PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja. 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1.'maja 1945 v 'tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
•>
o
o
3
‘3
ifi
?o
1
I
7?
ž
r_
Kv
Z.
S
559
ije)
'23
a
s
>
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 156 (12.788)
Trst, petek, 3. julija 19i
Pri prvem glasovanju na podlagi sporazuma med strankami ustavit
o
8
8
Spadolini in Jottijeva po predvidevanjih izvoljena za predsednika senata in zbornice
Predsednik republike Cossiga bo v skladu z ustavo v kratkem začel posvetovanja za sestavo nove vlade - Veliko pričakovanje pred zbornico za prihod parlamentarcev
Giovanni Spadolini
Nilde Jotti
SANDOR TENCE
RIM Giovanni Spadolini in Nilde Jotti sta bila včeraj po pričakovanjih izvoljena za predsednika senata in poslanske zbornice. Tudi tokrat, kot vsakič doslej v zgodovini italijanske republike, sta bila predsednika obeh vej parlamenta izvoljena pri prvem glasovanju na podlagi nenapisanega sporazuma med strankami ustavnega loka, kar pomeni, da je nad ozko strankarsko in politično logiko tudi ob tej priložnosti prevladala široka institucionalna enotnost med demokratičnimi silami. Beseda pripada sedaj predsedniku republike, ki bo, kot mu narekujejo ustavna načela, v kratkem pričel posvetovanja za sestavo nove vlade, ki se spričo zelo nejasnega političnega položaja obetajo vse prej kotTahka.
Spadolini in Jottijeva sta bila izvoljena s široko večino glasov, saj so za njiju glasovali parlamentarci bivše vladne večine, komunisti ter še nekateri zastopniki manjših strank. Umestitveni seji senata je predsedoval v svojstvu najstarejšega prisotnega senatorja bivši predsednik republike Perti-ni, ki je duhovito, a istočasno zelo spretno vodil zasedanje, ki je vsekakor potekalo brez posebnih pretresov in zapletov. Nekoliko težje delo je imel predsedujoči v poslanski zbornici nekdanji milanski župan Ahiasi, ki se je moral pošteno potruditi, da je utišal in pomiril razigrane fašiste, nato pa opomnil sicer »miroljubno« manifestacijo ekologis-tov. Tudi Aniasi se je, podobno kot priletni Pertini, zelo dobro izkazal.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Prvi dan novih parlamentarcev
RIM Slovenskega komunističnega senatorja Stojana Spetiča je včeraj v Palači Madama čakalo lepo presenečenje. Sandro Pertini, ki je v svojstvu najsta-- rejšega senatorja vodil skupščino do izvolitve pravnomočnega predsednika, ga je namreč kot enega najmlajših senatorjev izbral za člana začasnega predsedstva senata, v katerega je bila med drugim imenovana tudi hčerka pokojnega Alda Mora, npvopečena senatorka iz Barija Maria Pida.
Spetič je torej doživel res lepo dobrodošlico. Včerajšnji »krstni nastop« v Rimu pa je bil zanj, kot sicer za vse senatorje in poslance, v vseh smislih zelo naporen. Moral je namreč opraviti celo vrsto birokratskih dolžnosti od fotografije do osebne parlamentarne izkaznice, zjutraj pa so mu dodelili tudi osebni poštni predal, kjer ga je na veliko presenečenje že čakala kopica gradiva in raznovrstnih dokumentov profesorja Sama Pahorja. Za komunistične izvoljene predstavnike pa je bil verjetno »najtežji« trenutek dneva, ko so pred umestitveno sejo novega parlamenta podpisali NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Tiskovna konferenca v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve
Jugoslavija ne želi spremeniti politike odplačevanja dolgov
Podražitev
televizijske
naročnine
RIM Medministrski odbor za cene (CIP) je odredil včeraj podražitev naročnin na državno televizijsko službo in cene zemeljskemu plinu metanu.
Letna naročnina za barvne televizorje znaša od 1. julija letos 117.000 lir, naročnina za črnobele televizorje pa 93.000 lir. Zneske, ki smo jih za tekoče leto že poravnali, bo treba torej dopolniti z dodatnimi 11.850 liram:, za barvno in s 14.164 lirami za črnobelo televizijo.
Kakor rečeno, je odbor CIP sklenil tudi podražitev metana za civilno rabo: ta stane odslej 5,3 lire več pri kubičnem metru.
BEOGRAD V kratkem bo Jugoslavijo obiskala vrsta predstavnikov različnih držav, je povedal uradni predstavnik zunanjega ministrstva Aleksander Stanič na včerajšnji uradni tiskovni konferenci.
Tako bo na povabilo predsednika predsedstva SFRJ dopotoval na obisk predsednik arabske republike Egipta Mohamed Hosni Mubarak. Prav tako je kmalu pričakovati obisk podpredsednika republike Nikaragve dr. Sergia Ramireza Mercada. Na povabilo zveznega sekretarja za zunanje zadeve Raifa Dizdarevi-ča pa bo prišel na obisk zunanji minister republike Turčije Vahti Halefoglu.
Podpredsednik ZIS Miloš Milosavljevič bo na povabilo ameriške vlade obiskal ZDA 4. do 10, julija. Pogovarjal se bo z visokimi predstavniki ameriške ad‘-ministracije s tamkajšnjimi gospodarstveniki in z voditelji mednarodnih finančnih ustanov v VVashingtonu.
Aleksander Stanič je novinarje tudi seznanil, da bo na povabilo organizacijskega komiteja Univerziade, ki jo bodo slovesno odprli 8. julija v Zagrebu, Jugoslavijo obiskal Perez De Cuellar, generalni sekretar OZN. Ob tej priložnosti bo 11. julija odprl posebno razstavo sklada za
populacijske dejavnosti OZN ob obeleževanju petmilijardnega prebivalca našega planeta. Istega dne bo De Cuellar v okviru slovesnosti Univerziade naslovil poslanico mladim sveta.
