Uredništvo inupravništvo: Kolodvorsko ulico Stav. IB. Z uradnikom so moro govoriti vsak dan od 11, do 12. ure. Jtokopiui go no vračajo. Inserati: ^"»tstopna potit« vrsta 4 kr., pri vočkratnom po-nfcvljanji dajo »o popust. Velja večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhajn. vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 55. ixx*i zvečer. za Ljnbljano v upravništvu: 7.a colo loto U gld., za pol leta 3 ffld., za četrt lota 1 gld 50 kr., na mesec 50 kr., pošiljatov na dom volja mo-soudo 0 kr. več. Po pošti volja za oelo leto 10 gl., za pol lota 6 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za jodon meaco 85 kr. Štev. 46. V Ljubljani v četrtek, ‘26. februvarija 1885. Tečaj II. Volilci trgovinske in obrtne zbornice! Zavoljo novih volitev v trgovinsko in obrtno zbornico, ki se imajo te dni vršiti, sklical je izvrševalni odbor narodnega kluba deželnih poslancev dne 19. t. m. obilo število najve-ljavnejših trgovcev in obrtnikov z Vaše srede na posvetovanje ter Vam po soglasnem sklepu tega shoda priporoča niže imenovane kanditate, katerim brez skrbi izkažete svoje zaupanje. Njih imena so Vam porok, da bodo vestno in po svoji uajbolji moči delali za trgovinske in obrtne koristi naše dežele. Ti kanditati so: I. V trgovinskem odseku: a) Za prvo skupino, v kateri sta združena prvi in drugi razdelek: Gosp. Josip Kušar, predsednik trgovinski in obrtni zbornici, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani. „ Vaso Petričič, podžupan, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani. » Fran Hren, graščak, trgovec itd. v Ljubljani. » Mihael Pakič, trgovec in bišni posestnik v Ljubljani. „ Janez Perdan, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani. „ Fran Souvan mlajši, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani. b) Za drugo skupino, v kateri je tretji razdelek trgovcev: Gosp. Fran Omerza, trgovec in posestnik v Kranji. „ Blaž Mohar, deželni poslanec, župan in trgovec v Škofji Loki. „ Tomaž Pavšler, trgovec z domačimi pridelki v Kranji. „ Josip Ribič, trgovec z glasbenimi instrumenti v Ljubljani. Listek. V Carigradu. (Zlatorodov.) (Konec.) Na nekaterih mestih je opaziti še sledove grških križev, odlomi konštantinskih mono-gramov, potrte peroti rimskih orlov, ostanki lišpa bizantinskega slopovja, vse počrnjeno od časa. Na drugih pločah so še grški napisi, grbbo urezani od Konštantinovih vojakov, ki so pod vodstvom Florentinca Džulijana varovali trdnjavo, dasiravno so videli padati Carigrad, ljudje, pripravljeni na smrt, ki so klicali Boga na pomoč, naj jim ovaruje mesto plenjenja, družine pa sužnosti. Izmed onih dveh turnov, stoječih pri Zlatih vratih, je jeden tisti, v kateri so zapirali poslance držav, vojujočih se s Sultani. Na zidovih je moči še brati nekaj latinskih napisov, med katerimi je najmlajši napis beneških poslancev, uječenih pod Ahmedom III., ko je bruhnila vojska Morejska. Drugi raz- il. V obrtnem odseku za drugi razred: Gosp. Janko Kersnik, graščak, posestnik mlina in žage na Brdu. „ Filip Zupančič, hišni posestnik iu stavbeni mojster v Ljubljani. „ dr. Josip Poklukar, državni in deželni poslanec, solastnik tiskarne itd. v Ljubljani. „ Janez Nep. Horak, podpredsednik trgovinski in obrtni zbornici, hišni posestnik, rokovičar itd. v Ljubljani. „ Anton Klein, predsednik obrtnemu društvu in solastnik tiskarne v Ljubljani. „ Jarnej Žitnik, hišni posestnik in čevljarski mojster v Ljubljani. „ Oroslav Dolenec, hišni posestnik in sve-čar v Ljubljani „ Janez Dovgan, mizar v Ljubljani. „ Fran K olmann, hišni posestnik in steklar v Ljubljani. „ Alojzij Jenko, načelnik zadrugi pekarjev v Ljubljani. V Ljubljani dnč 22. februvarija 1885. Za narodni centralni volilni odbor: Luka, Svetec. V Ljubljani, 26. februvarija. Skoro nobrojnokrat uže raznesla se je med svet novica, da se Rusi bližajo Heratu, da bodo zdaj in zdaj zaseli to ozemlje in mesto si osvojili. Navadno pa se na to vest ni dosta oziralo javno mnenje; a ko je Angleže zadela nesreča v Afriki, ko je Kartum pal v roke Mahdiju, tedaj pa se je zopet raznesla v svet vest o prodirauji Rusov v Herat, in dodalo se je še, da Rusija hoče porabiti zadrego, v katero so zašli zdaj Angleži, in tedaj vplivala je ta vest na ves svet. Drugi dan uže došlo je sicer iz Petrograda poročilo, da na tej novici ni pičice ni istine, iu v angleški poslanski zbornici izjavil je državni tajnik, da Rusija ne maršira proti upiti turen je tisti, ki je napolnjen z najža-lostnejšimi spomiui, turen, v katerem je bilo veliko grozanskih skrivališč, grobov za žive ljudi, v katerih so vezirji in dvorski velikaši v temi čakali rablja, ali pa so puščali krvava znamenja nohtov in razbitih lobanj, obnorši v obupnosti. V enem teh grobov je bil velik možnar, v katerih so tolkli kosti obsojenih ulem. V