid trpečega človeštva. — Čas, v katerem danes živimo, manj ali več deluje na živce skoro vsakega človeka. Posledica tega je glavobol in migrena, katerih se hitro znebimo, če vzamemo Pyrainidon tablete >Baver«. Tudi pri zobobolu in menstrualnih težkočah najdete v njih zanesljivo jkjiiioč. — Pri slabosti je naravna »Franz Josefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže ie v malih količinah koristno Uspehi domačega avtomobila Ze nekaj dni se nudi mariborskim radovednežem na Teznu zanimiva slika pri iz: praznjenem Betnavskem ribniku. Nevtrudni ribiči brodijo po plitvi, do kolena segajoči blatni mlaki, ki je še preipstala na dnu mogočnega ribnika, ter vlečejo ogromno mrežo, s katero obkrožijo celo vodno površino. Naposled jo zavlečejo k bregu in nato se prične rajbolj razburljiv del njihovega posla: lov za karpi — orjaki, ki jih je v ribniku še cela skupina, pa jim radi premetenosti ne morejo do živega. Kadar puste vodo v miru, da se izčisti, se vidijo z vrha ribnika v pol metra srloboki vodi čisto razločno ribji ve- likani, kako brodijo v tropu po plitvini ter i kdo polastit žalujejo za lepimi časi, ko so se lahko spre-hajali po celi obsežni ribnikovi j>ovršini. Komaj pa sredo ribiči z mrežo nad karpe, pa izprinejo kot kafra: zarijojo se v blato, če pa jib že imajo v mreži, so izmuznejo skozi blato iz nevarne pasti. Nekaj teh velikanov, od katerih je imel vsak nad 10 kgr, se je kljub njihovi premetenosti posrečilo že ujeti. Pa tudi ostalim se ho jiribližala zadnja ura, ker že zopet kopljejo v dnu ribnika skozi blato novo .jamo, v katero bodo tiajie-ljali vodo v gramozna tla, da se bo ribnik čisto izpraznil. Med tem j>a čuvajo zvite karpe tudi po noči, da se lih vendar ne bi Ljubljana, 15. juTlja. Včeraj so oddrveli trije avtomobili »Triglav DKW« iz Ljubljane proti Beogradu, kjer se bodo danes popoldne na Terazijah pokazali beograjskemu občinstvu, jutri pa na povabilo tudi zastopnikom raznih ministrstev, saj ta mali voziček, kije razen motorja in šasije do zadnje malenkosti izvrsten izdelek spretnih rok slovenskih obrtnikov, vzbuja zaradi nizke cene, ki le malo presega ceno za dobro motorno kolo, zlasti pa zaradi svoje vztrajnosti, izredne gibkosti in pa brzine ter nenavadno male uporabe bencina in olja, povsod največjo pohvalo in se kupci oglašajo tako naglo, da naši obrtniki za »Avtomontažo« ne morejo sproti izdelati dosti voz. Za mali »Triglavček« se pa zanima tudi najvišja gospoda v državi, posebno l pa še športni krogi in strokovnjaki, saj je te dni dosegel neverjeten uspeh, ko je prispel celo prav k zvoniku cerkve na Šmarni gori. Res je bil že pred leti tudi drug avtomobil na vrhu, vendar je b'la pa tedaj cesta zaradi vožnje novih zvonov prav skrbno popravljena, sedaj je pa razrita in razdrta od vode ter polna skal in globokega blata, a vendar je mali »Triglav« zmagal tudi to neverjetno nalogo s takim elanom, da se je komisiia najstrožjih strokovnjakov na vrhu o njem izjavila z uprav navdušeno pohvalo, češ, da je »Triglav« kakor nalašč ustvarjen za našo državo in za naša planinska pota, ker je ozkotiren in z lahkoto zmaga tudi težave najbolj strme grape in hribovske poti. Strokovnjaki so pred vsem poudarjali tudi silen strateški pomen doma izdelanega *Tri-glava«, saj bo »Triglav« v kratkem prisopihal tudi prav na vrh Lovčena, teT se poskusil z neprehodnimi bosanskimi planinami, ki jih ni zmogel še noben drug avtomobil. Vedno večje zanimanje za »Triglav« vzbuja upravičeno upanje, da se »Avto-montaža« z ing. Bloudkom na čelu razvije kmalu v veliko podjetje, kar bi bilo največjega pomena y sedanjih nudili ča»iu tua2uu»eluc*u. Mariborske vesti/ Kongres sadnih trgovcev in producentov Danes se zberejo izvozničarji sadja y Mariboru in bodo razpravljali glasom programa med drugim pcsebej o ukrepih za olajšanje izvozu, o sezonskih kreditih za izvoz in o osnovanju centralne organizacije izvoznikov. Ostale točke so bolj zadeva producentov, trgovine le v toliko, da pove vzroke nezmožnosti konkurence radi kvalitete in obilnosti ali pomanjkanja produktom. Istočasno pa se zr>erejo posebej iz manbor-bližuje in daljne okolice producenti-sadjarji, ki bodo razpravljali o težavah pri prodaji sadja in o nedostntkih naše izvozne trgovine. Sadjarji zahtevajo, da se razdelitev izvoznih kontingentov izvrši preko njihovih strokovnih organizacij in da se posebej izvozni sezonski kredit podredi vplivu producentskih organizacij. Dalje zahtevajo tudi ostrešjo kontrolo nad trgovci s sadjem, ker je ravno med temi zelo veliko nesolidnih in nereelnih ljudi. Producenti so mišljenja, da je posebej brezpogojno treba izločiti vse one, ki so ostali dolžni producentu blago, dalje vse one, ki delajo na ta način, da svoje premoženje skrijejo s prepisom na žene in otroke, in tudi takšne, kateri kupnih sklepov ne držijo. Ako se trgovci-eksporterji nesolidnih elementov iznebijo, potem je možno sklepati o skupnosti potreb in zahtev producenta in izvoz-ničarja. Načelno stališče producentov pa je, da morajo država in vse njene oblasti pospeševati organizacije zadružnega značaja tudi za izyoz, ker samo na ta način dobi sadjar-producent možnost za svoje delo in skrb dobiti tudi plačilo. V tem oziru pa slišimo pač mnogo lepih besed, a vidimo malo dejanj. Kakor iz vsega razvidno, bo današnja nedelja v Mariboru za razčiščenje pojmov prav poučna in zanimiva. Naj poteče v čistem in plemenitem stremljenju po izboljšanju neugodnega položaja našega malokmetijstva, ki je glavna opora naše. narodne države tukaj na severu! —nj— Odvetniki v zaščito svojih stanovskih pravic IV dni je bilo v Mariboru zanimivo zborovanje: zbrali so se odvetniki iz celega področja bivše mariborske oblasti k sestanku in izmenjavi misli, da zaščitijo svoje^ stanovske interese. Razpravljali so o težkem položaju odvetniškega stanu, o slabih j>osle-dicah pomanjkanja denarnih sredstev, o gospodarskih težavah štajerskega kmeta in trgovca, o pokojninskem zavarovanju ter raznih pravnih in stanovskih zadevah, pred vsem pa — o šušmarstvu ter o škodi, ki jo napravlja šušmarstvo prizadetim ljudem. Pri tem se je ugotovilo, da je tudi odvetniški stan prav hudo prizadet radi gospodarskega zastoja. Menda čutijo ta .zastoj med prostimi poklici v največji meri odvetniki. Ko je v vsakem oziru vedno manj prometa, trpijo tudi prosti poklici in ker ni po- pS Sotrtocl isto jurmagjco fcan&s Prhljaj izgine! Lasje prenehajo Izpadati! Lasje spet rastejo! □ Polovična vožnja za Mariborski teden! Kakor čujemo, je železniško ministrstvo dovolilo polovično vožnjo za letošnji Mariborski teden samo za dobo enega tedna in sicer od 9. do 15. avgusta, dočim se teden prične že 4. avgusta. Pričakovati je, da bo ministrstvo revidiralo svoj sklep. □ Angleški lord šahira v Mariboru. Kot udeleženec mednarodnega šahovskega turnirja v Mariboru se je sedaj naknadno še priglasil prvak Anglije, lord Thomas. □ K letošnji vajeniški in pomočniški razstavi se je prijavilo dosedaj že 29 obrtniških strok iz Maribora, tako da bo nudila obiskovalcem zanimiv prerez mariborskega gospodarstva. Razstava no nameščena v prostorih Cankarjeve šole. ' □ Odsek primorskih emigrantk se bo ustanovil pri društvu »Nanos«. Na prvem sestanku, na katerem je predavala učiteljica Slava Pa-horjeva o trpeči primorski ženi, se je že izvolil pripravljalni odbor, ki bo vodil akcijo za ustanovitev odseka. □ Veslači grade čolnarno. V Pristaniški ulici zapadno od Malih Benetk je postalo živahno. Ves dan navažajo vozniki grušč in kamenje ter zasip-ljejo z njim prostor, na katerem bo veslaški klub zgradil svoje pristanišče in čolnarno. Dosedaj so že navozili nad 500 vozov grušča ter zasuli z njim Dravo precej daleč v strugo. Na ta način bo nastalo nad 7 metrov široko in okoli 50 metrov dolgo nabrežje, ki bo kakor terasa segalo v Dravo. Na njem bodo zgradili veslači slačilnico in shrambo za čolne. Delajo mladi fantje večinoma sami s kulukom in se ne strašijo tudi gmotnih žrtev. Sedaj so pričeli z nabiralno akcijo ter upajo, da jih bo mariborska javnost primerno podprla. Z zgradbo nove terase in čolnarne bo prej zapuščeni dravski breg znatno pridobil. □ Zaključek šolskega leta na tukajšnji Vinarski in sadjarski šoli bo dne 28. julija. □ Dr. med, univ. Klara Kukovec, Krekova 18, zopet redno ordinira od 9 do 11 in od 14 do 16. Knjigarna Mohorjeve tiskarne r.z.zo.z. v Cellu le ofvorila v LJubljani na Miklošičevi cesti 19, v palači Vzajemne zavarovalnice (pri glavnem kolodvoru) podružnico knjigarne in trgovino i pisarniškimi potrebščinami, kjer dobite knjige domačih in tujih založ-nfStev; pisarniške in šolske potrebščine; devocijonalije; nabožne, pokrajinske in druge slike; vsakovrstne cerkvene tiskovine, listine, oznanilne knjige; družinske potrebščine In sploh vse v stroko . . . spadajoče predmetfe Mohorjam dobe knjige (z ^^ založbe Družbe sv. Mo- fflffl horja po udnlnskih cenah ^Hr IS konkurenčnimi cenami, hitro, točno in solidno postrežbo bomo svoje cenjene odjemalce prav gotovo zadovoljili Knjigama Mohorjeve tiskarne, podružnica v Ljubijani V &ado4t na zKaku to sonca Kam daja NI VE A Pred sončenjem morate nadrgntti svoje telo i Hirea kram« aH Ni ve« oljem. 8 tem »manjšat« Nivea na sraku in soncu 1 ■eraraMt •rafarle«, obenem pa dobit« krasa« bronast« barvo kol«. Celje slov, tudi ne more biti prej>ira in ni s lom samo prizadeta sodni ja, ampak predvsem tudi stan, ki s sodnijo sodeluje — odvetniki. Pomanjkanje denarja pa podpira tudi razvoj šušmarstva, ki se jc .zajedlo v odvetniški poklic prav tako kakor med obrtniške panoge. Vse polno je pisačev, ki posnemajo odvetnike in notarje, vlagajo tožbe, predloge in vloge, ki so .jih prej delali samo odvetniki in notarji. Ker manjka denarja, je ljudem glavno, da se nekaj napravi in da ne stane veliko ter ne pomislijo, da bodo imeli radi tega škodo, šušmarstvo postaja za odvetnike že nevzdržno, zlasti na podeželju. Radi tega so razpravljali o resnih- ukrepih, ki bi naj se povzeli proti šušmarstvu ter so napravili številne tozadevne sklepe, ki jih bodo predložili na pristojna mesta. □ »Putnik« priredi romarski izlet z avtoka-rom v Marijino Celje in sicer 19. in 26. julija t. 1. Vožnja tja in nazaj, vštevši avstrijski vizum, 210 dinarjev. Prijave: »Putnik«, Maribor, Aleksandrova c. 35. □ Zahvala. Vsem, ki so našega nepozabnega soproga, očeta, sina, brata itd. gospoda Ivana Pe-terlna spremljali na zadnji poti, tisočera zahvala. — Žalujoči. □ Pogorela je hiša posestnika Jožefa La-šiča v Račah št. 123. Ogenj je najbrž zanetila iskra iz dimnika, ki je padla na suho seno na ostcešju. ' □ Mariborska motorna (lotila je letos v nepričakovanem porastu. Kar trije motorni čolni že režejo brze valove Drave, v petek popoldne^ so spustili v vodo še četrtega, ki si ga je zgradil baron Adamovič. Novi čoln je največji od vseh dosedanjih ter nosi z lahkoto 10 oseb. □ Putnikova družabna potovanja z avtokarom in sicer: na Grossglockner, odhod 15. in 29. julija, za 3 dni 350 Din; v Marijino Celje 19. in 26. julija, za dva dni 210 Din; Prevalje—Mežica—Črna, na otvoritev kopališča, za 1 dan 65 Din, odhod 15. julija; Rogaška Slatina 22. julija, 55 Din. Prijave sprejema »Putnik«, Maribor. Dr. Vari Valentin specijalist za pljučne bolezni, Gregorčičeva 6 ne ordinira od 15. julija do 5. avgusta. □ Teta Rezi (Laznica) danes koncert. Igra »Danica«, G Zmeda radi otroške domišljije. Radvanje in Pekre je spravila v petek v razburjenje otroška domišljija, ki je videla na dnu ribnika poleg radvanj-ske opekarne vtopljenca. Dan prej je preganjala v okolici patrulja orožnikov in vojakov nekega beguna in takoj so ljudje spravili novico o vtopljencu, | ki so jo prinesli otroci, z dogodkom prejšnjega dne j v zvezo ter zatrjevali, da se je begun vtopil. Ves ' popoldne so potem iskali truplo po ribniku, našli pa niso ničesar. □ Čudna pota strele. Nad Grabovnikom je razsajala huda ura ter je strela udarila na več mestih. Poleg hiše posestnika Kutnjaka je udarila v sosedno gospodarsko poslopje. Spotoma se je od strele ločila električna iskra ter skozi zaprto okno tresknila v Kutnjakovo hišo. V sobi je bila sosedova hčerka, ki jo je oplazila elektrika po roki in nogi, da je radi udarca omedlela. Iskra je osmodila v sobi različne predmete, nato pa si je poiskala pot na prosto skozi tla. Glavna sila strele je treščila v gospodarsko poslopje soseda Dovečarja ter ga zažgala. Zgorel je pod, svinjski hlev, listnjak in skedenj. Ubilo je tudi telico v hlevu. Požar je napravil lastnikn občutno škodo. □ Feiertag — Maribor peče poseben kruh »Turist« iz rži z zaščitno znamko, ki ostane 8 do 10 dni svež. — Najpripravnejše hranilo za vtčje skupine. Naročite v Mariboru: Betnavska 43, tel. 2824, Glavni trg, Rotovški trg, Skaza, Ulica X. oktobra 5 in Nova vas. -© Umrla je v celjski bolnišnici Frančiška Cvetkovič, stara 41 let, žena orožniškega narednika v p. iz Celja. Naj počiva v miru! 0 Celjski občinski svet bo imel redno sejo v petek, dne 20. t. m. ob 6 zvečer, & »Nova doba« — tednik. Zadnja številka »Nove dobe« naznanja, da bo izhajala samo enkrat na teden. Zakaj je prišlo do tega, nam ni znano. -©* Celjski dijak se ponesrečil v planinah. V petek se je na Mrzli gori v Kamniških planinah ponesrečil sedmošolec celjske gimnazije Premschak Gerald, sin znanega celjskega zdravnika. Premschaka je v noči od petka na soboto prepeljal v Celje v bolnišnico g. Logar iz Logarske doline. Kolikor smo mogli dobiti informacije, so poškodbe ponesrečenega Premschaka, ki je odličen dijak celjske gimnazije, zelo resne. -©• Oddaja perutnine štajerske pasme. Okrajno načelstvo v Celju razglaša: Radi čim hitrejšega izenačenja pasme bo kr. ban-skn uprava v Ljubljani tudi letos v jeseni oddajala čistokrvne štajerske peteline in kokoši po znižani eeni, in sicer: peteline po 10 Din za komad, kokoši pa po 20 Din. Prošnje sprejema tajnik Kmetijske podružnic« (Celje)' v občinskem uradu na Bregu,^ kjer .Te obenem položiti znesek naročene živali, in to najpozneje do konca julija tekočega leta. & Nesreč«. Stiplovšek Ignac, posestnik s Pristave, se .je pri podiranju drevja ponesrečil, deblo je padlo nanj in mu zlomilo levo nogo. — Blazinšek Ljudmila, 12-letna hči posestnika z Višnje vasi je 12. t. m. doma padla in si zlomila levo nogo. & Zopet dve tatvini koles. Kopitarju Francu, zidarju v Celju, je bilo Vvpetek ob pol 5 popoldne ukradeno iz neke veže v Vodnikovi ulici 800 Din vredno, črno pleskano kolo znamke »Pantzer«, evid. št. 2-11493-3. — Drugo kolo pa je bilo ukradeno včeraj ob 10 dopoldne iz nekega hodnika na Kralja Petra cesti juristu Skobernetu Fricu v Celju. Kolo je črno pleskano, znamke »Puch«, evid. številka 2-11017-3, vredno 500—600 Din. Pri vsaki mineralni vodi je poglavitno, koliko ima raznih zdravilnih sestavin: Cim vei lih Ima, tem vet velja- DarfekneSra ima Preko 20 in še Kauciiai^a teške minerale, ki so bili ugotovljeni preteklo leto in ki se od vseh mineralnih vod Jugoslavije nahajajo edino v Radenski. Novo mesto Novomašnik bod' pozdravljen! Danes stopa pred oltar Gospodov zopet eden naših ožjih rojakov g. Lojze T u r k. V svoji farni cerkvi v Prečni bo danes prvič zapel slavo Gospodu. Tudi mi se veselimo z njim vred tega dogodka, sa lahko s ponosom pokažemo zopet na enega onih, ki so se posvetili težavnemu, a lepemu duhovniškemu poklicu ter se tudi mi pridružujemo njegovemu zahvalnemu spevu: »Te Deum laudamus«. — Kakor čujemo, bo g. novomašnik odšel v Skoplje, kjer bo deloval med ondotnimi katoličani. Želimo mu obilo blagoslova in uspehov v vinogradu Gospodovem! „Uu&etius" dtonaU mifa, da iejta kdo- Velika Nedelja Primeren in lep pojav »Katoliške akcije« je bil na Ciril-Metodovo nedeljo, dne 8. julija izlet ženskega odseka K. A. iz Hajdine pri Ptuju v Veliko Nedeljo. Udeležilo se ga je 80 žen in deklet na 2 avtobusih. Vožnjo so prekinile pri Sv. Marjeti pod Ptujem ob pol 9, da so v tamkajšnji župnijski cerkvi opravile do pol 10 svojo skupno molitveno uro v čast sv. Cirilu in Metodu za zedinjenje Slovanov v rimsko-katoliški cerkvi ter od pol 10 do 11 prisostvovale pozni božji službi. Po končanem skupnem kratkem kosilu — za 6 Din na osebo — so nadaljevale vožnjo k Veliki Nedelji, kjer jih je čakal v istem času z vlakom došli njihov duhovni voditelj, gospod župnik Skuhala. Tukaj jim te ob 2 popoldne pri večernicah pridigoval dekan Horvat o katoliški akciji in Iajičnem ženskem apostola^ kot tisti živi vodi, katero je Jezus Kristus ponudil Samaritanki pri Jakobovem studencu in kot tistemu najboljšemu delu, katerega je Jezus hvalil na Mariji, Martini sestri. V negativnem smislu pa je predočil v evangeljskem bogatinu proti ubogemu Lozarju žalosten zgled pohotnega, uži-vajočega materijalista brez višjih ciljev, brez duševnih dobrin in lepot, brez smisla za Boga in bližnjega, brez pravice, brez usmiljenja, brez ljubezni; zato pa tudi njegov strašen konec v Večno gorečem elementu. Po pridigi so bile pete Marijine litanije. In po večernicah so izletnice uprizorile 2 kratki zelo podučili igri: »Rožica presv. Srca Jezusovega« in spevoigro »Zdravka — Svojeglavka«. Šaljiv govor in skupne domače pesmice so osladile težave potovanja. Ob 7 zvečer se je Hajdina prelepo in ganljivo poslovila od Velike Nedelje. Proti preobilni debelosti uporabljajte samo neškodljive Slatinske tablete za hujšanje, ki jih proizvaja apoteka Mr. Bahovec v Ljubljani iz naravnih mineralnih soli in zeliščnih ekstratov. Zahtevajte v Vaši lekarni samo prave, neškodljive Slatinske tablete Bahovec. Mala doza (100 tablet) 46 Din, velika doza (200 tablet) 74 Din. Reg. br. 283 — U. L 1934. Trbovlje V podružnici »Slovenca« v Trbovljah se ponovno oglašajo rudarji, da se zahvalijo »Slovencu« in njegovemu poročevalcu za njegovo stvarno obveščanje javnosti o obupni borbi rudarjev za njih življenjski obstoj. Enako zahvalo je sklenil tudi skupni akcijski odbor rudarjev. Govorice. Zadnji četrtek je prinesel neki gospod iz Ljubljane vest, da so odložene občinske volitve za občini Trbovlje in Dol-Hrast-nik, ki so razpisane za prihodnjo nedeljo, 22. t. m. Na uradnih mestih pa to vest zanikajo, torej bomo v nedeljo volili. Postavljeni sta dve listi. Nosilec stanovske liste delavcev, kmetov in obrtnikov je Klenovšek jakob, ta lista je pri zadnjih volitvah tudi zmagala. Nosilec druge pa jc Koren Miha, ki bi tudi ne bil rad predstavnik JNS, dasi je član te oficijelne politične stranke. Na&nanila Ljubljana 1 Drama iz svetovne, vojne v 6 dejanjih: »A nJega ni . ..«, na novo prirejona. Pošilja Rudolf šalekar. Borovnica. 1 Pevsko društvo tSlavec« (Ljubljana) vahn vse svoje članstvo, dn se udeleži rednega, občnega zbora, ki bo 2). t. xn. točno ob 8 zvecfir v društvenem lokalu, Sv. Jakoba trg (gostilna Lozar), z običajnim dnevnim redom. — Odbor. 1 Absolventi in absolventinjv državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani. Letnik 192,1-24 priredi o priliki 10-letnice sestanek dne 21. julija 1934 ob 8 zvečer v salonu restavracije «Banko« (pri Načeta), fimartin-ska cesta 3. Obvezno prijave je poslati ozir. sporočiti na naslov: »Tože Marinko, Ljubljana, Prisojna 7, Telefon 3207. 1 Ob sklepu liturgičnega tečaja KA za žene In dekleta bo recitirana sv. maša v ponedoljok, dne 16. t. m. ob pol 7 ua Eožniku. Vso tečajnice naj sc to svete maše v polnem Številu udeleže. Kino Kodeljevo: Danes ob pol S in ob pol 9 dvojni spored: »Moja želja »i Ti« in »V svitu zore«. Jutri, v ponedeljek, ob pol 9 isti dvojni spored. 1 Nočno službo imajo lekarne: danes: mr. SuŠniki Marijin trg 5, Iti mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4; jutri: mr. Trnkoczy dod., Mestni trg 4, io mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20. Maribor m Godbeno društvo »Danica« priredi v nedelj«, dne 15. t. m. izlet v Laznieo k 'Teti Rezi . Odhod oh 14.30 iz glavnega kolodvora. Vljudno vabimo vse člane iin prijatelje godbe. Celie Poselska zveza v Celju priredi danes teden, % nedeljo, dne 22. julija popoldne Izlet k Sv. Ani. Pri Sv. Ani bodo slovesne večcrnice z ljudskim petjem, nato kratko razvedrilo deklet z govori m petjem. Vse članice posimo, da sc izleta v obilnem številu udeleže, posebno pa pevski zbor. Cerkveni vestnlk Šmihel pri Novem mestu. V dneh od 11. do 15. avgusta t. 1. se bodo vršile duhovne vaje v samostana d. N. P. v Šmiheln pri Novem mestn. Vabljene so vse učiteljice, uradnice, vse bivšo učenke in gojenke samostanske šole. Priglasite se po doposnici vsaj do 30. julija na naslov Ubogih šolskih sester v Smiheln pri Novem mestu. Oskrba za vse dni »naša 100 Din Naše dijaštvo Opozorilo. Kongreganistinje, ki se ndeleže od 19. do 26. julija duhovnih vaj in zborovanja pri šolskih sestrah v Mlraborn, naj prinesejo s seboj po ono rjuh« in lahko odejo (koc). Poizvedovanja Nikelnasta zapestna ura je bUa najdena v parku (Tivoli). Dobi se pri Fran Požarju, tipografn, Poljanski nasip 10-11., desno. Sprevodnik avta Pernuš, Tržič, je izgubil kovčeg ter prosi najditelja, naj ga proti nagradi oddan na Gosposvetski cesti pri avtobusni postaji. Sveženj ključev je nekdo pretekli ponedeljek pozabil v trgovini «Foto-Special« na Miklošičevi ceeti. Dobi jih v trgovini. Verigo od tovornega avtomobila sem izgubil v Topniški ulici. Najditelja prosim, naj sporoči upravi •Slovenca«. Radio Programi Radio Ljubljana t Nedelja, IS. julija: 8.15 Poročila 8.30 Gimnastika (Pustišek Ivko) 9.00 Versko predavanje (dr. p. Gvido ltant) 9.15 Prenos iz frančiškanske cerkve 9.45 Plošče 10.00 Zdravstvo, predava zaščitna sestra gospa Zajc-Boškovičeva 10.30 Reproducirana orkestralna lahka glasba U.00 Prenos iz St. Vida: Otvoritev obrtne razstave 12.00 Operota »Mala Floramy«, Tijardovič (plošče) 16.00 Pereča agrarno-politična vprašanja (inž. Alfonz Pire) 16.30 Vesele in resne od nekdaj in danes, poje g. Mirko Jelačin, spremlja ga g. Vondraček, vmes plošče 17.30 Prenos iz Belgrada: Predavanje o gasilstvu 20.00 Vokalni solistični koncert g. Marjana Rusa 20.45 Pestra nra: Emil Kralj, član Narodnega gledališča, in Dolin-Skov Sramel-kvartot 22.00 Cas, porodila 22.15 Vesele pesmi v reproducirani glasbi. Ponedeljek, 16. julija: 12.15 Glasbene slike iz raznih dežel 12.45 Poročila 13.00 Cas, linstr. reproduc. solistični koncert 18.00 Gospodinjska ura: Priprava sladoledov (gdčna Traven) 18.30 Druga obletnica Jenenkove smrti (g. Janko Kač) 19.00 Slovenske narodne na ploščah 19.30 Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna) 20 00 Propagandna nra glasbenega lista »Zbori« 21.00 Slovenija (propagandno predavanje v češkem jeziku, univ. prof. dr. V. Burian) 21.20 Mandolinietlčml kvartet 22.00 Cas, poročila 22.15 Harmonika šolo (g. Fonda Albert). Drugi programi t NEDELJA, 15. julija. Belgrad: 19.30 Orgle 20.00 Predavanje 20.30 Srbski večer — Zagreb: 20.15 Orkestralni in vokalni koncert 21.15 Igra — Dunaj: 17.05 Ploščo 19.20 Pesmi 20.05 Dunaj ostane Dunaj, radijski potpnri — Budimpešta: 18.30 Zabavna glasba 20.10 Opereta »Vesela voda«, Lehar — Milan-Trst: 20.45 Orkestralna glasba — liim: 20.45 Opera .Marta«, Flotow — Praga: 19.05 Vojaška godba 20.15 Kusinsko narodne pasmi 21.20 O potovanju, tri igre — Brno: 19.05 Salonska glasba — Varšava: 19J5 Lahka glasba in petje 21.00 Veseloigra — Monakovo: 20.00 «Macbeth», Shakespeara — Franlcfurt: 20.00 Opereta «Tujski vodnik, Ziehrer — Lipsko: 20.00 Večerni koncert — Vratislava: 20.00 Mn-zikallčni štafotnl tok. PONEDELJEK. 