Na vprašanje v zvezi z novicami z odložitvijo vračanja dolgov je predstavnik ZSZZ dejal: »Predvsem želim opozoriti, da Jugoslavija ne želi spremeniti svoje politike rednega odplačevanja dolgov. Gre za začasno težavo pri izpolnjevanju zapadle obveznosti iz junija, ki je nastala zaradi sezonskih značilnosti in nesimetričnega priliva od izvoza blaga in storitev, zlasti turizma. Ker gre za sorazmerno manjši znesek (približno 200 milijonov dolarjev) bi to lahko izplačali iz deviznih rezerv. Vendar pa menimo, da je ugodnejša alternativa, da najdemo dvomesečno ugodnejšo premostitev tega problema, zaradi česar smo v sti kih s predstavniki mednarodnega koordinacijskega komiteja bank. Pričakujemo razumevanje v prihodnjih pogovorih, zaradi določenega priliva teh sredstev na temelju turizma, izvoz pa je v občutnem naraščanju, predvsem na konvertibilnem področju.«
Roh srečal opozicijo
Na sedežu opozicije sta se včeraj sestala predsednik južnokorejske vladne stranke Roh Tae Woo in predsednik opozicije Kim Yung Sam (Telefoto AP)
Zunanji minister Mock zanika nacistično preteklost Waldheima
Avstrija za mirovno konferenco o Bližnjem vzhodu
AMAN - Avstrijski predsednik Kurt Waldheim je drugi dan svojega obiska v Jordaniji končal s tiskovno konferenco, na kateri je skupno z zunanjim ministrom Mockom poudaril, da Avstrija podpira pobudo za organizacijo mednarodne mirovne konference o Bližnjem vzhodu, katere naj bi se udeležila tudi Organizacija za osvoboditev Palestine. Mock je še dodal, da njegova vlada »podpira prizadevanja kralja Huseina, da pride do sklicanja konference« in je poudaril, da bi se morali tega zasedanja udeležiti tudi predstavnika obeh velesil ter predstavniki ostalih držav, stalnih članic varnostnega sveta OZN. Taka konferenca je po mnenju šefa avstrijske diplomacije edina možnost za premostitev sedanjih sporov na Bližnjem vzhodu.
Kar zadeva obtožbe Waldheimu zaradi njegove nacistične preteklosti, je Mock dejal, da »Židovski kongres ne more ničesar dokazati avstrijskemu predsedniku« in da je treba razloge za te obtožbe iskati v Waldheimovem delu, ko je bil slednji generalni sekretar OZN. Tedaj je »pomagal številnim državam in si prizadeval za človekove pravice«, česar po njegovem mnenju ameriške oblasti niso cenile. VValdheim je včeraj nadaljeval svoj obisk z ogledom nekaterih zgodovinskih krajev in turističnih zanimivosti.
Na sliki (telefoto AP) Waldheim z jordanskim kraljem Huseinom.
Jutri in v nedeljo V BAZOVICI partizanski miting za »Mir brez meja« in pohod mladih do Lipice
Spadolini in Jottijeva
_ is t u LI N A
CON
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Predsednikov obeh vej parlamenta ni potrebno posebej predstavljati, saj sta oba že dolgo let angažirana v aktivnem političnem življenju. Spadolini, ki je po poklicu časnikar in zgodovinar, je bil pred leti odgovorni urednik dnevnika Corriere della Sera, nato pa eden glavnih voditeljev republikanske stranke, zadnja leta pa tudi njen tajnik. Bil je večkrat minister in tudi ministrski predsednik. Tudi komunistka Jottijeva ima za sabo zelo bogate človeške in politične izkušnje. Bila je med najmlajsimi članicami ustavodajne skupščine, za predsednico poslanske zbornice pa je bila prvič izvoljena pred osmimi leti.
Umestitveni seji novoizvoljenega parlamenta sta bili kot v tradiciji zelo živahni, posebno tista v poslanski zbornici, kije od vedno bolj razgibana od senata. Ze v zgodnjih popoldanskih urah se je na Trgu Montecitorio zbrala množica ljudi, predvsem mladih, ki je hotela od blizu videti in pozdraviti nove poslance. Največje zanimanje je vladalo za pornozvezdo, novopečeno poslanko radikalne stranke Ilono Stal-ler, ki se je za to slavnostno priložnost oblekla zelo resno in konvencionalno, na oblekipa je imela zašito italijansko zastavo. Cicciolina je prišla pred parlament v spremstvu kolegic v pornop-redstavah, Ki so nosile velike transparente in glasno navijale za kraljico erotičnih noči. Prišlo je do zmede in do množičnega posega policije in karabinjerjev, ki so v nekaj minutah vzpostavili red. Do prerekanj in do glasnih kontestacij pa je kasneje prišlo znotraj poslanske zbornice, ko so mi-sovski poslanci razvili velik transparent, s katerim so zahtevali osvoboditev domnevnega črnega terorista Paola Signorellija. Podobno manifestacijo so senatorji MSI izvedli tudi v Palači Madama.
Veliko pričakovanje je vladalo tudi za prihod zelenih, ki so, kot znano, tokrat prvič izvolili svoje predstavnike v parlament. Ekologisti se tudi tokrat niso izneverili temeljnim načelom zaščite okolja in so se do Montecitoria pripeljali kar s pisanimi kolesi, med zasedanjem skupščine pa so razprostr-
li velik transparent z barvami mavrice, ki je njihov simbol.
SANDOR TENCE
• Parlamentarci
formular, v katerem se obvezujejo, da bodo več kot polovico parlamentarne odškodnine (v preprostih besedah rečeno plače) namenili partijskim bla-gajnam.
Našo deželo zastopa v rimskem parlamentu precej novincev, ki imajo vsaj te dni vsi več ali manj iste probleme, začenši z vprašanjem stanovanja, ki ga v Rimu ni lahko rešiti. Ob tem pa vsi že razmišljajo seveda na politiko in predvsem na parlamentarne obveznosti, ki jih čakajo. Komunisti so tako že dejansko ustanovili delovno skupino deželnih senatorjev in poslancev, ki jo bo vodil in koordiniral pordenonski poslanec Gasparotto. Podobno bodo v prihodnjih dneh naredili baje tudi socialisti in demokristjani.
Melonarski prvak Camber bo skoraj gotovo pristopil v socialistično skupino (za to izbiro ima sicer nekaj dni časa), v kateri pa bo, kot je sam povedal, ohranil »osebno in politično samostojnost«, do presenečenja pa zna priti v senatu, kjer krožijo vesti, da se ho videmski senator PSI Castiglione (izvoljen na skupni kandidatni listi socialistov, socialdemokratov in radikalcev) morda vpisal v radikalno skupino, ki v teh pogojih (PR razpolaga samo s tremi mandati) ne more še formalno ustanoviti svoje samostojne parlamentarne grupe.
Včeraj zjutraj je bila za poslanko uradno imenovana tudi videmska univerzitetna profesorica Silvana Schiavi, ki je -kot prva neizvoljena na kandidatni listi KPf prevzela mesto poslanca Zangherija. Slednji je bil izvoljen tudi v rojstni Bologni ter se je v skladu s predvolilnimi dogovori odločil za to volilno okrožje. Na koncu še vest, da bodo vsi trije tržaški občinski svetovalci (Spetič, Camber in Agnelli) za sedaj ohranili mandat v občinski skupščini. Isto bo naredil tudi VJiller Bordon, ki bo vsekakor ostal miljski župan do izvolitve novega. (st)
Gre za človeka, ki mu je napoti tudi Davwin
Reagan imenoval za vrhovnega sodnika ultrakonservativca Borka
-NEW YORK Z včerjašnjim imenovanjem sodnika Roberta Borka (znanega po svojih konservativnih pogledih) na izpraznjeno mesto člana ameriškega vrhovnega sodišča se bo težišče v tej naj višji ameriški pravosodni ustanovi močno prevesilo na konservativno stran. Njegovo imenovanje mora potrditi senat.
