Ljubljana, torek, 23. oktobra 1956 leto XXII. Stev. 250 glavni im odgovorni UREDNIK IVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI . ODBOR List Izhaja vsak dan razen petka - Cena 10 dinarjev 'Čadska. PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SEI »LJUDSKA PRAVICA* USTANOVLJENA U OKTOBRA IBM - Mm NARODNOOSVOBODILNO BORBO J* IZHAJALA KOT L4-DNEVNIK O) TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL. l»Sl KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA 1959 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO* RAZGOVORI V BELEM DVORU V prijateljskem vzdušju so se včeraj pričeli uradni razgovori med našo in partijsko delegacijo Beograd, 22. okt. (Tanjug). — ^ začetku razgovorov z romunsko vladno in partijsko delegacijo Ie bilo uradno objavljeno: »Danes ob 10. uri so se začeli y Belem dvoru razgovori med jugoslovansko in romunske dele- gacijo. l.,. jugoslovanski delegacij. --Mi predsednik republike Josip Broz Tito, predsednik Zvezne 'judske skupščine Moša Pijade, Podpredsednik Zveznega izvršne-|a sveta Edvard Kardelj ter člani Jeznega izvršnega sveta Ivan I Romunska delegacija je bila danes popoldne v Inštitutu za jedrske znanosti »Boris Kidrič« v | Vinci. Goste je pozdravil v imenu uprave inštituta namestnik direktorja Marko čančarevic. Potem so si gostje ogledali posamez-I ne oddelke inštituta, kjer so jim Člani upravnega odbora postregli s potrebnimi pojasnili o delu v njih. S posebnim zanimanjem so si člani delegacije ogledali oddelek, v katerem stoji pospeševalec, oddelek za separacijo izotopov in I laboratorij za proučevanje radio- in romunsko vladno partije Romunije v prostorih Zveznega izvršnega sveta svečan sprejem. Povabljenih je bilo kakih 800 gostov. Sprejema so se udeležili vsi člani romunske delegacije, z jugoslovanske strani pa razen gostitelja predsednika Tita in njegove soproge predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pijade, podpredsedniki Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, Aleksander Ra n ko vic, Svetozar Vukmanovič in Rodoljub Čolako-vič s soprogami ter drugi funkcionarji Zvezne ljudske skupščine, državna sekretarja za narodno obrambo in za zunanje zadeve Ivan Gošnjak in Koča Popovič ter predstavniki kulturnega in javnega življenja. Sprejema so se udeležili tudi člani diplomatskega zbora. Na svečanem kosilu, ki je bilo v nedeljo v Zveznem Izvršnem **etu, je predsednik Tito nazdravil predsedniku romunske vlade Chivu Stoici. Na levi Gherghiu Dej aktivnega žarčenja. spremljala član Z' pošnjak, Koča Popovič in Mijal-Todorovič. V romunski delegaciji so bili član prezidija Velike MUdske skupščine in prvi sekre- nas vxiqjwiaui» |®r Central, komiteja DPR Georgi kola Vujanovič. Izvršnem svet« Goste sta veznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič in IZ RAZGOVORA Z ERNOJEM GEROJEM NOVO OBDOBJE V STIKIH med LR Madžarsko in našo deželo Belje, 22. okt. »Madžarska delegacija je prepričana, da se začenja s temi razgovori novo obdobje v madžarsko-ju-goslovanskih stikih«, je izjavil danes prvi sekretar CK Partije delovnih ljudi Madžarske Erno Gero našemu sodelavcu pred zaključkom jugoslovansko-madžarskih partijskih razgovorov. Ti razgovori so bili zaključeni z objavo skupnega zaključnega poročila nocoj na Belju. Razgovori med delegacijama PDM in ZKJ so se razvijali ! prejšnji teden v ponedeljek in torek v Beogradu, danes pa tu na gozdnem gospodarstvu »Košut-njak«. Medtem so voditelji PDM obiskali več krajev v Srbiji, Bosni in Hercegovini, na Hrvatskem i in v Sloveniji ter si ogledali več industrijskih podjetij, zadrug in drugih kmetijskih gospodarstev, kjer so se seznanili s podrobnostmi družbenega in gospodarskega sistema naše dežele. Zadnji dan bivanja delegatov PDM v Jugoslaviji je bil program precej bogat. Naš sodelavec je izkoristil nekaj prostih trenutkov med kosilom in zaključnimi razgovori v »Košutnjaku«, da je naprosil vodjo madžarske partijske delegacije Erno Geroja, naj odgovori na dvoje vprašanj. Prvo vprašanje se je glasilo: Kako presojate sadove madžar-sko-jugoslovanskih razgovorov in kako bodo po vašem mnenju vplivali na razvoj stikov med obema deželama v prihodnosti? »Razgovori sicer še niso končani,« je rekel Emo Gero, »vendar pa je naše najodločnejše OB OBISKU IZRAELSKIH POSLANCEV V ZNAMENJU in aktivnega mednarodnega Zdravici na kosilu pri predsedniku Zvezne ljudske skupščine Moši Pijadu MIRU sodelovanja Beograd, 22. okt. (Tanjug). — Predsednik Zvezne ljudske skupščine Moša Pijade je sprejel danes dopoldne izraelsko parlamentarno delegacijo, ki jo vodi izraelski minister za delo MordehalNa-mir. Na sprejemu so bili tudi podpredsednik Skupščine Vladimir Simič, predsednika obeh domov Skupščine Vlada Zečevič itt Ivan Božičevič ln drugi. Potem so izraelski parlamentarci položili venec na grob Ne- naf veli^^lanik v Bukarešti Ni- junaka na Avali, na ži- • dovskem pokopališču pa na gro- bove padlih žrtev fašizma. Opoldne je Moša Pijade pri- “®anik ministrskega sveta Petre Snoči je predsednik republike redil v prostorih Zvezne ljudske Borila, kandidat za člana polit-! Josip Broz Tito priredil delega- skupščine izraelski parlamentarni hi*«' r-» t i _ Tl__i ,1 ••• 1 — w1. Ja /lal&ivorin Lrsva 11 n Ir l ca so tro biroja' DPR Leonte Rautu, pod- ciji romunske vlade in Delavske delegaciji kosilo, ki so se ga ude-Predsednik ministrskega sveta Aleksandru Birladeanu in zunanji minister Grigore Preoteasa. . Razgovorov so se udeležili z jugoslovanske strani tudi jugoslovanski veleposlanik v Romuniji pikola Vujanovič in generalni sekretar predsednika republike Jože Vilfan, z romunske pa vele- ležili predstavniki Skupščine, Zveznega izvršnega sveta in drugi. Med kosilom, ki je poteklo v pri-srčnem vzdušju, sta predsednik Pijade in vodja izraelske parlamentarne delegacije Mordehal Namir izmenjala zdravi. Moša Pijade je izrekel gostom dobrodošlico in jim želel prijetno bivanje v Jugoslaviji. Zahvalil se je zlasti izraelskemu parlamentu .za prisrčen sprejem, ki ga je bila deležna jugoslovanska parlamentarna delegacija ob svojem obisku v Izraelu. Izraelski parlamentarci bodo deležni pri nas prijateljskega sprejema in njihovo bivanje med nami bo prispevek na poti k nadaljnjemu medsebojnemu spoznavanju in razvijanju stikov Menonov novi načrt za mimo ureditev sueškega vprašanja Kairo, 22. okt. (AFP). Časnik vlogo in se nikakor ne bi smeli bi se lahko pritožila pri pristojnem egiptskem sodišču ali pri predstavnikih uporabnikov na njihovem skupnem sestanku. Francosko-maroško pogajanja prekinjena Pariz, 22. okt. (AFP). — Francoska vlada je objavila, da je sklenila prekiniti pogajanja z maroškimi predstavniki, ker je maroški sultan sprejel voditelja alžirske narodnoosvobodilne fronte. Pogajanja so se nanašala na maroška in alžirska vprašanja. V Parizu zavračajo Naserjeve predloge o konferenci ministrskih predsednikov za ureditev sueškega vprašanja na in -on e ral m^Hre l' t o^po slo v »Al^Gumhuria^ je'objavil bese- vmešavati v upravljanje prekopa, toinistr^kesra sveta Petre Costace dilo načrta o ureditvi ,sueškega i Četrta točka indijskega načr-Med raf™; ki ^ otekali vprašanja, ki ga je indijski mi- ta se zavzema za to, da bi se t prisrčnem in’ prijateljskem nister brez listnice Krišna Menon morali egiptska uprava in upo-^zdušiu so proučili izpolnjevanje predložil in pojasnil egiptskemu rabniki prekopa med seboj spo-WkarJeških sporazumov Obe de- predsedniku Naserju med svojim °za nlovbo*™ orekoou Jegaciji sta izrazili zadovoljstvo obiskom v Kairu urejanje nesporazumov med upo- spnco dosezemh uspehov k so Uvodn del načrta povzema rab^iki ln {£rav0 obravnavajo omogočil, sestavit, trgovmsk n šest načel za ureditev sueškega osta]e točke Pindijskega naerta Plačilni sporazum med FLRJ .n vprašanja, ki jih je sprejel Var- tak da bi moraliJ sleherno pri-Ut Romunijo, protokol o blagov- nostni sve OZN, nato pa ]. v ^ zvezi s kakrSno koli dis. m menjavi za leta 1957-1960 ter sedmih točkah razlezeno indijsko kriminacijo predložiti upravi pre-sporazum o znanstvenem m teh- gledišče o raznih straneh sueške- k Ce se zainteresirana stran ničnem sodelovanju, k. bodo pod- ga problema. V prvi točki je go- z ne bi strinjala, potem P,sani med obiskom romunske vora 0 tem, da je treba revidi-delegacije v Jugoslaviji. Priprav- ray carigrajsko konvencijo izleta ‘Jajo tudi besedilo sporazuma o j 888 in jo prilagoditi sedanjim kulturnem sodelovanju. razmeram. Prav tako so v tej toč- Proučili so nadalje ukrepe za kj natančno opredeljene naloge nadaljnje razvijanje vsestranske- Egipta glede vzdrževanja in na-sodelovanja med obema de- dalj nje modernizacije prekopa, zelama.c da bi zagotovil nemoteno plovbo, ' — Podpisniki nove konvencije naj Pariz, 22. okt. (Tanjug). Egipt- Ženevi, so sprejeli v Parizu zelo Hnfnimtlfl V Pnrizil bi potrdili, da se bodo ravnali sko pobudo, naj bi se sestali zu- hladno m s skrajnimi pridržka H010]Ulila V railZU ustanovni listini OZN in si- nanji ministri Velike Britanije, Uradni predstavniki danes ni- Pariz, 22. okt. (Reuter). Pred- tako kolektivno kot tudi po- Egipta in Francije 29. oktobra v so hoteli dati izjav o Naserjevem sednik japonske vlade Ičiro Ha- samieno, razlike, ki bi utegnile predlogu glede trojne konference tojama sp je davi v Parizu sestal nastati v glediščih, pa bi urejali _ v, ... na »nevtralnih tleh«, ki naj bi z japonskimi diplomati v 10 za- v skiadu z ustanovno listino. SUCŠkO HOpetOSt popustila nadaljevala pogajanja, začeta V hodnoevropskih deželah in jih se- sleherno sporno tolmačenje nove „ „ , , XT *?su predzadnjega zasedanja znanil z rezultati razgovorov, ki konvencije bi predložili Medna- Kalkuta, 22. okt. (IIS). — Na Varnostnega sveta. Francosko zu- 3ih je imel zadnje dni v Moskvi. rodnemu sodišču v Haagu. Kon- sestanku z novinarji je indijski nanje ministrstvo pravi le, da »ne Tokio, 22. okt. (AP). — Prvak vencij0 bi registrirala OZN. ministrski predsednik Nehru *e- more biti govora o novi konfe-japonske konservativne stranke „ . , kel: »Napeto obdobje sueške krize renči, dokler Egipt ne bo pnvo- Hajato Ikeda je izjavil, da od- ! V drugi točki indijskega na- je za nami, čeprav je na poti k lil v internacionalizacijo uprave klanja politično soodgovornost Srt** Je rečeno, da je treba vpra- prijateljski ureditvi tega vpraša- prekopa ali pa stavil nove pred-spričo sovjetsko-japonske dekla- Sanje odškodnine delničarjem nja še zmerom mnogo težav.« loge, ki bi dali zahodnim silam racije o normalizaciji"stikov, ki predložiti arbitraži, tretja točka Nehru je izrazil mnenje, da bi ustrezno poroštvo.« so jo pred tremi dnevi podpisali pa zahteva sodelovanje med egipt- lahko bili predlogi, izvirajoči iz »Prepuščanje pobude« Egiptu v Moskvi Po njegovem mnenju sko upravo prekopa in uporab- razgovorov, ki jih je imel Krišna in hkrati zavrnitev povabila na deklaracija ni v skladu s politiko, niki te vodne poti. V Združenju Menon z egiptovskimi in angle- konferenco je, kakor pravijo v ki jo zagovarjajo stranke v ja- uporabnikov prekopa naj bi bili: škimi državniki, sprejemljivi za tukajšnjih krogih, izraz skupne Ponski vladi in pomeni odmik Francija, Velika Britanija, ZDA, zainteresirane strani. Po Nehru- poteze britanske in francoske od stališča japonske vlade v do- sz> Egipt, Indija, Japonska, pa jevem mnenju pomeni odobritev vlade, da bi »pridobili na času«, seHaniih rvncmianiih 7 7 večja kakor v istem mesecu preteklega leta. Seveda pa so potrebe letos dokaj večje. Ob stalnem upadanju voda so hidroelektrarne dale komaj 104,6 milijona kWh, to je za eno tretjino manj kakor v poletnih mesecih, hkrati pa je proizvodnja termoelektrarn v tem mesecu dosegla doslej največji obseg, namreč 57,6 milijona k\Vh (lani v septembru 25,5). Zaradi pomanjkanja električne energije je izpadla predvsem proizvodnja kalcijevega karbida, ki se je zmanjšala od 3000 oziroma 2600 ton v juliju in avgustu na 490 ton v septembru, medtem ko se je proizvodnja ferokroma še držala na višini 375 ton. Izpadek proizvodnje je izkazal tudi elektroplavž v Štorah. Premogovniki so sicer nekoliko zaostali za avgustom, pa so rudarji le nakopali 294.000 ton premoga, to je za 16.000 ton ali 6 °/o več kakor lani v istem mesecu. Prav tako je proizvodnja železarn nasproti avgustu nekoliko nazadovala, vendar so železarne v tem mesecu še presegle lansko proizvodnjo v septembru za 10 %>. V Kidričevem pa so v septembru izdelali 4186 ton glinice (lani 2200) in 1414 ton aluminija (lani 904). Po zastoju v prvem polletju zaznamujeta povečano proizvodno dejavnost kovinska in elektroindustrija; kar je deloma pripisati večji proizvodnji za izvoz. Oži-, vela je tudi izdelava gradbenega materiala. V elektroindustriji se je zlasti občutno dvignila proizvodnja električnih števcev, ki se je avgustu skrčila na 4550 kosov, kosov, v avgustu se je nekoliko dvignila nad 2170 aparatov, v septembru pa ge je povzpela kar na 5600 aparatov. Oživljenje gradbene dejavnosti, čeprav močno zakasnelo, je vidno izvodnji. Oživljenje izkazuje tudi industrija gradbenega materiala. Kemična industrija zaznamuje omenjeni izpadek proizvodnje kalcijevega karbida, v lesni industriji pa je bila manjša le proizvodnja lesonitnih plošč. Značilna za september je tudi nadalje povečana proizvodnja papirja, ki je v tem mesecu dosegla doslej še nikoli dosežen obseg 5520 ton (lani 3973), pri čemer odpade na rotacijski časopisni papir 1770 ton (lani 719). Tudi tekstilna industrija zaznamuje večjo proizvodnjo tkanin, namreč 9,13 milijona kvadr. metrov nasproti 8,77 milijona kvadratnih metrov v lanskem septembru, za prva tri četrtletja pa navzlic temu še zaostaja v primerjavi z lanskim letom za 5 °/o. Ugodno se je v preteklem mesecu razvijala proizvodnja v čevljarski industriji, medtem ko je gumarska industrija izkazala doslej največjo Bolgarska kmetijska delegacija na Primorskem Enajstčlanska bolgarska kmetijska delegacija, ki se kot gost Zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo FLRJ že nekaj dni mudi v naši državi, je bila v nedeljo in včeraj na Primorskem. Po ogledu nekaterih kmetijskih obratov na Koprskem je obiskala kobilarno v Lipici. V Šempetru pri Novi Gorici si je ogledala hladilnico in druge naprave izvozno-uvozne-ga podjetja »Flores«. Kitajska vojaška delegacija v Splitu Delegacija Kitajske narodnoosvobodilne armade, ki je na potovanju po Jugoslaviji, se že dva dni mudi v Splitu, kjer si je ogledala kulturne in zgodovinske znamenitosti mesta in okolice. Kitajsko delegacijo je sprejel namestnik komandanta Jugoslovanske vojne mornarice kontraadmiral Stanko Parmač. SESTANEK V SEKRETARIATU ZA INFORMACIJE ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA Do 4 milijarde dinarjev škode nam vsako leto povzročijo požari vplivalo na proizvodnjo cementa, mesečno proizvodnjo "avtomobil-ki je v juliju padla na komaj skih gum, namreč 5525 kosov na-10.700 ton, v avgustu pa se je sproti 3860 v lanskem septembru, dvignila na 16.900 in v septembru V živilski industriji pa ^e nadalje na 19.000 ton, kar približno ustre- ugodno razvija proizvodnja ribjih za lanski povprečni mesečni pro- konserv. S. PODATKI ZVEZNEGA ZAVODA ZA STATISTIKO IN EVIDENCO Industrijska proizvodnja v devetih mesecih narasla v primerjavi z lanskim letom za 8 odstotkov Beograd, 22. okt. (Tanjug). Po predhodnih podatkih Zveznega zavoda za statistiko in evidenco je narasla