16. julija. Belgrad: 19.10 Violinski koncert 20.00 Predavanje o inorjn 20.30 Opera «Manon« (plošče) — Zagreb: 20.15 Vokalni koncert 20.45 Godba na pihala — Dunaj: 18.00 Moderna kitajska glasba 19.50 Mladi umetniki 21.25 Zabavni koncert — Budimpešta: 18.45 Plošče 20.30 Orgelska glasba 22.15 Jazz — Mtlan-Trst: 20.45 Kmečka glasba 22.00 Orkestralni in vokalni koncert — Rim: 20.45 Prenos b, Milana 22 00 Pestra ura — Praga: 19.10 Kabaret 20.50 Dvn klavirin Orkestralna glasba Brno: 21,10 Orkestra!L,i in vokalni koncert — Bratislava: 19.25 Violinska glnsha 20.80 Klavirska glasba, Lauko — Varšava: 20.12 Lnlikn glasba 21.1'.! Orkestralni in vokalni konccrt — Nemčija: MM> Nemoi v tujini Iz življenja in trpljenja naših železničarjev Odgovornosti polna je njihova služba - Ne poznajo ne petka ne svetka - Kakor ura morajo biti točni in zanesljivi - Vsak čas z eno nogo v grobu, z drugo v zaporu Najmodernejša lokomotiva Ljubljana, 14. julija. Ko je pred dobrimi sto leti slavni Stephenson feumil to spravil v tek prvo lokomotivo, je njegova mati v silnem zavzetju sklenila roke in, ko-lebajoč med dvomom in nepojmljivim strahom, vskliknila: >Joj, saj je ne boš mogel nikoli ustaviti 1« Dobra ženica si niti v sanjah ne bii mogla predstavljati, da je v onem zgodovinskem hipu izrekla prav za prav preroške besede. Besede, ki so m do pičice uresničile, čeprav je bil v njih vse prej ko optimizem. Stekla je prva primitivna lokomotiva, njej je sledila druga, popolnejša, v zmagoslavnem pohodu si je polagoma osvojila ves svet, zavladala narodom in državam, krčila med njiimi razdalje in utrjevala vezi ter postala tako eden izmed največjih posrednikov in pijonirjev sodobne civilizacije. Kakor je prepredeno človeško telo z nežtetimi žilami, po katerih se pretaka življenjska kri, tako je prepredla Stephensonova lokomotiva površino naše zemlje s svojimi tračnicami. Te tračnice so nam postale pljuča in srce in si življenja na našem planetu brez njih dandanes sploh ne moremo misliti. Stekla je prva lokomotiva pred dobrimi sto leti — čas ji je izoblikoval zunanjost in notranjost — in je ni mogel nihče ustaviti vse do današnjega dne I Besede preproste ženice, Ste-phensonove matere, so ji utrle pot in ji dale materinski blagoslov. Kakor komplicirano kolesje precizne ure, ne-nehoma in enakomerno utripa življenje v kralje-Btvu lokomotiv. A kakor bi se najpreciznejša ura nekoč ustavila, če ne bi bdele nad njo bistre oči mojstra urarja, tako bi v hipu zamrl življenjski impulz prometnih kolosov-lokomotiv, če jim ne bi urejevalo tek tisočero in tisočero marljivih člove-Skuh rbk. Pred železniškim osebjem je imel naš poročevalec že od nekdaj velik respekt. Zavedal se je pač, kar nekateri tako radi pozabljajo, da smo njihovi vestnosti in točnosti na milost in nemilost izročeni vsi, ki se od časa do časa vozimo po svetu. Tako kočljive, naporne, odgovornosti polne službe pač nima zlepa kdo. Da bi se pobliže seznanil z življenjem in nehanjem naših železničarjev, je stopil do nekaterih izmed njih in jih prosil za kratek intervju. Službeni čas za take pogovore kajpak prav nič ni primeren, ker naši železničarji ob nastopu službe pač nimajo časa izgubljati nepotrebnih besedi. Delo jilh v hipu povsem okupira. Stopil je k njim na dom, med prostim časom, ki jim je dokaj pičlo odmerjen, če upoštevamo, koliko živčnega in telesnega napora zahteva služba od njih. Vsi so se radevolje odzvali njegovemu povabilu in mu povedali marsikaj, kar bo zanimalo tudi široki krog naših čitateljev. Najprej je bil deležen njegovega obiska mojster strojevodja Našel ga je sedečega pred skromno predmestno hižico na vrtu, s časopisom v roki. Najprej sta malo pokramljala o vremenu, o krizi in drugih aktualnih problemih današnjih dni, potem je poročevalec prešel k stvari. Povejte mi, gospod strojevodja, po kakšni lestvi se človek prav za prav povzpne na takole odgovorno mesto in kakšno je vaše vsakdanje opravilo? »Najprej sem se izučil za ključavničarja,« je Mrčel, ko si je prižgal pipo in zadovoljno puhnil prvi oblak dima proti nebu, »potem sem obiskoval delovodsko šolo na obrtni šoli in prosil za sprejem k železnici. Ko sem bil sprejet, sem najprej opravljal ključavničarska dela — popravila pri strojih — nakar sem bil dve leti pri montaži. Po izpitu za kurjača sem vozil lokomotivo polnih deset let in šele nato postal to, kar sem. Moje redno opravilo je dan za dnem isto: v službo se moram javiti poleti najmanj eno uro pred odhodom vlaka, pozimi skoraj dve uri. Natančno moram pregledati stroj, okoli katerega se že suče kurjač in skrbi, da je zadostno kurjen. Ugotoviti moram, če ima dovolj premoga in vode za dolgo vožnjo. Nobenega dela pri lokomotivi ne smem spregledati. Vse mora biti v redu: vijaki, zavorne naprave itd. Ugotoviti moram tudi, če so ključavničarji med mojim odmorom končali vsa popravila pri stroju, ki sem jih označil v prijavni knjigi. Ko je vse to pregledano, odidem s spremljevalcem na tir, kjer stoji vlak. Moja skrb je, da zavorne naprave brezhibno delujejo, kajti od njih je odvisna varnost vožnje. Pozimi skrbim, da so potniški vozovi dovolj topli. Ali vas pred odhodom kaj skrbi, če se bo vožnja srečno končala? »Seveda me! Saj je vsa odgovornost na mojih ramah. Najbolj me pač skrbi stroj, če bo v redu deloval. Od njega je odvisno skoraj vse. Moja dolžnost je, da se vlak ne zakasni, pa naj bo lepo ali Brdo vreme .snežni metež ali megla. Megle se posebno bojimo, ker nikoli zanesljivo ne moremo ve- deti, 5e bomo v njej opazili lego signalov. Med vožnjo gledam na uro in motrim okolico proge, znana drevesa, hiše in drugo, da vsaj približno vem, ali smo že blizu postaje. Gorje meni in potnikom, če prezrem signal in zavozim na postajo, ko mi je signal kazal prepovedan uvoz! Med vožnjo večkrat pogledam ogenj v peči in če imam dovolj pare v kotlu, da bo stroj zmogel večji vzpon proge. Kar oddahnem se, ko privozimo na zadnjo postajo in odpeljem stroj v kurilnico. Tam znova pregledam ves stroj. Vsa večja popravila vpišem v prijavno knjigo. Ta popravila morajo dokončati ključavničarji med mojim odmorom.« In če ima vlak zamudo zaradi tega ali onega nedostatka pri stroju? »Potem sem «ferdaman»! Sledijo opravičeva-vanja, zasliša vanja, kazen! Joj, kazni! Ce bi teh ne bilo! Redki so meseci, ko prejmem vso plačo in mi ne odtegnejo nobene kazni. Mislim, da ni v nobeni drugi službi toliko kazni, kot v železniški. Priznam, da to zahtevajo višji interesi: varnost življenja potnikov, varnost državnega imetja im privatne lastnine. Vse administrativne kazni se stekajo v prid bolniškemu fondu. V proračunu tega fonda za ljubljansko ravnateljstvo za leto 1934/35 znaša ta vsota 300.000 Din. — Te kazni plačujejo predvsem uslužbenci, ki so pri eksekutivni službi. Strojnemu in kurilniškemu osebju črtajo za vsak pregrešek ali nedostatek pri stroju tudi premije, ki jih prejemajo za prihranek na gorivu in olju.« Po kakšnem vrstnem redu pa opravljate svojo službo? »V turnusu. Včasih sem po več noči zaporedoma v službi. Takrat je hudo ker se podnevi ne morem dobro odpočiiti. Saj veste: otroci so ne-ugnani in kričijo, kolikor jim pač dajo mlada grla. V službo moram ob vsakem času. Večkrat sredi noči in še po polnoči. Saj ste gotovo že ob najrazličnejših urah srečali na cesti železničarja, ki je s črno torbico v roki hitel v službo ali domov. Ob vsakem vremenu moram na pot, tu ni nobenega izgovora. Ob večjih prireditvah, ko vozi več po-sebnith vlakov, smo vsi železničarji v službi. Dopusti so takrat ukinjeni. Ne poznamo ne petka ne svetka.« Obmolknil je za hip, se zamislil in nekaj kakor pritajen vzdihljaj se mu je izvilo iz grla: »Lahko si mislite, kako nam je na primer pri srcu na sveti večer ali na božični dan, ko je vsa družina zbrana v toplem stanovanju pri jaselcah, mi moramo pa v službo... Med vožn jo vidimo v vseh hišah svečano razsvetljena stanovanja, vidimo lučke pri jaselcah in na božičnem drevescu. Vsi so doma pri svojcih, mi smo v službi... In v nedeljah ali v počitnicah! Vsi hitijo v prosto naravo, v gore, v letovišča. Mi smo v službi. Pa nikomur nismo nevoščljivi. Tolažimo se, da se bomo tudi sami lahko odpeljali, kamor nas žene srce, ko bomo imeli dopust. Tolažba je zdaj sicer dokaj manjša, ker bomo morali tudi sami plačevati dražje vozne karte.« Da. to je gotovo hud udarec za vas. Kako pa s plačo? Ste i njo zadovoljni? »Svoj čas smo železničarji imeli za 20% višje plače ko drugi državni uslužbenci. Zakaj? Zato, ker so nam priznali, da imamo mnogo težjo, na-pornejšo in odgovornejšo službo ko drugi stanovi. Tudi znižano vežnjo smo smatrali za del plače. Danes smo zenačeni tako v pogledu plač kakor tudi znižane vožnje. Doklad tudi skoraj ne poznamo več...« Z običajnimi frazami na boljše čase sem se poslovil od njega in stopili mimogrede k železniškemu uslužbencu, ki je I žljave oči, oborožene z velikanskimi očali, ter ' se nasmehnil: »Vi bi na mojem mestu vsekakor ne zdržali niti pol ure!« A je hitro pristavil, kakor da se opravičuje: »Vidite, saj smo tudi mi suhi ko trske, ampak utrjeni smo proti vročini in mrazu, hvala Bogu. Pa nam kljub temu ni prijetno ob najhujši vročini stati pri zakurjenem kotlu in peči. Ni igrača na tovornem vlaku zmetati v peč na primer samo med vožnjo od Ljubljane do Maribora kakšnih 6000 kg premoga! Križem ne morem nikoli držati rok. Zdaj mečem premog v peč, zdaj črpam vodo, zdaj spet mažem in čistim in pripravljam premog za nalaganje. Vsak pristanek na postaji porabim za pregled stroja in osišč, za mazanje občutljivih delov in drugo. Celo pod stroj moram zlesti, da očistim pepelnik. Da si med tem umazanim delom ne prepevam in ne žvižgam veselih pesmic, si lahko mislite. Iz stroja padajo ogorki premoga, ki raz- kurjač Zalotil sem ga pri marljivem delu: ž drva, da mu je pot curkoma lil z obraza, je kljub temu prijazno povabil v stanovanje, opremljeno s skromnim, a okusnim pohištvom. Vse se je lesketalo od snage. Topla domačnost me ftaj< . širjajo strupen plin. Ves stroj je v dimu. Pa moram vztrajati pri svojem delu pod strojem, dokler ga ne končam. Medtem mi ogenj v peči po-jenjuje. Preveč žlindre se je nabralo. Ves ogenj spet premečem in ga očistim. Nato namečem Kurjač pod lokomotivo no, da se jih je pri tem delu že mnogo ponesrečilo? Temu je strlo roko, ta je padel pod voz in so mu kolesa odrezala noge, drugemu spet so odbijači stisnili prsni koš, da je na mestu obležal mrtev. In kolikim je že spodrsnilo na stopnicah zavore, ko so morali skočiti na zavoro, da bi preprečili večjo nesrečo.Ni neutemeljen izrek, da je železničar vedno z eno nogo v grobu, z drugo pa v zaporu.« Poslovil sem se od njiju in krenil k četrtemu, čigar naslov sem imel v beležnici. Premihač Ko sva zmenjala nekaj brezipomembnih besed, je na mojo prošnjo začel tudi on opisovati križe in težave svoje službe: »Naj pripeka solnce, ko vsi iščejo in najdejo senco, naj se zliva ploha, naj pada toča, naj sneži in burja meče kakor igle ostre snežinke ljudem v obraz: ob vsakem času, podnevi in ponoči mora stati s signali v roki na svojem mestu, ali bolje: tekati med vagoni in ob vagonih premikač. Nešteto je slučajev, za katere ve samo on, ko je za las ušel smrti ali bolje: inva-lidstvu. Majhna neprevidnost pozimi na koščku zmrznjenih tal med tračnicami, pa sem zvečer ali zjutraj namesto doma v gorki postelji — na operacijski mizi v bolnišnici ali na mrzli mizi v mrtvašnici...« Pa čuvaj? Predaleč je, da bi obiskal tudi njega. Bi mi hoteli še o njem kaj povedati? Čuvaj Premikač mi je radevolje ustregel in takole opisal čuvajevo samotno življenje in službovanje daleč od mest in vasi: »Težka usoda, težek posel. Sam s svojo družino, večinoma v odljudenih, samotnih krajih živi in skrbi za varnost ljudi in blaga tri četrtine svojega življenja. — Zunaj je vihar, sneg i. Ca Kurjač pri delu je dihala iz vsega. Pridne ženske roke so preprostemu domu vtisnile svoj pečat. Uprl sem oči v njegove žuljave dlani in ogoreli obraz ter naivno vprašal: Vaša služba je gotovo zelo naporna? »Mislim, da se ne motijo oni, ki trdijo, da je kurjač največji trpin pri železnici. Prvi mora biti pri stroju, zadnji ga zapusti. Veste, da me še v sanjah večkrat preganja kotel... Saj ni čudal Ta večna skrb za ogenj in da je dovolj pare v njem ter vode in premoga v lokomotivi!« , Nekam dobrohotno je premeril od peta do i nog mojo drobno postavico in nato še krme- Premikač sklaplja vagone znova premoga v peč in gledam na kazalo, koliko pare se je nairalo za vožnjo vlaka v večjem vzponu. Ugibam, če bo dovolj in zaskrbi me, da ne bi stroj obstal sredi proge in sredi vzpona. Strojevodjevi očitki — čeprav samo grd pogled —, me hudo zadenejo. Ne morem vam povedati, v kakšno zadoščenje mi je, če stroj premaga vse težkoče in brez zakasnitve prisopiha na postajo.« Pozimi vam jc gotovo prijetneje ob vročem kotlu kot poleti? »Kaj še! Ali bi bilo vam prijetno, če bi bili na toplem in na mrzlem obenem? En del telesa se mi skorajda speče, drugi del pa mi je izpostavljen ledeno pihajoči burji... Bogve, če se spomni kakšen potnik, kako mora kurjač spredaj v lokomotivi trpeti in garati, da se on lahko udobno vozi v kupeju?« Najbrž'nobeden, odkimam in pristavim: Po tem napornem delu se vam počitek gotovo na moč prileze? »Toliko mi že lahko verjamete,« se zasmeje skozi bele zobe, »da mi nspavalnih praškov nikoli ni treba jemati!« Vlahovodja in zavirač Obiskal sem nato vlakovodjo in kakor nalašč naletel pri njem tudi zavirača, katerega sem nameraval obiskati pozneje. Sedela sta skupaj v hladni sobi in moževala o dobrih starih časih. Pridružil sem se jima in smo marsikatero modro rekli in uganili. Potem pa sem začel: Gospod vlakovodja, vaša služba pa gotovo ni tako težka kakor služba strojevodje ali kurjača? »Tako težka res ni, odgovornosti pa imam tudi jaz dovolj. Kakor veste, sem vodja vlaka. Dela in pisanja imam na pretek. Med vožnjo moram pisati prav tako kot uradnik pri pisalni mizi v sobi. Privadil sem se temu, da me tresenje službenega vagona nič več ne moti. Hranim račune za vso robo, ki je v vlaku in pazim na prtljago, da se kaj ne izgubi. Odgovoren sem za najmanjšo stvar, ki jo prevzamemo. Eno uro pred odhodom vlaka sem že na mestu. Pregledati moram vse vagone in jih vpisati v poseben seznam. Na postajah pa vodim premik. Na vreme se ne smem prav nič ozirati. Moje delo mora biti končano, pa naj bo to v najhujšem nalivu ali v snežnem metežu in naj bi same preklje padale z neba. Odgovoren sem namre v svojem delokrogu tudi za vsako zakasnitev vlaka.« Pa Vi, gospod zavirač? Ste zadavoljni s svojo službo? »Zadovoljen v toliko, v kolikor sploh more biti človek zadovoljen v teh hudih časih. Saj veste, kaj prida ni ne tu ne tam.« Zastonj se lahko vozite v službi, to tudi nekaj veljal se pošalim. »Poskusite enkrat, pa boste videli, kako prijetno se je voziti v tistem mojem ozkem štiblcu na zavori! Če se vam bo zdelo prijetno ob topli mesečni noči, poskusite pozimi pri mrazu do 30 stopinj! Kaj vam takrat pomaga kožuh, če pa skozi deske zavorne hišice piha burja in če manjka v okencu šipa. Ves premražen stopim z zavore, pa ne zato, da bi se odpočil, ampak na delo. Odpenjati moram vozove, prijemati mrzlo železo in oledenele spenjače. Oglejte si ob priliki zavirača pri delu! Kako skače med premikom med vozove in jih odpenja. Ali vam jc zna- pese ... „ ' bližajočemu se vlaku. Njegova naloga jc, da vse te ovire odstrani ali, če to ni mogoče, postavi zaščitne signale in nujno opozori sosedno postajo. Tudi njega ne more nihče zavidati in mu biti nevoščljiv za blaženi mir in samoto. Ta »blaženi mir« je za čuvaja vse prej ko mir, ker mu noč in dan lebdi pred očmi strah, da ne bi zakrivil kakšne nesreče.« as odhoda po progi je prišel. Hočeš-nočeš-mora ven na progo. Pregled mora biti natančen. Morda je kakšna skala zdrsnila s pobočju in nanesla kamenje in lesek na tračnice, ali pa je kakšna druga ovira Kurjač kuri Zahvalil sem se premikaču za prijazno tolmačenje in kot poslednjega v tej vrsti obiskal še - sprevodnika Gospod sprevodnik, med trpini, ki sem jih danes obiskal in jih prosil za podatke o njihovem službovanju in životarjenju, ste gotovo vi še najsrečnejši in najzadovolj-nejši? Morda. To je vse odvisno od tega, s kakšnim merilom človek presoja delo enega in delo drugega. Vsekakor je tudi življenjska pot železn. sprevodnika vse prej ko z rožicami postlana. Poslušajte in sodite sami, koliko lepih uric imam za seboj! — Ko sem nastopil pri železnici službo, sem bil najprej zavirač na tovornih vlakih. Tudi zame je bila največkrat noč — dan in dan — noč, tudi jaz sem se moral boriti z mrazom in vročino, dežjem in snegom dolge ure na zavori vagonov. Na malih postajah sem moral opravljati tudi nevarni posel premikača. Moja obednica je bila navadno zavorna gajbica, miza koleno, hrana večinoma mrzla, čas nedoločen. Zdaj, ko sem sprevodnik, je res »boljše«: prerivam se med potniki, zdaj mi je toplo, zdaj spet mraz, jem in spim, kadar nanese prilika. Vidite, tako je! Če do šlo vse gladko, jo bom srečno izvozil v penzijo, s seboj pa bom vzel kot spomin — revmatizem.« Tako so tudi njegove besede pesiimistično izzvenele in mi dale slutiti vso težo in bridkosti, ki spremlja te ljudi skozi življenje. Posvetili so modernnn zmajem-strojem vso svojo mladost, vse svoje življenjske sile. Dobro in zlo, blagoslov in prekletstvo so prinesli ti moderni zmaji-stroji s seboj. Rezko škrtajo z jeklenimi zobmi noč in dan in pijejo mozeg in kri, zdravje in mladost svojih žrtev. To je prekletstvo zmaiev-strojev. Kar pa je v njih blagoslova, ga krivično delijo: skopo nekaterim radodarno drugim. 9lise za volan« v različnih gobah Specielni entel obiek, voian, tak* itd. fljuriranfe - predllskanje. Tudi ne.« — »Kaj pa grarno- _ -Tiift. ni. V deželi Narobesvet (Nadaljevanje) »Kaj pa ta prodaja?« je Tonček pobaral kra-ljično Lepotično, ko je od vseh 6trani premotril staro, debelo branjevko in njeno stojnico. Tudi tn ni bilo sledu o kakšni robi... »Že vidim,« je nevšečno zarenčala kraljična Lepotična, »že vidim, da ti bomo morali kupiti velikanska očala, ko ti oči očitno pešajo. Poglej bolje, pa boš videl!« Tonček se je sklonil naprej, napel oči — zastonj. Zapazil ni ničesar, kar bi se moglo otipati z rokami m videti z očmi. Zmajal je z glavo in za-mrmral sam pri sebi: »Če pa W ljudje niso prismojeni, si pustim glavo odrezati!« Ozrl se je še enkrat debeli branjevki v obraz in zamodroval: »Gotovo ji kupčija ne cvete bogzna kaj, saj se drži kislo in cmeravo kakor mila jeira !< »Uganil si!« je svečano dejala kraljična-Lepotična in bradavica na nosu ji je praznično zale-sketala. »Kaj sem uganil?« jo je začudeno pogledal Tonček. »Uganil si, da prodaja cmergo in milo je.ro!« »Cmergo in milo jero?« je zategnil Tonček. »Pa misliš tudi to kupiti? Le čemu nam« bo?« »Cmerga in mila jera sta jako dobri proti zo-bobolu,« je modro povedala kraljična Lepotična in ukazala branjevki, ki je ves ta čas molče čepela na svojem sedežu in se neznansko kisl-o in klavrno držala: »Dajte mi dve kili mile jere in kilo cnverge!« Branjevka je ročno iztehtala zahtevano robo, jo zavila v pisan papir in izročila kraljični Lepo-tični z besedami: »Pet piškaivih orehov vse skupaj.« »Pet?!« je ogorčeno vzkliknila kraljična Lepotična. »Kaj vendar mislite?! To so pa že kar oderuške cene. Štiri vam dam in niti pičice več.« »Ampak milostna kraljična, potlej imam izgu- bo, velikansko izgubo!« je zatarnate branjevka, kakor da ji gre za življenje in smrt. »Štiri sem rekla in mirna Bosna!« je odločno odgovorila kraljična Lepotična, segla v torbico in položila štiri piškave orehe pred branjevko. Branjevka je javkala in tarnala, pa ji ni vse skupaj nič pomagalo. Kraljična Lepotična je bila neizprosna. Tončku ee je obupno tarnajoča ženica zasmilila in potolažil jo j«: »Mamica, to vam rečem: sijajno kupčijo ste naredili! Poglejte ee v ogledalo, pa boste videli! Prodali ste tri kile mile jere in cmerge, še enkrat toliko pa se vam je je zdajle nabralo na obrazu zaradi skoposti premitostne kraljične LepoMčne. Pa zbogom, no!« Rekši eta Tonček in kraljična krenila k tretji stojnici. Tam je Tonček šele Zijal, tam! Pred to stojnico se je kar trlo ljudi. Drug drugega eo odrivali proč in silili v ospredje. Dve branjevki sta v tej etojinioi prodajali svojo robo, pa nikakor nista bila 'kos silnemu navalu kupcev. Znoj jima je v debelih curkih lil s čela, tako hitro sta tehtali in zavijali... »Halo, halo!« je oblastno zaklicala kraljična Lepotična ljudem, »ljudje božji, umaknite se! Pre-milostna kraljična Lepotična prihaja.« Ljudje eo se v hipu razdelili v dve gruči in eo spoštljivo klanjali ter navdušeno vzklikali: »Pozdravljena, zarja jutranja, prekrasna in predobrot-ljiva kraljična naša!« Tako so vzklikali na glas, na tihem pa godrnjali: »Bes jo plentaj, priemodo domišljavo!« Tako neiskreni so pai ljudje — ne samo v deželi Narobesvet, nego v vseh deželah sveta. Z ustmi tulijo: Živijo!, v srcu si pa mislijo: Dol Z njim ali z njo! (Dalje prih. nedeljo.) STR1ČK0V KOTIČEK .Vo » mamo. Zakaj pa vprašujete?« — Ker mislim kupiti hižo tu poleg vas.« 618. Dragi Kotičkov striček! — Tudi jaz rada čitam Tvoj kotiček. Škoda, da je tako malo prostora v njem. Smiliš se mi, ker moraš preslišati toliko hudih očitkov od onih kotiČkarjev, katerih pisma moraš vreči ljutemu gospodu košu v široka usta. Dobfo vem, da je Tvoj kotiček mnogo pre-maihen, da bi mogel v njem objaviti vsa pisma, ki jih dobiš. Prosim Te, razširi svoj kotiček tako, da bo obsegal najmanj dve strani; potem bož lahko spravil vanj vse kotičkarje. Prav lepo Te pozdravlja Milica Kreft, dijakinja I. a razr. real. gimnazije v Ptuju. Draga Milica! — Tvoje gorke, sočutne besede zaradi ljutih očitkov, ki jih moram dan za dnem preslišati, so me tako močno ganile, da sem Se zasmilil samemu sebi. Kakor skrbna mati svo;ega otročička sem se začel nežno božati po bridki pleši in si govoriti mile, tolažilne besede: »Nič ne maraj, striček ubogi, nič ne maraj, da te takole po krivici kregajo, saj imaš mirno vest! Dohro vem, da bi vsem rad ustregel, ampak če ni mogoče, pa nil Nehvaležnost je pač plačilo sveta, prekruta je to resnica!« S takimi in podobnimi besedami sem tolažil samega sebe. Pa sem se nenadoma spomnil, da se za starega, čestitljivega moža, kakor sem jaz, nikakor ne spodobi, da je tako cmerav. In se v hipu nisem več božal in tolažil, nego sem se krepko česnil po glavi in zarohnel: »Hej, hej, striček, ali te ni sram?! Fant od faTe hočeš biti, pa si mila jera, fejtebodi!« In sem v sramu skesano povesil glavo in začel razjarjene svoje roke prositi, naj odnehajo s kruto kaznijo: »Ajsa, ajsa, pustite me, pustite me, saj se bom poboljšal!« In sem se res. Moško sem sklenil, da bom glede premajhnega prostora v kotičku ukrenil tole: ravnal se bom po nasvetu modre glave, ki mi je dejala: »Če hočeš še enkrat toliko kotiČkarjev spraviti v kotiček, je stvar kaj priprosta: odgovori vsakemu kotičkarju čisto na kratko, pa bo!« Zlata vreden nasvet. Bodo moji odgovori na vaša pisma poslej torej takšni: »Dragi Jožek (Mihec, Tonček, Jur-ček, Pcpček itd.)J — Pismo prejel. Hvala. Živela domovina. Ostani priden, Pika. Adijo!« Sem prepričan, da vam bodo ti velekratki odgovori gromozansko všeč in da bom ž njimi ustregel sebi in modri glavi in vsem . . . Drugega izhoda namreč ni. Razširiti kotička po Tvojem nasvetu ne morem, ker nisem jež v lisičjem brlogu. Lepo pozdravljena! — Kotičkov striček. 