✓ w
ftev. 7»
(Pomezoa številk* 8 vinarjev.)

# Trs*«, v soboto 23,
marca 19tt

izhaja vsak dan zjutraj« tudi ob ntuelj ih in praznikih. — Uredništvo-l'H-3 sv. FrančiSka Agiškega SL 20, i. nadstr. — Dopisi naj se poSUjajo «redni5tvu. — Nefrcnkirana pisma s« ne sprejemajo, rokopisi se ne vračalo. — Izdajatelj in odgovorni urediti* Štefan U od ina. — Lastnik konzorcij lista „Edinosti3. — Tisk tiskarne D Edinosti", vpisane zadruge t omejenim poroštvom, * Trstu, ulica sv. Frančiška Atifttta št. 20. — Telefon uredništva in trava «. 11-57. — Naročnina znate: Za celo leto K 31*20, pol leta K 1560, tri ajesece K 7 80, za nedeljsko Izdajo za celo leto K 6-20. pol ie?a K 3-00
letnik xuir.
Posamezne številke po 8 vin., zastarele 10 vin Oglasi se računajo na milimetri v širokosti eae kolone. Cene: oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 vta; osmrtnice, zahval«, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po SO vta j oglasi v teksta lista do pet vrst K 20.— ; vsaka nadaljna vrsta K MaH oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa «0 vin. Oglase »prejema Injeratnl oddelek .Edinosti". Naročnina in rekiamaclj« se pošiljajo' upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti-. Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratm oddelek se nahajata v ul.sv. Frančiška As. «t 'JO. Po^inohranilničn« raćsin St. 841.«5».
ZVEZNA ARKADNA POROČILA.
AVSTRIJSKO. DUNAJ, 22. (Kor.) Uradno so razglaša;
^ič novega poročati. - ^	- - : ~-
Načelnik generalnega štaba
NEMŠKO.
»hKOLIN, 22. (Kor.) Veliki slavni stan Javila: Zapadno bojišče. — Armadi kraljeviča Kuprehta In nemškega cesarjevlča: Ostende so ob* (reiievali z morja. V belgijski in irancoski Flandriji se je nadaljeval topovski boj. Naši poizvedovalni oddelki so na več krajih prodrli v sovražne črte. Od jugovzhodno Arrasa do La Fčra smo napadi! angleške postojanke. Po močni topovski in mlnovški pripravi je izvršila naša pehota v širokih odsekih napad in zavzela povsod prve sovražite črte. Med La Ferom in Soissonsom. na obeb traneh Reltnsa in v Šampanji je topovski boj pridobil i?a sfll. Napadalni oddelki so dovedll v mno-:ih odsekih ujetnike. — Armadi Gallv/ltza in vojvode Albrehta: Naše topništvo je nadaljevalo uničevanje sovražnih pehotnih postojank šn baterij {.red Verdunom. Tudi na lotarinškl fronti je bilo t.ipovfko delovanje na več krajih povečano. Na drugih bojiščih nič novega. BEROLfN, 22. (Kor.) Veliki ađavai slan javlja: 22. marca zvečer.
L j peh 3 včerajšnjega dne v bojih med Arrssoin -a La Ferom so bili v nadaljevani« naših napadov »ovečanl. DosedaJ je bilo nazoanlenih 16.000 ujetnikov in 200 topov. Preu Verdusom še vedno stopnjevan topovski bo}. — Na drugih bojiščih nič novega.
Prvi generalni kvartirmoister p!. Ludendorft
SOVRAŽNA URADNA POROČILA. ? ' Italijansko poročilo.
21. marca. — Severovzhodno vrha Tre Signori e i>il eden naših sprednjih oddelkov napaden od ovražnin oddelkov, sovražnik se je moral zopet imakniti. Pri Capo Sile so prizadejali naši oddelki sovražniku več izgub in se vrnili s par ujetniki n plenom. Sestreljeni ste bili dve sovražni letali.
Angleško poročilo.
LONDON. 21. (Kor.) Korespondent Reuterjevega rada na angleški fronti poroča zvečer: Zdi se, da o Nemci s tem, da pošiljajo s pomočjo močne ar-iijerije v boj velike mase, vdrli v frontno črto iifcd Scarpo in Saint Huillom. Ako ne odredimo jotrebiiih protiodredb, se zdi, da je splošni položaj za trenotek omajan.	... . ...
ravnatelja varnostne policije. Začasen sedež vlade je Jaš. Novi ministri pripadajo konservativni stranki.	' _ .
BUKAREŠT, 22. <Kor.) Ministrski predsednik Marghiloman se je izrazil v nekem jaškem Hstu o nekaterih aktualnih vprašanjih. Z ozirom na debato, ki je nastala v Jašu radi tesa. ali je podpisal Averescu le premirje ali preliminaren mir, jo Mar-ghiloman izjavil, da o tem ne more biti nobenega dvoma. Podpisan je bil preliminaren mir. Par njegovih določil je že izvedenih, druga še slede. Kar se tiče notranjih reform, je ministrski predsednik naglašal, da od zbornic v Jašu dovoljenega novega agrarnega in volilnega zakona še ne pozna natančno. V kolikor pa ga pozna, vsebuje velike vrzeli, tako da je neizvedljiv. On sam je prijatelj obeh reform in je že izdelal načrt, ki odgovarja vsem zahtevam in bo tudi dovoljen in izveden. Olede vrnitve romunskih beguncev iz Moldavije v zasedena ozemlja Romunije je izjavil Marghiloman. da se po izpraznitvi fronte s strani čet osrednjih vlasti in po obnovitvi železniških zvez prične tudi izpraznjevanje Moldavije. Predpriprave bodo trajale pač par dni, vendar oa se Moldavifa izprazne čimprej mogoče.
BUKAREŠT, 22. (Kor.) Ministrski predsednik Marghiloman je izdal oklic, v katerem označuje kot prvo podlago nove vlade mirovni sklep v dovoljenem roku na podlagi dne 5. marca podpisanega preliminarnega miru. Pogoji tega preliminarnega miru so deloma že izvedeni. V svrho Izpolnitve te težke naloge bo zastavila vlada vso svojo silo, da bodo domovini naložene žrtve čim manje oslabile njeno gospodarsko in politično moč. Druga naloga vlade je notranji preporod in reorganizacija na vseh poljih državnega življenja. Dve bistveni točki tozadevnega delovnega programa vlade ste popolna rešitev agrarnega vprašanja in udeležba širokih slojev naroda v političnem življenju.
Razpust romunske zbornice.
BUKAREŠT, 22. (Ker.) Kakor poročajo listi, bo romunska zbornica razpuščena in razpisane nove volitve.
DOGODKI NA MORJU.
BEROLIN, 21. (Kor.) \Volifov urad poroča: Tor->edovko v Flandriji so dne 21. t m. zjutraj bombardirale trdnjavo Diinkirchen. kakor tudi vojaške naprave pri Bravu, Dunesu in de Pannu. V obrežnem baračnem taborišču pri de Pannu sta izbruhnila dva velika požara. Obrežne baterije so odgovarjale močno, toda brezuspešno. Na povratku je ;>ris!o do spopada s sovražnimi rašilci, Ki pa so se tJO več zadetkih umaknili. Lastne sile so se vrnile brez izgub. Dve mali torpedovki se ponoči z vožnje zapadno Ostenda niste več vrnili. Smatrati jih e pogrešani.
BEROLIN, 22. (Kor.) VVolfiov urad poroča: V Sredozemskem inorju so potopili naši podvodniki 7 otovorjenih parnikov, ki so bili vsi zavarovani in -činoma oboroženi, kakor tudi 6 jadrnic, skupna !;oli 23.000 ton. WASHINGTON, 21. (Kor.) Reitterjev urad po-■ .'a: Parnifc »Begonda jc bil torpediran.
General Averescu prestopi v rezervo.
BUKAREŠT, 22. (Kor.) General Averescu stopi s 1. aprilom v rezervo.
pre-
VI i revna pogajanja z Romunijo.
Premirje zopet podaljšano.
bUNAJ, 21. (Kor.) Premirje med četverozvez imi armadami in romunsko armado je bilo podalj ~uno za nadaljnih 72 ur. BUKAREŠT, 22. (Kor.) Za romunske mirovne „legate so bili imenovani: zunanji minister Arion, .eneral Lupescu in polkovnik Mircescu. BUKAREŠT, 22. (Kor.) Zunanji minister Arion se izrazil o svoji nalogi sledeče: Sedaj se pečam z • jemi političnimi, gospodarskimi in finančnimi predlogi osrednjih vlasti, da dosežem iz prelimi urnega miru končen mir. Upam, da bo mogoče ■kleniti za Romunijo sprejemljiv in časten mir, ki .;e bo predstavljal zmanjšanja življenske sile države. V notranji politiki nas čakajo socijalna vpra-<nja, ki se morajo resiti v duhu domovine in v so-r sju z raznimi razredi.
