7. štev.
V Kranju, dne 15. februarja 1908.
IX. leto.
■
I  »3 ,&V
Političen in gospodarslg listT
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po posti ta celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za druge države stane 5*60 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravni! t v o je na pristavi gosp. K. Floriana v «Zvezdi>.
Izhaja vsako soboto = zvečer =
Inser a ti se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati te plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., ce se tiska enkrat, za večkrat znaten popust — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadere, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Cenjenim volilcem mest Kamnik in Radovljica ter trga Tržič!
Ponujata se Vam dva moža kot kandidata za deželnozborsktga poslanca. Na eni strani kandidat narodno-napredne stranke, g. dr. Janko Vilfan, župan t Radovljici; na drugi strani nastopa kot »neodvisni* — brez programa — kandidat c kr. okrajni glavar radovljiški, g. Oton pl. Détela.
Spoštovani volilci! Pred nami leže razgrnjeni volilni imeniki tako mest Kamnik in Radovljica, kakor trga Tržič. In če pregledujemo listo vseh treh volilnih krajev, tedaj pridemo do zaključka, da je ta mandat, katerega je doslej yes čas, odkar je prežel v slovensko posest, zastopal narodno-napredni deželni poslanec, tudi v tej volilni dobi v pretežni večini v rokah narodno-naprednih volilcev. Odločujoč faktor tod so namreč naši narodni uradniki.
Oglejmo si najprej oba kandidata 1 V celem volilnem okraju ga menda ni volilca, ki še ne bi Cul kdaj kaj o vrlem radovljiškem županu ir. Janka Vilíaau. V treh letih, odkar županoje v Radovljici, je spravil vodovod pod streho, prekoristno delo, o tem so vsi Radovljičani edini, v tako kratkem času, ko drugod rabijo zanj cela desetletja. In tudi mesto sicer je dobilo zadnje čase vse lepše lice: hiše, pravzaprav ponosna poslopja, rastejo kakor gobe po dežju. Sedaj se deluje že zopet na to, da dobi Radovljica tudi električno a č. In še več drugih potrebnih stvari čaka skorajšnje rešitve, ki pa morajo priti polagoma druga za drugo na vrsto. Za njegovega županovanja se je vpeljalo v občini samoslovensko urado-vanje. Kdo dalje ne pozna dr. Janka Vilfana kot
značajnega, neustrašenega in nesebičnega, pač pa odločno narodnega moža, ki je, dasi odvetnik po poklicu, žrtruval svoje bitje in litje, da bi koristil svojemu narodu in svoji domovini tako v narodnem, gospodarskem, kulturnem in socijalnem živ-ljenju. Kdor ga pa pobližje pozna, ve ceniti njegovo izredno agilnost, občudovalno blagoduinost in vztrajno voljo. Izkratka: Kandidat narodno-napredne stranke, dr. Janko Vilfan, je mož kristalno - čistih rok, preiinjen narodnega ognja v vsem njegovem stremljenju, in povsem samostojen. Svojo družino vzgaja v strogo narodnem duhu.
Njegov protikandidat je «neodvisni» c. kr. okrajni glavar pl. Detela v Radovljici. Pravi, da nima nobenega programa in da v slučaju izvolitve ne bo vstopil v noben klub. Dobro vemo, da kak c kr. okrajni glavar ne more imeti kakega programa, zato ker je popolnoma odvisen od deželne vlade, oziroma svojega šefa, najnovejšega barona Svarca. Detela je aktiven uradnik, ki mora plesati kakor mu zažvižga njegov predpostavljeni. In interesi volilcev se večkrat križajo s postopanjem vlade. Kako more potem tako »odvisen* človek zastopati uspešno svoje volilce? Torej je
1. ) Detela — od vlade odvisen kandidat
De teli so — kakor piše »Slovenec* in •Domoljub« ponudili zaupniki »Slovenske Ljudske Stranke* kandidaturo in glavno zborovanje S. L. S. v Ljubljani je dne 10. t, m. sklenilo «z vsemi silami» podpirati Detelo. Potemtakem Detela ni neodvisen kandidat — temveč
2. ) Detela je —- klerikalen kandidat •Neodvisni* Detela je sicer sin prejšnjega
deželnega glavarja, »Slovenca* Detela, ki je svoje dni pomagal v deželnem odboru pokojnemu Nemcu dr. Saferju in klerikalnemu dr. Papežu, da danes
v Ljubljani nimamo samoslovenskih napisov, pač pa je znano, da je, ko je se komurijonaril v Kočevju, prav pridno hajlal in podpiral nemike nacijonalce proti Slovencem. In komu ni pa večalimanj znan oni vroči boj, ki se bije za Slovenstvo na naših Jesenicah? Okrajno glavarstvo, katerega glava je sedaj kandidat Detela, je na vseh krajih in koncih ščitilo edinole peščico Nemcev in odločevalo vedno v prilog Nemcev. Silno sladki, a skrajno premeteni okrajni komisar Scbitnig je z njemu lastno prefriganostjo pripomogel nemški tovarniški stranki do sedanje moči. Ves slovenski svet se je s studom zgražal nad onimi škandaloznimi odredbami. In silno mehki ter popustljivi okrajni glavar Detela ni k temu zinil niti besedice, kaj se, da bi se postavil na edino pravično stališče. Lahko rečemo: Glavar Detela je ravnotako sokrivec tega neod-puitljivega, velikega narodnega greha in težak kamen slovenskega izdajstva leži na njem. Ce živi še stari pravični bog, se mora to sedaj nad njim bridko maščevati. Tudi mi kličemo s tržaško <Edinostjo*: KasJidatnra f. Detel« je ikandal, ajegsra izvolitev pa M Ml škandal vseh ikaadalov. Kako -dober* Slovenec je kandidat Detela, ilustrira najbolj dejstvo, da se v njegovi družini izključno nemški govori in ao vsi njegovi otroci nemško vzgojeni Prav tak Slovenec kakor dr. Šušteršič.  Glina vkup strma!
Iz ravnokar povedanega sledi, da je
3.) Detela pravi pravcati nemškutar, ki bi rad s pomočjo slovenskih glasov zlezel na kozla. Toda znani pregovor pravi: Poturica je vsikdar hujli od Turka!
Sedaj Vas pa vprašamo, velecenjeni volilci, za katerega kandidata se boste, oziroma se morate
Pošten Slovenec ne voli nemškntarskih okraj, glavarjevi
PODLISTEK.
Brodkovtkl odvetnik.
Slika iz sedanjega življenja moravskega. češki spisal Vaclav Ben ei-Š uma vsky; poslovenil Avgust Petrič. Dalje.
.Pejčohova je od zavisti orumenela od onega časa, kar imamo vilo," je dodala gospa Kan Jakova.
Kubala se je bal, da bi se ne vrnila zopet k prejšnjemu neljubemu pogovoru, zato se je brzo ognil njenemu navalu in izrekel obžalovanje, da ni v mestu doslej nobenega društva, niti pevskega, niti telovadnega ali sploh zabavnega.
,Imeli smo tu društvo , Sokol", a ae je razšlo," je pograbila zopet besedo gospa Kanjakova. .Seve — starosta je bil gospod Pejčoh, kumica zastave gospa Pejčohova in družica zastave gospodična Karla. Vendar moj mož se je potrudil biti tedaj energičen in je dosegel, da je izstopila polovica članov, druga polovica se je sprla na izletu zaradi računa za pivo, in bilo je po društvu."
Kanjak se je le smehljal pri govoru svoje soproge in vrtel palce m tolstem trebuhu. Mla-
denki, katerima je bil dolgočasen ta pogovor, sta napeljali sedaj, da bi si šel doktor pogledat vrt, seveda v njunem spremstvu. Vrt je bil obsežen, do polovice je bilo sadno drevje, na katerem so že zorele črešnje in se plodile češplje; polovica pa je bila umeten park s pešpoti, pristriženimi drevesi in grmiči in s krasnimi preprogami cvetlic Marica je vtrgaia ognjen nagelj in ga ponudila doktorju, ki je vzel cvetko, lahko pri tem stisnivši prst devine roke, in si ga vtaknil v gumbnico.
Medtem je trgala Milka cvetilice. V naglici je oropala grmiče za najlepše eksempiare in jih zvila v šop ter ga podala gostu.
•Ah, ne verjeli bi," je pravila vzdih ni vši Marica, .kako dolgočasno je tu življenje. Če bi vsako leto za predpust ne prebili najmanj štirinajst dni v Brnu ali pri teti na Dunaju, ne mogle bi prenašati."
»Saj bi tu ne bilo tako žalostno, če bi imela tu svojega---"
.Molči ti porednica," se je jezila Marica. •Ne verujte ji ničesar, gospod doktor, ne govori niti besedice resnice. ■
•V ostalem mislim," je dodajala norčavo Milka, „da sedaj ne bode več tako žalostno, ko je naša družba obogatela za tako moč, kakor je gospod doktor."
.Prosim, gospodični, da bi se v meni ne motili v tem c žiru," je oporekal gost
•O gospod doktor," je silila Marica, .potruditi bi se morali, da bi priredili brzo kak izleti Kaj rada hodim na izlete. Plesanje na prostih tleh, če treba tudi pri slabi godbi — ah, rajši je imam nego vsak plesi*
,Če bi te slišala tako mamica 1" jo je pretrgala Milka, in obrnivši se k gostu ga je vprašala; »Plešete-li radi?"
•Plešem, ne da bi bil ravno strasten plesalec"
,Igrate-li na glasovir? je nadaljevala Milka z vidno napetostjo.
•Igram, a tudi ne posebno dobro."
•O, le ne bodite skromni," ga je pretrgala radostno, .igrate gotovo kakor umetnik. Veseli me, da igrate! Pojdite, poskusimo takoj! Neizmerno rada igram četveroročno. Vendar sestra, veste, mi noče pomagati."
sa vzeti, ako imate še količkaj narodne Časti in ponosu v sebi Odločitev menda ni težka,
Slovenski uradniki, ki — kakor te spredaj rečeno — tvorite precejšen kontingent volilcev v vseh krajih! Vi ste prvi, na katere so naslovljene današnje vrstice! Večina izmed Vas se gotovo se spominja, kako je dr. Sušterftič, sam poglavar S. L. S., ki sedaj z vsemi silami podpira •neodvisnega* kandidata Detelo, v deželnem zboru Vas zmerjal s ljudmi, ki iro, trt m tro, in kako je umazani »Domoljub* pisal lansko leto o Vas, da ste lenuhi, postopači, ki kradejo bogu čas, davkoplačevalcem pa s zuljavimi rokami lasrrriimi denar, da ste parasiti, uši Ltd., da ste sami pijanci, preieatniki, biriči nalaga kmeta, U zbog dolgega časa in zdehanja po pisarnah podajate akte drug drugemu, da je treba število uradnikov zmanjšati Ltd. i. t d. Ali se sposalnjate, da je narodne - napredna stranka, kateri kandidat je dr. Janko Vilfan, takrat takoj sklicala velik protestni shod proti takemu nezaslišanemu snmničenju in natolcevanju. Zaupniki ravno taistega obrekovalca Šošteršiča so ponudili kandidaturo Deteti, in na Vas se apelira, da ga volite. Ali imate v sebi količkaj svojega prepričanja, iskrico stanovskega ponosa in trohico politične zrelosti P Mislimo, da jo imate. Zakaj jasno je vendar vsakomur, da sedaj sija med Vami in med Detelo globok prepad.