Sodnik Bork je tretji član vrhovnega sodišča, ki ga je imenoval predsednik Reagan. Če bo senat, v katerem imajo večino demokrati, potrdil njegovo imenovanje (sodniki vrhovnega sodišča so imenovani dosmrtno), potem se bo ideološko ravnovesje v ameriškem vrhovnem sodišču za zelo dolgo nagnilo na konservativno stran. Sodnik Bork bo namreč razpolagal s kritičnim petim glasom, ki bo odločilnega pomena za spremembo nekaterih najbolj pomembnih sodb, ki jih je vrhovno sodišče sprejelo v zadnjih letih, ko je bilo pod vplivom bolj liberalnih sil.
Po mnenju večine tukajšnjih komentatorjev bo dejstvo, da bo predsednik Reagan do konca svojega mandata uspel imenovati več kot polovico članov ameriškega vrhovnega sodišča (pričakujejo, da bo do konca svojega predsedniškega mandata imenoval še enega člana vrhovnega sodišča) ter da bo prav tako imenoval tudi dobro polovico novih članov sveta guvernerjev ameriške uprave za federalne rezerve, ki ima odločilni vpliv na monetarno politiko ZDA, najpomembnejša sled, ki bi jo pustil predsednik Reagan v ameriškem političnem življenju, potem ko bo zapustil Belo hišo.
Novoimenovani sodnik vrhovnega sodišča Robert Bork, ki je bil doslej član prizivnega sodišča distrikta Kolumbije, je ameriški javnosti poznan predvsem po tem, da je kot namestnik sekretarja za pravosodje v Nixonovi administraciji 20. oktobra 1973. leta na zahtevo predsednika Nixona odstavil posebnega javnega tožilca Archibalda Coxa, ki je preiskoval znano watergat-sko afero. Omenjena poteza, ki je pri-
šla v zgodovino kot »pokol sobotne noči«, je bila neposreden povod za odstop predsednika Richarda Nixona.
Predstavniki vodilnih organizacij za zaščito državljanskih pravic ocenjujejo sodnika Borka kot »ultrakonservativ-nega ideologa«, ki bo ogrožal najpomembnejše pridobitve na področju državljanskih političnih svoboščin, dosežene v ZDA v zadnjih 30 letih. Zavzema se na primer za ponovno uvedbo smrtne kazni v vseh ameriških državah, za omejitev pravic homoseksualcev in drugih podobnih družbenih skupin, za obnovitev obveznega poučevanja verouka v vseh ameriških osnovnih šolah, za odpravo pravice do splava, za prepoved poučevanja teorije evolucije v ameriških šolah itd.
Predsednik senatne komisije za pravosodje demokratski senator Joseph Biden, ki je nedavno razglasil svojo predsedniško kandidaturo je izjavil, »da bo njegovo imenovanje povzročilo v senatu ogorčen boj«. Skupina libe-
ralnih članov senata je pod vodstvom senatorja Edwarda Kennedyja izdala posebno sporočilo, v katerem pravi, da je že njegova udeležba v aferi Water-gate dovolj za njegovo'diskvalifikacijo kot člana vrhovnega sodišča in da bi njegovo imenovanje v najvišji ameriški pravosodni organ vneslo vanj najbolj grobo ideološko delitev.
Glede na to, da imajo demokrati večino tako v senatu kot tudi v odboru za pravosodje in ker je po večinskem mnenju sodnik Bork preveč konservativen celo za desne demokrate, njegovo imenovanje na to mesto ni povsem gotovo. Bela hiša pričakuje, da bo senat vendarle potrdil to imenovanje, kar bi predsedniku pomagalo nevtralizirati vse bolj negativne učinke razpletanja tako imenovane iranske afere na njegov ugled, ki po anketah o razpoloženju javnega mnenja vse bolj upada.
UROŠ LIPUŠČEK
Reagan je novinarjem predstavil sodnika Borka	(Telefoto AP)
Cigarete v Jugoslaviji tragično poskočile
BEOGRAD Licenčne cigarete Marlboro, Dunhill in Camel prodajajo od včeraj po 900 dinarjev za škatlico namesto po 600. Winston pa se je s 540 dinarjev podražil na 800 dinarjev. To so bile sicer že doslej najdražje cigarete v Jugoslaviji.
Tovarne opravičujejo novo podražitev s povečanjem vrednosti dolarja, zaradi česar so se jim občutno povečali stroški za nabavo uvoznih sestavin. Omenjene cigarete izdelujejo tobačne tovarne v Sarajevu, Gnjila-nih in Vranju.
Drugi proizvajalci licenčnih cigaret se niso odločili za podražitve, tako da ostajajo cene za Lord, HB, Astor, Kent in. druge nespremenjene. Ti proizvajalci očitno poskušajo zadržati čim večje število potrošnikov.
Mine v Perzijskem zalivu nevarne za kuvajtske ladje
VVASHINGTON Osemnajst ameriških minercev je na delu v Perzijskem zalivu, kjer naj bi zasledili vrsto min, ki so jih Iranci pred nedavnim namestili pred kuvajtskim pristaniščem Al Ahmadi. Včeraj so ameriški izvedenci odstranili dvanajst min, ki so plavale na morski gladini.
Mine so bile tako nastavljene, da bi lahko eksplodirale ob najmanjšem dotiku, Iranci pa so jih namestili, da bi preprečili plovbo kuvajtskih tankerjev, na katerih bo prav te dni zaplapolala ameriška zastava. Vse mine so sovjetske proizvodnje, Iran pa naj bi jih odkupil od Severne Koreje, ki v zadnjih letih postala najpomembnejši preprodajalec orožja Teheranu. ZDA obljubljajo, da bodo zalivske vode »čiste« do prve polovice julija. Zaenkrat je konflikt Iran-Irak osrednja tema moskovskega zasedanja med ameriškim ambasadorjem pri OZN Waltersom in sovjetskimi vladnimi funkcionarji.
ZDA: Ni res, da smo na pragu dogovora o delni razorožitvi
VVASHINGTON Šef ameriške delegacije na razorožitvenih pogajanjih v Ženevi Kampelman je zanikal pisanje New York Timesa, češ da sta velesili skoraj že dosegli sporazum o dvojni ničelni opciji, to je o odstranitvi raket srednjega dometa LRINF in SR1NF z evropskih tal. Odpravo teh je predlagal general Červov v zameno za obvezo, da ne bi Američani teh raket spremenili v takšno orožje, ki ga dvostranski dogovor ne bi zadeval. No, kot piše newyorški list, je sam sovjetski podminister za zunanje zadeve Voroncov izjavil, da je bil predlog Červova napačno tolmačen in da je SZ proti takšnemu sporazumu.