620. Dragi Kotičkov striček! — Dane6 Ti pišem prvič, a mislim, da bova kmalu postala dobra prijatelja, prerokuješ. Nak, draga moja, tisto pa že ker si dober, boš gotovo vse sile napel, da boš tudi mene stlačil noter. Striček, kaj pa je s Požgančevim očetom? Ali še vedno sedijo pri polni skledi ajdovih žgancev? Kdaj pridejo z lune in obiščejo lebe in nas, kotičkarje? Kadar mi pošlješ izžrebano knjigo, priloži tudi svojo sliko, da bom videla, kakšen očanec si! Te prisrčno pozdravna Dešica Janova, učenka IV. razr. v Zagorju. Draga Dešica! — Kmalu bova postala dobra prijatelja, prerokuješ. Nak, draga moja, tisto pa že ne! Midva pa že ne bova postala dobra prijatelja in ne bova! Te kar vidim v duhu, kako užaljeno si v tem hipu našobila ustnice in kako bridko se Ti je nekaj posvetilo v očeh... In se mi to Tvoje ogorčenje zdi povsem razumljivo. Tudi jaz bi se čutil liuto užaljenega v svoji časti, če bi mi kdo kar tebi nič meni nič odrekel ponujano prijateljstvo. Nikoli mu tega nc bi odpustil! Pa bom Tvojo užaljenost in jezico kar v hipu spet razpršil kakor veter droben mehurček in pričaral na Tvoj mrko nagubani obraz spet vesel smeh. Poslušaj, kako bom to reč naredli! Copranjc se prične: Rokus po-kua, en, dva, tri — moja Dešica nič več užaljena ni. Zakaj pa ne? Zato, hehe, ker se je nagajivi Kotičkov striček samo z besedami igral, ko ie dejal, da nikoli nc bo njen prijatelj postal. Kako bo šele postal, ko je pa že! To je tisto, vidišl Če sta si dva že v sedanjosti dobra prijatelja, nikakor ne moreta postati šele v bodočnosti ... Pa sem Te, šlek, šlek! Kar pa tiče Požgančevega očeta, se mi topot — moji modrosti čast in hvala, — ni treba izvijati z raznimi izgovori, češ: bodo že prišli, kadar bodo itd., nego Ti topot povsem točno in zanesljivo •ahko poVKiu, da prilomastijo z lune na zemiio v 'orek, 17. t. m. Prifrčali bodo z aeroplanom rta jubilejni most zraven Jugoslovanske tiskarne ob 5 popoldne in jih bomo sprejeli z ljutimi »žtvijo« klici in milo donečo harmoniko in strumnimi gasilci in pasjim lajanjem, kakor Se to pač spodobi za taknega imenitnega moža, Tudi drugi kotička rji naj pridejo, da bodo pomagali kričati in razgrajati in bo sprejem tako na vso moč veličasten. Torej zapomni si: Požgančev oča pridejo v torek ob 5 popoldne, ob 6 pa že nastopijo v radiu, kjer nam bodo povedali nekaj svojih čudovitih prigod z lune. Pozdravljena in na svidenjel — Kotičkov striček. 621. Preljubi Kotičkov stričekl — Kar glava me boli, tako sem trkala z butico ob zid, da bi videla luno in na njej Požgančevega očeta, kakor' si mi svetoval. Pa je bilo vse zastonj. Luno sem sicer videla, Požgančevega očeta pa ne. Striček, poskusi še Ti butati z glavo ob zid, morda se Tebi posreči, da zagledaš Požgančevega očeta. Prosim, pojasni mi še to, striček, ali je res, da imaš tako dolgo brado ko kraji Matjaž? Zelo sem radovedna. Kako je pa kaj pri vas, tam v beli Ljubljani? Veš, pri nas vedno dežuje. Strele švigajo sem in tja po črnem nebu in grom se razlega daleč naokoli. Na koncu bi Te še nekaj prosila. Veš, imam spominsko knjigo in bi rada videla, da bi mi kaj napisal vanjo. Drugega za danes ne vem. Sprejmi lepe pozdrave od Tvoje Marjance. Feldin, učenke IV. razr. v Mariboru. Draga Marjanca! — Gromozansko boš vesela tudi Ti, ko boš brala moj odgovor deklici nad seboj, kajti Ti poslej ne bo več treba z glavo butati ob zid, da bi videla luno in Požgančevega očeta na njej. Jih boš lahko videla in slišala tudi brez butanja — zahvali Boga in srečo junaško in še mene povrhu, ki sem Požgančevega očeta pretental, da so se odločili priti nazaj na vesoljni sveti Sem to storil na dokaj enostaven, a iznajdljiv način; obljubil sem ifm, da jih pogostim s kranjsko klobaso in cvičkom in zastavami in urnobesnim ploskanjem in prežlahtnimi dišavami svoje pipe in drugimi takšnimi dobrimi rečmi. Tako dolge brade, kot jo ima kralj Matjaž, zaenkrat — žal — Se nimam. Pa bi jo rad imel, kakor bi bil rad kralj Matjaž. Kajti pravljica trdi, da se bo preljubi nam kralj Matjaž, ko se mu čestit-liiva brada trikrat ovije okoli mize, predramil iz stoletnega sna in sklical svoje vojščake in planil z njimi na beli dan. In bo potem temeljito obračunal z vsemi, pravi pravljica dalje, ki na tem svetu drugega ne delajo, ko svoje trebuščke negujejo in v mehkih nastonjačih posedajo in se zadovoljno režijo neumnosti ljudi, ki se hočeš-nočeš-morajo igrati prekrasno narodno igro »ravbarje in žan-darje« ... Tako pravi pravljica m še to pravi, da manjka bradi kralja Matjaža samo še ped — in bo njegov čas napočil. Pa me to skrbi: kako bo kral| Matjaž, ki je dolga stoletja prespal, vedel, koga je treba z gorjačami in koga ne? Če bi bil jaz kralj Matjaž, bi to dobro vedel — in mi je zategadelj iskreno žal, da nisem kralj Matjaži Vreme je tudi v Ljubljani takšno ko pri vas: prečudne strele švigajo na vse strani in grom bobni, da se nekaterim že neznansko tresejo stolčki pod nogami. So pač hudi časi, kai hočeš! V spominsko knjigo naj Ti kaj napišem? Nekoč sem poznal deklico, ki ji je bilo prav tako ime kakor lebi. Tej deklici sem napisal v spominsko knpgo te-le prekrasne verze: O Marjanca, o Marjanca, zdaj Te je sam vrisk in smeh; duša Ti od sreče tanca ko kozliček sredi leh. A minila bodo leta in prišlo bo v vas spoznanje in na tleh bodo venele kakor rože Tvoje sanje ... Če zadnjo kitico malo predrugačim, bodo ti verzi tudi za Tvojo spominsko knjigo kar dobri. Zadno kitico pa moram na vsak način spremeniti, kajti Ji gotovo nimaš takšnih velegosposkih sanj, kakor jih je imela ona Marjanca. Je sanjarila, avša noč ino dan, da postane imenitna dama, ne dosti man) imenitna, kot sta imenitni dvorna dama Stara-krama in kraljična Prismodična v čudežni deželi Narobesvet. Lepo Te pozdravlja — Kotičkov striček. Tonček: »Francek, ali imaš ti kakšnega brata?« Francek: »Nobenega. Tonček: »Ali imaš kakšno sestro?« Francek: »Tudi ne.« Tonč«k: »Joj, s kom se pa pofeni kregaš in tepeš?!« Križem kražem — nič ne Iaiem PoSčaivnika sta hetela postati V avstralski državi Viktorija živita dva dečka v starosti 7 m 5 let Nekega dne so ju starši poslali k sosedom, da bi izročila pismo. Pot je bila dolga več kilometrov. Dečka sta odšla, vrnila pa se nista. Izginila sta, kakor bi se bila vdrla v zemljo. Več sto mož ju je šlo iskat. Iskali so ju tri dni v gostem, neprodirnem gozdu. Brez uspeha. Bilo je zelo mrzlo in ljudje so se opravičeno bali. da sta mala izgubljenca zmrznila. Četrtega dne pa so možje našli sled, ki }• vodila do votlega drevesa. Ko so dospeli do drevesa, so našli v njegovi votlini oba bratca tesno objeta, kakor se to večkrat zgodi v pravljicah o izgubljenih otrocih. Nabrala sta si listja ia ai v votlini drevesa napravila kolikor mogoč* udobno ležišče. Tri dni sta živela tam od divjih lesnik, ki sta jih nabirala v gozdu. Povedala sta, da «fa hotela živeti vse življenje v gozdn kot piričavnika, kjer jim ne bi bilo treba hoditi v žolo ia se tBttl-vati vsako jutro. Bila sta že vsa premrla od mraza. Ponesli so ju v bolniSnico, kjer so jima zdravnik/ le s težavo rešili življenje. Tako sta tudi tadva revčka »poznala, da j« življenje čisto drugačno, kakor ga slikajo pravljic* in da je puSčavnikom samo v pravljicah prijetna m lepo v samotnem gozdu, v resnici pa je takžao živjenje'kaj žalostno in bridko... Strela vrnila dekboi vid V nekem mestu na Angleškem » j« pred kratkim zgodilo nekaj nenavadnega. „ Oče in mati sta imela hčerko, ki je bila ze od rojstva slepa. Ker sta bogata, sta Jo vodila od zdravnika do zdravnika, da bi ji vrnil vid, pa je bilo vBe zaman. Nedavno sta bila spet pri zdravniku, ki je Izjavil, da za deklico ni nobene pomoči več. Nekega dne je sirota ležala v sobi na zofi. Zunaj je divjala huda nevihta. Naenkrat je udarila v sobo strela. Deklica je presunljivo kriknila in si zakrila oči z rokami. Po licih so ji pritekle debele solze. Mati je prestrašena prihitela in vprašala, kaj se je zgodilo. Hčerka ji je potožila, da jo peko oči. Mama je položila na oči mrzel obkladek in deklica je kmalu na to prepotena zaspala. Ko pa se je drugo jutro zbudila, je radostno vzkliknila: »Mama, mama —- vidim!« Žalostna zgodba o pretežki cigari ntfiici ifvia To je zgodba žalostna, zgodba o cigari. Naj jo s pridom berejt mladi ino stari 1 Mali Janez, pometač tam v hotelu mestnem, našel, glej, cigaro tlečo je na tlaku cestnem. Brž jo v usta vtaknil je. Zdaj iz nje vam puha kakor da je že gospod velik, primaruha. A pretežka zate je ta cigara, Janez! Kaj bo, joj me?... Tu konča zgodba se za dane«. Halo, otroci! Iztuhtajte kakšen smešen in zabave,, konec za tretjo sliko, ki jo prinesemo prihodnjo nedeljo. Najboljša rešitev bo nagrajena, druge posrečene rešitve pa bomo objavili. Rešitve pošljite na naslov: Kotičkov striček. uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. ZA BISTRE GLAVE iiHmiMHfiiiiMirmiia Rešitev iipolnjevalke. Na mestih, kjer ležijo črtice, bi morale staH te-le besede (rime): Bič — pok pok — bič — našvrka — prepeva. Pravilnih rešitev smo prejeli 67. Za nagrado je bite izžrebana Amalija Belec, dijakinja I. razreda gimnazije v Ljubljani. Mickino gorje Micka leži na postelji in se dere na vse grlo. Očka odpre vrata in srdito zarenči: »Da bi te koklja! Zakaj sc pa dereš?« Micka med jokom: »Oh, mama mi je zagrozila, da bo prišel divji mož z zelenimi očmi in rdečimi lasmi, če se ne bom nehala dreti; jaz se derem že ves čas, divji mož pa kar noče priti!« Ve, kaj ga čaka V lekarno pride deček in vpraša: »Prosim ,ali imate kakšno zdravilo proti bo-l lečinam?« »Seveda imamo. Kaj pa te boli?« »Zdaj še nič, ampak ko pride očka domov in zagleda razbito oaledalo.. .< DELAVSKI VESTNIK Delavstvo naj soodločale v gospodarskem redu Pomagaj «t ca« ln Bog ti bo pomagali D>zaplanlnekaj boljšega« in se zato tudi tako obnašajo, ne saimo nasproti staršem in domačim, ampak tudi proti vsej svoji okolici sploh. V tistem trenotku pa, ko so si kaj takega vtepli v glavo, ae odpre med njima in domačo družino prepad, ki ga ne more nihče več premostiti; saj jih taka trditev takorekoe iz-ruje iz domače družine, ker 3e nič več ne čutijo, možnost, da ee eni kaleor drugi v svoj deflokrog zamišljena, ne znajo več prilagoditi drug drugemu. To pa bodo mogli le tedaj, če so starši že od najzgodnejše mladosti vzgajali otroke v teim smislu, Če eo negovaii vse nežne vezi, ki morejo vezati družinske člane drug na drugega; saj to je , negovanje družinskega čuta: d« otroku privzgoje zavest, da ni nekaj novega, samoniklega, ampak, da je z vsetmi svojimi močmi zrastel v družino, kot v tisto zajednico, ki je celica vsega novega družabnega življenja, ki je cvet nadaljnega življenja. Da svojih moči ne sme izrabljati izključno sam zase, ker »o pač prav oni vsota vseh moči in zmožnosti, ki so jih gojili že davni predniki in bodo prav tako njihove moči in zmožnosti ostale še poz.niiin rodovom. Na ta način se mladini tudi dopove, da imajo prav -kot mladina veliko in važno nalogo za izoblikovanje novih časov in za izvršitev velikih nalog, ki ne spadajo samo v to družino, amipnk tudi narodu in državi in CeTkvi. Ta skupn.not pa potem ne veže samo otrok in staršev in ne samo družinskih članov, ampak je ona močna vez vesoljne ljubezni, ki v veselju in žalosti, v dobrih in slabih časih veže ljudi kot družabna bilja drugega na drugega ter tako ustvarja ono vesoljno skupnost, po kateri smo vsi ljudje bratje in sestre med seboj. 1 Gre namreč za mesto knjigovodje, ki bo do-1 bival 3640 Din s pripadki, dočim se je to delo do-sedaj opravljalo z 800 Din na mesec. Krščanska strokovna organizacija med Rusi Po statistiki društva narodov je v Franciji okrog 400,000 ruskih emigrantov, ki so po ogromni ' večini delojemalci. Od leta 1931 dalje deluje pisarna ruskih krščanskih delavcev skupno z na-• čelstvom francoske krščanske strokovne zveze v I prizadevanju, da bi se vsi ruski delavci in nameščenci organizirali pri slednji. Ruski delavci so včlanjeni posamezno pri francoskih krščanskih strokovnih organizacijah, v celotni organizaciji pa zopet posebej kot narodnostna skupina. Pri krščanski strokovni zvezi je tudi strokovni tajnik ruske narodnosti. Ruske edinice obstoje v 22 kraiih. Ruske emigrante je težko organizirati, ker jim delodajalci vedno grozijo z odpustom iz službe, če se organizirajo, ker so inozemci. Od leta 1932 izhaja tudi strokovno glasilo, namenjeno ruskim članom, pod imenom »Nova pot«. Krščanska strokovna organizacija je torej prodrla tudi med pravoslavne delavce in nameščence. Italija je izdala nova določila o delovnem času. Korporacijski svet in korporarijsko ministrstvo sta določila že odobrila. Po teh določilih se bo skrbno pazilo na to, da ne bo prekoračen 46 urni tednik. „_, li|i mmiiml lii^i:];;!;;..:.:. . .......; i. ;........ ......... .—. .........i^hMiLUtaiilM^ Naše gospodinje, ki hodijo na trg, nimajo nikamor spraviti ključev in denarnice. Največkrat i jiih vržejo '.ned nakupljeno robo in moraijo torbo | ali košaro pred domačim pragom izprazniti, da I pridejo do ključev, denarnica pa se med mokro | in umazano zelenjavo pokvari. Naša slika naim kaže, kako se da temu odipomoči. V torbo za na trg se pritrdi na notranji ali na zunanji strani torbica m blaga ali iz kvačkanega materiala, kamor se shranijo ključi in denarnica. Zaklopnico zapira gumb. — Na ta način ne bo treba isikati klju-čfw in denarnice, ker so vedno na istem kraju | dobro spravljeni. Jedilnik od do julija 1984 Gospodinjska šola, Marijanhšče v Ljubljani Ponedeljek. Kosilo: špinačna juha. Sesekani goveji zrezki, kromipir v reainah in solata. — Ve-; čerjo; adrobov peče.njak in kuhano sadje. Torek. Kosilo: petršiljevi Strukeljcl v juhi. I Govedina, pražen riž z mladim korenjčikom in i mrzla drobnjakova omaka. — Večerja: češnjevi cmoki. Kuhano sadje. Sreda. Kosilo: ohrovtova juha s sesekljanimi jajci, jetrna ragu obara in zmeflkan krompir. Solata iz strofjega fržola. — Večerja: zaipečena polenta z nastrganim sirom in solata. Četrtek. Kosilo: grahov ponvičnik v ofoarmi juhi. Zapečeno kislo zelje s klobaso in krompirje-' viimi cmoki. — Večerja: goveji golaž s širokimi 1 rezanci. i Potek. Kosilo: 9irovi cmoki v smetanovi juhi. i Ocvrte zemlje in ohrovtova prikuha. Kuhano sadje. 1 — Večerja: koruzni žganci z mlekom. Pod križem na gori Katolišike žene Nemčije so v obletnici 1900 našega napravile veliko božjo pot na vestfalsko goro. Na tej gori »Stromberg« stoji velikanski križ na prostem, je pa tudi na gori cerkev sv. Križa, ki hrani košček pravega Kristusovega križa. Na fo goro so se odpravile na pot katolišike žene iz mesta in z dežele v veliki procesiji, katere se je udeležilo nad tisoč žena. Vso pot so molile in prepevale, zadnji del gore pa so molile križev pot, katerega postaje so postavljene ob gorski cesti. Posebno značilno je bilo za to božjo pot, da so prinesle žene vseh stanov in vseh poklicev svoje darove, ki so jih odložile v cerkvi sv. Križa. Vsako žensko društvo jo bilo zastopano. Na čelu so šle nosilke darov tega društva. Ti darovi naj bi bili simboli darov, ki jih katoliška žena donaša v svojem življenju. Vsi darovi so bili v tesni zvezi z življenjskim poklicem in delovnim krogom darovalk. Goreče sveče in cvetje je prinesla mladina. Matere so prinesle blago za otroške oblekce ln perilo za novorojenčke. Kmečke žene so prinesli zavoje in košare polne življenjskih potrebščin: kruh in jajca, meso in moko in podobno. Delavke iz tekstilnih tovarn so prinesle zavoje blaga, ki so ga pridne roke stkale v času brezposelnosti. Nabrane denarne darove so nesle v posebnih skrinjicah. Nosilka darov za nosilko darov je stopala preko stopnic k oltarju sv. Križa, ki se je dvigal pod senčnatimi lipami pred cerkvijo. Vsaka je izpregovorila primerne darovalne beaede, ki si jih je društvo že doma pripravilo, potem pa je položila darove svojega društva pred križ. Iz teh posvetilnih besed se je dalo razbrati vse plemenito čutenje in volja za žrtve vseh žen, ne samo za lastno družino, ampaa za vse druge domačega naroda. Tako je bHa ta pot s simboličnimi darovi obenem izjava žive in močne vere katoliških žen, da hočejo v znamenju križa zastavili vse Bvoje moči za bodočnost svoJb-ga rodu. Vse darove, ki so jih darovalke prinesle, je razdelil poten posebni odbor. Kar je bilo pornb-nega za cerkev, je ostalo pri cerkvi, vse drugo pa so prevzeli Vincencijevi bratje in Elizabetine sestre, da so razdelili ubogim. Sobota. Kosilo: francoska juha. Par jena go vedina, krompirjevi hlefbSki ln solata. — Večerja: jajčna jed z rišem in solato. Nedelja. Kosilo: vranična jaha z rezanci. Prašičja pečenka, praženo zelje, mali krompirčki z mladim ikoronjčkom. Marelična penjava. — • Večerja: mrzla pečenka in krompirjeva solata z aor-čico. ' ** Vsa h točno placujoči naročnik „Slovenca" ima pravico do smrlno-nezgodne podpore ff SLOVENCEV" SVETOVALEC Pravni nasveti Dediščina. A. N. P. Podedovali ste 59 delnic neke banke, ki je pod zaščito. Od sodišča določeno dedno pristojbino od teh delnic je plačal glavni dedič, ki ta znesek sedaj terja od Vas. Vprašate, če ste dolžni povrniti plačano dedno pristojbino in na kakšen način bi mogli delnice vnovčiti, ker banka ne izplačuje nobenih dividend. — Vrednost delnic se spreminja in zavisi od tega, če je večje ali manjše povpraševanje po delnicah. Tekom zapuščinskega postopanja so bile delnice gotovo precenjene in ie od te vrednosti bila določena zapuščinska pristojbina. Če glavni dedič ni založil dedn« pristojbine za Vas po Vašem nalogu, mu lahko plačate v delnicah po cenilni vrednosti za Vas založeno dedno pristojbino. Banke ne morete prisiliti na izplačilo dividend. Dividende so posledica dobrega, dobičkanosnega gospodarstva. Ker je bila banka pod zaščito, ni v stanju izplačevati vlog svojih vlagateljev, niti ne more dajati posojjj, ne dela torej nobenega dobička in zato ne more in ne sme plačevati dividend delničarjem. Vaše delnice so sedaj vrednostni papir brez prave vrednosti in Vam svetujemo, da počakate s prodajo, dokler se razmere na denarnem trgu ne raze lastnik lepega posestva, ki sta ga on in žena pridobila z vzajemnim delom in trudom. Otrok nimata. K.o-mu bi pripadlo premoženje, ako bi mož umrl brez oporoke? — Ako mož, ki ni zapustil otrok umre brez oporoke, podeduje žena polovico zapuščine, ako je poleg nje mož zapustil roditelje ali njih potomce (brate, sestre) ali deda in babice, ki dedujejo kot zakoniti dediči. Ako ni zakonitih dedičev prvega ali drugega kolena, ne dedov, ne babic, dobi preživeča žena celo dediščino. Samolastna zgraditev poti. C. B. Ker ste čuh da se pot v gozdu ne more priposestvovati. ste jo pregradili, da s tem preprečite vožnjo. Sedaj vam neki posestnik preti s tožbo. Vprašate, če ste opravičeni pot čisto zapreti in kaj bo, ako toži. — Pota v gozdu se od leta 1853 dalje ne morem več priposestvovati. Na pota, ki so bilanavedene-ga leta že priposestvovana, 6e ta določba ne nanaša. Niste prav postopali, ko ste pot samolastno pregradili. Morali bi bili tožiti one, ki si lastijo pravico pota. Sedaj' pa je nevarnost, da oni, ki so mate in boste takoj zvedeli, če imate vse predpogoje za sprejem. Tam boste tudi zvedeli, kakšne listine morate priložiti prošnji. Zamenjava pred 60 leti. F. V. B. R. — Pred 60 leti je od Vaše hiše gospodar dovolil sosedu, da postavi barako na zemljišču Vašega prednika, a sosed je dovolil kot protiuslugo pot čez njegov vrt. Ta sporazum je trajal 36 let, dokler nista oba stara gospodarja umrla. Novi sosed ni več Vašertiu predniku dovolil poti čez vrt, prišlo je do tožbe in je to tožbo Vaš prednik zgubil, tako, da Vi kot nje-'ov naslednik nimate več poti čez vrt, dočim ima 'aš sosed še vedno barako na zemljišču, ki je v Vt to pot uporabljali, vas tožijo radi motenja P°: sesti. To tožbo bi vi verjetno zgubili. Lahko bi pa kljub temu tožili na priznanje, da nima)0 pravice do pota. Dota. Oče, ki je v vojnem času umrl, vam ie zapisal doto, ki je seda! zelo malenkostna. Nameravate se poročiti; mati pa s tem ni zadovo |na in se protivi poroki ter vam najbrž ne bo hote a dati nobene dote. Vprašate, če lahko zahtevate kaj več dote, kakor ste jo dobili po očetu m kda) io lahko zahtevate. — To, kar vam je zapisal oče _ najbrž dedni delež, je vaše in vam mati tega ne bo mogla pridržavati. Kar se pa dote tiče, postava določa, da so starši (torej tudi mati) dolžni dati doto hčerki, ki nima zadosti lastnega premoženja in to tedaj, kadar se omoži Če dote ne dajo prostovoljno, sestvo od matere in sta oba vedela, da ta dolg obstoji. Ce ste posodili denar materi pred 20. aprilom 1932. leta, potem je ta dolg zaščiten in smete zahtevati povračilo le v 12 letnih obrokih v smislu uredbe o zaščiti. Nastop službe po oglasu. J. R. —Na neki oglas sle javili svoj naslov, nakar ste bili pismeno pozvani, da se v svrho osebnega dogovora radi službene pogodbe zglasite v mestu inserent.a. Dojjoto-vali ste v to mesto in se dogovorili, da Vas sprejmejo v službo. Sedaj se pa novi gospodar izgovarja, da Vas radi slabega zdravstvenega stanja ne more sprejeti in ste se morali peljati domov. Vprašate, kdo Vam mora plačati stroške za prehrano, stanovanje in potnino. — Vaša informacija ni jasna Ce sta se dogovorila, da Vas sprejme v službo, potem je bila med Vama že sklenjena službena pogodba! Ce pa je bilo službeno razmerje dogovorjeno na po izkušnjo, potem sta imela oba pravico, to razmerje v prvem mesecu vsak čas razdreti. Ce ni bila dogovorjena poizkušnja. Vam je smel gosjx>dar odpovedati službo najmanj za 14 dni, in imate pravico za ta čas zahtevati plačilo. Če ni bilo v oglasu oziroma v kesnejšem pismu nič navedeno, da Vam povrne stroške dor»to-vanja gospodar, potem morate te stroške pač sami trpeti. Podoflclrsk* šola. N. L. S. — Glede pogojev za sprejem v podohcirsko šolo Vam svetujemo, ufl si daste pe vojaškem referentu pri sreskem načel-stvu pokazati oglas za tečaj, za katerega se zani- zemljiški knjigi zapisano na Vaše ime. — Vprašate, če lahko sosedu prepoveste uživanje barake in sveta okoli barake. — Svetujemo Vam, da pustite vse, kakor je. Nikar ne skušajte »popraviti« to, kar je Vaš prednik z zgubljeno pravdo zgubil. Sami priznate, da Vaš sosed s svojimi posestnimi predniki vred vživa svet, na katerem stoji baraka, že 60 let. Ker torej sosed vživa ta svet mirno in javno nad 30 let, si je s tem priposestvoval lastninsko pravico in ste dolžni — če bo zahteval — tudi pristati na to, da se ta svet z barako prepiše v zemljiški knjigi na njega. Spor radi zapuščinskih stroškov. N. J. S. — Brat in sestra sta bila dediča. Ob zapuščinski razpravi sla se pogodila, da plača vsak na njegov delež odpadajoče sodnijske stroške in procente. Ko je brat dobil poziv od davkarije, je vse plačal in je njemu sestra vrnila, kolikor je zahteval. Sedaj po treh letih pa zahteva brat od sestre, da mu vrne še 1000 Din, češ, da je ta znesek preveč plačal za sestro. Vprašate, če je ta terjatev zastarana? — Ce se je brat pri zaračunavanju zmotil in je plačal za sestro dejansko 1000 Din več kot mu je sestra vrnila, potem je sestra za teh 1000 Din brez razloga obogatela fn lahko brat še tekom 30 let s tožbo zahteva od sestre nazaj preveč plačanih 1000 dinarjev z zakonitimi 5 odstotnimi obrestmi vred. Pravdni stroški in zaščiten dolžnik. J. S. Š. — Leta 1932 ste imeli tožbo, ki ste jo zgubili in bi morali svojemu zastopniku plačati 1000 Din na stroških. Ker niste imeli denarja, a odvetnik Vas je terjal, ste odvetniku rekli, da Vam neki sosed že od vojne sem dolguje 1000 Din in da naj ta denar za sebe iztoži. Podpisali ste odvetniku tozadevno pooblastilo in odvetnik je vložil tožbo, jo dobil in dal tudi zarubiti telico in prešiča. Ker ni bilo kupcev, se prodaja ni izvršila. Nato Vam je odvetnik pisal, da mu morate plačati prvi dolg na stroških v znesku 1000 Din in še stroške druge pravde v znesku 500 Din, sicer da Vas toži. — Odvetniku morate plačati njegove stroške. Vi.ste mu tožbo naročili in zato ste napram njemu Vi plačnik. Pravico imate zahtevati povračilo zadnjih pravdnih stroškov od svojega dolžnika, čeprav je ta dolžnik sedaj zaščiten. Po uredbi o,zaščiti kmeta je samo izrečeno, da se v pravdah in v izvršilnem postopanju radi plačila dolgov v smislu te uredbe ne more zahtevati od kmeta-dolžnika f>ovračilo odvetniških stroškov Vse pravdne stroške, ki jih je sodišče v sodbah ali pa v izvršilnih sklepih odmerilo pred 23. novembrom 1933. torej pred dnem, ko je zadnja uredba bila razglašena, morajo jxj na-šem mnenju plačati tudi zaščiteni dolžniki svojim upnikom v 12 letnih obrokih skupaj z