prizemlji je okrogla soba, „krvava ječa", kjer so na tihoma sekali obsojencem glave; odsekane glave so metali v vodnjak, „krvavi vodnjak", katerega odprtina, pokrita z dvema pločama, se še pozna sredi neravnih tal. Pod njo je bila jama, votlina, vsekana v skalo, katero razsvečuje svetilka, viseča od stropa, kjer so na meh drli, ki so bili obsojeni na trapila, vlivali jim gorečo smolo v usta in rane, ki so jih dobili pri šibanji, trli jim roke in noge s kiji, in grozotno upitje rnročih nesrečnikov je kakor slabotno ječanje prihajalo do ušes v trdnjavi zaprtih uječencev. V enem kotu te ogradbe se še vidi sled dvorišča, kjer so ponoči sekali glave navadnim obsojencem. Tu blizu je bil, ni še dolgo tega, zid človeških kosti, segajoč skoro do ploščadi trdnjavske. Heratu, dokler niso uravnane meje, in dodal je še državni tajnik, da bi rusko prodiranje v Herat imelo resne posledice. A vsa ta zatrjevanja iz Petrograda in v angleški poslanski zbornici ne morejo odvzeti, se vč da Rusiji ne prijaznim listom, prepričanja, da Rusija vender le maršira v Herat. Tudi angleški listi prinesli so uže marsikatera poročila iz Afganistana, katera so bila bolj za to namerjena, da vznemirijo javno mnenje. „Times“ prinesle so pred kratkim poročilo, da je Rusija zasela Pendže, katere ležijo na poti med Šerahom in Heratom, katere so tako rekoč ključ, s katerim se odpre vhod v Indijo. Sicer pa uže delj časa zboruje komisija, katera ima nalog, da uravna severne meje Afganistana; do zdaj res ta komisija ni prišla še do nobenega vspeha, ker se ruski zastopnik nekako umika ter se Rusiji zdi bolj umestno, da se nje zastopnik kar naravnost v Londonu z angleško vlado ne-posrednje pogaja. Gotovo za Angleže velika nevarnost, da trčijo z Rusi vkup v osrednji Aziji. To nevarnost uvidevajo politiki, in prepričanje to zaneslo je časopistvo tudi uže med maso naroda. Torej se ni čuditi, da poročila, da ruski kozaki korakajo iz Merva proti Heratu, vzbujajo v Londonu veliko skrb in bojazen. In ta bojazen se je zdaj uže tako ukoreninila, da je skoro nemožno jo odpraviti; niti zatrjevanja načelnika angleške komisije za uravnanje mej, da Rusija nikakor ne namerja marširati proti Heratu, da je zaukazala svojemu poveljniku v Mervu, generalu Komarovu, da nastopi pot proti Heratu le tedaj, če bi ga v to prisilila potreba in „vojni razlogi". Se vč da se ne more natanko določiti, kaki so ti „ voj ni razlogi", in kedaj se bode pokazala potreba. Za zdaj pa je gotovo, da Rusi niso še zaseli Herata, kajti tako važna novica gotovo ne bi bila ostala tajna za azijskimi zidovi. Da pa bode Rusija prej ali slej vender posegla po Heratu, je gotovo; kedaj pa, to je vprašanje časa. Prej ali slej srečali se bosta Angleška in Ruska v osrednji Aziji; kako pa Pri uhodu je temnica Osmana II., ki je bil prvi pal kot žrtev cesarska janičarjem. To je tista soba, v kateri se je ubogi osemnajstletni Sultan, v smrtni obupnosti še jedenkrat tako močan, divje boril s štirimi rablji, dokler mu zanjka ne zaduši besnega rjutja. V vseh drugih turnih in pa v nekaterih delih zidovja so bila križpota temnih hodnikov, skrivnih stopnic, nizkih vratič, skozi katera so obsojeni hoditi mogli le vklenjeni: paše, cesarjeviči, dvorniki, služaji, uradniki, častniki, možje v cvetoči mladosti, stoječi na vrhuncu oblasti, katerim se je vzelo vse v jedni uri, in katerih glave so škropile uže vnanje zidove s krvjo, v tem ko so jih doma čakale žene v praznični opravi. Po teh hodnikih, s katerih je vlaga curljala, po teh grobotihih stopnjah hodili so ponoči s svetilkami vojaki in rablji krvavih rok, z njimi serajski slauci, ki so na smrt obsojenim nosili zanikujoče odloke Sultanove na pomiloščeuske prošnje jetnikov. Truplja izbuljenih oči in s svilenim motozom zadavljena so nosili čavši, utrujeni in izdelani od dolgih in hudih borb, katere so morali boriti v temi zoper divjo obupnost. Na nasprot- bode to srečanje, za katero državo bode bolj plodonosno, je zdaj še težko določiti. Rusija izvolila si bode za to operacijo gotovo tak čas, ko bodo Angleži angažovani na drugi strani, ko bodo zamotani v notranje zadeve ali pa se jim bode boriti z vnanjim sovražnikom. Tedaj bode Rusija neovirano osvojila si kos za kosom v osrednji Aziji; Angleži bodo sicer slovesno protestovali, a osvojitve preprečiti jim ne bode možno, če pa bode to vedno prodiranje Rusije proti osrčji Azije tudi zanjo koristno, se z gotovostjo ne more določiti ; jasno pa je, da bode imela pri tej svoji operaciji prestati mnogo težav in odstraniti mnogo ovir, in zgodilo se bode morda celo, da se jej bodo večkrat z orožjem nasproti postavili podjarmljeni narodi za hrbtom, da se bode ta vstaja ponavljala, kajti ti divji narodi ne bodo radi vpognili razvajene svoje glave pod evropski jarem. Iz ogerskega državnega