O zadevah družtva sv. Mohora.
V 45. listu „Novic" smo ob priliki, ko je slavni odbor Mohorjevega družtva letni račun itd. očitno naznanil, razodeli svoje mnenje: kako bi se namen družtva vsled njegovih postav teeniši spolnovati dal. Slišali smo od več strani zadovoljnost z našimi predlogi, zoper nje v vsem se ni nihče oglasil. Slavno Celovško vodstvo je vzelo v pretres naše mnenje in o tem sledeče v jjšolsk. pri j." razglasilo:
„V 45. in 51. listu „Novic" 1.1. smo pazljivo brali mnenje častitih spisateljev o rečeh družtva sv. Mohora, smo umne besede in nasvete primerovali okoljšinam in namenu tega družtva, ter sledeče napovedovanje potrebno našli ob oziru družbenikov, predmeta in obzirnosti knjig".
»Družbenik sv. Mohora dobi za svoje plačilo saj toliko knjig, kolikor bi si jih v bu-kvarnici za te denarje kupiti zamogel. Pre-derznemo se še reči, da družtvu komaj 100 družbenikov ostane , ako razposlane knjige celega leta manj od let-nine veljajo. Družtvo sv. Mohora se Dunajskemu družtva primeriti ne da, kterega udje so visoki in bogati gospodi, kteri družtveniki bukev ne tirjajo, ker jih v svoj poduk ne berejo; ampak kteri plačilo in k temu še darilo priložijo v ti namen, da bi se ubogemu in ne omikanemu ljudstvu knjige dober kup prodajale. Dobrotnike našega družtva lahko na perstih štejemo. Možje, ki so omi-kanju in podučenju ljudstva poklicani, pošljejo 1 fi. 30 kr. namesto 3 fi., ker je za denarje hudo, in prosijo, naj bi odbor družtvene knjige za leto plačilo podaril, saj bukve farni bukvarnici slišijo, in več ljudi bode v njih bralo. Možem, ki iz svojega za druge plačujejo, enacega ravnanja ne očitamo, vendar mislimo, da izgledi dovolj kažejo, da družbeniki pri družtvu za malo denarja veliko knjig išejo. Kdo bo tedaj stroške družtva plačeval, da se knjige še boljši kup ljudstvu prodajo, kakor do sadaj? Kar pa kup družtve-nih knjig sv. Mohora sploh zadene, je vender nižeji, kakor cena knjig Dunajskega družtva , kar je »šolski prijatel" v čislu 28. t. 1. očitno dokazal. Toraj nam ni potreba se po izgledu Dunajskega družtva ravnati.a
^Letošnje število družbenikov znese 633. Nekteri pretečenega leta so odstopili javalne zato, ker so za svoje dnarje preveč bukev dobili, ampak zato, ker si nobeuih bukev ne bojo kupili. Število kupcov slovenskih knjig se vidi iz števila družbenikov. Ljudje, ki brati znajo in knjige kupujejo, so družbeniki; razun teh je malo kupcov za bukve, kar iz dohodkov za prodane knjige družtva sodimo. Sedaj in pred vstanovanim družtvom eo se le knjige posebno ljubljenih pisateljev po tavžentih prodale, druge pa, ako še tako dober kup ponudene, so tiskarjem ostale. Slovensko ljudstvo je po številu, premoženju in poželjenju po knjigah za nemškem, in razun koledarjev ni upati 4000 knjig razprodati. V tukajšni tiskarnici je knjiga: „Cujte, čujte, kaj žganje dela!" na svitlo prišla in 16 kr. velja, vender je le malo iztisov prodanih".
„Lansko leto je majhina mervica družtvenih knjig:
—   282   —
za prodajo ostala, ker je število družbenikov veliko bolj rastlo, kakor je vodstvo pričakovalo; in ker se je vodstvo stroškov balo, ki so krnalo storjeni, pa težko poravnani, je le po 1000 iztisov poskerbelo. Letos se jih po 1500 in tudi po 2000 natiskuje; ali bomo vse te knjige med ljudstvo spravili, je dvomiti, ker nam tukajšni bu-kvarji pripovedujejo, da kupčija gre slabo".