NOVI ROMUNSKI KABINET.
3UKAREŠT, 22. (Kor.) Ministrski predsednik M trghiloman je sestavil svoj kabinet sledeče: Mar--hiloman — ministrsko predsedstvo in notranje stvari, začasno tudi domene; Konstantin Arion zunanje stvari; general Herjeu — vojno; Meis-er — trgovino; Dobrescu — justico; Mahedenti — uk; Saulcscu — finance. Za generalne tajnike so bili imenovani: Garoflid v ministrstvu za domene, Corteanic v finančnem in Mitileneo v no tranjem ministrstvu. Barbatescu je bil imenovan za
P O n ! I S T p K
Slevasiska strast.
Roman. Francoski spisal Danijel Lesueur.
—	Semen ne izda tajnosti svojega sospoda ni-k -mur.
—	Morda pa vendarle meni____ — je dejala
si Jkinja in zardela.
-	Torej ljubiš tudi ti, ubožica? — je rekla
jja zJzrazom neskončnega sočutja.
-	Vprašal me Je, ali bi se hotela poročiti /< jim, če bi ekscelenca dovolil.
-	Ubožica, — je ponovila grofica.
.Molčala je nekoliko časa, potem pa zopet reklar
-	Mislila sem nate. Maša____Včeraj sem na-
uiavila oporoko. O, bila je zelo kratka____Saj jc
iako malo ljudi, katerih se morem spominjati z naklonjenostjo.
Izvošček je v tem obstal. Potrkal jc na okence in vprašal, ko je Maša odprla, s hripavlm glasom:
— Ali naj zapeljem na dvorišče?
Izredni kongres sovjetov v Moskvi,
Odobritev miru z osrednjimi vlastmL
MOSKVA, 21. (Kor.) Danes ob 12*10 ponoči je izredni kongres sovjetov v javnem glasovanju sklenil, da ratificira mirovno pogodbo z osrednjimi vlastmi.
BEROLIN, 21. (Kor.) Po naročilu ljudskega ko-misarijata za vnanje stvari je izročil danes v zunanjem uradu predsednik odbora za zunanje stvari v sovjetu. Petrov, oficijaino pismeno poročilo o ratifikaciji mirovne pogodbe, sklenjeni na moskovski skupščini sovjetov dne 16. t. m.
BEROLIN, 22. (Kor.) Glasom »Lokalanzeigerja« se ]e pri posetu ruskega ljudskega komisarja za zunanje stvari pokazalo, da je trdna volja Rusije, da sklene naglo mir z Nemčijo. Težkoče, ki so še obstojale, so v gotovi meri odstranjene, ker je ruska vlada zaukazala, da se mora odvedenih 600 Llvoncev in Estoncev takoj zopet odposlati v domovino.
Rekonstrukcija boljševiške vlade.
MOSKVA, 20. (Kor.) Oni člani sovjeta ljudskih komisarjev, ki pripadajo stranki socijalnih revolucionarjev levice, so odstopili Tudi gospa Kolon-taj in Šlapnikov iz delavskega ministrstva sta odstopila. V zvezi s temi odstopi pripravlja vlada izjavo na narod, v katerem bo pojasnila vzroke rekonstrukcije vlade. Na podlagi odredbe sovjeta ljudskih komisarjev petrograjske občine prevzame Joffe vodstvo zunanjih stvari.
Trockii o potrebi disciplinirane armade.
MOSKVA. 20. (Kor.) V nekem govoru o sedanjem položaju je izjavil Trockij, da je neobhodno potrebno, da se ustvari disciplinirana armada. Rusija se nahaja v stanju anarhije. Pridobiti si moramo zopet svobodo gibanja in zastaviti vse sile, da napravimo konec neredu.
Prihod avstro-ogrskega poslanika v Kijev.
KIJEV, 21. (Kor.) Avstro-ogrski poslanik grof Forgach ie prispel včeraj semkaj s komisijo 35 čla-
nov.	.
Nizozemska in ententa.
Amerika odredila zaplembo nizozemskih ladij.
VVASHINGTON, 21. (Kor.) Glasom sCentral Nevvs« je mornariški tajnik Daniels v sredo v smislu pioklamacije VVilsona zaukazal vsem ameriškim pristaniškim oblastim, naj zaplenijo nizozemske ladje. \Vilson je izrazil željo, da naj se v vsa ke:n oziru upoštevalo interesi Nizozemske in nje nih podanikov.
WASMINGTON, 21. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Mornariški tajnik Daniels je naznanil, da je ukaz glčde zaplembe nizozemskih ladij stopil v veljavo včeraj ob 7 zvečer. Del nizozemskega
moštva bo zaposlen srn ladjah., drugi zamorejo, ako to Žele, ostati v Amefikh od katere dobe tudi plačo. Mornarji, ki se hočejo vrniti na Nizozemsko. bodo prepeljani tja kar. najhitreje.
NEAVVORK. 21. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Rezervno moštvo vojne mornarice je vsled ukaza vlade v VVashlnrtonu zaplenilo včeraj zvečer 35 nizozemskih ladij. Nizozemski kapitani, ki so že več dni pričakovali ta nastop, niso protestira!?. Ententa še ni odgovorite na nizozemski odgovor.
HAAG, 21. OCor.) Korespondenčni urad zamore poročati z gotovostjo, da ministrstvo za zunanje stvari do ene popoldne še ni prejelo nobenega poročila aliirancev glede ladijskega vprašanja.
Tudi Anglija zaplenila nizozemske ladje.
LONDON. 22. OCor.) Reuterjev urad javlja: Na včerajšnji seji spodnje zbornice je naznanil blo-kadni minister lord Cecil, da so zvezne vlade sJ:Ie nile, da rekviriralo vse nizozemske ladje v pristaniščih zaveznikov.
ŠVEDSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK O TEŽAVNEM POLOŽAJU ŠVEDSKE.
STOCKHOLM. 21. (Kor.) Ministrski predsednik Eden je imel v Linkopingu govor, v katerem je naglašal sedanjo dobo kot najresnejšo itr najtežavnejšo od pričetka svetovne vojne in poudarjal, da je postavljena Švedska vsled popolne izpremembe položaja v Vzhodnem morju pred nove zunanjepolitične probleme največjega pomena. Istočasno naraščajo težkoče v notranjem življenju ce2ele vsled zmanjšanja živilskih zalog. Da premaga težkoče, bo varovala vlada strogo nevtralnost. Eden je zagovarjal politiko vlade glede Finske, ker se je morala Švedska čuvati Intervencije, ako ni hitela, da zabrede ne samo v vojno, ampak tudi v odvisnost. Priključitve Finske Nemčiji nikakor ne bi bilo mogoče preprečiti. Po razpravi Alandskega vprašanja je govoril ministrski predsednik o trgovinski politiki. Pogajanja z zapadnimi vlastmi nikakor ne nasprotujejo nevtralnosti. Vlada se pridno in z uspehom trudi, da je v enaki meri v potrebnih zvezah tudi z osrednjimi vlastmi; zato ni nikdar misliti na to, da bi se ustavilo izvajanje rude v Nemčijo; vendar pa ima Švedska pravico, da pošflja svojo rudo tudi zapadnim vlastim. Švedska želi čim najboljše odnošaje z Nemčijo, toda s pridržanjem samostojnosti. Ožja zveza Švedske, Norvešlre in Danske, ki Je bila ustvarjena v vojnih letih, je vsled novega položaja v Vzhodnem morju še važnejša, kakor kdaj prej. Možnosti, ki lahko natopijo glede novih državnih tvorb na Poljskem, L it vinskem, Estonskem in Livonskem, se ne smtio zamuditi. Švedska se ne more omejiti na vzhodno-morske interese. Ohraniti si mora tudi pota na zapad- Le tako zamorejo Švedska in njeni sosedi ohraniti svobodno in neodvisno stališče -kr ldi-navskega severa.
čejo odklanjati pogodbe; vzdržali pa se bodo glasovanja.
Tekom nadaljne razprave so bile mirovne pogodbe sprejete z ogromno večmo v drugem in tretjem čitanju.
Odstop italijanskega vojnega ministra. >
LUOANO, 22. (Kor.) Olasom poročila Agenzie
Štefani je italijanski voini minister Alfieri odstopil. Utemeljil je svoj odstop z željo, da hoče prevzeti kako poveljstvo na fronti. Kralj je ugodil prošnji in imenoval za vojnega ministra generala Viktorija Zupeliija.
Imenovanja. " DUNAJ, 22. (Kor.) Cesar je imenoval podpolkovnika princa Elijo Parmo za polkovnika, fzm. Ferdinanda viteza Goglio za generalnega nadzornika topništva.
Španska ministrska kriza.