zbora. Minoli petek bavila se je ogerska poslanska zbornica z dvema interpelacijama o povišanji carine na žito v Nemčiji in Franciji. Prvi interpelant bil je grof Emanuel Andrassy. Pričel je svoj govor z zgodovinskim razvojem tega carinskega gibanja, katero se je pričelo o ameriških Zjedinjenih Državah ter se zdaj v Nemčiji in Franciji uvrstilo med postavna določila. Grof Andrassy je dejal, da zdaj pač Ogerski ne preostaje nič drugega, nego da stori tudi odločne korake, Ogerska je v zadregi. Če ne poviša svojih carin, poplavili jo bodo cenejši pridelki iz Amerike, Rusije in iz sosednjih držav, kateri pa zdaj nimajo vhoda v Nemčijo. Grof Andrassy se je še pritoževal, da prijazna država o teh svojih namerah ni prej nič povedala, in stavil je do trgovinskega ministra vprašanje, če misli delati na to, da se Avstro - Ogerska z vso odločnostjo izreče, da je načelno se odločila, da hoče carino za nekatere pridelke y interesu dežele povišati iz istih razlogov, kakor sta to storili Francija in Nemčija. Trgovinski minister grof Sz6chenyi je dejal, da je naravno, da bi, če jedna država vzprejme protekcionističen zistem, sosednja država storila veliko napako, če bi to od svoje strani ignorirala. Avstro - Ogerska mora iste carine, s katerimi druge države vvažanje naših surovin obteževajo, uporabljati pri surovinah, katere dohajejo od vzhoda. Ogerska vlada da je to vprašanje uže premišljevala ter storila uže potrebne korake, da se carina poviša. On se nadeje, da mu bode' kmalu možno predložititi dotične postavne načrte. Ignacij Helfy ni bil s tem odgovorom še zadovoljen. On je prepričan, da je vlada proti povišanju carin v prijaznih državah po diplomatskem potu se pritožila. A take rekrimina-cije ostanejo brezvspešne, če ni za njimi pritiska močnega javnega mnenja. Vlada bi bila nem kraji štambulskem je bilo grozovito sodišče dvorsko. Tu je stalo velikansko mučilo, obdano od sedmerih kamenitih visli, ki je z morja in s kopnega o mesečini prejemalo žrtve, vračalo pa lobanje in trupe. V tem pa so s turnov, v katerih se je umiralo, nočne straže gledale daljne serajske kioske, razsvečene za cesarske slavnosti. Človek je nekam zadovoljen in skoro vesel, videč to sramotno trdnjavo tako razrušeno, kakor bi jo bile ustavše žrtve s zobmi izgrizle in z nohtmi izpraskale, maščujoče se nad zidovi, ker se niso mogle nad krvoloki. Velika ta, razorožena, šepava grdoba zdva s stoterimi ustmi svojih strelišč in podrtih stolpov ; in tema mišij, kač, rumenkastih ščipavcev lezejo kakor črvi iz trhlega trupa, gomzč po gnilem drobovju in počenih straneh sredi spre-lepega zelenja, ki takorekoč zasramovaje ovija to pošast z venci in šopovi. Pogledavši na razna vrata, kjer sem videl le hitri tek krastač in podgan, vspnem se po stopničavji na eno bastij na zahodnji strani. Od tod moreš pregledati vso trdnjavo — širno zmes podrt in, turnov, slemen, Btopnic, plo- morala uže zdavno stopiti pred zakonodav-stvo ter izreči, da je odločila se, postopati do skrajne meje. Če bi bila to storila, bi se marsikaj morda ne bilo zgodilo. IIelfy stavi konečno do vlade vprašanje, če ima gledč dogodkov v Nemčiji, Franciji in Belgiji gotov načrt, po katerem bode uravnala določbe, da odvrne to pretečo nevarnost, in če misli te naredbe naznaniti tudi poslanski zbornici. Tako sta se rešili dve interpelaciji o povišanji carine v vnanjih državah. Trgovinski minister govoril je sicer tudi o povišanji carine, a samo na surovino, katera nam dohaje iz orijenta. Če Nemčija obremeni naše žito z visoko carino, si bodemo skušali za to dobiti odškodnino — na rumunskem žitu. Če ti obremeniš mojo surovino, obremenil bodem jaz surovino tretjemu, če nam bode to koristilo, je vprašanje. Sicer pa je gospod minister obljubil, storiti še druge potrebne korake in ukreniti naredbe, katere hočemo počakati. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Klub desnega središča državnega zbora imel je v torek zvečer pod predsedstvom HohenwartOYim sejo; razgovarjalo se je, katere točke se imajo še rešiti v tem zasedanji. Sklenilo se je, da se bode razen o budgetu razpravljalo tudi: O zakonu proti anarhistom, o predlogi zaradi severne železnice, o predlogi zaradi zavarovanj proti nezgodam, zakon o odpustitvi davkov pri uimah, potem o lokalnih železnicah na Gorenjem Avstrijskem in v Kranjski. Gledč zakona proti anarhistom je še dvojljivo, če bode do tedaj rešil odsek svoje delo, da se bode mogel staviti na dnevni red. Namerava se namreč, da bode državni zbor do konca meseca marcija zvršil svoje delovanje in da se bode po Veliki noči rešil samo k slovesnemu zaključenju. Pred vsem se je poudarjalo, da mora takoj za budgetom priti na vrsto zakon o zavarovanji proti nezgodam. O parlamentarni situvaciji piše „Po-krok“: Parlamentarna situvacija je mnogo mirnejša, nego