^Predmet knjig" mora biti koristen duši in telesu slovenskega ljudstva, in odbor se je vselej trudil iz poslanih rokopisov nar boljši izbrati, vender spisatelje navadno ne more vabiti z 40 gold. za polo, kakor Dunajsko družtvo stori, tudi ne z 10 goldinarji, da bi kak predmet izdelovali. Dosihmal so se rokopisi vodstvu v Celovec pošiljali, ktero je iz teh nar bolj koristne izbralo, Labudskemu knezo-škofu v poterjenje predložilo in potlej tiskati dalo. Prav in Celovškemu vodstvu ljubo bi bilo, ako bi druge vodstva iz svojih okrajev prejete rokopise pretresovale in s svojim mnenjem do Celovškega spremljale. Ali se bo kedaj to zgodilo je težko upati. Skušnja je pokazala, da to ne gre, rokopise od enega mesta v drugo pošiljati. Lep« in koristne reči se dajo misliti, ali jih djansko izpeljati je težko, včasi nemogoče. Ako bi rokopisi od vodstva do vodstva, od odbornika do odbornika popotvali, bi leto preteklo, preden bi se en rokopis tiskati mogel".
55Našc besede niso prazne, česar se bote prepričali o pervem rokopisu, kterega hoče Celovški odbor drugemu odboru v pretres poslati. Vidilo se bo, da nobena evojoglavnost nas v tem ravnanju ne slepi. Ako se pa naše ravnanje ne veže dobro z družtvenim zakonikom bo morebiti treba neke paragrafe prenarediti."
„Manj obširne knjige izdajati napravi veči stroške pri vezanju in razpošiljanju, kakor izdajanje obširnejših knjig. Kdor si pa knjigo kupiti hoče in za-more, bo rajši za deset tiskanih pol dvajsetico , kakoi za pet pol petico plačal. 5)Blaže in Nežica" je obširna knjiga , vender je v drugič natisnjena. — Zraven tega je treba pomisliti, da so želje in potrebe slovenskega ljudstva drugačne, kakor nemškega. Ako bi domoljubi knjige Dunajskega družtva zastonj prestavljati hotii, bi mi vender slabo vstregli družbenikom, ako bi jim le take knjige dajali. Bolj upamo vstreči slovenskemu družtvu z izdajanjem sv. pisma, življenja svetnikov, cerkvenih nagovorov, domače zgodovine, z podučenjem per krneti! izreji otrok itd., kakoršne knjige so navadno obširne Kedar se družtvu kratki, vender koristni rokopisi ponudijo, jih bode gotovo z veseljem sprejelo in med družbenike delilo. Močno želimo, da bi družtvene knjige \ redu sledile, in da bi njih zapopadki lepo se vezali; al tega ne bomo dosegli, dokler nima družtvo 500 gold vsako leto v ti namen, da bi pisatelje za rokopise poseljenega zapopadka visoko plačevalo".
„0 dobrokupnem natisu nismo nobenega truda zamudili, ker smo na Dunaj in v Ljubljano zavolj tiskarn« cene pisali, in se zagotovili, da Leonova tiskarnica nimi višeje cene od drugih nar nižejih".
„Celovški odbor namena družtva samovoljno spremeniti ali clo popačiti nikdar ni mislil, tudi kapitala zs družtvo nima in ga ne iše. Na koncu tega leta bo mošnja prazna, knjige sicer per bukvarjih, alj kupcov malo Torej menimo, da je družtvu k dobremu napredovanji vse na tem ležeče, da veliko družbenikov med kmet šteje, da se med prostim ljudstvom ljubezin do branj* in do lepih knjig zbudi". —
Tako se glasi odgovor Celovškega vodstva.
Dokaj dokaj važnega bi imeli omeniti o tem pretresu. Ker se pa slavno vodstvo prepričanega meni, p< nastopljeni poti svoj namen gotovši in bolji doseči, in ke je le ono odgovorno za vspeh družtva, opustimo daljo« pretresovanje, ker svojega mnenja nikjer in nikomur silit
nočemo in vsak bravec našega spisa v 45. listu „Noviccc in pa pričujočega odgovora sam lahko pretehta razmero med tim in unim.
—   283   —