Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
Sped. in abb. post. Il gruppo
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inozemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir
Leto XVII - N. 19 (356)
Udine, 15. novembra 1966
Izhaja vsakih 15 dni
Prizadeta Furlanija in druge italijanske pokrajine
Strahovite poplave opnstošile mesta in vasi
Številne človeške žrtve - plazovi in viharji poškodovali in razdejali neštete vasi in zaselke Tisoče ljudi izoliranih, brez živeža in pitne vode - Poginilo je na tisoče glav živine
Prave apokaliptične poplave so v noči med 4. in 5. novembrom zajele vso severno in srednjo Italijo. Do strahovite katastrofe je prišlo nenadoma po komaj 20. urah močnega deževja in povodnjam, ki so v nekaterih predelih spominjale na padske poplave, so sledili silovitni viharji in se trgali plazovi.
Neurje je najprvo zajelo Toskano in še posebej Firence, ker so reka Arno in drugi vodni tokovi prestopili bregove, nato Emilijo, Južno Tirolsko, Benečijo in Furlanijo. Povsod obup in smrt, mesta in vasi opustošena, na tisoče ljudi izoliranih, brez živeža in pitne vode.
Povsod se je hitro pričelo z reševanjem, ki je bilo zelo težavno in nevarno in včasih celo nemogoče, posebno tam, kjer je odneslo ceste in mostove; pa tudi solidarnost v dajatvah vseh vrst
miimiiiiimmiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiimmimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiimimmiim
{ Vsi so * nami |
§ Dne 25. oktobra 1966 so se v Gorici zbrali | | zastopniki osrednjih slovenskih prosvetnih in | | kulturnih organizacij v Italiji in so v prisotnosti | | članov Odbora slovenske narodne skupnosti v | 1 videmski pokrajini obravnavali položaj Slovencev f 1 v tej pokrajini ob stoletnici pripadnosti Beneške \ 1 Slovenije italijanski državi. Ob tej priložnosti so 1 1 sprejeli sledečo	|
|	izjavo:	|
S priključitvijo Beneške Slovenije k Italiji 1 | po plebiscitu leta 1866 se je obdržala povezava | | tega goratega področja z nižinskim predelom in | | so se vzpostavile tradicionalne zveze s širšim | | prostorom. Toda slovenski živelj teh krajev se je | | s tem ločil od svojega narodnega jedra prav v 1 | dobi, ko je slovenski narod doživljal svoj prepo- | 1 rod. Nova državna meja je zavrla, da tokovi pre- | | bujenja niso zajeli tudi Slovencev Nadiških dolin | | in Rezije, ker je priključitev tega ozemlja k ita- | | lijanski državi pomenila za italijanske politične 1 | dejavnike do današnjih dni hkrati nacionalno I | vključitev teh Slovencev v italijanski narod.
Sto let zgodovine beneških Slovencev je za- | | to stoletna tragedija ljudi, ki niso smeli biti to, | 1 kar so, namreč Slovenci. Vsaka beseda ali deja- 1 = nje, ki je odražalo objektivno resnico, — in je bi- | | la zato samo znak poguma in poštenosti do sa- j | mega sebe in do svojega rodu — je bilo progla- | | šeno za izzivanje, sovraštvo do države, hlapčev- | | stvo tujcu, skratka za nekaj, kar je treba kazno- | | vati. In kazni ni bilo malo in tudi žrtev je bilo I § obilo.
Brez šol v materinem jeziku in kljub načrtne- § | mu izrivanju slovenske besede iz cerkva, je slo- | 1 venska govorica med beneškimi in kanalskimi | | Slovenci vzdržala vse napade in poizkuse, da jo i | zatrejo. V trajnem gmotnem pomanjkanju in sti- | 1 ski so trdno branili svoj jezik kot svoje veliko 1 | bogastvo.
Iz roda v rod je šlo to izročilo in v ugodnej- | | ših zgodovinskih obdobjih vzvalovilo to sicer | | mirno ljudstvo, toda vsako upanje, da bodo za | | njihov jezik nastopili svetlejši dnevi, so trpki do- | | godki vedno znova pokopali.	:
Koliko upov je vzbudila proglasitev italijan- § I ske republike in posebno še sprejetje nove usta- f | ve! Do najbolj skritih kotičkov države so segali | | blagodejni vplivi ustave, samo v Beneški Slove- 1 = niji se še vedno vzdržuje stanje, ki ga je ustava f | formalno ukinila.
Svečan poudarek proslavi stoletnice priklju- | I čitve ozemlja, ki vključuje tudi Beneško Slove- | | nijo, je dal s svojim obiskom sam predsednik re- | | publike. Slovenci v videmski pokrajini so z veli- | | kim zaupanjem naslovili na najvišjega čuvarja | I ustave spomenico, v kateri so mu prikazali svoje § \ tegobe in izrazili pričakovanje, da se končno pri- | | stopi k reševanju vprašanj slovenske narodne | i skupnosti v vsej videmski pokrajini.
Osrednje slovenske prosvetne in kulturne 1 | organizacije v Italiji soglašajo z vsebino orne- 1 1 njene spomenice in so povsem solidarne z Odbo- | | rom slovenske narodne skupnosti v videmski po- 1 I krajini in terjajo od vseh pristojnih civilnih in 1 | cerkvenih oblasti, strank, organizacij, ustanov in I | posameznikov, ki jim je do tega, da se utrdi | i demokratična ureditev v državi, da se odpravijo 1 \ krivice in izpolni pričakovanje, ki so ga Slovenci | I videmske pokrajine izrazili v spomenici.
V Gorici, 25. oktobra 1966. i Društvo slovenskih socialistov za kulturo, pro- | | sveto in umetnost, Trst-Klub slovenskih izobra- 1 i žencev, Trst - Slovensko-hrvatska ljudska pro- 1 e sveta, Trst • Slovenska kulturno gospodarska zve- | i za, Trst - Slovenska prosveta, Trst - Slovenska i i prosvetna zveza, Gorica • Zveza slovenske kato- | liške prosvete, Gorica
TiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiT
je bila takojšnja in velika.
Tudi Furlanija je bila ena najbolj prizadetih: od Karnije do morja. Latisano je že drugič v enem letu poplavila reka Tilment. Brezkončna razdejanja in kakih deset mrtvih. Vse prebivaltsvo — in tako tudi prebivalstvo drugih desetih občin — je moralo zapustiti domove; rešili so le nekaj živine.
Koliko obupa v vsakem kraju, ki ga je prizadela povodenj in koliko skrbi in bolečin v vsakem človeku. Bilo je žalostno gledati kako s helikopterji in drugimi prevoznimi sredstvi rešujejo bolnike, otroke, starčke, nosečnice.
Huda neurja tudi v Karniji. Vodovje ni uničilo samo hiš, cest, mostov, gozdov in industrij, ampak je tudi povzročilo smrt desetih ljudi, med katerimi tudi župan iz Forni Avoltri geom. Riccardo Romanin. Utrgalo se je tudi nešteto plazov na cestah v dolini Degano, Valcalda in dolini Pesarina. Izoliranih je bilo tudi več občin, med temi Ovaro, Co-meglians, Ravascletto, Rigolato,
Pomagajmo
poplavljenemu
«Matajur», ki ni pozabil kako se je italijansko ljudstvo spontano in velikodušno odzvalo leta 1886 pomoči poplavljencem Beneške Slovenije, poziva vse slovensko govoreče prebivalstvo naše dežele, da ne izrazi samo svoje bratske in človeške solidarnosti napram poplavljencem, ampak da jim tudi da vidno podporo: v denarju, obleki, pridelkih; in kdor več ima, več naj da.