MADRID, 20. (Kor.) Danes so se vršila pr: reševanju ministrske krize običajna posvetovanja med kraljem, zborniškim predsednikom m <• vkaic-rimi voditelji političnih strank. Poštni in brzojavni promet jc še nadalje pod vojaško upravo. Na včerajšnji seji zbornice Je bil bivši liberalni mir.ister Miguel Villanueva vnovič izvoljen za predsednika kongresa.
MADRID, 21. (Kor.) Reuterjev urad pt-reča Maura je odklonil sestavo kabineta. Njegov nastop Je vzbudil v političnih krogih veliko začudenje.
Zborniške in predsedniške volitve na Poria-gafekem.
BERN, 21. (Kor.) Pariški listi poročajo iz Lizbone: Predsedniške in zborniške volitve so dolo čene za 7. aprila. Vse republikanske stranke so sklenile, da postaviio proti Paesu dosedaj 12 ne znanega protikandidata.
in videla, da se nahaja pred popolnoma neznano
palačo____bila še ni nikdar pri Brenazu.
Vhod med dvema stranskima poslopjima je bil~ odprt na ste?aj in v ozadju dvorišča je siala hiša. Pravkar je za vozila kočija na dvorišče. Kočijaž je se sedel na kozlu in ni mislil na to. da bi razgreta konja pokril s toplo odejo, tako zelo so silili vanj radovedni služabniki, med katerimi je prvi komorni sluga oči vi dno igral posebno odlično ulogo.
Nadia si je z gosto tenčico zakrila obraz in je, naslanjajoč se na Mašino roko, odšla skozi vhoJ.
Hilnikova sobica je bila prazna. Nikogar ni bilo videti. Morala je stopiti tja k služabništvu na dvo-ršču, ki je končno opazilo obe ženski.
Ali se je zgodila kaka nesreča?----Gospod
marki de Brenaz?----— je zajecljala grofica.
Velika nesreča____da, milostiva gospa, — je
dejal komorni sluga. — Gospod marki »e zelo težko ranjen.
—	Torej ni----mrtev?
—	O, ne, milostiva gospa, toda v prsih ima kro-
gljo. Stvar je resna, celo zelo resna---- toda
zdravnik Še ni obupal. Pravkar smo poslali tjakaj
~ RAJHSTAG.
BEROLIN, 22. (Kor.) Rajhstag je sprejel .»anes najprej trimesečen proračunski provizorij n dragem in tretjem čitanju, nakar se Je pričelo tretje čitanje novega 15 milijarnega kredita. Vojni kredit Je bil sprejet proti glasovom neodvisnih socialistov. Zbornica Je pričela nato drugo čitanje mfrov-ne pogodbe s Finsko in Rusijo. Tozadevno je bila predložena resolucija socijalnih demokratov, centra in napredne ljudske stranke, ki pravi: Rajhstag izraža pri rešitvi nemško - ruske mirovne p : -;od-be prepričanje, da se bo v smislu izjave državnega kancclarja 29. novembra in Izjav nemškega mirovnega delegata v Brestu Litovskem upoštevala sa-soodločevalna pravica Litvinske, Poljske in K11-ronske in da bodo takoj ukreujeni koraki, da se pripravi državna obnovitev z domačo civilno upravo, postavijo dosedanja ljudska zastopstva na širšo podlago in da se od dosedanjih ljudskih zastopnikov z Nemčijo zaželjeni dogovori sklenejo čimprej. Posl. Scheldemann je izjavil, da hočejo socijalisti mir sporazuma. Temu cilja mir z Rusijo nikakor ne odgovarja. Socijalisti z bistvenimi deli pogodbe nikakor niso zadovoljni. Ker pa je s to pogodbo vojna na vzhodu končana, socijalisti 110-
zđravnik. ki je pri gospodu markiju. Mi sami se
takoj zopet vrnemo tjakaj----
Po teh besedah se je sluga prekinil in z:>! !ical
kočijažu:
—	Podvizaj se, Viktor! Hitro zamenjaj konje. Ne izgubljajmo časa tu.
Ob teh besedah se ie služabništvo razpr>iia — Kočijaž ie skočil s kozla, hišnik se je vrnil na svoje mesio, in prvi komorni sluga je hotel po najpotrebnejše stvari za svojega gospoda.
—	V prsih ima krogljo... — je pošepetala Nadja. Prestavila Je Maši v ruščino, kar je izvedela
pravkar. Radost in bojazen ste jo zadrževati na mestu. Sluga je obstal pred njo in jo je izkuša! spoznati skozi pajčolan, povprašujoč se nestrpr.. pri sebi. česa neki še čaka.
—	O. Maša. — Je dehnila Nadja komaj sli ko bi šle k njemu?
Kdo bi mogel v ta&ih okoinostih zadržati
sko____in celo Rusinjo!
Trenutek pozneje je bogato obdarjeni sla^a že pomagal grofici In njeni spremljevalki v kočijo, ki je bila pripravljena zanj, in se je vkljub mrazu vse-
Mm\\i in oje pegM za fi?stro-Ogrsko.
11.
Uvodoma posveča poslanec dr. Lodgmann svoja razmotri anja avstrijski politiki in politiki Nem cev sploh. _
Nemci se smatrajo v obče kot narod, ki nima dani za politiko In res: če proučimo predpodlagc, c-b katerih jc *>la nemška država v sedanjo svetovno vojne, pridemo do mnenja, da slabeje politike rJ možno *Vatl! Zapustili so Bismarckove ideje v Bi? m are k je bil namreč vedno za dobre odnošaje med Nemčijo ;*n Kusijo. Prip. ured.) To se je briiko maščevala fn 'e ciiiitarični in organizatorični vrliui Nemštva se ho zahvalili, da se načrti Anglje ne uresničijo Ob vsej veliki zmožnosti sovražne dipl..ir.a.-ii.' vendar ne bi bilo možno, spraviti vsoga s*eta pokonci proti nemški misli, če ne bi biii u?ni predpogoji za io v različnosti naziranj o drž-ivi in državnem življenja, kakor so se uveljavili v Nemčiji z ene in v cstrlem svetu z druge strani. In tu treba, a V* ncprisiiacsko presojamo, priznati, da je n-mško r.aziranje v državi moralo takoj priti v nasprotstvo s svetom, ko se je Nemčija lotila, da si prisvoji svetovni trg, s čemer je bila prisiljena tirati svetovno politiko. Nemški trgovec in tovar nar sta sicer posiala svetovno-gospodarski misleča glava, ali s svojimi političnimi naziranji o družbi sta zaostala in si nista mogla predstavljati rednega skupnega življenja državljanov na pcdlagl spojitve svobounih ljudskih sil. S takimi naziranji je prišel Ne:nuc v nasprotje z ostalim svetom. Ta je videl v Nemcih le narod hlapcev in barbarov, ki hoče ves svet potisniti v hlapčevstvo! Tu 5e imela svetovnespretna Anglija !afcko delo. In s kakim vspehorn: to pripoveduje zgodovina. Le ob .tej razdvojenosti med svetovnim gospodarstvom in političnim razumevanjem je mogla socijalna de-
mokracija v Nemčiji pridobiti takd ogromno šte-

en-
Tedaj je tudi Nadja na svoji straui spustila okno slovitega gospoda Bergcr-Ricarda, ki ga je želel del sam na lakajevo mesto h kočijažu na kozla.
vilo pristašev za svoje nauke. In to posebno tudi Izven krogov manuelnega delavstva Kajti poteza demokracije ni nemškemu- bitstvu tuia. V zgodovini je često prišla v huda navskrižja 2 odvisnostmi 3 po božji volji r. Sedaj je demokracija isa potu do zmage tudi v Nemčiji, da politična naziranja in naprave nemškega naroda spravi v sklad s sve-tovno-gosp^dnrskim pol.' žajem.
V Avštro-Ogrski je to drugače. Tu se ne borita drug proti drugemu svetovno gospodarstvo in jo litičuo naziranje o državi, marveč so tu narodi % boju med sebvj tu proti državi, ker vidijo v tej ZKtiralko svojih uaradiilh želja. Tu ne gre v zadnji vrsti za obliko države, ampak za državo samo, katere državnopravna uredba ima ob enem v sebi zgodovinsko soubo o dbstanku ali posuti Globoki smisel o smotru države — da spaja Zapad z Vzhodom Evrope — je kajpada masam tuj. Te vidijo le prepirajoče se narode in državo kot zatiralko vseh. Ne vedo, da je Avstrija Evropa v malem, ter odrekajo državi pravico cio življenja. Občutijo, da dižava ne odgovarja pogojem svojega obstanka, da Je v nasprotstvu z njih čutstvovtnjem!