je bila v minolem tednu. V časopisih se taki dogodjaji vselej živejše in večkrat — neresnično razmotrivajo. Po poročilih nekaterih listov bi bil moral eksekutivni odbor desnice vsak dan nekaj sej imeti, v tem ko so bile v resnici samo tri seje, v katerih so se pietresavale vse eventualnosti. O nekaterih predlogah bi imeli se v6 da odločiti še le klubi, v kolikor niso uže izrekli svoje mnenje; to velja osebito o zakonu zaradi zavarovanja proti nezgodam, kateri se je dnč 21. t. m. v obrtnem odseku v tretjem čitanji sklenil in se bode najbrže v petek razdelil. Državni proračun se je nekoliko zakasnil, ker je bilo treba popraviti nekatere številke; pričela se bode ščadi, vse črnkasto, temnordeče, sredi živega kupa zelenine. Od tod se vidijo še drugi turni in nepreštevna slemena zahodnjih zidov carigrajskih. Zdi se ti, zaprvšemu oči, da vidiš eno samo zapuščeno trdnjavo, ki se ogleduje v globini Marmarskega morja. Na levi se vidi velik del Carigrada, presekanega z dolgimi krivimi ulicami, držečimi v pravcu stare zma-godobitne ceste cesarjev bizantinskih; ta cesta se je raztegala od Zlatih vrat do cesarske palače, vodeča čez trg Arkadijev in Konstantinov. Tu obstojim ter se naslonim na teme zidu od soluca opečenega, takorekoč zableščen od presvetlega solnčnega žara, pa gledam pred seboj odprti ta grob, zamišljen in nezaupljiv in izvedav, kakor bi gledal kraj, na katerem je bilo ravno kar doprinešeno hudodelstvo. Povsod gospoduje globoka tišina. Po zidovih tekajo veliki kuščarji, po rovih kvačejo žabe, okolo turnov krožijo vrane, okolo glave mi zuzi oblak muh, priletevših iz podrtinskih barij, vetrič mi nosi duhat vonj gnijočega konja. Stresem se, smrdi. Vender sem bil kakor prikovan, kakor začaran, kakor vspan. Zdi se mi mižečemu, dremljujočemu, da skozi torej debata o proračunu najbrže v petek. Tudi ni po polnem nemogoče, da se reši tudi predloga o severni železnici, kajti nikakor še ni odločeno, da bi bila večina proti predlogi. Do zdaj se vč da poročevalec Sochor še ni po polnem izdelal poročila. Sploh se mora še omeniti, da vsi odseki neprestano dalje delujejo ter da se vsa poročila o krizi morajo sprejemati s hladnostjo. Iz Gorice se poroča, da so se konservativni Italijani in Slovenci zjedinili za bodoče državnozborske volitve. Slovenci bodo v okraji Gradiške, kjer so Furlani v večini in bi imel slovensk poslanec le malo upanja, da zmaga, podpirali kandidata konservativne italijanske stranke, in v volilnem okraji Tonklija, kandi-doval bode zopet ta. Dalje se čuje, da namerava slovenska stranka postaviti tudi kandidata za mesta — v nadeji, da si bosta pri tej volitvi stala dva italijanska kandidata nasproti, da se bodo torej glasovi cepili. Dozdanji zastopnik goriškega veleposestva dr. Pajer ne bode več kandidoval; ta mandat da naj bi se pridržal grofu Coroniniju. Tuje dežele. V Bruselji imeli so včeraj 2opet brezposelni delavci shod, katerega se je udeležilo okolo tisoč oseb. Govorilo se je zelo ostro in se zahtevalo od države dela. Po končanem shodu podali so se udeleženci pred mestno hišo in pred ministerstvo. Potem odposlali so k županu in k ministru deputacijo, katera je zahtevala za delavce dela. Francoski vojni minister poslal je na dopust 25 000 mož, med temi 6279 topničarjev, 5620 pešcev in 820 konjikov, da tako nekoliko prihrani ter pripravi državno blagaj-nico v ravnotežje. Listi sploh odobravajo to postopanje vojnega ministra. bpaujski škofje izdali so ostro pisane postne liste, v katerih zahtevajo zakonodav-stvo, katero bode bolj v soglasji s katoliškimi nauki. Iz Londona dohajejo poročila, katera ne slikajo prav prijetno položaj Gladstonovega kabineta. Dasi Gladstone v slednjem času govori bolj odločno ter je dalje sezajoč program razvil: Sudan se osvobodi, egiptovske čete se morajo iz njega umakniti, Mahdi se mora uničiti, navzlic temu daleč sezajočemu programu ne more si dobiti zopet popolnega zaupanja, Konservativcem seza ta program premalo daleč, radikalcem predaleč, Irci pa provzročajo škandal v parlamentu. Dopisi. Z Bleda, 24. februvarija. (Izv. dop.) Dovolite, da seVam tudi iz naše okolice enkrat nekaj vrstic v blagovoljni sprejem poda. Čuditi se je, da ta naš zbog naravne krasote tolikanj sloveči in zaradi zdravega zraka še bolj priljubljeni kraj ni dozdaj imel domačega enoterno zuzenje muh vidim kope lobanj, vrženih v vodnjak, da slišim klice umirajočih v podzemlju, da razločujem glas najmlajšega Brankovanovega sinčeka, ki čuti okolo vratu mrzli konopec, upijočega: „Ata, oh ata, ne!