naša industrijska proizvodnja v minulih devetih mesecih v primerjavi z lanskim letom za 8 %. V septembru je bila največja v letošnjem letu — za 4 % večja kakor v avgustu, v primerjavi s septembrom lanskega leta pa za 15 % večja. Največja je bila proizvodnja v papirni industriji, in sicer za 43 % večja kakor lani. Proizvodnja kemijske industrije je narasla za 21 %, električne in industrije gume za 15 %, elektroindustrije in industrije tobaka pa je narasla v primerjavi z lanskim letom za 14%. V septembru Je zlasti narasla proizvodnja živilske industrije. Proizvodnja gradbenih potrebščin je ostala na isti ravni kakor v avgustu. Kovinska industrija je poslala na trg več strojev, opre- Tuji gostje na proslavi 20-letnice ustanovitve mednarodnih brigad v Španiji Proslave dvajsetletnice sodelovanja jugoslovanskih prostovoljcev v španski vojni, ki bo 27. in 28. oktobra v Beogradu, se bodo udeležili razen jugoslovanskih udeležencev tudi gostje iz Madžarske, DR Nemčije, Italije, Avstrije, Francije, Češkoslovaške, Romunije, Velike Britanije in Švedske ter ■španski emigranti — bivši borci. Napovedan je tudi prihod predstavnikov bivših španskih borcev iz Belgije, Poljske, Holandske in drugih dežel. Dvajsetletnice španske vojne in ustanovitve mednarodnih brigad ne praznujejo v posameznih deželah ob istem dnevu. Jugoslovansko združenje bivših špan- skih borcev se je odločilo za 28, oktober — dan, ko je bila pred 20 leti v Španiji ustanovljena prva mednarodna brigada, ki je takoj odšla na madridsko fronto. Predstavniki jugoslovanskega združenja eo se udeležili podobnih proslav v vzhodnem Berlinu, na Poljskem in Madžarskem. Ra' zen tega so prejeli vabilo, naj se udeleže svečanosti, ki bodo v novembru v Italiji, v decembru pa jv Franciji. V dnevih proslave v Beogradu bodo priredili razstavo dokumentov o sodelovanju Jugoslovanov v španski vojni in odkrili spominsko ploščo v Ulici Internacionalnih brigad. (Jugopres) me in drugih izdelkov. Po podatkih Zvezne industrijske zbornice so se v strojni industriji v minulih devetih mesecih povečale. zaloge izdelkov. Do konca leta bo industrija najbrž še nekoliko narasla. Industrijska podjetja si zdaj prizadevajo, da bi izpolnila letne plane. Proizvajalci menijo, da bomo do konca leta nadoknadili proizvodne zaostanke iz prve polovice leta. Beograd, 22. okt. (Tanjug). — Na današnjem sestanku z novinarji v sekretariatu za informacije Zveznega izvršnega sveta so poudarili, da je po uveljavljenju zakona o zaščiti pred požari videti v organiziranju te vrste zaščite večjo pobudo, treba pa je zagotoviti tudi večja gmotna sredstva. Državni podsekretar za notranje zadeve Andrija Pejovič, ki je odgovarjal na vprašanja novinarjev, je rekel, da znaša škoda, ki jo povzročajo požari, letno do 4 milijarde din. V Srbiji je izbruhnilo v prvi polovici letošnjega leta 825 požarov, ki so napravili za dobrih 110 milijonov din škode. Na Hrvatskem je bilo v tem času nad 1100 požarov in škoda je znašala blizu pol milijarde. Ko je Pejovič govoril o vprašanju gasilske službe pri nas, ie rekel, da so največje težave v tem, da je za pospeševanje te službe na razpolago premalo denarja. Konec letošnjega leta bo imela gasilska služba zagotovljenih na podlagi določb zakona o zaščiti pred požari 700 do 800 milijonov din. Toda tudi gospodarske organizacije in ljudski odbori bi morali imeti več razumevanja za zagotovitev učinkovite zaščite pred požari. OLO Beograda je že dal v ta namen 50 milijonov. Andrija Pejovič je tudi poudaril važnost preventivnih ukrepov v boju proti požarom ter pomanjkanje discipline v mnogih podjetjih in gospodinjstvih. Pri higienskem ravnanju z živili ne smemo biti popustljivi do raznih pomanjkljivosti Včeraj so se pri republiški komisiji Slovenije za kontrolo predpisov v proizvodnji in prometu z živili sestali predstavniki tovrstnih okrajnih komisij, da bi poročali o delu, ki so ga komisije opravile, odkar so bile ustanovljene nekako v začetku letošnjega septembra. V teh komisijah so zastopani predstavniki raznih zbornic in vseh treh inšpekcij, to je tržne, sanitarne in veterinarske. Njihovo delo vsaj v Sloveniji ni nekaj novega, kajti že vsa zadnja leta so se inšpekcije trudile s pregledi po obratih in dajanjem navodil, kako izboljšati higienski postopek pri predelavi živil in pri njihovem prometu. To je precej olajšalo delo tem komisijam in iz poročil na včerajšnji konferenci lahko zaključimo, da je manipulacija z živili že bolj higienična, kot je bila včasih. Pri akciji, ki je izrednega pomena za čuvanje zdravja potrošnikov, pa bodo komisije po okrajih dosegle še večje uspehe, če se bodo pri nadaljnjem delu skušale izogniti nekaterim pomanjkljivostim, ki jih je bilo opaziti ob začetku njihovega dela. Zlasti ne smejo smatrati te akcije za kampanjsko nalogo, temveč za stalno obliko dela pri kontroli predelave in prometa z živili. Prav tako pregledi po obratih ne bi smeli biti zgolj administrativni ukrepi, ko komisija bolj ali manj površno pregleda poslovanje z živili, predlaga pristojni inšpekciji ostrejše ali milejše ukrepe, ne da bi hkrati kontrolirala izpolnjevanje teh. ukrepov, in kar je najvažnejše, ne da bi delala skupno z množičnimi organizacijami, zlasti še s potrošniškimi sveti. V več okrajih so okrajnim komisijam za kontrolo predpisov v proizvodnji in prometu z živili v pomoč občinske komisije, katerim morajo nuditi pomoč in vsklajer vati njihovo delo. V celjskem okraju so občinske komisije dokaj delavne, okrajna komisija pa je njihovo delo premalo koordinirala, zaradi česar tudi nima položaja v rokah. Zelo dobro pa dela okrajna komisija v Novem mestu. Tu stalno pregledujejo posamezne vzorce živil, energično pa skrbijo tudi za red v lokalih. Ponekod drugod pa so bile komisije preveč popustljive ter so sem in tja spregledovale tudi skrajno primitivno ravnanje z živili. i *•’ .■ Na včerajšnji konferenci so sklenili, da bodo v bodoče preglede zaostrili, ponovili pa jih bodo tudi v obratih, ki so jih le v naglici pregledali, hkrati pa bodo kontrolirali, kako so obrab izpolnili odločbe o nujnih izboljšavah, ki so jih izdale pristojne inšpekcije. Strinjali so se, da J® bolje posamezne lokale ali obrate bodisi začasno ali za stalno zapreti, kot pa dopuščati še vnaprej zdravju škodljivo nehigiensko ravnanje z živili v neprimerno urejenih prostorih. Zelo pomembno za bodoče delo okrajnih komisij je bilo tudi to, da so se na konferenci predsedniki komisij pogovorili s tovarišico Olgo Kraigherjevo, zastopnico RK Slovenije, o sodelovanju z množičnimi organizacijami m potrošniki. Za higiensko ravnanje z živili se je namreč po letošnjem Tednu Rdečega križa močno zavzela ta organizacija, s katero bi morale imeti komisije na terenu tesnejše stike. S sistematičnimi pregledi obratov mora biti namreč povezana tudi vzgoja ljudi, če hočemo doseči željene uspehe. Tako bi namreč sami ljudje opozarjali na nepravilnosti, W bi jih opazili n. pr. v trgovinah, ter zahtevali higienske izboljšave, zlasti pa bi lahko mnogo storil* potrošniški sveti, na katere so se komisije doslej premalo oslanjale-Akcija za higiensko ravnanje S živili je namreč tako obširna, <» j ne moremo pričakovati uspehov zgolj od administrativnih ukrepov, temveč le od skupnih prizadevanj vseh prizadetih M. N* K SPREMEMBI TARIFE PRISPEVKOV ZA GOZDNE SKLADE Večja spodbuda za proizvodnjo jamskega in celuloznega lesa Preskrba z jamskim in celuloznim lesom je postala zadnja leta čc' dalje težavnejša, čeprav se je proizvodnja celuloznega lesa vzlic otfe' jitvam sečenj močno povečala. Letošnja nova tarifa prispevkov za gozdu® sklade je z nižjimi prispevki In z oprostitvijo davka na promet dok*J stimulirala proizvodnjo jamskega in celuloznega lesa, vendar se je i**®/ zalo, da je treba proizvodnjo teh gozdnih sortimentov še bolj poveča11* .enije, ki predpisuje obvezne minil#®*’ kakor to določa družbeni plan Slovenijei ne količine. Pred nekaj dnevi Je prispela v Jugoslavijo delegacija kitajske mladinske lige, ki jo vodi sekretar Centralnega komiteja lige Liu Hsl Juan. Delegacija vrača obisk, ki ga je pred nekaj meseci napravila delegacija jugoslovanske mladine na Kitajskem. Včeraj so M gostje ogledali Sarajevo, kjer jih je sprejel podpredsednik Izvršnega sveta Bosne in Hercegovine Rato Dugonjič. Na sliki vidimo predstavnike kitajske mladine v razgovoru s predstavniki Ljudske mladine Jugoslavije v Beogradu PISMO IZ BEOGRADA Življenjski stroški Življenjski stroški v Beogradu, pa tudi malone po vsej državi, so v maju in juniju nekoliko padli. Zanimivo je, da so bili stroški za prehrano zadnje mesece, zlasti v avgustu in septembru, ko so se dvignili 1,5 °/o v primerjavi z istimi meseci lanskega leta, nespremenjeni, kar dokazuje, da se naš trg nekoliko | stabilizira. To velja zlasti za kmetijske pridelke. Ce upoštevamo, da je donos mnogih važnih kmetijskih pridelkov za prehrano letos manjši od lanskega, pomeni to zvišanje cen delno ureditev trga. Zaradi večje preskrbe z živili, za zimo pa so cene v Beogradu j zadnje tedne nekoliko naraščale. Zaradi takšnega gibanja stroškov za prehrano, ki najbolj vplivajo na formiranje splošnih izdatkov v celotnem indeksu življenjskih stroškov v primerjavi s septembrom lanskega leta niso nastale večje spremembe. Vtem ko so lanski stroški v septembru v primerjavi s predlanskim letom narasli približno za 12 °/o, so bili letos v septembru samo za 2 »/o večji kakor lani, torej, prav toliko kolikor stroški za prehrano. KAKŠNE SO CENE V VSEJ DR2AVI Dostikrat se ljudje neupravičeno jeze na indeks življenjskih stroškov, razen tega pa ne prikazujejo stvarne dinamike cen, zlasti živil,, ker posamezniki presojajo gibanje cen samo z vidika posameznega trga, ne pa v okviru vse države. Tako n. pr. so bile v letošnjem septembru v primerjavi z lanskim septembrom v stroških prehrane (po povprečnih cenah v 25 mestih v FLRJ) cene nižje za polbelo moko za 11 dinarjev, za riž za 18, za svinjsko mast za 19, za govedino za 7, za fižol za 12, za papriko za 4, za paradižnik pa za 5 dinarjev. Na isti ravni so ostale cene kruha, ostalih vrst svežega mesa, olja, jajc, krompirja, sladkorja in soli. Podražilo se je maslo za 56 dinarjev pri kilogramu, sir za 15, čebula za 25, zelje za 12, repa za 15, jabolka za 13, grozdje za 6, suhe slive za 15, marmelada pa za 11 dinarjev. CENE OSTALIH POTREBŠČIN Cene tobaka in alkoholnih pijač so v primerjavi s septembrom lanskega leta narasle za 6,5 °/t in sicer zaradi podražitve alkoholnih pijač (vino in pivo se je podražilo približno za 15 dinarjev, močno žganje pa za kakih 80 dinarjev pri litru). Pri obleki in obutvi so izdatki že leto dni v glavnem na isti ravni, čeprav je bilo pri posameznih predmetih gibanje cen različno (volneno blago za moške obleke se je nekoliko podražilo, bombažne tkanine in ženska konfekcija se je pocenila, obutev pa nekoliko podražila). CENE NEBLAGOVNIH STORITEV Stroški za stanovanje so večji za 4 °/o, ker so se z marcem zviv šale najemnine, ko je začela v Beogradu veljati nova stanovanjska tarifa. Tudi stroški za kurjavo in razsvetljavo so narasli za 4°/o, ker so se drva podražila za 160 dinarjev pri metru, lignit pa za 120 dinarjev pri toni. CENE POHIŠTVA IN TEKSTILIJ NESPREMENJENE Izdatki za pohištvo so narasli za 1 °/o, in sicer zato, ker so se nekoliko podražili tekstilni izdelki, tako n. pr. posteljno platno in odeje, vtem ko so ostale cene gospodinjskih potrebščin v glavnem nespremenjene. Stroški, ki so od septembra 1954 do septembra lanskega leta narasli za 10 °/», so narasli letos do septembra za 7 % Ta skupina stroškov tako rekoč od leta do leta naraste za 10 °/o in šele v zadnjih štirih mesecih letošnjega leta naraščajo cene nekoliko počasneje Glede na lansko leto so se frizersko-briv-ske storitve v Beogradu podražile za kakih 5 °/», krojaške za 10 °/o, čevljarske za 8 °/o itd. IZDATKI ZA KULTURNE POTREBE Izdatki za kulturne potrebe in razvedrilo so v primerjavi z lanskim letom narasli za kakih 5°/o, in sicer zaradi zvišanja cen kinematografskih in gledaliških vstopnic povprečno za 10 “/o, kakor tudi vstopnic za fizkulturne prireditve — nogometne tekme — vtem ko so ostale cene drugih storitev v tej skupini nespremenjene, tako n. pr. radijska naročnina, šolski pribor, dnevni tisk itd. Iz podatkov o gibanju minimalnih plač, samo za uslužbence, je videti, da se je od januarja do septembra indeks življenjskih stroškov dvignil za kakih 6 */• v primerjavi z lanskim letom, pa tudi plače so se zvišale, in sicer nekoliko hitreje, tako da je indeks realne plače kot eden izmed pokazateljev življenjskega standarda narasel za 1 °/o. i Nikola Krsmanovič Kako se je zadnja leta gibala proizvodnja celoluznega lesa, nam povcao naslednji podatki: leta 1954 je znašala v Sloveniji 181.700 prm, lani 203.300 prm, letos pa je v teh treh četrtletjih dosegla že 209.200 prm nasproti 150.400 prm v istem razdobju lanskega leta. Vendar pa so potrebe naših tovarn celuloze in papirja še hitreje narasle, zlasti odkar obratuje nova tovarna papirja v Vidmu. Nasprotno pa se ni povečala proizvodnja jamskega lesa, ki je kot gozdni sorti ment celuloznemu lesu zelo blizu: leta 1954 je znašala 193.100 prm, lani 181.400 prm, letos pa v prvih četrtletjih le 136.100 prm nasproti 142.300 prm v istem razdobju lanskega leta. Zato imajo naši >remogovniki ob rastoči proizvodnji ve-ike težave pri preskrbi z jamskim lesom, in to čeprav jim je uspelo potrošnjo jamskega lesa na tono premoga občutno zmanjšati, deloma z varčevarjem z uvajanjem jeklenih stojk. Da bi izboljšali preskrbo rudnikov in papirne industrije, je Izvršni svet LRS te dni predpisal uredbo o spremembi tarife prispevkov za gozdne -sklade, ki jo zdaj objavlja Uradni list LRS. Te spremembe imajo predvsem namen še bolj spodbujati proizvajalce k proizvodnji jamskega in celuloznega lesa, kar bo šlo le deloma na račun proizvodnje hlodovine, drogov, gradbenega lesa in drv. Predvsem se bo proizvajalcem iz \išje ležečih gozdnih predelov bolje izplačalo pripraviti ta les in ga spraviti do železniških postaj. Nadaljnje zboljšanje preskrbe z jamskim in c^Ju-loznim fesom pa bomo morali doseči z Tradnio gozdnih cest v tistih visoko-ežečin predelih, ki še niso zadosti odprti in kjer ta les * ob pomanjkanju pod' f, rti in kjer ta les - ob D' fozdnih cest propada, ker lahko sprav-jajo po drčan le hlodovino. Predvsem se z novo tarifo znižajo za celulozni in jamski les prispevki za gozdne sklade v tretjem, četrtem in petem vrednostnem razredu, se pravi za proizvajalce višjih leg, od koder je spravilo težje. Po znižanju prispevkov bodo ti proizvajalci lahko več dobili za ta les kakor doslej. Tako je zdaj znižan prispevek za peti vrednostni razred na 1000 din za celulozni in jamski les, medtem ko je doslej znašal 1900 oziroma 1600 din. Orientacijska cena za jamski les ostane nespremenjena 7000 din franko vagon ali franlco rudnik. Pač pa se zniža orientacijska cena za celulozni les od 7700 na 7370 din. Zmanjšanje razlike v ceni jamskega in celuloznega lesa je bilo potrebno, ker je dosedanja višja orientacijska cena za celulozni les po-Lr~*—------------1—‘ J“ lesa bukovega jamskega lesa, rudniki pa spo bujali, da ga v večji meri uporabljaj0* Za drogove za elektrovode je zvišan orientacijska cena od 9500 oz. 10.000 # 12.500 oziroma 13.000 din, da bi se P°' večala proizvodnja teh drogov, oziroin da se v večji meri upoštevajo prevo*# stroški zaradi dolžine tega lesa. NaP° sled se zviša orientacijska cena lcsU,*n lesno volno in sode od 7000 do 8000 #* ob istočasnem zmanjšanju prispevkov » gozdne sklade v višjih vrednostnih r®*' redih, kar naj omogoči boljšo preskrP s to vrsto lesa. i Po ureditvi tega vprašanja, ki ?, bila lahka, je zdaj dolžnost odkup#*® organizacij za jamski in celulozni l®.8’ da dosežejo smotrnejše sodelovanje, ® ne bo šel celoluzni les iz višjih l#p* ki je najbolj primeren za kemično 10 mehanično precfelavo, na skladišča nikov, in obratno slabši les, primeren za jamo, na skladišča celuloznih tovar#* kar se zdaj pogosto dogaja. ®* Češkoslovaški novinarji v Sarajevu Člane delegacije Združenj3 novinarjev CSR, ki so v soboto prispeli v Sarajevo, je včeraj sprejela na Izvršnem svetu BiH članica Izvršnega sveta Dušank3 Kovačevič.V razgovoru so se novinarji zanimali za politično, gospodarsko in kulturno življenje v BiH. Popoldne so si češkoslovaški novinarji ogledali sarajevske znamenitosti. Švedsko ladjo »Sirius« so dvignili z morskega dna Moderno trgovsko švedsko ladjo »Sirius«, ki je februarja 1947. leta v Kvarnerskem zalivu zadela na mino in se potopila, so te dni potegnili iz morja — iz globine 52 metrov — in jo pripeljali v splitsko pristanišče. To je eden izmed naj večjih uspehov splitskega podjetja »Brodospas«. Ladjo »Sirius«, ki ima 3000 ton nosilnosti in sodi med največje ladje, ki so jih kdaj izvlekli pri peševala proizvodnjo celuloznega w _ | _______ na škodo jam.kega Scšeno je tudi vpra-i nas jz te globine, je'dvignilo več sanje marže za zadruge, ki zbirajo les. jir. Po novem besedilu 4. pripombe k tarifi skupln strokovnih delavcev marža ni več upoštevana v orientacijski potapljačev V manj kot 60 delOV- sd-ba ne Zfldene- I nih dneh, medtem ko so sprva ceni m je urei Z novo uredbo so znižani razen tega prispevki za hrastoy°in"bukov'fiS^da*!)