Onemu, ki gleda stvari od daleč, je težko spoznati se v zmedi avstrijske poliiike. Zagriženi boji, ki se razvnemajo za dozdevne ničevosti isto tako divje kakor za najvaZneje državne naprave, dovoljujejo le poučenemu, da razume, za kaj gre prav za prav in kako bi se moglo odpomoči. K trmu prihaja še protislovna politika Nemcev v tej polovici monarhije. Poprej so bili preobrazova-telii države, sedaj pa so po večini zastopniki konservativne ohrarfjevalne misli. S tem so se odrekli vsakega vodstva v politiki. Potem pa še brezgla-vosi vlad. Spričo bojev med Nemci, Slovani in Romani smatrajo državp kot kak podedovan iideiko-miš in menijo, da so vladarske pravice najbolje zavarovane z izvajanjem gesla »dlvIJe et hnperj?. Pri tem pa zapravljajo te pravice kos za kosom, ne da bi s tem pomirile narode!
Cas pa hiti dalje nezadržno. Misli, ki so bile še včeraj »državo vzdržujoče«, danes niso več. Prišle so nove ideje, ki gibljejo svet. Le tisti, ki razumeva te novo Ideje In zna državo prilagoditi novim pojavom, zaslužuje ime vladajočega. Pri tem pa ie potrebno, da zna usvajati srca in možgane. da Jih postavlja v službo svojih misli!
Vsaka državna tvorba mora imeti nravstven) podlago, ki pred zgodovino opravičuje nje obsu nek. Ta podlaga pa ni vedno enaka, marveč se izpreminja tekom časov. V narodnoenotnih drža vah ie ta nravstvena podlaga v idejPspoja ljudskih sil v državni celoti. V Švici, v kateri bivajo trije narodi, pa ie v misli svobodne nevtralne republike. Državna sestava Avstrije ne dopušča ne slovanskega, ::e nemškega gospodstva, marveč mora vse v drl avl zastopane narode gospodarski In politično zainteresirati ua obstanku države. Cc ni možno priti do takega stanja, potem ga ne morejo nadomestiti tudi vse prisilne odredbe in oktroirane naredbe. Će pa pride državnik, ki bo znal to, kar obstaja, združiti s tem, kar nastaja, bo obstanek drŽave zagotovljen.
Ka to se dr. Lottemann odločno izreka za avtonomijo, ali =amonpravo narodov. Tej se re bo mogla upi»al: tudi najgorečeia želja birokiatično-centralističnc uprave. Le tistemu pripade vio^a voditelja v bodočnosti, ki se bo zna! temu razvoju postaviti na čelo. Z<z leta IS67. je bila taka usoda države določena. Decemberska ustava z nen:šk.» hegemonijo Je postala ne vzdržljiv a. Leto 1907. pa pa je postavilo zaključui kamen temu razvoju: s sp?ošno volilno pravico. Nemcem se Je priznalo si-
cer veče število mandatov, nego bi jim Šlo po njih številu, ali večino in s tem pretežni vpliv na upravo so vendar izgubili za vedno. Tudi na Ogrskem se je izvršil razvoj v smeri avtonomije s tem, da so vsaj hrvatskemu narodu privolili samoupravo. Madjari se sicer upirajo z vsemi silami demokratičnemu razvoju, ali ni dvomiti na tem, da bo konec enak onemu v naši polovici Demokratične zahteve zmagajo prej ali slej tudi tam, ker so zanje tudi madjarske mase, izključene doslej od volilne pravice. Posebno po žrtvah te vojne ni misliti, da bi se politične pravice še nadalje samovoljno razdeljevale. Madjari se bodo morali sporazumeti z narodnostmi na Ogrskem!
Za Avstrijo Je prišla danes ura usode. Preko Časov vojne sta pač pomagala kršenje ustave ta 9
14. In večina nemških poslancev ne le da je molčala k temu, marveč so — sklicevaje se na zvez* z Nemčijo — še vspodbujali Stiirgkhovo vlado la jej slepo sledili, ker jim je obljubila, da porabi svojo moč v smislu nemško-centralistične države. — Vojna pa je predolgo trajala in fe prinesla zmagoslavni pohod demokracije, pred katerim si ni smela zatiskati očes niti stara Avstrija. In ko vojni konča, bodo stale vlade in narodi pred vprašanjem: Kaj sedaj? Nemški »belangl« se niso izpolnili, istotako se niso vresničlle želje notranjih in vnaujih sovražnikov, in — kakor vse kaže — bo po svetovni vojni stara beda nadaljevala, ako si ne pomorejo narodi sami!
Razne politične vesti.
Na dan ltiO-letnice Preradovlčevega rojstva je
nudil Zagreb sliko velikega narodnega praznika. Mesto je bilo odičeno s hrvaškimi zastavami, prodajalne so bile zaprte, meščanstvo — odičeno z narodnimi trakovi — je v velikih trumah romalo k Preradovičevemu spomeniku in pesnikovemu grobu, občinski zastop (izvzemšl seveda trankov-skih Članov) se le pokionii narodnemu velikanu, in hrvatski sabor je na usta predsednika dra. Me-dakoviča izrazil hvaležnost naroda napram sinu takih idej. kakršnje je zastopal Preradovič. Na Mircgoju pa je prišlo do — politične maniiestacije. proslave ideje našega ujedinjenja. Tam se je zbralo nad 10.000 ljudi. Pred Preradovičevim grobom je prvi govoril prvi bogoslovec Ivekovič, za njim je slušatelj filozofije Kašanin. Odposlanca češkega naroda sta položila velik veucc s češkim narodnim trakom na pesnikov grob. Intendant »Nar. Divadla« v Pragi. Jaros'av Kvapil, je pozdravil navzoče, nagiašujoč potrebo skupnega dela Cehov in Jugoslovanov, ki morajo doseči svojo svobodo in svoje ujedinjenje. Ta govor je bil pozdravljen z velikim navdušenjem. Govornik Je naravnost elektrizlr?! občinstvo, ki Je razkritih glav odpelo češko himni. Manifestacije so se ponovile pred Preradovičevim spomenikom v mestu, na kar so sneli veliko tro-bojnlco s spomenika ter so jo v velikem sprevodu odnesli po mestu. Manifestacije so trajale do večera, posebno pa so se ponovile na kolodvoru ob cdhodu Čehov. »Hrvatska Država* poroča, da je na Cehe napravila velik utis zlasti manifestacija ua grobu, ki Je kazaia energično voljo hrvatskega naroda, in pa vedenje mladine vkljub vsem zaprekam____! Izvestni krogi so dobili izdatno lekcijo.
Hoteli so kovati v verige, kar živi v duši naroda. Ne gre, pa ne gre! Morejo delati ovire in težave, izdajati naredbe In naredbe, ali — zatretl ne morejo. Moč velikih idej, ki jim je bil Preradović prorok in apostol je sitna, da more lomiti tudi verige. Naj deklaraciiska politika snuje dalje, kar je zasnoval Preradovič. Tudi v Hrvatski — krši in širi — o čemer pričajo množeče se izjave iz srede naroda — pot, po kateri pride ideja naše svobode iti ujedinjenja do uresničenja. Mora priti. Volja duše naroda je neodklonjiva etična sila. Spomin velikega apostola Preradovlčcva nadaljuje, kar je pesnik začel za časa svojega blagoslovljenega življenja!