glavnico. Dediščina. M. A. L. — Oče je v o[»roki določil, da ima posestvo prevzeti njegova žena, dokler ne dorastejo otroci, katerih najmlajši je bil 12 let star, potem pa ima prevzeti jjosestvo najstarejša hči, ki je že sedaj polnoletna. Pri zapuščinski obravnavi je dala vdova prepisati jjosestvo na sebe, otrokom pa je bila določena dediščina po 2000 Din. Po enem letu je mati dala prepisati na drugo hčerko in njenega moža, čeprav najstarejša hči s tem ni bila zadovoljna. Vprašate, če se lahko najstarejša hči temu jirotivi. — Najbrže ne. Napaka je najbrže nastala pri zapuščinski obravnavi f» j*)k. očetu Takrat je gotovo tudi najstarejša hči morala pristati na to, da se jx>sesivo prepiše na mater, sicer sodišče prepisa ne bi moglo izvesti. Čim pa je bilo fiosestvo brez vsake omejitve prepisano na mater, je mati kot lastnica pač opravičena, da po svoji volji razpolaga s jx>sestvom. Najstarejša hči in morda tudi ostali bratje bi šele jx> materini smrti lahko zahtevali*, od sestre svoj dolžni delež po materi. Zastopnik zavarovalnice. A. B. Kot zastognik zavarovalnice ste sklenili s stranko življenjsko zavarovanje z zdravniškim pregledom. Zavarovalnica je zavarovanje sprejela in 'e postalo perfektmo. Stranka je plačala akontacijo. Medtem je nekdo stranko pregovoril, da odstopi od zavarovanja in da ne plača premije. Zavarovalnica je imela pravico, da iztoži prvoletne premije, vendar pa premije ni iztožila, ker je v dobrih ocLnošajih s stranko samo in se je zato to zavarovance storniralo (razveljavilo). Radi tega je v nevarnosti Vaša provizija tega zavarovalnega slučaja in vprašate, če lahko zahtevate provizijo od zavarovalnice, ker je sama zakrivila, da noče iztožiti premije od stranke, ki je sposobna da plača premijo. — Po Vaši pogodbi z zavarovalnico imate pravico do provizije za vse orne slučaje, v katerih sami inkasirate premije, nimate pa pravice zahtevati proviziie v V6eh ostalih slučajih, v katerih zavarovalnica — iz kakršnega koli razloga — ni dobila premije niti ni poskušala, da izterja premijo. Po gornjem besedilu Vaše pogodbe Vam, po našem mišljenju, ne pripada provizija, ker premija ni bila plačana niti je zavod ni poizkusil iztirjati. Pravica do alimentacije, J. H. Z. Žena z otroci živi ločeno od moža oziroma očeta. Niti cerkvena niti sodna ločitev zakona ni bila izvedena. Vprašate v kolikem času zapade ženi pravica, da teria od moža oskrbnino za sebe in otroke, — Obveza zakonskega moža, da skrbi za ženo in otroke, je osnovana v rodbinskem pravu in radi tega taka obveza sploh ne more zastarati. Zastarajo le tekom treh let posamezne zapadle vzdrževalnine, jjravica sama do te vzdrževalnine pa, kakor rečeno, ne more zastarati. »Bolničarka«. J. G. M. Pogoji za sprejem v šolo bolničark v Belgradu nam niso znani. Zaprosite neposredno od ravnateljstva šole za informacije. Službena pogodba. S. P. Prijateljica Vam je »komandirala« službo gospodinjske pomočnice. Pisala Vam je, da jo lahko nastopite 15. februarja in da boste imeli 250 Din mesečne plače. Odgovorili ste, da ste pripravljeni iti, samo da Vam pošljejo denar za vožnjo. Mesto denarja ste dobili zopet pismo od prijateljice, da je dotična gospa zbolela, da stanuje pri hčerki in da bo že sporočila, kdaj da nastopite in da bodite prijavljeni. Radi te »pripravljenosti« ste odklonili druge službe. Ker le niste dobili poziva, ste se po tretji osebi informirali in zvedeli, da ima dotična gospa, na katere poziv ste čakali, že drugo pomočnico. Vprašate, cc lnunC ZuiuCVoič Ou»iI ednino od tc gospe, ker Vas je skozi več mesecev pustila v negotovosti in ste radi tega odklonili druge zanesljive službe. — Pisma Vaše prijateljice ne morejo dotične gospe obvezati napram Vam. Vi bi morali takoj dotični gospej poslati svojo ponudbo, v kateri bi morali navesti rok, doklej ostanete v besedi. Če v tem roku ne bi dobili odgovora, Vas Vaša ponudba več ne veže in ste lahko drugod iskali službo. Odškodnine sedaj ne morete zahtevati nobene. Francosko posojilo. K. Š. S. Prijatelju ste posodili denar, ki ste ga poslali iz Francije s posredovanjem neke banke. Prijatelj je denar prejel in tudi podpisal zadolžnico, ki pa ni kolekovana. Ko ste terjali prijatelja na povračilo posojila, se zgovarja, da sploh ni posojila prejel. Vprašate, kako morete prijatelja prisiliti, da Vam vrne denar. — Brez tožbe ne bo šlo, Ker živite na Francoskem, Vaj prijatelj pa je doma, Vam svetuiemo, da pismeno pooblastite odvetnika, ki živi v mestu okrajnega sodišča, pod čigar okoliš spada Vaš prijatelj, da iztoži to posojilo. Da ste dali posojilo imate dokaz v zadolžnici in obvestilu banke o izplačilu. Seveda, če je Vaš prijatelj brez premoženja in brez dohodkov, je tožba zaenkrat brez praktičnega pomena. Posoiilo zastara v 30 letih. Sporna napeljava elektrike, A. O. M. S privoljenjem hišnega gospodarja ste dali napeljati v stanovanje elektriko, kar Vas je stalo 600 Din. Go- spodar je rekel, da Vam bo strelke povrnila stranka, ki se bo za Vami uselila. Po dveh letih Vam je stanovanj« odpovedal gospodar. Vprašate, če smete električno napeljavo demontirati, če ne bi hotela niti gospodar mti nova stranka povrniti stroSkov napeljave, oziroma, če lahko tožite gospodarja na povračilo stroškov instalacije. — Gospodarja ne morete prisiliti, da Vam povrne stroške instalacije, ker se za to ni zavezal. Ker je gospodar privolil v instalacijo, imate pravico, v slučaju, da nova stranka napeljave ne prevzame, vso električno napeljavo demontirati. Seveda ste dolžni, da zidov je, strope itd. pri izselitvi pustite v takem stanju, kakor ste jih dobili pri vselitvi, t. j. vse sledove instalacije morate strokovnjašiko odstraniti, sicer ste gospodarju odgovorni za poškodovance zidov, »Penzijonist 74«. Dolg imate v trgovini. Trgovec Vas je opomnil na plačilo po odvetniku. Odgovorili ste, da priznate dolg, stroškov pa ne in ste obljubili poravnati dolg do določenega termina. Vprašate, če Vam je odvetnik v opominskem pismu določil rok, do katerega morate plačati dolg in ste Vi v Vašem odgovojni na ta rok pristali, potem Va» pred potekom tega roka ne morejo tožiti Če ste pa sami določili rok za plačilo dolga, Vas odvetnik lahko čaka do tega roka, ni pa dolžan, da Vas mora počakati in lahko takoj vloži tožbo, V slučaju tožbe in pravomo-čne sodbe Vam lahko zaiu-bijo eno tretjino pokojnine. Srečke. F. L. in drugim. Prinesite srefike o-b priliki v mesto ter Vam bodo v vsaki banki brezplačno povedali, če so bile že izžrebane, oziroma po kakina ceni se sedaj prodaja,'®. Kmetijski nasveti A. M. Lj. Breskve so radi listnih uši Bgubile skoro vse listje, čeprav ste drevje škropili s to-bakovim izvlečkom in noeprasanom. Popolnoma zadovoljiv odgovor nI mogoč, ker niste povedali načina, kako ste škropljenje izvajali. Da pa bo-dete preprečili poušitev breskev brez številnejšega listja, je treba prvič vsaj to listje obvarovati, drugič pa prisiliti drevo k tvorbi novih poganjkov, oziroma listja. Zato še naprej pazite na uši in jih sproti pokonSujte. Obenem pa zalijte drevesa z gnojnico, kateri primešajte nekaj superfos-fata, ki je že v vodi raztopljen. To opravite po dežju, sicer pa morate tudi gnojnico razredčiti. Dušik in fosfor ne bodeta zgrešila učinka. Če ni na razpolago gnojnice, porabite čilski soliter. Breskev se bodete tako še lahko veselili. Zakaj je j»otreben perutnini pesek? P. M. Č. Večina domačih živali ima zobe, da zgrize, zvdrobi in zmelje krmo. Perutnina nima zob. Vso krmo, ki jo perutnina pobere s kljunom, jo požre in pride cela v golšo. Kako dolgo ostane krma v golši, je odvisno od množine krme, ki je v golši, dalje od kakovosti krme in od tega, ali so nadaljnja prebavila polna ali prazna. Če krmimo samo trdo zrnato krmo, lahko traja tudi 18 u>r, da se l>olna golša spraani. Lahko pa ostane krma tudi samo 8 ur v golši. Tekočine odidejo še v mnogo krajšem času dalje. Ostanki večje množine krme lahko stanejo tudi več dni v golši, predno se popolnoma sprazni, kar se ravna zopet po kakovosti in vlažnosti krme. Iz golše preide krma v prednji želodec ali žlezovnik. V žlezovmiku se izločuje želodčni sok, ki se pomeša med krmo. Iz žlezo vnika odide krma in med njo pomešani želodčni sok kaj kmalu v mišični želodec ali mlin. Ta »e po svojih močnih mišicah, ki ga obdajajo, neprestano giblje, šini in stiska. V njem se vsa zrnata krma melje, odtod tudi ime tega želodca. Perutnina pa pobira in požira tudi pe6ek in kamenčke, ki pridejo v mlin. Tukaj delujejo pesek .oziroma ostro-zobi kamenčki na krmo in jo pomagajo zdrobiti in zmleti. Šele na to je mogoče, da se zmleta krma dobro prebavi v želodcu im črevah ter se izrabijo prebavljene krimske redilne snovi v živalskem telesu. Polagoma se tudi kamenčki obrabijo, zgubijo svoje ostre robe, ee okrogli jo in zapustijo obenem z blatom živalsko telo. Na njih mesto pa pridejo v želodec novi ostrozobi kamenčki, ki bolje vršijo svojo nalogo nego gladki ali okrogli. Ako se perutnina giblje na prostem, najde in požre dovolj peska, ki je potreben v mlinu za mletje zrnate in sploh trde krme. Ne pa tako perutnina, ki je zaprta in nima prilike si poiskati pesek. Tudi pozimi, ko zapade sneg, 6i perutnina ne more oskrbeti sama peska. V vseh takih slučajih morate nuditi perutnini pesek (zidno sipino), ako hočete, da ostane perutnina zdrava in se bo pTelbava použite krme vršila v redu. Imam planinski pašnik, ki je deloma precej strm in v strminah za govedo nedosegljiv. Zato bi rad take lege pašnika izkoristil z ovcami. Svetujejo ini, da si nabavim jezerske ovoe. Kakšna je ta ovca in kako jo priporočate? Kakšna je za volno in meso? F. P. T. Jezersko-solčavska ovca je zelo znana in velja za dobro ovoo. Za ovčjerejo, kakršna je v navadi in se goji v hribovitih krajih, kjer ee ovčja čreda pase celo poletje na planinskih pašnikih, je jezier-6ko-soJ6av6ka ovca zelo pripravna in priporočljiva. Odlikuje se po svojem mesu in volni, dalje po svojem zdravju in izredni odpornosti napram boleznim in vremenskim neprilikam. Na leto nam da ovca 1 in pol do 3 kg volne. Trg želi zboljšanje volne. Lahko pa rečemo, da po naTavnih življenjskih pogojih ne bo možno doseči zboljšanja, pač pa se da doseči s primerno plemensko lodbiro ovc in ovnov boljšo, izenačeno volno in izločiti volno slabše kakovosti. Meso jezersko-solčavske ovce je izvrstno. Že velika (150 odstotna) rodovitost — velik del ovac skoti po dvoje jagnjet — nam zagotavlja znaten naraščaj jagnjet, ki ee zelo dobro razvijajo in je njih meso zelo cenjeno. Za pitanje ee najbolj priporočajo ovni, ki dosežejo z enim letom težo 60 do 70 kg, čeprav se pasejo na planinskih pašnikih in se jeseni spitajo pri dolinski paši tudi brez močnih krmil. Glavni pogoj za ovce je pašnik, kri je zaraščen ali brez zadostne vode ali iz kateregakoli vzroka za govedo neprimeren. V jeseni zadostuje ovci dolinska paša. Pase se, dokler ne zapade sneg. Ako je zjutraj slana, potem naj gredo ovce na pašo šele, ko slana zgine. Pozimi se zadovolji ovca s slabšim senom in slamo; iz slame zna ovca izbrati vse boljše dele. Tudi vejnik je za ovce pozimi zelo primeren. Dobra izraba paše, obilo jagnjet, zelo dober gnoj, meso in volna (za domačo uporabo, za pletenine, domače eukno, odeje itd.) so prednosti, ki priporočajo ovčjerejo danes bolj ko kdaj poprej, povsod tam, kjer je paša, ker brez paše ovca ne uspeva. Zato pa je popolnoma v redu, če nameravate z jezersko-solčaveko ovco izrabiti dele planinskega pašnika, ki ee ne dajo izrabiti po goveji živini. Za izrabo takih pašnikov pa je jezersko-solčavska ovca ustvarjena. Ali je primes galuna za belenje hleva priporočljivo in ali ugodno vpliva na zatiranje muh? A. J. B. Za temeljito zatiranje muh uporabite združeno sledeča sredstva. K belilu primešajte deset odstotkov galuna in okrog osem odstotkov jierilnega modrila. Radi slednje primesi bo ves hlev izgledal plavkast Muham pa se bo zdel hlev črn in se ga bodo izogibale. Drugo sredstvo, ki naj se pridruži prvemu, je to, da »kidate gnoj redno vsak dan iz hleva in ga spravite na gnojnik, kjer ga razgrnite in takoj tudi dobro stlačite in zakrijte. Z rednimi dnevnim spravljanjem gnoja na gnojnik in pravilnim ravnanjem z gnojem na gnojniku, preprečite zalego muh v hlevu in na gnojniku. Z obema prejšnjima sredstvama združite še tretjo. Zato napravite v hlevu vetrilne naprave, da bo po hlevu krožil stalno dober in svež zrak. Ko ni živine v hlevu, odprite vsa okna in vrata in napravit* prepih. Prepiha muha ne trpi. Hudi sovražniki muh eo tudi lastovke. Zato jih skušajte zvabiti prihodnjo pomlad v hlev, da bodo tamkaj gnezdile. Napravite jim pod stropom v stenskih kotih in na drugih pripravnih mestih podstavke ali police, s čimer jim olajšate napravo gnezda. Znano je, da ni muh v hlevu, v katerem je čez poletje dovolj lastovk. Zatiranje bolhačev na repi. I. F. M. Pravite, da se vam skoro vsako leto pojavijo na repi bolhe, ki uničijo mlade rastline koj, ko pridejo iz zemlje. — Na vseh vrstah rastlin iz razreda križnic, med katere štejemo tudi repo, delajo škodo mali hro-ščeci, ki jih je več vrst in jih imenujemo boihače. Najbolj razširjen in škodljiv je zeljski bolhač, ki navadno napada tudi repo. Zatiranje bolhačev vseh vrst je enako. Kot domače sredstvo proti njim uporabljamo cestni prah, pa tudi pepel, ki ga trosimo po repi po dežju ali zjutraj ob rosi. Če ni dežja ali rose, poškropimo prej rastline. Zalo dobro je sledeče sredstvo: Daljšo desko namažemo e katranom. Dva delavca pa primeta, vBak na enem koncu držeč, namaizano stran poševno navzgor ter jo povlečeta če zrepo tako, da otreeeta mlade rastlinice. Vznemirjeni bolhači skačejo nazaj in padejo na katran, kjer se vjamejo an poginejo. — Imamo sicer tudi razne strupe, s katerimi škropimo repo proti tem škodljivcem, toda to eo draga sredstva, ki zahtevajo skrajno previdnost, ker so nevarna. Ajda se ne iupreminja. I. L. R. V svojem dopisu se pritožujete, da se ajda izpremeni, češ, vedno sejete le dobro očiščeno seme, v dozoreli ajdi pa dobite veliko zrnja, ki je raskavo in debelo, sicer pa ajdi podobno. —. Da ee ajdovo seme izpremeni v turško ajdo, je napačno mnenje. Med najbolje očiščenim semenom dobimo še vedno na-kaj zrn tatarske ajde, ki je pravi plevel v naši ajdi. Sicer pa njeno seme pride lahko tudi od drugod na njivo. Tatarska ajda je zelo rodovitna, mraz ji ne škoduje in se močno in hitro razplodi, zato jo tudi dObimo v pravi ajdi v taki množini. Edino sredstvo za zatiranje tega plevela je, da sejemo kolikor mogoče čisto seme. Bledica na trtah. I. T. R. Nekatere trte v vašem vinogradu eo začele bledeti in pešati. Radi bi vedeli za vzrok tej bolezni in kako je take trte zdraviti. — Bledica na trtah ima lahko več vzrokov, ni pa bolezen, ampak fizijološki f»ojav, motnje v rasti. Trte postanejo blede radi poškodbe na koreninah, vsled koreninske plesnobe ali gnilobe, veled preglobokega kopanja, dalje vsled slabe podlage ali vsled mokrote v zemlji. Če eo vse trte v vinogradu napadene po bledici, kar ee opaža tu pa tam v težki apneni zemlji, je to znak, da je podlaga neprimerna za ta tla. Tu ni pomoči. Če so bledičave trte le v določenem paBU, je skoraj gotovo kriva podtalna voda, v katero so korenine prodrle. Če hočemo tu kaj pomagati, moramo odpeljati vodo, oziroma vinograd osušiti. Vidimo pa le tu pa tam posamezno trto ali skupino trt bledičavih, je navadno to znak koreninsko plesnobe. V tem primeru nekoliko pomaga, če zalivamo te trte s 5 odstotno raztopino železno ga lice, ki bo vsaj deloma pomagala. Mnogokrat povzroča trtno bledico tudi pomanjkanje hranilnih snovi, zlasti kalija. V tem slučaju priporočajo trte močno pognojiti z umetnimi gnojili, predvsem « kalijevo soljo. Zatiranje pojalnika na detelji. A. Ž. S. Na vaši detelji ee je pojavil hud plevel pojalnik, ki napravlja precej škode. — Pojalnik je hud zaie-davec na detelji, ki se naseli na koreninah in erka tam hrano ter jo krade rastlini-gostiteljici. Razvija se iz semena, ki se nahaja v zemlji ali ja bilo drugače tja prinešeno. Pojalnik cvete in napravi ogromno množino semena, ena rastlina do 30.000 zrn, zato se lahko hitro razmnoži. Glavni boj proti njemu obstoji v tem, da ga povsod, kakor se jirikaže, porujete ali porežete, preden seme dozori. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« b »Bogoljuba«, naročate Inserate in dobit« razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 ziu-trai do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska Številka 3030. INSERIRAJTE X »SLOVENCUd CITATELJEM ZA NEDELJO Axel Munthe: RAFAELA Slika ie veljala za eno najboljših v »salonu« (velika letna razstava slik v Parizu).Vse je govorilo o mladem umetniku. Neprestano so se gnetli pred sliko in jo občudovali kakor očarani od lepote. Ona je ležala tam na škrlatnem ležišču n v;delo se je, kakor da bi njeno milino obsevalo majsko sohi« življenja. Imela je kvečjemu se^-najsi let. Nekaj otroškega je ležalo na celotni njeni postavi, nekaj nedolžnega. Kdo ie bila speča lepotica, čije obličje je bilo tako fino oblikovano, čije stas je bil tako sorazmeren? Ali je bilo res, kar se ie govonlo da ie original sijajne slike eno največjih imen Francoske da je ena odličnih lepotic iz predmestja St Germana dala nepoznana umetniku gledati ideal ki ga je iskal, a nikjer našel? Kdo je bila/ Zdravnik je dolgo tam stal in poslušal mrmra- jočo množico, kako je hvalila umetnika Nato se e počasi ril skozi elegantno množico proti izliodu. L trenutek je postal in gledal, kako so se koč je druga za drugo odpeljale po Champs Eliseejih, naklr se je odpravil po Plače de la Concorde k Boulevardu St. Germainu. Bilo je sedem ko je šel mimo St. Germaina des Pres. Pospesil je korake, zakaj imel je še dolgo pot. Pri Jardinu des Plantes je zavil v eno malih ulic in zdelo se mu je, da je Pariz že daleč za ntim. Ulice so začele postajati ožje in ožje, iz proda ialen ao postajale branjarije, iz kavaren pivnice. Dobrih obiek je bilo videti vedno manj, slabih pa vedno več. Bilo je skoraj osem, čas za gledališče na sijajnih Boulevardih. Tn zgoraj so romale cele čete delavcev po storjenem delu domov. Videlo se jim je, da so trudni, ker delo e bilo težko. Že ob šestih zjutraj so tulile tvorrdške sirene in marsikateri je imel do tja uro hoda ' Tu in tam je stal raztrgan človek z iztegnjeno roko; na prsih mu ni visela tablica, ki bi povedala, kako je oslepel. Za zgodbo njegove bede tu zgoraj ni bilo treba besed; kdor mu je dal sou, ie bil sam reven in večina njih je vedela, kaj se pravi biti lačen. Ulice so postajate bolj m bolj umazane, v smrdljivih jarkih so ležali kupi odpadkov in smeti; tu zgoraj, kjer so zivelv samo revni ljudje, se za kaj takega niso toliko menili. Stopil je v slabo, revno, staro hišo, šel gor po temnili, zamazanih stopnicah. Sprejela ga je stara žena; pričakovali so ga. »Zitto zitto!« (spi) je dejala starka e kazalcem na ustih. »bpi«. Šepetajoče je pripovedovala nona, stara mati, kako je šlo od vrečaj naprej. Rafaeli se danes ni več mešalo; ves dan je tiho in mimo ležala; od časa do časa je hotela videti otroka in malo prej je z njim v naročju zaspala. Ali jo bo »signore« zbudil' Ne, tega ne bo storil. Tiho je sedel k starki na kliip. Bila sta ei dobra prijatelja. Poznal je njeno ^Bile so iz San Germana, gnezda tam v gorah med Rimom in Neaplom, odkoder povečini prihajajo italijanski modeli. Pred komaj dvema letoma so prišle v Pariz s celo tropo moz in zen. . Nekaj mesecev pozneje je Rafaelina mat: zbole a »i rta mrzlici in umrla v hotelu Dienu. Od tedaj sta Stara mati in vnukinja morali gledati, kako se bodeta v tujem mestu preživljali. Rafaela je, kakor mnogo drugih, postala model. In mlad umetnik je slikal njeno sliko. Slikal je njeno lepo glavo in ostalo telo. Bila je čist, nedolžen cvet. , . ... , Slika je bila končana, slava je prišla v atelje mladega slikarja, ven pa je šlo zapeljano dekle. Ločila sta se kot prijatelja; njen naslov si je zapisal z ogljem na steno. Šla je k drugemu. lako je hodila od ateljeja do ateljeja in njena nedolžnost je ni več.varovala. Neki dan je stala stara mati pred vrati elegantnega ateljeja in med ihtenjem povedala, da je Rafaela mati. Da, spominjal se je lepega dekleta, stisnil starki nekaj zlatnikov v roko in ji obljubil, da ji bo pomagal. Držal je besedo, risti večer je predlagal tovarišem, da bi zbirali za Rafaelinega otroka. Nobeden ni imel prav:ce odreči;- vsi so dali, kar so mogli, eden več, drugi manj, da, kakšen je stresel vso svojo mošnjo v klobuk, ki je šel okoli za Rafaelinega otroka. »Kako Skoda je lepega dekleta,« so si mislili. »Taka smola!« Pogovarjali so se o tem, kaj bo zdaj iz nje: seveda bo lahko še naprej za model, a to ne bo mogla nikdar več biti, kar je bila prej. Otrok bo seveda moral h kakšni dojilji na kmete, saj denarja bo za leto dan. In morda bi ne bilo neumno, ako bi prosili tujega zdravnika, da bi se zavzel za Rafaelo, saj ima tako rad Italijane! Na vse zadnje bi jima lahko pomagal, če bi ne šlo vse gladko. In zdravnik, ki je imel Italijane tako rad, je v zadnjem času pogosto zahajal tja. Rafaela je bila tako bolna, tako bolna; dan in noč se ji je mešalo In danes je po dolgem prvič mirno zaspala. Mirno je sedel poleg stare matere, ves za-, mišljen. Mislil je na Rafael ino zgodbo. Italijanska četrt revežev mu jo je več kakor enkrat pripovedovala, tudi v knjigah je večkrat čital o tem. A kar je videl v življenju, je bilo vse bolj preprosto in žalostno, kakor pa kar je čital v knjigah. Rafaelina zgodba ni bila ne nenavadna, ne dramatična; bila je brez izbruhov boli, brez obupa, očitanja, somoumora, maščevanja. Vse je bilo tako preprosto, vsakdanje. Stara mati ni stala z dvignjeno glavo, platn-tečimi očmi pred njim, ki je bil kriv, da je dekle padlo, ampak spoštljivo in skromno je stala pred vrati in z ihtenjem povedala svojo nesrečo, in ko je odhajala, je prosila Madono, naj mu poplača njegovo usmiljenje. Uboga starka je imela dovolj vzroka bili ponižna. Življenje ji je že davno upo-gnilo tilnik pod jarmom vsakdanjega trpljenja; njene oči niso mogle pretiti, prepogosto so morale prosjačiti kruh. Ona ni znala dolŽiti, bila je ob-sojenp v večno zatiranje; ona ni znala zahtevati pravice, življenje ji je dajalo samo krivico. Njena pota so šla skozi bedo in temo; tako malo solnca je videla; misli pod njenim nagubanim čelom so bile žalostne. Bila je otopela, otopela kakor stara, izčrpana tovorna živina. Tisti, ki je dekle zapeljal, gotovo ni bil lopov, morda ni bil slabši kakor drugi. Storil je, kar je mogel, da bi se pokoril za prestopek, ki ga je komaj smatral za velik prestopek; plačal je za vse leto za oii-oka. o katerem je mislil, da ni njegov — kaj naj bi še storil? Vprašal je zdravnika, ali pozna krepostne modele, in zdravnik je moral reči, da ne, zakaj tudi on ni poznal krepostnih modelov. In Rafaela je nosila ponižanje, kakor je prej nosila svoje siromaštvo, brez zagrenjenosti, brez obupa. Kakšenkrat je pač jokala, dolžila pa ni nikogar, ne sebe ne njega, ki jo je zapeljal. Bila je resignirana. Pisatelji mislijo, da je tako lahko skočiti v Seino ali izpiti steklenico opija, a je zelo težko. Rafaela je bila otrok revnih staršev; v duhovni svet njenih misli ni prodrla nikakšna izobrazba ne s svojo lučjo ne s svojo senco; preveč je bila naravna, da bi prišla na kaj takega. Da, bila je zelo necivilizirana, nič ni vedela o ljudeh, niti tega ni dojela, zakaj naj bi bila zaničevana, če je bila mati. Njega, ki je sedel ob njeni postelji, je prosila, naj bi ji razložil, kar je s finim čutom naravnega otroka pač zapazila, zakaj ji sosedje obračajo hrbet, kadar gredo mimo nje. On, ki je bil civiliziran, ji je mogel samo predlagati, naj da otroka v rejo na kmete ali pa v najdenišnico, in ona, ki je bila necivilizirana, ni mogla najti drugega odgovora, kakor da se je otroka še tesneje oklenila. In tudi nona, stara mati, ki ni znala ne brati ne pisati, ki je ves dan pometala stopnice in nosila premog, in ki je zvečer, ko je otroka uspavala, do smrti utrujena, s polzaprtimi očmi zaspala, z vrvjo okoli zapestja, da bi od časa do časa zazibala zibelko, tudi ona ni mogla dojeti, da bi jima bilo olajšano, če bi dali dete proč. Na ravno posteljo je padala luč in zdravnik je svojo pacientko natančneje opazoval. Da, slika je bila zelo jx>dobna; ta slavljeni slikar je bil res umetnik! Samo obraz ji je bil malo bledejši. Te bolestne sence ni bilo na njenem čelu v svetlem ateljeju, kjer je nastajala slika; ti temni kolobarji okrog oči pač niso spadali v Salon. Oblike so pa v vsaki potezi še vedno dovršene, drža glave enako plemenita, brada enako mehko zaokrožena kakor brada otroka, enaki ljubki kodri ob finih sencih — da, kakor je šel glas. je res, na čelu nosi plemstvo, a ne plemstva predmestja St. Ger- maina, temveč plemstvo Helade. Ima poteze Afro dite iz Melosa. Tiho je bilo tam zgoraj v temni podstrešni sobi. Zdravnik je zrl na mlado mater, ki je tako mirno spala z otrokom v naročju; zrl je na starko, ki je sedela poleg njega in prebirala Jagode na rožnem vencu. Slutil Je, kaj bo prinesla prihodnjost tem trem, žalostno so šle njegove misli po poti, k; Je ležala pred njegovima ubogima p raj I tel ji-cama. Rafaela je kmalu okrevala, saj je bila mlada. Za model ni bila več, zakaj od otroka se ni mogla ločiti; poročila se tudi ni, zakaj ljudstvo ne odpusti tisti, ki ima otroka s kakšnim »signorom«. Z malo na prsih je šla, da bi iskala delo, karkoli bi bilo. Pričakovala ni veliko, obetalo se ji je še manj — dela ni dobila. Starka |e zdržala še nekaj časa, dokler nI onemogla, In Rafaela je mora!