Forni Avoltri in vsa dolina Pesarina.
Izredno slabo stanje je bilo tudi v Kanalski dolini in Julijskem predgorju. V Ovčji vesi v Kanalski dolini je bilo posebno dramatično reševanje neke družine, ki je imela para-litičnega človeka in je hišo ogrožala Bela. Prebivalstvo iz Pioverno (Pušja ves) je ostalo brez živeža, ker je odneslo most preko Tilmenta.
Na desnem bregu Tilmenta, kjer sta prestopili bregove Meduna in Noncello, je bilo pod vodo tudi znano industrijsko mesto Pordenone. Tamkajšnje tovarne so utrpele ogromno škodo: dve milijardi samo predilnica « Cotonificio Veneziano ». Pri reševanju v Prati sta izgubila življenje dva mlada gasilca.
V Beneški Sloveniji in dolini Rezije je bila škoda zaradi poplav sorazmerno majhna, saj Kosca, Erbeč, Bistra, Nadiža in Rezija tokrat niso prestopile svojih bregov. Samo kakšen manjši hudournik je poplavil to ali ono cesto in polje. Občinsko cesto, ki vodi v Hlodič, je zasul plaz, a so jo hitro očistili. Občine Podbo-nesec, Srednje in Dreka niso utrpele velike škode, če izvzamemo manjše poplave v nekaterih hišah in zemeljske usade. Skoraj mirno je bilo v Sv. Lenartu, področju, kjer je leta 1884 divjalo strašno neurje, ki je povzročilo tolikšno škodo, da je moralo priskočiti na pomoč z denarjem in blagom vse italijansko prebivalstvo.
Povodnji so povzročile veliko škodo, toda manjšo kakor v Italiji, tudi v drugih državah, med temi v Avstriji (več kakor 20 mrtvih), v Nemčiji, Švici in Jugoslaviji (Istra).
Še o stoletnici
Zakaj so beneški Slovenci pred sto leti skoraj soglasno glasovali za Italijo je vsekakor vprašanje, na katerega bi morali pravzaprav natančno in stvarno odgovoriti le zgodovinarji. Vendar menimo, da je bilo za to več vzrokov. Omenjali smo že ob tej priložnosti predvsem razlog, da so videli takratni Slovenci v Italiji naprednejšo državo od fevdalne Avstrije in tudi revolucionarni val iz leta 1848. ni šel mimo njih brez odziva in gotovih političnih posledic. Prav tako smo že pisali o idejah Garibaldija in Mazzinija, ki so vsekakor prispevale svoje k odločitvi pred sto leti. To pot pa bomo skušali na vprašanje, zakaj so Slovenci glasovali za Italijo, odgovoriti še z nekega zornega kota, ki ni nič manj usodno in odločilno vplival pred sto leti na slovenske volivce v Benečiji. In to je bilo stanje na takratnem področju Beneške Slovenije, na katerem je imela Avstrija svojo jurisdikcijo in oblast.
že takratni poročevalci so pisali v slovenske časnike, da je s slovenščino v Benečiji žalostno, da tam ni pravih slovenskih šol, pa tudi da ni potrebnih knjig. Tudi duhovščina je bila tuja slovenskim ljudem, ker ni znala njihovega jezika. Skratka, takratni slovenski poročevalci pišejo, da je bilo tedaj pač težko najti še kje tako zanemarjene Slovence, kot prav v Benečiji. Pa tudi enakopravnost so avstrijski uradniki na področju Beneške Slovenije pojmovali kaj čudno. Kljub obljubam in zagotovilomavstrij-skega cesarja so se visoki cesarski uradniki v Benečiji kaj malo menili za slovenski jezik, čeprav so imeli vsakodnevne opravke z beneškimi ljudmi. Pri vsem tem je tudi zanimivo, da takratni poročevalci očitajo tudi ostalim Slovencem, da so se kaj malo brigali za svoje beneške brate. Tako, na primer, Mohorjeva družba ni takrat pošiljala svojih naročilnic in knjig v Benečijo, kar vsekakor ni bilo prav.
Predvsem pa takrat nikakor ni popustil pangermanski hege-monistični centralizem, ki so ga izvajale avstrijske oblasti na tem področju. Zato je bilo razumljivo, da takratni volivci, vprašani za mnenje, ali naj glasujejo za Avstrijo ali Italijo, Dunaju nikakor niso zaupali, ker so se preveč bali nemškoav-strijske hegemonije, ki je nasprotovala federalizmu, najbolj logični ureditvi takratne mno-gonacionalne avstrijske države. To pa tudi priča, da je bil takrat med beneškimi Slovenci nacionalni čut že tolikanj razvit, da so spregledali namere avstrijskih oblasti in so se, med drugimi številni vzroki, rajši odločili za Italijo, od katere so upravičeno pričakovali več posluha in realizma za razrešitev svojih nacionalnih problemov. Avstrijska centralizirana pan-germanska hegemonija je bila torej tudi eden izmed vzrokov, zakaj so se beneški Slovenci med plebiscitom pred sto leti rajši odločili za Italijo.
Reševanje avtomobila pokojnega župana iz Forni Avoltri geometra Riccarda Romanina, ki ga je pogoltnila voda in pokrila tri metre debela plast blata. Z Romaninom so izgubile življenje še tri druge osebe.
Pobesnele vode so prestopile bregove in poplavile več področij furlanske ravnine. Tudi tu je škoda ogromna, ker je voda odnesla na tisoče glav goveje živine in perutnine
Latisano je poplavila reka Tilment kar dvakrat v enem letu. Na sliki vidimo kako čistijo ceste, ki so na debelo pokrite z blatom in drugo nesnago.
I
pumi
ajuuju
lz Nadiške doline
po 39 lei snel oa domačih tleh
Prejšnji teden se je vrnil v Pe-tjah, svojo rojstno vas, 67 letni Jožef Petrina, ki je šel še pred 39 leti preko morja iskat sreče in zaslužka, kajti tudi takrat so bili v Nadiški dolini taki časi, da je bil marsikateri primoran iti po svetu s trebuhom za kruhom. Petrina je šel v Argentino in se tam izučil za kuharja in ves čas opravljal ta poklic, dokler ni šel v pokoj. Znanci in prijatelji mu želijo, da bi v miru in veselju užival zasluženi pokoj na domačih tleh.
Nesreča ne počiva
Precej močno se je potolkel 16 letni Aleksander Visintini iz Ažle, ko je padel z motocikla. Fantič se je peljal v šolo in sam ne ve kako je padel na asfalt in se močno udaril v nogo in zato so ga morali peljati v čedadsko bolnico. Ozdravil bo v treh tednih.
V bolnico so morali peljati tudi 65 letnega Jožefa Del Zotta iz Pe-tjaha, ker je padel, ko se je vračal z lova in si nalomil več reber. Ozdravil bo v 20 dneh.
Sv. Lenart
Izletniki kradejo kostanj
Številni kmetje iz Utane, Jagne-da in Stare gore so se pritožili županu, ker jim izletniki, posebno ob nedeljah, ko ni domačih ljudi po gozdovih, kradejo kostanj. Kmetje namreč med tednom spravijo kostanj v velike kupe, da tam še nekoliko dozori in da ga potem polagoma nosijo domov, pa pridejo izletniki in odnesejo kar ves kmetov trud in up na izkupiček, s katerim bi mogel kupiti to ali ono, potrebno za dom in družino. Treba bo zato res nekaj ukreniti, da se to ne bo več dogajalo, če že nekateri ljudje nimajo vesti.