»Nemški Jug*. Pod tem naslovom je četrtkova »Tagespost* objavila uvodnik, v katerem z ozirom na ono »nemško ljudsko zborovanjeki se je vršilo 19. t. m. v Gradcu, razpravlia o nemških zahtevah glede bodoče preuredbe naše države. — Prva zahteva avstrijskih Nemcev, pravi, da je poglobitev zveze z Nemčijo. Slovani da že odnek-daj nasprotujejo zvezi z Nemčijo, češ ker vedo, da obstoj te zveze izključuje popolno izpolnitev njihovih želja in da imajo Nemci in vsa država v njej najmočnejšo oporo. Zveza z Nemčijo da se mora enkrat za vselej določiti za načelo avstrijske državne politike. To naj bi se zgodilo s sprejetjem v — pragmatično sankcijo, v državni osnovni zakon, bi bodi nedotakljiv in veljaven za vse večne čase. Tako bi bila izključena vsaka nevarnost, da bi na avstriiskih tleh kedaj nastala slovanska država. Za to pa morajo poskrbeti nemški poslanci, od katerih se zahteva predvsem ostra politika v stvari jugoslovanske države. Ker pa Nemci nimajo večine v dr/avnem zboru, si morajo pridobiti zaveznike, kar pa je težavna, skoraj nemogoča naloga, ker se morajo v smislu dosedanje svoje politike ozirati na državo in dinastijo, *a kateri mislijo (samo »mislijo«!), da so neločljivi zvezani žnjima. Potein pa mora ostati ohranjena državi, Nemcem pot do Adrije. Trst ne sme nikdar postati glavno mesto Jugoslovanske države. Zato se mora nemštvo pospeševati z vsemi razpoložljivimi sredstvi, z naseljevanjem pa tudi po oblastnikih države v njenem lastnem interesu. Nemški jezik v plovbi in nemške navtične šole. nemška trgovina in nemika obrt morajo imeti v Trstu svoj sedež in :r.očno oporo. Sramotilnega dejstva, da avstrijske plovbcne družbe rabijo vsak drugI, samo ne nemški jezik v notranjem in zunanjem prometu, mora biti konec. Toda tudi pot v Trst se mora zavarovati na dve strani: s preprečitvijo po-slovanjenja južne železnice, na kar delajo Jugoslovani in kar je sedal z zelo dragocenim spoznanim vstopom nemških poslancev v upravni svet južne železnice pač oteženo, in z zavarovanjem obmejne železnice od Celovca preko Jesenic, Gorice in Tržiča v Trsu Ob tej drugi glavni prometni žiti leže še daiies dragoecnc nemške naselbine. ki jih ni težko razširiti in zvezali s sebol. Da se uresničijo te nemške zahteve, je treba krepkega, odločilnega vpliva na vlado, ki pa ga bodcp imeli nemški poslanci le tedaj, če bodo imeli trdnti zaslombo v narodu. 2e lelos na| bi se rešilo iugo* slovansko vprašanje, a to leto še traja 2akor.o4
Stran IL
„EDINOST* fttev. 78
V Tritu, dae £». «tra ms,
dajna doba sedanjega parlamenta. Do aovlh volitev ne sme priti, že zato ne, ker žele Cehi spraviti
zopet v parlament dr. Kramara in tovariše in hočejo tudi Jugoslovani zmernejše elemente zamenjati z brezpogojnimi pristaši jugoslovanske države. Nova zbornica bi se torej pač radikalizirala v smislu Slovanov, kar bi ne bilo zaželjivo za Nemce. Zato je treba računati s sedanjo zbornico. Po-5'anci se pač lahko prisilijo, da odlože mandate, toda njihov vpliv na merodajnih mestih se ne sme zmanjševati. Boj proti Slovanom je težak a ne brezupen, če se združijo vse nemške sile, do^im pa bi nasprotno pomenjalo gnil kompromis v škodo Nemcem, kakor se je dogajalo od Taafiejevt dobe, od dobe železnega obroča sem, ki se ga je bilo bati tuJi te dni. da se zopet sklene. Take do be ne sme biti več. Ali naj se torej ugodi nen: škim zahtevam v korist državi in se zastavi vse da se izpolnijo, ali pa naj se prepusti usodi, da
gre svojo pot.--Komentarja k tem nemškim
zahtevam pač ni treba, izpovedali so Jih tako fa sno, da je izkliučena vsaka dvoumnost. S pomočjo zveze z Nemčijo si hočejo zavarovati absolutno nadvlado nad večino avstrijskih narodov, ugonobiti hočejo Življenje renemških avstrijskih narodov kot narodov, a najlepša Je ta, da hočejo vse to doseči, ker sami niso dovolj močni, s pomočjo tistih narodov, katere ravno hočejo ugonobltL — Glavni njihov boj pa Je naperjen proti nam Jugoslovanom. Preko mrtvega našega naroda naj bi gel njihov zmagoslavni pohod! Ne! Pa ne poide!
Iz spomenice kneza Llchnowskega- Nemško časopisje navaja nadaline izvlečke iz spomenice bivšega nemškega veleposlanika v Londonu, kneza Lichnowskega. Govoreč o nemški orijentski In tro-zvezni politiki, pravi knez Lichnowsky, da Je Nemčija glede razsula Turške siala^pred alternativo, da se ne zanima za ureditev meja na Balkanu in prepusti stvar balkanskim narodom, ali pa da podpira svoje zaveznike, vodi trozvezno politiko v orijentu in tako opusti ulogo posredovalca. Lichnowslcy je bil za prva, nemški zunanji urad za drugi način rešitve balkanskega vprašanja. Ravno tako graja, da je Nemčija v albanskem vprašanju podpirala avstrijsko in italijansko stališče, da se ustanovi samostojna Albanija, namesto da bi se Albanija razdelila med Srbijo In Grško. Cesar Viljem je bil iz dinastičnih vzrokov tudi zato. da dobi Orška kos Albanije. Ko je Lidmowski primerno priporočal Isto cesarju, mu ie državni kancelar očital, da Je nasprotnik Avstrije in si Je prepovedal taka vmešavanja. Namesto da bi Nemčiia opustila na Balkanu trozvezno politiko, se Je napram balkanskim narodom postavila na stran turških in madžarskih zatiralcev, kar Je nagnalo Rusijo. »našo naravno in najboljšo prijateljico in sosedo v naročje Francoske in Angleške«. Lich-no\vsky dokazuje potem, da je bila za Nemčijo zveza z Italijo, posebno pa z Avstrijo brez vrednosti. Kar se tiče Avstrije, že zato, ker Je Avstrija itak odvisna od Nemčije. Da bi Avstrija začela voditi velikonemško politiko, se ni bilo bati. Naše koristi pa bi po državnopravni priključitvi Avstrije, ki je tudi brez Galicije in Dalmacije nekako do polovice obljudena po Germanih, prav tako trpele, kot na druti strani po podreditvi naše politike dunajskim in budimpeštanskim vidikom. »Poznal sem Avstrijo predobro, da ne bi bil vedel, da se ne da misliti na to, da bi se vrnila politika kneza Feliksa Schwarzenberga ali grofa Morica Esterhazyja. Kakor nas tamošnji Slovani ne ljubijo, se tudi nočejo vrniti v nemško cesarstvo, niti če Li mu bil na čelu Habsburško-Lorenec. Streme po federalizmu v notranjosti Avstrije na narodnostni podlagi, torej po razmerah, za katere bi v okviru nemške države imeli še manj uoanja za uresničenje kot pod dvoglavim orlom. Avstrijski Nemci pa nasprotno vedo, da Avstrija nikdar zopet ne postane prezldijal-na vlast, žele kar najtesnejšo zvezo z Nemčijo, so proti protinemški politiki.« Zato se nam ni bilo treba ozirati na želje naših zaveznikov. To ni bilo ne samo nepotrebno, temveč tudi nevarno, ker je vodilo do spopada z Rusijo. Romunski kralj Karol je rekel nekemu našemu zastopniku, da je sklenil zvezo z nami s predpogojem, da mi obdržimo vodstvo. Ce bi vodstvo preSlo na Avstrijo, bi to izpremenilo podlaco odnošatev, in v takih .okoliščinah bi on ne sodeloval več. Poraz Bolgarske v drugI balkanski vojni, zmaga Srbije in romunsko vkorakanje je nnravno pomenjalo za Avstrijo blamažo. Misel, da bi se ta blamaža popravila z vojno proti Srbiji, se je. kakor se zdi. kmalu udomačila na Dunaju. To dokazujejo ltall»?nska razkritja, in smatrati je. da se je di San Giuliano, ki je označal ta načrt za skrajno nevarno pustolovstvo in nas svaril pred njim, že v poletju 1013. bal zapleta v svetovno vojno. Z ozirom na iskrenost rusko-italiianskih od-no??jev so to mnenje pač tudi poznali v Pctro-gradu. — V zvezi s spomenico kneza Lichno^'ske-ga se bavi nemško časopisje tudi s pismom nekega dr. Miihlena, ki se sedaj nahaja v Švici. Pismo se nanaša na izjave bivšega nemškega državnega tai-nika dr. Helffericha napram Šefu Kruppove tvrdke pred začetkom svetovne vojne. Helfferich Je izjavil. da ic položaj v resnici resen. Cesar Viljem da mu ie izjavil, da takoj napove vojno, če bi Rusija mobilizirala. Pismo pravi: Natančno tisti dan, ki ga je označil Hclfferich. je Avstrija podala ultimatum Srbiji. Bil sem tedaj v Berolinu In sem dejal Helfierichu. da se mi zdita ton in vsebina ultimata naravnost gorostasna. Hclfferich pa je menil, da se glasi tako le v nemškem prevodu, da je čital stvar v francoskem jeziku in da se tam nikakor ne more Čutiti za pretirano. Ob tej priliki mi Je rekel Helfferich dalje, da Je cesar Viljem odšel na potovanje proti severu le navidezno, da pa tega potovanla ni raztegnil tako. kot običajno, temveč je ostal vedno v dosegljivi bližini in stalni zvezi. Je pač treba videti, kaj pride. Upati je, da bodo Avstrije, ki seveda ne računajo na sprejetje ultimata, ravnali hitro, preden dobe ostale vlasti čas za vmešavanje. Nemška banka da je že storila vse. tako da Je pripravljena za vse slučaje. — Nemški državni kancelar ie v seji glavnega odseka raihstaga označil tega dr. Miihlena za duševno bolnega. Kneza Llch-nowskeca pa označa berolinski »Lokafanzeiger« za psihopata, razdraženega po neuspehih In zgre-lenih diplomatskih špekulacijah, ki se hoče t govorjenjem iznebiti svojega grenkega žolča. Pa menda ne bo tako!