In Vi, slovenski učitelji? Ali je S. L. S., ki podpira «neodvisnega* Detela, prijazna soli in ueHeljetvu* Bedak je, kdor misli, da Vam bo S. L. S., ki najstraitneje deluje za poneumnjevanje ljudstva in hujeka nerazsodno maso proti učiteljstvu, Vam kdaj izboljšala mizerne plače? Ali Vam je mehki, neodločni Detela porok za to? Zaman iščete zadovoljnih garancij pri takem na YM strast ve saasjsji vladnem olfJk«BCl kakor je Detela 1 Tudi Vasi računi morajo biti napravljeni in sklenjeni!
Kaj pa ti, slovenski meščan ali tržan, podjeten trgovec ter marljiv obrtnik! Že si dihal nekaj časa prosteje, svobodneje, ulival si politične pravice, pa Ti hočejo na zvijačen način odvzeti vse to. Volilno reformo, katero so klerikalci pri zadnjih državnozborskih volitvah oropali mestom in trgom, hočejo vzeti taistim tudi v deželnem zboru. Na-rodno-uapredni poslanci so z občudovanja vredno požrtvovalnostjo v dvanajsti uri z obstrukcijo preprečili sprejem take, za Vas skrajno nepravične volilne reforme. Ali bo glavar Detela deloval za tako reformo, ki bo ugodna za Vas, ali mu ne bo črni baron deželne vlade vsihl Luuj predloge,^ katere so vladi po godu? In volilna preosnova je sedaj najaktualnejša točka, ki se mora na vsak način rešiti!
Tudi po tvojih žilah se pretaka slovenska kri, in uverjeni smo, da nikdar ne privoliš, da bo po Tvoji krivdi zastopal Tebe v deželnem zboru kranjskem vladen mož, vrbutega pa Se nem-ikutar.
Zatorej Se enkrat ponavljamo: Če koalatra tirajsi glavar, Je sltamaai, 6« bi bil pa okrajni glavar izvoljen, je škandal vsak škasaalov.
In hočeš, nočeš je moral iti doktor v sobo in igrati z Milko. Pri odprtih oknih so se razlegali zvoki glasovirja po trgu. Mladenka je igrala z navdušenostjo in njen spremljevalec je pokazal, da igra dobro. Čestitali so mu vsi.
Mladenki sta se spoprijateljili popolnoma z odvetnikom, smejali in norčevali se ž njim, kakor bi že bili zdavnaj znani Ko se je podajal k odhodu, sta mu stiskali sami roke, neprisiljeno in veselo blebetaje.
Kubala je moral obljubiti gostitelju, da pride drugega dne k obedu.
Ko je odšel, je vskliknila Kanjakova: »Izvrstna misel ti je padla v glavo, Milka, da smo ga povabili na obed,"
»Da, mamica, iz borna, ženijalna!" se je veselila hčerka. »Obedoval bode z nami in igral z menoj duet Iz bomo igra."
.Nehaj," ji je posegla malo razdražena Marica v besedo, .hotela bi, da bi čepel tu pri gla-sovirju do večera. Rajši ga vzamemo po obedu na sprehod v gozd."
.Da, v gozd," je pritrjevala mamka, .Pejčohova itak poči od jeze, ko se izve, da je igral z Muko in da smo ga povabili na obed I"
Nadaljevanje sledi.
Kranjska — gnezda.
u.
Najbolje informiran slovenski dnevnik ima svojo posebno taktiko. Ko se je sešel novoizvoljeni državni zbor in je vlada predložila pogodbo z Ogrsko, je hotel ubiti poslanca Hribarja in obenem pridobiti deželnozborski mandat dolenjskih mest. V to svrho je legal dannadan. da Hribar hoče preprečiti dalmatinsko železnico in oškodovati mesto Ljubljano. Te laži so se ponavljale dannadan tako otročje, tako abotno, tako absurdno, da sc je cela stvar začela že gabiti Poljakom in Čehom. Ti so volili Hribarja za poročevalca o dalmatinskih železnicah. Uradni veščak o železničnih zadevah, poslanec Suklje, je propal, «Slovenec» je bil blamiran do kosti in mandat dolenjskih mest je danes za napredno stranko bolj siguren kot kateri drugi v deželi.
V drugih volilnih okrajih si klerikalci niti na dan ne upajo in operirajo z »neodvisnimi* kandi-kati. To je neka posebna vrsta štreberstva. Med volilno dobo nekaj nejasnih fraz, ki niso ne ptič ne miš, po volitvah pa pade tak kandidat v klerikalno strujo, kakor muha v juho.
Glavno pozornost so obrnili na gorenjska mesta Kamnik—Tržič—Radovljica. Tu so postavili radovljiškega glavarja Detelo kot »samostojnega* kandidata. Ko bi bil radovljiški glavar knez Schwarzenberg ali princ Hohenlohe in bi nastopil pri deželnozborski volitvi kot samostojen kandidat, bi se dalo o stvari resno govoriti. Pri danih razmerah pa to ni mogoče. Če se govori o »samostojnosti* kandidata Detela, je to naravnost žalitev volilcev; imputira se jim namreč politična najivnost, katere ne zaslužijo. Hi smo sicer osebnega mnenja, da kandidat Detela ne bo prišel na svoj račun, tudi če bo izvoljen. Napredna stranka bo, tudi če izgubi ta mandat, približno tako močna v prihodnjem deželnem zboru, kakor v starem; ali vsaj tako močna, da se bo obranila nameravane strangula-cije. Če pa se ne posrečijo nameni tirolsko-rimske zveze, kateri naj služi glavar Detela kot «Sturmbock», odnesel bo baron Schwarz svoje suhe kosti na Tirolsko nazaj, glavar Detela pa bo ostal v deželi kot žalostna relikvija ene najumazanejših intrig, kar se jih je sploh vriilo v naši deželi. Vendar to je le ena stvar medajle. Opozorili bi pa danes na drugo stran in ta je: kak interes pa imajo Nemci in klerikalci ter uradniki po naših mestih slabiti ravno v tem trenotku napredno stranko in iti za barona Schwarza po kostanj v ogenj?
Kak pomen imajo prihodnje volitve? V prvi vrsti stisniti skoii deželni zbor nov načrt velilne reforme, ki je pravo politično šušmarstvo.
Po tem načrtu naj izginejo mestne kurije in naj dobe naši farovži še 10 mandatov. Sedaj ima deželni zbor 37 glasov. Šestnajst glasov imajo kmetske občine, katere Šteje duhovščina za svojo posest, enajst glasov imajo Nemci, devet mandatov pride na mesta in trgovsko zbornico in en virilen glas. Ce poslane ta načrt zakon, ima duhovščina, ne glede na mesta, že v kmetskih občinah 2G mandatov, torej glede na število poslancev (47) absolutno večino. In tedaj vprašamo, kak interes pa imajo klerikalci po mestih poležati se za to, da izginejo mestne kurijo, da jih bo, kakor pri državnem, tako tudi pri deželnem zboru majorizirala dežela. In posebno bi vprašali Nemce v Tržiču, kak inteies imajo na tem, da prihodnjič kot volžlci sploh ne pridejo v pošte v, temveč jih bodo majo-rizirali kmetje iz Loma in Križe v ?
Politika je kupčija in sicer navadna grda kupčija. In ravno s tega stališča nam je nerazumno, kako da bi v tem slučaju ne izprevideli klerikalci in Nemci po mestih, kaj jim koristi in kaj jim Škoduje.
Katoliška duhovščina je po svojem poklicu internacionalna in za to se ji tudi po vsem svetu dobro godu
Tej je popolnoma vseeno, oziroma tej je še v korist, če izginejo mestne kurije. Za vse druge sloje mestnih volilcev pa je naravnost nesmiselno, samomorilno, če si voiilci sami devljejo vrv okrog vratu. Tu se ne gre za svetovno naziranje, ampak za korist, ki se da otipati z vsemi prsti. Zaradi-tega bi morale ponehati vse osebne mržnje, vse dozdevne žahtve, vse štrebrstvo, vse tekmovanje •prvih* hiš — kot en mož morali bi se strniti vsi voiilci, da poženo od praga skupnega sovražnika.
Kar sc tiče posebno trtiških volilcev, opozarjali bi jih na to, da tržiškega nemšlva ne l»o rešil glavar Detela, in ne ugonobil dr. Vilfan. To je stvar lokalnega razvoja, domačih bojev, ki s« bodo rešili na tržiških tleh in ne v deželni zbornici. Tudi privilegija velikega posestva glavar Detela ne bo rešil, ker veliki posestniki že sedaj lahko preprečijo vsako nasilno preniembo volilnega reda.
Kaj pa bo daljna posledica teh volitev?
Če se posreči nzakoniti poprej navedeni mon-st rožni volilni načrt postane naša duhovščina, postane ljubljanski škof neomejen gospodar v deželnem zboru.
In v tem pogledu nam je neumljiva novpjša politika ljubljanske kazine, odkar so prišle na površje nekatere mlade, ne posebno jasne glave. Mesta plačujejo tri četrt deželnih doklad. Tudi nemški trgovci, tudi nemška podjetja, nemške tovarne plačujejo te doklade. Na šentvidskem polju postavil je ljubljanski škof velikansko poslopje, v katerega hodnikih predejo pajki svoje mreže. Nad streho lega poslopja visi črn oblak neznosnih obresti. In ali ti mladi gospodje v ljubljanski kazini res nimajo čuta za posledice, ki bodo nastale, če postane kranjski deželni zbor — pastoralna konferenca ? Ali res ne vidijo čez Rožnik in Šmarno goro? Ali čutijo nemški davkoplačevalci res potrebo, plačevati dolgove ljubljanskega škofa. Ali je res njihova korist, metati sc za dr. Šušteršičem in slabeti moč napredne slovenske stranke? Ali je v korist Nemcev, če se zatira v deželi vse kulturno, literarno stremljenje?
Nikdar ni bila naloga mestnih volilcev, najsi bodo katerekoli narodnosti in kateregakoli političnega mišljenja tako jasna kot ravno sedaj. Kdor glasuje za klerikalnega kandidata, je ali omejenec, ki ne ve ceniti niti drobtin p o-jiiičnih pravic, katere ima, ali pa čudak, ki pljuje v lastno skledo.
Za gorenjskega kmeta.
Pod tem zaglavjem bodo prinašali cd časa do časa zanimive politične vesti, važnih za gorenjskega kmeta.
Želeti bi bilo, da se krog sodelavcev tega naslova pomnoži in razširi. Naj bi sodeloval vsak kmet z Gorenjskega ter od časa do časa kaj priobčil Saj ima vsakdo kako koristno, pametno misel. Ni se potreba bati: Slabo pišem, ali ne znam sestaviti. Svoje misli naj kar spravi na papir, kakor najboljše ve in zna, vse ostalo se bode že priredilo za lisk.