Našli so obstreljenega srnjaka
V hudourniku Kosci, ki teče po ozemlju šenlenarške občine, so pretekli teden nekateri ljudje ugledali srnjaka, ki se je potapljal. Hitro so ga izvlekli na suho in kaj kmalu videli, da je uboga žival obstreljena v noge in da močno krvavi. Poklicali so živinozdravnika, ki je srnjaka pregledal in svetoval, naj ga ustre-le, ker je preveč ranjen, da bi mogel ozdraviti, kar je tudi storil občinski čuvaj.
Padel je po stopnicah
Po stopnicah je padel 62 letni Angelo Dornig iz Jagneda in se precej poškodoval po glavi in dobil tudi možganski pretres. Takoj so ga prepeljali v čedadsko bolnico, kjer so zdravniki izjavili, da bo ozdravil, če ne nastopijo komplikacije, v približno treh tednih.
Podbonesec
Mali obmejni promet
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da mali obmejni promet med našo deželo in sosednjo Slovenijo iz meseca v mesec narašča. Ljudje vedno bolj hodijo obiskovat preko meje svoje sorodnike in prijatelje ali pa tudi na izlete in nakupovat razno blago, ki je ceneje kot doma in zato so trgovine ob meji vedno nabito polne kupcev. Meseca oktobra je bilo pri nas tako-le gibanje skozi obmejne prehode: skozi Štupco, ki je prehod prve kategorije, je prešlo mejo 2.362 ljudi; skozi Most na Nadiži fPonte Vittorio) v tipanski občini 745, skozi Robedišče 854, sko zi Polavo pri Čeplesiščih 667, skozi
Solarje pri Dreki 645, skozi Most Klinac 327, skozi Mišček 866, skozi Kum 19, skozi prehod v Idrijski dolini pa 19.
Za javna dela
Zvedeli smo, da je deželno pri-sedništvo za kmetijstvo dodelilo naši občini dva milijona 300 tisoč lir za gradnjo vodovodov v Poceri in Mersinu ter deset milijonov lir za gradnjo prvega dela poljske po-
ti, ki vodi iz Ofjana proti Vrhu. Z deli bodo pričeli v kratkem, seveda če bo vreme dopuščalo.
Naš župan je tele dni odposlal prošnjo, da bi dežela dala kakšen prispevek tudi za ureditev pokopališč. Najbolj potrebni popravila so pokopališča v Roncu, Mersinu in Erbeču. Upajo, da bo prošnja ugodno rešena.
Dober lov
Pretekli teden so imeli lovci, ki lovijo v podboneškem gojitvenem lovišču, veliko srečo. Na pobočju gore Mije je Italiko Jerep ustrelil velikega srnjaka, Jožef Obala-Ma-sinčič pa gamsa v okolici Mersina. Še enega srnjaka so v istem tednu ustrelili v Črnem vrhu, v Roncu pa jazbeca.
TAVORJANA
Ljudje in Mažerol in drugih slovenskih vasi groze, da bodo protestirali
imiiiiimiHiiiiimiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMimiiimiiiiiimiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimimimimmmmiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Iz Krnatske doline
V načrtu nova cesta
Na zadnjem zasedanju občinskega sveta so med drugim sklenili, da bodo zgradili novo občinsko cesto ob cerkvici sv. Gervazija, ki se bo priključila državni cesti, ki vodi proti Čedadu. Sprejeli so tudi načrt za razširitev mostu čez hudournik Krnahto pri Torlanu. Občinski svet je nadalje sprejel tudi načrt za izpopolnitev vodovodne mreže v Ne-mah. Na povabilo občinskega odbornika Galline je župan tudi obljubil, da bo poslal na lice mesta tehnika, ki bo proučil, če je most, ki veže Dolenjo Črnejo z Gorenjo Črnejo dovolj stabilen in če obstojajo možnosti, da bi se ga razširilo.
Nova maša
Dne 30. oktobra je bral v Krnicah novo mašo domačin pater salezijanec Karel Treppo. Maše so se udeležile tudi občinske oblasti in dosti vernikov iz vseh okoliških vasi, ki so mu tudi podarili kelih.
Obnova cerkve
Končana so restavracijska dela v stari cerkvi, ki je posvečena sv. Gervaziju in Protaziju. Dela je dala izvesti «Sopraintendenza alle Belle Arti», ker je verkvica umetniški spomenik. Poslikali so jo neznani slikarji v 15. in 17. stoletju. Slike so bile zelo poškodovane zaradi vremenskih neprilik in so bile tudi prekrite z beležem, katerega so odstranili koncem preteklega stoletja. Sedaj ima cerkvica zopet lep prazničen videz.
Državna pomoč za obnovo Nem
Ljudje so z velikim veseljem sprejeli novico, da je ministrstvo za javna dela dodelilo občini 80 milijonov lir za izvedbo zadnjega dela načrta za obnovo Nem.
Tako bo sedaj občinska administracija mogla dokončati vrsto javnih del, kar bo prav gotovo pripomoglo, da bodo Neme dobile lepši videz. Kot znano, je bila vas leta 1944 skoraj popolnoma požgana in se še danes poznajo znaki, kje je divjala vojna vihra.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiini intimnimi iiiiiiiiiiiiiii iiiih
Izpod Kolovrata
Deželni prispevek za ceste
Na občino je prišla dobra vest, da je dežela ugodno rešila prošnjo, ki jo je poslal naš župan, da bi dobili deželni prispevek za ureditev občinskih cest, ki jih je poškodovalo lansko neurje. Deželni prispevek znaša dva milijona in pol.
Ljudje bodo zgradili cesto sami Čedtld
na lir. Cesto bodo zgradili v «ekonomiji», kot pravijo tukaj, kar pomeni, da jo bodo zgradili sami na lastne stroške.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Iz Rezjanske doline
Odorik Pielich žrtev prometne nesreče
Na občino je prišla žalostna novica, da je postal v Sabaudiji (Lazio) žrtev prometne nesreče 33 letni Odorik Pielich, ki je bil na prisilnem delu na otoku Pianosa, potem ko je presedel štiri leta v zaporu zaradi kraje. Njegova identifikacija je bila zelo težka, ker ni imel pri sebi nobenega dokumenta, prepoznali so ga po pismu, ki je prišlo iz Rezije in ga je imel v žepu. Istovetnost je potrdila tudi njegova sestra, ki živi v Gaeti, ki je videla mrtvega brata.
Ljudje iz slovenskih vasi občine Tavorjana, to je iz Mažerol, Dreja-na in Tamore, ki leže visoko v hribih, groze, da bodo organizirali protestne demonstracije, če ne bodo postavili avtobusne zveze s Čedadom. Očinska administracija iz Tavolane se je začela pogajati z nekim avtobusnim podjetjem iz Vidma še avgusta meseca, da bi avtobus vozil dijake v šolo, a to podjetje še do danes ni odgovorilo pozitivno, ker zahteva, naj občina da letni prispevek, kar pa ne more, ker ji tega ne dovoljuje občinska bilanca. Ljudje so zaradi tega silno ogorčeni, posebno sedaj pred volitvami, ko jim vsi samo obljubljajo, ko bodo pa volitve mimo, bodo pa zopet ostali praznih rok. Občinska administracija je obvestila o možnostih protestnih manifestacij videmskega prefekta.
