Stran 352.
Za „Narodni dom" v Trstu.
„Narodni dom" v Trstu ni le lokalnega, izključno tržaškega pomena, ampak ima biti važna postojanka Slovenstva, da: Slovanstva ob Adriji. To se je naglašalo že mnogokrat, a vidnih sadov spoznane resnice smo videli malo, zelo malo. Temu se ni čuditi, ako pomislimo, koliko imamo Slovenci narodnih potreb na vseh koncih in krajih. Treba je pogledati na kakšno našo veselico: tu vam ponujajo razglednice v razne dobre namene, prodajajo kamenčke za šolsko družbo, za goslarje, številke za tombolo itd., tako, da mora človek, ki poseča naše zabave, razven vstopnine, računati še na precej mnogo drugih gotovih izdatkov. Re« je, vse te ustanove, za katere plačujemo narodni davek, so koristne, potrebne, Kaj bi na pr. bilo z našo mladino, če usahnejo viri, iz katerih vzdržujemo družbo sv. Cirila in Metoda?! Skoro tri tisoč novih janičarjev več bi imel naš rod vsako leto.
Vender, če premišljamo razmere, se nam usiljuje prepričanje, da je „eno najpotrebnejše" — in to je „Narodni dom". Zakaj? Zato ker smemo upati, da, čim bomo imeli v Trstu svoj „Narodni dom", udobimo ž njim vele važno investicijo, ki bo nosila bogatih obresti posamičnikom in vsemu narodu. Kako to?
Kadar se bomo združevali pod domačo streho našega „Narodnega doma", odpadejo društvom veliki izdatki, s katerimi so sedaj združene vse veče prireditve in to bo dobiček v narodnem gospodarstvu.
Drugi dobiček pa bo v tem, da, kadar se koncentrirajo naši batalijoni pod skupno streho, kadar spoznamo in pritegnemo vse, ki so naše krvi in našega mišljenja, se narodni davek tudi pravičneje razdeli, nego je sedaj razdeljen. Sedaj nosijo breme narodnega davka — lahko rečemo — skoro vedno iste osebe, v prvi vrsti — to bodi enkrat naglašeno — prireditelji in obisko-vatelji veselic. Tedaj bo pa moral, mogel in gotovo tudi hotel vsaki tržaški Slovenec po svoje prispevati k skupni stvari ter se na ta način odvali breme z ram posamičnikov. To bo olajšanje, katerega ne bi smeli prezreti. Kolikor več davkoplačevalcev, toliko manjša dotična kvota, s katero bo obremenjen posameznik!
A tudi zunanji Slovenci in Slovani bodo imeli od „Narodnega doma" gmotnih — danes govorimo samo o teh — koristi! „Narodni dom" bo imel svojo gostilno, svojo kavarno in prenočišča. Kako prijetno je popotniku, če je prišel v tujem mestu med svojce, s katerimi se lahko po domače zmeni in pošteno pozabava! Prepričan bo pa tudi lahko, da vdobi za primerno nizko ceno najboljšo postrežbo.
Že iz teh razlogov je jasno, da je velikanske praktične koristi za narod in za posamičnike, da si čim prej postavimo svoj „Narodni dom" v Trstu. Upamo torej, da začnejo darovi, deleži, ustanovnine kmalu prispevati v večji meri nego dosedaj! — Tako piše „Edinost" in mi se njenim izvajanjem pridružujemo.