! : s°dili, da bodo dela trajala 180 t»e povečala proizvodnja hrastovega in dnL Neumestna polemika Srdita polemika, ki se Je razvila VVashingtonom in Moskvo v z Bulganinovo poslanico Eisen-“°werju o prenehanju poskusov z »‘Omskim orožjem, mora povzročiti v srcih milijonov preprostih ljudi raz-r-Jranje. Ce je šlo za vprašanje, s ka-Je povezana nadaljnja usoda ffijf In ohranitev človeških življenj, Jndje po pravici pričakujejo, da bo-?o državniki ravnali trezno, hladnokrvno ln preudarno. Razvoj mednarodnega položaja in *™Pnja že dosežene pomiritve sta 'mudila zadnje čase upanje, da so “»zoreli pogoji za uspešno ureditev »■noglh ključnih svetovnih proble-? * V tej zvezi se Je porodilo tudi IrSui ’ da 1,0 nnposiod prišlo v od-°clJno fazo tudi proučevanje prepoti« , damskega orožja in prenehanja rta!i SOV z atomskimi bombami. Seri . Polemika okrog teh poskusov niti po tonu, niti po obliki ne vodi takšna vprašanja, kadar govorimo o morebitnih strahotah atomske vojne in nevarnosti atomskih eksplozij, bi morali politiki govoriti v drugačnem jeziku. Prav ko Je med lVashlngto-nom in Moskvo nastal spor zaradi Bulganinove poslanice, smo zvedeli še za eno vznemirljivo resnico v zvezi z atomskim oboroževanjem. Povedal jo je predsednik ameriškega parlamentarnega odbora za Jedrsko energijo senator Clinton Andersen. Rekel je, da »imajo ZDA zdaj več vodikovih bomb, kakor bi Jih potrebovale za uničenje vsega sveta, in prikazal strahote morebitne atomske vojne. Hkrati je opozoril na skrajno nevarnost poskusnih atomskih eksplozij, ki Jih je čedalje več. »Ce bomo nadaljevali atomske eksplozije,« je PO OSMEM PLENUMU C K ZDPP Delavci, mladina in vojska čvrsto podpirajo novo vodstvo poljske Partije Varšava, 22, okt. Radio Varšava poroča o odmevu, ki ga je imelo delo osmega plenuma Združene delavske partije Poljske in izvolitev Wladislawa Gomulke za prvega sekretarja CK ZDPP. Takoj ko so zvedeli za izid volitev v pqJitbiro, so se delavci tovarne osebnih avtomobilov v svet enako opustošenje, kakor bi ga doživel, če bi bil pahnjen v atomsko vojno.« k «eleMmnU;ilta*iS"noDn^.V«1 SprlCo takšnih izjav je treba opu-»klMsnostF« kateri! 1? tr2h^ stitl vse PrePire ln ‘^Pričati kar naj- to vnrašani« katero 1 treba »reoln več dobre volje, da bi odstranili ne-v anje. smiselno dilemo — ali bo svet upo- o1.„ifa“ar gre za prepoved atomskega rabil atome za lastno uničenje, ali pa bar«* 'n P°sk«sov z atomskimi bom- za svoj razcvet. Pred to dilemo na-jj™’ Pač ni umestna medsebojna rodi ne morejo presojati državnikov »,V-enJenost- ne- New Delhi, 22. okt. (Tanjug). Sekre- bj]a vlada znatna sredstva za gospo-tar cejlonskega finančnega ministrstva - - je zahteval od vlade, naj ne odlaga na- Priprave na spremembo volilnega sistema na Poljskem Varšava, 22. okt. (Tanjug). — Komisija Sejma za spremembe v volilnem sistemu in za sestavo zakona o odpoklicu poslancev in odbornikov ljudskih odborov je sestavila osnutek novega volilnega zakona, ki uveljavlja demokratizacijo volilnega sistema. Poglavitna sprememba v volilnem sistemu, ki jo predlaga kbmisija, se nanaša na obvezno tajno glasovanje (doslej ni bilo obvezno) in na število kandidatov, ki naj bi bilo večje od števila mandatov, odnošaji v tem delu Evrope zdaj I Odpraviti nameravajo tudi na-temeljito spremenili, kar omogo- mestnike poslancev. ji* bila vlada znatna darski razvoj dežele. LIBANON TRGOVINA Z ZSSR Bejrut* 22. okt. (Reuter). Libanonska trgovinska delegacija, ki se je te dni vrnila iz SZ in Madžarske, kjer so sklenili nove trgovinske sporazume, je sporočila, da sta SZ in Libanon sklenila sporazum o povečanjji medsebojne letne trgovinske menjave v vrednosti 1,820.000 šterlingov. EGIPT SUDANSKA POBUDA Kairo, 22. pkt. (Reuter)i »Al Ahram« Soroča, da je predsednik sudanske vla-e Abdulah Kalil povabil etiopskega cesarja Haila Selasija in predsednika egiptske republike Gamala Abdela Naserja v Kartum na obisk. Abdulah Kalil je izrazil upanje, da bodo tedaj sklenili zvezo med temi tremi državami, ki bi pomenila začetek gibanja za osvoboditev afriških narodov. POSVET O POMOČI JORDANIJI Bejrut, 22. okt. (AFPV. Jordanski zunanji minister Abdel Hadi ie prispel iz Riada v Bejrut. Njegov obisk je v zvezi z razpravami o pomoči Jordaniji. Danes bo Abdel Hadi .začel razgovore z libanonskimi funkcionarji. BURMA U NU V PEKINGU Ranaun, 22. okt. (Reuter). Bivši predsednik burmanske vlade U Nu je davi FRANCIJA SPORAZUM O POSARJU Pariz, 22. okt. (Reuter). Listi poročajo, da bo francosko-zahodnonemški sporazum o Posarju sklenjen še ta teden. V soboto se bosta sestala zunanji minister Pineau in zahodnonemŠki zunanji minister von Brentano in bosta tedaj verjetno podpisala sporazum. JAPONSKA MEZDNA STAVKA JEKLARJEV Tokio, 22. okt. (Reuter). Delavski sindikati jeklarske industrije so objavili, da je začelo stavkati 50.000 delavcev, ki delajo v štirih največjih japonskih jeklarnah. Stavka bo trajala šest dni. Delavci zahtevajo zvišanje mezd za 2500 jenov mesečno, delodajalci pa so jim pripravljeni dati samo 50 odstotkov zahtevane vsote. HONDURAS VOJAŠKA DIKTATURA Washington, 22. okt. .(AFP-Reuter). Zunanje ministrstvo je objavih>, da je v Hondurasu v soboto prevzela oblast vojaška junta. Predsednik vlade Hondurasa Julio Lozano je odstopil. Hon-duraško veleposlaništvo v Washingtonu je objavilo, da je prišlo do spremembe vlade »brez nasilja«. ZDA ATOMSKI ZNANSTVENIKI PROTI POSKUSOM Z JEDRSKIMI BOMBAMI Chicago, 22.* okt. (AFP). 73 atomjkih strokovnjakov v laboratorijih »Argon« v Chicagu se ie izreklo za predlog predsedniškega kandidata demokratske odpotoval v Peking. Na Kitajskem se bo stranke Stevensona v čimprejšnji pre-mudil teden dni ter se bo s predstavniki povedi atomskih poskusov. V teh labo-kitajske vlade razgovarjal o ureditvi i ratorijih so delali poskuse v zvezi t meje med obema deželama. | prvo eksplozijo atomske bombe. Ali je Maine simbol? Demo-krati pravijo, da je, republikanci Pa to zanikajo. Maine je država, kjer gredo volivci volit dva meseca pred volivci v ostalih zveznih državah. »Kakor bo volila Maine,« pravi politični pregovor, »tako bo volil narod.« Pred štirimi leti je ta država {»trdila dvajsetletno prakso in oddala svoje! glasove republikancem. Letos v j septembru je priljubljeni guverner te državice ob atlantski obali znova dobil zaupanje volivcev. Opozicija, ki ji pripada, je slavila zmago. Republikanci so bili zbegani. Ali je Maine signal bodočih dogodkov ali pa samb slučajna bežna nagrada prizadevnemu guvernerju? Amerika, pravijo tisti, ki so spremljali 'njeno zgodovino, po-tradiciji glasuje za predsednika na podlagi simpatij. Kongres pa voli po politični opredelitvi. Zato Eisenhovverjeva ponovna izvolitev s prehodom volivcev na stran demokratov ni, da bi morala biti ogrožena. Volitve republikancev v Kongres so nekaj drugega. Ameriški politični sistem dopušča možnost — in to se v praksi dostikrat zgodi — da ima ena stranka v rokah izvršilno, druga pa zakonodajno oblast. Zdaj n. pr. je vlada republikanska, parlament Da demokratski. Vsi ukrepi Bele VOLILNA KAMPANJA V ZDA hiše morajo pred Kongres, kar pomeni, da jih je morala v zadnjih letih sprejeti opozicija, da so postali izvršilni V sedanji kampanji je to glavni vzrok zmed. Vlada pojasni volivceni bilanco svojih akcij, opozicija njene trditve zanika, češ da se je treba za vse storjeno zahvaliti demokratom v Kongrčsu, ki so glasovali za Eisenhovverjev program, proti senatorjem in poslancem njegove lastne stranke. Republikanci grade svoje nade na najmočnejši adut, na Eisenhovver j e-vo priljubljenost. Politična spretnost, močna logika in borbenost opozicijskega kandidat^ pa so okrnile ugled moža iz Bele hiše, toda ne dovolj, da bi Stevensonu zagotovile zmago. Elektronski »topovi« Televizija, ki je prodrla v milijone ameriških hiš, predvsem kot sredstvo informacije in zabave, se je zdaj večinoma spremenila v torišče, na katerem lomijo politična kopja. Obe stran-, ki uporabljata zaporni ogenj elektronskih »topov«. Če ena tele-I vizijska postaja dovoli kandidatu, Boj za simpatije da se prek nje obrne na ljudstvo, je ’po zakonu dolžna dati enak čas na razpolago vsem njegovim nasprotnikom. Programe na televiziji plačajo pokrovitelji: industrije!, ki prekinejo oddaje in delajo reklamo za svoje izdelke, vojska, ki poziva prostovoljce v službo, sindikati, zdravniška društva, dobrodelni skladi, skratka vse organizacije, ki čutijo potrebo in ki imajo denar, da kaj spo-roče gledalcem. Preneseno na volilno kampanjo se je to pravilo ognilo zakonu o enakem času. Zdaj se Eisenhovverjev govor pojavi z oddajalčevo pripombo v uvodu, da je pokrovitelj naslednjih pet minut republikanski nacionalni odbor. In potem redne programe spet prekinejo tudi za Stevensona in spet s pripombo, da prevzame stroške nacionalni odbor opozicije. Televizijski dvoboj ima po mnenju izvedencev, in laikov mnogo prednosti Kandidati še zdaleč ne bi mogli obiskati toliko hiš ali govoriti pred toliko poslušalci, kolikor lahko store to po elektronski poti. Ljudje jih lahko, vidijo, lahko osebno preso- dijo kandidatovo odkritosrčnost in sposobnost. Pa tudi senčnih i strani je na pretek. Eisenhovver je videti na televizijskem platnu starejši bolj bled in slaboten,: kakor je v resnici Stevensonu se zatika, kadar kaj bere, in kamera mu ni naklonjena, kadar se ji približa,' ker pokaže njegovo plešo. Kako kaže kandidatom? Eisenhovver se bori na terenu, na katerem upa, da je najmočnejši, povsod poudarja svojo vlogo v ureditvi mednarodnih od-nošajev, ne omenja sporne Ženeve (zaradi desnih republikancev, ki so proti »popuščanju Rusom«),' pač pa namigava nanjo in govori, j da je šel na Korejo, kakor je obljubil volivcem, in da je končal ondotno vojno. Tudi mir v Indo-kini prisojajo republikanci zaslugi svoje vlade, čeprav jih opozi-l cija opozarja na to, da je Dulles opustil pogajanja, da se ne bi prir družil francoski »pomiritvi komunistov«. DrUga tema vlade je blaginja. Narodni dohodek je dosegel rekordno višino, toda opozicija tr- di, da je zelo neenakomerno razdeljen v korist premožnih. Vlada je ponosna na obrambno moč dežele. Demokrati pravijo, da so se ravnotežju proračuna na ljubo zmanjšali izdatki za oboroževanje, zlasti za letalstvo. Eisenho-wer je vojskovodja, odgovarjajo republikanci Te posle pozna bolje od amaterja Stevensona. Kandidat opozicije pravi, da nasprotnik še zdaleč ni vodja Republikanske stranke in da bi njegova izvolitev pravzaprav pomenila, da bi prišla na krmilo Nixon in ostalo vodstvo stranke. V pričakovanju zadnjih dveh volilnih »bomb« Kar se tiče miru, ima Steven-son tudi svoje mnenje. O predsedniku pravi, da govori o dobrih namenih, da pa redko kaj uresniči Zakaj ni splošne razorožitve? Zakaj ne pride do sporazuma o atomski vojni in poskusih z novimi, čedalje bolj rušilnimi bombami? Vsa socialna za- ■ konodaja, nadaljuje Stevenson, se mora zahvaliti Rooseveltovemu new dealu in demokratičnim silam v Kongresu, ne pa predsedniku Eisenhowerju. Republikanci so napadali new deal in opozicijsko platformo kot »tajni socia-1 ližem«, vendar pa so ju zdaj »pogoltnili in vključili v svoj zakonodajni program.« Opozicija se sklicuje na številke ih trdi, da se je v pičlih štirih letih dohodek farmarjev skrčil za četrtino. Davčne olajšave so dobili ljudje, ki so jim najmanj potrebne. Vzlic nasprotovanju republikancev so demokrati dosegli v Kongresu zvišanje minimalnih mezd. Po Stevensonovem mnenju Eisenhovver ni uporabil avtoritete svojega položaja, da bi podprl izenačenje Američanov v pravicah, ki jim jih daje ustava. Po Eisenhovverjev em mnenju je Stevenson sklenil kompromis z južnimi zagovorniki »nadvlade belcev«. Glasovi črncev in severnih liberalcev, glasovi farmarjčv in delavcev, malih trgovcev, za katere se bore demokrati z geslom o republikanskih mastnih zaslužkih, glasovi upokojencev in mladine, zlasti pa. žensk, zelo aktivnih v ameriški politiki, so tem dragocenejši strankam, čim bolj se bliža 6. november. Dva dni pred odločitvijo bosta baje Eisenhovver in Stevenson vrgla v volilno kampanjo po eno »bombo«, še neznan zadnji adut v igri, katere nagrada bo štiriletni položaj prvega prebivalca ZDA Jaša Levi LJUBLJANA od tedna do tedna Živahna razgibanost I.jublja- ; ne v minulem tednu je znak, da meščani navzlic jutranji megli niso zaviti v vsakdanjo sivino. Rahlo temperamentno življenje na vseh področjih daje delovni Ljubljani nov utrip. Morda je prispeval svoj delež tudi ljubljanski prater, ki se je prejšnji teden obogatil z nekaterimi novimi senzacijami. In prav ta delovni polet je najbrž vzrok, da smo spregledali lastno senzacijo, s katero se drugod po svetu ne mošejo ponašati. V Ljubljani imamo namreč zazidani kinematograf, ali bolje rečeno, kino brez vhoda. Čeprav zveni vsa stvar malce senzacionalno, je vendarle res, da je ta kino za Bežigradom in ga v časopisih reklamirajo kot »Soča«. Nekoč, ko so nekateri ugledni veljaki bivšega MLO stanovali za Bežigradom, niso pozabili poudarjati, da je Bežigrad takore-koč brez kulturne ustanove. Sedaj pa imajo Bežigrajčani to edino »kulturno žarišče« in, ko so-se veljaki preselili drugam, je ostal kino »Soča« osamljen. Do njega ni moč priti zlepa. Gospodarsko razstavišče mu je zastavilo pot, ki vodi sedaj, kot v skrivalnicah, v deževnem vremenu preko blata; daleč naokoli. Taka perspektiva, kot se reče v planskem jeziku, kajpak -ne bo dobra niti potem, ko bo edina bežigrajska kulturna ustanova združena s hotelom. Vsekakor