Volilne liste
Za občinske volitve, ki se bodo v Tavorjani vršile 27. in 28. tega meseca, so bile predstavljene tri liste in sicer lista italijanske socialistične stranke skupno z italijansko socialdemokratsko stranko, lista italijanske komunistične stranke skupno z italijansko socialistično stranko proletarske enotnosti in pa tretja lista krščanske demokracije.
Kandidati prve liste (PSI in PSD I) so: Giuseppe Gentili, Angelo To-foletti, Alberino Burello, Ovidio Cassina, Angelo Cormons, Cirillo Costaperaria, Duino Jacolutti, Annibale Laurino, Vincenzo Luongo, Erminio Piccaro, Giordano Tosolini in Luigi Zamparutti.
Kandidati druge liste (PCI in PSIUP) so Giovanni Paluzzano, Erminio Piccaro, Ermis De Vincenti, Luigi Burello, Antonio Cantarutti,
Giovanni Cassina, Enrico Decorti, Mario De Vincenti, Attilio Jacuzzi, iiiiniiiiiiniiitiimiiiiinnimmiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiinmmiiiiiiiiiimiiiiiimiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimm
Dežela naj da prispevek za cesto Humin - Gorjani
Pred
slanca
nedavnim sta deželna po-Varisco in Chieu obiskala občino Gorjani, da sta obrazložila občinskim svetovalcem zakonodajne ukrepe, ki jih je izdala dežela.
Potem ko je župan izvedel, da je deželni svet sklenil, da bo prispeval za izvedbo javnih del, je napeljal pogovor na cesto, ki vodi iz Humina v Gorjane, katero bi bilo treba razširiti in asfaltirati. Župan je naglaševal, da zahaja v poletnem času v te kraje mnogo turistov in da bi bilo zato nujno potrebno, da se uredi cestna mreža, kot jo imajo drugod, kjer je turizem na nižji stopnji kot tukaj.
Deželna svetovalca sta županu obrazložila deželni zakon, ki med drugim predvideva tudi skrb za ureditev cest turističnega pomena. Dejala sta tudi, da deželna uprava daje posebne prispevke in sicer 80% na priznane stroške.
Treba se je torej pobrigati, ne zamujati časa, potrkati na prava vrata in ne bo dolgo, da bo tudi v Gorjane, to je najzapadnejša občina Beneške Slovenije, vodila asfaltirana cesta.
liimiiiiiiiiiiiimimimiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Občinski odbor za poljske poti v Dreki je sklenil urediti poljsko pot, ki se odcepi od občinske ceste in veže vasi Kras in Klodič in vodi v Dreko. To delo bo stalo dva milijo-
Župani iz čedadskega okraja v Kobaridu
Tudi letos, kakor že več let, je poromalo v Kobarid 20 županov če-
dadskega okraja, da so položili vence na kostnico pri Sv. Antonu v Kobaridu, kjer počivajo posmrtni ostanki 7.500 padlih vojakov. Z oblastmi in predstavniki zvez padlih, invalidov in borcev je bila tudi številna skupina svojcev padlih. Ob tej priliki je prišel v Kobarid tudi italijanski konzul v Kopru dr. Cerchione. Župani so šli tudi na kobariško pokopališče, kjer so tudi položili vence na grobove padlih.
So vod n
škoda zaradi neurja
Pretekli teden je neurje povzročilo dosti škode v vsem čedad-skem okolišu in v Nadiški dolini. Največ škode pa so utrpele ceste v Sovodenjski dolini, kjer se je utrgal zemeljski plaz in zasul dvorišče tamkajšnjega kmeta Emilija Scuocha. Bila je nevarnost, da poškoduje tudi hišo. Usadi in plazovi so se trgali tudi na pokrajinski cesti ob Erbeču, v Za-miru in Srednjah. Povsod je bil promet ustavljen ali pa zelo otež-kočen.
ČEPLESIŠČE - Župan iz Sovodenj si prizadeva, da bi postal obmejnih prehod v Polavi mednarodni prehod. Obrnil se je tudi na deželne oblasti, da bi te prispevale za popravilo ceste, ki vodi iz čeplesišč do meje.
Enrico Aldo Macorig, Luigi Maligna-ni in Alcide Specogna.
Kandidati tretje liste (DC) pa so: Paolo Comelli, Delfo Benati, Luigi Boriini, Erminio Fracastoro, M irei lo Macorig, Maria Milocco, Ennio Musoni, Ernesto Paluzzano, Antonio Petris, Giuseppe Luigi Piccaro, Sergio Sabbadini in Basilio Spelat.
Predsedniki volišč
Apelacijsko sodišče v Trstu je imenovalo za predsednike volišč sledeče: Prva sekcija: Mellano Arrigo, namestnik republiškega prokuratorja v Vidmu. Druga sekcija: Celledoni Armando, sodnik na sodišču v Latisani. Tretja sekcija: Fuchs Rene iz Trsta.
Četrta sekcija: Scarpari Giancarlo, sodnik na sodišču v Trstu.
  i  iiiiiiiiiiiiiii ..............
AHTEN
Uredili bodo vodovod
S prispevkom dežele bo dala naša občinska administracija modernizirati vodovod v Rekluži. Zamenjali bodo vse vodovodne cevi, kajti lansko leto so bile zaradi neurij na večih mestih poškodovane ali celo zamašene in zato je bilo dovajanje vode dostikrat otežkočeno. Predvideni stroški znašajo devet milijonov lir.
V teh dneh so dokončali tudi obnovitvena dela na pokopališču v Porčinju, ki jih je tudi dala izvesti občinska administracija.
Smrtna prometna nesreča
Dne 15 oktobra se je ponesrečil 60 letni kmet Jožef Cussig iz Ahtna. Povozil ga je nek avtomobil na trgu Molin Nuovo. Takoj so ga prepeljali v videmsko bolnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju s prognozo treh mesecev. Na žalost so pa nastopile komplikacije in Cussig je umrl 15 dni po prometni nesreči.
FOJDA
Prispevki dežele za javna dela
Pred nedavnim sta šla naš župan Roberto Celledoni in občinski odbornik Giovanni Grimaz v Trst, kjer so ju sprejeli podpredsednik deželnega odbora dr. Giacometti in deželni odborniki dr. Masutto, dr. Nardini in prof. Cumbat. Predstavnikom deželne vlade sta obrazložila težko stanje v katerem se nahaja občina Fojda in probleme, ki jih je treba čimprej rešiti. Zaenkrat so jima zagotovili prispevek za asfaltiranje notranjih cest in dograditev kanalizacij v Fojdi. Dr. Giacometti je tudi obljubil, da so bo interesiral, da bo dodeljen tudi prispevek za «Pro Faedis», ki je bilo pred nedavnim obnovljeno.
Divjačina uničuje pridelke
Kmetje iz občin Ahten, Fojda in Tavorjana so pred nedavnim poslali videmskemu prefektu o-brazložitev kakšno škodo povzročajo divji prašiči in druga divjačina — fazani, srake, drozgi in drugi ptiči — poljskim pridelkom in še prav posebno v vinogradih. Isto obrazložitev so poslali tudi vsem svojim županom, da bodo seznanili pristojne oblasti in sklicali občinske svete, da bodo odpravili odločitve glede zadnjih koncesij, ki se tičejo gojitvenih lovišč.