“ — Ker sem bil tako utrujen, ker me je svit-loba tako bleščila, zaprem oči, zadremljem za trenotek, in ta hip se mi nagomilijo v glavi vse one strašne podobe. Ta trenotek me prebudi glasno, prodirno vpitje; pogledam, pa opazim pod seboj na hodniku minaretovem muezina džamije trdnjavske. Ta legotni, ljubki, slovesni glas, govoreč o Bogu, pa na tem kraji, ta čas, me globoko pretrese. Zdelo se mi je, kakor bi govoril v imeni vseh onih, ki so umrli tu notri, češ, da njihovo trpljenje ni bilo zastonj, da njihove zadnje solze se niso izgubile, da njih muke so jim zaslužile plačilo, da so oni odpustili, in da je treba odpuščati, da je treba moliti pa zaupati v Boga, ako tudi nas zapusti svet, ter da je vse ni-čemurno na zemlji, izimši neskončno čustvo ljubezni in usmiljenja Vstanem, pa odidem iz trdnjave giujen. dopisnika, ki bi enako drugim krajem v spodbudo še spečim sem iu tam razglašal razmere in naše v prospeh domače omike koristno delovanje. Vzrok temu iskati je v tem, da prvo bilo bi nepotrebno, ker je iz obiskovanja tujcev tako zadosti znano; v drugem pa do pred kratkem časom ni imel kdo kaj pripovedovati, ker smo v veliko obžalovanje do zdaj že tudi tako rekoč dremali, v tem, ko so se krog nas budile: požarne brambe, bralna in pevska društva. Kaj takšnega snujemo si tudi tukaj, in to uže od lanskega leta; naj mi bo torej dovoljeno o tej stvari nekoliko pohvalno in tudi grajalno, kar je graje vredno, očitno izreči: Požarno brambo si torej snujemo in v prvi vrsti med onimi, ki so to potrebo spoznali in zdaj za »eksistenco" taiste gmotno se trudijo, bodita omenjena gg. J. Mal n er, hotelier, in A. Hudovernik, gostilničar pri »Litri". Prvi darovati nam je obljubil največi svoto v gotovini, dalje nas pri vsaki priliki z besedo navdušuje za to domačemu kraju čast delujoče in za napredek ljudske prosvete v splošnem pomenu najpripravnejše društvo, in ko-nečno s svojim stališčem in vsakočasno osebno pričujočnostjo daje občinstvu ne samo lep iz-gled, temveč ima tudi k radodarnosti taistega največ vpliva. Drugi stoji pa na čeli začasnega odbora za nabiranje novcev; njegovemu prizadevanju se imamo največ zahvaliti za v minulem pred-pustu v ta namen vršeče se veselice s tombolami, katerih prva pri »Litru" dnč 17. p. m. dala je 160 gold., druga pri »Petranu" dnč 25. p. m. 227 gld. čistega dohodka. Zadnji dve bili sta manji in bolj v zabavo; zlasti zadnji »cirkus" pri »Litru" vzbudil je občno zadovoljnost. Dobitki pri tombolah bili so, ako se ne motim, zgolj radovoljni darovi in marsikateri od 5 do 10 gld. vrednosti; tudi po poti očitne prošnje v domači fari se je tolikanj nabralo, da vkupna svota do zdaj uže presega 1000 gld., kar je gotovo lep dokaz požrtvovalnosti in vneme za blago to podjetje. Briz-galnici dve in drugo orodje, kakor tudi oprava za 40 mož, stalo bode vse vkup preko 2000 gld. * ožarna bramba misli skoro stopiti na noge; pravila so uže vložena, orodje in oprava naročeno bo koj po oblastnem dovoljenji; prav tako, le vrlo naprej. Vsaka stvar ima pa tudi svojo senčno stran, in slehernemu bodi ležeče, taisto, ako uže ne po polnem, vsaj po svoji moči, odstraniti. Prva kljuka, nad katero se uže zdaj marsikdo spodtika, je, da bo prilično volitve »šaržev" vladala neka pristranost. Ne tisti, ki je le voljan, temveč oni, ki je vrhu tega v priporočeni mu stroki tudi duševno zmožen, bodi zapovedovalec; in sleherni se uči najprej pokoren biti, potem še le bo znal povelja dajati, gruga napaka bode pa nemška »komanda", kar je zoper zdravo pamet. Prazen jo izgovor, da je na nemško kom$ndQL lažje se učiti, tudi ne bo to glavna stvar pri nas, in ; £o bi bila, potruditi morali bi se tem bolj pre-/(.'Pričavši ljudstvo, da se tudi s slovenščino kaj V takega doseže. Domač izgled imamo na hrvat-skih domobrancih, ki vkljub komande v svojem jeziku dobro eksercirajo. Žalibog, da sta te dve napaki uže naprej določeni, ali vkljub temu, ko bi zlasti zaradi zadnjega novo društvo, kar Bog daj, najbolje napredovalo, mora se vsakemu domačinu milo storiti, da se nam tu v sredino drage nam slovenske domovine tako vsiljuje tuja gospodovalna beseda. Rojak. Iz Iožkega okraja, 21. februvarija. (Izv. dopO Cas je uže, dragi mi »Ljublj. List", da ti pošljem zopet nekoliko vrstic, saj v teku tega leta se nisva še videla z dopisom. Ko sem vlansko leto slednjič pisal, je moje pero zašlo nekoliko med strupeno žganje, kar pa nekaterim izmed tukajšnjega prebivalstva ni bilo po volji. Da zopet koga ne žalim, hočem za zdaj pisati o nečem drugem, kar pa je za naš kraj vender tudi silno važno. To je okrajna cesta, katera veže hrvatsko mejo (Prezid) z Rakekom. Kakor je uže sploh znano, se delajo priprave za mitnice, kjer se bo pobirala mitnina od voz itd.; iz teh dohodkov se bode, kakor se pripoveduje, cesta popravljala. Ali žali Bog, te priprave gredo le počasi naprej, tako da smo nekateri uže nad tem obupali, in kako bi tudi ne? Vedno se nam obeta, da se to kmalu zvrši, da, celo čas se nam je določil, kedaj nam bo odvzeto to breme. V pretečeni jeseni se nam je vedno govorilo: le dohro