Kampelman je pripomnil, da ne vidi nobenega znamenja o bistvenem premiku na bolje v Ženevi, a da vanj iskreno upa. Glasnik Bele hiše Fitzwater je označil predlog Červova zgolj kot neformalen in dodal, da Kremelj vsekakor čaka na odgovor V/ashingtona. Mednarodni politični opazovalci so ob vsem tem mnenja, da je Bela hiša vendarle zainteresirana za idejo Červova. SZ si pridržuje, kot znano, pravico do ohranitve 100 raket srednjega dometa v Aziji, ZDA pa pravico do namestitve ravno tolikih raket na Aljaski, čemur Moskva nasprotuje: morebitni sporazum bi seveda izvotlil vsakega pomena prisotnost enih in drugih. O tem naj bi se pomenila Shultz in Ševardnadze še ta mesec.
Aretirali
zakonca
Ambrosio
MILAN Franco Ambrosio (42 let) in njegova žena Cristina Ca-novai (48), ki sta obtožena sodelovanja pri goljufiji z ukradenimi čeki, sta padla v roke policiji. Ta ju je po zapornem nalogu milanskega preiskovalnega sodnika Grigia aretirala v Portofinu. Prekupčevanje s .čeki naj bi omogočilo zlikovski skupini, na čelu katere naj bi bila zakonca Ambrosio, zaslužek v vrednosti 70-100 milijard lir.
V Panami vedno večja napetost
PANAMA — V Panami so bile tudi včeraj hude demonstracije proti režimu polkovnika Antonia Noriege, ki ga dolžijo goljufanja na volitvah in zločinstva. Ta je sicer odpravil izredno stanje, ki ga je oklical 11. junija, ni pa s tem pripomogel k pomiritvi duhov. Demonstrante, ki so iz vrst tako rekoč vseh slojev, spodbuja dejstvo, da je senat z veliko večino glasov (84 proti 2) odobril resolucijo z zahtevo o odpravi vojaškega režima. Študentje so napadli sedež vladujo-če Demokratske revolucionarne stranke, a prebivalstvo jih je pri tem spodbujalo. Prišlo je tudi do protidemonstracije provladnih elementov.
V SZ odkrivajo nepravilnosti in deviacije
MOSKVA Poldrugi milijon rubljev 'so plačali iz državne blagajne za postavitev »objekta lovskega gospodarstva« v naravnem parku Kodru, zahodno od glavnega mesta Kišinjova. Sem naj bi privabljali bogate tuje lovce za devize. Zato so ves objekt sredi zavarovanih gozdov spravili pod državno firmo »Inturist« (monopolist za tujski turizem v ZSSR). Zgradili so asfaltirano cesto, cel sistem vodnih slapov, shrambe za sadje in zelenjavo, ptičnice za fazane, dve hiši za strežno osebje - ves kompleks s 1200 hektari naravnega parka pa so obdali z visoko železno ograjo. To je bilo leta 1968.
Pa danes? Danes razkriva »Socialističeskaja industrija« tisto pravo resnico. Potem ko si je njen dopisnik ogledal ta pravljični skrivnostni dvorec, mu je predsednik partijske komisije pri CK KP Moldavije Pjotr Kožuhar razkril:
»Skratka, midva oba veva, da je to zasebna vila Ivana Ivanoviča Bodjula, bivšega sekretarja CK KP Moldavije. Pa tudi v Kondrici, kjer ste že bili, pa tudi v Redenskem gozdu, kjer še niste bili - vse je to bilo njegovo...«
Leta 1968 je državni komite za gozdarstvo Moldavske SSR vložil prošnjo za odobritev gradnje lov-
skega turističnega objekta v omenjenem narodnem parku Kodru. Oblasti so seveda vse takoj uredile. Prvotni predračun se je glasil na 823 tisoč rubljev. Potem pa so med gradnjo izmišljali še vse mogoče in stroške dvignili na približno poldrugi milijon rubljev (uradno bi to bilo takrat več kot dva milijona dolarjev).
»Pero je brez moči, od presenečenja sem onemel,« opisuje dopisnik N. Limonov svoje odkrivanje sicer strogo zaprtega kompleksa »Inturista« sredi naravnega parka. Malo je spraševal, osebje o tem, za koga vse to služi, pa so mu vsi po vrsti dajali enake in strogo zapovedane odgovore: da pač gre za dom oddiha gozdnega gospodarstva Strašeni, da so tu delovni ljudje zadovoljni, da delajo na ekonomskem računu, da je nadvse razkošno notranjo opremo prispevala tovarna pohištva v Strašenih, ipd.
Stražarji in vratarji so stali »mirno« in salutirali limuzini z uradno registracijo, ki se začenja z dvema ničlama, če gre za partijsko-državni vrh. Toda tudi predsedniku partijske komisije so dajali lažne odgovore.
»Naše noge so se pogrezale v preprogah, zidovi so bili okrašeni z nadvse redkimi kovsaškimi orna-
menti, z jelenjimi kožami in nagačenimi glavami divjadi, ki je tukaj zaščitena pred zastrelom,« piše »Socialističeskaja industrija« ter dodatno odkriva v skrivnostnem dvorcu muzejske redkosti, kot so nosilci bakel. Dvorec je zadnje čase povsem prazen, toda isto osebje pozorno vsak dan čisti, otepa prah s fazanovih repov in neštetih umetnin, ki visijo po raznih sobanah.
Pravzaprav so najdražje pohištvo že pred časom dali v starinarno in ga prodali za 116 tisoč rubljev.
Direktor gozdnega gospodarstva Strašeni G. Le-otnjak je vsem v brk hotel lagati, ko je nenajavljene »goste« prepričeval, da v dvorcu letuje za konec tedna po 60 ljudi, delovnih seveda. »In ko smo nenapovedano prišli, so nam v velikanski jedilnici za masivno mizo postregli s čudovitimi brezalkoholnimi napitki. Direktor gozdnega gospodarstva Leot-njak je branil svojo doktorsko disertacijo na temo pripravljanja teh napitkov. Disertacija je svojčas povzročila hud spor med predsednikom akademije znanosti in namestnikom ministra za gozdno gospodarstvo«.