Obrazložitev, ki so jo poslali videmski prefekturi, je bila sprejeta na sestanku, ki se je vršil v Čampeju in so se ga udeležili župani zainteresiranih občin in zastopniki vasi in zaselkov «pedemontane» čedadskega področja. Sestanku je predsedoval župan iz Fojde g. Celledoni.
§Rpoljedelstvo
27. NOVEMBRA VOLITVE V TAVORJANI
Na občino je treba poslati zmožne in zavedne ljudi
Volitve po štirih letih - Ker se je znižalo število prebivalstva, bodo tokrat izvolili samo 15 svetovalcev namesto 20 - Predstavljene so bile tri liste kandidatov : PSI-PSDI (socialisti in socialdemokrati), PCI -PSIUP (komunisti in socialisti proletarske enotnosti), DC (krščanska demokracija)
Dne 27. t.m. bodo šli volivci jezikovno mešane občine Tavorjana zopet po štirih letih na volišča, da obnove občinsko upravo. Kot se spominjamo, je pri prejšnjih upravnih volitvah pridobila večino krščanska demokracija. Tokrat bodo izvolili samo 15 svetovalcev namesto 20, kajti prebivalstvo občine Tavorjana se je skrčilo in to zaradi splošnega pojava, da ljudje iz pasivnih hribovskih področij bežijo v mesta ali v inozemtsvo.
V tem predvolilnem času, v tem napetem ozračju se gotove besede dobro prilegajo, posebno če te seznanijo volivce z metodami bivših upravnikov za črpanje glasov.
In tu moramo povedati, da se kandidati, ki so se predstavili na listi večinske stranke, v svoji propagandi delajo močni sklicujoč se na koliko se je napravilo in ... koliko se bo še napravilo. Med drugim namreč kandidati večinske stranke zagotavljajo ureditev nekaterih cest, napeljavo kanalizacije v treh ali štirih zaselkih in blagostanje, do katerega bo prišlo, ko bodo izvedli še druga javna dela in dali zaslužka delavcem in se bo tako omilila emigracija.
Na vsak način se hočemo izogniti, kakor se reče, babjim čenčam na račun kandidatov in strank ali koncentracij, ki jih podpirajo, in toliko manj nameravamo vzeti vsega za čisto zlato, kar bo rekel ta ali oni.
Za nas je važno in nas direktno interesira, da se voli dobro, da se zbere dobro, da bodo Slovenci so-
razmerno zastopani v občinski u-pravi, da se pošlje upravljat občino oziroma denar vseh občanov zmožne ljudi, to je može in žene, katerim so resnično pri srcu interesi vsega prebivalstva in v prvi vrsti onega, ki živi v najbolj visoko ležečih in oddaljenih vaseh in zaselkih, kot so na primer Mažerole, Drejan in Tamore, ki so že od nekdaj zanemarjene in zapuščene in katerih ekonomski pogoji so zares slabi, ker nimajo nobenega vira dohodkov na domačih tleh.
V občini Tavorjana — in to vedo mnogi in tudi oblasti vseh instanc — je cestna mreža zelo slaba, po-
sebno v gorskih krajih, kjer se dostikrat dogodi, da je treba pustiti na cesti avtomobil, voz ali bicikel in iti naprej peš, ker je cesta nevozna.
Pa še dosti drugega manjka v občini Tavorjana. Na primer viri dela — tovarne, gradbena dejavnost itd. — zaradi česar so mnogi brezposelni, moški in ženske, primorani zapustiti domače vasi in oditi v inozemstvo. In prav zaradi tega propadajo vasi, posebno slovenske, ki leže visoko v hribih.
Naj še enkrat poudarimo, da je treba na občino poslati resne in zavedne ljudi, ljudi, ki dobro poznajo
probleme, ki tarejo prebivalstvo in ki kar najbolj želijo, da bi se ti težki problemi rešili.
Kandidate je treba pretehtati in odkriti, če jim je resnično do tega, da bodo v občini vestno opravljali zaupano jim nalogo. Škartirati oportuniste, stremuhe, čenče in vse tiste, ki sanjajo samo to, kako bi napravili kariero ali ki si prizadevajo, da bi prišli na vidno mesto.
Volite ne samo zato, da boste poslali na občino prevdarne, zavedne, poštene in demokratično razgledane može, ampak tudi zato, da bo mirna vaša vest in manj zaskrbljeno vaše vsakdanje življenje.
A. K.
Poziv SKGZ za pomoč poplavljencem
Ob strahotni naravni nesreči, ki je prizadela številne pokrajine v severnih predelih Italije, izraža Slovenska kulturno gospodarska zveza iskreno sožalje in svoje sočustvovanje z žrtvami te nesreče, ter solidarnost prebivalstvu, ki je bilo tako prizadeto.
Slovenska kulturno gospodarska zveza poziva vse članice, naj vplivajo na svoja članstva, da se odzovejo pozivu predsednika Sa-ragata in se priključijo pobudi oblasti in drugih ustanov ter pomagajo z darovi po svojih močeh.
Istočasno Slovenska kulturno gospodarska zveza pozdravlja pobudo Slovenskega gledališča v Trstu, ki bo priredilo predstavo v nedeljo dne 13. t.m. ob 16. uri in katere čisti izkupiček bo šel za poplavljence. Ta pobuda odraža solidarnost vsega slovenskega prebivalstva, zato SKGZ še izrecno vabi ljubitelje gledališča, da se udeleže te predstave in da tudi na ta način manifestirajo svojo solidarnost s poplavljenci in prispevajo k reševanju ogroženih kulturnih zakladov.
KANDIDATNE LISTE
PSI-PSD
1. GENTILI Giuseppe
2. TOFFOLETTI Angelo
3. BURELLO Alberino
4. CASSINA Ovidio
5. CORMONS Angelo
6. COSTAPERARIA Cirillo
7. JACOLUTTI Duino
8. LAURINO Annibaie LUONGO Enzo PICCARO Erminio
11. TOSOLINI Giordano
12. ZAMPARUTTI Luigi
9
10
r
É
PCI - PSIUP
1. PALUZZANO Giovanni
2. PICCARO Erminio
3. DE VINCENTI Ermis
4. BURELLO Luigi
5. CANTARUTTI Antonio
6. CASSINA Gio
7. DECORTI Enrico
8. DE VINCENTI Mario
9. JACUZZI Attilio
10. MACORIG Aldo Narciso
11. MALIGNANI Luigi
12. SPECOGNA Alcide
IIBERTAS
DC
1. COMELLI Paolo
2. BENATI Delfo
3. BORLINI Luigi
4. FRACASTORO Erminio
5. MACORIG Mirello
6. MILOCCO Maria
7. MUSONI Ennio
8. PALUZZANO Ernesto
9. PETRIS Antonio
10. PICCARO Giuseppe
11. SABBADINI Sergio
12. SPELAT Basilio
* Imena zastopnikov slovenskih vasi to tiskana z debelimi črkami
Uspešna turistična sezona v Sloveniji
Z rezultati letošnje turistične sezone so v Sloveniji zelo zodovolj-ni. V 45 večjih turističnih krajih so v času od januarja do vključno septembra zabeležili 2,851.038 nočitev, med njimi 1,453.787 nočitev inozemskih turistov. S tem je bilo v tem času število tujih nočitev za 23% večje kot v prvih devetih mesecih leta 1965. V prvih osmih mesecih tekočega leta je bilo število tujih nočitev celo za 29% večje kot lani, devizni dotok pa je v tem času narasel za 85%.