pa že sedaj ni brez pomena dejstvo, da je imel kino brez vhoda lani 1,016.435 dinarjev izgube, letos v prvi polovici leta pa 750.000 dinarjev. NAJMANJ 250 OKEN OČISTIJO NA DAN Potujoče občinstvo je najljrž že opazilo, da na ljubljanski železniški postaji pridne snažilke po prihodu tega ali onega vlaka Ureditev mestne porodnišnice v Ljubljani je zahtevala več časa, kot je bilo predvideno Huda stiska v ljubljanski porodnišnici, kjet sprejemajo ne le porodnice iz Ljubljane, temveč tudi iz drugih okrajev, je že več let sem narekovala, da bo potrebno slej ko prej to ustanovo vsaj delno razbremeniti. Le tako bi bilo namreč moč zagotoviti materam, da ostanejo v porodnišnicah po porodu dalj časa, kot so lahko ostajale doslej, hkrati pa razbremeniti zdravstveni kader, ki je zaradi številnih sprejemov le s težavo in skrajno požrtvovalnostjo lahko zadovoljivo opravljal odgovorno delo v takih neugodnih pogojih. Prvi korak k temu je pomenila na novo urejena porodnišnica v Kranju. Odprli so jo letos in čeprav stavba ni bila grajena v te namene, so jo toliko preuredili, da so matere z novorojenčki dobro oskrbljene, zlasti še, ker se kolektiv ustanove trudi po najboljših močeh opravljati zaupane jim naloge. Sprejema mladih mater v republiško porodnišnico v Ljubljani pa tudi porodnišnica v Kranju ni V šolah litijske občine 5119 knjig S sektorske konference učiteljev in profesorjev V četrtek so se ztitali v Litiji uči- redilo UD Litija, Albin Jesenšek pa teljl in profesorji iz območja litijske Je seznanil vse zbrane prosvetne de- občine. Iz poročila okrajnega šolske ga inšpektorja je razvidno, da je na območju Litije 13 osnovnih šol in 2 gimnaziji. Od osnovnih šol jih je 9 z dvema oddelkoma, 1 s štirimi, ena s petimi, X z devetimi in 1 z desetimi oddelki. Na osnovnih šolah je 44 učiteljev, 10 moških in 34 ženskih. V 46 oddelkih Je 7S3 dečkov ln 786 deklic — skupaj 1539 otrok. Na obeh gimnazijah v Litiji in Gabrovki je 237 dijakov in 246 dijakinj, skupaj 483. Na obeh gimnazijah poučuje 14 učnih moči. Tako poučuje na vseh osnovnih šolah ln gimnazijah na območju občine Litija v 60 oddelkih S? učnih moči v 50 učilnicah 990 učencev ln 1032 učenk. Tako Je na območju skupno 2032 učencev in dijakov. Na vseli osnovnih šolah je v knjižnicah za 1539 otrok na razpolago 2747 knjig, na dveh gimnazijah pa 852 knjig. Šolske knjižnice so razmeroma dobro založene s knjigami. V učiteljskih knjižnicah osnovnih šol je 4146 knjig, v gimnazijskih knjižnicah pa 973. Vse šole skupaj imajo 5119 knjig v učiteljski knjižnici. Od teh Je največ strokovnih in poljudno-znanstvenih, in sicer 2279, potem leposlovnih 1622, političnih 661 ln pedagoških 5.17. Ivan Tome, okrajni inšpektor, Je lavce z raznimi tekočimi posli, ki jih mora urediti učiteljstvo s socialnim zavarovanjem v Litiji. M. V. Kmetje nočejo prinašati zemlje v znanstveno analizo Med sedmimi zadrugami v logaški občini jih pet dosega visoke dobičke. Toda zadružna zavest in razgledanost sta pri zadružnikih zelo šibki. Čeprav bi od 800 din stroškov, kolikor stane analiza vzorca tega ali onega koščka logaške zemlje, ki Jo opravi Kmetijski Institut v Ljubljani, polovico krila Okrajna zadružna zveza. a nekaj še kmetijske zadruge Iz sklada za pospeševanje kmetijstva, kmetje hočejo pristati na ostanek plačila za analizo vzorca In ne dovolijo znanstvenih analiz. Kmetijski rer ferent na občini meni, da bi se pridelek krompirja v Logatcu in okolici s pravilnim gnojenjem zemlje povečal od 130 centov sedanjega hektar- zbranim prosvetnim delavcem govo- sk donosa (130 centov le tudi ori-ril še o liku prosvetnega delavca. V “** aonosa centov je tuni pri teku enega meseca Je bil v Litiji prvi bliino povprečje Hektarskega donosa hospitacijski nastop. v ljubljanskem okraju) na 200 do 250 Na posvetovanju so se sporazu- 1 centov vsekakor so to številke, ki mell, da bodo tudi po koncu more- , _ ,, . . .. , ’ bitnih bolezni In epidemij veljali sa- naJ M *e zaradi koristi omajale ne-nltarnl ukrepi, da bi se tako otroci zaupljivost logaških kmetov do boli navadili na higieno In umivanje, znanstvenih analiz logaške zemlje. Marijan Železnik je poročal o po- “ J učnem izletu v Zagreb, ki ga Je pri- VD Mali intervjuji Govorice, ki so v hipu zajele Ije* je dobilo za nabavo avtomo-vso Ljubljano, so prišle tudi nam bilov nekaj sredstev in je že za- temeljito očistijo vagone. Toda redki so, ki vedo kaj več. V kurilnici je zaposlenih 63 snažilk, ki ponoči in podnevi,-pometajo, brišejo prah in sploh osnažijo dnevno 400 vagonov. Od vseh snažilk jih šest skrbi samo za čiščenje oken in zunanjost vagonov. Vseh šest deklet osnaži v osmih urah 18 vagonov dnevno. Ce vzamemo v roko svinčnik', bomo videli, da osnažijo po »ta malem« 250 oken. To delo seveda ni lahko, če vemo, da morajo počistiti tu^i garnituro vagonov, ki pripelje iz Gorice skozi 33 predorov. Zlasti ni njihovo delo prijetno pozimi, pa čeprav zajemajo toplo vodo iz lokomotiv. SPET NOVA AVTOBUSNA LINIJA Pred dobrim tednom je naj-večje slovensko podjetje za promet s potniki »SAP« uvedlo novo linijo do Maribora, kamor vozita sedaj iz Ljubljane in seveda tudi nazaj, dva SAP-ova avtobusa na dan. Jutri pa bo prvič popeljal iz Ljubljane avtobus v Mursko Soboto. Ta nova avtobusna zveza je vsekakor prva v zgodovini oddaljene prekmurske metropole. Za 950 dinarjev bo popeljal vsak dan ogrevan avtobus potnike v Mursko Soboto oziroma nazaj v Ljubljano v petih urah in petindvajsetih minutah, medtem ko potrebuje vlak s prestopanjem vred osem ur in pol. Avtobus bo vozil skozi Celje, Rogaško Slatino, Ptuj, Ormož in Ljutomer. Z uvedbo te avtobusne proge se sedaj ponaša SAP dnevno s 24 na uho. Gre namreč za osebne avtomobile, ki jih bomo uvozili za Široko potrošnjo. Ker so govorice napihnile avtomobilčke v pravcate avtobuse, smo zavrteli telefon uvoznega podjetja »Slo-venija-avto«. »Ali bi nam hoteli pojasniti, kaj je na govoricah glede avtomobilov za široko -potrošnjo.« »Predvsem vam moram povedati, da niste prvi, ki se zanimate za to reč. Doslej sem že tolikokrat dvignil telefonsko slušalko, da sem že resno razmišljal o dopustu. To toliko bolj, ker žal ne morem postreči z novicami, kot večina želi.* »Torej ne bo nič z avtomobili?« »Vsaj nekaj časa še ne. Ce bo do tega prišlo, bo to šele prihodnje leto. Sicer pa je vprašanje, če bodo avtomobili za široko potrošnjo in če ne bodo v prvi vrsti namenjeni javnim delavcem, kot so zdravniki, novinarji in drugi. Kaj več o tem bom lahko postregel konec meseca, potem ko bomo imeli v Beogradu na zbornici posvetovanje.« »Kaj pa gogomobili, katerim so govorice že določile . ceno 600.000 dinarjev?* »Stvar ni povsem izvita Iz trte. Uvozno podjetje »Vardar - Skop- ključilo pogodbo za- deset avtomobilov GOGO.« »Kakšni pa so ti avtomobili?« »To je manjša zadeva, podobna topolinčkom. Avto je sicer Štirisedežen, vendar ima le 300 kubični motor in je zaradi tega narejen bolj »na kratko«. Kot sem zvedel, je deset takih vozil že na poti in bo mo imeli kakšnega tudi mi, če bo na avkciji vse po sreči. Cena se bo najbrž sukala med 600 in 700.000 dinarjev.« »In kdo bo lahfco Jcwpil tiste avtomobilčke, ki pravzaprav niso avtomobili?« »Tega pa še ne vem,« je zaključil direktor »Slovenija-avto«. hy bistveno omejila, zaradi česar smo vse leto toliko bolj nestrpno pričakovali, kdaj bo urejena Mestna porodnišnica v Ljubljani, ki naj bi sprejemala del števila bodočih mater iz Ljubljane. Za to nujno potrebno zdravstveno ustanovo so namenili stavbo v Ulici stare pravde, kjer je bil pred preselitvijo ened izmed oddelkov otroške klinike. Preurejajo jo že več mesecev in nekaj datumov, ki so bili določeni za otvoritev, je šlo že mimo, ne da bi dočakali tega dogodka. Po prvih pre-ureditvenih delih, ki so nujna zaradi spremenjenega značaja zdravstvene ustanov,e, se je bilo namreč treba lotiti še raznih drugih nepredvidenih popravil, saj je bila stavba dokaj dotrajana. Hitrejšo ureditev je otežkočalo tudi to, ker so posamezna obrtna dela za zdravstveno ustanovo kot razne napeljave in ostalo, specialna in bolj zahtevna kot obrtna dela na drugih stavbah, zaradi česar se je bilo treba nekaterih stvari sploh na novo naučiti. Mestna porodnišnica bo prav, : odobno urejena ter bo imela razen porodne sobe tudi operacijsko sobo, posebne sobe za novorojenčke, razen glavne kuhinje v vsakem nadstropju še posebne čajne kuhinje in povečane, sanitarne prostore, opremljene z vsemi'higienskimi napravami, ki jih zahteva taka ustanova. V porodnišnici bo prostora za najmanj RO porodnic oprema ustanove in izbor kadra pa bosta dopuščala, da bodo tudi tu lahko nudili vsestransko pomoč materam, tudi če bi porod zahteval operacije ipd. Še sedaj, ko se bližamo koncu leta, je težavno navesti točen datum, kdai bo mestna porodnišnica izročena svojemu namenu, kajti nekajkrat so bile napovedi že preuranjene, zaradi česar se sedaj tako primarij dr. Pavšič, ki bo vodil porodnišnico, kot inž. Kham, ki so mu zaupana gradbena dela. temu vprašanju raje izogneta. Ker pa so dela v glavnem v zaključnih-fazah, lahko rečemo, da tudi na ta dogodek ne bo več treba predolgo čakati, zlasti še, ker so vso potrebno aparaturo domala že nabavili, oziroma jo dokončujejo domača podjetja. Preskrbeli so tudi že potrebno sobno in drugo opremo, pohištvo, perilo itd. Tudi osebje, ki bo delalo v novi ustanovi, je v glavnem že določeno Zanimalo nas je še, kakšna bo cena oskrbnega dne, vendar nismo izvedeli ničesar določenega. Računati moramo, da bo oskrba vsekakor cenejša kot v sedanji porodnišnici, za koliko — to pa bodo pokazali šele točni računi, pri katerih ne bo šlo zametavati načel varčevanja, to pa seveda na račun pravilnega gospodarjenja, ne t>a na račun oskrbe porodnic. Nova mestna porodnišnica bo tudi tesno sodelovala z bližnjim dispanzerjem za žene ter po svoiih močeh pomagala pri sistematični zaščiti žene-matere. M. N. AVTOBUSNO IN TURISTIČNO PODJETJE SAP-Turist biro LJUBLJANA Za izboljšanje medkrajevnega prometa in za direktno povezavo Prekmurja z Ljubljano in z morjem vzpostavlja novo avtobusno progo LJUBLJANA—CELJE—ROGAŠKA SLATINA—PTUJ —ORMOŽ—LJUTOMER-MURSKA SOBOTA Začetek obratovanja 24. oktobra 1956 LJUBLJANA CELJE km 15.30 odhod 76 17.00 prihod 17.05 odhod 109 18.05 oS ROGAŠKA SLATINA 149 19.05 prihod 19.15 odhod 172 19.45 prihod 19.50 odhod 191 20.20 prihod 20.30 odhod 212 20.55 prihod PTUJ 0RM02 LJUTOMER MURSKA SOBOTA prihod 9.55 din odhod 8.30 330 prihod 8.25 odhod 7.25 500 prihod 7.15 odhod 6.15 660 prihod 6.10 odhod 5.40 770 prihod 5.36 odhod 5.05 850 prihod 4.55 odhod 4.30 950 Sadovi samovolje v »Veletekstilu« Direktor, predsednik upravnega odbora in računovodja pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani Ljubljana n. — Danes dopoldne is je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani začela razprava proti bivšemu direktorju, računovodji in predsedniku upravnega odbora ljubljanskega grosističnega podjetja »Ve-letekitil«. Prvemu obtožnica očita, da Je samovoljno ln nezakonito gospodaril s Carinarnica zagotavlja, da vzorčnih pošiljk ne bodo več neodgovorno uničevali progami in 41 linijami. V Tržič jih je 9, v Piran 4, na Bled in v Maribor 2 itd. — Toda, kot pravijo, pri tem ne bo ostalo. V programu imajo otvoritev še nekaterih prog, ki jih pravkar proučujejo. hy Na članek, ki je bil objavljen v »Ljudski pravici« 26. avgusta letos pod naslovom »Namesto da bi plašče označili kot vzorec, so jih barbarsko uničili«, pojasnjuje kolektiv ljubljanske Carinarnice naslednje: »Trditev pisca, da je .poštna carina1 v Ljubljani barbarsko uničila konfekcijske modele dežnih plaščev iz tkanega nylona, ni točna ln krivda za to ne zadene niti osebja carinsko-poštnega oddelka ljubljanske Carinarnice, niti osebja pošte carinjenja Pošte Ljubljana 2, ker omenjena pošiljka ni prispela po poštL Res pa je, da je prispela za grosistično podjetje »Jugotekstil« v Ljubljani po železnici iz inozemstva pošiljka z devetimi dežnimi plašči iz tkanega nylona in je bila kot carinsko blago vskla-diščena v skladišču Carinarnice. Ker je bila to vzorčna pošiljka, za katero bi'se morale plačati predpisane uvozne dajatve, je uvozno podjetje-»Jugotekstil« Carinarnici prek pooblaščene špedicije predložilo pismeno izjavo, naj dežne plašče označijo, da jih ne bi mogli smatrati kot blago, za katero se plača carina in faktor, temveč bi bili samo za vzorce. Carinski uslužbenec, ki naj bi ocarinil te pošiljke, se Je na osnovi carinskih predpisov in pismene izjave uvoznega podjetja, ne da bi se poprej posvetoval s svojimi bolj izkušenimi tovariši ali s svojimi predpostavljenimi, sam odločil, da bo onesposobil plašče tako radikalno, kot je bilo navedeno v članku. Pri tem je pazil le, da ne bi poškodoval sprednje strani plaščev. Seveda niti Uprava niti kolektiv Carinarnice takega ravnanja svojega člana ne odobravata in je s strani Uprave in kolektiva Carinarnice ukrenje-no vse potrebno, da se v bodoče ne bodo ponavljala podobna dejanja . Pripomnili bi, da se kolektiv Carinarnice dnevno bori s težavami, ker ima premalo uslužbencev, med njimi pa je precej začetnikov brez potrebne prakse. Pogosto morajo še ne dovolj usposobljeni uslužbenci samostojno izvrševati zelo odgovorno delo. ker izkušenega kadra Carinarnici primanjkuje. Kolektiv ljubljanskeCarinarnice« sredstvi podjetja ter v tem iskal tudi osebne koristi. Računovodji očita, da je obtoženemu direktorju omogočal protizakonita dejanja, ker Je svoje dolžnosti do podjetja kot celote in do družbe nevestno opravljal ln je tudi nezakonite direktorjeve ukaze Izpolnjeval, ne da bi o tem obvestil pristojne člnitelje oziroma od direktorja, kadar Je ilo za nezakonita dejanja. terjal pismene odločbe. Posebej Je fteba poudariti, da sedi na zatožni klopi tudi predsednik upravnega odbora, v zadnjih letih Je v podjetju upravljanje ln gospodarjenje postalo tako samovoljno ln nezakonito, kot da ne bi imeli ne delavskega sveta ne upravnega odbora. Kaze, da je bila osnovni vzrok temu direktorjeva samovolja. Vendar so sprejemali popuste ln »darila« iz <11-rektorjevih rok tudi itevilni člani kolektiva samega, kar ni bila nlkaka skrivnost. Ali je morda tudi v tem vzrok, da so člani delavskega samoupravljanja na sejah - kot je v dopoldanski razpravi navedel obtoženi računovodja - vpričo direktorja samo kimali in v splošnem niso ukrenili v vseh letih nič odločnejšega, to bo pokazala razprava. Iz obtožnega gradiva zoper direktorja je med drugim razvidno, da Je več let samovoljno odrejal »poslovna darila« vodilnim uslužbencem drugih podjetij in celo zastopnikom organizacij in oblasti ter zasebnikom. Brezplačna darila je direktor dajal tudi mnogim svojim uslužbencem, kar Je skupaj naneslo več milijonov vrednosti. Dobavnice za ta darila so bile sprva naslovljene na lastno podjetje, pozneje, po opozorilu računovodje, da tako ne gre, pa na reprezentančne stroške, čeprav delavski svet reprezentančnega sklada ni odobril. V plačnem skladu — tega bi morala po zakonu vsa darila obremenjevati — zanje ni bilo kritja. Končno obtol-nlca navaja, da direktor pred nakupom večje količine blaga v tujini — mimogrede: tudi o tem samoupravni organi niso dosti razpravljali! — ni pregledal razmer na domačem tržišču In je zato podjetje pri prodaji tega blaga utrpelo večmilijonsko Izgubo. K temu pa obtožnica dokazuje, da Je direktor od Inozemskega dobavitelja za kupčijo dobil kot »provizijo. razna darila od zapestnih ur, radijskega aparata ln zlata do večje količine tuje valute. »F. Poleg omenjenih glavnih postaj so še pogojne postaje: Domžale, Trojane, Vransko, Žalec, Store, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Rogatec, Hajdina. Majšperk, Moškanjci, Vel. Nedelja, Jeruzalem in Veržej. Vozna cena do Murske Sobote je 950 dinarjev. Dolžina proge 212 km v eno smer. Po prihodu v Ljubljano ima avtobus ob 10.15 zvezo s Koprom. Portorožem in Piranom, in od 11. do 15. ure pa zveze z vsemi drugimi kraji Slovenije: Bledom, Bohinjem, Kranjsko goro, Planico. Jezerskim, Gorico, Idrijo, Novim mestom itd. Proga obratuje vsak dan. Avtobusi so pozimi ogrevani in je potnikom zagotovljen soliden prevoz. Zelo ugodna direktna zveza z Rogaško Slatino. Potniki, poslužujte se solidnih avtobusnih zvez po vsej Sloveniji, ki jih vzdržuje avtobusno in turistično podjetje SAP — Turist biro, Ljubljana. 