Tako se bodemo medsebojno spoznali po mislih, idejah, načelih; razširila se bode pa tako tudi izobrazba kar mimogrede, posebno pri dopisnikih.
Posebne važnosti pa bode, da si tem potom vzgojimo dobrih dopisnikov po deželi in pre-vdarnih vaških voditeljev j po kmetih. Za samostojno kmečko organizacijo po Gorenjskem bode to velikega pomena.
Ni se potreba nobenemu bati, da bi se ga izdalo in povedalo svetu, kdo piše. O tem se bode molčalo kot grob.
Poziv za ustanovitev samostojne, stanovske kmečke stranke so listi različno sprejeli. Eni z veseljem pozdravljajo ta korak, eni so pa začeli z loparjem mahati po kmetih.
Po surovosti se odlikuje posebno glasilo kranjskih obsedencev in šnopsarjev iz Kopitarjevih ulic v Ljubljani.
•Domoljub* št 6, z dne 6. februarja piše dostavno: «V Kranju je imel v ponedeljek, dne 21, prosinca nek Babičev fantek iz cerkljanske fare ter lesni trgovec Hajnrihar iz Selc in mlekarski prekupec Kuralt iz Šenčurja zaupni shod liberalne stranke. Na shod so bili vabljeni le najožji somišljeniki s pismenim povabilom in niso pustili nikogar brez vabila na shod, ki je bil na «Novi pošti*. Ljudje, ki so zvedeli za ta sbodek, so zbijali prav umestne šale, ker so se tej trojici nekmetov tresle hlačice, da bi jim ne razbili shoda. Bilo je okrog dvajset možice v, ki so začudeno gledali, ko so jim Babičev fantek, Kuralt in Hajnrihar razlagali, kako naj bi se združili vsi liberalci in tako nasprotovali plodonosnemu delu «Kmečke zveze*. Začudeno smo gledali, kako je moral oče Babic pri shodu navzoč poslušati take oslarije svojega fantka.  Na shodu se ni zgodila nobena
priloga Gorenjcu" it 7 li |. 1903.
posebna nesreča. Dober tek c tatarskim* želodcem! To je še več, kakor: Kikiriki!
Bili smo radovedni, kaj je resnice na celi zgodbi, in se informirali takole: Res se je vršil v Kranju nek shod kmetov po § 2. društvenega zakona, h kateremu so imeli pristop le povabljeni. Razpravljalo se je o programu stanovske kmečke stranke za Gorenjsko in o organizacijskem načrtu. Ker bode o razvoju tega itak javnost svoječasno obveščena, lahko za danes to zadostuje.
Glede nasprotovanja Kmečki zvezi in nje plodonosnemu delu pa omenimo: Slabo za kmečko »vezo, dokler jo vodijo ljudje, kakor je profesor J are v Kranju. Kakšen kmet pa je on? in ponižno vprašanje: Kaj je že storila kmečka zveza za gorenjskega kmeta? Odgovor bode gotovo zelo težaven.
Še drngi glasovi. «Nai Liat» šL 6, izhajajoč v Kamniku, pozdravlja z veseljem samostojno organizacijo gorenjskih kmetov, citira nekaj stavkov iz »Gorenjca* potem pa pristavi: »Tako bomo imeti menda že v kratkem poleg Slovenske gospodarske stranke tudi še Gorenjsko stanovsko kmečko stranko. Popolnoma pravilno in hvalevredno je, da se je začel zavedati tudi naš kmet svojih pravic in svojih dolžnosti, da se organizira in izobražuje. Toda zdi se nam, da je teh strank in strančic na Slovenskem vendar nekoliko preveč ter da se tako po nepotrebnem in stvari v škodo cepijo moči Zakaj se ne bi ustanovila skupna kranjska napredna kmetiška stranka, ki bi gotovo dosegla več kot bi male stranke? Nekaj naših misli k temu bodemo obrazložili prihodnjič.
•Narodni List* št 5, izhajajoč v Celju, registrira odkrito, da kliče »Gorenjec* za ustanovitev samostojne stanovske kmečke stranke. — Konča:  Svetli se, čeprav počasi tudi na Kranj-
akem. Dalje prih.
Kandidatura c. kr. okrajnega glavarja Otona pl. Detele.
•Slovenec* Lakor tudi jjegovi trabanti sirom Slovenije kriče dannadan, na kako trhlih nogah stoji takozvani slovenski liberalizem ali bolje rečeno »slovenska napredna stranka*, ki sestoja iz par liberalnih uradnikov, gostilničarjev, trgovcev in učiteljev. Stranka leži v zadnjih zdihljejih. — A to kričanje je pač le namenjeno oni nerazsodni masi, ki slepo veruje vsaki tiskani besedi, ki jo zagleda v papirnih predalih po krivici se nazivljajočega »doktorja* Žitnika. Generali klerikalne stranke pa dobro vedo, da ima narodno-napredna stranka še toliko žilave volje do življenja v sebi, da bo prej konec klerikalne stranke kakor pa narodno-napredne stranke. Vsa znamenja kažejo zato. In ker klerikalna stranka predobro ve, da je ravno sedanja volitev za deželni zbor odločilna za klerikalno stranko, in da ravno sedanja volitev za deželni zbor postavi klerikalno stranko pred alternativo: »biti* ali «nebiti». — In ravno vsled tega je segla klerikalna stranka po zadnjem sredstvu — po znanem pregovoru, da namen posvečuje sredstva — se zvezala s c kr. vlado in Nemci.
C kr. vlada in Nemci so slastno pograbili ponujeno ji desnico klerikalne stranke, dobro vedoč, da je klerikalna stranka pripravljena žrtvovati zadnji košček slovenske posesti Nemcem, ako se le izpolnijo sebični nameni, ki jih goji že od nekaj klerikalna stranka.
G. kr. vlada kakor tudi Nemci predobro vedo, da jim dala edinole narodno-napredna stranka res ovire, da se ne more nemštvo tako vsesati na Kranjskem kakor bi se rado.
In sad tega kompromisa je kandidatura c. kr. okraj, glavarja O. pL Detele. Da se ta kandidatura ni porodila zgolj v glavi Otona pl. Detele, je jasno kakor beli dan. Smelo trdimo, da je ta kandidatura zrasla v glavah ljubljanskih kazinotov, ki so za to kandidaturo pridobili v prvi vrsti našo o. kr. vlado, ki je v svojem osrčju popolnoma nemška in v drugi vrsti ljute nasprotnike narodno-napredne stranke — klerikalcu.
In pota c kr. okrajnega glavarja Otona pl. Detele v Ljubljano in na Dunaj menda niso bila uradna, temveč strogo politična.
Plačilo pa, ki ga bo prejelo nemštvo s pomočjo c kr. vlade sa to kandidaturo v prilog klerikalni stranki in na škodo narodno-napredne b o pa iiroiitev Jesenic na milost in be* miloit v nemške roke, To izjat (jamo
danes javno in glasno vsemu slovenskemu svetu v vednost
Premirje, ki vlada danes med slovenskima strankama, je le navidezno in kakor hitro bo volitev za deželni zbor končana, se vresničijo naša prerokovanja v polnem obsegu.
Ako je klerikalna stranka tako vneta ravno za kandidaturo Otona pl. Detele, zakaj ga ni postavila v okraju, ki ga je zastopal njegov oče. Toliko zmožen bi menda že bil, kakor je Čočov Frence.
Uverjeni smo, da se tudi sedaj združi vse, kar le čuti še trohico narodnega čuta v sebi, da pomaga preprečiti najnovejši napad na slovenski narod. Slovenski junaki, na noge! =
Gospodarski del- a
Tedenski sejem v Kranja dae 10. februarja
1908. Prignalo se je — konj, 109 glav domače goveje živine, — glav hrvaške goveje živine, 7 domačih telet, — hrvaških telet, 42 domačih pra-hrvaških ovac in — buš. — Pšenica K 11*50 proso K 7 50, rž K 950, oves K 850, ajda K 9—, fižol ribničan K 9*50, mandalon K T—, koks 10*— in krompir 2 20 za 50 kg,
Razstava aa rokodelsko taoniko. Obrtni pospeševalni urad c. kr. trgovinskega ministrstva na Dunaju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani naslednje: Ker je obisk te po obrtnem pospeševalnem uradu c kr. trgovinskega ministrstva v uradnem poslopju na Dunaju IX 2, Severingasse 9, prirejene strokovne razstave še vedno na isti višini, m posebno zaradi tega, ker je več korpora-tivnih obiskov iz tu- in inozemstva priglašenih, se je v interesu obrtnikov in tudi z ozirom na kongres za srednji stan, ki se bo v jeseni t L na Dunaju vršil, določilo, da se razstava do jeseni podaljša in pridrži dosedanji obratni red, po katerem se razstava ob delavnikih, izvšemši sobote, od 9.—4. ure in ob nedeljah in praznikih od 8.—12. ure lahko brez vstopnine ogleda. Razstavljeni novo vrstni rokodelski stroji se bodo vsak torek in četrtek od 2.-4. ure, ob nedeljah in praznikih od 9.—12. ure dopoldne kazali v obratu. Korporativni obiski naj se pri obrtnem pospeševalnem uradu pravočasno priglase, da se jim more preskrbeti primerno vodstvo.
Umetnost in književnost
□ □□□□
Faksimile vaeh Prešernovih poeti) izda nikova tiskarna in sicer po pristnem Prešernovem rokopisu, ki je služil 1. 1847 za podstavo prvemu natisu pesnikovih poezij. Ta rokopis so našli leta 1900 v Blasnikovi tiskarni. Izdaja bo stala 20 K.
Saujmo «Ljudske knjižnice* I Navod za ustanavljanje »Ljudskih knjižnic* in poslovanje knjižničarja ter seznam za »Ljudske knjižnice* porabam knjig. Uredil Jur. A. Pleško. — Izdalo in založilo akad. fer. društvo «Prosveta». Gena 20 vin.
Kak štreber ne more biti poslanec« ker dela zase. ne pa za svoje volilce. Voiilci. mislite na to, ko pojdete na volišče!
Dopisi.
Radovljiški novice.
— »Zabavni klub* se lahko s ponosom ozira na plesno veselico, ki jo je priredil pretočeno soboto v hotelu g. H, Kunaielja. Lahko trdimo, da se je sešel to soboto ves cvet gorenjskih izobražencev. Obči glas je, da tako prijetnega, a obenem tako krasnega večera ni imela Radovljica že dolgo, dolgo let ne. Opazili smo ta večer pestro množico rasnih tujih gostov iz bližnjih in daljnih krajev, in med temi ljubimi gosti smo opazili tudi moža vrlega značaja, župana Kobentarja iz prebujajoče se Koroške. Oddelek c kr. vojaške godbe iz Celovca št 17 je proizvajal svoj program pač tako, kakor ga zna edino le U godba. Umevno je, da smo se sukali do ranega one. Želeli bi le, da nam slavni »Zabavni klub* priredi še kak mal »dirindaj* ta predpuat.