svobodo naroda, katerega sin le bil tudi PotoČ-njak.« — Na to stavlja »Hrvatska Država« ta-Ie
vprašanja: L Za svobodo katerih narodov so se žrtvovali boljševikl? Koga so osvobodili? Mari Kuronce, Litvince, Estonce in v čem obstoji njihova svoboda? — 2. V čem obstoji ta ruska svoboda, za katero so se žrtvovali boljše viki? Naj ne zamenjujejo v odgovoru revolucije Miljukova, Ke-rjenskega. socijalista Cernova z revolucijo Trccke-ga in Lenjina! — 3. V čem in kako so se žrtvovali boljševiki za svobodo naroda, ki mu je pripadal tudi dr. Franio Potočnjak, namreč naroda hrvatskega? Kar se dogaja v Rusiji In od Rusije v -asu režima Lenišn-Trockega, ni socijalizem, mar več odgovarja onemu, o čemer so govorili švicarski listi, ko so donašali izplačne nakaznice, izdane od vlasti, ki so bile tedaj v sovraštvu z Rusijo. A glasile so se na te slavljene boljševike..
Niso Jet hoteli napraviti izkaznice, naj napravi pro- vse, ki jim Je na srcu bodočnost vse naše mladi
SLOVENSKO GLEDAL SC ?
V ponedeljek, 25. t m. Točno ob 8 zv.
Nervc zie ženske.
Burka v treh dejanjih. Spisala E. Blum in R
Fochč. Po nemškem prevodu poslovenil Ignacij Borštnik. Režijo igre vodi g. M. S. OSEBE:
Grof Pontgibaud «...•< Anton i ne, njegov* soproga . Chamoisei
Elvire f Djemx roditdJ* Sidonie Gerfcault, modistka , ChapeL »X, slaščičar , . • • Cuoline, b a^^jničarka . • .
OUri^ } ProdajaUd • • • Basile, sluga v nekem klabm
Felicie. hišna j
pri Pontgib&udu
Kralj
•	gdč. Gradiš-v g. J. Bakovnik
gdč. Želeiii kova . gdč. Kavčičeva
•	• • . g. Požar . . . . gdč. Krati
gdč. Udovičeva . Kakova .J. D. Bakovnik gdč. Šmit g. Pregare
m • *
OhariSo, si-ežaj Prvi gospod . ♦ Drugi gospod • Lretji go-po>i .•.••••••••.g. Vončioa
Dejanje se vrši v Parizu, in sicer 1. in 3. v Pont-gibouuovem stanovanju, 2. pa v Chaplouzevi sla ičičarnL
CENE: Lože po 15 K, sedeži v pritličju od I.—V. vrste po 3 K, od VI.—X. po 2 K, XL—XV. po 1*50 K. Sedeži na galeriji 2 K. Stojišča v pritličju I K, stojišča na galeriji in vstopnino v lože 60 vin
kuriva.
Oglje. 10 kg aa rdeče Izkaznice.
Sv. Vid: št 1596—1735 (ob. št 8) 23. 3. uL S. Lucia 2, (cena 84 vin. kg).
Premog (lossile). 20 kg na modro Izkaznico. Sta: o mesto: št. 111—233 (ob. št 26) 23. 3. ul. Cavazzeni (cena 1 K 46 vin. za 10 kg). — Stara mitnica, št. 250—721 (ob. št. 28) 23. 3. uL S. Fran-cesco 2, (cena I K 46 vin. za 10 kg). — Kjarbola: št 159-275 (ob. št 23) 23. 3. 6L S. Marco 16. št 1—150 (ob. št 24) 23. 3. ul. Concordia 17, št 151— 225 (ob. št. 24) 23. 3. ul. Ponzianino 5, (cena 1 K 66 vin za 10 kg).
Koks. 10 ks na modre Izkaznice. Staro mesto: 5t. 234—390 (ob. št 26) 23. 3. ul. della Mura 12, (cena 20 vin. kg). — Vrdela: št 360—611 (ob. št 21) in št 1—231 (ob. *t 22) 23. 3. ul. Cologna 2, (cena 22 vin. kg).
Domače
Zadri* beseda. Radi krivičnega napada v »Jugoslovanu« na prireditelje Krekove slavnosti In naravnost nerazumljivega, poniževanja te slavnosti same ravno v takem listu nam dohajajo še vedno dopisi. Dopisnikom sporočamo, da smo sklenili — konec debate. Le iz enega dopisa bodi priobčenih še par konstatacij. Ne toliko v obrambo prirediteljev, marveč slavnosti same in pa — našega občinstva, ki se mu je <£italo, da je bilo hladno, da ni bilo vztiešeno, da ni bilo tako kakor je bil nezadovuljnež navajen videti Tržačane. V prvo treba naglasiti, da je že značaj te siavnosti zahteval resnosti in najveće dostojnosti. Spomina velikih pokojnikov se ne slavi primerno s krikom in vriščein. V drugo: smo mogli prirediti to velepo-membno slavnost v prostorih, ki so nam bili skozi dolga leta zaprti in kjer smo bili izloženi očem drugorodcev, vsled česar je bilo v našem emi-nentnem interesu, da se naša masa pokaže disciplinirana in dostojna ter se izogne vsemu, kar bi se moglo tolmačiti kot izzivanje. In ravno v tem pogledu je naša masa s svojim vedenjem v polni meri odgovorila želji vsakega, z danimi razmerami računajo^ega človeka ter pripomogla s tem do najugodneje sodbe o nas pri drugorodcih. Vemo to iz razgovorov z Italijani. T6 nam more le koristiti. V tretje nas je sililo k največi opreznosti intrigiranje izvestnih nemških krogov proti naši Krekovi slavnosti. Napovedovali so izzivanja, hrup in žaljenja. Ali bi bilo šlo tem intrigantom V prilog, ako bi se bilo kal zgodilo, na kar bi se bili mogli sklicevati, češ: vidite, kako prav smo imeli !I Te usluge jim naše tisočere mase niso storile. In na tem jim moramo biti iz srca hvaležni, da so se naši ljudje tako izkazali kot kulturen in neiz-zivljiv element da so tako temeljito postavili in-trigante na laž. — In slednjič: slavnost ni bila zamišljena kot kaka vokalna produkcija. Izbrale so se skladbe, ki so po svojem besedilo in značaja odgovarjale priliki. In solze v očesih občinstva so pričale, kako srečno roko so imeli prireditelji pri izbiranju pesmi 1 In, kar se tiče izvajanja, to se liudje le čudili, da se je moglo doseči toliko ob sedanjih razmerah 1 Splošna sodba ie bila, da sno v Trstu proslavili Krekov spomin najdostojae-je, kakor ga s tako prireditvijo morda niso Se nikjer na Slovenskem. — In sedaj — konec debate. Razun, da bi prišel še kak poseben nov povod, ki bi zahteval ie kako besedo.
Pri c. la kr. etapnem poveljstvu v Gorici ie bil ustanovljen urad za prehodnice (Passierschein-stellc), ki mu pripada reševanje vseh potniških stvari znotraj področja tega poveljstva kakor tudi vsi prihodi in odhodi te poknežene grofije Goriško-GraUiičanske. Naslov tega urada se glasi: C. in kr. urad za prehodnice v Gorici (K. v. k. Passler-scheinstelle in Gorz).