4066 Dan varčevanja je pred durmi Ljubljana, 23. okt. — Bliža se j 31. oktober in z njim Svetovni dan varčevanja. To lepo idejo i praznujejo drugod po svetu že ocj leta 1925, ■ pri nas pa bomo letok j počastili ta dan tretjič po osvoboditvi. V zvezi s Svetovnim dnevom varčevanja je bila včeraj popoldne v Mestni hranilnici ljubljanski tiskovna konferenca, ki jo je vodil predsednik upravnega odbora Milan Skerlavaj, prisostvovali pa so ji razen članov upravnega, odbora tudi vodilni uslužbenci hranilnice. Za razliko od prejšnjih let bo dobil letošnji Svetovni dan varčevanja širše obeležje in vse kaže, da bodo razen hranilnic po vsej Jugoslaviji ta dan počastile tudi komunalne banke, ki imajo v svojem programu prav tako širjenje ideje varčevanja. Mestna hranilnica ljubljanska je v ta namen pripravila letake, ki bodo na vsakem koraku vzpodbujali k varčevanju. Razen tega, da bodo v izložbenih oknih »Sla-vije« pripravili razstavo, bo na predvečer praznika slavnostna seja upravnega odbora. Na tej seji bodo nagradili 30 učencev -zglednih varčevalcev in 15 vzgojiteljev, ki si prizadevajo pojasniti mladini pomen varčevanja. Sploh bo letos poudarek Dneva varčevanja na šolskem varčevanju, ki se je že lepo razširilo. Trenutno je po šolah v ljubljanskem okraju 3300 vlagateljev, ki so skupaj ‘ prihranili 1 milijon 300.000 dinarjev. Vloge sicer res niso visoke, je pa zato vzgojni pomen toliko večji. Lep primer doseženih uspehov so dijaki Ekonomske srednje šole, ki imajo v okviru šole lastno miniaturno hranilnico in posojilnico s 60.000 dinarjev kapitala. Razen tega, da učence navaja ta hranilnica k varčevanju,' jim je hkrati tudi tudi praktičen pripomoček za poslovanje v denarnih zavodih. Posebna oblika varčevanja so otroški hranilniki, ki jih je ened otroci že' okrog 9000 in v katerih so prihranili doslej 33 milijonov dinarjev. Te dni bo Mestna hranilnica ljubljanslka dobila še 5000 hranilnikov, s katerimi bo vsaj za silo zadoščeno nenehnemu povpraševanju po njih. Za mladino prav nič ne zaostajajo v varčevanju tudi odrasli. Nenehen porast vlog v zadnjih letih je bil konec septembra kronan z doslej rekordno številko 1.142,000.000 dinarjev, ki jih je prihranilo 41.000 vlagateljev. Medtem ko so lani znašale obresti 31 milijonov dinarjev, bo letos pripisala hranilnica vlagateljem 51 milijonov dinarjev obresti, kar 1e konec koncev tudi lepa nagrada za prizadevno varčevanje. ' hy Najnovejše v špoitu DRŽAVNO PRVENSTVO V KEGLJANJU * »Šubičevac« in Smoljanovic prvaka v narodnem slogu Sinoči je bilo v Zagrebu končano državno prvenstvo v kegljanju v narodnem slogu. Naslov prvaka sl ie priborilo moštvo kluba »Šubičevac« iz Šibenika, ki Je v štirih nastopih p°' drlo 1644 kegljev. »Grmoščlca« iz Zagreba je s 1613 podrtimi keglji n® drugem mestu. Tekstllac iz Varaždina (1562) na tretjem, Grailčar iz Osijeka (1487) na četrtem. Beton Iz Celja (1478) na petem mestu itd Med 72 posamezniki je naslov letošnjega državnega prvaka osvojil, Smoljanovič (GrmoSčlca) s 435 keglji-pred Fajsom iz Nedelišča 431, Paveličem. (Grafičar) 427, Kaspertom 426' Juričevom 424 itd. Z ljubljanske nezgodne , postaje Inštalater Jože Kekič lz Ljubljane Je padel po stopnicah ln si zlomil desno roko v zapestju Delavec Vladimir Starin lz Turnišča je padel z drevesa ln sl pretresel možgane. Tatjana Hernlja lz Stožlc sl Je pri padcu zlomila levo roko v zapestju. Kmet Franc Jeran iz Poljan pri Cerknem Je padel z drevesa in si zlomi! desno nogo v kolku. Dllaka Miloša Grebenca lz Ljubljane je podrl avto, emer sl Je pretresel možgane ln ranil na levem stegnu Gospodinla Marija Perme lz CagoSč pri Stični je padla z lestve in sf poškodovala desno roko v komolcu in v ramenskem esklepu. Gozdarski delavec .Panez Frelih lz Martinvrha j» padel s kolesa In il zlomil levo roko v zapestju. Kmečki sin Anton Smonkar iz Mislinja ima z nožem poškodovano levo stran prsnega koša. SPREJMEMO TAKOJ 2 izšivalki blaga (za kamgarn) pregledovalo gotovega blaga perfektno tkalko za kamgarn tkanine V poštev pridejo prosilke z nad petletno prakso Plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru, samske sobe na razpolago Samo pismene ponudbe na upravo podjetja TOVARNA VOLNENIH IZDELKOV .BACA« PČDBRDO 4015 »AVTOBUSNI PROMET« - CELJE obvešča, da otvarja 19 oktobra mimo že obstoječih prog redno avtobusno progo Celje—Ljubljana-Celje Odhod lz Celja ob 6.00 prihod v Ljubljano ob 8.00 Odhod iz Ljubljane ob 18.00 prihod v Celje ob 20.00 Proga obratuje samo ob delavnikih. - Potniki Iz Cella poslužujte se ugodne zveze z Ljubljanol 4016 TOREK, 23. OKTOBRA 1956 C KULTURNI OBZORNIK Štirje srbski slikarji IZ JAKOPIČEVEGA PAVILJONA Z OTVORITVE RAZSTAVE V JAKOPIČEVEM PAVILJONU Pogosto’ govorimo in pišemo o Pomembnem razvoju našega pogojnega likovnega življenja, posebno pa še o naših mednarodnih stikih, ki nas vodijo v svetovji središča sodobne umetniške kreativnosti, kjer merimo naše Ustvarjalne sile z ostalimi. Ta ''koko zastavljeni cilj, ki se mu " in to lahko z zadovoljstvom Ugotavljamo — sicer umirjeno, toda sistematično približujemo, P3 je nekoliko omrtvičil dejav našem jugoslovanskem slikarstvu, kakor je to primer Lazarja Vu-jaklije, in pa ,do neke mere v okviru novejše jugoslovanske kiparske generacije primer Jovana kotnostjo, ki pa nima ničesar skupnega s slučajnostjo ali celo površnostjo. Če bi kjerkoli iskali vezi, ki družijo pričujočo četvorko, bi jih najprej in tudi si- tost, ki vodi k spoznavanju na- j oblikovanih, posebno pa še v šega ožjega, vsedržavnega umet- mlajših beograjskih ustvarjalcih niškega teritorija. Vnema za j vse večji odziv. Zdi se, da gra-to&dnarodne izmenjave nas če- j fična zvrst v svoji neposredno-stokrat tako zelo prevzame, da ; sti — s katero je zajela današ-Pri tem pozabljamo, kako bogat: nje oblikovalce širom vsega sve-na likovni ustvarjalnosti naš ta in o kateri bi lahko rekli, domači jugoslovanski teritorij. In da doživlja pred našimi očmi vendar ga na splošno tako slabo svojo kvantitativno in kvalita-Poznamo. Ta naša obojestranska tivno renesanso kot izredno so-ftepoučenost o stvariteljski sili dobno likovno tehnično izrazilo Posameznikov, oziroma posamez- — vse bolj in bolj priklepa nase skupin, ali celo takozvanih tudi srbske umetnike, tako sla-Urnetniških centrov pa nas po-, karje kot kiparje. ^ gosto vodi do površjih ocen ali j Razstavljavci, ki sicer niso ve-celo krivičnih kvalifikacij o stop- zani kot člani skupine in pod- Kratohvila. Na drugi strani pa | gumo našli v skoraj otroški od-nas četvorica — ki jo posebno j kritosti in svežosti in morda v glede stilne pestrosti dobro dopol- j skupni težnji po vsebinski izpo-njujeta razen že, navedenih dveh vednosti, ki prav nič ne omeju-avtorjev Aleksander Lukovič in ! je zunanje oblikovnega izraza in Ankica Oprešni.k — seznanja z j je prav zato pestra in se giblje novo svežo grafično kreativno-J v mejah od intimne prisrčnosti stjo, ki dobiva v že umetniško iz- 1 do grozljive monumentalnosti. Mimi, kompozicijsko lepo urejeni listi Ankice Oprešnikove, nas sicer vodijo v že dolgo dognani zunanje oblikovani svet grafične dejavnosti, toda njeno osebno specifično misel, ki je razlita v njenih delih, razbiramo kljub temu jasno in nazorno. Intimni, do sočloveka vedno pričujoči topli odnos, ki prehaja tudi na vse prisotne elemente v njenih kompozicijah, nas zlahka prepriča o njeni umetniški občutljivosti Drugače Kratohvil: Monu- menatalne, kiparsko čiste likovne forme njegovih figur iščejo z neusahljivo eksperimentalno slo vedno novih poti njegovim tro-dimenzionalmim stvaritvam in areni, oziroma spodrsljivih in zahtevnih dinamičnih deskah varieteja. Toda le redkeje mu služi to privzeto okolje za konstrukcijo objektivnega stanja življenja; vse češče se ga poslužuje kot prizorišče za vse mogoče inačice vsega tistega, kar kot človek spotoma v življenju sprejema in kar naj kot umetnik likovno izpoveduje. V lahko umljivo, preprosto, delno notranji napetosti prilagojeno zunanjo ekspresivno obliko vnaša bogato, včasih skoraj prenasičeno barvno skalo, ki pa v skladni povezanosti s celotnim razpoloženjem odraža ustvarjalčev umetniški nazor. Jovan Kratohvil: Pogovori MUZEJSKI HODNIKI Vsako leto se oglašajo klici, ki skušajo preko časnikov in radia poživiti zanimanje za muzeje. Toda nemara je to zanimanje prešibko samo zato, ker si ljudje j točno opredeljujejo ozračje, v pod muzeji zamišljajo dolge in katerem snuje avtor. In vendar puste hodnike z velikimi prašnimi bi mu delali veliko krivico, če vitrinami, prostorne puščobne ne bi smatrali njegovih grafič- dvorane, zavešene pred soncem z nih listov za avtoritativno in nje- ogromnimi zavesami, skratka pro-govi plastiki enakovredno umet- store, ki so izročeni prahu in po-nikovo izpoved. Kot nova in zabi ter študiju redkih znanstve-morda nekoliko ekscentrična nikov. _ osebnost v naši likovni sredini Koristi muzejev pa so bile do-se nam kaže Lazar Vujaklija. slej širokim plastem zelo malo Njegova slikarska govorica je znane. Upajmo, da je letošnji Te-pretehtana kombinacija simbolov, den muzejev razbil tiste pred-ki se gibljejo v svetu skrajnih sodke, ki so doslej marsikoga za- PO »TEDNU MUZEJEV« 13.000 domačih predmetov, medtem ko jih je razstavljenih samo 600. Seveda bi, če bi imeli več prostora, lahko razstavili mnogo več predmetov. Etnografski muzej je priredil razstavo svojih izvenevropskih zbirk in dosegel z njo v štirih dneh nenavadno velik obisk. Kar 3500 ljudi si je ogledalo razstavljene predmete. Če pomislimo, da je metoda dela v muzejih sicer znanstvena, nameni razstave pa so bili ljudskoprosvetni in kulturnopolitični, potem smemo biti z uspehom zadovoljni. Pri razstavi izvenevropske etnografske zbirke, ki obsega pred- spoznavanju tujih ljudstev. Ljudstva so si namreč dostikrat bližja, kot si to navadno mislimo. Kratek sprehod po razstavi nam prikaže med drugim najpri-mitivnejšo kulturo iz Afrike. To je zbirka iz Belgijskega Konga, kjer prebivajo pigmejska ljudstva. V razstavljeni zbirki so predmeti črncev, polpigmejcev in pigmejcev. To je ena najboljših naših izverfevropskih zbirk, najpopolnejša in najbolj sistematično nabrana ter nam prikazuje eno izmed najnižjih stopenj ljudske kulture. Nič manj zanimivi niso železni izdelki plemena Bari iz Vzhodnega Sudana, kjer je ko- ooenostavitev in ekspresij, ki pa držali, da ni stopil v ta ali oni. mete iz Afrike, Azije, Amerike in j vaška obrt tako razvita, da pred-je utemeljevana v psihološko- muzej. j Oceanije (razstava bo namreč od- j ™ sloj. Dve zbirki sta iz Oceanije, in sicer z otokov Fidži ter s Filipinov. Zelo značilni sp predmeti V soboto je bila v Mestnem gledališču tretja premiera v letošnji sezoni. Uprizorili so francosko komedijo Barilleta in Gredyja »Pero«. Na sliki; Prizor iz tretjega dejanja nji njihove umetniške izrazne Bloči. Prav v zvezi s temi ugotovitvami ja želel Jakopičev paviljon vzpostaviti kair najtesnejši kontakt z vsemi jugoslovanskimi 11-^vnimi žarišči in posameznimi Ustvarjalci, ki na kakršenkoli na-•**> s svojim stvariteljskim • du-^tn bogate fiziognomijo naše ®°dobne umetnosti. Pravkar zaključena slikarska razstava Bože Iliia — slikar nas je prijetno Presenetil s svojim opusom — IJarn je živo posredovala primer, *ako važno je nenehno spremljati delo posameznikov, da sl ne Ustvarjamo napačne, oziroma zastarele sodbe o delu in razvoju letnikov, posebno še takih, ki nam zaradi oddaljenosti niso ^edno lahko dostopni. Sedanja razstava nam odkri-Va nove mlade ustvarjalce, ki smo jih doslej lahko spoznali ^mo bežno in slučajno, čeprav Nekateri od njih predstavljajo že delno stilno opredeljen pojem v vrženi določenemu umetniškemu programu, se nam kažejo kot izredno sproščeni oblikovalci, ki vsak v mejah sVojega umetniškega svetž posreduje svoja notranja doživetja z značilno lah- podzavestnem in ne optično-vi- Ljubljanski muzeji so se za 1 prta še več mesecev) je bilo na zualnem odnosu do zunanjega tiste dni temeljito pripravili, a o ogled postavljenih 750 predmetov, sveta Niegova izrazita ekspre- vsem tem smo že poročali. Danes medtem ko jih je malo manj osta- - . ., T j •• - j sivnošt dobiva posebno v barvni bi samo prav na kratko povedali lo še v depoiih. Urejena je bila ^raoam^ih =ev med litografiji značilen odraz, v ka- nekaj o Etnografskem muzeju, ki razstava po kontinentih, in sicer “‘ rin i e naj\a/nejša Kali ma temer Vujaklija utrjuje nova je pripravil lepo razstavo svojih tako, da prikazujejo zbirke z P‘P^ ^wa njene unKMje ime- krea- narboliših izvenevropskih zbirk. ! vsakega kontinenta eno ali ,več; puJeJo \ etnoiosM literaturi vsa cijam. Mimogrede povejmo, da vsak mu-1 kultur. Najštevilnejši so predmeti! iule- ............zej sestoji pravzaprav iz dveh de-j iz Afrike, najstarejsi pa iz Arne-, tS zunanjega sveta ostaja. Aleksan- l0v. Večina predmetov, lezi nam- »ke.Jbirda M.icer tfriahfivaro iz vrednost prfedmetov, prireditelj Ekvadorja v Južni Ameriki. . 