— «Palcke» so igrali pred skoro »razprodano* hišo pretočeno nedeljo, in sicer prav dolgo. Čudih amo se samovestnim nastopom posameznih igralčkov, njihovemu krepkemu govorjenju in živahnemu kretanju. Takih iger bi si se želeli. Naša iskrena hvala radovljiški gledališki intendanci s pozivom, po tej poti naprej! Podjetni fotograf g. A. Vengar je posnel ljubše igralčke »Palčke* in kdor si hoče ogledati te »brkaste možakarje», vidi jih razložene na slikah ca glavnem trgu Radovljice, a posije jih lahko kar po dopisnicah.
— Zanimanje ža radovljiškega »Sokola* raste z dnem. Kakor se čuje, je že število udov prekoračilo prvo stotico. Ako se društvu pritegne še okolica, potem bo to sokoUko društvo drugo na Kranjskem po številu udov. — Gorenjska še ni izgubljena.
— Našo c kr. pletarsko šolo sta si ogledala pretečeno nedeljo gg. dr. G. Žrjav in ar. Fr. Windischer iz Ljubljene. Gospoda sta se jako pohvalno izrazila o zavodu in upamo, da bodeta pri merodajnih faktorj.h v Ljubljani delovala na to, da se ustanove po raznih krajih slovenskega ozeni'ja razni pletarski tečaji, in sicer če le mogoče zimski za odrasle.
Pro doaut. — Pismo na naslov bivšenu županu in načelniku zdraviike keaui-sije na Bledu, g. Jakobn Pétemela.
Z Bleda, meseca februarja. II.
Tujci sedaj poprašujejo po seznamku stanovanj, takozvanim prospektom, kakor ste jih preje izdajali in o joj, sedaj so potekli, ali bivši zastareli niso več za rabo. Tudi tukaj niste razumeli! Sedaj bo zdraviška komisija vsakemu, kdor se b) hotel informirati o stanovanjih, pisala pismo, dolgo pismo in mu namesto prospekta — pisala lepo pismo, v katerem se bo poročalo o vseh 6 hotelih, 15 gostilnah, 150 vilah, ki so za oddajati i. t. d. Vidite, zopet niste razumeli, moderno in novo je treba nastopati. Tujci se bodo kar čudili temu lepemu napredku v dolgih lepih pismih! Evo toraj dokaz, da ste kot načelnik res malo razumeli!
Se manj pa ste znali kot župan. Pustili ste napraviti načrte za vodovod, kateri so veljali K 2.000. Plačali ste jih v celotnem znesku. Vsled nepričakovanega napredka Bleda se je moral ta načrt pred izgotovitvijo razširiti in so veljali načrti, katere je napravil Vaš naslednik, bivši vodja narodno-napredne stranke na Bledu (sedaj nagovarja našega župnika celo spoštljivo z gospod svetnik, naš Janez Oblak je namreč duhovni svetnik) 1580 K. Vi ste načrte takoj plačali, a ne tako sedaj. Občinski odbor je sklenil dne 15. januarja 1908, da se plača izgotovitelju načrtov takoj 1500 K, a 80 K, naj se izkuša, da izgotovitelj popusti. No, ali ste kaj znali ? Zopet nič. Pa še nekaj. Cevi so v prvem načrtu položene po cestah, a ne tako pri dopolilnem načrtu. Cevi od studencev pod Pokluko do vasi Za-gorica in Gorje položene so po načrtu po njivah in travnikih malo oddaljenih od ceste. Vidite, tudi to niste razumeli, da se po njivah, vrtovih ali travnikih lažje polagajo cevi kakor pa po trdi cesti, ki gre 1 in pol kilometra skoro paralelno s cevno črto vodovoda. Kaj to, ako posestniki ugovarjajo, saj se jih lahko razlasti in to kunštne glave mimogrede izvršijo. Nič ni bilo vodovoda pod Vašim županstvom, sedaj imamo le upanje, kajti začetek izgo-tovitve izpopolnilnih načrtov je lep in kmalu bo voda tekla po ceveh — ako se jo notri spravi. Tudi štediti niste znali pri županstvu. Preje so prosili učitelji, kateri niso imeli stanovanja v šoli za stanarino, d ah ste jo po sklepu občinskega odbora, da, celo lansko leto ste neoženjenim učiteljem dali celo draginjsko doklado. Nič niste znali štediti. Letos so zopet prosili, a občinski odbor pod županom, učiteljem in vodjo šole je take podpore odločno odklonu, seveda ne v veselje prosilcem.
To se pravi: štediti pri županstvu; končno pa vam nič mar, ako se je odobril sklep v proračunu za 1. 1908, da se plača cerkovniku letno 300 K subvencije. Niste se znali prav sukati, preje ste dajali vsem, a sedaj je drugače.
Vi jo niste spravili skup, a naš dični naduči-telj-župan pa so dosegli sklep! Vidite nič in zopet nič! No, in proračun za občino Bled za L 1908!? Vi ste se bab doklad, skovali ste jih komaj 50 do 60 od 100. Za L 1908 jih je pa 83 od sto, to je nekaj, kar preje ni bilo.
Kaj, davkoplačevalci, vas noben ne vpraša, sklenjeno je in ■— basta! Zopet dokaz, da niste znali. Tudi stavbene pristojbine niste znali pobirati. Novi občinski odbor je sklenil enkrat, da se pobira od 4 do 20 K stavbene pristojbine, kar se je pod vašo dobo le 8 K od vsacega enako pobiralo. To je zopet novo, samo to smolo sreče je imel tak sklep, da ga je deželni odbor odklonu. Dohodki se iščejo, nove stavbe bodo mnogo vrgle, dobro se bo zaracunilo in napredek je — gotov 1 Tako se mora znati. Alfa Scparator.
Troperesna (klerikalno - nem« škutarsko-vladna) Detela še vedno kandidira v radovljiško-tržiško-kamniškem okraju.
Il Jari. (t Peter Majdič.) Nestor južoo-avstrijske mhnarske industrije, gospod Peter Majdtč, je dne 10. februarja 1908 ob V* na 5. uro zjutraj preminul v Jaršah pri Kamnizu. Z njim zgubi kranjska munska industrija enega najstarejših in najmaikantnejiih članov, rodbina Majdtč svojega neizrečno ljubljenega glavarja, narod enega svojih najdelavneuh sinov, ubogi svojega varuha ia veli« kaša dobrotnika.
"ffV*ff*>Jts*S W VMSS*B*SW*"f*
Pogreb, ki ee je vršil dne 12. februarje, je bil nekaj impozantn^ga io je pokazal, kaj je bil Peter Majdič vtem onim, ki ao ga poznali. Nebrojna je bila mnotica ljudi, ki ao moza spremili k zadnjemu počitku. Predvsem naprej je korakala domžalska godba, ki je igrala žalostne komade, za njo šolski otroci, oddelki in odposlanstva mnogih društev, za temi pa štirivprežen mrtvaški voz, kateremu so sledili popolnoma potrti vsi trije sinovi umrlega
— Fran, Vinko in Peter — s svojimi sorodniki. Za temi so se vrstila odposlanstva uradništva in delavstva velikih družinskih podjetij in nebrojna množica žalujočih od bliža in daleč. Zadnji solnčni žarki so se odbijali od kamniških planin in v tem trenotku se je Cul votel zvok iz grobne globočine, ki je na«n»niir da je Peter Majdič dospel do cilja svojega zemeljskega potovanja. Ni ga bilo očesa, ki ne bi bilo zarosilo, od vseh strani si slišal glasno ihteoje. Z giobokočutno kan talo končal se je cel obred in počasi, resno jelo se je prazniti pokopališče. Z življenjem zamrlega pa je v tesni zvezi tudi dolga doba v razvoju južnoavstrijske m1 ske industrije.  V 24. letu je Peter Majdič — L 1846
— podedoval od svojih staršev mal mlin, katerega je, uporabljajoč tedanje jako skromne tehnične novotarije, polagoma povečeval. V letu 1862 se prične pri Petru Majdi ču trgovsko mlinarstvo. V tem času je svoj mlin v Jaršah opremil z najnovejšimi <dunajskimi stoji» ter je našel radi svoje solidnosti, radi svoje nikoli mirujoče delavnosti, radi svoje vstrajnosti in redke nadarjenosti do kupčije za svoje izdelke prav bogato oddajo. Po preteku treh let je sezidal Peter Majdič drug nov mlin v Jaršah, in sicer po budimpeštanskem sistemu, ki pa je kmalu pogorel, nato bil nanovo postavljen in jel v letu 1867 zopet delovati. V tem času so na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem io v Istri še prav malo poznali ogrsko moko, vsled česar je bila dana možnost za hiter razvoj našega domačega mlinarstva. Na velike razdalje je rarpečaval Peter Majdič z lastnimi vozmi svoje izdelke. Času primerno je postavil v letu 1874 prvi parni stroj, ker vodna moč že ni več zadostovala za vzdrževanje vedno rastočega prometa. V letih 1880 in 1890 je pomagal Peter Majdič svojima sinoma — Vinku v Kranju in Petru v Celju — do ustanovitve mlinske veleindustrije, katero sta imenovana dva tako visoko povzdignila in videli smo, v kako lepem soglasju so potem te tri mlinske tvrdke si obdržale tla, ki se jim jih je že tolikrat hotelo zapleniti.
Zahbog pa pokojnemu Petru Majdi ču ni bilo dano, da bi bil sad svoje nikdar utrujene delavnosti užival v miru. V visoki starosti 85 let je poželel šele, se od kupčije odtegniti in izročil je 1. januarja 1908 podjetje svojemu najstarejšemu sinu Franu, da bi, kakor je z okrožnico svojim trgovskim prijateljem naznanil, zadnje dni svojega življenja preživel v miru. Bili so žal v pravem pomenu besede le samo dnevi, katere je mogel brez skrbi uliti. Sedaj pa uživa neskončno večni mir, na strani svoje dobre in istotako neutrudljive soproge, ki se je že pred štirimi leti preselila v boljše življenje.