Stara pesem. V ulici Sani ti it 25 posluje urad za izkaznice za obleko in obuvalo (Ufficio Tessere vestiario). Za vlaganje prošenj so prirejene tiskovine samo v laškem jeziku V ta urad ie šla včeraj neka naša ženska, da bi dobila izkaznico, da nabavi nekoliko obleke za svoje otročiče. ki Jih ima 5. Nič ni opravila, ker ie omenjeno tiskovino Izpoluifa v slovenskem jeziku!I To so |ef očitno in naravnost povedali. Čakala je celi 2 uri. ae da Sardenkovo igro •
j Tri kočljiva-vprašanja. »Glas Svobode«, glasilo
j bosanskih socijalistov, piše o pokojnem hrvatskem i politiku dro. Franku Potočnjaku. ki je poginil na petrograjskih ulicah: «Ako je franko Potočnjak i poginil v borbi proti boljševikom, potem ni mogel sramotneje završiti svojega življenja. Sin na-I roda. ki mu ie baje hotel priboriti svobodo, bi bil v tem stučaiu poginil v borbi proti tistim ljudem, ki so vse žrtvovali za svobodo ruskega naroda, za : svobodo številnih narodov, ki Jih ie rtačil carizem, za ivobuuu čiuvc^ttudtka, a	i--a m bJa kaj pi icak.ua. V i c pioiujc niso nič koristile.' čega slovenskega siroti šča. Zato vabimo še enkrat
šnjc ali ▼ laškem, ali — v nemškem je tika 11 V
bt lie razumevanje in Se ostreje označenje bodi zat^clcženo, da je na tiskovini pritisnjen rdeč pečat: »Cooperative Operaie Trieste Istria Prluli«. Torej — delavske zadruge! Stara pesem: sloven ski rroie rrec, ki pripadaš slovenski narodnosti, tvoreči tu v Trstu avtohtoni žlvelj, govori laški (ali v božjem imenu: nemški, da-si ta ni deželni jezi J. ako hočeš jesti, ali pa nočeš, da ti bodo o t roči ji hodili nagi in bosi! Tako zapostavljajo n*s in naš jezik povsodi in — vsi! In to še ob takih prilikah v takih časih, ko bi menili mi, da je človekoljubje zapoved nad vse zapovedi, pred katero bi morale utihniti vsa nasprotstva, pred vsem pa narodna mržnja. Grenko mora naše ljudstvo požirati, mora hoditi svojo mukotrpno pot na Golgoto. Nu, tolažimo "se in verujmo v bodočnost Tudi po Oolgati je prišlo — odrešenje.
Uspeh ribištva t Primorju v mesecu lebruvarju. Uspeh vsega ribištva v Primorju je iznašal v tni-nolem mesecu — čeprav se le vsled vremenskih razmer lovilo le 19 dnij — 47325 kg rib in 16.370 kg školjk. Od teh odpade 28.993 kg rib In vse na-lovljene školjke na vojaško ribištvo, ostalo pa so prinesli na trg civilni ribiči. Te Številke kažejo jasno, da ie primorsko ribištvo ukljub težavam, provzročenim po izrednih razmerah, tudi sedaj velikega pomena ca aprovlzacljo Primorja hi spe-cijelno Trsta. Po naklonjenosti c. In kr. pomorske oblasti se je posebno omogočilo, da se le tudi v min. mesecu skoro ves prihodek vojaškega ribištva mogel dati na razpolago civilnega prebivalstva, ker se je tudi v mesecu lebruvarju le en del, 20 odstotkov deleža vojaškega ribištva, namreč 3139 kg rib. pridržal za oskrbo vojaških zavodov V nasprotstvu z mnogo razširjenimi krivimi govoricami, se take ribe niso razpošiljale v zaledje. — Od c. kr. namestništva.
Slovensko gledališče. Gotovo s radostnim srcem so vzeli na znanje včerajšnjo notico naši vestni obiskovalci gledališča, da se Je po tolikem času posrečilo »Dramatičnemu društvu« zbrati člane in pod spretnim vodstvom bivšega režiserja ljubljanskega deželnega gledališča, g. M. S. stopiti pred javnost z dobro naštudirano burko: »Nervozne ženske«. 2e sam naslov Je markanten, posebno pa v sedanjih časih, ko nervoznosti nI konca ne kraja. Prepričani smo, da bo igra ugajala toliko v umetniškem oziru, kakor tudi, da prebije občinstvo par uric v veselju in radosti, ter tako pozabi za domačo resnično nervoznost. Sodelujoči člani so večinoma že poznani našemu občinstvu iz minulih let; vendar si dovolimo omeniti izmed teh: gčni: Kavčičevo, Zeleznikovo In gg. Bukovnika, Kralji, Požarja. Imena drugih članov so razvidna iz programa, objavljenega na drugem mestu; tudi ti p, slednji so se z vso vnemo poprileli dobrih nasvetov g. režiserja, in upati je, da se posreči iz teh domaČih moči pridobiti dobre umetnike. Ostalo Je razvidno iz oglasa. Vstopnice so v predprodaji pri ge. Biček-Razbornikovi v »Narodnem domu« in vsakdo naj si Jih čimprej priskrbi, ker edino na ta način si zagotovi sedež, oziroma vstop k predstavi.
Draginjska doklada državnim nameščencem. — Dunajski listi poročajo, da s 1. aprilom t I. dobe vsi državni nameščenci, železničarji in delavci v državni službi draginjsko doklado v Isti izmeri, kot je bila ona, ki so jo prejeli meseca novembra leta 1917. Tostvarna ministrska naredba da Izide te dni. Za to podporo bo treba v celoti 160 milijonov kron.
Priznanje vojnega dela časnikarjev na Ogrskem. Ogrski domobranski minister baron Szurniay Je zvezi provincijalnih časnikarjev nakazal iz zaklada vojnopreskrbnega urada 25.000 K za ustanovitev »doma« za vojnoinvalidne provincijalne časnikarje. Sedaj Je minister tudi budimpeštanskema časnikarskemu društvu ter pisateljskemu in časnikarskemu društvu »Othon« nakazal po 25.000 K za njune podporne zaklade. V svojem pospremnem dopisu priznava minister s toplim priznanjem in hvaležnostjo delovanje ogrskih časnikarjev kot vojakov na fronti in tudi v zaledju v korist vojevanju in vojni preskrbi. — Tako na Ogrskem. Pri nas pa znajo državne oblasti edino le do skrajnosti Izrabljati časnikarske moči, časnikarje same pa dajejo tebinič meninič kot vojaške ubežnike — zločince odvajati z vojaškim spremstvom. Taka priznanja dobivamo pri nas za svoje delo!
Za nedeljski konceft dveh mladih slovenskih umetnic gdč. Medvedove In Koblerjeve vlada v našem mestu nadvse razveseljivo zanimanje. To pa naši vrli umetnici in skrbno izbrani spored tudi v resnici zaslužijo. Gdč. Medvedova poje štiri sve-tovnoznane, krasne operne arije, potem dva Brahmsova samospeva in dve krasni naši pesmi: Pavčičevo: »Pesem« in nadvse ljubko Adamičevo: »Na lipici zeleni«. Gdč. Koblerjeva pa Igra poleg Lisztove: Ogrske rapsodije, ki je vedno na sporedu vseh svetovnih umetnikov in ki je zelo učinkovita in polna tehničnih tezkoč, sam slovanski program. Zastopana sta Ceha Smetana in Novak. Rus Glinka in mehki Poljak Chopin, katerega balada v g molu (izvajana od gdč. Koblerjeve) je žela na zadnjem koncertu ljubljanska Glasbene Matice dne 17. 2. 1918 posebno odobravanje.
Slavno občinstvo prosimo, da si še tekom današnjega dneva ali pa lutri zjutraj preskrbi sedeže za koncert gdč. Medvedove In Koblerjeve. Ravno-tako prosimo, da se tudi vstopnice za stojišče In galerijo kupijo fe v predprodaji. Cene: Lože po K 20 sedeži v pritličju po K 4. 3 in 5; na galeriji po 2 K. stojišče v priUlčiu K 1*20, na galeriji 70 vin. Spored se dobi brezplačno pri blagajni. Posebna vabila za koncert se niso razpošiljala. Vabljen pa Je vsakdo kdor se zaaima sa glasbeno umetnost in slovenske umetnika;
Zveza Jugoslovanskih železničarjev, podružnica Zidani most Ustanovni občni zbor »e podružnice se bo vršil dne 24. sušca t 1. ob 2 uri pop. v dvorani hotela Juvačič na Zidanemmostu. Podružnica namerava uvesti pod svoje okrilje glavno progo J. t od vštevši postaje Ponikva do vštevšl postaje Sava In progo Zidanimost—Savtaskl marof.
Z Italijanskega boJBča smo prejeli: Sporočite našim drtcim družinam tal prijateljem, da smo na gorskih višinah — hvala Večnemu! — zdravi. NI nam hado, posebno, ker ae slišimo več takega gromenja. Živimo torej razmeroma prijetno tat čakamo na aadaljna povelja za nove čine. ki naj Izsilijo mir, ki ga tako telimo, da se povrnemo v milo nam domovino, med ljubljene svojce tal drage prijatelje. Pošiljamo vsem najprlsrčneje pozdrave: Pran Oec a Konkonela. -Jakob Koemaa s zgornje Grete, Odorico C astro is Trsta. Artur Angeli la Fiumicela. Alojzij VasU is FurlaniJe.
»Mater Doloma«. V nedeljo. 24^ tat ponedeljek. 25. t nu, nprizori »Zveza Marijin Dom« Sitvin
v korist bodo-
ne. tudi najrevneje, da se predstav v obilnem številu udeleže. Režija, kakor tudi glavna uloga Je v najboljših rokah. Zato vemo, da bomo gledalcem nudili res lepega užitka. Sedeži za nedeljsko predstavo so že skoro razprodani. Listki za pred stavo v pondeljek se dobe v predprodaji v pro-dajalnici Kat. tisk. druStva. — Začetek točno ob 5. Vstop med predstavo ni dovoljen. Zato naj se vsakdo požuri, da mu ne bo treba čakati do odmorov. K obihii udeležbi vabi odbor.