1 . i n i . M4eTavi to rii/ii IritaTclrn pripravil lepo razstavo svojin ibko, aa priKazujejo zoirite z ^ ~ pota tudi svojim slikarskim krea- najboljših izvenevropskih zbirk. | vsakega^ kontinenta eno ali^več j am. Mimogrede povejmo, di Najbolj veren stvarni podobi zej sestoji pravzaprav lanjega sveta ostaja Aleksan- lov. Večina predmeto-v dar Lukovič. Odgovora na za- reč v tako imenovanih depojih, stavljena umetniška vprašanja ker niti prostor niti druge okoli- išče v okviru skrbno zaključene- ščine ne dovoljujejo, da bi mogli ga prostora, ki si ga je izposodil, razstaviti vse svoje predmete. Kot _ kakor nekdaj Seurat in Toulouse primer navedimo, da je v depo- prikazovanje ^eksotičnih stvari, Lautrec v dramatični cirkuški jih Etnografskega muzeja kakih temveč za težnjo, po primernem t razstave pa je poudaril, da mu ni I šlo in mu ne gre za kakršnokoli Ostrost in toplina Cankarjeve satire POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI, OTVORITVENA PREDSTAVA V LJUBLJANSKEM MESTNEM GLEDALIŠČU Nove knjige in revije Preieli smo' HEINRICH HEINE, IZBRANE PESMI. stoletnici pesnikove smrti izdala Slovenska Matica. Izbral in prevedel ter 8P*emno besedfl napisal Mile Klopčič. KOMUNIST. Glasilo Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Uto XV, 1956, štev. 6. — Vsebina: Skupki® izjava vlad FLRJ in ZSSR — Deklaracija o odnosih med ZKJ in KPSZ — P dčlu organizacij Zveze komunistov Makedonije na vasi — Plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Srbije Nekateri problemi dela Ljudske mladine — Zanimanje študentov za aktualne Probleme sodobnega sveta — Izkušnje »a problemi ideološkega dela organizacije Zveze komunistov v Beogradu. SODOBNA POTA. Prosvetna revija, glasilo Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Leto I, 1956, štev. 8. — Iz Vsebine: Za človeka gre (Roman Al- breht); Delavski oder — idejni in strokovni kažipot; Jubilej Delavske knjižnice; O problemu lutkovne umetnosti pri Slovencih; Knjižna polica; Repertoarni svetovalec; prispevki v prozi, Prevodi Aca Šopova, slike, iz življenja Svobod in prosvetnih društev. SVET OB MURI. Revija za književnost in kulturo. I.eto 1, štev. 3. Izdaja Klub kulturnih delavcev Pomurja v Murski Soboti. MLADI SVET. Poljudnoznanstvena revija za izvenšolsko vzgojo. Leto VI, Štev 7 Izdaja Zve>.a prijateljev mladine Slovenije in Pedagoško društvo Slove- DijeiNG. ZDRAVKO TURK: ROČNO ORODJL GOZDNEGA DELAVCA za obdelavo lesa. Ovitek Miloš Mehora. Založila Založba Kmečka knjiga v Ljubljani 1956 8°. Strani 109 + (III). Knjiga želi na kratko prikazati pravilno pripravo in ustrezne pripomočke za ročno orodje gozdnega delavca ter za nego , , F i . . . ? -_: l! nann-. orodja, nk ve upora Knjiga ima 119 ris. Cankar Je tako nenavadno prisoten v vsem našem kulturnem ln Intelektualnem življenju, da predstavlja že organski del vsega našega mišljenja ln jedro našega odnosa do kulturnih ln vsekakor tudi kulturnopolitičnih vprašanj. To ni samo tisti okoreli odnos do velikega klasika, ki je dvignil nivo nacionalne kulture do neslutene višine ln ki je njegovo delo razpadlo v aforizme, s katerimi .požlahtnjuje-mo povprečne ln pavšalne sodbe. To je večno prisotna zavest, da je Cankar s svojo umetnostjo posegel v bistvo kulturne problematike: izpovedal Je načelo umetniškega Izpovedovanja kot avtohtono vrednoto brez utilitarne odvisnosti. Problem, ki ni vezan na strukturo družbe, nasprotno, ki Je tako rekoč večen. Pravi umetnik resnično »stoji zmerom v nasprotju ln v boju s svojo družbo«, ker prava umetnost vedno razgalja stagnacijo ln Jo vetrl, ker Je, »kratka, prava umetnost ■Vedno revolucionarna. glavnih grehov prebivalcev šentflorjanske in drugih dolin na svetu. S tem Je morda odvzel nekaj ostrine Cankarjevi družbeni satiri, a ji obenem vdihnil nekaj toplega in prisrčnega, nekaj, kar bolj kot pretirana grotesknost podčrtava večno aktualnost šentflorjanskega problema. na zasedba za to vlogo. Zlasti mu j ligojeve komičnosti. Popotnika, to je uspelo izraziti v bistvu topel drobno, vendar pa zelo pomemb-in ljubeč Petrov odnos do doline no vlogo v farsi, je igral Mirko šentflorjanske in njegov globoki I Zupančič zelo prepričljivo in ga sram in bolečino spričo njenih različnih čednosti«. Vlogo Jacinte sta igrali v alterngciji Mira Sar-dočeva in Julka Staričeva. Prva se je po tipu in načinu bolj približala bistvu te v svoji prepro- Zal je v izvedbi svoje zamisli D‘lza.la bistvu te v svoji prepro-ravnal vse preveč površno. Zdi se : st°sti nenavadno težavne vloge a včasih, da se ni znašel niti pri ^ bila manj igralsko prepričljiva ’ 1 od druge, ki pa je spet kot »ljub- Zadnja beseda o snovnem in stilnem poreklu »Pohujšanja« še ni bila izrečena. Geneza dela--bo najbrž odkrila dve etapi v razvoju tega motiva: obsežno in zapleteno, od različnih domačih in tujih motivnih virov vplivano snovanje fabule, ki jo imamo zapisano v Cankarjevih novelah »V mesečini« in »Razbojnik Peter«, in silovito nagel, genialen ustvarjalni vzpon k zaključni umetnini, kakršno predstavlja farsa. Prav ta geneza bo tudi do neke mere razložila tisto znamenito »dvojnost« v notranji strukturi farse, ki je očitna in ki bi morala' biti tudi Izhodišče za vsak uprizoritveni koncept. , Režiser v Mestnem gledališču Jože Tiran svojega koncepta ni zastavil na križišču te dvojnosti, in to je bila precejšnja pomanjkljivost njegove postavitve. Ostro začrtana meja med fabulativnim in umetniško izpovednim kompleksom je bila povsem zabrisana. S povsakdanjenjem drugega dejanja je globoka liričnost tega prizora in tega teksta mnogo izgubila na intimnem efektu. Pač pa je režiser razmeroma dobro rešil drugi del svojega kon- I cepta, namreč, v smislu Cankar- I jevega znanega odnosa do Sent- | naj preprostejših postavitvenih in mizanscenskih problemih. V bistvu duhovita zamisel, zgnesti »sestanek šentflorjanske skupnosti« na majhen prostor sredi odra, je zdrsnila v neefektnost, ker režiser ni našel ustreznih prijemov, kako jo kompozicijsko razgibati. ko dekletce« zabrisala simbolno vrednost te figure. Janez Albreht je igral Zlodeja z občutnim- poudarkom na klavmosti »zanemarjenega diurnista« in ni nikjer zašel v mefistofelski cinizem, kamor rado zavede nekatere interprete te vloge: bil je »ubogi hu- V drugem dejanju je prav boleče Prfe f vioge. dh je »uoogi nu-motila Jacintina negibnost v na- i ^l6*> kakršen živi v slovenski slonjaču in kompozicijska krč_evi- f° tost »velikega monologa«. Tudi tretje dejanje ima precej mizanscenskih nerodnosti in tako se je zahvaliti predvsem nekaterim igralskih kreacijam, da gre gledalec kljub vsemu zadovoljen in »pomirjen« skozi gledališko pasažo proti domu. Janez Presetnik, ki je igral Petra, je bil dominantna figura uprizoritve. Ce bi mu uspelo podaljšati svojo izrazno silo v pre-tresljivejšo izpovednost in če bi retuširal nekatere ustaljene hibe (dialekt), bi bil tako rekoč ldeal- IZ JAKOPIČEVEGA PAVILJONA srati pa pojasniti vzročne osno- | f,oriancev ig poudaril Simpatično ve uporabnosti posameznega orodja. •* , , . t nHntfih nemili#* “ iga ima 119 risb plat teh v bistvu ubogin, usmuje- kitaJske in korejske prav- nja vrednih in omejenih ljudi, ki LJICE. H ruščine prevedel in za slo- mQr(Ja slutijo tragedijo SVOje KKii?a S«, Cd" KJop‘?u K: omejenosti pa nimajo moči za »(racije po ruski izdaji. dvig iz povprečnosti. Ni jln pre IDRIJSKI RAZCIERI. Leto I, it. tiral v groteskne spake, ki vzbu-Izdaja Mestni muzej v Idriji. jaj0 roganje in odpor, temyeč jih OBZORNIK. Mesečna ljudska revija, 'j je »počlovečil« V pomilovalen izdaja Prešernov« družb*, uto i« , j gmeh vzbujajoče karikature na- I ril Miro Kopač kot učitelj Svili-goj. Bil je namreč izredno blizu Cankarjevim navodilom glede te vloge, le da je morda predrobno podčrtal .tragično vrednost Svi- ni nikjer zastri z mehkužno cmeravostjo, kar se rado zgodi. Z groteskno otožnimi toni je prepletel svojega Zup&na France Presetnik in tako na svoj način ustregel Cankarjevi zahtevi, da bodi župan vedno spoštovanje vzbujajoč, nikdar klavrn šentflorjanski veljak. Od ostalih so izstopali predvsem Danilo Bezlaj kot Stacunar, Franjo Kumer kot Dacar, Vera Murkova kot Ekspe-ditorica, Judita Hahnova kot Da-carka, Miro Veber kot Cerkovnik in Ruša Bojčeva kof Županja. Scena Milana Butine ni izpolnila toliko reklamiranih pričakovanj. »Naslonitev na Hinka Smrekarja« je vsekakor pretiran in nezaslužen prilastek te inscenacije, ki pravzaprav nikjer ni idejno prispevala k jasnejši interpretaciji Cankarjevega dela. S. Fraa IZ NAŠIH KINEMATOGRAFOV »Pl ROŠ K A« Na razstavi je tudi kitajska zbirka, ki seveda ne sodi v primitivno kulturo. Zanjo je značilnih več razstavljenih predmetov, kot je religiozna plastika, mandarinska oblačila, baldahin za venske svečanosti itd. Večina predmetov te razstave je še neproučenih. Z razstavo je bil tako storjen prvi korak v smeri študija in izpopolnjevanja izvenevropskih zbirk Etnografskega muzeja. Letošnji Muzejski teden je uspel bolj kot kdaj prej. Zdaj vsi upravičeno čakamo, da muzejski hodniki ne bodo več zevali prazni, temveč da bodo polni mladih in starih ljudi, ki žele spoznavati svet in njegove tesno med seboj povezane kulture. N. STOLETNICA FRANA NOVAKA Podoba je, da zajemajo so-j vsebini. Režiser je porabil vse dobni nemški pisatelji zabavne j stare operetne rekvizite: cigansko literaturne snovi za svoja dela iz \ glasbo, nemščino obarvano z iste zakladnice kot avtorji ope-j madžarskim naglasom in seve retnih libretov pred petdesetimi' plesne korake čardaša. Skoraj leti: iz madžarske folklore. j »dokumentarni« pa so ljudski Film »Piroška« je namreč po-1 prizori z nepogrešljivimi debre-snet po romanu sodobnega nem- cinkarni, papriciranim golažom škega pisatelja, čigar ime sem in prirejenimi narodnimi napevi, j hote pozabil, čeprav je menda v Kot naravna kulisa služi pusta l svoji domovini zelo 'čislan. j »Made in Germany«. 'Zgodba: mlad nemški študent I Edina dobra stran filma je preživi počitnice v majhni ma- i posrečena igra glavnih igralcev, džarski vasici, kjer se zaljubi v med katerimi se odlikuje zlasti PRFMTFRA V lepo hčerko postajnega načelnika, nosilka glavne vloge Lisselotte * Sprva sam sebe prepričuje, da to Pulver. Le-ta spada v mlajšo ge- CilLJolVEiM (jLtiUALlhCU ni res, toda ko se mora odločiti neracijo, ki v zadnjem času z j V soboto je bila v celjskem med znanko s potovanja in tem- uspehom spodriva veterane nem-1 Mestnem gledališču tretja pre-peramentno Madžarko, spozna škega filma. Mimo prijetne zuna- miera v letošnji sezoni. Uprizo-globino svojih čustev. Počitnic je njosti ima tudi nekaj igralskega rili so delo sodobnega poljskega konec in zaljubljenca si zadnjič, daru. j dramatika Jerzija Lutowskega Na današnji dan se je pred sto leti rodil v Mengšu Fran Novak, utemeljitelj slovenske stenografije. Po njegovem sistemu uspešno stenografirajo še danes, v šolah pa se je ta sistem poučeval vse do leta 1946, ko so se uveljavile stenografske reforme profesorja Rudolfa Rakuše. V' nedeljo, 28. t. m. bo občinski ljudski odbor v Mengšu skupno z Zvezo stenografov in strojepiscev Slovenije odkril Franu Novaku spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši. oziroma predzadnjič padeta v objem. Piroška ustavi nočni brzo- Lazar VuJaklUa: Ogrlica Če za konec še zapišemo, da1 »Dežurna služba«, ki obravnava je dobil film Piroška zvezno na-1 nekatere aktualne probleme iz vlak, ki je v njem njen študent,! grado kot uspelo delo, potem si življenja sodobne poljske družbe, in privoščita »i še eno noč. Ta je lahko nazorno predstavljate, Dejanje se odvija v majhnem bila seveda nepreklicno zadnja in kakšna »prijetna« presenečenja se okrajnem mestu v zimi 1954/55. Piroška je samo še lep spomin na nam obetajo ob morebitnih sreča- Dramo je prevedel Uroš Krai- mladost. ; njih z nenagrajenimi nemškimi gher, režijsko in scensko pa po- I Filmska realizacija ustreza1 filmi. Žarko Petan I stavil Sveta Jovanovič. PO REPUBLIŠKEM MOŠTVENEM PRVENSTVU V KEGLJANJU ZADNJI KORAK V Sloveniji je zdaj en slog kegljanja na prvenstvenih tekmah — Spremembe tudi v Srbiji in BiH »To tekmovanje pomeni končni Namesto borbenih iger v narod-prehod z narodnega na mednarod- nem slogu pa se zdaj uveljavlja nova ni slog kegljanja v Sloveniji,« je disciplina, in sicer borbene igre v na zaključku nedeljskega republi- mednarodnem slogu. Kakšna je pred-škega prvenstva v borbenih igrah nost te nove discipline, smo Videli na dejal podpredsednik Kegljaške nedeljskem republiškem prvenstvu. Je zveze Slovenije Lovro Sefman. »S bolj zanimiva, hitra in tudi rezultati tem prehodom stopa kegljaški šport so boljši. Skratka tako: za gledalce v Cez noč ni moč spremeniti razmer v vrstah slovenski!} conskih nogometašev Neuspehi slovenskih ligašev »Ljubljane« in Odreda so zadnje dni priljubljena tema razgovora med ljubitelji nogometa. Po sedmih kolih Kraljujeta oba na dnu lestvice: Odred na devetem, »Ljubljana« pa na zadnjem mestu. Z le eno zmago doslej sta skupaj zbrala šest ^ točk, zabila 16 golov, prejela pa ,34. Za; tetnega nogometa v Sloveniji. v Sloveniji po novi poti k še večjemu kvalitetnemu vzponu.« Prepričani smo, da bo res tako. Rezultati na tem prvenstvu in tudi j pestrost novega načina igranja nam to jamčijo. Sicer pa se na kratko ozri- ] mo, kako in zakaj je prišlo do novega I načina igranja in kakšni so rezultati prvega republiškega prvenstva. Ko j e. letos Kegljaška zveza Slovenije sprejela sklep, da se v Sloveniji ukinejo prvenstvena tekmovanja v narodnem slogu, je le-ta naletel na različne komentarje v drugih republikah. Pri Kegljaški* zvezi Jugoslavije in na Hrvatskem so bili in so še mnenja, da bosta množičnost in kvaliteta kegljanja s takim ukrepom padla. V Srbiji, Vojvodini in Bosni pa so istega mnenja kot pri nas v Sloveniji, to je — prehod k enotnemu mednarodnemu slogu igranja bo pozitivno'vplival na razvoj množičnosti in kvalitete. Mimo tega pa odpadejo še dvojna tekmovanja, ki terjajo velike izdatke in izgubo kot tekmovalce je ta disciplina bolj privlačna, mimo tega pa je slog igranja tak, kot ga imajo tudi drugje v svetu. PRVI PRVAK — »TRIGLAV« EZ KRANJA V nedeljo smo torej dobili prvega republiškega prvaka v novem načinu kegljanja. Novi prvak je moštvo Triglava iz Kranja, ki -zadnje čase razen prvega sploh ne pozna drugih mest. Res, kranjski kegljači precej prekašajo ostale. Moštvo je zelo enovito, mimo tega pa ima v svoji vrsti tudi nekaj Igralcev, ki sodijo med najboljše v državi. V nedeljo so Kranjčani zaigrali tako, kot smo jih sicer vajeni naj večji rezultat v enem nastopu (414 kegljev), pa tudi v ostalih treh nastopih so dosegli visoke rezultate. »Ljubljana« je bila zasluženo druga. Moštvo sestavljajo številni mladi igralci, ki še mnogo obetajo. »Primorje« iz. Ajdovščine se je predstavilo kot Najpogosteje slišimo vprašanje: Ali je moč še popraviti položaj? Statistiki bi odgovorili: da. Za stvaren odgovor pa je treba nekoliko podrobneje poznati razmere v obeh klubih, saj do presenetljivih neuspehov ni prišlo kar čez noč. Prav gotovo so neuspehov krive neurejene razmere v klubih in posledice tega: slaba telesna in duševna priprava za naporno tekmovanje v conskem prvenstvu. Mar ni očitno, da manjka nogometašem »Ljubljane« telesne pripravljenosti, saj so izgubili več kot polovico tekem v drugem polčasu, Odredovim pa zbranosti, ker so izgubili skoraj vse tekme z neznatno razliko, in to po navadi v prvem delu igre. Tega čez noč ni moč spremeniti. Niti ni moč preprosto reči: Igrajte bolje! Menimo, da je prvo, kar je treba storiti, gledati. Z lepo borbeno igro so dosegli odgovorna dolžnost vodstev obeh enaj 14.