Ii Stiska vasi pod Krvavcem. No, pa še iz
naših hribov kaj novic. Sicer se ne prigodi kaj posebnega ravno pogostokrat Dokler nismo pošiljali naših otrok na polje v šolo, živeli smo prav enakomerno, od sveta zapuščeno življenje. Sedaj je toliko boljše, da znajo naši otroci v¿aj «purista-birati* abecedo in doma pogledati kake «cajteuge». Pred kratkim smo imeli pri nas izpraševanje za veliko noč. Eksercirali so nas častiti gospod kaplan Janez Bešter. Blaga duša so! Ne veste, kar pod cerkveni zid smo se vstopili in se na preksolnčju greli kakor «martinčki* pod skalco! Gospod kaplan nas niso prav nič matrah m spraševali iz katekizma, še 10 božjih zapovedi niso nikogar prašali, gotovo so vedeli, da jih ne spravimo vsi skupaj. Naj jim to dobroto bog poplačal Toda, čez «lioeralce» so se jezili. H aha, haha! Kakšni ljudje so to neki? Mi hribovci smo kar zijali, kakor vrane ob ajdovi setvi, ko solnce najbolj pripeka. Ha, ha, ha, ha! Pa debelo smo gledali. Jejhadka, no, gospod kaplan Janezek — bog mi grehe odpusti, da jih tako imenujem — so pa tako navdušeno govorih o mleku in putru, da so sami mislili: sedaj, sedaj se bode privahla cela reka pravega kravjega mleka iz Kriške planine v vas. Pa so se zmotili! Vse, prav vse so povedali, kar so vedeli in znali, za povrh so še nekaj pridejsli iz svoje domišljije. Ne, pa ne maram reči, da so se zlagal) 1 Samo tega niso hoteli povedati, da sta Bilbanov H anče m Bilbanov Jakec pred svečnico dva cela dneva «puter» medla, pa n<sta napravila masla. Tega povedati jih je bilo aram. Mi amo pa tako sami vedeh, da so v faro vžu utopili smetano in za svečnico «ucvrli* krofe in flaneóte za g. kaplana. Pravijo; Bog ne zapusti Kranjca; res je po naše: puter kaplana ne zapusti ali: m na svetu nesreče brez sreče. Dragi * Gorenjec*, ne zameri mi teh vrstic in jih priobči, četudi včasih •Domoljuba* od praga do praga prenesem. Te pozdravlja čez hribe in planine . . . Stiski mežnar.
Il radovljiškega okraja. V svoji 6. štev. priobčil je »Gorenjec* notico, povzeto iz »Kmetovalca*, pod naslovom: »Časi se izpreminjajo», ki razpravlja o minolih pašniskih pravicah na Gorenjskem. V dopolnilo k temu se pripominja, da je v svojem času napravil več člankov pod naslovom »Gorenjski pašniki* gosp. Josip Gogala iz
Nove vasi, ki se je za to stvar nad vse zanimal ter je bil tudi pisatelj onega dopisa, radi katerega je bil »Kmetovalec* zaplenjen ter bit njegov urednik postavljen v sodnijsko preiskavo. Ko je istodobno obelodanil grof Barbo v »Kmetovalcu* neki članek, kateri je na vse pretege hvalil lov v korist kmetovalcev, odgovarjal mu je impozantno Gogala z dopisom, kateri je bil izmed brezštevilnih družin protestnih dopisov enakega smisla v »Kmetovalcu* pod njegovem imenom priobčen. Pred nekaj leti je bil zastopnik mnogih interesentov v neki politični pravdi ter jih je končno z delnim uspehom osebno zastopal pri obravnavi upravnega sodišča na Dunaju. Kakor razvidne, je bil Gogala med prvimi, ako ne najprvi izmed kmetovalcev, ki je za n/h koristi javno odločno in pogumno nastopal.
C. kr. okrajni glavar Detela v Radovljici le Ueiikftlne-nem-škatosko-vladni kandidat
V Kranju, dne 15. februarja 1908.
Štajerski deželni zbor bo sredi meseca junija sklican na zadnje zasedanje, ki utegne trajati kakih šest tednov.
Finančni minister Korytowski se je odločno izjavil zoper znižanje cene za sol. Korytowski sploh ne more slišati ničesar o znižanju indirekt-nih davkov.
Civilna tista (t j. znesek za cesarski dvor) je v letošnjem proračunu za dva miliona kron zvišana. A že od leta 1904 se je izplačevalo višji znesek na podlagi naredbe po § 14. Leta 1903 menda tedanji finančni minister Bohm-Bawerk ni privolil v to, prihodnjega leta je pa vlada izplačala zvišano svoto ne le za leto 1904, ampak tudi za 1903. V parlamentu je pričakovati resne boje zaradi tega.
Ogrska delegacija je bila zelo huda na ministra za zunanje zadeve Aehrenthala, ker je govoril o »enotni državi*, kar so smatrali Madjari za napad na njih »samostalno* državo. Sekcijski načelnik Eszterhazv je potem dejal, da se minister ni hotel mešati v notranje ogrske zadeve in sedaj so Madjari zopet dobri prijatelji ministra in ga hvalijo do komolca. Nevihta torej ni povzročila hujše nesreče.
Za zagrebškega župana je bil vnovič izvoljen dr. Milan Amrus, kt je on imenovanju barona Raucha za bana demisioniral, da se mu ni bilo treba udeležiti njegovega sprejema. Sedaj, ko je zopet izvoljen, je bilo njegovo prvo delo, da — se je šel poklonil Raucliu, pn katerem je ostal celo uro. »Narodne Novine* že ironično pišejo, da se je menda prepričal, da je ban boljši, kakor ga dela opozicija.
V srbski skupščini je vodja mladoklerikalne stranke Stojanovič protestiral zoper to, da se dovoli prestolonasledniku v proračunu apanažo. Govornik je tudi kritiziral brutalnost policije m je navedel za primer, da je neki pristaš vlade dne 27. januarja ustrelil opozicionalca, ki ni hotel pristopiti vladni stranki. Morilec je še vedno prost.
Iz Maroka je javil admiral Philibeit, da so maročanske čete napadle tabor v Ei Meki. — Ustaši so imeli tri topove. Francoske čete so preganjale ustaše do Seiata, ki je baje razdejan. Trije Francozi so padh, 14 je ranjenih.
Troperesna (klerikalno - nem-škutarsko-vladna) Detela se vedno kandidira v radovljiško-tržiško - kamniškem okraju.
Godovi prihodnjega tedna:
16. Julijana, Dobrana; 17. Silvin, Strahomir, Svetopolk; 18. Simeon, Miloslava, Bratomil; 19. Viktor, Ostoj; 20. Dragovan, Stanislava; 21. Eie-onora, Miloslav; 22. btol sv. Petra, Gojslav, Vratislav.
Zgodovinski in slovstveni pregled sa prihodnji teden.
16. februarja: 1486. Maksimilijana I. izvolijo za nemškega cesarja. — 1824. * kartograf Peter Kozler v Kočarjih na Kočevskem. — 1834. * Naravoslovec Ernst Hackel. — 1837. * Pisatelj Valentin Mandelc v Kranju.
17. februarja: 160v'. Giordana Bruna sežgo kot krivoverca. — 1821. * Znamenit pravosiovec, vseučihski profesor dr. Jožef Kranjec. — 1827. f Slavni vzgojeslovec Henrik Pestalozzi v Brucku, kanton Argan. — 1831. * Pisatelj Marija Valjavec Kračmanov v Srednji Beh. — 1856. f Pesnik Henrik Heine v Parizu.
18. februarja: 1546. f Martin Luther v Eis-lebnu. — 1587. f Marija Stuaru — 1814. Napoleon premaga Schvvarzenberga pri Montereauu. — 1853. Jožet Libenv za vratno napade cesarja Franca Jožefa 1.
19. februarja: 1473. * Nikolaj Kopernikus v Tornu, ustanovitelj novejšega zvezdoslovja. — 1745. * Slavni Fizik Volta. —- 1847. • Pesmk-trpm Jožef Cimperman v Ljubljani.
20. februarja: 1693. * Francoski modroslovec Voltaire. — 1790. f Cesar Jožef II. — 1810. Andreja Hoferja ustrele v Mantovi.
21. februarja: 1677. * Modroslovec Spinoza. — 1846. Češki pisatelj Svatopluk Cecb. — 1902. f Emil Holub.
22. februarja: 1459. * Cesar Maksimilijan I. v Dunajskem Novem mestu. — 1634. Wallensteina odstavijo od poveljništva. — 1732. * George Wa-schington. — 1810. * Skladatelj France Chopin. 1875. f Znameniti pravosiovec in vseučiliški profesor dr. Jožef Kranjec v Pragi. — 1881. Pesnik France Svethčič v Ljubljani. — 1883. f Pisatelj in šolski nadzornik Janez Šolar v Zadru.
Sejmi na Gorenjskem prib. teden:
20. v Zgornjem Tuhinju.
Novičar.
Osebna Test. Davčni asistent Viklor Dolenc na Brdu je prestavljen v Radovljico.
Volilno gibanje. Neodvisni voiilci so minulo nedeljo postaviti kandidatom v kmetskih občinah Radovljica-Kranjska Gora Josipa Gogola, posestnika iz Nove vasi pri Lescah. — V Ljubljani sta nastopila kot samostojna kandidata dr. Vinko Gre-gorič in dr. Vladimir Ravnihar. — V radovljiških kmetskih občinah kandidira soc-dem. stranka dr. Antona Dermoto. — Kmetska stranka na Notranjskem je postavila v logaškem okraju kandidatom Matevža Martinčiča, kmetovalca na Dolnjem Jezeru pri Cerknici. — V Belokrajini se je pojavil kmet-ski kandidat Julij Mácele. — V Skofji Loki se je pojavil neodvisni kandidat Jožef Hafner, p. d. Tomažev Pepe. — V Kočevju kandidira znani nemški nestrpnež dr. Eger iz Ljubljane.
Različna mnenja okrajnih glavarjev. Ob kandidaturi okrajnega glavarja pl. Detele iz Radovljice nam prihaja v misel neka pridiga, ki jo je imel pred nekaj meseci znan okrajni glavar nasproti svojemu »podrejenemu*: »Mi ne smemo nobeni stranki nasprotovati, tudi vi, kakor jaz ne smeva provocirati zamere nobene stranke, in na srce Vam polagam, bodite v vsem enaki, tako tudi zahteva Vaša in naša službena prisega.* Nemec pravi: «Gusto in Ohrfeigen sind verschieden», tako so tudi besede in postopanje naših gospodov pri politični upravi različna. Ako bode te besede tukaj mišljenega okrajnega glavarja bral gospod pl. Detela iz Radovljice, gotovo si bode mislil: «Ja, Bauer, das ist was anderes,* mene ne tangir ajo take besede, zato kandidiram — samostojno. Voiilci Radovljice, Kamnika in Tržiča naj pa preskrbe, da bode ta gospod pošteno — samostojen.
Narodno-napredni kandidat dr. Janko Vilfan je že stopil v ožjo dotiko z voiilci svojega volilnega kraja. Tako v Kamniku, kakor tudi v Tržiču priredi volilne shode, na katerih se bo predstavil voliicem, razvil svoj program ter poizvedel želje in potrebe svojih volilcev.
•Neodvisni* kandidat Detela je izjavil, da no bo priredil nobenega shoda. Se mu ne zdi vredno, ker misli, da morajo voiilci voliti njega, saj je c. kr. okrajni glavar. »Špoga* pa si namesto shodov — čajne večere, o katerih bomo še poročali. Mi pa pravimo: Bog nas varuj hudiča, biriča pa — nemškutarskega glavarja. Saj nismo v Galiciji ali pa na Turškem. Da resno ne misli ta »neodvisni* kandidat s svojimi voiilci, priča dejstvo, njegovo štreberstvo. Sedaj je okrajni glavar, postati misli še deželni poslanec in deželni glavar, če mu to ne «rata*, pa mu je obljubljeno, da pride v ministrstvo, ali pa ho kimenovan vsaj za deželnovladnega svetnika v Ljubljani. Voiilci, po* šljite rajši Detelo v ministrstvo na cesarski — nemški Dunaj, kjer bo še lažje in neovirano nemskutaril!