« skrbeti za tri usta. Zadnji groš; so šli, praznične obleke pa v zastavljalnico. Javna dobrodelnost ji ni pomagala, zakaj bila je tujka, zasebna- pomoč ni prišla od nikoder. Rafaeli je ostalo dvoje: beda ali prostitucija. Zaradi otroka s: je izvolila prvo. Svet ji ni poplačal te izbire, zakaj v pariških četrtih revežev krepost strada in zmrzuje. Končala je tako, kakor konča večina drugih, »a fare la scopa« (ceste pometati; to je zatočišče večine bro-dolomcev pariške četrti revežev, ki hočejo in morejo delati. Pariški cestni ponietaSi so bili takrat po veČini Italijani). Bled in izčrpan je sedel otrok pri stari materi in Rafaela je z upognjenim hrbtom pometala ceste, po katerih se je vozilo razkošje in zabava. Siromaštvo ji je zabrisalo milino potez, v obrazu se ji je začrtala skrb in beda. Skrbi so ji razorale čelo, ki je še vedno nosilo pečat plemstva — spoštovanja pred krepostjo v cunjah! Plemenitejše je bilo, kakor ono iz predmestja St. Ciermaina! Morda b: kakšen pisatelj spisa! majhno novelo o Rafaelini zgodbi, čeprav ni ta zgodba, kakor iz pisave lahko spoznamo značaj pisca Proučevanje pisave pozna pravila, po katerih lahko navaden človek izlušči značaj pisca. Prvo, na kar je treba paziti pri tem proučevanju, je tip pisave. Ali je pisava majhna, velika ali srednja; ali voglata ali zaokrožena; ali je pritisk roke težak, lahen ali sreden. Paziti moramo tudi na to, v kakšnem razmerju so velike črke z malimi in kakšna je razdalja med posameznimi črkami, besedami, vrstami; ali gre vrsta gor ali dol kakor hribi in doline, ali teče lepo vodoravno. Majhna pisava, pri kateri je vsaka črka lepo čedno izvedena, kaže zmožnost koncentracije. Na take ljudi se lahko zanesel. Ti so vztrajni pri delu, a svoje ambicije morajo vedno iineti pred očmi. Svojo samozavest izgube prej kakor tist katerih pisava je bolj velika, in ki kaže jjogumne poteze. Močna, dolga poteza na »tc kaže moč volje, -zlasti če je zgoraj špičasta. Če je »t spodaj na vrsti posebno debel, lahko sklepaš, da je pisec nagle jeze. Ce je »t< navzdol posebno zaokrožen in težak, kaže trmo in nagnjenje k pričkanju, gospodovanju. Kratki »t« nizko spodaj na vrsti je znamenje, da pisec rad odlaša, zlasti če se začne takoj za predhodno črko in komaj markira potezo navzdol. Velika, okrogla pisava izdaja toplo naravo. Taki ljudje so prijazni, sočutni, usmiljeni. Taka prisava kaže tudi živahnost in nestalnost, zlasti, če so posamezne črke vezane e hitro, skakajočo potezo. Po lahni pisavi se spoznajo občutljive narave, ki so zelo hitro užaljene, v splošnem plahe in zelo fine, ki visoko cenijo lepoto in nagibajo k umetnosti. Težek pritisk s pisalom pomeni močno samozavest in samozaupanje. Ce so velike začetnice lepe, lepo oblikovane in v pravilnem sorazmerju z drugimi črkami, izdajajo ponos in ambicijo. Ponos takih ljudi ni zamenjati z ošabnostjo in domišljavostjo. To je samo tam, kjer so velike začetnice zelo velike, prevelike v primeri z drugimi. se reče, ne originalna ne napeta, ampak zelo vsakdanja. Lahko vam dam snov za tako novelo: Spišite majhno zgodbo o ženskih modelih in jo poklonite slikarjem. Ne pišite je ostro ue sentimentalno ne pretirano, tega ni treba, ne strogo, zakaj vsi smo potrebni, da se nam spregleda. Povejte jim, slikarjem, kako radi jih imamo, te brezskrbne, dobrodušne fante, povejte jim, kako ponosni smo nanje, na te srečne tolmače naSega hrepenenja po lepoti! A vprašajte jih, zakaj Imajo tako malo spoštovanja do svojih modelov, vprašajte jih, al! vedo, kaj postane iz večine originalov njih ustvarjanja. Tega ne vedo. Ce ti odgovore, da so mladi, njih skušnjavi večje, kakor skušnjave drugih, preudari, ali si upravičen jim reči besedo. Ce ti pa odgovore, da so krivi modeli, potem jim povej v obraz, da lažejo. In povej jim, da konča večina ženskih modelov v Parizu v Javnih hišah; to nepobitno kaže statistika. In, ali se zdravnik moti, če pravi, da je slikar pri svojih modelih v istem [Kilozaju kakor zdravnik pri svojih pacientkah? Ljudje imajo pravico zahtevati od zdravnika pogled brez strasti; med Sfvoštovanjeni do poklica in skušnjavo moža si njegov čut časti ne more izbiratt. Naša doba postavlja umetnost više kakor znanost, zakaj pa potem umetnik tudi ne spoštuje dovolj svoje visoke misije, da b: lo spoštovanje ščitilo ženski model? Zakaj nI krepostnih modelov, zakaj z njih obleko pade njih krejiost? Mar ni model neimenovana pomočnica pri ustvarjanju njegovih del? Mar ni nevede tudi ona služabnica v tem templju, v tistem templju, v katerem je nekoč Stala podoba čiste Pallas Athene? Da, dober pisatelj bi lahko še več rekel. Po-služi naj se teh preudarkov, če je kaj na njih; saj so resnični, saj so iz doživljajev umetnikov iz Rima in Pariza. Naj pa ne pozabi, da so tisti, ki jih bo kri-tikoval, ljubljenci naše dobe. Če bo njegov članek dober, ga bodo ostro grajali, a to naj sprejme kot hvalo, zakaj »il n'y a que la včritč, ,ui blesso«. V ostalem bo spoznal in se tolažil s tem, da Človeška graja ne tehta več kakor človeška hvala. Pravilni razstoj med črkami, besedami, vrstami kaže dober okus, nasprotno pa slab. Besede, ki so nenavadno raztegnjene, kažejo ekstravagantna nagnjenja. Ni treba, da se tak človek nagiba k razsipnosti z denarjem, ampak k razsipnosti z emocijaini; je preveč odkrit. Krčevita, voglata pisava pomeni mrzlo naravo. Podpis z velikim okrašenim lokom kaže ne-okusnost in drzkost. Preprost, majhen podpis, tak, ki ne bode v oči, pod veliko ali srednjo pisavo, je gotovo znak skromnosti. Drobno čtivo O človeškem vonju. O človeškem vonju se splošno sodi, da je dokaj top. To je res, če jnv-merjamo svoj vonj n. pr. z vonjem fwa. Res pa naš vonj ni tako slab, kakor misli večina ljudi. Carinski uradniki so znani po izredno razvitem vonju, ki jim omogoča naiti še tako dobro skrito blago, kolikor se pač da najti s pomočjo vonja. To velji v prvi vrsti za tobak in živila. V Avstro-ogrski banki na Dunaju so imeli baje uradnika, ki je imel zelo lahko, pa tudi zelo važno službo. Edina njegova naloga je bila namreč povohati vsak bankovec posebej, da je ugotovil, če je pristen ali ponarejen. Imel je tako dober nos, da ie ponarejene bankovce takoj zavohal. Preden je stopil v zasluženi pokoj, je moral izvežbati naslednika, ki banka brez njega ni mogla poslovati. — Z vajo se da doseči tudi v tem pogledu marsikaj, kar sc zdi človeku neverjetno. Tako pripoveduje dr, F. Polten, da so ga nekoč opozorili, da je mogoče spoznati z vonjem celo knjige. Kdor ima dober nos, lahko baie loči francosko ali angleško knjigo od nemške. Dr. Polten se je prepričal o tem in od takrat spozna baje tudi v temi vsako knjigo, da-ii izvira iz Anglije, Francije ali Nemčije, Merodajen je duh tiskarske barve, ki se meša z duhom papirja. Tudi nekatera važna kemična odkritja gredo bolj na račun vonja, nego kemičnih lastnosti snovi. »Dvanajst steklenic teh zdravil sem vzel. a se ne počutim prav nič boljšega.« Lekarnar: »Kako bi se šele počutili, ko bi ne vzeli nobene.« Franci Brus: Čez Karavanke na Visoke ture Kaj bi pravil o hrepenenju po gorah. Sleherni planinec ve, kako je to. Vzame! nahrbtnik, sedeš na vlak in se odpelješ. Klic planin te vabi. Solnce je tonilo, ko sem se bližal Dobraču, orjaku slovenske koroške zemlje. Na vrhu Dobrače (2167 m) stojita dve cerkvici; ena je slovenska, druga nemška. Slovenska cerkev je posvečena Mariji ter je bila zidana 1. 1590. Od tu me je noga ponesla v Ziteko dolino, v docela slovensko vas Melviče. Oziral sem se po ljubkem vencu hiš, prebiral napise gostilnic in jo končno mahnil kar naravnost v najbližjo krčmo zraven cerkvice. Komaj sem dobro stopil v sobo, že sem zaslišal čisto slovenščino s koroškim naglasom. Vpričo prijazne slovenske besede in iskrenega slovenskega obraza me je nam ah minilo vse nezaupanje. Pred menoj se je pojavil mlad mož, krepke postave, ter me pozdravil in nagovoril slovensko. In ko sem mu pojasnil, da sem Slovenec iz Ljubljane, me je veselo pogledal v oči ter mi krepko stisnil roko. Obraz mladeniča se mi je zdel razsvetljen od notranjega ognja. Blizu te vasice leži čarobno Pre-seško jezero. Obdano je krog in krog od gostih gozdov, ki segajo prav do jezera; v ozadju pa se dvigajo snežni vrhovi Alp. Krasno je jezero, zlasti 'L 1300 m visoke stene sta zgrmela v prepad ob slovesu dneva, ko se izgublja večerno solnce z zlatimi žarki. Zopet 6edim v železniškem vozu. Pred menoj so razignjeni snežno-beli vrhovi Visokih tur, ki 6e mi vedno bolj bližajo. Toda oko me je vabilo tudi na levo stran k oknu, kjer je sedela mlada, turistično dobro opremljena gosjiodična. Začel sem z njo slovensko kramljati in opazil, da se tudi ta ogleduje zdaj po snežno belih vrhovih Alp, zdaj po meni. Nagovoril sem jo in zaupala mi je, da je iz Šoštanja, da ji je ime Ančka ter namerava preplezati vrh Velikega Kleka. Močno sem se ee razveselil, ko sem imel pred seboj rojakinjo. Pač dobro je imeti prijatelja ob strani, ko se spravljaš na visoke gore! — V Mallnitzu sem opazil velik tovorni avto, kjer je sedela številna družba veselih turistov. Hitro sva krenila proti avtomobilu in prijazni planinci so naju sprejeli z odprtimi rokami. Vozili smo se po krasni dolinici proti čarobnemu gorskemu kotičku »Heiligenblut«. Nismo se dolgo gugali, ko se avto sunkoma ustavi. Pogledal sem ven ter videl smešen prizor. Na cesti je stal mlad fant, krepke postave. Vanj se je zaletaval črn pes ter mu hotel z vso silo raztrgati nahrbtnik, v katerem so bite spravljene klobase in podobne mesne dobrote. Dobrosrčni planinci so se usmilili fanta ter ga vzeli na voz; spoznal sem pa v njem pristnega Ljubljančana z imenom Vladko. Tudi on je nameraval obiskati vrh Velikega Kleka. Naslednje jutro, ko smo se prespali v šotorih, ko smo se nagledali izklesanih vrhov nad seboj, nas je vodila pot mimo ledenikov proti 1300 m visoki strmi 6teni in udarjanje cepina ter poljubljanje ledene skorje se je venomer ponavljalo. Stal sein tik pod navpično steno. Kako 6e je naj bi lotil? Pretrda je! Že smo se spogledovali: kdo ima korajžo? Nihče se ni oglasil. Nekdo je odložil plezalno orodje. Tedaj nas osramoti dekle, navadno dekle. Ančka zakliče: »Kdo ni strahopetec, za mano v imenu božjem!« In šli smo. Kot na nekako komando. Ko sem se med plezanjem oziral kolikor ee da hladnokrvno na desno In levo v »prepade«, sem opazil na snežišču dve črni piki Zdelo se je, kakor da počivata na snežišču dve vrani. 0[>ozoril sem na to tovariša, ki je plezal za menoj. Ta je krlknil: ^Ponesrečenca sta! Hilro amo "f spustili po fltrnieeu navzdol. V resnici sta ležala tu dva planinca-plezalca, ki sta pred nekaj trenutki zdrvela v prepad. Eden od njiju ie bil m, j^ii^v/M >111 Jli^' & Hciiigenblut — pogled na Veliki Klek že mrtev, drugI pa je bil tako potolčen po glavi in nogah, da je bil danes poslednjič na Velikem Kleku. Tovariš Vladko Je pohitel v Glocknerjevo postojanko ter tam naznanil nesrečo. Na mestu, kjer sta strmoglavila planinca, smo zgradili iz majhnih »kalic križ, okrašen s planinkami. Nadaljevali smo pot ter -po dvanajisturnem plezanju končno vendarle prispeli na vrh Velikega Kleka (3798 m). Železen križ. prepleten ves v srebrnobelo ledeno skorjo, se je svetil na vrhu. Dolga je bila pot, a trud je bil stotero poplačan z pogledom na zahajajoče solnce. Naslednjega dne sem se poslavljal od svoje spremljevalke Ančke; tožilo se ji je po domu, zato je šla od nas, trdih hribolazcev. Zopet sem sedel v vlaku. Seznanil sein se z j nekim Slovencem, ki se je peljal v Monakovo. Povedal mi je, naj se oglasim v Worglu na Tirolskem pri nekem ljubeznivem rojaku. Še tisti dan sem primahal v kraj, kjer živi stara slovenska ; korenina. Predstavil sem se mu. Sprejel me je izredno prijazno ter me z dobrim mlekom nahranil. Spraševal me je o Slovencih, kako žive in o njih razmerju do sosedov. Povedni mi je, da dobiva večkrat tudi dnevnik »Slovenec«, ki ga prebere od prve do zadnje vrstice. Ob petih popoldne sem sc poslovil od zvestega slovenskega moža, ki ne more i pozabiti svoje daljne domovine, I Ker Je bilo potovanje radi mrzle noči sila neugodno, sem vstopil v osebni vlak. Toplota me je kmalu prenesla v trdno spanje, iz katerega me je zbudil močan glas sprevodnika: »Also, aus-steigen!« In res, odprl sem oči in komaj eem se dobro zavedel, da nisem doma na mehki postelji, sem že stal na postaji »Innsbruok«. Hotel sem stopiti na glavo najvišjemu nemškemu zračnemu orjaku »Zugspitze« (2964 m), ki je znan po svoji gorski vzpenjači »Zugspitzbahn«; ta te potegne za 10 RM prav do vrha. Nekolika draga je ta zabava res, toda, ko sem se dvignil v »zabojčku« proti nebesom, sem pozabil na olajšano denarnico. Pripeljal sem se do krasne gorske postojanke, imenovane »Sehneefernerhaus« (2656 111). Tu me je najbolj zanimalo raznovrstno ljudstvo, ki se je gugalo sem ter tja. Kak razloček med stanovi 1 Gospoda je imela mehko posteljo, nam dijakom pa je zadostoval nahrbtnik kot vzglavje in trda tla kot podlaga. Od te postojanke vodi prav do vrha (2964 m) gorska vzpenjača »Schvvebe-bahn«. Sicer ne doživljaš naporne poti jm> vzpetini planin, zato tudi ne one elementarne ljubezni do gora, ki je navadni ljudje ne poznajo, toda nebeško lepi razgledi od vrhov do vrhov, od dolin in prepadov do strmih vzpetin te nekako duhovno utešijo. Dasiravno je divja narava, vendar je v vsej svoji grozi in lepoti zgnetek božje neskončne daritvene site. Spomin na one kraje, kjer sem doživel toliko nepozabnih dogodkov, me še vedno navdaja z vročo ljubeznijo do gorskih velikanov Vzpenjača na Zugspitze (2964 m) Frtaučhu Gasil ma beseda . Unkat sm Sou v. tku nekam zaini- , šlen pu plač, pa —s^ ( l/ a usluge sm ugled- n vou. Ke sm pršou du tiste štacune, ke ma prou velik napisan, de razprodaja, sm se pa kar ustavu in začeu zjat ukul sebe, ket kašn teleban. Čudn se m je zdel, de sam ena štacuna razprudaja soj blagu, ke .nama vnder tulk štacun u Iblan, de je že ena drugi na pot. Za kua sa nek druge Stacune, sm s mislu. Sej b mende use rade soj blagu razprudale. Za špas jh mende nimaja udprteh, al kal. Za kua tud niniaja zapisan, de je tud nlrn blagu za razprudat. Sej se člouk še u štacuna na upa, ke na ve kuku in kaj. Ke pred štacuna tku preimešlujem in štederam, kuku je tu, de sa Ide čeGustl, pejva raj na en literček. Kua ug tlela ausluge ugledvou in s gusta delu, ke vem, de s suh. Na puf pa pu ta noum zakone tku nč na dubiš. Ti b mogu pred trem letem puf delat, kokT sm ga jest in ke s lohka dubu kar s tou brez gnarja, pa b biu done na kojn, ke b na mou dons nubenga douga več.« Jest pugledam nazaj, kdu m take naumnast klubasa, pa zagledam za saba Pepeta, tietga, ke sva hudila soje čase skp na putef. >Kua m boš feflou tlela? Če s naredu douh, ostaneš doužan, dokler ga na plačaš. Še če umreš, za pestiš dougove za saba, če jh preh na plačaš. A nis še nkol tega slišu?« »Sevede sm slišu. Ampak tu je še use pu ta atarem. Pu ta noum je use drgač. Če u treh leteh na morš douga puplačat, ajnfoh nis več doužan, pa je fertik.« »No, tu sm pa ferbčen, kdu je spet tu pugrun-tu. Kej tacga gvišn ni kašn tak naredu, ke rad kerinu prskoč na pumuč, če je u stisk in zadreg. Ampak tu sa se mogl zmislt kašn pufari.« »Tu se tku zastop, de ne. Kdu pa je tku na-umen, de b sam u soja skleda pluvau? Prou pa je le marekemu tu pršlu. Men že. Buh žiu tietga, ke b je tu zmislu. Puglej, Gustl. Glih tri leta je blu učeri, kar sm se uženu. Ona ni mela nč, jest pa tud ne. Auštafirenga sva pa le mogla mt. Astn, nama ni druzga kazal, kokr de sva s jo preskrbela na puf. Mal tle, mal tam. Kredita sva mela, kutker sva ga tla. No, eej je6t b tud use pušten plaču. Ampak, kokr veš, časi sa ratval usak dan slabši. Dauki in druga taka ruputija sa šli čezdali bi u lft, zaslužek pa dol. A s morš pol pumagat? Tožu me ni nubeden, ke sa vedi, de sm puštenak in de b se m fržmagal. Mal se jm je pa tud škoda zdel za štemplne gnar vn metat, ke tku punavad tud štemplni nč na zaležejo. Viš, dons se pa lohka puštrekam, de nimam nubenga douga. Tist, ke sa m dajal na puf, ee pa lohka pud nueam ubrišejo.c »Prou pa tu ni, rec kar Sš. Prou je sam za pufarje, za reveže pa ne. Reveže tku ni nkol nubeden bree gnarja nč dau.« »Prou gor al dol. Na svet še marskej ni prou. A je tu prou, de bugatin reveže žiher ukrade kulker se mu lušta? Revež pa bugatine na sme?« »Krast na sme nubeden.« »Kdu prau, da ne? A se tu na prau krast, če en fabrikant enmu bogmu deluce, ke ma kumi stu dinarju na teden, pr izplačvajn še kašnga ku-vača zavle krize utrga?« »Ti, tu se pa na prau krast. Tu ee pa prau ropat. Kene, če eden enmu kej na skrvej uzame, je kradu. Če kermu učitn uzameš, s ga pa uropu.« »No, viš. Tu je pa še hujš.« »Sevede je hujš. In štrafenga veči. Ampak če bugatin, recimo fabrikant, sojga deluca za zaslužek uropa, je uržah kriza. Krize pa na morja štrafat. Če kašn lačn deluc ukrade sitmu bugatine kašnga kuvača, de ma za štruco kruha, je pa tat in je sam uržah. Za kua je pa lačn? Sej b s lohka jermen čez pas mal bi zategnu, pa b blu dobr. Viš, tacga deluca, ke raj ukrade, kokr de b s jermen čez trebuh nategvou, tacga deluca pa prou žiher za-mehurja. Sej druzga res na zasluž. Za kua pa na ubuga, ke se mu če dobr.< F. G. T.Rčvillon Prevel V. Nevihta Gospa Baudoin je bila bogata posestnica. Živela je 6 sinom edincem, kateremu je hotela zapustiti vse premoženje in mu poiskati bogato ženo, da bi tako še povečala svoje premoženje. Na nesrečo pa se je sin Ludovik Baudoin zaljubil v hčerko nekega ubogega ribiča, ki ni imel niti svojega čolna. S to deklico se je hotel poročiti. Vdova v to nikakor ni hotela privoliti. Toda sin kljub temu ni odnehal od svoje namere. To nesoglasje je trajalo že leto dni in mu je mati končno dejala: »Naredi, kakor hočeš, toda jaz ne bom tvoje žene nikoli obiskala in dokler bom jaz živela, ne dobita od mene niti pare.« »Kakor hočete,« reče Ludovik. Svatba se je vršila. 1 Pet let je preteklo. Živela sta v strašni bedi. Ludovik je hodil na lov 6 svojim tastom. Toda ljubezen je prenesla vse in se nista pritoževala kljub pomanjkanju, v katerem sta živ"ela. Nikoli 6e nista obrnila na gospo Baudoin. Ob nedeljah, ko sta odhajala od maše, sta jo srečala in mlada žena jo je vedno pozdravila, kar je tudi bila njena dolžnost. Sicer pa ni bilo nikdar nobenega obiska, nobenega pisma ali obvestila kakršnekoli vrste. Nič drugega kot pozdrav, na katerega pa starka ni odzdravila. Nekega dne je divjal na morju strašen vihar, da so se tresle hiše na obali. Gospa Baudoin je živela sama e svojo služkinjo Annetto. Annetta je sklenila roke in dejala: »Kakšno vreme je danes! Ubogi ljudje, ki so v takšnih skrbeh!« »Kakšni ljudje?« reče vdova, ki se je po svoji aavadi dotikala vsega, ne da bi se s čim bavila. »Oh vendar! Starši teh, ki so na morju.« Gospa Baudoin se je vstavila. »Dovolj!« je rekla suhoparno. Vzela je v roke šivanje; toda ker je bilo nebo temno, se je usedla k oknu. Annetta je stala pri oknu in tiščala obraz na steklo ter gledala na cesto. Tiho in v presledkih je govorila: »Glejte, Bertrandov dimnik se je zrušil... _ Ah! Gospod. Chardon gre proti morju! — Peter Guichard tudi in Denis Geoffroy in Magdalena Goiran! — Moj Bog! Radovedni so in hočejo zvedeti, kaj se dogaja na morju.« »Klepetulja!« varohni vdo-va. »Ne!« krikne in klecne na kolena, »nikdar še nisem videla takega vremena!« Gospa Baudoin vstane in začne zopet po svoji navadi hoditi gori in doli. Slišala je piš viharja, od časa do časa obupne »Tja doli!« Šla je proti morju. Mož jo potegne za plašč. »Kaj pa hočete narediti?« »Slabo vreme je, vrnite se domov! Mi smo ee vai vrnili.« Ostro mu pogleda v oči. »Vsi?« »Da.« »Prisežite!« Mornar se je zmedel. »Toda vsi se niso tu izkrcali, nekateri so se v Yportu — ali v Fecam in kje vem kje še...« Izvila se je in hotela je oditi. Zopet jo je zadržal. Tedaj ee je Annetta vračala po ulici in v obraz ji je bilo videti, da je zelo razburjena. »Ne, ne!« je kričala, ko je zagledala svojo gospodarico. »Ne, ne, gospa, ne hodite tja!« Starka ee je tresla od razburjenja. Njeno zagorelo lice je postalo bledo. Oči so se ji zaprle. Oprla se je na služkinjo, da se ni zgrudila od bolečine. »To je moja krivda! Moja krivda I« je ponavljala in šklepetala z zobmi in se tresla po vBem telesu. Hoteli so jo odvesti domov, toda odklonila je. »Annetta,« je dejala, »hočem jih videti!« Napotili sta se proti hiši, kjer je stanoval Ludovik Baudoin. Annetta pritisne na kljuko. Gospa Baudoin vstopi. Notranjost je bila slična drugim ribiSkim hi. Sam. Pri postelji so bile modre zavese, dve postelji pa sta bili ločeni z zibelko. Mlada žena je držala na kolenih svojega naj* manjšega otroka, druga dva sta ee preplašena prijela materinega krila. Skrb je povečala njeno bo* lestno bledico. Ni mogla oditi. Poslala je svoje starše, da izvedo novice, in sedaj je čakala in n mogla več zadrževati solz. Videla je, da je vstopila tašča, skušala se je dvigniti in je šepetala: »Gospa — — —< Starka je šla proti njej in dejala: »Moja hči...« Nato je vzela oba otroka v svoje naročje in sedla na najbližji stol. V joku je objela otroka in vzdihnila: »Ubogi malčki... Moj Bog! — Moj Bog!« To je bil hipen izbruh žalosti. Zatopljena v nesrečo sliši na cesti radostne glasove. Vrata se odpro. Na čelu družibe sorodnikov in prijateljev stopi Ludovik. »Glej ga! — Glej ga!« Hipoma so bili vsi na nogah. Mlada žena je planila proti svojemu možu In otroci so pritekli k svojemu očetu. Samo gospa Baudoin je ostala na svojem prostoru, nepremična kakor kip. Tedaj jo ribič zapazi. Vrže čepico in se približa materi. »Mati!--—« In med solzami sta se objela ... Sah klice, škrtanje železa, šum odtrganih oken, katere je veter oietal v morje. Ocean je bil strašen. Vdova je šla naravnost proti služkinji: »No, dobro! Če si tako radovedna, ogrni svoj plašč, natakni čevlje in naredi kakor drugi; pojdi, da izveš, kaj je novega.« V minuti je bila Annetta gotova. Ko je hotela oditi, je dejala gospa Baudoin: »Vrni se kmalu, da mi poveš, kaj je.