~* .. ----------- *--------* storjc: vmiti igralcem zaupanje v svoje sposobnosti! Če se bodo temu pridružili nekateri, da je štiri kola pred koncem jesenskega dela prvenstva s tako slabo bilanco malo pozno. Res žal, da ljubljanski ljubitelji nogometa niso videli, kako srčno in uporno so se mladi igralci »Ljubljane« v Varaždinu borili za točke. Z Dolencem kot srednjim napadalcem je bilo to moštvo prvi del igre odlično. V odločilnih tre- štvo, ki je 40 minut napadalo in se 5 minut branilo, odšlo na odmor z dvema goloma pasive. Nič drugače ni bilo z Odredom v Zagrebu. Zamujene priložnosti, izgubljena tekma. Nenaklonjeni sodnik in igra brez točk za Odred. V prihodnjem kolu igra »Ljubljana« s Trešnjevko v Zagrebu, Odred pa z Uljanikom v Ljubljani. Prepričani smo, da bo tokrat bolje. Takrat bi dobil tudi račun za ostale tekme jesenskega dela trdnejše temelje. »Ljubljana« igra še štiri tekme — štiri točke, Odred v treh tekmah prav tako štiri točke. Tako bi se Odred z devetimi točkami pomešal ovprečne klube sredine lestvice, jana« pa s petimi^ vsaj zagotovila nutkih pa jim je zmanjkalo moči in se Odi kar je Dolj pomembno, zaupanja vase. med p< Vratar je napravil le eno napako, potem »Liublj r_ . r w v pa je branil tudi gotove gole. Prav isto dobro startno mesto za borbo ogroženih lahko rečemo za ostali del ožje obram- , na lestvici v pomladanskem delu. be. I^e tako je moč pojasniti, da je mo- l S. r. Olimpijske novice Melbourne, ki bo čez nekaj tednov prizorišče olimpijskih iger, so delovnega časa tekmovalcev. Prav za- solidno in borbeno moštvo, isto pa bi radi tega so tudi v Srbiji ukinili prven- lahko rekli tudi za mariborsko Loko-stvena tekmovanja v narodnem slogu, motivo. Rudar iz Trbovelj ima mlade medtem ko so se v Bosni na ta korak igralce, ki pa jim manjka več tekmo-že pripravljajo. Rezultati vsega tega vanj. Za »Kovinotehno« iz Celja šesto so bili vidni že na letošnjem držav- mesto ni neuspeh, nasprotno pa bi nem prvenstvu v narodnem slogu, ko lahko rekli za zadnje mesto, ki ga je Je sodelovalo vejtfko manj moštev in zavzelo moštvo »Gorjancev« iz Novega j posameznikov kot minula leta. I mesta. E. Glavič i še srčnost, borbenost in požrtvovalnost j včeraj okrasili z olimpijskimi znaki ter potrebna mera treninga, bodo slej , in transparenti, na največjem trgu ko prej ,spet našli pot navzgor. Treba j v mestu pa so zgradili 20 m visoko jc le biti vztrajen in ne previsoko meriti. | žaro, ki bo v njej med olimpijskimi Vztrajnost je posebno potrebna se- igrami nenehno gorel olimpijski daj, ko so mnogi razočarani po nedelj- | ogenj. Prav tako so včeraj odprli skih porazih. Po uspehu v šestem kolu ----------*— — d,*,,; c« je večina pričakovala, da se bodo zmage nizale kar ena za drugo. Ugotoviti moramo, da so se eni kot drugi zares potrudili, če pa niso uspeli, je kriv za take priložnosti nujen spremljevalec — prgišče sreče. Seveda zato nihče ne bo vrgel puške v koruzo, čeprav menijo PO EKIPNEM ŠAHOVSKEM PRVENSTVU V ROGAŠKI SLATINI Ni bilo velikih in malih nasprotnikov Kvaliteta igre je bila na visoki ravni Crveno zvezdo in štiri pred Slavijo, i Med univerzitetnim šahovskim klubom , in Študentom iz Skoplja pa je le ena točka. Glede na kvaliteto igre in šte- in va- ; ne so- j lita v drugo zvezno ligo, toda tu so pravila, ki ni mogoče iti preko njih in tako se bosta morala ta kluba boriti za vstop v prvo ligo na kvalifikacijskem turnirju, ko bo prvenstvo druge lige. Na turnirju v Rogaški Slatini je vsaka deska pomenila poseben mali turnir. -Tokrat je bilo 10 takšnih turnirjev | v sedmih kolih, 8 moških in 2 ženska, j Na turnirju prve deske jo zmagal velemojster Ivkov « 5 točkami iz sedmih partij, pred Pircem iq Bidevom s po Državno moštveno Šahovsko prvenstvo, že deveto po vrsti, je za nami. Vsi udeleženci so pohvalili ta turnir v Rogaški Slatini, ki so se ga udeležili naj- ^ boljši šahovski klubi (prva zvezna ša- I vilo točk ljubljanska Olimpija hovska liga), tako kar zadeva organiza-I lievski šahovski klub nikakor cijo, ki je zanjo skrbela Šahovska zveza ! di Slovenije, kot kvaliteto igre, lei o njej pravijo, da je bila na dokajšnji višini. Večina tekmovalcev je namreč pokazala lepo teoretično znanje. Prvenstvo je osvojil Partizan, ki je nastopil brez Gligoriča in Matanoviča, ki sta na Aljehinovem spominskem turnirju v Moskvi. Morda je bil turnir prav zato še bolj zanimiv, ker je bila oorba za prvo mesto spričo njune odsotnosti se večja. alavija,' Crvena zvezda in Mlado«t so imele tako več upov, da posežejo v borbo za prvo mesto, toda Partizan je Slaviji prekrižal račune, saj jo je hudo premagal že v prvem kolu. Za nevarno se ni izkazala tudi zagrebška Mladost, ki v njeni ekipi ni bilo Fudererja, oziroma njegovega borbenega duha. . Resen tekmec Partizanu je bila le še Crvena zvezda, nekdanji trikratni državni prvak, ki v poslednjih letih na ekipnih prvenstvih ni zaostajal le za Partizanom, marveč tudi za Slavijo in Mladostjo, v Rogaški Slatini pa je Crvena zvezda pod vodstvom velemojstra Bore Ivkova pripravila pravo presenečenje. V drugem kolu ie premagal Partizana s 6:4, po četrtem kolu ie prevzela vodstvo, toda v zadnjih treh kolih ni vzdržala. Do preobrata je prišlo v petem kolu, ko je Slavija premagala z visokim rezultatom Crveno zvezdo (7:3), Partizan je spet prevzel vodstvo, ki ga ni izpustil do konca. Kljub temu je drugo mesto za Crveno zvezdo velik uspeh, saj je potisnila za seboj Slavijo in Mladost. Najslabše se je godilo Ljubljanskemu univerzitetnemu klubu in Valjevskemu šahovskemu klubu, ki sta izpadla iz lige kot zadnja na tabeli tqga prvenstva, čeprav sta dosegla relativno visoko število točk. Nasploh karakteristična za to deveto prvenstvo je prav majhna razlika v točkah. ki dele klube med seboj. Tako ima Partizan le tri točke prednosti pred 4.5 točkami itd. Maksimalni uspeh sta dosegla mojstrski kandidat Vasiljevič, in sicer na peti deski ter državna prva- ------------------- .._. /*• kinja L.zarevičeva na deveti deski Oba n°s°J (kladtvo) Sčerbakov (troskok , • * •• • • •• Kaškarov (skok v višino), Lavrov center za informacije. Prvi so ga obiskali malajski športniki, ki so se tudi že naselili v olimpijski vasi. Ofi-cielna otvoritev olimpijske vasi v Haidelbergu pri Melbournu bo 29. t. m. V enem izmed melbournskih listov je bila objavljena statistika vremena za 22. november — začetek olimpijskih iger — za 50 let nazaj. V tem času je 22. novembra le enkrat grmelo, osemkrat je močno deževalo in vedno je bilo oblačno. Lani je bilo 22. novembra lepo vreme ob majhni oblačnosti. * Sovjetska revija »Ogonjok« omenja v svoji reportaži, da lahko, zmagajo na olimpijskih igrah naslednji ruski atleti: Popova (100 m in skok v daljavo). Itkina (200 m), Vinogradova (80 m ovire), Baloddva (skok v višino, štafeta 4 X 100 m), Kuc (5000 in 10.000 metrov), Ržišin (3000 m ovire), Krivo- Bozon 1,05.3 in Cristophe 1,05.9 za 100 m hrbtno, Broussard 2,40.2 za 200 m prsno in Pirolley 2,28.2 za 200 m metuljček. Od plavalk bo odšla v Melbourne štafeta 4 X 100 m in Lusienova za 100 m metuljček. * Tudi drugod ni nevsakdanje, da olimpijski komiteji menjajo svoje odločitve. Tako so predstavniki Zahodne in Vzhodne Nemčije pred časom sklenili, da ne bodo poslali v Melbourne svojo reprezentanco v vaterpolu, čeprav je bilo nje»o sodelovanje v prvotnem sklepu zagotovljeno. Do preklica prvotnega sklepa je prišlo zaradi skromne kvalitete nemških vaterpolistov. Sedaj pa so se ponovno premislili in bodo vendarle poslali ' ” J J‘ ker je cena. bila vaterpoliste na olimpiado, javnost menda zelo ogor- GOSTOVANJE LJUBLJANSKIH KOŠARKARJEV V ITALIJI Drugi poraz V tretji tekmi gostovanja po Italiji je košarkarsko moštvo skih študentov pretrpelo drugi P°™£ Premagal jih Je novi član prve janske lige Cantu z rezultatom (35:36). i. v Ljubljančani so prevladovali ie prvem polčasu, ko so bili po zasl odličnega Zupančiča vodstvu. V nadaljevanju so domač spremenili sistem obrambe iz »™ na moža« v »cono«, nakar sp pres“ vodstvo. Njihovo zmago gre pnP1** nezmotljivi igri Curčiča, ki še vean — kljub prepovedi KSJ — nastopa ta italijanski klub. Za Ljubljano so bili uspešni »»» dus 5, Zupančič 28, Skrjanc IS, V* bevc 7, Danev 10, za domačine P» dosegli največ košev Curčič 21« pelletti 20 in Bernardis 11. -I -Brzojavke— • IVANJGRAD, 22. okt. Na kvalifikacijskem turnirju za vstop v zve no košarkarsko ligo, ki so na nje sodelovali domači Radnički, Ban nički iz Skopja, Montažno iz Zagre ih BSK iz Beograda, sta si vstop v prvo zvezno ligo BSK in »ou tažno. • PRAGA, 22. oktobra. (Tanjoft Reprezentanca CSR v hokeju na , je premagala Švedsko s 7:1 3:0). V prvi tekmi so Cehoslovalu H” gali z rezultatom 3:2. • MOSKVA, 22. oktobra. (Tass)-Sovjetski atl^t Ivan Kaškarov Je P stavil nov rekord SZ v skoku v visi" z 210 cm. Fedosejev je skočil v dalj'11 7,76 m. • BUDIMPEŠTA, 22. okt. (M1® V madžarskem nogometnem prjj stvu vodi z 29 točkami Honved, Ki J v nedeljo premagal Vasass z 2:1, pr h Doszo (26) in V8r8s Lobogom ("!: Dosza je Izgubila v zadnjem proti Banjasu 2:3. kolu sla dobila vseh sedem odigranih partij Razen .mlajših igralcev, so se odlikovali tudi nekateri starejši, ki 80 kot je videti ponovno v formi. Tako je na četrti deslci dosegel najboljši rezultat mojster Sava Vukovič. Kot rečeno je bila kvaliteta igre na višini, čeprav je bilo v posameznih srečanjih tudi nekaj grobih napak, toda to se večkrat dogaja tudi na najmočnejših turnirjih. V celoti vzeto je ekipno prvenstvo v Rogaški Slatini poteklo v splošno zadovoljstvo in bo nedvomno zelo koristilo nadaljnjemu razvoju našega iaha. Olimpijec je klonil Z dvoboja Partizan : LŠK Aljehinov spominski turnir IV. deska Beli: JOŽE SISKA Črni: DJURASEVIČ 1. di 8ft 2. cl e6 3. Sc3 Lbi Uvod v Niemcovičevo obrambo, ki jo mednarodni mojster Djuraševič redno uporablja. 4. e3 Rubinsteinova varianta: i. . . . c5 5. Sf3 o-e 6. Ld3 d5 7. 0-0 dc4 8. Lxc4 Sbd? Ta poteza je priljubljen sistem, ki' ga je DjuraŠevič do potankosti proučil in ga uporablja pri državnih dvobojih in na turnirjih. 9. Db3! To potezo je nedavno uspeino uporabil sovjetski* velemojster Bronstein v partiji z Ježekom. 9. . . * a6 Ježek je tu nadaljeval De7, nakar je sledilo (10. Tdl, cd4, 11. ed4 a6, 12. a4 itd.). 10. a4 b6 11. d5 Ostra poteza, ki za dolgo izloči Lb4 iz igre. 11. ... Lxc3 Tudi po zamenjavi na d5 bi beli zadržal preanost. 12. de6 Lb4 13. ed? Lxd? 14. Se5 ' t Razplet je izpadel v korist belega Moskva, 22. oktobra. V prekinjenih partijah iz prejšnjih kol so bili na Aljehinovem turnirju v Moskvi •doseženi tile rezultati: Chocaltea : Smislov 0:1 (brez nadaljevanje), Padevski : Uhlmann 0:1, Szabo : Chocaltea remi, Botvinik : Bronstein remi, Tajihanov : Sliva 1:0. Po osmem kolu vodita Smislov in Tajmanov s 6 točkami. Tretji je Botvinik s 5 točkami in eno prekinjeno partijo. Gligorič je četrti, ima pa prav tako 5 točk. Slede: Bronstein in Naj-dorf 4,5 (1), Szabo, Uhlmann ln Stahl-berg 3,5 (1), Unzicker 3 (1) itd. ^l^^Mg^Bnill|lll..^111||WMll|lirnH.llllliliiiiiiimimiii|lllliiiiiiiwiiiiiiii)liimiiii .............. in je črni potisnjen v obrambo. iJ. . . . LeS Točko 17 je treba zaščititi! 15. Tdl Db8 Dama mora ostati na osmi vrsti, če hoče poskusiti z izvedbo b5. It. U Ta? 17- Beli obvlada središče in je njegov napad s kmeti na kraljevem krilu nedvomno korekten. 17. .. . Te7 18. gS Txe5 Črni poskuša z žrtvijo kvalitete rešiti svoj težak položaj. Po odskoku konja bi bil njegov položaj brezupen, n. pr. Se4, 20. g6 hg, 21. Sg6: itd. 1». Ie5 Sg4 20. ei Odpira beli dami pot na kraljevo krilo in odpira pot drugemu lovcu. 20. ... Dxe5 21. D*3 Dxe4 22. Ld5 Beli je dal dva kmeta, da bi njegove figure zasedle najbolj aktivna mesta. 22. . . . DI5 23. hi Se5 24. Ui Sgt 25. Ld6 Pade druga kvaliteta, toda mojster Djuraševič še upa. V težki otvoritveni poziciji je potrošil zelo mnogo časa in mu je do časovne kontrole (40. poteze) preostalo le nekaj minut. 25. .. . Ld7 26. Lxf8 Sxtt 27. Lg2 cl 28. Khi g6 29. Tfl Dc5 30. Df2 izsili zamenjavo, ker na De? sledi Df6. 30. .. . Dx!2 31. TxI2 Se6 32. h4 c3 33. bc3 Lxc3 34. Tifl Le8 35. Ld5 Lb4 sicer Lxe6 in Tf8+ 36. Tb2 Lc5 37. a5 b5 ' 38. Tc2 US 39. Lxe6 eksekucija! 39. . . . fe6 40. Tc8 LI7 4 41. Tdl črni se vda. Opombe! moj. kandidat Jože Šiška (hitra hoja na 20 km), Klimov (hoja na 50 km) in Kuznecov (desetoboj). Generalni sekretar olimpijskega komiteja LR Kitajske je protestiral pri mednarodnem olimpijskem komiteju proti udeležbi športnikov s Formoze v Melbournu. Odločitev mednarodnega komiteja Je v nasprotju s pravili organizacije, ki pravijo, da eno državo lahko zastopa samo en nacionalni olimpijski komite. • V Bordeauxu so imeli Izločilno tekmovanje francoski plavalci — olimpijski kandidati. Strokovnjaki so bili z njihovim nastopom zadovoljni, razen z Boiteuxom, od katerega so pričakovali več. V reprezentanco so se uvrstili Eminente 2,11.6, Boiteux 2,12.2, Jany 2,13.5, Montserret 2,13.3 in Colig-non 2,14.5, in sicer za štafeto 4 X 200 m, CELJSKE VESTI CELJSKO GLEDALIŠČE Torek, 23, oktobra ob 15.30: Jerzl Lu-towski: »Dežurna služba«. III. srednješolski abonma in izven; ob 20: Jerzi Lutovvski: »Dežurna služba«. Torkov abonma ln izven. Sreda, 24. oktobra ob 16: Jerzl Lutow-ski: »Dežurna služba«. II. srednješolski abonma in izven. Četrtek, 25. oktobra ob 20: Jerzi Lu-towskl: »Dežurna služba«. Četrtkov abonma ln izven. Petek, 26. oktobra ob 16: Jerzl Lutow-ski: »Dežurna služba«. I. .srednješolski abonma ln izven. Sobota, 27. oktobra ob 20: Jerzi Lu-towski: »Dežurna služba«. Sobotni abonma in izven. Nedelja, 28. oktobra ob 13.30: Jerzl Lutowski: »Dežurna služba«. Gostovanje v Topolšici; ob 20: Cehov: »Stare ruske iale«. Gostovanje v Velenju. KINO »UNION«: Ruski barvni film: »Vesele zgodbe vojaka Brovkina«. — Predstavi ob 18 in 20. »METROPOL«: Amer. film; »Tarzan brani džunglo«. Predstavi ob 18 ln 20. IZ MURSKE SOBOTE KINO »PARK«: Ameriški film: »Grofica Walewska«. V glavni vlogi Greta Garbo in Charles Boyer. KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »KOMUNA« Ameriška barvna risanka PLUTONOVE IN PAJ1NE PUSTOLOVŠČINE Tednik: Filmske novosti št. 42. " Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Prodaj8 vstopnic od 9.30—11 in od 14 dali^* Film je na sporedu do 31. oktobr®* KINO »V I C« Ameriški film Pustolovščine Don Juana Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi Errol Mynn in Robert Douglas. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje. Film Je na sporedu do 31. oktobra. KINO »UNION«; Nemški barvni film: »Piroška«. Tednik samo pri zadnjih dveh predstavah. V glavni, vlogi Lisolette Pulver. Film je na sporedu do 25. oktobra. KINO »SLOGA«: Premiera jugoslov. KINO »TRIGLAV« Ameriški barvni film Saskachewan Tednik. V glavni vlogi Alan Ladd, Shelly Vinters in Robert Douglas. Predstave pb 16, 18 in 20 Prodaja vstopnic od 15 dalje filma: »Zadnji tir«. Predstave ob 1*' 17, 19 in 21. Ob 10 matineja isteg« filma. . Prodaja vstopnic v obeh kinemal“ grafih od 9.30—11 ln od 14 dalje, matinejo, v kinu »Sloga« od 9 dalj ■ KINO »SOCA«: Amer. film: »Žongler ■ Predstave ob 16, 18 in 20. V gjayR vlogi Kirk Douglas. Danes zadnji' Prodaja vstopnic samo od 14 dalj ; r 1 UUdJd VotUpiliV. aauiu uu a* q , MLADINSKI KINO LM, Kotnikova »; Jugoslov. kinoteka predvaja rusNj film: »Bila Je deklica«. Predstav vsak dan ob 10 in 15. za šole v dopoldanskih urah na u,««.............. te" lefon št. 32-454. Cena vstopnic 10 dj®; KINO »LITOSTROJ«: Francoski »Štirje brez postelje«. Tednik: Fiirj ske novosti št. 36. Predstava ob ^ Prodaja vstopnic uro pred priče kom predstave. ___ KINO »SISKA« Švedski film Dobri vojak Bum V glavni vlogi Nils Peppe in W|a Landge. Predstave ob 16, 18 m Prodaja vstopnic od 14 dalje. sporedu samo danes in jutri. tmrnrn iiiiiiiiiHiiiuiiiJiiiiiiuiiinMtttiiilfUliliiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiliuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiii HANS FALLADA B O MM Jčaj ob 16.00, iz Novega mesta ob 17.45 ln s prihodom v Ljubljano ob 19.30. Vozijo udobni in kurjeni avtobusi, ^■ena vozne karte od Ljubljane do' Za-Sfeba 700 din. AVTOBUS VOZI VSAK DAN, ra-«n ob nedeljah in državnih praznikih. Vozovnice lahko kupite v pred-Modaji v poslovalnici PUTNIK Slovenija v Ljubljani, Titova ces,ta 12 <1 v Zagrebu pri PUTNIKU ZAGREB ' Praški ulici št. 5. . Za direktne potnike od Ljubljane “° Zagreba in obratno brezplačno rezerviramo sedeže v avtobusu. PUTNIK SLOVENIJA vas opozar-!