Kandidata Detelo so klerikalni Nemci in vlada kupih z dragim denarjem. Potegnili so karto in rekli: Če bo voljen Detela, postane deželni glavar in vlekel bo plačo še iz deželne blagajne. Zato ga kandidirajmo. Davkoplačevalci pa bodo potemtakem zopet oškodovani. Ce propade v mestni skupim dna 28. t. m., tedaj ga pa postavijo Nemoi v veleposestvu. Plačilo torej tu, piačuo tam. Na vsak način pade Detela na mehko. Voiilci, prepustite torej nemsku.tarja Dételo Nemcem, da ga vohjo v veleposestvu, Vi pa volite moža Vaše krvi in mišljenja, g. dr. Janka Vilfana.
•Neodvisnega* kandidata Detelo vsi nemški Usti simpatično pozdravljajo. Ze vedo, zakaj! Med drugim pišejo: da je Detela objektiven. V koliko je tak, najbolj dokazujejo Jesenice. Pojdite se solit s tako objektivnostjo! Graška «Tagespost» z dne 4. t. m. pa se je celo izdala, češ, da izvolitev Detela ni samo na korist Nemcev, temveč cele dežele. Mora že biti lep »Slovenec* ta Detela, da ga tako dobro poznajo nemški listi. Mi pa pravimo: Ce je v interesu Nemcev, da je Detela izvoljen, potem je gotovo na ikodo Slovencev, če bo voljen. Cel svet se mora potemtakem smejati takim vohlcem, ki pljujejo sami sebi v skledo ali pa se puste prodati za skledico leče, če pomagajo kakemu Doteli do izvolitve.
Niti 40 nemških glase? (32 jih ima Tržič) ne naštejemo v ceh tej volani skupim. Vsi drugi voiilci so pristni Slovenci, kateri bi gotovo sami
sebi dali ubožno izpričevalo in bili v zasmeh in zaničevanje vsemu slovenskemu svetu, cestar oči so obrnjene na to volitev, ako bi volili Detelo.
Triiiki župan Kini Hilly se je te dni pripeljal v Radovljico in osebno obiskal nemškutarja Detelo in mu zagotovil tržiške nemške glasove. Tako bomo videli korakati k voUtvi za Detelo nemške mogotce in slovenskega župnika Spendala, ki bi nikdar ne smel storiti takega koraka.
«Neodvisni* kandidat Detela v Radovljici je odvisnež vseh odvisnežev. Zaboga, kdo bo šel volit pokornega sluga naše slavne deželne vlade s slovitim Schwarzom na čelu. Sram mora biti vsakega poštenega Slovenca, potem najsi bo meščan, uradnik, učitelj, trgovec ali obrtnik, ki bi dal glas vladnemu hlapcu nase vlade, ki postopa s Slovenci prav po mačehovsko. Volite demonstrativno z odprtimi glasovnicami odkritega narodnjaka, poštenega Slovana, dr. Janka Vilfana. Deviza naša bodi: Prekletstvo nad Efijaltom, ki se spozabi tako daleč, da odda svoj glas nemškutarju in pomaga zidati nemški most do Adrije.
Okrajni glavar Detela je bil zadnje dni meseca januarja na Dunaju. Pravijo, da je šel beračit, če sme kandidirati. Poglejte, ljudje božji, pa pravijo, da je Detela — neodvisen. Hvala lepa za tako neodvisnosti
V glavno deželnosboriko volilno komisijo za glavni volilni okraj Kranj mestne skupine Kranj-Škofja Loka je kranjski občinski odbor včeraj izvolil gg. občinska svetovalca Ferd. P o laka in občinskega odbornika prof. Ant. Zupana.
Na cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju so danes končan' prvo polletje. Izmed 311 javnih učencev jih je dobilo I. red z odliko 33, I. red 203, H. red 66, HI. red 6. Ponavljalna, oziroma podatna izpita sta dovoljena 2. — Razen 311 javnih učencev šteje zavod se 2 privatistinje.
I1L izvanredui občni zbor «Sokola* v Kranja se vrši dne 18. t. m. zvečer ob J), uri v društveni telovadnici z v spored o m: 1. Naše razmerje proti »Slovenski Sokolski Zvezi* in 2. slučajnosti.
Obrtna nadaljevalna sola v Kranju. Za zastopnika naučne uprave v šolskem odboru te šole je imenovan do kunca tekoče funkcijske perijode t. 1. do konca leta 1908 dež. vladni koncipist G vidon Kočevar-Kondenheim, ki je dodeljen okr. glavarstvu v Kranju. Dosedanji zastopnik okrajni komisar K. Schlosser je poklican v službovanje k dež. vladi.
Pri volitvi T cestni odbor za skladovni okraj Kranj je bil načelnikom izvoljen dosedanji načelni* Fran a trupi iz Ctrčič s 4 glasovi. Klerikalni kandidat Ivan Zabret je propadel z 1 glasom. Načel-nikovim namestnikom je izvoljen Hinko baron Lazar i m s 5 glasovi, po dva glasova sta dobda Ivan Zabret in Janez Kuralt. Pribito bodi, da je tako-zvani liberalec Janko Urbančič volil topot klerikalno.
V sastop zdravstvenega kranjskega okrožja so bih 3. t. m. izvoljeni: Janez Kuralt, župan v Mavčičah, Janez Zabret, Zupau v Predosliih, France Sifrer, župan v Stražišču, Jožef Košir, župan v Naklem, Jurij Ai h, župan Preddvorom, Anton Burgar, župan v Smledniku, Tomaž Pav si ar, posestnik valjčnega mlina, Rajko Marenčič, posestnik in trgovec, Karol Vindišar, posestnik in trgovec, vsi trije iz Kranja. Kot namestniki pa so izvoljeni: J. Paplar, župan iz Besnice, J. Mrak, župan iz Hrastja in J. Bidovec, posestnik v Zalogu pri Goricah.
V zletni sklad Sokola v Kranja je dal mesto fantovščine ob priliki svoje poroke dr. Gvidon Sa-jovic 30 K.
Od severa do joga. Za to sokolsko maškarado je še več zanimanja kot za predidoče in vse kaže, da bo svoje prednice nadkrilila. Priglašenih je že več večjih skupin. Ena skupina Mora v k, Čehinj, Moravcev in Cehov predočevala nam bode v plesu češki narodni ples »beseao* in m »e blrašila truda, da je temu plesu privadila severnega medveda in eskimoa. Druga skupina Hrvatic, Dalmatink, Hrvatov in Dalmatincev bode plesala shkovito kolo. Od odbora smo naprošeni opozoriti slavno občinstvo, naj se poslužuje pri maskiranju kohkor mogoče nos slovanskih narodov. Ako vzamemo naše domače noše, ruske, poljske, ziijske, belokianjske in kakor že zgoraj navedene uioravske, češke, hrvatske, dalmatinske, so nam še vedno na razpolago črnogorske, bosanske, srbske, bolgarske, slovaške i. t. d. Dobro dolli so pa vsi narodi, ki prebivajo od severa do juga in teh ni malo. Prihodnje bomo poročali o dekoracijah, ki bouo, kakor čujemo, naslovu primerne. Vabila se oodo razpošiljala drugi teden m ako bi jo kdo pomotoma ne dobil, kar je pri ogromni množici lahko mogoče, in bi se rad udeležil maškarade, naj se zglasi pri tajniku bratu Maks Focku.
Kranjska elektrika dela svojim odjemalcem vedno preglavic«, Zadnji čas čujemo mnogo pritožb, o katerih pa ne moremo več mirno molčati. Navidezni njen lastnik Adolf Krenzberger je poleg svojih nekdanjih prefnganosti Hotel napraviti zadnji čas nove. Kako zna ljudi voditi za nos, dokazuje, da je te dni poslal dr. Valenčaka, naj zarubi štiri v Kranju se nahajajoče električne motorje, češ, da so njegovi. Lepo so posestniki motorjev gledali, ko je pasei sodni sluga, da jih zapečati. Se bolj pa je potem gledal dr. Valenčak, ko je izprevidel, da noben teh motorjev ni Kreuzbergerjeva last m da mu je šel enkrat na led. Sicer pa bo menda zapel v kratkem kranjski elektrarni ze mrtvaški zvonček
Oni teden je bila nova sodnijska cenitev, ki pa je kakor se govori — mnogo manjša, kakor prej. Odjemalci električne luči pa so tudi zelo nevoljni, ker ni pravega gospodarja pri podjetju. Vrhovno besedo ima sedaj neki Kamenšek, kot pooblaščenec glavne posojilnice v Ljubljani, ki je cesijskim potom prevzela skoro vse terjatve. Znanih nam je več slučajev, kako oblastno in, javnosti bodi povedano, naravnost izsiljevalno se postopa z nekaterimi odjemalci. Za danes, ker nam primanjkuje prostora, opominjamo vse one, ki imajo pavšali-rano luč, naj ne plačajo ni ti vinarja več; nihče Vam ne sme luči podražiti. Sicer je ta luč že itak predraga. Omenjamo le, da bomo še pisali o škandalozni kranjski elektrarni in nje eksekutorjih, ker imamo mnogo interesantnih slučajev. Kdor ima kake pritožbe, ali pa da je bil na ta ali oni način kaj prikrajšan, naj nam sporoči svoje želje, oziroma pritožbe.
Poročil se je danes g. dr. Gvidon Sajovic, re-alčni učitelj v Ljubljani, z gospico Toni Švejda. — Gosp. Joško Valjavec, pekovski mojster v Radovljici, se je porodi z gdč. Minko Pretnarjevo iz Žirovnice. — Gosp. Jakob Zemlja, gostilničar na Blejski Dobravi, z gdč. Mici Koseljevo iz Žirovnice. Čestitamo 1
Podružnica sv. Cirila in Metoda sa Gorenjsko dolino v Kranjski gori vabi na občni zbor in zabavo dne 16. t. m., ob treh popoldne, oziroma ob sedmih zvečer v prostorih hotela »Razor* s sledečim vsporedom: Igra: »Brat Sokol* in prosta zabava.
Občni zbor gasilnega društva v Sori se je
vršil v nedeljo, dne 9. t. m. ob pol 4. uri popoldne pri Starmanu v Sori ob polnoštevilni udeležbi. Ker je dosedanji tajnik, g. A. Germek premeščen v Komendo, je občni zbor izvolil soglasno tajnikom gosp, nadučitelja Janka Pianeckija iz Sore, pod-načelnikom gosp. Janka Kožuha iz Ladijt in njegovim namestnikom v odborništvu gosp. Alojzija Potočnika, učitelja iz Rateč. Dosedanjemu tajniku g. Germeku se je izrekla zahvala in je bil z velikim navdušenjem soglasno izvoljen častnim članom vrlega gasilnega društva iz Sore.