ANTON RUPNIK
Ljudje se premalo poslužujejo službe državljanovega pravobranilca
Mednarodno priznanje Splošni plovbi Piran
Leta 1981 so z deželnim zakonom z dne 23. aprila ustanovili službo državljanovega pravobranilca, ki deluje v vseh deželah. Ljudje to službo pa še danes, po več kot sedmih letih, premalo poznajo in uporabljajo. Prav zato je Deželni svet pred kratkim izdal obširno brošuro, ki vsebuje poročilo državljanovega pravobranilca o dejavnosti v preteklem letu. Načelnik pravobra-nilske službe za Furlanijo-Julijsko krajino je odv. Oliviero Drigani, urejena pa je za vsako pokrajino posebej.
Funkcije državljanovega pravobranilca so mnogostranske, vendar sam ne more posegati v administrativne ukrepe deželne uprave, kvečjem lahko ureja način upravljanja, sledi reševanju najrazličnejših problemov, nadzoruje pristojnosti posameznih organizmov in nespoštovanje zakonov ter norm. Skratka, državljanov pravobranilec skuša zgladiti vse tiste "spodrsljaje", do katerih prihaja v tekoči administrativni praksi. Zakon določa, da državljanov pravobranilec lahko poseže le na zemljepisnem območju, za katerega je pristojen. Krajevne uprave opozori na nepravilnosti pri izvajanju zakonov, ki gredo od skrbstva in zdravstva do zaščite okolja, od nezdravega delovnega okolja do zaščite potrošnikov itd. Lahko pa tudi sodeluje pri sestavljanju novih zakonov ali zanje predlaga spremembe na podlagi lastnih izkušenj; vsekakor morajo to biti zakoni, ki se nanašajo na kolektivnost. Končno pa je pristojen tudi za to,
Nova telovadnica v Ilirski Bistrici
ILIRSKA BISTRICA — Pri novi ilirskobistriški šoli so začeli graditi telovadnico. S tem izpolnjujejo drugo tretjino leta 1980 začete gradnje šole, ki so jo plačali s četrtim samoprispevkom.
Naložba bo vredna 860 milijonov dinarjev, telovadnica pa naj bi bila dokončno urejena prihodnje leto. Letos namreč zaradi pomanjkanja denarja nameravajo do oktobra objekt zgraditi le do četrte faze, za kar bodo porabili 400 milijonov dinarjev. Večino denarja so prispevale bistriške delovne organizacije, 40 milijonov so zbrali prebivalci občinskega središča s krajevnim samoprispevkom, za 10 milijonov pa združenje amortizacije SOL.
da1 posameznega državljana, ki pri njem išče strokovno pomoč, pouči o oblikah zaščite državljanovih pravic, ga seznani s pristojnimi organizmi, na katere se lahko obrne. Vsi državljanovi pravobranilci so v neposrednem stiku z uradom za dežele v Rimu, velikokrat pa si s podobnimi službami iz tujine izmenjujejo izkušnje. Pripomniti moramo, da je ta služba zelo razvita v zahodnih evropskih državah, zlasti v Nemčiji in Veliki Britaniji, v vzhodni Evropi, kjer se zakonodaja zelo razlikuje od naše, pa ga nadomeščajo tako-imenovani inšpektorji (tržni, sanitarni, in drugi).
Leta 1986 je državljanov pravobranilec za Tržaško pokrajino razrešil 422 primerov, mnogo več pa je bilo informacij, napotkov in odgovorov, ki jih je lahko nudil posameznim državljanom. V poročilu so njegovi posegi razdelje-
ni v tri tipične skupine: v prvi skupini so primeri, ki se nanašajo na upravno dejavnost deželnih teles, odvisnih ustanov in storitvenih dejavnosti, ki so neposredno vezane na deželno upravo. V drugi skupini so primeri in problemi, za katere so pristojne krajevne in vsedržavne javne uprave ali država sama, v tretji skupini pa so omenjeni specifični primeri, ki dokazujejo, da državljan ni pravilno onbveščen o raznih pristojnostih in odgovornostih in se zato največkrat posluži take konzu-lence, ki jo je primoran plčati. Storitve državljanovega pravobranilca so brezplačne in v glavnem spoštujejo anoni-mat.
Med najštevilnejšimi informacijami in primeri, ki jih je branilec rešil v teku lanskega leta so take, ki se nanašajo na zdravstvene storitve, pomoč prizadetim in ostarelim osebam in problemom bolnikov, ki so doživeli težje operacijske posege. Odgovarjal pa je tudi na vprašanja v zvezi z zdravljenjem na tujem in z raznimi pristojbinami, za katere posamezni prosilec ni naletel na ustrezen odgovor pri KZE in drugih zdravstvenih ustanovah.
Veliko primerov, ki jih je pravobranilec razrešil se nanaša na zakone o urbanistiki, zlasti pa o razlastitvah 'in protivrednostih zanje. To področje je sicer zelo problematično, saj ne obstajajo ustrezni recentni zakoni na vsedržavni ravni, razen splošnih določil iz leta 83. V ta sklpo spadajo tudi primeri o odpustih za črne gradnje in raznih okoriščanjih v zvezi z njimi ter kršitve pri gradnjah. Razrešil pa je tudi primere zaplembe zemljišč, namenjenih javnim infrastrukturam, ki jih lastniki niso hoteli zapustiti in so se raje obrnili na sodišče, ki pa v teh primerih ni polnomočno.
Na državljanovega pravobranilca so se obrnili tudi posamezniki, ki se ne strinjajo z višino najrazličnejših finančnih podpor in prispevkov. V tem primeru so dobili ustrezna navodila, seveda potem, ko je branilec preveril upravičenost njihovih zahtev. Najzanimivejša skupina posegov pa je brez
dvoma tista, ki se nanaša na bolj ali manj pravične pokojnine. Največ prošenj se nanaša na vojne pokojnine in invalidnine, katerih verodostojnost je treba za vsak primer posebej temeljito preveriti. Gre pa večinoma za težje in kompleksnejše primere, ki jih druge prostojne službe ne znajo razrešiti. Veliko je bilo tudi lastniških zdrah med zasebniki, ki jih sodišče samo ni moglo zgladiti.
Najzahtevnejšo nalogo pa je državljanov pravobranilec imel v letih popotresne obnove, saj je prav takrat in tudi pozneje prihajalo do najbolj neverjetnih zahtev in kršitev zakonov in imovine. Prav s to izkušnjo je pravobranilec veliko pridobil na ugledu, ne samo v deželnem, temveč tudi v vsedržavnem kontekstu.
Ob številnih neprijetnih novicah v zvezi z jugoslovanskim pomorskim gospodarstvom (zadnje čase je namreč pogosto slišati vesti o tem, kako v tujih pristaniščih zaustavljajo jugoslovanske ladje zaradi neplačevanja obveznosti), zveni veliko bolj vzpodbudno vest, ki smo jo lahko zvedeli na Splošni Plovbi Piran.