naredite cesto še zdaj, potem je ne bote več ob svojih troških, ob novem letu se bodo napravile zapornice. Ali se je to zgodilo? Menda ne. Potrebno bi bilo, da bi tukaj kake višje oblasti vmes segle, drugači bo kmet menda še in še cesto popravljal in druge troške plačeval, kakor do zdaj. Tega nam je pa vender zadosti. Ali ni dovelj, da so naši predniki, ali pa tudi mi, s svojimi žuljavimi rokami prekopali toliko gričev, toliko skalnatih sten razsekali, na tisoče vozov materijala razvozili, mnogo smrtnih nevarnosti prestali itd. Mi smo morali cesto delati, naša domača opravila so stala zanemarjena doma. Slabe letine so nas ravno tiste čase obiskovale, zavoljo tega se je moral marsikateri posestnik na živežu zadolžiti, kar bi mu bilo morebiti drugikrat odšlo. Takih in še veliko drugih sitnostij smo imeli s to cesto, predno je bila narejena. Mnogim res da je v veliko korist, a drugim provzroča pa zopet samo troškove. To je namen denašnjega mojega dopisa; žaliti ali v nevoljo spraviti ne želim nikogar. Za resnico in za blagor našega ljudstva sem pripravljen vedno se potegovati. Pričakujem torej, da se bode ta zadeva kmalu rešila. Razne vesti. — (Sloni v Evropi.) Pred ne dolgim morili so v Beroliuu oba v ondotnem coologičnem vrtu nahajajoča se slona Omera in Rostoma. Pri tem pokazalo se je, da sta od lani zrasla za 10 cm. Omer postal je za 210, a Rostom za 130 kilogramov težji od lani. Pripeljana sta bila pred osmimi leti v Evropo, in je Omer sedaj trinajst, Rostom pa dvanajst let star. Od tistega časa, ko sta prišla v Berolin, zrastel je prvi za 64 cm. in postal težji za 1163 kilogramov, a zadnji je zrastel za 50 cm., težji pa postal za 861 kilogramov. Ker sta oba slona sedaj tako rekoč v svoji mladeniški dčbi, pričakovati je, da bosta še v enem, kot drugem oziru zelo napredovala. Omer je sedaj 2.52 metrov visok in 2550 kilogramov težak, Rostom pa 2‘33 metrov visok in 2080 kilogramov težak. — (Glavni poštni načelnik v Trans-vaalu) — v južni Afriki — je pred kratkim s svojo ženo in hčerjo v poštnem vozu utonil. Nesreča prigodila se je na sledeči način. V Trans-vaalu namreč nimajo nikakih mostov. Ako teče čez kako pot voda, mora se ta prebresti, ker se čez vodo ne more. Ako pa jo voda narasla, mora se v o da toliko časa počakati, da zopet vsahne. Poštni načelnik hotel je z vozom, prod katerim je bilo vpreženih šestero konj, čez tako zvano kro-kodiljevo reko. Ko so bili sredi vode, zamotali so se konjem vajeti in jeden od dveh hlapcev, ki sta sedela spredaj na vozu, stopil je doli, da je vajeti zopet razmotal in je potem konje sam dalje vodil. Ko so prišli uže skoro na drugi breg, so pa zadeli na tako deroče in globoko valove, da jo hlapcu, ki je konje vodil, spodnoslo noge ter ga treščilo ob noko drevo, pri katerem se jo srečno ujel in se tudi rešil. Ko se ozre ta nazaj, ni bilo videti več ne voza, no konj; pogoltnila jo bila vse vkup voda. — (Kraljev potomec — pastir!) Kakor poroča »Courrier dos Etats-Unis", služi uže dve loti Tadeus Poniatovski, potomec poljskega kralja Stanislava, pri nekom zdravniku Pattersonu v Mount-Hope v grofiji Baltimore, kot pastir. Ko jo bil njegov oče po poljskem ustanku prognan v Sibirijo, spremila sta ga tjil žona in sin Tadeus, kojoga je todaj mati še na prsih nosila. Mati umrla je v Sibiriji, a očetu in sinu posrečilo se je, ubežati ter dospeti v Pariz. Tam živela sta v veliki bčdi in revščini, in ko je oče lota 1878 umrl, podal se jo sin v Amoriko. Tu trudil so jo dolgo, da bi si bil dobil kako primerno mesto, a sreča mu ni bila mila. Konočno dal mu jo dr. Patterson službo pastirja, kojo potomec slavnih poljskih kraljev v popolno zadovoljnost svojega gospodarja uže dve leti opravlja. Zadnji dolgo časa ni vedel, kaka kri se po žilah njegovoga pastirja protaka, in šo le pred kratkim jo slučajno to zvedel. Tadeus ima v svoji posesti še vso listino, ki svedočijo njegovo potomstvo. — (Umetno narejeno jezero.) No\v-yorški kapitalisti ustanovili so društvo, koje naj bi imelo nalog, ustanoviti umetno velikansko jo-zoro, in sicor v kraji Northfiold. Stotine vrelcev in potokov bode se stekalo v jezero, kojega voda se bo potem po vodovodih v bližnje kraje napeljevala. To je pač zopet amerikansko podjetje! Domače stvari. — (Nj. veličanstvo cesar) podelil je grizinjanski občini v Istri 300 gld. v pomoč, da se zopet sezida ubožnica, katera je tam pogorela na Sveti dan 1. 