Slovanska Čitalnica vabi tem potom vse cenjene dame članov in Članice na drugi ^damski sestanek«, ki se bo vršil danes ob 5 in pol v društvenih prostorih radi pomenka o bližnji prireditvi.
Orkester tržaške Omladine. Danes popoldne ob 5 uri redna orkestralna vaja v ulici Torrente št. 12. IL nad. (levo). Ker nastopimo v kratkem, vabim vse priglašence tudi k izrednima vajama, ki bosta v nedeljo dne 24. in v ponedeljek dne 25. t m. ob 9K ure predpold^e. — Kapelnik.
Vcjuo - pomožni urad političnega društva »Edinosti« posluje v prostorih »Tržaškega podpornega m bralnega društva« v ulici Carmtia št. 39. 1. nad., na levo, in sicer, IzvzemŠi nedelje In praznike, vsak dan od 9 tn pol dop. do 12 In pol pop Ob tem času Je urad na razpolago strankam za vsakovrstna pojasnila in sestavljanje vlog v vojuo-eskrbnih in raznih drugih zadevah. V slučajih potrebe bo poslujoči uradnik za stranke tudi osebno posredoval na pristojnih mestih.
Popravtfamo. V deseti vrsti 3. odstavka v včerajšnjem članku pod naslovom »Avtonomija in nje pomembnost za Avstro-Ogrsko« naj se člta »ob-stoječa sporna vprašanja«, a v 11. vrsti zadrega odstavka — Šteto od spodaj — »misel nasprotstva proti vsemu, kar le nemškesr::____«
DAROVL
—	Oosp. Edmund Envelman, kr. okr. nadživino-zdravnik v Otočcu na Hrvatskem Je podaril v po-čaščenje spomina pokojnega brata Vir.ka v narodne namene: »Ciril-Metodovi podružnici pri Sv. Jakobu« 40 K, »Čitalnici pri Sv. Jakobu« 40 K, >Sokolu pri Sv. Jakobu« 40 K- (Denar je pri pod starosti »Sokola«).
—	V proslavo godu gospe Josipine Standacher. gostilničarke »Pri viJoHcah* je nabralo istoUm ožje omizje 30 K za šeatvid-»ko Šolo. Denar hraa! uprava »Edinosti«.
□□□□□□□□□□□□□□□p LEKARNAR
□ □ □ □ □
a □
□
n □
□ □ □ □ □ □
se je ter začel lastni
povrnil
poslovati
lekarni
P □
□
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □
v ulici Istria št. 82 □
□
□□□□□□□□□□□□□□□□ Pozor!
Prijave za vojnoposojilna-zavaro-vanja se sprejemajo do 3i. ir.arca t i.
pri deže'ni posiovalnici c. kr. avstr. sklada za vojaške vdove la tirote v Trstu ter pH vseh okrajnih posto*.akicah in sofrjdnfkih.
Senzacionalna novost
LURION
KREM VOSEK ZA ČEVLJEj
tvrdfic.
CV- m*ka krojačmea
A. TITEttFR, Trst niioa Go h.i rc ale 3 Irđeltij« vsakovrstne ob'e'c* po angleškem in francoj'*«»m kroju, plesno obleko.	ca poroko, bluze I
za gieđalidće itd l.en* imerae.	H37 i
Češko Budjevička Kestavraclia tBosj-fcova uzorna češka grostiina v Trstu) se nahaja v ul. O. Ga*atti (zraven Klavne pošte.) Slovenska	hi sloven^!:.'
jedilni list!.
nnl** p° i *tot-
on I	M „ —*
e»»kra* »#4. — Naj manj *a ]
ULJ 9: pristojbi«* » ' 0 svuinit. L.: L-*
Ribez,
tnlAtne sajaa&e imam na pro laj i o smerni ceai. V. Sirca. Sežana. l&."»b
OuSSK
▼ škatljaH za ua.ki.ta se dobi đ'lnir-i Oiiiia ul. Po^te 6.
miro-
5 MINUTAH se lahko vt*ak iz enega koniadL Lurion krem - vosek za čevlje skuha Četrt kg najboljše kreme za čevlje, - Cena K 2. - Dobiva se povsod :
Montamvachs VVerke A. G.
Dunaj, IX. Nu^sdor ferstrassc 20.
Kiselo vodo
Pristna
kolozij-k voda x alkoholom 86 v mirodilniOt Cillia nI. Po^tn fi
dobi
1943
PrU0LTSt(!2
baterij* po TT	i« dobijo r
mlrodilnic« Oi iia nI. P »ht«i »j VJ9 »o
toal- tae irobnarije, glavuiki, kiema sa m.o je, iganj« iui. dubi v mlriHlilnlcI Cillia ul. To-ta G.
Dišave.
Kupim
rraznu škail e za voick po 20 v. iT ro-
d^a.ca Čili a Tli. poste 6.	i95:t
UJCJO
Montckalini T.o^er. J -nos Kl3st< rle iti. se dobi v tniiedauiLi LiUia nI. Posto b
ion
Pra&I:
b!>r*anje oLlok so dobi niči l ilija nI Po^t« ti.
iflirc<:i -
ište se
K d no ti.
pridr;* j-oai^ca tduzk cja za v». d. -Ti.ača df:l.±. KaiIuv pove opravm lista
iščem
T. 3
p odajalk-', v«-0o za. tob .k<rno. ZgKtsiti »e ▼ t<>ba*arui v ulici t"as-a di risparmio
jj p»Jruž I go-ti!rr na !\i4.s *-rn t St. 7 »e dobijo vedno topla jedla po znieinih ceDah Voiiv lj Fr. Novak. U'J.»:
(„Sflva" vrelec), žganje fn vino razpošilja A. CSET p. Guit^nj (Koroško). — Kupuje steklenice vseh vrst terzamaSke stare.in|no e.
1 p———a— -•'^flF;
ZOBOZDHAVNIK [
Dr. J. Černižk
r
U BssaKotf
Urefe
v-ak ' rr*ta kupuje Babić Franc. Molino erande 1:0.	lSi'3
CfnsKe
Opiin
•ode kupujem v .i miiofcini. 1 1 r: m po r aj viJjLh dauaiujih ceu-h. Znider^ie, *t. 4SH.	J 87 7

v Trsta, uHc* Poste vecclvs 12
vogai uHce delle Posio. Izdiranje zobov Lrei bo« leein. — Plombiranje.
— Umetni zobje —

EfltaAMftC Antoa JertfC rouluje v svojem a'el »ja lUluSlOl T Trstu. VU dene P»*te it
10.
Trudka KenKel Dunaj ll fifcerfce tt
kupuje »vilo po naiviSjih cenah, svilnate štrene, svilnate-niti do 60 IC Svilnate odrezke ter krpe. — Plačuje po najvišjih cenah strgane svilnate bluze, krila, perilo itd. kakor tudi stare ali nove suknene.
mi - Uia Kadili u - Trsi
Odprt od B12 zvečer nssrsl
^^ Vstopnini K 2 ==
Oglasi, osmrtnice, zahvale In vsakovrstna oaznamla reklamne vsebine, naj volnene in bombaževe odrezke. Kupuje tudi vreče j liajo na »Inseratni oddelek Edinosti« -in embalaže Pošiljatev na deželo se vrti točno, tlllca Sv. Frančiška AHškesra 20, pritličje
JADRANSKA BANKA
TrsL Vin Cossa dl Rlspsrmo Steu. 5 aut« posbjjs)
Kapital la rezerva K 13,200.000.-* FtUJalke: Dunaj Tegethotstra-se 7—9, Dubrovnitc, Koior Lj ubijan*, Metkov 6
Opai ja, Split, Š|>en»h, Zadar.
Vloga m knjižica 3 % % Vloge na kn]J2!ca
Od dfteva vloge do dneva vzdiga. Rentn davek plaMje banka od s-oje^a Obresfovanje Vlog na tekočem in Žiro-ra.unu po dogovoru. Akreditivi čeki in r.akazri:e n v a tu-in Inozemska tržišča. — Kupuje In pro aja: vrednostne papirje, ie te, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize, promese itd. Da;e predujme na vrednostne papirje in olago ležeče v javnih skladi'čiii. • Safe Deposits. — Prod tja srečk razredne loteri e. Zavarovanje vsakovrstnih paaiij v
Koti kurznl iz^a >i, revizija trebanja srečk ilil. brezpačno Stavbni k'eiiit, rera ;ours
editi. — Borzna n r čl!a. — — inka'to. — — Menjalnica.--Esk<»mpt menic
Telefoni: 1463, 1793 In 2*66.	Brzojavi: JADRANSKA.
- Uradna uras od O do 1 popoldne =====