Slovenskemu ladjarju so namreč minuli teden na posebni slovesnosti v Madridu dodelili priznajne za dobro opravljeno delo (za kakovostne storitve) na področju ZDA in Španije. Priznanje je podelila organizacija BID iz ZDA, ki se ukvarja predvsem s predstavitvami najuspešnejših podjetij v svetu, ki delajo, ali so kakorkoli prisotne na ameriškem trgu, ukvarja se tudi z najrazličnejšimi oblikami pro-
pagande in pomoči pri razvoju gospodarskih organizacij.
Letos je poleg Splošne Plovbe Piran to priznanje v Jugoslaviji prejel še proizvajalec mesnih izdelkov Gavrilo-viČ. Za obe organizaciji pomenita diploma in pokal ameriške organizacije BID posebno nagrado za dosedanje uspešno delo, prav tako pa bo to pomagalo v veliki meri oblikovati dobro ime, oziroma njuno'boljšo podobo na svetovnem trgu.
B. Š*
Velik promet tovornjakov skozi suhozemni terminal
SEŽANA — Skozi suhozemni terminal v Sežani vsako leto »potuje« poldrugi milijon ton blaga, ki ga pripelje povprečno 360 tovornjakov dnevno. V konicah prek mejnega prehoda Fernetiči potuje tudi po 700 tovornjakov, kar pomeni, da se na terminalu dnevno zadržuje veliko ljudi, ki opravljajo številne formalnosti na meji, hkrati pa včasih čakajo tudi na raznovrstne tovore. V suhozemnem terminalu ocenjujejo, da se tod dnevno zadržuje povprečno okrog 1.500 ljudi, ki so nezadovoljni s spremljajočimi storitvami, če smemo tako reči, na meji. Zelo občutijo pomanjkanje večje trgovine, pa večje restavracije, tu ni tušev za evropske oziroma azijske popotnike itn. Vse to naj bi se letos znatno spremenilo, saj bodo pojutrišnjem v suhozemnem terminalu odprli nov trgovsko-gostinsko-turistični center s skupno površino okrog 5 tisoč kvadratnih metrov. V centru bodo v Kompasovem motelu imeli na voljo 65 postelj v sobah, urejene sanitarie in umivalnice itn. Z zgraditivjo tega objekta se bodo izboljšale tudi delovne razmere za zvezne inšpekcijske službe.
V Štanjelu dograjujejo Spacalovo galerijo
ŠTANJEL — Pri obnovi med vojno porušenega Štanjela bo letos dosežen pomemben napredek. Delavci SGP Kraški zidar že od začetka leta obnavljajo spodnji trakt gradu, v katerem bodo do konca avgusta uredili galerijo del Lojzeta Spacala.
V podstrešnem delu bodo razstavljene grafike, v dveh spodnjih etažah pa olja, tapiserije in druge umetnine. Ob otvoritvi nameravajo izdati tudi galerijski katalog, ki naj bi hkrati postal nekakšen prospekt Štanjela. Za obnovo tega dela gradu in ureditev galerije bodo porabili 220 milijonov dinarjev.
Hkrati z obnovo grajskega trakta je novogoriški zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine na vrhu štanjelskega hriba vodil tudi arheološka iz-
kopavanja, pri katerih so med drugim odkrili precej rimske keramike in več predrimskih ostankov.
J. O.
D. G.
Popestritev turistične ponudbe v Kopru
»Školjka« za ljubitelje ribjih dobrot
KOPER Pred dnevi so na Ukmarjevem trgu v Kopru, kjer je bila pred leti mestna avtobusna postaja, ponovno odprli poletni lokal oziroma stojnico »Školjka«. Gre za edini lokal v Kopru, ki je lociran tik ob morju, lokal, kakršnega je po dolgih letih lani to obmorsko mesto prvič dobilo. Zasluga za to gre Gostinskemu podjetju Galeb, ki se na ta način vključuje v prizadevanja, da bi Koper vendarle zaživel kot obmorsko mesto, saj to doslej ni bila značilnost tega kraja. Posebna zanimivost »Školjke« je, da v tem poletnem lokalu ponujajo samo ribje jedi za vse okuse in za vsak žep, saj je tu moč dobiti poceni girice pa tudi capesante. Letos so na prostoru, kjer bo očitno »Školjka« domovala še vrsto let, postavili tudi poseben dežnik, pod katerim je prostora za najmanj 80 sedežev. Dežnik, uvožen iz Avstrije, je prvi tak dežnik v Jugoslaviji, zanimivo pa je, da ga odpira oziroma zapira posebna hidravlična naprava z vgrajenim alarmnim sistemom, saj se dežnik, ko (denimo burja ali jugo) močneje zapiha, tudi samodejno zapre. Pri Galebu so morali letos za ureditev poletnega gostinskega lokala na Ukmarjevem trgu odšteti skupno okrog 30 milijonov din, dodajmo pa še, da so okrog 20 milijonov din (za nakup dežnika -senčnika) dobili iz turistične takse.
Dušan Grča
»Mislite, da mi bo vaš poveljnik odpustil, ker nisem pravočasno prišla na večerjo?« Utrujeno se je nasmehnila.
»Morda mu je zlomilo srce, vendar bo preživel.« Pribočnik je vedel, da so poveljnika pred uro ali dvema poklicali na sestanek z dvema generaloma, ki sta s helikopterjem priletela na sestanek, in da bi bil moral v vsakem
slučaju zapustiti Faye. »Mislim, da vam bo zelo hvaležen za vse, kar ste naredili za fante.«
»To mi veliko pomeni,« je blago rekla in sedla na veliko belo skalo ter dvignila pogled k njemu. V njenih očeh je bilo nekaj magičnega in ko jo je pogledal, ga je nenadoma stisnilo v drobu. Pogled nanjo ga je skoraj bolel, saj je v njem zbudila čustva, ki jih je bil hotel pustiti doma, v Združenih državah. Tu ni bilo ne prostora zanje, ne časa ne človeka, s katerim bi jih delil. Tu si našel samo ubijanje in bedo in prikrajšanost in včasih jezo, nežnejša občutja pa so bila preboleča; obrnil se je stran, da se je zagledal v njgov tilnik. Bil je visok, čeden plavolasec širokih ramen in temno modrih oči, toda ta trenutek je lahko videla samo močna ramena in pšenično svetle lase. Nekaj na njem jo je sililo, naj stegne roko in se ga dotakne. Tu je videla toliko bolečine, vsi so bili tako prekleto osamljeni in žalostni in mladi... in sami z malo topline, z dotikom, z roko, ki jo je položila na njihovo, so oživeli, se smejali in prepevali... na teh potovanjih, pa najsi so bila še tako utrujajoča, ji je bilo to od vsega najbolj všeč. Bilo je, kot bi prinašala novo življenje vsem možem, tudi temu mlademu pribočniku, ki
je bil videti tako visok in ponosen, ko se je znova obrnil k njej in se očitno branil, se poskušal braniti pred svojimi občutki, pa jih le ni mogel popolnoma izriniti. »Veste, da po tem, ko sva ves večer preživela skupaj,« spet se mu je nasmehnila, »še vedno ne vem vašega imena.« Vedela je samo za njegov čin, sicer pa ju ni nihče uradno predstavil.