1883. — (Potovanje cesarjeviča in cesaričine.) Iz Dubrovnika se z dnč 25. t. m. poroča : Ladija »Miramar" došla je danes s cesarjevičem in cesaričino ob 3. uri 10 minut popolu-dne na Lakromo. Vse mesto je slovesno okrašeno; prebivalstvo je navdušeno pozdravljalo visoka gosta. — (Efektno loterijo) dovolilo je vis. ces. kr. finančno ministerstvo sporazumno z mini-sterstvom notranjih zadev z odlokom z dnč 25ega t. m. št. 5837 tukajšnjemu delavskemu podpornemu društvu na korist društvene blagajnice. — (Odlikovanje.) Občina Dol (Lusttlial) na Kranjskem je v svoji seji dne 1. februvarija t. 1. blagorodnega gospoda Janka Kersnika, graščaka, c. kr. notarja in deželnega poslanca kranjskega, jednoglasno imenovala za svojega častnega občana, zaradi zaslug, katero si je omenjeni gospod pridobil za občino dolsko v doželnem zboru kranjskem. Čestitamo! — (Na učiteljišče) prišel je na mesto obolelega g. viteza Gariboldija iz Ptuja profesor g. Josip Weiss. Nastopil je svoje mesto dud 18. t. m. — (Tajnik c. kr. kmetijske družbo, g. Gustav Pirc,) predaval bode v nedeljo lega marcija popoludnč ob 1/3 4. uri v P os to j in i (v šolskem poslopji) o »živinoreji" in »mlekarstvu". — (Vosela vest.) Kakor je poročal včeraj brzojav z Dunaja, predložila se je včeraj v državnem zboru postava o zgradbi železnice Ljubija^ a-Kamenik. Dodelati se mora v dveh lotih ter bode veljala 770 000 goldinarjev. Vlada udeležila se bode te zgradbe z 200 000 goldinarji podpore. Dežela kranjska bo izdala za 50 000 goldinarjev dolnic. Ta postava rešila se bode še pred prazniki. T.o za deželo kranjsko vn]pva.?.nn-pnst.ivr) z utemeljitvijo vred priobčili bodemo v vsem obsegu v jutrajšnjem listu. — (Umrl) je dnč 24. t. m. po noči gosp. Janez Debevec, c. kr. poštar in posestnik v Kameniku, v 69. letu svoje dobe. Blag mu spomin! — (Nadsodnije svetovalcu Adolfu Franzu) v Zadru podelil se je povodom umirov-ljenja naslov in značaj dvornega svetnika. — (Tatvine.) Iz ljubljansko okolice so nam z dnč 25. t. m. piše, da v Sori in sosednjih vaseh uže delj časa kurnetine zmanjkuje. Tatu niso mogli dolgo časa priti na sled. Sodaj pa so dihurja dobili v osebi bajtarja A. Č. Zalotili so ga, ko je ravno iz hleva nekega ondotnega posestnika hotel odnesti kokoši. Stvar se je naznanila sodniji, in tat se bode moral vsakako za nekoliko časa odvaditi slastne kuretnine. — (Surovost.) Iz Presko v ljubljanski okolici se nam z dnč 24. t. m. piše, da jo do sedaj neznan zločinec nekemu ondotnemu posestniku pritihotapil so v hlev ter mu z nožem v stegno konja ranil. Rana je 8 palcev dolga iu sega deloma do kosti. — (Mrtvega) izvlekli so iz vode, kakor se nam poroča iz logaškega okraja, dnč 23ega t. m. iz potoka Osojnice petinšestdeset lot starega berača, ki so ga obče le Janeza imenovali. Ker na njegovem telesu ni bilo zapaziti nikako poškodbo, ni dvoja o tom, da so je ponesrečil, tim manj, ker jo reveža metalo. — (Dva kaznjenca ušla) sta prodvče-ranjim iz zaporov okrajno sodnije v Kopru. — (V Trstu umrl) jo v nedeljo popolu-dne g. Edvard Josip Vesel, bratranec ranjega pesnika Vesel-Koseskega. — (Samomor v bolnišnici.) Iz Trsta se poroča: Včeraj zjutraj skočil je z okna mestno bolnišnice nek bolnik na ulico na tlak ter lcoj mrtev obležal. Samomorilec jo GSletni bivši kuhar pri Lloydu, Secondo Mazzoohi. Pred štirinajstimi dnevi prišel je v bolnišnico zaradi neozdravljive bolezni. — (Iz Karlovca) se poroča: Naše mesto zgradilo jo čez Kolpo nov most, kateri se bode dne 8. marcija slovesno blagoslovil. Povodom te slovesnosti so bodo skoro vsa opora »Zrinjski11 v obliki oratorija Iv.pl. Zajca v karlovški Čitalnici prednašala. Iz Zagreba prišlo bode k tej slovesnosti več gostov. „Matica Slovenska." (Nadaljevanje odborove skupščino dne 18ega februvarija.) Navzočih 15 odbornikov; predseduje gosp. Peter Grasselli. Gosp. prvosednik prebore zahvalno pismo gosp. biskupa Strossmayerja na brzojavno čestitko k sedemdesetletnici in se po odboru pooblasti, da z načelniki narodnih družtev o dojanjski slavnosti „Slovensko Matice*1 pokrovitelja ukrepa, kar je prav in dostojno. Na to so rešijo nekatere ostale stvari iz seje, ki se je bila pričela 14. februvarija pod vodstvom podpredsednika g. Josipa Marna vpričo 12 odbornikov. Sklone se, da se razpiše tajnikova služba v zmislu društvenih pravil na tri leta proti odpovedi — po nasvetu odborovem, kateri nasproti nekemu časnikarskemu oponašanju izjavlja, da nedoslednosti v pisanji zadevajo podpisane pisatelje same, ne pa društvenega tajnika, kateri ni imel dotično odgovornosti. Gosp. Gašparju Križniku so odmeni primerna odškodnina za njegov spis „Slovenska bibliografija" od 1832. do 1867, leta. Slike, ki jih je poslala „ CJmelecka beseda" v Pragi, naj se shranijo, dokler dojdejo publikacije 1885. leta. Eešitev prošnjo upravnega odbora društva „Narodni dom“, da bi se mu dovolilo imoti nekaj potrebnega pohištva v matičinih pisarniških prostorih, se prepušča gospodarskemu odseku, katen naj o učinku poroča odboru samemu. Tisek društvenih knjig naj odda gospodarski odsek, kader dojdejo rokopisi, po dogovoru oni tiskarni, ki bo naredila najcenejšo ponudbo. Za sedaj se sklone, da Matica izdd dr. Kosov slavnostni spis