Razpoložljive zmogljivosti turističnih podjetij so bile v povprečju izkoriščene z 62%. Najbolj so bili hoteli zasedeni v avgustu, ko je izkoriščenost njihovih zmogljivosti znašala 77%, v Ljubljani pa so dosegli celo 88-odstotno izkoriščenost vseh razpoložljivih ležišč. Odlično so bila ležišča izkoriščena tudi v Portorožu in na Bledu, ki je v devetih mesecih zabeležil 356.344 nočitev in kjer je bilo letos število inozemskih nočitev za 38
odstokov večje kot v prvih treh četrtletjih minulega leta.
Letošnja turistična sezona v Sloveniji kaže določene premike, kar tiče kraje, ki jih inozemski turisti izbirajo za kraj svojega oddiha. Medtem ko je število njihovih nočitev v gorenjskem kotu Planica,
Kranjska gora in Pokljuka, v dolini Soče in na Pohorju ter v Piranu nazadovalo, je na Bledu, v Tržiču, Kamniški Bistrici, v Solčavi-Logar-ski dolini in v Velenju ter v Portorožu, Strunjanu, Izoli, Postojni, Novi Gorici in v Novem mestu vidno napredovalo.
V neko prodajalno pride berač in prosi lastnika za miloščino.
«Trenutek, prosim», pravi ta.
Berač pa čaka in čaka.
«Kako dol:;o pa naj še čakam? ».
« Dokler ne bom s svojo bilanco gotov, morebiti grem potem takoj z vami ».
« Ali vas smem prositi za pogovor med tremi očmi? ».
« Kako, med tremi očmi? ».
« Eno oko sem namreč vrgel na vašo hčerko ».
« A tako ste to mislili? Potem bo pa verjetno bolje pogovor med dvojimi očmi ».
KMET IN VRTNAR
Na travnikih: Branali bomo travnike zato, da zatremo na njih rastoči mah. Po travnikih lahko začnemo trositi gnojila. Odlično gnojilo za travnike predstavlja kompost posebno, če smo mu ob pripravi dodajali živo apno in Thomasovo žlindro. Tudi gnojenje s Thomasovo žlindro se mnogo bolj izplača na travnikih kot na njivah.
Na polju: Spravimo vse pridelke, ki so še ostali na njivi. Nadaljujemo z globokim oranjem njiv, ki so namenjene za spomladansko setev.
V vinogradu: Trte nabirajo že zadnjo hrano za prezimovanje. Z obrezovanjem počakati, dokler odpadejo listi. Sedaj okopavamo vinograd in ga gnojimo.
V kleti: Po prvem pretoku vina se vino čisti. Paziti moramo, da so sodi vedno polni do vrha.
V sadovnjaku: Na sadna drevesa postavimo lovilne pasove. Po odpadanju listov obrezujemo sadna drevesa m pričnemo z zimskim škropljenjem. Pred škropljenjem moramo očistiti deblo in stare veje. Zato uporabimo železno ščetko in strguljo.
V vrtu: Zaščitimo zelenjavo pred morebitnimi slanami, ki lahko nastopijo v tem času. Zaščitne preproge lahko napravimo s koruznico ali s trstičjem. V zadnjih letih se je močno razširila uporaba listov iz polietilena.
Odbite koruzo za seme
Preden poberete koruzo, morate misliti tudi na to, da si preskrbite za prihodnjo pomlad dobrega semena.
Doma pridelano seme je vedno najboljše, ker se je tudi že prilagodilo podnebju in ostalim razmeram. Zato morate poskrbeti, da iz svojega pridelka izberete najboljše za seme.
Koruzo odberite že pri trganju na njivi. Ko trgate, boste storže, ki so zrasli na najlepših, najbolj zdravih in krepkih rastlinah določili za seme. Vsaka rastlina daje namreč svoje dobre lastnosti potomstvu. Pregledali boste nato storže, ali so dovolj dobro razviti, ali imajo ravne vrste in če so polni zrn ne le v sredini, ampak tudi na obeh koncih in če so res zreli. Storže, ki ustrezajo vsem tem pravilom, določite za seme.
To je prvo grobo odbiranje semena. Drugo bolj natančno odbiranje izvršite kasneje pozimi ali zgodaj spomladi. Takrat ponovno preglejte vse odbrane storže, izmed njih izberite zopet najboljše, ki jim iz obeh koncev oluščite zrnje. Za seme boste porabili samo zrnje iz sredine storža, kajti to seme je najbolj razvito, najbolj zdravo in pravilno oplojeno.
« Kako pa vi to mislite? ».
« No, ker bom morala zamižati na eno oko ».
«Očarljivi ste, draga gospa Rozi ».
« Nikar tako ne govorite, no! To bi rekli tudi sicer, čeprav ne bi bili o tem prepričani, ali ne? ».
« In vi bi bili o tem prepričani, tudi če tega ne bi rekel ».
« O, Malči, če me boš še dolgo tako gledala, te bom poljubil, pa naj bo kar bo! ».
« Pobiti, ljubi! Tega izraza na obrazu ne bom mogla dolgo držati! ».
★ Osmojene madeže odstranimo z mešanico 100 gramov klorovega apna na 1 liter vode. Čez nekaj časa zmes precedimo in v raztopino pomočimo belo krpico, s katero drgnemo porumenele madeže. Nazadnje madeže izplak-
nemo s čisto vodo. Če niso nitke blaga prežgane, madeži popolnoma izginejo.
★ Oljnate madeže (od šivalnega stroja) odstranimo iz perila s krpico, namočeno v amonijaku. Nato jih izperemo še s toplo vodo in z milom. Iz svile pa odstranimo te madeže tako, da jih zbrišemo z vato, pomočeno v krompirjev škrob.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
JURČIČ	
Q	s 1
(H	L O
m	v
! 9	t N
n	S
	K
X	1
0	J
£	A N
Q	1
cA	Č A
X	R
S
m
Narisal :
M. BATISTA
33. Bila je mrzla noč. Mesec je bil že blizu zatona. Pod košato smreko si je nad majhnim ognjem grel premrle ude dolgin cigan Samoi. Stežaj od njega je tičal v zemlji oster nož, vedni spremljevalec in edini ciganov prijatelj. « Ne bo ga *>, je mrmral v brk. « Gorje mu! Ha, prijateljček, še boš plačeval ciganu, da bo molčal. Ne boš se me znebil ».
34. Zdajci se zasliši človeška stopinja na stezi in k ognju pristopi Peter. C gan je seveda takoj hotel zlate, ali Peter mu jih ne da, preden ne izve, kaj je storil z Jurijem.
« Prodal sem ga na Turško, janičar bode postal in nikdar ga ne boš videl, samo le ako greš na vojsko zoper Turke, utegne ti tvoje glavo razbiti », odgovori Samoi.
35. V Petrovi glavi so vrele vse mogoče misli. Zagrešil je zločin, grdo je izdal bratovega sina. A ni se kesal. Le bal se je, da ne bi prišlo na dan. Kaj, če ga cigan izda? Ubiti mora cigana! Toda kako? Cigan bi devet takih pozobal, kakršen je bil Peter. Upro se mu oči na ciganov nož, ki je tičal za stežaj od njega. Kot bi trenil, ga izdere in sune cigana.
36. Ali še z večjo urnostjo prime cigan Petra, izvije mu nož in ga podere vznak. Nož se zabliska nad Petrovim grlom. Ta jame prositi, in se izgovarjati, da je hotel cigana le ostrašiti.
Naposled odneha ciganova pest, nož skrije za pas in Peter je bil prost. Skobacal se je pokonci in hitro izginil v grmovju. Ciganov krohot ga je spremljal.