»Thayer. Ward Thayer.« Ime se ji je zdelo megleno znano, vendar ni vedela, zakaj in ji tudi ni bilo mar. Nasmehnil se ji je in v njegovih očeh se je pokazalo nekaj ciničnega. V zadnjem letu je bil videl preveč, to je lahko začutila. »Ste lačni, gospodična Priče? Gotovo ste sestradani.« Predstava je trajala več ur, obhod oporišča in stiskanje rok pa še nekaj dodatnih ur. Prikimala je in se plašno nasmehnila.
»Sem. Mislite, da bi se lahko vrnila, potrkala na poveljnikova vrata in vprašala, ali je še kaj ostalo?« Ob tej misli sta se oba zasmejala.
»Mislim, da bi lahko našel kaj za vas kje drugod.« Pogledal je na uro, medtem ko je strmela vanj. Le kaj je v tem človeku? Nekaj v njem jo je sililo, naj se ga dotakne, ga vpraša, kdo je v resnici, izve kaj več o njem. V njem je bilo nekaj, česar ni mogla vedeti, a je vseeno čutila. Toda ta trenutek se ji je nasmehnil in bil je spet videti mlad. »Bi bili zelo užaljeni, če bi pogledala v kuhinjo? Stavim, da vam lahko izbrskam pravo večerjo, če vam bo to všeč.«
Dvignila je nežno roko. »Sendvič bo kot nalašč.«
»Poglejva, kaj lahko storiva.« Vrnila sta se k džipu in se hitro odpeljala k dolgi baraki, v kateri so pripravljali vojaško hrano. Dvajset minut pozneje je sedela na dolgi klopi, pred njo pa je stal krožnik vroče juhe. Ni bila ravno jed, ki bi si jo izbrala za vročo tropsko noč, toda bila je tako lačna in za njo je bil tako dolg večer, da se ji je kadeči se zvarek zazdel resnično okusen; tudi Ward Thayer je večerjal. »Kot pri '21', kaj?« Spet jo je pogledal s ciničnim nasmeškom, da se je morala zasmejati.
»Bolj ali manj... samo da to ni ragu ...« ga je podražila, on pa se je skremžil.
»Za božjo voljo, nikar ne recite tega. Če vas kuhar sliši, vam bo v svoji blaženosti hotel še ustreči.« Spet sta se zasmejala in Faye se je nepričakovano spomnila polnočnih večerij po šolskih plesih v domačem kraju, nakar se je morala smejati še glasneje, ko je videla, da je dvignil eno obrv nad svojimi lepimi modrimi očmi. »Veseli me, da vas to zabava. Ta kraj se mi v več kot enem letu niti enkrat ni zazdel smešen.« Toda zdaj se ji je zdel srečnejši. Užival je v njeni družbi, kar je bilo videti; to mu je povedala srkajoč svojo juho.
»Veste ... prav tako je, kot po gimnazijskem plesu ... ko ob petih zjutraj naročite zajtrk v nočni restavraciji... tudi to je nekaj podobnega, se vam ne zdi?« Pogledala je naokrog po močno osvetljenem prostoru, njegove oči pa so sledile njenim in se nato spet preselile na njen obraz.
»Kje ste odraščali?« Bila sta že skoraj prijatelja. Več ur sta prebila skupaj in biti skupaj na vojnem območju je nekaj pomenilo. Tu je šlo vse drugače. Flitreje, bolj osebno, bolj silovito. Lahko si zastavil vprašanja, ki jih ne bi vprašal nikjer drugje, in si drznil več, kot bi si kdajkoli prej.
Zamišljeno je odgovorila. »V Pennsylvaniji.«
»Vam je bilo všeč?«
»Ne posebno. Bili smo revni kot cerkvene miši. Želela sem si samo, da bi čimprej odšla od tam, kar mi je tudi uspelo takoj po maturi.«
Nasmehnil se je. Težko si jo je zamišljal revno kot cerkveno miš kjerkoli na svetu, še najmanj pa v kakšnem podeželskem gnezdu.
»In vi? Od kod ste, poročnik?«
»Ward. Pa ne, da ste spet pozabili moje ime?« Ob njegovem draženju je zardela. »Odrasel sem v Los Angelesu.« Očitno ni hotel dodati še česa več, čeprav ni vedela, zakaj.
Knjiga bo v kratkem izšla
pri Založništvu tržaškega tiska
Medtem ko je v teku preverjanje
Bo občinski svet drevi sklepčen?
Bo strankam uspelo razvozlati gordijski vozel večinske koalicije na občini? Bo drevišnji občinski svet sklepčen? To vprašanje so si zastavljali včeraj politični komentatorji in novinarji v pričakovanju na zopetni sestanek v procesu preverjanja stališč večine. Zastopniki KD, PSI, PSDI, PRI, LpT, PLI in SSk so se šešli zvečer in srečanje je trajalo do pozne ure. Slovenska skupnost, ki je o problemu v sredo zvečer razpravljala na pokrajinskem vodstvu, je sklenila, da ponovi svojo zahtevo in sicer odbor naj odstopi, ker ni izvedel dogovorjenega programa. SSk misli pri tem predvsem na dejstvo, da so nekateri predstavniki sil koalicije med nedavno volilno kampanjo ostro napadli vprašanje bilingviz-ma, vse skupaj pa se je sprevrglo v gonjo proti Slovencem. Ta odbor torej ne odraža več načel političnega sporazuma, na osnovi katerega je bil izvoljen tudi z glasovi SSk. Zato SSk vztraja na odstopu odbora in razčiščevanju stališč v odnosu do manjšine.
Po mnenju KD bi morebitna zamenjava na odborniških mestih z vstom socialdemokratov in liberalcev nekoliko razjasnila položaj, dokler ni jasnosti pa se KD ne namerava lotiti razprave o proračunu. Predvsem pa si KD želi biti na jasnem, ali obstaja neka os, neka povezava med PSI in LpT in kako bi lahko ta os vplivala na upravne volitve. Vsekakor pa je vsaj z besedami KD za takojšnje razčiščenje. Prav tako se je za hiter zaključek preverjanja v sredo izrekla LpT in dala svoji svetovalski skupini mandat, da se za-
vzame za takojšen začetek razprave o proračunu. Lista je v tem okviru edina stranka, ki ima interes, da je proračun čimprej odobren, saj je od odobritve v veliki večini odvisno, ali bo Staffieri lahko vodil občinski odbor do konca mandata, ki zapade prihodnjo pomlad. Vse ostale stranke (z izjemo SSk), ki so na nedavnim političnih volitvah dobile nekaj listarskih glasov pa so zaite-resirane, da se LpT ošibi, da ne gre na volitve z županom, ker menijo, da le tako lahko ohranijo del pridobljenih glasov. Za uresničitev tega cilja pa je treba tako ali drugače zavlačevati z razpravo o proračunu do jeseni, ko Staffierijev odbor lahko pade in občino do pomladi lahko vodi komisarska uprava.