Škofjeloški mesarski pomočniki prirede dne 23. t. m. s sodelovanjem vojaške godbe št. 17. c. kr. peškolka iz Celovca svoj prvi plesni venček v prostorih gostilne »pri Kroni*. V Škofji Loki je ta plesni venček prvi te vrste. Priprave odborove nam vzbujajo, nadejo, da poseti plesni venček v obilnem številu tako mestno kakor tudi okoličansko prebivalstvo, kajti odbor se res trudi, zadostiti svoji nalogi. Splošno se trdi, da je zanimanje za plesni venček vsestransko. — Vstopnina za gospode 1 K, dame proste. Gosti v narodni noši dobro došli. čisti dohodek je namenjen mestnim ubožcem in čitalniški ljudski knjižnici.
Veselice. Gasilno društvo v Radovljici priredi jutri, v nedeljo plesni venček v prostorih hotela »Bastl*. ovira vojaška godba iz Gorice. — V nedeljo priredi plesno veselico g. Egidij Jeglič na Selu pri Žirovnici. — Veselica, katero so priredili železniški delavci v Žirovnici na korist družbi sv. Cirila in Metoda, je imela 30 K čistega dobička.
Smrten padec v spanja. Gozdni čuvaj Jožef Belec iz Kamne gorice pri S L Vidu nad Ljubljano je šel spat v kozolec, odkoder je pa padel na tla in dobil take rane na glavi, da je umrl v deželni bolnišnici.
Umrl je v St. Juriju poleg Besnice na Štajerskem g. Janez Omersa, bivši večletni trgovec v Tržiču, v starosti 60 let. — Pri Sv. Neži pri Ko-vorju je umrla posestnikova žena Marija Bodlaj v starosti 29 let. — V Tržiču promiuul je včeraj on-dotni lekarnar g. Vincenc Eggenberger. N. v m. p.!
V Tunjicah pri Kamnika je dne 6. t. m. ubila jelka 23 letnega Jakoba Jamska po domaČe Strehovega iz Tunjic. Nesrečo sta baje provzročila dva njegova tovariša, ki sta višje gor, kjer je ponesrečenec stal, žagala jelko in nista pazila, da bi se ne bila sprožila. Zadet je bil na desni strani in je v petih minutah izdihnil. Kriva je neprevidnost.
Slovensko bralno društvo v Dolenji vasi pri Škofji Loki priredi dne 16. februarja zabavni večer s srečkanjem, šaljivo pošto in prosto zabavo v gostimi g. Antona Jerška ob 6. uri zvečer.
Sleparski delavec. Jarez Bakovnik, delavec iz Predoselj, je pravi navihanec. Vzlic temu, da je prišel večkrat s kazenskim zakonom v dotiko, ga to vendar ni poboljšalo. On sam priznava, da je baje izgubil svojo delavsko knjižico, zato si je prisvojil knjižico svoje sestre in jo ponaredil na svoje ime. Ker pa je imel dostikrat prazen Žep in sušo v grlu, pomagal si je s tem, da je napravil več goljufivih dolgov po raznih krčmah, oziroma si izposodil denar, katerega ni vrnil. V Zapužah je prosil Jožefa Sameja, naj mu posodi samo za nekaj časa uro s verižico; seveda teh reči lastnik ni več videl. V Begunjah je nagovarjal Uršo Bukovnik, naj v knjižico, na katero so jemali delavci meso, 5 K več zapiše in jih njemu izroči. Poštena mesarica tega ni hotela storiti. Obdolženec je bil obsojen v štiri-mesečni zapor.
*  * •
Slovenska zmaga na Koroškem. Pri občinskih volitvah v Svetni vasi, v četrtek, dne 13. t. m., je slovenska stranka pometla nemškutarijo iz vseh treh razredov.
Statistika ljudskega in meščanskega šolstva. 31, decembra 1906 je bilo na Kranjskem i 2 ms«
ščanski šoli (nemška v Krškem, slovenska v Postojni) in 389 javnih ljudskih šol, med njimi 186 eno-, 103 dvo-, 40 tro-, 38 četvero-, 16 pet- in 2 šestrazrednici, nadalje 1 sedem- in 3 osemraz-rednice. Vseh razredov je bilo 893. 349 šol je-bilo slov., 30 nemških in 10 dvojezičnih.
Pomanjkanje premoga. Dunajski občinski svet bo prosil državni zbor, naj sklene glede premoga postavo, ki bo imela sledeča določila: 1. Se ne daje več privatnim osebam dovoljenja iskati rudnikov. 2. Se zasebne rudnike počasi podržavi. 3, Prepove se veliko trgovino s premogom.
Jubilejne cigare in cigarete. Tabačna uprava bo dala na trg jubilejne cigare, komad po 52 vin., in dve vrsti jubilejnih cigaret, ki bodo imele cevke in bodo podobne cigaretam »princezas*.
Silen mraz imajo v Novem Jorku in okolici. Več oseb je že zmrznilo. Posebno trpe sedaj siromaki in delavci brez zaslužka, katerih je v mestu do 400.000.
Loterijska srečka dne 8. februarja 1908
Gradec  24   17   51   41 43
Zahvala.
Podpisani odbor zahvaljuje se tem potom vsem, ki to pripomogli, da je trgovski ples dne 1. svečana t 1. v vsakem ozira tako dobro vspel. Posebno se zahvaljuje blagorodnemu gg. Vinku Majdiču, g. županu Savniku ter blagorodnej gospe Sajovic za krasne cvetlice, kakor tudi cenjenima gospicama Nuši Sajovic in Mici Nadižar, ki sta iz prijaznosti sodelovali pri blagajni in vtem tukajšnjim gg. trgovcem za obilo gmotno podporo.
Odbor društva slov. trg. sotrudnikov.
Frane Omersa v Kraqjn
- — 1 1 " ■ = prodaja ......-
železne pljuge ali orala nove vrste« lahke za oratl, orjejo lepo In rahljajo zemljo.
Železne brane in^drugo kmetijsko orodje lopate, krampe, motike, sekire i. t. d.
Nova kubična knjiga!
Za 'vsakovrstni okrogli les, rezan ali tesan, v stari in novi meri, razvidno je iz sledečega kazala, da je to dosedaj najboljša kubična knjiga.' (Kazalo i
1. Okrogli Ies.Jpremer v colah, dolžina v čevljih; 2. Okrogli les, premer v centimetrih ali v colah, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih čevljih; 3. Okrogli les, premer in obseg v centimetrih, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih metrih; 4. Rezan in obtesan les za deske in trame vse dolgosti, debelosti in širokosU; 5. Preračunjenje eol v centrimetre; 6. Pre-računjenje centimetrov v cole; 7. Preračunjenje čevljev v metre; 8. Preračunjenje metrov v čevlje; 9. Preračunjenje kubičnih čevljev v kubične metre; 10. Preračunjenje kubičnih centimetrov v kubik čevlje; 11. Preračunjenje kubičnih metrov v kubične čevlje; 12. Tabela, po kateri se izračuna teža lesa ; 13. Načrt, po katerem se lahko napravi merilo, da se lahko izračuna vsako kubično vsebino okroglih debel; 14. Kubična
telesna mera. 238 52—1
Knjiga stane v močno celo platno vezana S K, po posti SO vina več. K tej kubični knjigi se priveze tudi lahko zraven Hitri raftunar, ki je za trgovce z lesom zelo pripraven. Obe knjigi skupaj vezani staneta 6 K 80 vin* Knjižica se dobiva pri založniku
Viljemu Požgaju v Kranju.
Provzotjo gostilne. ~
Slavnemu p. n. občinstvu si usojam vljudno naznanjati, da otvorim
dna 17. februarja 1008
starositano
Goiarjovo gostilno.
Potrudil se bodem točiti vedno pristna Vina ter cenjenim gostom postreči z dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili.
Proseč obilnega obiska
z odličnim spoštovanjem
231 3-1   Franc Benedik,
Črna in bela žima.
Črna po 340 I — bela po 4.— Kj
pri
Valentin Benediku v Stražišču
pri Kranju. '¿32 3-1
Stcži i« «sjfinefêi
pustni Krofi
(bobi)
ie dobivajo vsako
nedeljo in praznik skozi ves predpusl
samo pri
ۥ Brandt, 3(rarij.
Trgovina s tntfaitti senčni
um p" prane Ksstelic mm
Uljudno naznanjam, da sem
popolno urejeno
214 11-7
trgovino i
s taiml ii Milini »ni
pod strokovnim nadzorstvom g. V. Robrmanna, načelnika podružnice c. kr. kmetijske druži'« v Ru dolfovem.
Vsa semena so preiskana glede kaljivosli in Čistote po c kr. semenski pregledovani postaji na Dunaju, tako du jamčim za oboje.
Priporočam se za cenjena naroČila, katera hočem tožno izvrševati in ostajam
z odličnim spoštovanjem
F rano Kastelic.
Ceneno češko posteljno perje.
5 kilogramov novega temnega K 9 50, holjega K 12, polbelega, otrebljenega K 18, btlega K 24, snežnobelega. puha, otrebljenega K 30, K 36, K 42. Razpošilja franko po povzetju. Dovoljujem tudi zameno in vzamem nazaj proti povrnitvi poštnine.
Benedikt SacbselmM
Lobes št. 371 pri Plznjn, Češko.
JOS. WEIBL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
š41utiiiMkuv«j   ulice   sat* 4»
sumio-ometu n koulrukcijsko klluCmiCirstvo.
žično omrežje na stroj, ograje na nurodvora, obmejno omrežje, vezna vrata, Dedkom, verande, stolpne krile, štedilnike i. t. a.
Špecijahteta: 162—14
vaijicni zastori (Kollbalken).
Vaaka ponaredba In pon&tltek Je kaznjivo. Edin* pravi
Thierryev balzam
ie z zeleno znamko nune. — 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali pa 1 velika specijalna steklenica s patentnim zaklepom 5 K. yi 26—18
JäÄ   TbicrrycVo ccntitolijino mazilo
^mn**m£?> Protl vsem, še tako starim ranam vnetjem, p0škodDam *• l- d» 2 lončka X 3*00. Razpošilja se le proti povzetju ali za poslani denar.
Te dve domaČi zdravili sta povsod ananl in ie od nekdaj »loveči.
NaroČila naj se nasiovljajo na:
Lekarnar utaj i Pregradi pri Rogacki Slatini.
Zaloga večinoma po lekarnah. Knjižice s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
122-34
Tönnies
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna v LJubljani
priporoča kot posebnost sage In vse stroje za
obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane
neposredno z vratilom. Sesalno -general o rski plinski motor i, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro.
Večkrat premiranol
Glinaste peči
128—48
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvab. trpežne in cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov v Ljubljani.
J)r. ^v/dorj Sajovic Uonf dr. Sajovičeva roj. Švejda
JCranj Ve/ke JVfe^erfčf
Poročena v Sjubljani 15. svečana 1908.
Vsem sorodnikom in jnancem brej vsakega drugega obvestila.
«tal
mj
m
NI
Najcenejša in največja domača ekaportna tvrdka.
Razpošiljanje švicarskih or na vse kraje sveta !
Urar in trgovec
H. Suttner v Ljubljani
priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih* švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Salhausen, O-mega, Roskopf, Urama i. t. d.