PBOBLEIll SEMPRE Dl AITUAMTA^
In montagna occorrono strade, case, fonti di lavoro
Por creare le basi (li una rinascita economica nella Klavia Friulana e nella Val Resta è necessario prima di tutto intensificare le couiunieaxioni con una efficiente rete stradale - Vantaggi notevoli si avranno anche nel settore turistico e in un prossimo avvenire
E’ un fattto di verità che il problema delle strade, le quali costituiscono da sempre il mezzo più pratico e ideale per collegare, uno all’altro e tra di loro, tutti i centri abitati compresi quelli situati in territori fuori mano, rimane sem-
pre, per i paesi e le borgate della Slavia Friulana e della Val Resia, un problema di primo piano: un problema strettamente legato a quello della edilizia — che comporta la costruzione di nuove case e al quasi completo rifacimento
delle maggior parti di quelle vecchie resesi non solo antigieniche ma anche pericolanti — ed a quello riferentisi alla creazione di opportune fonti ai lavoro per opporre un treno al doloroso fenomeno e-migratorio che continua a spopolare paesi e borgate.
Particolarmente nei territori montani, che in confronto di quelli di pianura e del pedemonte si trovano in stato di netta inferiorità, dalla risoluzione del problema stradale dipende lo sviluppo economico e sociale delle popolazioni.
Va da sè che l'eventuale miglioramento della rete stradale — effettiva sistemazione delle strade esistenti (.ampliamenti, smussamenti, rettifiche, asfaltature, mezzi di protezione nei punti più pericolosi e altro) — faciliterebbe anche un più rapido sviluppo turistico (e non mancano le attrazioni più desiderate: panorami di rara stupenda bellezza, grotte sul Bernà-dia, già affermata, quella storica d’Antro, e quelle in via di esplorazione da parte di speleologi triestini sopra Antro, circa 400 metri, in Comune di Lusevera, a Mersino Alto in Comune di Pulfero e a Crai in Comune di Drenchia, escursioni gradevoli, aria e acque balsamiche, posti ideali di villeggiatura, il borgo medioevale di Castelmonte eccetera); uno sviluppo turistico che naturalmente comporta un'adeguata attrezzatura alberghiera.
E ai turisti, oltre ai meriti storici, artistici e culturali, la Slavia Friulana e la Val Resia possono far vedere e ammirare cose veramente belle e meravigliose tra cui castelli, antiche pievi, sorgenti e visioni di straordinaria imponenza e bellezza.
Va dato bensì atto che in questi ultimi anni qualcosa, qua e là, si è fatto. Più di una strada, però, dopo essere stata iniziata, si dice a causa di
Appello
« Il Matajur », che non dimentica quanto ha spontaneamente e generosamente fatto il popolo italiano nel lontano 1886 a favore delle popolazioni sinistrate della Slavia Friulana, invita tutti i cittadini di parlata slovena della Provincia di Udine non solo ad esprimere la propria fraterna e umana solidarietà nei riguardi di tutti gli alluvionati ma anche a dare ad essi un più tangibile contributo: in danaro, in vestiario, in prodotti; e chi più ha, più dia.
mancanza di fondi, la si è poi abbandonata al proprio destino, mentre altre strade, in stato di evidente precarietà, si e no hanno avuto il privilegio di un breve quanto insufficiente intervento dello stradino comunale di modo che queste strade si sono rese più difficili e pericolose di prima per difetto, appunto, di tempestiva e conveniente manutenzione la quale in taluni Comuni risulta affidata alle modeste forze di un solo stradino.
E non bisogna dimenticare le strade poderali, anche queste più che necessarie allo sviluppo economico locale e generale, che si trovano pur esse, quasi dappertutto, in u-
no stato di deplorevole trascuratezza e, in più casi, di vero e proprio abbandono.
Ad aggravare, poi, la situazione stradale sono, purtroppo, sopravvenute alcune alluvioni che, con le piene dei corsi d’acqua e le conseguenti tracimazioni, hanno provocato danni gravissimi alle strade sia della Slavia Friulana che a quelle della Val Resia, danni solo in minima parte alleviati finora dagli esigui aiuti statali, regionali e provinciali.
Sempre in merito alla viabilità, è pure necessario che, oltre ai lavori di ripristino, di rifinitura e di completamento, tutte le borgate e borgatelle della Slavia Friulana vengano collegate con il fondovalle nonché tra di loro da strade possibili.
Che la situazione sia quella descritta, ne lo comprova anche il recente passo com-
Dunque a Torreano di Civi-dale, domenica ventisette andante, elettori ed elettrici si recheranno, dopo quattro anni, alle urne per il rinnovo del Consiglio comunale.
Come si ricorderà, nelle precedenti consultazioni amministrative vinse la lista della d.c.
Stavolta, a differenza di quattro anni orsono, sono da eleggere quindici e non venti consiglieri in quanto, purtroppo, anziché aumentare, la popolazione del Comune di Torreano risulta sensibilmente diminuita: frutto della povertà locale che ha costretto, e costringe, tutte le braccia valide a cercare altrove di che vivere.
In questa vigilia elettorale, in questo clima di tensione nervosa, certe parole o e-spressioni non stanno male specie se si tratta di far conoscere a chi è in obbligo di votare gli espedienti per spillare voti.
E qui si può anche riferire che il partito di maggioranza nella sua propaganda si fa forte richiamandosi a quanto sarebbe stato realizzato e.... per il molto che si farà. Infatti, tra l’altro, si assicura la sistemazione di talune strade, la creazione in tre o quattro frazioni di fognature, e il benessere economico attraverso varie opere che, dando lavoro a molti lavoratori, dovrebbero infliggere un serio colpo al doloroso fenomeno emigratorio.
Noi ad ogni modo vogliamo evitare di fare, come si suol dire, « pettegolezzi » sul conto dei singoli candidati e dei partiti o concentrazioni che li sostengono, e tanto meno non intendiamo prendere tutto quel che verrà detto da Tizio, da Caio o da Sempronio per oro colato.
A noi preme e interessa che si voti bene, che si scelga bene, che si mandino in Comune ad amministrare la cosa pubblica, vale a dire il denaro di tutti, persone in
piuto il 13 u.s. dai Sindaci di Stregna e di Grimacco presso l Assessore regionale ai lavori pubblici Masutto il quale ha loro assicurato il proprio personale interessamento e quello della Regione circa le strade, le canalizzazioni, gli acquedotti e altro.
Un’altra prova di come stanno le cose nella Slavia Friulana la si può anche dedurre dalla riunione, avvenuta a Cividale, di tutti i Sindaci del mandamento di Cividale con la presenza, naturalmente autorevole e significativa, del Presidente della Giunta Regionale on. dott. Alfredo Berzanti e dell’Assessore all’agricoltura Comelli, che è delle nostre parti e quindi profondo conoscitore dei bisogni locali.
Ebbene durante tale riunione, che ben si può definire di « vertice », si è ampiamente discusso sulle reali necessità
del momento in ogni singolo comune e sul come e quando farvi fronte per eliminare i pericoli di un peggioramento economico le cui conseguenze risulterebbero davvero assai gravi sia per quanto riguarda i singoli che per quanto riguarda la comunità.
Certo che finora in definitiva si tratta soltanto di parole e di progetti e, in ultima analisi, di promesse sia pure qualificate tenuto conto delle personalità che le hanno formulate.