« Stara Normandinja je nadaljevala svoje sprehajanje. Hodila je iz enega konca sobe v drugega, stisnjenih ustnic in s prekrižanimi rokami; po svoji navadi je pregledovala vsak predmet, katerega je opazilo njeno begajoče oko. Deset minut je preteklo, toda Annetta se še ni vrnila. Veter je pihal s podvojeno silo in ni se slišalo drugega kot le tuljenje viharja. Nenadoma se njen pogled ustavi; zagledala se je v otroško posteljico v kotu sabe. Vse v hiši je bilo v tistem stanju kakor nekdaj. To je bila posteljica njenega eina--ki je bil na morju. Tedaj se je spomnila nanj. Toda v mislih ji je bil vedno odraščen Ludovik, ki je odšel; petindvajsetletni ribič, močan in krepak mož, ki ji je dejal: »Kakor hočete I«, ko mu je branila ženitev in ki se je kljub temu poročil. Sedaj pa ga je videla kot majhnega otročička z zlatimi kodri, z velikimi rdečici lički in e sinjimi očmi. Spominjala ee je njegovih prvih klicev, njegovega otroškega, sladkega smeha in načrtov, katere je delala poleg zibelke. Zaman je biti bogat, biti svojeglav, biti ponosen, biti iz kamna — te stvari vas ganejo, ko besni vihar. Toda Annetta se še sedaj ni vrnila ... Snela je plašč in odšla. Ko je prišla na ulico, ji je gruča ljudi zaprla pot. Okoli te grupe so bili trije ribiči v premočenih oblekah z velikimi in nerodnimi čevlji. Roke in obraz so imeli krvave. Z obrazov je sevala bol in trpljenje. Ustavila jih je ter s hripavim glasom dejala: »Ali eo se vrnili?« Tedaj je eden izimed teh, kateremu ee je na prvi pogled videlo, da vodi in načeljuje drugim, dejal: »Da.« Ona je nadaljevala svojo pot. Tedaj se neki mornar odtrga od skupine ter teče proti njej. »Gospa Baudoin! Gospa Baudoin! Kam greste v takem vremenu?« V Mariboru bodo imeli v avgustu internacionalni turnir, na katerem bodo poleg velemojstrov Pirca in Spielmanna igrali izmed mojstrov še Astaloš, Menšikova, Rejfiž in L. Steiner. Turnir bo gotovo zelo napet, ker na takih turnirjih večkrat i odloča že pol točke in se nikdar dobro ne ve, I kdo bo prvi. Na turnirju bo igral tudi prvak LŠK j Milan Vidmar, ki igra že dovolj močno in bo mogoče dosegel lep uspeh. Za prvo mesto ima seveda največ izgledov Pire, ki bo pa imel v.Spiel-mannu zelo nevarnega konkurenta. Danes prinašamo iz turnirja v Ujpestu Pir-čevo partijo z dr. Tartakowerjem, katerega je Pire premagal v izvrstno igrani končnici. Pire : dr. Tartakower 1. d2—d4, Sg8—f6. 2. Sgl—f3, e7-e«. 3. e2-e3, b7—b6. 4. Lfl—d3, Lc8—b7. 5. 0-0, c7—c6. 6. c2—c3 (Pire igra Collejev sistem, ki daje eicer tudi črnemu lepo igro, vsebuje pa več fines), Sb8 —c6. 7. a2—a3 (pripravlja udar v centru z e3—e4 in noče, da bi ga črni motil pozneje e potezo Sc6— b4), Dd8—c7. 8. e3—e4, d7—d6. 9. Lcl—g5, Lf8— e7. 10. Ddl—e2, h7—h6. 11. Lg5—e3, g7—g5 (Tar-takower noče rokirati, ker bi bil potem izpostavljen hudemu napadu. S to potezo pa si je eeveda oslabil kraljevo krilo). 12. Sf3—ell, e6—e5. 13. d4—d5, Sc6—b8 (črni je igral e6—e5, ker je beli pretil f2—f4, toda je prišel sedaj v stisnjeno pozicijo). 14. c3—c4, Sb8-d7. 15. g2-g3, Sd7-f8. 16. Sel—g2, Sf8—g6. 17. Sbl-e3, Lb7-c8. 18. 12—f3, Lc8—h3. 19. Tfl—12, 0—0—0. 20. b2—b4, Td8-g8. 21. De2—c2, Dc7-d7. 22. Ld3-tl, h6 —h5 (črni energično napada, toda Pire najde zelo fin odgovor). 23. b4Xc5, d6Xc5. 24. d5—d6!, Dd7 Xd6. 25. Le3Xg5, Kc8-b7. 26. Tal-dl, Dd6-c6. 27. Sc3—d5, Sf6Xd5. 28. c4Xd5 (beli je. dobil močnega prostega pešca, kar je zelo važno za končnico)? Dc6-d6. 29. Lg5Xe7, Sg6Xe7. 30. Sg2-e3l, Lh3Xfl. »1. KglXfl, f7-f6. 32. Dc2-a4, Tg8-d8. 33. f3—f4, Dd6—d7. 34. Da4Xd7+, Td8Xd7. 35. f4Xe5, f6Xe5. 36. Se3-c4, Se7—g6. 37. TJ2—f6, Th8—18 (eicer sledi Te6). 38. Tf6Xf8, Sg6Xf8. 39. Sc4Xe5, Td7—e7. 40. Se5—c4, b6—b5. 41. So4— d6+, Kb7—a6. 42. Tdl—bi, Sf8—d7. 43. Kfl—f2, c5-c4. 44. TblXb5, Sd7-f6. 45. Tb5-c5, Sf6X e4+. 46. Sd6Xe4, Te7Xe4. 47 Kf2-f3, Te4-d4. 48. Kf3—e3, Td4-d3+. 49. Ke3—e4, Td3Xa3. 50. Tc5Xc4, Ta3—a2. 51. d5—d6 (ta pešec sedaj odločfi), Ta2—d2. 52. Ke4—e5!, Ka6—b5. 53. Tc4—cl, a7 —a5. 54. Ke5—e6, Td2—e2+. 55. Ke6—d7, Te2X h2. 56. Kd7—c7, Th2—d2. 57. d6—d7, a6—a4. 58. d7— d8D, Td2Xd8. 59. Kc7Xd8, a4—a3. 60. Tel —hI in črni se je vdal. Problem št. 25. Črni: Kd4, Df4, TcS, d3, Lb7, e5, P: b4, d6, f6, g3 (10 figur). i_h Beli: Kol, Dc6, Td2, h4, La7, b2, bfl, b6, e2, h2 (18 figur). Hat v dveh potezah. fi>, Sc7, £ ■gjilb i J JI P: a4, Oskrbite si za Vaše leposlovne, znanstvene in druge knjige primerne preproste afi fine Poslužite se za vezavo reviji Dom in Svet« Mladika, Ilustracija, Zena m Dom trpežne vezave originalnih platnic katere Vam nudi Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne (.Liai, Ljubljana, Kopitarjeva uBca 6/IL W. Kosiakiewicz: Sinovo pvsmo (Iz francoščine V. G.) I. Neprestano je mislila na svojega edinca, na ljubega Mihaela. Odšel je v mesto Samaro blizu Urala, da bi kaj zaslužil pri gradnji nove železnice. Mati ga ni mogla odvrniti od take daljne poti. Pred nekaj leti je oslepela in ni imela nanj več prejšnjega vpliva. Ko ji je povedal svoj sklep, da pojde, so jo oblile solze. Jokala je in molila — a vse skupaj ni nič pomagalo. Mihael je odšel za kruhom na daljno pot. Od tega dne se ji je zdelo, da ga ljubi še bolj, čim dalje je od nje. Mislila 'je samo nanj. On je bil zanjo ves svet. Če je kdo prišel k njej v izbo, je takoj pričela govoriti o Mihaelu. Ko je bila sama, je sama sebi polglasno pripovedovala o njem. Kadar je slišala v sosednji sobi, da kdo na glas čita, je urno vstala iz naslonjača, previdno tipala naprej z rokami in nogami, prišla k pragu in vprašala: »Ali Citate Mihaelovo pismo?« Vse njeno sedanje življenje je bilo neprestano tekanje kakega poročila o Mihaelu. n. Prebivala je v soseščini revne družine malega uradnika. Po 6vojem možu, železniškem uradniku, je dobivala kot pokojnino zastonj stanovanje e hrano in kurjavo. Bila je slepa — zato razsvetljave ni potrebovala. Svoje sobice ni skoro nikoli zapustila in zato ji je tisto malo obleke, kar ji je nstnlo iz prejšnjih časov, popolnoma zadostovalo. Sobico je imela zagotovljeno do smrii. t Njen sosed Josip Javornicki ni bil napačen člo-! vek in tudi njegova boljša polovica ne. Vendar je I včasi nastal med njima prepir zaradi pomanjkanja življenjskih potrebščin. Bili so namreč ubogi in so se morali boriti za kruh. Sila pa vznemiri in razburi večkrat tudi najboljše srce. A njihov edinec Karel, to vam je bil navi-hanecl Težko je povedati, koliko zlobnosti, neprijetnosti in krivic je jx>vzročil starki. Prestavljal je stole v njeni sobi, postavljal na blazino posodo z vodo, ki se je zlila na starko, kadar je šla k počitku. Na tla je postavljal razne stvari, da ee je starka spodtikala ob nje. Starka pa je imela dobro srce. »Ta malopridnež!« se je jezila prvi hip, a mu vselej vse odpustila, ko še je spomnila na svojega Mihaela. »O, ta mladost!« je šepetala čez nekaj časa. »Mihael je bil tudi vesel. Otroci se morajo iznoreti. Tudi Mihael, ko je bil v teh letih ...« Pri starki se je vse končalo z mislijo na Mihaela. III. »Pismo!« »Od Mihaela?« »Da. »Meni?« »Ne vam, toda o vas.« »Vam je pisal... Torej mi ga prečitajte, prosim.« Javornicki je pričel čilati. Mihaelu ee je godilo precej dobro. Dobil je dela, dela za tri leta, dokler se ne konča gradnja nove železnice. Lepo plačo ima in tudi uj>a, da se vrne z izdatnim prihrankom. Povprašuje po materi, je-li zdrava, in se obrača na gospoda Javor-niekega s prošnjo, da bi mu odpisal. Na koncu je navedel tudi svoj naslov. ! »Živ jej Zdrav tudi. In dobro sc mu godi!« In dobri starki eo se ulile solze od veeelja. Zvečer je pridrsala k Javoriokim vprašat, ali bo gospod odpisal Mihaelu. »Seveda, takoj jutri mu odpišem!« »Bodite tako prijazni, gospod Javornicki, in pustite na koncu pisma malo prostora, da ee tam tudi jaz podipišem. Ne vidim eicer, a pisati nisem pozabila.« Drugi dan je napisala nekaj nerazumljivih črt na koncu pisma. A to je ni zadovoljilo in zelo je bila nemirna. Tretjega dne je slednjič zaprosila sosedo: »Tisto pismo od Mihaela... saj ga menda ne rabite... ali bi ga ne mogli dati meni?« Tri dni je odlašala starka, ker ee ni upala prositi za tako dragocen zaklad. Gospa Javornicka ji je z veseljem obljubila, da ji ustreže. »Samo da pride Karel iz šole. On je imel zadnji pismo v rokah, in ne vem, kam ga je spravil.« IV. Z nenavadno nestrpnostjo je čakala etarka, da se Karel vrne iz šole. Ko je prišel, je še vendar toliko potrpela, da se je deček najedel. »Sedaj nimam časa,« ji je Karel odvrnil nevljudno, zvečer ga vam poiščem.« »Dobro ... torej zvečer,« je odgovorila starka. Toda zvečer, kakor se že navadno prigodi, ni mogel najti ničesar. »Jutri zjutraj pa ga gotovo najdem.« »Jutri... dobro.« A pismo ee je izgubilo, Karel ga nikakor ni mogel najti. Od tega časa ni bilo dne, da bi etarka ne bila milo prosila Mihaelovega pisma. »Mogoče, da je med knjigami.« »Iskal sem. Ni ga tam.« Drugi dan je zopet pričela: »Morda je v kaki knjigi, ali v kakem predalu.« — In sedaj «n ii prvikrat v življenju prišle na ustnice besede, s katerimi je zastokala nad evojo slepoto, da je za-tarnala nad evojo nesrečo. »Moj Bog,« je zašepetala,« »ko bi mogla zopet izpregledati!« Mislila je, da bi gotovo našla tisto dragoceno pismo, ko bi videla. V. Karlu so že presedale njene prošnje. Vsak dan in včasih celo večkrat na dan je moral poslušati te karajoče besede. In če bi imel tudi najboljšo voljo, ali bi mogel najti Mihaelovo pismo? Pismo se je prav gotovo izgubilo. Zdajci si izmisli, da bi starki napravil zopet novo porednost. Srečna mi-seli Sedel je za mizo, vzel polo pisemskega papirja ter z nelepo veliko pisavo načečkal tri vrstice: »Gospa Statkovska je slepa. In zelo bedasta. Tudi Mihael ie bedak.« Prav všeč mu je bila ta šala. »Gospa, sem že našel vaše pismo.« »Kaj praviš? Pismo! Pismo od mojega Mihaela?« Vsa zadovoljna in vesela je vstala. »Kje. pa je bilo?« »Za pečjo.« »Za pečjo ... saj sem rekla ...« Zopet je sedla, burno pritisnila pismo na srce ter ga pričela hlastno poljubovati. »Hvala ti, Karelček, hvala...« je dejala starka z iskreno hvaležnostjo. VI. Od tega dne ji je bil ta košček papirja tolažba in veselje. Niti za trenutek se ni ločila od njega. Nosila ga je vedno na prsih. Kadar je zaspala, ga je z roko krčevito pritiskala na nedrije. Vsak hip, kadar je bila sama v sobici, je izvlekla ta košček papirja ter ga obkladala s poljubi in aolzami — to pismo od svojega Mihaela. Gospodarstvo Naša letina pšenice Kmetijski minister dr. Kojič je dal časnikarjem podatke o letošnji žetvi pšenice, katero uradno cenijo na 19.8 milij. met. stotov. Lani je znašal pridelek 26,345.573 met. stotov. Na posamezfie banovine se razdeli pridelek kot sledi: Dravska 560.000 (leta 1033. 633.600 stotov, torej letos 11.6% manj), donavska 8.0 milij. (12.05 milij. letos za 33.6% tr)anj), savska 3.8 milij. (4.234 milij., letos za 10.3% manj), ____ drlnska 2.0 milij. (2.52 milij., letos za 20.8% manj), vardarska 2.0 milij. (2.08 inilij., letos za 3.8% manj), moravska 1.66 milij. (2.55 milij., letos za 37.3% manj), „, , vrbaska 0.77 milij. (1.11 mili]., letos za 30.6% ^zetska 0.47 milij. (0.588 milij., letos za 20.00% manj), ... . , primorska 0.45 milij. (042 milij., letos za 7% Vf.č) in Belgrad 0.09 milij. (0.06 milij., letos za 50% več). Iz teh podatkov je razvidno, da je bila letos žetev pšenice znatno manjša kot lani v vseh za produkcijo važnejših banovinah. Edino v primorski banovini je bila produkcija lelos večja kot lani, pa še na področju mesta Belgrada, ki obsčaa tudi Zemun in Pančevo. Vendar je tu produkcija malo pomembna. Minister računa, da ej od lanske letine ostalo za izvoz Okoli 2 milij. meicrskih stotov. Letno porabo pa ceni minister na 21 milij. met. stotov, od tega 18 milijonov za prehrano, 3 pa za seme. Lani Avstrijo, Itaffjoifl Madjarsko. ta rimski sporazum prinaša Avstriji posebno pogodbo o novih Italijanske olajšave za avstrijski uvoz. Dne 15. ja stopi v veljavo tako zvani rimski sporazum ali f t ____pogodbo prednostnih carinah, nadalje pogodbo o kreditnih olajšavah, kar je smatrati za indifektno izvozno premijo Avstrijcem ter posebno pogodbo o povečanju avstrijskega prometa skozi Tršt. Preference pri carinah znašajo 10—50% osnovrte carine. Nadalje So določeni tudi kontingenti za skoro vse predmete avstrijskega izvoza v Italijo. To pomeni veliko pridobitev za našo sosedo, ki bo v marsičem šla v našo škodo. To so pač posledice političnega prijateljstva med Italijo iti Avstrijo. Trošarinske takse na kozmetiko v donavski banovini. Dne 1. julija je stopila v veljavo nova tarifa za trošarino na prodajo kozmetičnih predmetov. To trošarino bodo plačale drogerije, parfumerije, lekarne, galfcit. in modne trgovine, ki prodajajo kozmetične predmete. .,.,„, , , Sveže sadje za Nemčijo. Belgrad, 14. julija. AA. V prometnem ministrstvu že nekaj dni Izdelujejo novo tarifo za izvoz svežega sadja V Nemčijo Z novo tarifo se ukvarja nemško-jugoslovanska delegacija, v kateri so zastopani delegati naših in nemških železniških uprav. Nova Urila za izvoz svežega Sadja (jabolk, sliv in grozdja, in sicer samo pakiranega) stopi v veljavo 1. avgusta. Za nepakirano sadje se za zdaj ne bo izdelala tarifa, ker je uvoz nepakiranega sadja v Nemčijo zaradi okužbe na njem prepovedan. Ker se bo letos začelo sadje mnogo prej izvažati kakor druga leta, je glavno ravnateljstvo drž. železnic odredilo, da se bo stara tarifa od lanskega leta izvajala od 16. do 31. julija, da se izvoznikom omogoči izvoz svežega sadja v Nemčijo, dokler ne stopi v veljavo nova tarifa. Poravnalna postopanja. Pavla Batič, trgovka v Ljubljani, Cesta v Rožno dolino 5. Poravnalni sodnik Avsc *..........-« — zadružni Prijave — — „ , , . 18 avgusta ob 9 pri okrožnem sodišču v Ljubljani. Mudi 50% kvoto, prva polovica plačljiva takoj odnosno ob dvigu zarobljenega deleža pri Mestni hranilnici ljubljanski, najkasneje pa 1 mesec pO pravo-močnosti poravnave, druga polovica v dveh enakih petmesečnih obrokih. — Mahkota Martin, lastnik pletilne industrije v Ljubljani, Celovška cesta 43. Poravnalni sodnik Avsec Anton, poravnalni upravnik Popovič Janko, tajnik Društva industrijcev in velelrgovcev v Ljubljani. Prijave terjatev do 18. av- Esta, narok 18. avgusta ob 10. — Korpar Ljudmi-posestnica v Ljubljani, Tvrševa cesta 35 a, last- nica tvrdkc »Javor« v Logatcu. Poravnalni sodnik Kajetan Premersttfn, upravnik Mrevlje Artur, notar v Logatcu. Prijave terjatev do 12. avgusta, narok 18. avgusta ob 9 pri okrajnem sodišču v Logatcu. Nudi 40% kvoto, plačljivo v štirih enakih, tro-mesečnih obrokih, začenSi po pravomočnosti poravnave. — Fleck Peter, trgovec v Ločah Št. 19, Pol j Jane; poravnalni 90dnik Mihelič Gvido, poravnalni upravnik dr. Ervin Mejak. Narok za sklepanje poravnave 21. avgusta, oglasiti se je do dne 16. avgusta. Kontingcntiranje izvoza lesa v Španijo. Kontingenti se nanašajo na žel. pragove, brzojavne drogove in deske, dočim se bodo kontingenti za druge vrste lesa še naknadno odrediti. Kontingenti veljajo od 26. junija, vendar niso razdeljeni po državah. Klavnična družba, ki je v ozkih zvezah s kon-eernom Dragiše MafejiČa, izkazuje pri glavnici 1.25 milij. za 1933 izgube 0.6 milij. (leta 1932. čistega dobička 0.3 milij?). Reeskont znaša 15.54 (15.5) milij. Din. — Drugo podjetje tega koncerna, premogovnik Jerma-Gabernik izkazuje za 1933 izgube 2.7 milij. (1932 1.5 milij.), skupno 4.2 milij. pri glavnici 10.0 milij. Din. Zakup restavracije na postaji Pragersko bo od-• dan na licitaciji dne 4. avgusta t. 1. pri ravn. drž. žel. v Ljubljani. — — -----■'-J ■■ ----: Zbornice TOI v stvu, Ljubljanski med 10. in 12. uro dop.) Romunski in iraški petrolej. V par tednih bo končana napeljava mezopotamske »Irak Petroleum Co.« do Tripolisa (v fr. Siriji). V par mesecih pa bo končan drug vod do Haife v Palestini. Najbolj bo s tem izvozom prizadeta romunska pelrolejska indu strija. Borza Dne 14. julija 1994. Denar Ta teden }e bil promet znatnejši, saj je znašal 2.051 milij. Din v primeri s 1963 in 7.07 milij. Din * prejšnjih tednih. Cunb. je bila namreč konzumdja velika zaradi slabega pridelka koruze in visokih cen zanio. Seveda pri tem moramo vpoštevati, da so kasnejše cenitve ponavadi drugačne kot prve. Za lansko leto je bila sicer razlika majhna, vendar je bila v prejšnjih letih razlika med prvotno cenitvijo Ift kasnej&o definitivfio tako znatna, da je šla v milijone met. stotov. Dvomimo, da bi se naša statistična služba tako izboljšala v zadnjem času, da bi bile cenitve pojxjlnoma zanesljive in da bi služile za dobro podlago trgovini pa tudi kmetskemu stanu. V naslednjem navajamo za zadnja leta nekaj uradnih definitivnih cenitev letin, uradno statistiko izvoza in na podlagi teh podatkov cenitev izvoza (vse v tisočih met. stolov, letina od i. julija tk) 30. jtlnija): letina Spoit izvoz koiizum 1922-1930 25.855 6226 19.625 1930-1931 21.862 1390 20.472 1931—1932 26.886 4122 22.764 1932—1933 14.545 278 14.267 1933-1934 26.286 148 16.138 K tem |x>datkom je pripomniti, da smo iz leta 1931. prevzeli znatne zaloge, ki so nam omogočale izvoz tudi v dveh kasnejših letih, ko žetev ni bila tako obilna kot leta 1931., ko smo dosegli rekord. Zato tudi izgledajo številke konzuma nizke, leta 1931. pa visoke. Pšenice je bilo v jeseni leta 1933. posejane 2,108.000 ha, kar pomeni v primeri z letom 1932. jeseni prirastek za 1%. Zato je bil tudi povprečni pridelek letos znatno manjši z jaro-jišenico. Vsekakor je gotovo, da bo tudi letos preosta-jalo pšenice za izvoz, zlasti če dobimo dobro letino koruze, ki bo držala cene koruze nizko in napravila koruzo za predmet ljudske prehrane, f>osebno v pasivnih krajih. ladja šid, Begej, Tisa in Donava 102—104. Ostalo nespremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet sr< Živina Mariborski svinjski sejem 13. julija. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 176 svinj. Cene: mladi prašiči 5—6 tednov stari 90—100 Din, 7—9 tednov stari 120—150, 3—4 mesece 250—300, 5—7 mesecev 320—380, 8—10 mesecev 400—450, 1 leto 500—550 Din, 1 kg žive teže 5—6, mrtve teže 8.50—10 Din. Prodanih je bilo 114 komadov svinj. Svinjski sejem v Ptuju 11, julija je bil slabo založen m tudi kupčija ni bila boljša. Prignali so 157 rilcev, prodali pa 58. Cene za kg žive teže so bile sledeče: debele '6—7 Din, prolenki 5—6, pleme-ne 5—5.50, mrtve teže 9 Diti. Prasci stari 8—10 tednov 90 se prodajali po kakovosti od 75—140 Din komad. Hmelj 2atec, CSR, 13. julija. Povpraševanje je bilo zopet živahnejše. Cene so se radi tega, ker letina slabo kaže, zvišale na 1800—1850 Kč. Tendenca je pa nadalje čvrsta. Po današnjem stanju sodeč bo letina ;slaba in bo zaostajala Za lanskim donosom, ki je bil že itak slab. Svetovno produkcijo piva ceni znana niirnber-ška firma Joh. Barth in sin v 1.1933. na 170,659.000 hektolitrov, jrorabo hmelja pa na 998.50 stotov po 50 kg. Danes pa zares! Hašh t Primor je Ob 18 na igrišču Primorja. — Otvoritev tekmovanja za točke v državnem prvenstvu. — Pred tekma ob 16.15 Le škoda, da so naši nogometni preroki prestavili tako važno tekmovanje sredi v Mletje! Ko drugod počivajo, se pa pri nas šele prične zares. Nič ne de: pogoji so za oba nasprotnika enaki, začetek je določen na prikladno uro, tako bo tudi občinstvu ustreženo. Za prve točke gre, morda za odločilne. Oba nasprotnika sta prilično enakih kakovosti, lani sta se v ligaškem tekmovanju plasirala tesno drug ob drugega. Ker je pa za nadaljnjo borbo sicer mnogo poklicanih, a bo le malo izvoljenih, je vsaka točka odločilne važnosti, in kdor jih prej dovolj nabere, se lahko še pred koncem malo oddahne! Naš ligaš bo jx> svojem izkustvu gotovo napel vse sile, da pospravi prvi uspeh. Srečno na pot! Kakšna bo njegova postava,menda še najbolj merodajni sami ne vedo. Najbolj verjetna je tale: Logar, Hassl ali Jež, Stanko, Zemljak, Slamič, Boncelj, Janežič, Mah-kovee, Pupo, Pepček, Zemljič. Srednja vrsta je kolikor toliko sigurna, niti obramba niti napad nimata še dokončne oblike. Da bodo tudi Zagrebčani privedli s seboj vse, »kar leze ino gre«, je samo po sebi umevno. Saj imajo prav iz Ljubljane mnogo neveselih izkušenj, da ne bodo hoteli tvegati prav nič. — V predtekmi nastopi primorjan-ska rezerva proti Marsu. Varšava: Ljubljana 3: i (3:0) Ljubljana, 14. julija. Današnje hazeneke tekme med reprezentanco Varšave, ki so jo sestavljale iste igralke, Id so v repreezntaaoi Poljske, se je udeležilo lepo število fledalcev, M 90 v polmi meri prišli na svoj račun, 'oljaknjo 90 zasluženo zmagale, saj so s svojo gro in točnim podaanjem zadavile vse navzoče. Najbolj se je odttrkovala njihova vratarica, ki je vse ubranila. Od domačih je bila najboljša Berni-kova, ki je bila sploh najboljša igralka na polju, potem ko je zasedla svoje stalo mesto. V drugem polčasu je bila igra pojx»lnama odprta in so bile naše igralke skoraj emakovredne Poljakinjam. Ce bi znale še streljati, bi bila zmaga Poljakinj še manjša. Hazena Varšava t Gorenjec (Jesenice) 14 11 (tO:0) Na Jesenicah so Poljakinje zmagale visokim rezultatom. O tej in o ljuMjara prinesemo točno poročilo jutri. Lahko-atleisko prvenstvo deklet Danes ob 8 zjutraj na igrišča Primorja Ponovno opozarjamo občinstvo na današnje lahkoatletske tekme deklet za državno prvenstvo, ki se prične ob 8 zjutraj na igrišču Primorja in bodo trajale nekako do 12. ure. Tekme bodo zanimive, borbe v posameznih disciplinah izredno napete, udeležba od strani atletinj rekordna. Odveč bi bilo o formi posameznih atletinj, zatorej stopnina pisati ______ še enkrat, pridite, ne bo vam žal minimalna. Gostovanje plavačev 0. V. S. (Wien) v Ljubljani. Plavalna sekcija SK Ilirije je v dogovorih z Ostorretchischer Vaterlandisclier Sportklub-om (bivši W. A. C.). Tekma se bo predvidoma vršila med 18. in 22. julijem. 0. V. S. je eden najboljših avstrijskih klubov ter zavzema II. mesto v waterpolo jirvenstvu. Zbor sodnikov JLAZ. Danes ob pol 8 so morajo zbrati vsi določeni sodniki na igrUSu Primorja. Drž. prvonstvo deklet prične točno ob 8. Torej vsi iu točno! Športni dan v Vomialah. Danes ima na« športni klub »Disk« svoj športni dan. Spored jo sledeč: Ob S nogometna toknm SK Koka B : S K Disk II. Oli il je glavna tekma SK Ilirija B : SK Disk t. Po tekmah je velika vrtna veselica na vrtn g. MiUlorja. Prijatelji športa ste vsi vljudno vabljeni. Odklonilno stališče mariborskih nogometnih klubov. Kakor znano, eo Izzvala izvajanja dr. Lapajneta o mariborskem nogometu v Mariboru veliko razburjenje in radi njih so odložili vsi odborniki MOLNP svojo funkcije. Ko jo dr. Lapajno napovedal sVoj obisk m sestanek s predstavniki nogometnih klubov v Mariboru za minuli četrtek, so sklenili predstavniki klubov. da se tega HostankA nc udeleže. V četrtek je dr Laumjne r« priSol, vendar »ta prSla h sestanku samo zastopnik SK Maribora in SK Raptda, do«im predstavnikov SK Železničarja in SK Svobodo ni bilo. Ker ima opozicija ml 10 dosedaj- že il poverilnic v rokah ter striktno vztraja na svojem odklonilnem stahfičn, je gotoTo da se bo moral I,NP Ukloniti ter sprejeta zahteve Mnriborn. Jack Medica je zboljšal rekord Arnt Bor ga Pri Plavalnih prvenstvih v USA je plaval Medica v 01-kagu angleško miljo v času at:57.8, s čemer je zboljgal svetovni rekord Arne Borga, ki ga je postavil leta W» s časom 21:06.8. s precej ljubljanski tekmi Ziri - letovišče Ziri, 12. julija. ji drugih krajev smo se tudi mi odločili, da napravimo letoviščarjem kolikor mogočo prijetno bivanje pri nas. Zgradili smo moderno naravno kopališče ob Sori t nekaj kabinami, ki je privlačno zlasti, ker je bora precej gorka in se je mogoče kopati v njej tudi ob hladnem vremenu, potem pa radi bližnjega smrekovega gozdiča. Ziri so privlačne radi obilice naravnih krasot, s katerimi je oblagodarjena naša kotlina. Posebno lep je svet pri podružnični cerkvi sv. Ane na Ledinci — stari romarski cerkvi. Potem na Vrhu sv. Treh Kraljev (884 m) ln na hribu Zirk, kjer je nekoč stal mogočen ajdovski grad, pod njim pa se ie vrtel mlin na veter. Takih nad vse mikavnih naravnih krasot bi še lahko mnogo našteli. Letoviščarji vedo zanje in je njihovo zanimanje veliko tudi za podzemske jame, »Matjaževe kamre«. Največjo pozornost pa vzbuja seveda krasna župna cerkev sv. Martina s slovitimi orgla-mi, na katere orgla skladatelj g. Jobst. Bivanje pri nas je po izjavi letoviSčarjev prijetnejše kot kje drugod — v gostilnah se trudijo, da goste kolikor mogoče zadovolje, kopanje v Sori in solnčenje povzroča posebno med mladino mnogo veselja, zato upamo, da bo tndi obisk letoviSčarjev naraščal, kar je naša najsrčnejša želja. 