Zlatnine in srebrnine, kakor nakras-kiy verižice, nhani, prstani, obeski
i. t. d. najlinejšega izdelka po najnižjih cenah. - Dokaz, da je moje blago zares lino 111 ceno, je io, da ga razpošiljam po celem svetu in imam odjemalce tudi ur ar Je in zlatarje glavnih mest. št. 606. Prava srebrna cilin RaVnO Je iZSel naJnOVeJSi Veliki Cenik, de»remontoar, trpežno ko
kateri sc pošlje zastonj in poštnine     iD močni^okrovi'*ld
St. 502. Nikelnasta aaker-remontoar-Roskopf, trpežno kolesje, gld.246, enaka iz pravega srebra gld. 3 95, ista z dvojnatim tršim sre prOStO.
brnim   menin,  P<*rOV«.u Moške  ^ f velikoMli.
tfl. 6 hO iti <in|in;j.
4*85, ista z dobrim anker-kclesjtiui gld. 0 i»f> in naprej.
8-67
"C
sV.
O
K) O
Najcenejša in najhitrejša vožnja Je s parnlkl
,Severnonemškega Lloyda'
iz Bremena v JfJfertc
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm n., Kronprinz Wilbelm, Kaiser Wilbelm der Grosse. — Prekomorska vošnja traja 6 do 6 dni.
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi Ü3tkc za vse proge ameriških železnic dobite
v Ljubljani edino le pri
EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah št. 35
nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tislerjn».
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colombo, Mexiko, California, Arizona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington nudi nase društvo posebno ugodno in izvan-redno ceno čez U al de*ton. Odhod na tej progi is Bremena enkrat mesečno
tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveu, kakor Ur« zilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avsdraliju itd. itd. fltfa
IP
SjP
&
wait 19*
my Nh Ufr Hp
fflt 1
m
m*
as w
s
06
Potrti najgloblje žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo, našega iskreno ljubljenega očeta, oziroma starega očeta, tasta, brata, strica in svaka, blagorod-nega gospoda
Peter Majdiča
posestnika valjičnega mlina na par in turbine
danes ob na 5. uro zjutraj po dolgi bolezni, previdenega s tolažili sv. vere, v starosti Bo. let poklicati k sebi v boljše življenje.
Truplo predragega ranjkega se bo v sredo, dne 12. svečana ob lL 4. uri popoldne v hiši žalosti Zg. Jarše it, 10 slovesno blagoslovilo ter se prepeljalo na pokopališče v Mengeš, kjer se bo v družinski rakvi položilo v večnemu počitku.
Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Preblagi rajnik bodi priperočen v molitev in prijazen spomin.
Zg. Jarš«, 10. svečana 1908.
Frančiška Traven roj. Majdi i, sestra, MatUda Majdič roj. Kotniaova, Ana Majdič roj. Kupschl, sinahi, Vinko, Demeter, Marica, Saša, Tilaa, Vera, Zdenaa, Mira, Zora, Ema, Lea, Kornelij, Anica, f etaa, JEluša, Milena, Deša, vnuki in vnukinje. Frančiška Sajovic Ana Novljan roj. Sajovic svakinji.
282
ZabVala.
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja, kateri so nam dosli ob siniti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega očeta, odnosno starega očeta, tasta, brata, strica in svaka, blagorodnega gojpoda
Peter Majdiéa
posestnika valjičnega mlina na par in turbino
izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. Zahvaljujemo se obenem naj-topleje darovateljem krasnih vencev ter mnogobrojnemu spremstvu na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo prečastiti duhovščini, slavnim občinskim nastopom iz Jarš in Mengša, slavnemu k rajnemu šolskemu svetu v Jaršah, slavnemu uči-tjijsuu, siavni mengeški godbi, slav neiim prostovoljnemu gasilnemu društvu v Mengšu, slavnemu krščanskemu slo. venskemu izobraževala mu in pudpor. nemu aruštvu v Mengšu, slavnemu pev. skemu zboru, kakor tudi slavnemu slovenskemu trgovskemu društvu «Merkuf» v tgutiljani.
Zg. Jarše, dne 13. svečana 1908.
Žalujoči ostali.
)teVre-Jfow-YorK
vozijo zanesjjivo najhitrejši braoparniki
francoske prekomorske družbe
Edina najkrajša Črta Cez
gazel, Pariz i« KaVre V Aacri)(o.
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje samo
Cd* Šmarda
oblast, potrjeni potovalna pisarni
v Ljubljani. Dunajska šesta 18
v novi hiši <Kmetake posojilnice«, nasproti znane gostilne pri «Figovcut.    i« 26—se
Slaven
ker čuva prtenino, vsled bleafteče beline, ki jo dobi prtenina, ker ne dobi prtenina po pranju prav nikafeega duha, ker je zalo poceni in se pri pranju prihrani mnog«
223 16—4
^OfsEGADRU
Absolutno neobhoJno potreben je za vsako dobro urejeno gospodarstvo. — Pazi naj se na zgo-rajšnjo varstveno znamko in varuje naj se pred ponarejanjem, ker je isto brez vsake vrednosti. —.Dobiva oe v trgovinah a drogcHjami, kolonijalnlm blagom^ln miloml
Engros pri L. S9IKL0S, DUNAJ. ti. HOlkerbastei 3.
Zlat«svetinje: Berlin,Pariz,ft«itd.
Najboljše kosmetično
ZObOčIstilno sredstvo
Jzdelovatelj
0. Sayal
¡ubi/ana, Spitaf.-Stritar. ul. 7
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga 180-81
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevanje zastonj.
Razglas.
Nc I 219/8
Na predlog gospoda c. kr. notarja Nikota Lenčeka v Škofji Loki kot zastopnika Rosine Daneu se dovoli
prostovoljna dražba
to je zemljišč vlož. št. 567, 495, 193 in 194 kat. obč. Škofja Loka, št. 163 kat. obč. Puštal in št. 210 kat. obč. Suha z vsemi poslopji in pritiklinami, to je z vso hišno in gostilniško opravo, kakor vse leži in stoji.
Dražba se odredi na dan 230
24. svečana 1908, ob 10. uri dopoldan pri c. kr. okrajnem sodišču v Škofji Loki v sobi št L
Vsak ponudnik mora pred dražbo položiti vadija 3500 K.
Izklicna cena znaša 35.000 kron in si prodajalka -pridrži pravico prodajo takoj po storjenem domiku odobriti ali ne.
Zemljiško-knjižno zavarovanim upnikom ostanejo njih pravice ohranjene ne glede na prodajo.
Na račun kupnine prevzame zdražitelj vknjiženega dolga 15630 K 32 vin.; ostanek kupnine po odbitku položenega vadija se pa mora v gotovini poplačati tekom enega meseca v roke spočetka imenovanega zastopnika.
Podrobni dražbeni pogoji leže v sodcijski pisarni vsakemu na ogled, natančnejši podatki glede oprave in inventarja se pa dobe tudi pri imenovanem zastopniku.
0. kr. okrajne sodišče v Škofji Loki
oddelek L, dne ¡¡7. Januarja 1908.
in za veselice
kakor: katalijone, korijandoli nove vrste iz lušin, balončke i. t. d. Velita izbira      j Velika izbora, krink!
Hlače in različne drage rokavice sa daae In gospode I
Najnovejše kravate, ovratniki, mansete, svileni prsniki in najnovejše srajce, galose in drugo, aaaar*-   Moderol   najnovejSe   o o 11 Jat©. *70nj
Krasni damski pasovi.        &8 m-m
Toaletni predmeti, fina mila,  parfumi, dišave za perilo, jVcalodorx+, odol i. t. d. Verižice aa ure, Deuble, sa dame in gospode, vratni kolirji, broški a la „Tudor", gumbi sa mansete, denarnice, listnice, taske sa dame i. t. d. i. t d. Dobiva   m&   jpo   acneatrao oenali jpri
Antonu Adamiču v Kranju
galar*te>*»ij«tc«   in   modna t*'yjo^liiU.
Um drobno in dabslol        ■■.....mm mm.....       Um drobno in dobolo!
KloboKoV a mm
0192
0152
i*
IT). ^>o6kra\$ck
friser za dama In gospode
IJnbljana, Sv. Petra cesta 35. Filijalka na-147 52-27   sproti hotela „Union"
t^sUm laiki
priporoča ta gojitev las in za umivanje glave svoj zdravniško priporočeni  gorko in mrzlo zračni sušilni aparat. Suši brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja lat. Vpliva dobro na pospeševanje rasti las.
Zaloga vsakovrstnih vpietk tirlleiik h zmesasiH iai
Oddelek za dame s separatnim vhodom.
Kupujejo se zmešani in odstriženi lasje po najvišjih cenah.
f*isa.«» Mi-tijoo, ovratnlhei nra«ne kravate( naramnloe, '%rmtJ>_ .......... ——       vrste   roliuvlo,   nonaivlo   i.  t. ct« =sb^b»ss
>*
8
zrn
it
It j
s*
goji modna trgovina sas Salon za jUgftj |loM(;
filialka iz Ejubljane
A. Vivod-Mozetič
v Kranju. Glavni trg št. 117
priporoča vse vrste fino modno blago za dame in gospode, nadalje svojo dobro sortirano zalogo vseh potrebščin sa iivilje, vsakovrstne boa za dama, kapoe ter garniture vseh vrst oblak sa otroke.       195 52-13 Damske in otročje klobuke, fine hauboe, kapoe i. t. d.
mr JClobtike sprejemam v popravilo.
5]
-
o* 5 nI
y
«o o*
Si
Putrebóine ab«. il-vilje, v»e vmte llipuv, «vlle t«3í* ixirzunn v vwol x   barvuli,   poaamentrljci , t>if»**:<j>, vložke, aumUe 1. t.
* £jabijana (Kelizcj)      £atlg Marije Terezije cesta
Bogotá zaloga pohištva nake vrste ¥ mh oen&h. Oglodala, slike ¥ vseh velikostih,
20 126-82 zalagatel) drnštva
c. kr. aTStrilskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za rile. špeoljaliteta: Gostilniški stoli.
Pohlitvo Iz železa, otroiko postelje In vozički  po vsaki ceni.
Modrool Iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 1B0 gld. naprej. Dlvan z okraski.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture.
špeoljalltete ¥ nevestinih balah. Veli*/ prostori, pritlično In ¥ I. nadstropju.
čudovito pooenl za hotele, vile In za letoviSča 52 gld.
I a sobo: postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
ZoboteBiicjti atcljt*
Oten 5cydl
pri gf. dr. E. Globoónikii
v Kranju
ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH.
PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU in CEMENTU kakor tudi vse ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE Izvršuje 11135 tu SPECIJAUST.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
Rezervna zaklada iznaša:
Denarni promet v letu 190G.:
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 574% ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6%. — Eskompti-rajo se tudi trgovske menice.
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in v podružnici
vsak dan od 8. do 12. are dop.
in
od 2. do 6. are pop. lzvzemši nedelje pop.
Poštno-hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
1*20—33
ivdaji komorcij «Qorenjca».
OdfQforni urednik Uvosltv Miku*.
Ustni na in tir* Iv. Pr. Urapreta v Kranju.