* na ODDELEK ZA PROPAGANDO, t. ?ela v sklopu podjetja. Oddelek ima ®stni fotolaboratorij z velikim števi-it? negativov najlepših krajev SLO-*JNije in JUGOSLAVIJE. — V najkrajšem času Izgotovimo fotografije ™eh velikosti. . Turistične organizacije ln vodstva noteiskih podjetij vabimo, da se po-55“W° našega oddelka za propagando. “T1 izdelavi prospektov bomo v celoti “Poštevali želje naročnika, istočasno Pa vam bomo tudi pomagali s strokov-®Uni nasveti. Vabimo vas, da brezzvezno obiščete naš oddelek za propagando. PUTNIK SLOVENIJA v Ljubljani PRIREJA OB ZAKLJUČKU LETOS-TURISTIČNE SEZONE v soboto, Oktobra, DVODNEVNI AVTOBUS-"I IZLET NA PLITVICKA JEZERA, istočasno bodo udeleženci izleta obijali tudi Senj, Crikvenico in Opatijo. ' s*. Ne zamudite izredne prilike, obidite PLITVICKA JEZERA jeseni, ko 80 najlepša. , Za zaključek sezone Izredno zni-‘«na cena. Prijavite se takoj. VFST1 VL TRBOVELJ „ »SVOBODA-TRBOVLJE II.«: Ame-“»Ki barvni film: »Bobni čez reko«. v glavni vlogi Audie Murphy. IZ ŽALCA w Ameriški film: »Moja mala norost«. Predstava ob 19.30. DNEVNE NOVICE STOPI Nobenih nadomestkov večl FLEX se spet dobi. FLEX čisti madeže in ne pušča roba okrog madeža. ROŽNO MLEKO je novost. Izdelano iz najboljših surovin, dobro parfu-mirano in zelo Izdatno. Zahtevajte Teint Bell ROŽNO MLEKO. predavanja Geografsko društvo Slovenije •— ljubljanska sekcija odseka za geografski pouk — prireja dne 24. oktobra ob 20 predavanje dr. Kokoleta: Nekaj vtisov o geografiji na angleških šolah. Predavanje bo v seminarski sobi geografskega inštituta na Univerzi. Vabljeni predvsem predavatelji geografije. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Torek, 23. oktobra ob 20: Shakespeare: »Henrik IV.« (II. del). Abonma H. (Falstaff — Janez Cesar.) Sreda, 24. oktobra ob 20: Shakespeare: »Henrik IV.« (II. del). Abonma B. (Falstaff — Pavle Kovič.) Četrtek, 25. oktobra ob 20. Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Abonma A. (Jacinta D. Počkajeva.) Petek, 26. oktobra: Zaprto. Sobota, 27. oktobra ob 20: Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Izven in za podeželje. (Jacinta Nedeljka Kacinova kot gost.) Nedelja 28. oktobra ob 15: Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Izven in za podeželje. (Jacinta Duša Počkajeva); ob 20: Axelrod: »Sedem let skomin«. Izven in za podeželje. OPERA Torek, 23. oktobra ob 19.30: Rossini: »Seviljski brivec«. Abonma E. (Lipušček, Korošec, Patikova, Osta-ševski, Kovač, dirigent Simoniti.) Sreda, 24. oktobra ob 19.30: Puccini: »Tosca«. Abonma F. Četrtek, 25. oktobra ob 19.30: Rossini: »Seviljski brivec«. Abonma G. Petek, 26. oktobra ob 15.30: Puccini: »Tosca«. Abonma red Petek (popoldanski). MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Torek, 23. oktobra ob 20: Barlllete-Grždy: »Pero«. Abonma red Torek večerni. Vstopnice so, tu
  • saoski pilotic. V obeh kra- da je ladja nasedla na pesek tako, Beograda reka Sava ni niti mirna jih stalno prebivata po dva na- da je okoli nje ostalo le 20 cm niti pohlevna. Ladjarji, ki se po- meščenca jugoslovanskega rečne- vode. Res voda teče in s seboj oddajo na 580 km dolgo pot, kolikor ga brodarstva, ki sta pripravlje- naša tudi naplavine, zato je bilo , . . , , znaša razdalja od Beograda do na, da vselej pripomoreta s svo- ladjo mogoče že d kratkem osvo- govo „ ofc>remenJeno s priti- Sf.I-O noTnn.V. Unt Ut .■_______ I_:i- 1: I 'J, ° I skOHl 2650 Kg. je bil pred kratkim dlje časa v poskusnih središčih ameriškega vojnega letalstva. Zlasti se je zanimal za varnostne naprave, ki bi morebiti obvarovale življenje pilota pri nadzvočnih hitrostih ali v velikih višinah. Rezultati teh varnostnih naprav so nenavadno pomembni ne le za prihodnji razvoj letalstva, marveč tudi za razvoj astronavtike, za osvajanje vsemirja. Dr. Hardmeier je objavil pozneje v Švici najnovejše rezultate ameriških proučevanj varnostnih naprav. Ta proučevanja vodi letalski zdravnik polkovnik Stapp že več let, ukvarja pa se predvsem s proučevanji posledic izrednih pospešitev in izredno naglega zaviranja pri nadzvočnih hitrostih. Proučuje pa tudi delovanje močnih vetrov oziroma zračnih tokov, ki nastanejo pri prisilnih skokih iz reaktivnih letal. Med zadnjimi poskusi je Stapp z raketnimi sanmi, ki drsijo po tračnicah, dosegel hitrost 1000 km na uro. Pri tem razen s posebno obleko in čelado ni bil zaščiten z nikakršno kabino. Pri hitrosti 1000 km na uro je Stapp zaustavil sani v času ene sekunde in se tako izpostavil vplivu 35 do 40. G. (kar je mera za silo težnosti). V tem času je moral Stapp vzdržati pritisk, ki je bil 35 do 40-krat večji od teže njegovega telesa, se pravi, da je bilo nje Siska, poznajo Savo kot reko, ki jim poznavanjem savskega korita, bodiii. zahteva na številnih mestih mno- kadar pluje ladja bodisi proti Da bi preprečili nesreče na go naporov in znanja za, prema- toku ali pa v nasprotni smeri. V plitvinah, imajo organizirano tudi govanje posebnosti njenega toka času nizke vode pridejo srečno posebno službo za zaznamovanje in dna. Tudi najmanjša napaka preko obeh mest le vlačilci, ki se plovne poti. V času nizkega vodo-lahko povzroči nesrečo. Prav ugrezajo od 100 do 110 cm. Ko’ je j staja postavljajo mimo rednih zato je Sava tudi reka, na kateri vodostaj pri Sremski Mitroviči signalov, ki so na obalah, tudi za-(Iveri krajih obstoji posebna nekaj nad ničlo, promet vlačilcev časne, dokler voda ne naraste, tlužba »savskih pilotovi, ki zago- na sektorju pri Sremski Rači ozi- Plitvine označujejo posebni signa-tavlja nemoteno plovbo ladij tam, roma pri izlivu Drine celo popol- li, ki jih brodarji nazivajo >babe< fcjer grozijo ladijskim bokom in noma preneha. Ne le na teh kra- ■ in >zajci<. *Zajec< je zabit kol, na dnom plitvine ali ožine. jih, kjer spremljajo ladje tsavski j čigar vrhu so pustili nekaj vej, Savskim ladjam otežkočajo pilotimarveč tudi marsikje *baba< pa je veja, ki so jo pribili plovbo ^ pravzaprav pritoki naj- drugje, je treba zelo previdno na kol v obliki črke »o«. Oba večje' jugoslovanske reke, ki iz vožnje, da bi ne prišlo do nesreče, znaka sta začasna, razen tega pa goratih predelov prinašajo s svo- Majhna bosenska reka Tolisa, ki tudi dokaj poceni, Njihova nalo-jimi brzicami kamenje in prod se izliva v Savo nekaj kilometrov ga preneha, ko voda naraste. Si-ter ustvarjajo ob svojih ustjih v nad Županjo, prinaša velike koli- , cer jih pa narasli valovi takrat Savo velike naplavine. Pod izli- čine peska. Zgodilo se je nekoč, \ sami odnesejo, vom Bosne pri Bosanskem Samcu ____________________ je eno takšnih nevarnih mest na Savi. V dolžini 10 km je savsko *^a Japonskem Je korito zaradi naplavin reke Bosne goved manjša in kamenito in mnogokje zelo plitvo ^olj mršava kot v ter obdano z velikimi prodišči, Evropi,« je dejal medtem ko je plovna pot zelo eden izmed ja-ozka. Prav tako je pri izlivu Dri- Ponskih agrono-ne, kjer je plovna pot Save, ki jo mov> ki so prebili uporabljajo ladje, na tem mestu letošnje poletje na d času nizke vode široka le 40 m, praksi v švicar-globoka pa samo 170 cm. skih kmetijskih Tako na prvem kakor na dru- ustanovah. Seve gem mestu se povzpnejo na vsako 80 hodili tudi na _______________________^______________| živinske sejme, kjer so s posebnim zanimanjem fotografirali plemensko in rodovniško živino. »Sicer nam doma ne bodo verjeli,« so s smehom opravičevali svojo vnemo za slikanje Revolucija v rastlinstvu Neko ameriško podjetje je prei kratkim razposlalo številnim znanstvenikom in strokovnjakom 1 sejmske govedi, določeno količino zelo redke kemične spojine, ki utegne povzročiti pravcato revolucijo v rastlinskem svetu. Gre za neko spojino, ki jo imenujejo »giberelna kislina«, ki baje pomaga, da rastline rastejo petkrat hitreje kakor pri normalnih laboratorijskih poskusih. Omenjena družba je ze proučevala delovanje te spojine tako v laboratorijih kakor na odprtem polju, vendar pa podrobnejši rezultati teh poskusov še niso znani. Zemlja se počasi zastruplja Francoski biolog Andre Birre je postavil to trditev v časniku »Point de Vue«. Birre dokazuje, da je kmetijstvo največji potrošnik strupov in da postopoma zastruplja zemljo. Vsako leto izdajo le v Franciji 15 do 16 milijonov frankov za strupe, ki jih uporabljajo za uničevanje plevela in rastlinskih škodljivcev Uporaba teh sredstev v boju proti škodljivcem je »vmešavanj« v ustvarjalno delo narave« In podira naravno ravnotežje. Strup prihaja v žuželke in rastline, v ptice, ki se hranijo z žuželkami, in druge živali, prihaja v zemljo, potoke in reke ter zastruplja življenje v vodi. Francoski strokovnjak končuje obširni članek tako-le: »Ce pomislimo, da potrosijo vsako leto milijone ton strupov na milijarde hektarov zemlje, tedaj je mogoče zaslutiti uničenje, ki se bo moralo zaradi tega nujno pojaviti nekega dne.« , Stapp je dokazal, da ameriški poskusni pilot Smith, ki je pri nadzvočni hitrosti skočil iz pokvarjenega letala, ni ostal živ po sreči. Obraz mu je med padanjem počrnel, iz oči, ust in ušes pa mu je pritekla kri Ko je padel v morje, je malokdo verjel, da bo ostal pri življenju, vendar Smith danes spet leti Na osnovi Stappovih poskusov je prišlo pred kratkim do novega dramatičnega eksperimenta. V višini 12.000 m so izstrelili iz letala, ki je letelo s hitrostjo 850 km na uro, poročnika Niel-sena, in sicer s pomočjo posebne rakete skupno s sedežem. Poskus je bil nenavadno nevaren, vendar je moral naposled nekdo preizkusiti nove varnostne naprave za pilote. Nielsen se je spustil na zemljo s padalom, vendar si je v zraku zlomil desno ramo. Kje je bila napaka? Zdravnik kapetan Sperry se je odločil, da bo tudi on poskusil. Tudi njega so izstrelili iz letala, na zemlji pa je pristal s prav tako zlomljeno ramo. Sperry je ugotovil, da je bila napaka v konstrukciji sedeža. Novi sedež, ki ga zdaj ze uporabljajo, deluje brez nevarnosti za pilota. Kapetan Sperry in poročni* Nielsen nameravata kmalu s P°' sebnim stratosferskim balonorn poleteti v višino 30.000 m. S t® višine bo Sperry skočil in padal 20.000 m, šele tedaj bo odprl pa' dalo. Pri tem smelem poskusu namerava Sperry preizkusit' več varnostnih naprav. Ker J® v višini 12.000 m temperatura —56 stopin Celzija, so morali seveda izdelati posebno obleko, ** bo pilota zaščitila pred zmrznje-njem. { Vse te senzacionalne poskus®’ ki so bili doslej tajni, so P1®”, kratkim posneli za dokumentarni film z naslovom »Na pragu vsemirja«. Kako je dobila Foča ime Naj starejši zgodovinski spomenik v Foči — mesto je znano tudi iz NOB — je iz leta 1368. Takrat so namreč prvič zapisali ime Foča. Zanimivo je, kako si ljudstvo razlaga nastanek imena svojega mesta. Dve zgodbi pripovedujeta o tem. Prva je. tale: Ko je pred mnogimi stoletji sultan Mehmed zavzel Bosno in prišel v Ustikolino, je poslal prednjo stražo v bližino današnje Foče, ki se je prej imenovala Radovina. Vojaki so se vrnili in javili sultanu, da so videli mnogo vinogradov in vinskih posod, torej »hapisov in fučov«. Turška beseda »fuči« pomeni leseno vinsko posodo. Od tod naj bi torej dobila Foča ime. Druga zgodba je črnogorska. Črnogorci namreč izgovarjajo besedo Foča kot Voča (sadje). Ker je v okolici mesta mnogo sadovnjakov, so torej menili, da je izvor besede iskati v tej okolnosti. Zgodovinarji in arheologi pa ne priznavajo ne ene ne druge »teorije«. Po njihovem mnenju se je današnja oblika imena razvila iz srednjeveškega »Hoča«. Zaradi zvočne podobnosti so Turki Hočo najbrž imenovali Fočo; tako se imenuje tudi neko mesto v Ana-toliji. Na vse manjših in manjših področjih afriške divjine živi le še kakšnih 2500 belih nosorogov. Lovci na veliko divja« so to nenevarno zver skorajda povsem iztrebili. Belega nosoroga, ki ga vidimo na n®** sliki, kako se miroljubno pa®* so oblasti v zadnjem času zaščitile s strogimi zakonskim* predpisi Nedorasli »kavboji« pustošijo angleška mesta Kriminal med angleško mla- dili za domove upokojencev. Ne* dino se je po vojni zelo povečal kaj noči zapovrstjo so prihajaj pa tudi število prestopkov se ni k tem hišam mladeniči kakih zmanjšalo, tudi po desetih letih šestnajst let in sistematično raz- ne. Ne samo, da mladina med 13 in 19 leti sodeluje pri različnih vrstah kriminala, temveč se v zadnjem času začenja ukvarjati tudi s takimi dejanji, od katerih nima nihče koristi in ki jih ni mogoče drugače imenovati kot vandalizem. Manchester je bil največkrat obiskan od te »šibe božje«. Pet velikih hiš v Greenhousu so ure- 154. Skrila sta se za grmovje in čakala. Mimo je prehitel čokat možakar z zavihanimi rokavi. Na prsih je opletal daljnogled. Danilo in Maks sta se spogledala. Očitno je spadal k onim v zalivu. Na vrhu otoka so torej imeli stražo. Morali so imeti še veliko slabšo vest, kot sta domnevala. Počakala sta, da je neznanec izginil med grmovjem, potem pa sta se hitro povzpela do vrha. Zdaj sta lahko videla, kaj je tako vznemirilo neznanega stražarja. 155. Daleč zunaj na morju je bilo videti dva patruljna čolna, ki sta plula proti otoku. »Najkasneje v pol ure bosta tu,« Je ugotovil Danilo. Tedaj je v zalivu zabrnel motor. »Ce bi imeli čoln v redu, bi jo gladko odnesli,« je menil Maks. Tudi Danilo je bil njegovih misli. Neznanci bi imeli dovolj naskoka, da bi dosegli Italijanske teritorialne vode, preden bi Jih dohitela patrulja. Brnenje v zalivu se je spremenilo v visok zvok stroja, ki se a vio brzino vrti v prazno. 156. Danilo in Maks sta pohitela na obalo in mahala bližajočima se čolnoma. Eden je z nezmanjšano hitrostjo zavil okoli otoka in odhrumel proti zalivu, drugi pa je izklopil motor in se počasi bližal skalam. Spredaj na pramcu sta že razločila Barbo in doktorja Plavnika, ki sta jima živahno pomahala. Se trenutek in pastruljnl čoln je bil dovolj blizu, da sta lahko skočila na krov. Potem so motorji spet zarohneli s vso silo in čoln je šinil naprej. bijali vsa okna, strgali vrata * podbojev, poškodovali zidove 1* razsekali vodovodne cevi. Mestna uprava v Manchestru je izjavila* da so se zaradi tega vandalizma povečali stroški adaptacije teh zgradb za nekaj tisoč funtov. V Shaftesboryju sta dva mladeniča ponoči splezala na zgradbo nekega univerzitetnega inštituta in popolnoma uničila streho-Pet fantov se je pripravljalo, da vrže debelo drevesno deblo skozi okno v znamenito knjižnico tega inštituta, a so jih pravočasno opazili. Vse leto so mladeniči sistematično razbijali okna te ustanove. V središču Manchestra, na Piccadillyju, se nahaja lep zelen park, kjer delavci opoldne kosijo> zvečer pa obiskovalci kinematografov in gledališč uživajo večerni hlad. Tu stoji tudi prelep vodnjak, ki je zvečer obsijan * številnimi žarometi. Nikakih zi' dov ni, ki bi zakrivali prostor, kljub temu pa je mladim vandalom uspelo razbiti vse žaromet«! čeprav so bili zaščiteni z zažčitni' mi mrežami. Podobne stvari se dogajajo tudi v drugih mestih, čeprav ne v takem obsegu kot v Manchestru. V Salfordu so na novi osnovni šoli razbili petdeset velikih oken s šest milimetrov debelim steklom. V mladinskem zavetišču Hulmeday so mladi razbijači razsekali klavir in uničili radio-Ustavili se niso niti pri otroikih igračah. Vse to se dogaja kljub številnim ukrepom mestnih oblasti, da bi preprečile ta pustošenja. Vsa podjetja so zaposlila štirikrat več nočnih čuvajev, kot jih je bilo do zdaj. Čuvaje spremljajo tudi posebej dresirani psi, da bi jim pomagali v primeru neljubega »obiska«. V nekaterih mestih morajo delati policisti preko določenega časa, ker so vandalski zločinci prekosili vse druge zločine in zelo vznemirili javnost. NA PRAGU VSEMIRJA