306.875, Brusel Amsterdam 2< , . (57.50), Stockholm 79.70, Oslo 77.65, Kopenhagen 69, Praga 12.74, Varšava 58.025, Atene 292, Carigrad Z50, Bukarešta 3.06. Žitni trg Novi Sad. Koruza bač. 96—97, bač. okol. Sombor 96—98, ban. 94—06, srem. par. Indjija 95—97/ ŽIMA za žimnice ifi drugo mehko opremo mora biti obdelana s specijalnimi stroji. Tako obdelana žima odgovarja vsem higijenskim zahtevam, ni mastna, ker je dobro prekuhana, je brez duha ter onemogoča molje in drugo golazen. Največjo izbiro tovrstne žime Vam nudi po najnižjih cenah samo tvrdka I. KNiriC rs StralKCe pri Kranja ZAHVALA . Vsem, ki so z nami čutili, izrazili ustno aH pismeno sožalje in ki so darovali prekrasne vence in cvetje, ko nas je zapustil naš predobri soprog, oziroma brat, stric in svak, gospod JOŽE REMŽGAR kleparski mojster in hišni posestnik izrekamo našo najiskrenejšo zahvalo. Osobito sc zahvaljujemo čč. duhovščini, »Združenju kleparskih, vodov. plin. instalacijskih, kotlarskih mojstrov«, njegovim stanovskim tovarišem, vsem cenj. odjemalcem ter vsem ostalim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nalega nepozabnega pokojnika spremili k večnemu počitku, Sv. maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi sv. Jakoba v ponedeljek, dne 16. julija 1934 ob pol osmih. V Ljubljani, dne 14. julija 1934. ŽALUJOČI OSTALI, Franfa Zupančič naznanja žalostno veat, da je dne 14. julija 1934 ob 2 popoldne po kratkem, mukepolnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala njena ljubljena, nepozabna svakinja ZUPANČIČ MARIJA vdova po mag. oficijaln Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek ob 2 popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta št. 43 na pokopališče k Sv, Križu. Ljubljana, dne 14. julija 1934. Zahvala Za vse Številne osebne in pismene dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega dobrega očeta, gospoda Josipa Zajca nadučitelja v pokoju se tem potom najtoplejše zahvaljujemo. Vsem darovalcem vencev in cvetja izrekamo najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni zdravniku g. dr. Dereaniju za vestno in skrbno pomoč, preč. dekanu g. Ivanu TomaŽiču za tolažilne obiske in za ierasen, v srce segajoči nagrobni govor, vsej ostali preč. duhovičini, učiteljstvu obeh šol v občini s spremljajočo šolsko mladino, vsemu ostalemu učiteljstvu, vsem pevcem za ganljivo petje, vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin pokojnika, ter vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč, da so v tako častnem številu spremili dragega pokojnika na zadnji poti. Trebnje na Dolenjskem, dne 12. julija 1934. Globoko žalujoči ostali ZAHVALA Za obilne dokaze iskrenega sočuvstvovanja ob priliki tragične smrti našega nad vse ljubljenega sina, brata, svaka in strica TONETA se vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem onim, ki so ga tako bogato obsuli s cvetjem in spremili v tolikem številu na njegovi zadnji poti, kar najprisrčneje zahvaljujemo. Prav posebno se zahvaljujemo profesorskemu zboru trgovske akademije v Ljubljani za vso očetovsko skrb ob priliki nesreče in za udeležbo pri pogrebu, nadalje vsem pokojnikovim tovarišem zi njihovo požrtvovlanost in veliko ljubezen, izraženo zlasti s postavitvijo spominskega križa na kraju nesreče, s kor-porativnim spremstvom na njegovi zadnji poti in za ganljivi poslovilni govor g. VerorSka ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se nadalje društvu »Sokol« v Grahovem za častno spremstvo, njega starosti g. učitelju Globokarju za tople poslovilne besede, kakor tudi pevskemu zboru »Društva kmečkih fantov in deklet« pod vodstvom g. B. Mercioe za lepe žalostmke. Vsem in vsakemu posebej naia prisrčna hvala! Grahovo pri Cerknici, dne 15. julija 1934. Užaloščena rodbina Alojz Krajčeva. '•^^ -C::!--A Mali ©al asi V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ženllovanjski oglasi Din T—. Najmanjžl znesek za mali oglas Dfn 10*—. Mali oglasi s« plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mra visoka petitno vrstica po Din 2'50, Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko« Illižbodobe Komercijalist prvovrstna moč, absolvent visoke trgovske Šole, zmožen popoln, slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, po možnosti tudi italijanskega ali francoskega — z najmanj 5 letno prakso, samostojen pri trgovskem poslovanju in spoznavanju blaga, predvsem kmetijskih pridelkov, zlasti pri nakupu raznega semenja, fižola, žita, krompirja, sena itd-, ki se je udejstvoval tudi na zadružnem polju, doti takoj namestitev pri večji tvrdki v Ljubljani. Ponudbe je poslati najkesneje do 1. avgusta t L m upravo »Slovenca« pod značko »Komer-cflalfrt 1934«—7942. (b) Hlapca pridnega, poštenega in zvestega, z letnimi spričevali, sprejme v stalno službo hotel »Bellevue«, Ljubljana._(b) Samostojna kuharica ki bi opravljala tudi ostala hišna dela, se sprejme k štiričlanski družini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiva« št. 7946. __(b) Krojašk. pomočnika dobro vajenega konfekcije - sprejmem. Istotam se »arejme vajenec. Š. Č., Kranj, K o krško predmestje št. 5 a. (b) Dekle pošteno in značajno, katera bi opravljala tudi domača in poljska dela, ee sprejme v gostilno. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7897. (b Hlapca h konjem in za poljedel-sak dela sprejme Hlebš Franc, Zadobrova, p. D. M v Polju. (b) Kuharica solidna in poštena, ki bi opravljala tudi druga domača dela, se sprejme takoj k boljši družini v mestu na deželi, blizu Ljubljane. Ponudbe z navedbo dosedanjih službenih mest pod »Stalna služba« 7930 na upravo lista. (b) id Skladiščnik s prakso v enostavnem knjigovodstvu za Račko ee 6prejme. Prednost imajo vpokojeni orožniki. Ponudbe pod »Skladiščnik« 7894 na upravo »Sloven-oa<, Maribor. (b Mizar, pomočnika takoj sprejme Bitenc F., strojno mizarstvo, Viz-marje nad Ljubljano, (b Pozorl Išče jo ee delavne osebe v svrho dobrega zaslužka. Naslov v upr. Slovenca pod št. 7747. (b Delovodja! Občima Koprivnik, okraj Kočevje, razpisuje mesto pogodbenega uslužbenca (delovodja) e prejemki ČL 56-a po uredbi o obč. uslužbencih za občane II. krajevnega razreda. — ■Prošnje s predpisanimi prilogami in pravilno ko-lekovane je vložiti do 1. avgupta t L pri občini Koprivnrk pri Kočevju. Samskega Žagarja Tat vodno žago iščem. Nastop takoj. Naeloiv na upr. Slovenca pod št. 7839. (b Samostojno služkinjo veščo kuhe ter vseh hišnih in vrtnih del, snažno, tiho, lepega vedenja, ki ima veselje do otrok sprejme manjša družina v Ljubljani. Naslov pove uprava »Slov.« pod štev. 7902. Mlada deklica poštena, katera bi se lahko naučila šivanja m kuhanja - se takoj sprejme. Naslov v upravi »SI.« pod St. 7940._(b) Pletilje za vestje in nogavice na »flach« stroj, sprejmem. Zagreb, Ozalska 100 — mansarda. (b) Krojaški pomočnik išče delo. Volkar Franc, vas Vir St. 35, pošta Dob pri Domžalah. (a) Trgovska pomočnica išče zaposlitve. Stara je 25 let, z dežele, zmožna samostojnega vodstva mešane trgovine. Cenj. ponudbe na upr. Slovenca pod »Poštenac-7844. (« Prodajalka z dobrimi spričevali, pridna, poštena, vajena tudi gostilne, želi kjerkoli na-meščenja. Naeiopi takoj ali pozneje. Ponudbe prosim na upravo Slovenca pod »Poštenac-7865. (a Foto pomočnik verzi ra n v vseh fotopo-slih išče nameščenja kot Poslovodja, pomočnik ali aborant za amaterska dela. Nastopi takoj in kjerkoli. Ivan Čuber, Sevnica ob Savi 158. (a Kmetsko dekle zmožno vseh hišnih, poljskih del in kuhe, staro 33—40 let, snažno, takoj sprejmem. Plača 180 Din mesečno. Na Gorenjskem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Sposobna« št 7832. (b) Kočijaž vojaščine prost išče službo. Gre tudi za skladiščnika, hlapca ali k tovornemu avtomobilu v mesto aH n« Gorenjsko. Naslov v upr. Slov. pod št. 7842. (a Zaslužek nudimo trgovcem, elektrotehnikom in osebam, ki bi prevzele prodajo dobre znamke radio aparatov v svojem okraju, pred vsem v Kamniku in na Gorenjskem. Ponudbe pod »Radio zastopstvo« štev. 8009 upravi »Slovenca«. (b) Mati išče za svojo 16 letno hčerko primerno službo gospodinji v pomoč. Ima veselje za kuhinjo in zna nekaj drugih del. Plača po do-ivoru. Naslov v upravi ovenča pod št. 7763. (a Kuharica samostojna gospodinja — srednjih let — se sprejme takoj alt avgusta. Ponudbe podružnici »Slovenca« Celje št. 8028. (b) 1500 Din mesečno plačamo osebam in nekaj provizije, katere bi hotele prevzeti organizacijo in prodajo našega novega življenjskega predmeta. — Stvar je resna. Ponudbe z znamko za odgovor na podružnico »Slovenca« v Mariboru pod »200 Din kavcije« št. 8023. (b) — Vrtnar s 15 letno prakso, z dobrimi spričevali — išče službo za takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vrtnar« št 7835. (a) Trgovska pomočnica zmožna tudi poslovodstva — išče službo, najraje na štajerskem ali Gorenjskem. Naslov v upravi »Slovenca« št. 7867. (a Ekonom, šalar z dolgoletno prakso vseh panogah gospodarstva, posebno v vinu in sadjereji, samec, sodelavec, želi s 1. avgustom primerno službo. Cenjene dopise upravi »Slovenca« Maribor pod »Ekonom« št. 7775. (a) VINA za vse prilike naročite pri Centralni vinarni v Ljubljani. Malinovec pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan • se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, Dunajska c. 6. Nudimo Vam za majhen denar dobra oblačila. — A. Presker, Sv. Petra cesta 14. (1) Špecijalno čokolado ca kuho in jelo, samo od vodilnih tovarn: Union, Pischinger, Sonda, Mirim, Bizjakove kekse — po izredno ugodni ceni samo pri Kovačič, Miklošičeva cesta 32. (1) PREMOG drva Telefon 3934 StOVŠA Kolezijs1 "i Jabolčnik Ali ste se že prepričali, da se iz »Jablusa« naredi izvrsten jabolčnik brez naravnega jabolčnika po navodilu gosp. Dr. L Voš-njaka. Pišite na »Jablus«, Franc Renier, Podčetrtek. (D ' < Mlatilnico z dvema čistiloma, in široko mlatilnico na poravnano slamo z enim čiščenjem, obe montirani na kolesih za prevažanje — zelo poceni proda Anton Kremžar, Št. Vid nad Lj. 1 Mizarski pomočnik dobro izurjen, išče službo za takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7906. (a) Šivilja išče mesto sobarice ali k otrokom. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Marljiva« 7920. (a) Rdeče vino lastni pridelek, večja količina, naprodaj. Anton Bibič, Dečnasela pri Brežicah. (1 Konja dobrega tekača prodam po ugodni ceni. Alojzij Potočnik, Šmarje-Sap. (j Pisalne stroje razne vrste, tudi rabljene, pod ugodnimi plačilnimi pogoji prodam — Dopise na Jas. Omerza, Ljubljana, Tyrševa c. 6-1. (1 Hladilnik mala tipa a la Frigidair, malo rabljen, ee radi od-potovanja v inozemstvo proda. Dopise na upravo »Slovenca« pod št. »12c-7871._(1 Prodam: 2 izložbeni viseči omarici, dve visoki pisarniški omari, ogledalo 1.95X60 in avbo. Naslov v upravi Slovenca pod št. 7841. (1 Gospodična želi službe pri samostojnem brivcu. Pripravljena je tudi pomagati za otvo. ritev lokala. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Več ustmeno« 7911 (a) IiJTTFTiT^ Naprodaj! Radi pregraditve cerkve je naprodaj: 1 litoželezna tridelna peč za premog, 2 kandelabra za 4 plamene in 4 zidne ročice iz kovanega železa. — Na ' Slov. pod št. 7812. (1 ogled pri tt. D. Rakusch, Bencinski motor za žaganje drv in mlatenje žita 10 HP v zelo dobrem stanju, ugodno naprodaj. Naslov v upr. Slovenca pod št. 7811. (1 Fotoaparat Voigtlander Bergheil 9X 12, 1:1:4.5, s samoprožil-oem in vsemi potrebščinami, skoro nov, ugodno naprodaj. Naslov v upr. trgovina Celje. železnino — m Novo opravo za delikateso ali špecerijo — iz trdega lesa — ugodno prodam. A. Terčon, Kranj. (1) Čevljarski pomočnik išče primerne zaposlitve. Naslov v upravi »Slov.« (b) pod št. 7959. (a) Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16. Telefon 33-13. Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, divane In tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime. cvilha za modroce in blaga ta prevleke pohištva. Rabljene mlatilnice še dobro ohranjene - poceni proda Anton Kremžar, Št. Vid nad Ljubljano. _(1) Šivalni stroj malo rabljen, z okroglim čolničkom, ugodno naprodaj. Merosodna 1. (1) Otroški voziček globok, dobro ohranjen, naprodaj na Sv. Petra nasipu 51. (1) Herderjev konverz. leksikon najnovejše izdaje, še nič rabljen, naprodaj po Din 150 mesečno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 7755. (1) Če si kupec za kolo. kupi le novo „PUCH" chromirano kolo ki ti ne rjavi in imel ga boš 10 do 20 let! Dobiš ga le pri tvrdki IGN. VOK - Ljubljana Tavčarjeva ulica ali v podružnicah v Kranju in v Novem mestu Elektromotorji novi in rabljeni za vse napetosti vedno v veliki izberi na prodaj. Lastna delavnica za previjanje in popravljanje dynam,auto-dynam. elektro-motorjev ter vseb elektr. aparatov. FRANJO PERCINLIC elektro-podjetje Ljubljana, Gosposvetska 16 telefon 23-71 Starinske slike in Biedermeier pohištvo poceni proda Tribuč — Glince 6, Tržaška 6. (1) Mizarji! Stavbeno okovje, jekleno orodje izberete tudi na knjižice najceneje pri JEKLO" LJUBLJANA, Stari trg PEPJc Otroške vozičke in igračne šivalne stroje, kolesa — kupite najugodneje prh ~ Rebolj & drug, Voš: sivo, lahana kg Din 25-Pol puh bal kg Din 9?-Pnh sM It. kg Din 100'-Puh sivi I. kg Din 125 -Puli bal, naj-flnelšl kg Din 220'- Vsa kemično očiščeno Eksportna hiša .Luna', Maribor Pletilni stroj št. 12/100 cm, 4 nitovodi, znamke Popp, malo rabljen, brezhiben - ugodno prodam. Hrenova ulica 8, Ljubljana. (1) Par konj (Fuhse) srednje vel,, zanesljive, tudi posamezen, poceni naprodaj. Ogledati v Močnikovi ulici št. 13, Weeckovi kozarci za vkubavanje sadja in sočivja so nedosegljive kakovosti. Cenike pošilja zastonj » JOSIP JAGODIC CELJE Glavni trg Gubčevaul. Ljubljana. (D Poceni aparati! Priličen nakup, Specialno izdelovanje in skladišče za amaterje. Foto Mayer, Maribor, Gosposka št. 2. Staršem, ki iščejo 3a svoje frčerke-dijakinje stanovanje v Bjubljani, priporočamo „ Vilo Rafo" o Zg. Šiški (poleg remize), kjer imajo Šolske sestre sooi novi konolkl. Gojenke so pod skrbnim nadzorstvom sester vzgojiteljic. Imajo popolno oskrbo po zmerni ceni. brezplačno pomoč pri učenju in po želji tudi pouk v klavirju. — Podrobna pojasnila daje predstojništvo konvikta . Vila Raja", Ljubljana VIL Razprodaja! Motorno kolo 350 ccm, najnovejše tipe, več gramofonov, koles in šivalnih strojev — proda Avgust Pečnik, Stožice 47, pošta Jezica. (1) Rabljena vrata, okna ter stavbni les - ugodno naprodaj. Karlovska cesta št. 1, Ljubljana. (1) Za hranilne knjižice manjše vsote polno vrednost dobavljam prvovrstno sveže meso na dom. Ponudbe prosim upravi »Slov.« pod »Jamstvo« št. 8017. (1) Na Jesenicah ABC Ljubljana, Medvedova cesta 8, telefon 2444 (poleg gorenj, kolodvora). Priliko nudimo vsakomur, da najbolje vnovči vse predmete, katerih ne potrebuje. Prodamo kolesa, motorno kolo s prikolico, trgovske oprave, Wertheim - blagajne, kavarniški inventar, vseh vrst pohištvo in slike, daljnogled, starinsko avbo, peč za kopalnico, izložbene omarice in plahto, radio aparate, gramofone itd. njakova ulica 4. (1) Celjska tovarna kvasa in slada priporoča svoj izvrsten in prima slad ki ga dobite stalno in vedno svežega za ptujski okraj pri trgovcu HINKO KREFTU v Ptoju, v Ljubljani pa pri trgovcu FRANCU KOLŠKU na Dunajski cesti št. 47 in f Mariboru pri JOS. PECECNIKU, Frankopan-ska št. 23. Otroški voziček dobro ohranjen, prodam za 250 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8004. d) Vrtne stole zložljive — poceni proda Tribuč, Glince, Tržaška 6, telefon 2605. (1) Knjige leposlovne in druge, slo venske in nemške, poceni proda Tribuč, Glince, Tržaška 6. (1 Dva šivalna stroja eden z okroglim čolnič tik tovarne naprodaj ali I kom 1400 Din, drugi za se da v najem lepa de- ' 800 Din naprodaj. Grada; Otroška posteljica bela, čista, s predalom, naprodaj. Naslov v upravi pod štev. 7921. (1) Mlatilnico s tresali, malo rabljeno, prodam. Lenče Leopold, Savlje 17, Ježica. (1) Železne stopnice zavite, poceni naprodaj. -Zupni urad Sv. Cirila in Metoda, Ljubljana. (1) Sode vseh velikosti, prodam po zelo ugodni ceni. Naslov v ilnrnvi *Slnyenra« H. 7968. '"(lj lavnica, pripravna za vsako večjo obrt. Naprodaj tudi razni stroji. Vprašati na naslov. Sablatnik, Je-senice-Fužine. (1) Kovčke za potovanje vseh vrst, vseh velikosti, kakor tudi denarnice, listnice, nahrbtnike nudi po najnižjih cenah Ivan Kra-vos, Maribor, Aleksandrova cesta 13. (1) Razprodajamo prvovrstne automobile — nove in rabljene, za vsako sprejemljivo ceno, radi opustitve prevelike zalo ge. »Sikor«, Ljubljana — Cesta na Rožnik 19. Ne zamudite ugodne prilike I Opeko vseh vrst kupite poceni v opekarni Jerko, Črnuče. (1) Semensko ajdo dobite pri tvrdki Fran Pogačnik d. z o. z., Ljubljana, Tvrševa 61 67 nasproit mitnice. ška ulica 8. Specijalni kis za vlaganje kumaric - in navodilo, se dobi po naj nižfi ceni v drogeriji R. HAFNER Ljubljana VIL, Celovška cesta it. 61. Žensko kolo zelo dobro ohranjeno — kupim. Černe, Zg. Šiška št. 39. (k) Kopalno banjo in peč novejšega sistema, dobro ohranjeno kupim. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod značko »Banja<-7885. Kupimo Zlato, srebro, Platin poknajvi!jih dnevnih cenah Mariborska AJinerija ■lata, Orojnova nt 8, Cunje krojaške odrezke, tekstilne odpadke, ovčjo volno, kupuje Arbeiter, Maribor, Dravska ulica. (kj Srebrne krone staro zlato b srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN • Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod c Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3, ODDAJO: Sobo oddam dvema gospodoma v Delavski zbornici v I. nadstropju, vhod iz Čopove ulice 1. Naslov v upravi »Slovenca« št. 7890. (s) Dvosobno stanovanje v prvem nadstropju, suho in solnčno, se takoj odda. Isikra Franc, Vič 16. č Dvosobno stanovanje poceni oddam. Laverca St. 20, Dremelj. (čl Veliko, zračno sobo z dvema posteljama, po-sebenim vhodom, elektriko - takoj oddam. Poljanski nasip 32. (s) Stanovanje v I. nadstropju nove baše, soba, kabinet, kuhinja in ostale prittklime, oddan mali družini za avgust. Triglavska 40. (8 Trisobno stanovanje ee odda v Slomškovi za avgust. Več pri Kamnoseški Vodnik, Kolodvorska ulica. (č Enosobno stanovanje lepo, oddam s 1. avgustom. Ljubljana VII., podaljšek Verovškove št. 51 (čez progo). (č) Uprava O. D. D. razpisuje dobavko 60 m3 drv. Pogoji so na vpogled pri hišniku v Wolfovi ul. št. 12. (k) d) Bencinski motor 3—5 HP, rabljen, kupi Stanko Novak, Trojane. k( Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam gospodu, Hradeckega cesta 5. (s) Štirisobno stanovanje oddam za avgust. Istotam tudi enosobno eni osebi. Karlovska cesta 1. (č) Herderjev konverz. leksikon najnovejše izdaje, še nič rabljen, naprodaj po Din 150 mesečno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7755. (1) Gospodinje! Samo 4 Din Vas stane 1 steklenica »Perice«, s katero boste očistili vse madeže s perila, podov, stopnic itd. Zahtevajte jo povsodl Glavna zaloga: R. HAFNER Šiška, Celovška c. 61. Dvosobno stanovanje lepo, s pritiklinami - oddam. Gasilska 8. (č) Sobo in kuhinjo oddam takoj ali s prvim. Moste, Ciglarjeva št. 35, Ljubljana. (č) Stanovanje sobo in kuhinjo - oddam. Moste, Bazoviška št. 4, poleg Koroščeve. (č) Dve stanovanji enosobni — oddani. Poiz-ve se: Rožna dolina cesta IV. št. 4. (č) Kupim trafiko, bufet ali kaj eličnega. Ponudbe na upr. Slovenca Maribor pod št. »663<-7778. _(k Smrekovi storži, želod itd. Dobavitelji vagonskih pošiljk smrekovih in jelovih storžev, želoda in divjega kostanja naj takoj pošljejo svoje naslove pod »Eksport 1934« št. 7853 na upravo »Slov.« in naj sporočijo, katere največje količine bi mogli letos dobaviti. (k) Nujno potrebujem motorje na sesalni plin 30—100 KS, ležečih Diesel motorjev, parnih lo-komobil, mlinske valjce, proti gotovini. Tehnični opis in ceno je poslati na Hacker, Novi Sad, Srem-ska 4._(k) Smrekove deske suhe in lepe, kupimo. — Mizarstvo »Sava«, Kolo- j bo. Zrinjsksga c. 6-1., 1 dvorska 13. Telefon 27-80. v# (s) Soba se odda v Gledališki 16/21 — dvigalo. (s) Stanovanje za upokojenca, blizu Maribora se odda. Istotam se sprejme tudi viničar. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 687. (6) IŠČEJO: Lepo, mirno sobo z 2 posteljama, poceni oddam čez počitnice (pri sv, Jožefu). Event. tudi oskr- Stanovanje 2 ala 3 sobno iščeta dve mirni osebi. Ponudbe na upr. Slovenca pod »Nedaleč od centra«-78!3. (c Štiričlanska družina išče primerno suho stanovanje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Državni uslužbenec« 7924. (c) Majlino sobico ififte šivilja ter se priporoča z* delo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »100« 9t 7962. (c) IŠČEJO: Mlin vzamem v najem ali grem za merco. Naslov v upravi lista pod St. 7913. (m) Dobro idočo gostilno ali buffet vzamem na račun. Ponudbe t upravo »Slov.« pod »Gostilna« št. 7994. (m) Gostilno ali kuhinjo rameni takoj na račun na deželi. Ponudbe pod »S t no ko v n j akin ja « -7890 na upravo »Šlovencat, Maribor. (m ODDAJOs Livarska delavnica in veliko skladišče, pripravno tudi za delavnioo, se odda v najem. Golob, Ljubljana VII, Jernejeva ulica 47. (n Restavracijo »Sava« v Tacnu pod Šmarno goro dam v najem in obenem prodam. (n 200.000 Din posojila za veliko in plodonosno podjetje, iičemo. Posredovalci niso izključeni. — Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Varno« št. 7770. (d) Bančno knjižico >Kmetski hranilni in posojilni dom« kupim. Plačam takoj, Ponudbe pod »32.000« št. 7816 upravi »Slovenca« Maribor, (d) Hranilne knjižice Hranilnice kmetskih občin r. manjšimi vsotami, kupim. Ponudbe upravi »Siov.« pod »H. K. O.« št. 7850. (d) Hranilno knjižico St. Jernejske posoj. z vlogo 160.000 Din prodam najboljšemu ponudniku. -Ponudbe pod: »Takoj gotovino« 7922 na upravo »Slovenca«. (d) Denar takojl Kupim vložne knjižice: Banovinske hranilnice (južnoitajerske), Celje. Okrajne hranilnice, Konjice. Okrajne hranilnice, SI. Bistrica. Okrajne hranilnice, SI. Gradec. Ponudbe oa Hinko Sax, Maribor, pod »Hitro« št. 7941. (d) Novozidana hiia z vrtom, po nizki ceni naprodaj Prevzamem tudi hipoteko. Podgora 38, St. Vid pri Ljubljani, (p) Dvostanovanj. hišico z vrtom, 5 minut od kolodvor« v Kamniku, prodam. Naslov v upr. »Slovenca« pod Št. 7872 (p Dvostanovanjska hiša v Sp. Šiški, na promet-nem kraju, pripravna tudi za lokal takoj naprodaj. Posredovalci izključeni. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 7887._(P Nova stanovanj, hiša 3 sobe, kuhinja, klet, drvarnica, 16 oralov zemlje, oddaljeno 30 minut od postaje — pripravna z« obrtnika ali upokojenca, naprodaj. Medved Franc, Nova vas 15, Celje. (p) Delavnico priprav, za kleparja, oddam v najem. Poizve se Sv. Petra c. 34. (n) Inštruktorja (-ico) za francoščino m nemščino potrebujem.. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Točen plačnik« 7927. (n) Vinotoč bufet se odda na zelo prometnem kraju . Ljubijstneu- Velik promet zašsiguran, je zelo ugodno takoji-pre vzeti. Da se tndi na knjižice. Ponudbe oa upravo »Slovenca« pod »V«Kk i»služek<-7883. (a Več trgovskih lokalov se odda v najem. Poizve se pri Ferdo Spilar, Maribor, Preiermoira 27. (o) Vlogo »Ljudske« za 10.000 do 15.000 Din kupim za gotovino. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7955. (d) Knjižico celjske mestne ali krške občinske zamenjam za knjižico Kmetske ljubljanske okolice. Ponudbe pod »K. C. K. 75.000« št. 7742 upravi »Slovenca«. (d) Posredujem denar na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov Rudoli Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d) Mlekarno t zajtrkovalnico, zaradi bolezni oddam. Ponudbe opravi »Slov.« pod »Lepa toSka« št 8001. (n) Nove mlatflnice vseh vrat, močne, domače izdelane, nudi po konkurenčnih cenah — Anton Kremžar, Št Vid nad Lj. Družabnika aa izvoz plemenitega lesa v inozemstvo s kapitalom 100.000 do 200.000 Din iače domače podjetje z dobrimi inozemskimi zvezami. .Sodelovanje pogoj. Poumlbe na upr. Slovenca pod >Izvoz«-7866. (d Posojila dajemo na hranilne knji žice velikih denarnih zavodov proti 9% obrestim letno. Ravno tako iste kupujemo in prodajamo, Hitro in točno poslovanje. Pučka štediona Zagreb Naš zastopnik za dravsko banovino je: Zore Rudolf, Ljubljana, Gledališka ulica 12. - Pismeni odgovor 3 Din v znamkah. (d) Bančno kom. zavod, Maribor, Aleksandrova 40, kupuje is prodaja hranil ne knjižice, državne vrednostne papirje itd. po najugodnejših cenah. (3 Din znamk za odgovor.) (d) Posestva Kmetija (15 oralov), uro od Ljubljane, kamor se oddaja dnevno 20 l mleka m tržno blago naprodaj. Pojasnila: Novak Anton, trg. ki pos., Štepanja vas. (pj Stavbišče za vilo na Bledu! V Želečah na Bledu » razgledom na jezero m ■vse planine proti severu se proda stavbišče za vilo v izmeri 3519 kv. m, ev. tudi v manjših kosih. — Ponudbe in event. vprašanja je staviti na pisarno dr. Modie Ivana, odvetnika v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 5 do 25. julija 1934. (p Enonadstropna hiša nova, v prometnem trgu, 3 ure od Ljubljane, primerna za obrtnika - naprodaj. Potreben kapital 20.000 Din, ostalo hranilne knjižice. Naslov pove uprava »Slov.« št. 7909. p Enodružinsko hišo na Viču pri Ljubljani, t 2000 m* vrta, za nizko ceno prodam. Vprašati pri Križniku. Cesta na Brdo. (p) Novo hišo blizu Ljubljane - prodam za 60.000 Din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodno« it. 7907. (p) Vila v letovišču na Gorenjskem, 5 sob in pritikline, z vrtom — na-rrodai. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7878. (p) Vilo ozir. manjšo davka prosto hišo z več stanovanji v Mariboru kupim. Ponudbe pod »Ugodna prilika« 7934 na upravo »Slovenca« v Mariboru.- (p) Ugodna prilika! Trgovska hiša s 3 lokali, 6 stanovanji, s hlevi in 6 stavbišči, zelo poceni naprodaj. Vzamejo se tudi dobre hranilne vloge. C., Studenci p. Mariboru, Aleksandrova 60. (p) Gostilna na jako prometni točki z velikimi prostori, blizu Maribora, se radi bolezni proda. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod št. 683. (p) Tristanovanjska vila lepa, z vrtom, poceni naroda). Slapničarjev« 7, odmat. (p Pv' Hiša t vrtom poleg šole in cerkva — po nizki ceni naprodaj. Ugodni pogoji. St. Vid 33 nad Ljubljano. (p) Urarska trgovina 35 let stara, radi selitve takoj naprodaj. Dopise pod »Eksistenca« št. 7988 upravi »Slovemca«. (p) msm Pekovskega vajenca ali pomočnika rabim za takoj. Anton Gril, Grosuplje št. 51. (v) Pekovskega vajenca sprejme Alojzij Potočnik, Štnairje-Sap. (v Vajenca krepkega, z dobrim šolskim uspehom, poštenega, sprejme trgovina mešanega blaga na deželi. Ponudbe na upr. Slovenca pod »Veselje do trgovi-ne«-7748. (▼ Maturantinja meščanske šole sprejme mesto kot učenka v mešani trgovini po dogovoru. Naslov v upravi »SI.« pod št. 7957._(v) Sprejmem vajenca poštenih staršev v boljšo specerijo in delikateso. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7951. (v) Vajenko za modistinjo, sprejmem takoj. Gosposka ul. 5. (v) Natakarski vajenec i primerno šolsko izobrazbo - se takoj sprejme v restavracijo Grand hotela »Union«. (v) Vajenca sprejme mizarstvo Zupan, Ribno-Bled. (v) Lep štirisedežni auto 20 PS, 7 in pol litra ben-ahva ta 100 Icm, nizek davek vsled male težine voza, naprodaj. Vzamem ev. dobro ohranjeno motorno kolo v račun. Vpraša se: Radio Starkel, Maribor, Trg Svobode 8. (f Pozorl Mesarji, peki in trgovci! Mal avto, lahko tovorni se proda ali zamenja za btago ali knjižice. Avto rabi zelo malo bencina, cena zelo nizka. Ugodni plačilni pogoji — Ponudbe in ogleda se pri Rahne, trgovcu v Izostali pri Ljubljani. (I Osebni avto štirisedežen, lahek, ki tro-ši samo 8 1 bencina na 100 km, v popolnoma dobrem stanju, naprodaj. — Garaža, Kapiteljska ulica št. 3,_(fl Tovorni avto Chevrolet (2 toni) prodam ali zamenjam za luksuznega. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 8014. (f) »Puch« 250 ccm skoraj nov, opremljen z električno razsvetljavo — poceni proda Marčun J., Predtrg 55, p. Radovljica. i nmDMBnMinn i lEam-ai Muzika zaloga klavirjev in piani-nov, preje: Sv. Petra cesta 40 — sedaj Knafljeva ulica 4 — se priporoča za cenj. naročila. Vajenca za tapetniško obrt sprejmem takoj. Avgust Kobilica, tapetnik in dekora-ter, Ljubljana, Dvorakova ulica 3. (v) Harmonij prodam. Naslov se izve v upravi pod št. 7943. (g) Citre Novodobno igranje na citre poučuje po Grun-vvaldovi metodi Emil M e s g o 111 s, Jurčičev trg 2-n._(g) Gramofon kovček His Mastem Vois, skoraj nov, 30 novih plošč, ugodno naprodaj. Naslov v upr. Slov. pod št. 7818. Hiša s prav dobro vpeljano gostilno v Mariboru, z lepimi lokali, elektrika, plin, lep vrt, ee z inventarjem vred poceni proda. Dopise pod »Rentabilnost« 7895 upravi »Slovenca«, Maribor. (p Tristanovanjsko vilo z vrtom, lepa lega blizu gl. kolodvora, prodam, itipoteka. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7873. _(P Dvostanovanjska hiša z vrtom naprodaj. Polovico kupnine takoj, ostalo t mesečnih obrokih. Maribor, Pobrežje, Aleksandrova e. 57. (p Umrla nam je po daljšem bolehanju, v starosti 82 let, naša dobra mati Marjeta Vihtelič Drago pokojnico spremimo na njeni zadnji poti t nedeljo, dne 15. julija ob 5 iz hiše žalosti Trnovska ulica št. 21 na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo jo r molitev in blag spomin! Ljubljana, dne 14. julija 1934. Žalujoča rodbina Franc Vihtelič. Hiša naprodaj s trgovskim lokalom v večjem mestu v Sloveniji. Ponudbe pod: »Ugodno« 7916 na upravo »Slovenca«. (p) Špecerijska trgovina dobro vpeljana, na prometni točki v Ljubljani, se zaradi družinskih razmer takoi z inventarjem vred proda. Naslov pri g. Pet-kosig, Ljubljana, Stari trg št. 4._(p) Za vlogo Mestne hranilnice v Novem mestu prodam lepo kmečko posestvo v Beli Krajini. — Hadl, Novo mesto. (p) Gostilno prodam. Velik promet, sijajen zaslužek in dobra investicija. Ponudbe pod »Gostilna« upravi »Slov.« št 7975. (p) Kavarno na prometnem kraju — prodam. Visoka rentabilnost. Ponudbe pod »Kavarna« št. 7977 na upravo »Slovenca«. (p) Posestvo s hišo m gospodarskim poslopjem, zidano in krito z opeko, 9 oralov njiv, travnik, gozd, sadni vrt, prodani za 45.000 Din. -Kmetec Štefan, Gorica it. 41, Pragersko. (p) Dve lepi parceli ob Dunajski cesti ugodno naprodaj. Vodovod, elektrika. — Naslov v upravi »Slovenca« št, 7620. (p) Krasna posest v mirni legi na meji Ljubljane v ljubljanski okolici, sestoječa iz enodružinske hiše ter velikega sadnega in zelenfadnega vrta, se tnkni nrrvda za 85.000 Din Stanovanje z vso oskrbo blizu Poljanske ceste iščem za dijakinjo III. razr. gimn. Poundbe s ceno. Naslov v upr. Slov. pod št. 7814. (D II Pohištvo i Kako postaneš Šofer? Ako se vpišeš v J. Če-hovo šofer. Solo na Tyr-ievi cesti 36. ki Ti pošlje na zahtavo prospekt zastonj. (u) Dijaku inštruktorju za prvošolca nudim enomesečne brezplačne počitnice. — Ponudbe: Japelj, Tržič. (u) Zaslužek Velik zaslužek brez lastnega kapitala nudimo vsakomur, posebno na deželi. Dopise z znamko za odgovor nasloviti na: Perrson, Ljubljana, poitni predal 307. SANATORIUM EMONA Ljubljana Komenskega nI. 4 Zdravnik: Talaf. 3623 Dr. Franc Oerganc, kirurg, šef-primarij v. p, Pred nakupom »i oglejte veliko raz-stavo otroških In igračnib vozičkov. stolML holenderjev, malih dvokole«. trloikljev, šivali nih strojev, motorjev in dvokolee v prostorih domače tovarne ,.TRIBUNA" P, Batjel, Ljubljana, Karh.vAka e.4 Najntije eenel - Oentk franko. Boljše dekle event. tudi vdovo, ki ima veselje do trgovine in gospodinjstva - takoj poročim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pošten in delaven fant« št. 7971. (ž) Izjava! V bolezni sem nevede razžalil g. Gabrijela Sti-ligoja v St. Ilju, Slov. gorice, ter to obžalujem. — Mirko Bauman. (o Naznanjam cenj. občinstvu, da sem otvoril na novo preurejeno restavracijo »S o č a«, Sv. Petra cesta 3. — Postregel bom s prvovrstno pijačo m izbomo kuhinjo po izredno nizkih cenah. Sprejemajo se tudi abo-nenti. — Se priporočam Nace Omahen. (o) 20.000 kg sena prvovrstnega, sladkega, zdravega, ponudite tvrdki Čebin, Ljubljana, Wolfova ulica l/II._(k) Preklic! Podpisana preklicujem vse, kar sem govorila zoper g. Gril, kot neresnično ter se ji obenem zahvaljujem da je odstopila od tožbe. Trofenik, tkalka (o) »flllHICU Limuzino petsedežno — Chevrolet novejše tipe, kakor nov, Bosch razsvetljava, štiri Prevzame se lahko tudi j vrata • poceni prodam, hiooteka. Naslov v upravi ■ Zirovnik, Tavčarjeva 6, »Slovenca« št. 8030. (p) Ljubljana. (£) Spalnice moderne, iz orehove korenine, pleskane in kuhinjske oprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovic, Komenske-ga ulica 34. (š) Pohištvo dobite najceneje, na obroke b hranilne knjižice -samo pri mizarstvu »Sava«, Kolodvorska 18 in Miklošičeva 6. (š) Pozor! Preden si nabavite pohi-štvrf, si oglejte našo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva iz trdega in mehkega lesa po zelo nizki ceni in tudi na obroke. Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov v Ljubljani, Vegova ul. 6. (S) Letovišča Kdor želi mirnega oddiha v gorskem letovišču, naj pri-hiti r Žiri. Gorski zrak, kopališče, smrekovi, jelo-vi gozdovi, lepi izleti in izprehodi, več penzijonov, cena 30 Din za celodnevno oskrbo. - Avtobusna zveza dvakrat dnevno. Zahtevajte prospekte. — Informacije daje: Tujsko-prometno društvo, Ziri. L Hotel »Hom« v Podhomu, nudi lepo priliko za bivanje na Gorenjskem. Nizke cene, lepe čiste sob«, za sprehode zelo ugodno. (z) Stanovanje 2 sobi s 5 posteljami, kuhinja, za poletno sezijo oddam. Cena je nizka. Pristov, trgovec, Gorje pri Bledu. (L) Jutri vsi v Tomačevo Na žegnanje vabita M. T. Gorjanec — gostilna pri »Kovaču«, kjer je tudi veselica. (h) illIMMIlll OBElItElHlOCO SLOVENCA] Dosmrtno oskrbo dobro, dam za 25.000 Din. Ponudbe na upravo lista pod »Vknjižba« 7914. (r) Abonen te na dobro domačo hrano sprejme Kuitrin, Nunska ulica 3. (r) NAJBOLJ RAZŠIRJENI DNEVNIK DANKA BARUCH 15. RUE LAFAYETTE PARIŠ Telef.: Trinlt« 81-74 — Telef.: Trinlt« 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobarueb Pariš 22 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji In Luksenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064-64 Bnuceles, FRANCIJA: No. 1117-94 Parts, HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. DiensL LUKSENBURG: Ko. 5967 Luxembourg. Na nahtevo pošljem« brezplačno naše čekovne nakainice. ZQ ICfOVfŠCa priporočamo veliko zalogo flanelastih odej blaga za posteljno perilo in brisač (frotirk) /j po zelo ugodnih cenah UPIIKLACC »Prt Šftofiu", Ljubljana Lingarjeva ulica — Pred Škofijo PERJE kg Din T—, 10 —, čohano 16'—, 24'—, 32'—, belo čohano, gosje ■ puhom kg Din 36'—, 4£ —, 64'=, 84-—, beli puh 150—. — Blazine polnjene 40X50 Din 10*—, 60 X 80 Din 27'—, 35'—. Pernice polhfene 120X180 Din 90"—, 135"— z rožnato ali modro angino. Vzorci brezplačno. — Naročila preko 350'— Din pošljemo franko. Posteljne odeje, prvovrstne, poceni v veliki izbiri. Odprema po povzetju. Ne odgovarjajoče blago zamenjamo ali vrnemo denar „POSTEL3!NA" H. Welss, Zagreb. Ilica 76 proti kožnim boleznim Reg. pri Min. Soc. Pol. in Nar. Zdr. v Beogradu Ime zakonom zaščiteno kontr. št 8407-9-10 Izdelovalec: Lekarnar Branislav Mondini, Slov. Bistrica Reg. pod S. br. 6540 od 5. VL 1934 Dravska bai.ovina Ljudska posojilnico v Celju registrovana zadruga z neomefeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne vloge In jih obrestuje najbolje. Denar ie pri njej naložen popolnoma varno, kei jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po-sestnikov z vsem svojim premoženjem. Zahvala Za mnogoštevilne izraz« in dokaze sočustvovanja ob priliki smrti in pogreba našega nadvse dragega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda Pavla Češarek posestnika, gostilničarja, trgovca itd. v Nemški vasi 31 pri Ribnici nam je nemogoče se vsakemu posamezno zahvaliti, zbog česar bodi tem potom izrečena vsem skupaj in vsakemu posebej najiskrenejša zahvala. Bog Vam povrni! Nemška vas, dne 13. julija 1934. ŽALUJOČI OSTALI Po naših zdravnikih In zdravstvenih Instj- FITONIN" ZaiteSlliVO lil HHrO ZdCeH tudi najstarejše krOlliCIie TBItG, Steklenica EMn* 2 " v fekarSah.Po poštnempovzetju 2 steklenih Din 5P-. PouonS knjlž.co št 15 pošl|e brezplačno „FITON" dr.z o.z. Zagreb 1-78. (B,«.^db,.»8i0d». vix. ma. NAJBOLJŠI ŠIVALNI STROJI ADLER in GMIZNIR Večletna garancija 1 Pouk v umetnem vezenju brezplačen! pokromaaa kolesa ..GRITZNER" plctilni stroji ..DIAMANT" po iircdno niikih cenah wTkiprl JOSIP PEIELINC LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika, za voao. Telefon št. 2913. Lepa vogalna enonadstropna hiša v Ljubljani pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. Plačilo delno tudi lahko v hranilnih knjižicah samo dobrih zavodov. Naslov se izve pri upravi »Slovenca" 7984. Veliko znižanje cen! Cenjenim gg. zdravnikom naznanjamo, da smo našim proizvodom znatno znižali cene, da ustrežemo tu-kajšnim odjemalcem. - Vsled tega stane v naših lekarnah med drugim: Din 36"— Din 38-— Din 30 — Din 28 — Din 22-— Din 32 — 1 orig. atekl. Sirolin »Rochec Sirup proti vsem obolenjem dihalnih organov 1 orig. stekl. Tonikum »Roche« sodobni roborans...... • • • • 1 orig. stekl. Digalen »Roche« klasično sredstvo za srce ........ 1 lavitek Allonal »Roche« sredstvo za pomirjenje in uspavanje .... 1 lavitek Isacen »Roche« milo sredstvo za čiščenje z zanesljivim uspehom 1 »avitek Sedormit »Roche« sredstvo za pomirjenje in uspavanje .... 1 lavitek Saridon »Roche« odlično so- dobno sredstvo za ublaženje bolečin Din 2(r— .Slavija* d. d. " Drogerija na debelo " NOVI Sad zastopnik tovarne F. Hoffman - La Roche & Co., A. G.. Basel 2, Švica Oglas reg. pod S. Br. 14036/934 Naročajte .Slovenca'! KimiM večjo količino |elOYlll, smre- niJPiri kovlh ln Dorovin rezanih desh, plank, madiere in lat, dobro blago in blago 'lV. vrste, vse franko Sušak. Nejasne ponudbe brez točne označbe skrajnih cen, količine vsake vrste, debeline, širine in kdaj je rezano, ne pridejo v poštev. Ponudbe na PUBLICITAS d. d., Zagreb, Ilica 9, pod št. 37.993. za odrasle po 29 Din dobite __________samo ▼ Trpinovem bazarja, Maribor, Vetrinjska uL 15 ZEMPERJI €€ zaponka za čevlje prihrani denar ln jezo! Za Jugoslavijo: Bar J o v a n, Sombor DOBRO IN PRIJETNO SREDSTVO ZA ZDRAVLJENJE ŽELODCA IN ČREVESJA za otroke in odrasle je prašek »Magna« purga, ker čisti brez bolečin, je prijetnega okusa, a obenem osvežuje in desinficira želodec in črevesje ter preprečuje s tem težka obolenja. Ako raužijete redno po vsaki jedi na konici noža v pol čašici vode prašek »Magna«, pospešuje to prebavo, odpravi odvišno želodčno kislino, zoprn dih iz nst, draženje h kolcanju, vzpaho-vanje in zgago. Pomaga tudi pri katarju želodca in črevesja, bolezni jeter, želodčnih krčih, hemoroidih in turih v želodcu. »Magna« prašek se dobi v vseh lekarnah. Zavojček 4 Din. (Heg. S. br. 1178/32) H. Nicman Podružnica 5» Ljubljana - Kopitarjeva ulica 2 si dovoljuje sporočiti cenjenim odjemalcem, da je razširila svoj lokal, ga okusno opremila in izpopolnila svojo zalogo Blagovolite si ogledati naše blago: pisarniške in šolske potrebščine, devocionalije, kipe, križe, slike, foto albume, foto ogliče, albume za razglednice, spominske knjige itd. Postrežba točna Cene konkurenčno nizke Nemški prometni urad Beograd, Knežev spomenik 5 Otvorjen dne 3. julija 1934 Centrala drž. železnic za nemški potniški promet, Berlin e Deutsche Lufthansa, Berlin • Hamburg-Amerika linija, Hamburg Norddeutscher Lloyd, Bremen Pri nas dobite brezplačno vsa pojasnila in prospekte o potovanju in bivanju v Nemčiji. Prodaja kart za zratni in pomorski promet. AKO ŽELITE, DA BO VAŠ OTROK ZDRAV IN VESEL, mu dajte »Energin« za krepitev krvi, živcev in teka. »Energin« krepi kri, jači živce, dela apetit, pospešuje razvoj otroka. Otrokom trikrat na dan po malo žličko okusnega »Ener-gina«. »Energin« se dobi v vseh lekarnah v pollitrskih steklenicah. Steklenica 35 Din. Reg. S. br. 4787/32. ZASTOPNIKA ZA MLIN izurjenega, dobro vpeljanega lile renomiran baški mlin s prvovrstnimi izdelki. Delkredere z garancijo zaželjeno. Nagle ponudbe s pogoji naj pošljejo krajevni zastopniki na provizijski bazi na PUBLICITAS d. d., Zagreb, Ilica 9 pod »Bačka 1934/35«. Danes otvoritev obrtne razstave v St. Vidu Liubltano Simončič Maks: Galicija 20 Cesta je natrpana z vozmii in vojaištvom. Kolona za kolono. Sami pešci. Nepregledne, nepretrgane vrste. Izmučeni, zavaljani in raztrgani ee vlečejo mimo nas. Konjeniki, v živobarvnih oblekah, korakajo z neenakomernimi, težkimi, zibajo-6imi ee koraka, otovorjeni s sedli konj, ki gnijejo na galiških poljanah. — Nemci, Madjari, Čehi, Poljaki, Rusini, Slovaki... Babilonska zmešnjava. Žgur mi pripoveduje razne novosti, ld jih je nabral medtem, ko sem jaz si>al. »Vojna je res postavila vse na glavo, modruje. »Najbolj poštena dekleta bo izpridila, če bo šlo tako dalje. Ali veš, da za hlebček kruha ali za pol kile sladkorja dobiš najlepše dekle? Pa ne kakšno takšno s ceste — iz poštene, ugledne družine!« Za hip prekine svoje pripovedovanje, nato pa nadaljuje: »Tisto pa, veš, kar smo videli v prodajalnah, je sama farbarija. Dobiš sicer že, toda imeti moraš sakramihensko nabasano mošnjo. Ce ti pa manjka denarja, potem smeš samo zijala prodajati iu sline požirati. Vojaštvo jx>žre vse, civilisti •e pa morajo zadovoljiti z različnimi 06tanki, ki jih dobijo pri vojaških kuhinjah. Oni, ki pridejo prvi na vrsto, še nekaj dobijo, h koncu so pa porcije vedno manjše, da za zauinje večkrat nič ne ostane. Ti reveži se morajo potem ravnati po znanem receptu: vležejo se na solnce z odprtimi ustmi, pa čakajo, da se jim menaža prejšnjega dne spet segreje v želodcu... Ja, pa še to ti moram povedati,« se domisli in biti: »Veš, neki kanonir mi je pravil, da ima njihov narednik takšno brhko dekle, da mu jo vsi zavidajo. Vedno tiči pri njej, medtem ko mu žena doma obupuje in joka za njim ter mu vsak dan pisani zaljubljena pisma. Kanonir mi g« je pokazal. Namreč tega feldveblna. Debel vampež je, izpitan kakor prase. In veš, na kaj je deklino ujel? Na sladkor kakor muho. Doma ima deklina bolno mater, pa ee udaja tej barabi, samo da ujame za mater kakšen priboljšek. Drugi seveda niso nič boljši. Pri računovodstvu, mi je še povedal kanonir, je neki podčastnik, ki krade, da je grdo. Prejšnji teden je odjx»lal kar dva vagona pohištva, ki ga je j>okradel po hišah. Nisem mu hotel verjeti, pa so potrdili tudi drugi. Vedeti moraš namreč, da imia računovodstvo spravljene hišne ključe od mnogih družin, ki so se izselile in tako si lahko izbirajo ti falotje po mili volji.« »Kaj pa, če ga dobe?« »Prav tako sem vprašal tudi jaz,« mi odgovori, »pa so mi rekli, da je v tem oziru lahko brez skrbi. Sploh pa so vsi prepričani, da Przemysl ne bo mogel dolgo kljubovati. Že takrat, ko eo ga Rusi prvič obkolili, jim je tako primanjkovalo živeža, da je še celo vojaštvo dobivalo zadnje dni samo četrti neke porcije. Zdaj sicer ni vež čutiti pomanjkanja, ker redno dobivajo iz notranjosti države toliko živil, da so vse shrambe z njimi natrpane do vrha. Ampak, če bi Rusi Przemysl spet obkolili, zadostuje ves ta živež komaj za nekaj tednov.« Proti večeru ee zganemo tudi mi. Tokrat gre nekoliko hitreje. Brez ovire korakamo dalje v temo, ki se hitro zgoščuje pred nami. Skoro vesdnevni odmor nam je sprostil korak: hoja nam je prožna in lahka. 2gur se je pravkar znebil neke mastne in že začenja drugo. Same izmišljene dogodivščine, katerih resničnost skuša podkrepiti z natančnimi imeni krajev in oseb. »Ali je kdo poznal MeUharja od druge?« ga slišim vpraševati. »Hornista?« »Mislim, da je bdi nekaj takšnega, saj so ga zato tudi vtaknili k eanitejcem. — Pa ti gre po bitki pri Gorlicah in ogleduje, če bi slučajno našel kje še kakšnega ranjenca, ko zasliši naenkrat, kako ga z bližnje kotanje nekdo kliče. Gre bliže in zapazi oficirja-žida, sedečega v luknji. Zazdelo se mu je, da si skuša obvezati nogo, ki je bila precej razparana. Skoči k njemu in zasilna obvezaje kmalu narejena. S trudom si ga potem okomota na rame in jo tako maha na ob-vezovališče. Zmučen im prepoten ga srečno prinese tja, toda ko ga previdno položi na kup slame, opazi, da mu manjka — glava.« »Komu?« vprašuje Bogataj, ki bi Zgurja rad podražil. »Prismodal Ranjencu vendar, komu pa drugemu. Sam Melihar mi je rekel, da je bil tako jezen, ko je to videl, da bi mu najraje eno prismo-lil jx> glavi, če bi jo še imel, tako pa je ostalo V8e skupaj samo pobožna želja. ,Ln še vprašal sem ofi-ciraša,' mi je dejal, ,če je morebiti še kje drugod ranjen, pa je rekel, da ne; nazadnje je pa temu nepridipravu še glava manjkala. Pa naj še kdo potem kakšnemu iidu verjame.'« Nekateri se smejejo, drugih pa se polagoma spet loteva utrujenost. Večina inta od telečjaka in puške obdrgnjena ramena, drugi imajo noge tako ožuljene, da samo drsajo z njimi po tleh, kajti vsaka stopinja jim povzroča pekoče bolečine. Tudi griža razsaja vedno huje. Slaba pitna voda in poležkavanje na mokrih tleh kakor tudi nezadostao kuhana hrana jo pospešujejo. V začetku eo bolnike pošiljali v belnišnice, zdaj je tudi temu konec, kajti bolnišnice so po- trebne ranjencem, katerih število se množi vsako uro, medtem ko z grižo v zadnjici še zmerom lahko streljaš. Stokajo in vekajo, držeč se za svoje zvotlene trebuhe, toda ne hodijo iz vrste, kajti ponoči je to nevarno. Kri in sluz® izcejajo kar spotoma v hlače, puščajoč že pri živem telesu za seboj duh troh-nobe. Podnevi je drugače. Žde ob cesti, orumene-lih, skoraj sivih obrazov, napenjajoč se v drgetajoče™ krču do skrajnosti, da iztisnejo iz sebe še ono malce krvi, ki jim je ostala v izmozganem telesu. V hujših primerih ee jim utrga črevo in takšni reveži čepe po prestanem napadu na vseh štirih, kakor velike, neokretne živali, in čakajo, da jim zleze črevo nazaj. Zdravijo jih na prav poseben način. Nekaj kapljic opija in par krepkih udarcev s trstiko, katero imajo zdravniki in tudi častniki vedno v golen i ci, da jim je v primeru potrebe hitro pri roki, poženejo takšne siromake naprej, da zopet nekaj časa marširajo; vBeeno pa jih mnogo obleži. Nihče se ne zmeni zanje, kajti v vojni je med umreti in pasti precejšnja razlika. Prvo je po mnenju predstavljenih nečastno, skorajda kaznivo, kajti bolezen si skoro gotovo nakoplješ zaradi lastne malomarnosti; pasti pa je junaštvo. Najbolj čudno je to, da je tudi večina izmed nas tega mnenja. Ne čutimo trpljenja naših tovarišev, ki jim krč trga drobovje in čreva; iz njihovih, od bolečine spačenih obrazov se norčujemo, kajti zde se nam samo zvito preračunjene krinke, ki naj bi jim pomagale, da se srečno primuzajo v zaledje. ★ Bilo je že čez polnoč, ko smo prekoračili zadnje trdnjavske nasipe. (Dalje sledi) Za »Jugoslovansko tiskarno« ? Ljubljani: Karel Ceft. Izdajatelj: Ivan Rakoveo, Urednik: LoJm Golobi«.