o sv. Metodu in obsežnejši „Letopis". Zaradi sestavkov v „Letopisu“ naj priobči tajnik oklic do pisateljev, jednako kot v prejšnjih letih. Ukrepi gospodarskega odseka zaradi oddaje stanovanja in prodajalnice v hiši na Kongresnem trgu št. 7 se odobri. Tiskarski računi se po nasvetu gospodarskega odseka potrdijo z nekaterimi modifikacijami. Odborniku gosp. Senekoviču se odloči pristojna nagrada za šosttedensko tajniško poslovanje. Odobrita se po stvarni debati računska sklepa za 1883. in 1884. leto. V zadnjega se sprejmo tudi statistični proglod o vlogah, ki so v matiči-nem varstvu. Pregledovalec društvenih računov se pooblasti, da izvrši na podlagi odobronih računov deloma uže dogotovljeno bilanco. Sprejmo so nasveti za amortizacijo glavnici dolžno svote. Odbor soglasno sprejme proračuna za 1885. in 1886. leto. Eešijo so nekatero knjigarske zadeve o prodajanji društvenih knjig. Nekatero zastanke se skleno odpisati, drugo iztirjati, zopet o družili še poizvedovati. Dolžno ustanovnine naj se iztirjajo. Tajnikovo poročilo o delovanji odborovem od zadnjoga občnoga zbora do konca februvarija tega leta naj so presodi v prihodnji odborovi skupščini, in prihodnji občni zbor »Matice Slovensko11 naj bode dne 8. aprila t. 1. Na to se zaključi seja, katera jo trajala od 5. do 8. uro. „Nov.“ Poziv slovenskim pisateljem! Odbor »Matice Slovenske11 obrača se do vseh rodoljubnih pisateljev slovenskih z iskreno prošnjo, da bi čim prej, tim bolje tudi letos poslali kaj primernih doneskov za letošnji Letopis. Kakor lani, vzprejemali se bodo tudi letos v Letopis samo izvirni znanstveni in znan-stveno-poučni spisi iz raznovrstnih strok človeškega znanja; vender jo zeloti, da bi čestiti gospodje pisatelji svojim razpravam izbrali tako predmete, ki ugajajo obče znanim književnim potrebam naroda slovenskega ter zaradi svoje splošne zanimljivosti prijajo večini matičnih družabnikov. Rokopisi naj se pošiljajo do konca aprila 1.1. predsedstvu „Matico Slovenske" v Ljubljani. Po pravilih določena nagrada v Letopis vzpre-jetim spisom se bode izplačevala, kadar bodo knjiga dotiskana. V Ljubljani 25. februvarija 1885. Za odbor „ Matice Slovenske": Prvosednik: Grasselli. Odbornik: Marn. Telegrami »Ljubljanskemu Listu “ Dubrovnik, 26. februvarija. Cesarjeviča in cesaričino pozdravil je v Lakromi namestnik Jovanovič, okrajni glavar in občinski predstojnik. Vreme je bilo izredno ugodno. Zvečer bilo je mesto sijajno razsvitljeno; na mnogih hišah blesteli so se v lučili napisi. V pristanišči in na gričih goreli so v pozno noč bengalični ognji in spuščale se rakete. Po vseh ulicah je bilo natlačeno polno prebivalstva. Bruselj, 25. februvarija. Danes odpovedalo se je zopet delu 3000 delavcev v pre-mogokopih v Nocrehamu, Wasmesu, Patura-gesu in Quaregnonu. Do zdaj je delu se odpovedalo uže 9000 delavcev. London, 25. februvarija. Pri shodu konservativcev izjavil se je Salisbury, da bi bili članovi te stranke navzlic zdanjemu težavnemu položaju pripravljeni prevzeti vlado, če bi se zdanji kabinet z nezaupnico omajal. Kahira, 25. februvarija. Včeraj došloje nekemu tukajšnjemu prijatelju od Gordona pismo, datovano z dne 14. decembra. Gordon piše v pismu: „Vsemu je konec! Jaz pričakujem katastrofe v desetih dneh; ne bilo bi se tako zgodilo, če bi me bili moji rojaki bolje poučili o svojih namerah. Vsem moj pozdrav! Gordon.11 Telegrafično borzno poročilo z dne 26. februvarija. &10- Jednotni drž. dolg v bankovcih................83'60 > > » > srebru...................84 • — Zlata renta...................................107'35 5°/0 avstr, renta...............................99 • 30 Delnice n&rodne banke.......................... 867’ — Kreditne delnice.............................. 306'10 London 10 lir sterling........................124’25 20 frankovec.................................... 9-79’ Cekini c. kr.................................. 5 81 100 drž. mark.................................60'50 Vabilo na naročbo. Z marcijem 1885 prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike. naj naročbo ob pravem_času_jtonove, da se pošiljanje lista ne pretrga. IKajbolje se to učini po poštni nakaznici, na če,g ar odstrižete treba prilepiti le naslov, ki je na p&sku vsacega lista. Naročnina je, kakor doslej, namreč: Fo poiti: za celo leto.....................gld. 101— „ pol leta.......................... 5’— „ četrt leta . . ,, 2‘50 „ en mesec........................„ —'85 Za Ljubljano: za celo leto.....................gld. 6'— „ pol leta.......................... 3'— „ četrt leta......................„ 1'50 za domišanjo v liižo vsak mesec ‘J kr. XJi*a 000 Vozni nakladni listi dobivajo se v tiskarni 9 Kleinmajr & Bamberg* v Ljubljani. Odgovorni urednik J. Naglič. Tiskata iu zalagata Ig v Kleinmajr & b’od. Bamberg v Ljubljani.