Ciononostante le popolazioni della Slavia Friulana e della Val Resia confidano che almeno una parte delle proni e s s e profferite vengano mantenute e che finalmente si possa arrivare a dire che la tanto attesa ora della rinascita economica e sociale ('elle nostre amate terre è arrivata.
iiimmiiiimiiiiiiMiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiimiiiiimmim
rappresentanti delle associazioni culturali	|
degli Sloveni in Italia, presenti i componenti il	|
Comitato per il gruppo etnico sloveno della Provincia di Udine, riunitisi a Gorizia il 25 ottobre 1966, in occasione del centenario dell’appartenenza della Slavia Veneta all 'Italia, hanno approvato la seguente	|
dichiarazione	|
« Unendosi la Slavia Veneta all’ltalia con il Plebiscito del 1866 vennero con ciò conservati i legami di queste zone montane con la pianura friulana e ripristinati i tradizionali contatti con un comprensorio più vasto. Le popolazioni slovene della zona si sono trovate staccate dal proprio nucleo d’origine proprio nel tempo in cui il popolo sloveno stava vivendo ii proprio risorgimento. L’influsso di questo risveglio non potè, a causa del nuovo confine politico, raggiungere gli Sloveni delle Valli del Natisone e della Resia, perchè l’annessione allo Stato italiano veniva considerata dalla classe dirigente italiana fino ai nostri giorni, come compieta integrazione delle popolazioni slovene nella nazione italiana.
Le vicissitudini del gruppo iinguistico sloveno del Friuli negli ultimi cento anni sono una tragedia vissuta da una popolazione a cui veniva vietato di essere quello che essa effettivamente è, cioè slovena. Ogni parola od azione che rispecchiasse le condizioni obbiettive — e che era, invece, solamente testimonianza di coraggio ed onestà verso sè stessi e verso il proprio popolo — venivano ritenute provocazione, ostilità allo Stato italiano, asservimento allo straniero, comunque una qualche cosa che andava punita. E le punizioni non mancarono ed anche le vittime non furono poche.	|
Benché privi di scuole nella loro lingua materna e nonostante la deliberata progressiva esclusione della lingua slovena dalle chiese, la parlata degli Sloveni della Slavia Veneta e della Val Canale ha restituito a tutti gli attacchi e tentativi di sopprimerla. Pur trovandosi in condizioni di estrema miseria ed in un continuo stato di timore, le popolazioni slovene delle zone predette rimasero fermamente attaccate alla propria lingua quale suo bene più prezioso.	I
Il retaggio prezioso della lingua materna veniva tramandato di generazione in generazione fino ai nostri giorni, e in occasioni particolarmente favorevoli indusse queste popolazioni, d'altronde pacifiche, ad insorgere in difesa dei propri diritti. Ma ogni speranza in giorni migliori per la loro lingua venne soffocata, di volta in volta, da tristi vicende.
Quante speranze non ha suscitato nei loro cuori la proclamazione della Repubblica e soprattutto l’approvazione della nuova Costituzione!
Fino al più remoto degli angoli del territorio statale si sentirono i benefici riflessi dei principi costituzionali, solo nella Slavia Veneta viene, invece, fatto perdurare tuttora quello stato di cose che la Costituzione ha formalmente abolito.
Alla solenne ricorrenza del centenario della annessione dei territori che comprendono anche la Slavia Veneta, ha voluto essere presente anche il Presidente della Repubblica. Gli Sloveni della Provincia di Udine hanno indirizzato al supremo tutore della Costituzione un memoriale, nel quale viene illustrata con fiducia la loro triste situazione e si esprime la più viva attesa di una sollecita soluzione dei problemi riguardanti la minoranza nazionale slovena in tutta la Provincia di Udine.
Le principali associazioni culturali degli Sloveni in Italia concordano con il contenuto del memoriale e sono completamente solidali con il Comitato per il gruppo etnico sloveno per la Provincia di Udine, chiedendo a tutte le competenti Autorità civili ed ecclesiastiche, ai partiti, alle associazioni, agli Enti e a tutti coloro cui sta a cuore il consolidamento dell’ordinamento democratico del nostro Stato, di adoperarsi affinchè venga posto fine ai soprusi e si realizzino le attese e le richieste esposte nel memoriale degli Sloveni della Provincia di Udine ».
Circolo dei Socialisti Sloveni per la cultura ed arte, Trieste - Circolo degli intellettuali sloveni, Trieste • Unione popolare di cultura slovenocroata, Trieste - Unione culturale economica slovena, Trieste - Centro di cultura sloveno, Trieste -Unione culturale slovena, Gorizia - Unione culturale cattolica slovena - Gorizia = : Ti 11111111111111111111111111111111 ■ 111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 ■ 111 m 1111111111111111 m 11111111 il
iiHniiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii
IL 27 tOIlHLXTi; SI VOTA A IO Uff ILI AO
BISOGNA MANDARE AL COMUNE uomini capaci e di piena liducia
SI ritorna alle urne dopo quattro anni - Stavolta, per II ealo della popo‘ Iasione, i eonsiglieri da eleggere sono quindiei nnsieliè venti - Tre le liste In eompetizlone : quella della	del	e	del	P.C’.I.
gamba, cioè uomini e anche donne, cui stanno veramente a cuore gli interessi dell’intera popolazione, ed in particolare di quella che risiede nei paesi e nelle borgate più alte e più remote, come ad e-sempio di Masarolis, Reant e Tamoris, e che risulta, purtroppo da sempre trascurata e abbandonata e le cui condizioni economiche impressionano veramente e che sono dovute alla mancanza di redditi e di lavoro.
E votare bene vuol dire mandare in Comune anche, e soprattutto, condidati che rappresentino effettivamente le popolazioni di parlata slovena.
Nel Comune di Torreano — e sono in molti a saperlo comprese le autorità di ogni ordine e grado — la rete stradale fa ancora difetto, specie nelle località montane ove spesso tocca abbandonare tutto, macchina, carro o bicicletta, e procedere a piedi data appunto la loro impraticabilità.
Mancano anche molte altre cose nel Comune di Torreano. Ad esempio le fonti di lavoro — fabbriche, industrie, attività edilizia eccetera — per cui i molti disoccupati, maschi e femmine, sono costret-
ti, per vivere, come si è detto, ad abbandonare il paese ® a tentare l'avventura all’estero; e da qui appunto lo spopolamento cui si è accennato e che ha ridotto a quindici il numero dei consiglieri comunali da eleggere.
Vogliamo comunque ripetere che al Comune di Torreano bisogna mandare persone serie, di nostra fiducia; persone che siano a piena conoscenza dei problemi che assillano la popolazione e che siano animati dal più vivo desiderio di rimediare alla gravità di questi penosi problemi.
I candidati bisogna soppesarli, scoprire se sono o meno animati dalla più decisa volontà di compiere in Comune opera fattiva. Scartare, insomma, gli opportunisti, gli arrivisti, i frottolisti, coloro che sognano soltanto di fare carriera o che smaniano per porsi in vista.
Si voti perciò, ripetiamo, non solo per mandare in Comune uomini saggi, onesti e d' larghe vedute democratiche, ma anche per fare stare tranquilla la nostra coscienza e meno agitato e preoccupato i! vivere di ogni giorno.
iiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiaaiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiaiaiaiiiaiiiiiiiiiiiii'iiiii^Kiiixiiiiiiiiiiiiiiiiiiin*!111
Una delle tantissime macchine sorprese dall'alluvione e trascinate dall'impetuosa corrente.