Proti zavlačevanju pa je odločno nastopila komunistična partija, ki meni, da so tri zaporedne nesklepčne seje občinskega sveta dokaz nove politične krize. Po mnenju KPI spori v večini ne smejo paralizirati delo občinskega sveta, saj - piše v sporočilu KPI - ima občinski svet pravico, da je seznanjen z razlogi krize, da o teh razlogih razpravlja in na tej osnovi odloča o možnostih novih večin ali o obnovitvi starih. Vsekakor pa bi zavlačevanje najslabša rešitev, ker onemogoča konkretno ukrepanje in reševanje žgočih problemov mesta. Zato KPI meni, da je potreben izreden napor, ki naj omogoči naravni konec mandata in rešitev odprtih problemov mesta z odobritvijo, seveda ko bo jasna večina, ki upravlja mesto, proračuna in z ostalimi potrebnimi ukrepi.
pismo uredništvu
w	—	"
Čigavi posmrtni ostanki ležijo v fojbah?
Spoštovano uredništvo
kot izvoljeni predstavnik (občinski svetovalec) tržaških demokratov in antifašistov sem dolžan, da opozorim javno mnenje na škandal spomenika, ki je bil postavljen pri tako imenovani bazovski fojbi in ki je posvečen »vsem italijanskim in tujim vojakom, pobitim v maju in juniju 1945 po končani vojni.«
Spomenik je postavila desničarska organizacija (Federa-zione grigioverde), v nedeljo, 21. 6., pa so ga odkrili najvišji predstavniki civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti ob sodelovanju obrambnega ministrstva.
Kot obrambno ministrstvo in demokratični zgodovinarji dobro vedo, so bili v bazovski fojbi začasno pokopani samo tisti »italijanski in tuji borci«, ki so bili pripadniki Hitlerjevega III. Reicha in Mussolinijeve RSI.
V	prvih dneh maja 1945 so namreč uporabili bazovski rudarski jašek in naravni jašek pri Repentabru kot skupni grob za okoli 600 nemških vojakov, ki so padli na tržaškem Krasu v boju s partizani (29. 4. - 3. 5. 1945).
Šlo je za pripadnike sledečih enot: SS Pol. RgT. 10 (oklepni policijski polk, ki je bil prej na Poljskem); 1/Geb. Jag. RgT. 902 (gorske enote); I Geb. Art. Rgt. 902 (gorske artiljerijske enote); Geb. Nachr. Komp. 901 (enota za komunikacije); Luftw. Jag. Btl. z. b. V. 8 (poseben bataljon letalcev); Milit. Kommandatur 1001 (komandna enota). Šlo je, kot je znano, za zasedbene enote, ki so se izkazale v racijah in protipartizanskih hajkah.
V	naslednjih dneh so se poslužili obeh jam, da bi pokopali trupla pripadnikov nemške (SS, žandarji, posebne službe) in italijanske policije (bivši karabinjerji v miliciji RSI, finančne straže in policisti RSI).
Vsi omenjeni so bili odvisni od Fuhrungsstab fur Ban-denbekampfung (poveljstvo za protipartizansko vojno) pri Hoerer SS u. Polizieifuhrer in der Operationszone Adriatis-ches Kunstenlad . Šlo je za ljudi, ki so bili zagrešili hudo nasilje nad italijanskim, slovenskim in hrvaškim prebivalstvom v deželi in so bili odgovorni za delovanje taborišča smrti pri Sv. Soboti, kjer je bilo ubitih na tisoče Židov in partizanov in ki je sedaj državni spomenik.
V	obeh jamah so najbrž tudi trupla vojnih zločincev, kolaboracionistov in fašistov, ki so bili usmrčeni in med katerimi so žal tudi nekatere nedolžne osebe, žrtve zamenjav ali osebnih maščevanj.
Ni pa res, da bi bila v jamah trupla zavezniških vojakov (Novozelandcev) in ni res,, da so bili nacistični in fašistični vojaki pokončani po koncu vojne, saj so se v teh krajih spopadi nadaljevali po polovici maja.
Že od konca vojne pa je nekdanja fašistična in kolabora-cionistična desnica zahtevala javne uradne svečanosti za omenjene pripadnike in se pri tem posluževala treh sredstev: propagandistično in nedokazano potvarjanje skromnega števila nedolžnih (domnevnih in katerih konec je treba še ugotoviti) in napihovanja do številk, ki se sučejo med 5 in 20 tisoč; izmišljotine, brez vsakršneg-a dokaznega pričevanja o grozodejstvih partizanov; širjenje nacionalističnega sovraštva in sumničenja, ker so bile partizanske enote, ki so osvobodile Trst različnih narodnosti - iz Trsta, s Krasa, iz Istre, iz Dalmacije in iz Hercegovine - v sklopu Titove partizanske vojske.
Po nedavni propagandistični kampanji so bile omenjene dvoumne svečanosti deležne prvega javnega priznanja krajevnih oblasti in države v maju leta 1985 (ravno od 40-letni-ci osvoboditve).
Sedaj pa so dosegle višek z uradnim odkritjem spomenika, ki je posvečen pripadnikom RSI in III. Reicha, vključno z esesovci. Odkritja sta se udeležila vladni komisar Furlani-je-Julijske krajine in tržaški prefekt ter tržaški župan - torej predstavnika demokratične italijanske republike, ki je izšla iz Odporništva - ob privoljenju obrambnega ministra.
To je škandal, ki mu ni enakih ne v Italiji ne v Evropi, čeprav ne manjka pobud, ki težijo k ovrednotenju nacifa-šizma kot dokazuje med drugim primer Waldheima.
Nobenemu pokojniku ni mogoče odreči pravice do zasebne in do verske pietete, vendar ni dopustno, da se izkazuje uradno pieteto osvajalcu in krvniku ter se ga istoveti z žrtvijo. Ne časovna oddaljenost ne politični razlog ne dopuščata tako nemoralnega ravnanja.
Ob obsodbi tega dogodka zahtevam takojšen in odločen poseg najvišjih predstavnikov države, ki naj ugotovijo vse odgovornostiin naj konkretno ukrepajo, da se vrne državi njena demokratična čast, ki je bila tako hudo prizadeta pred italijanskim in mednarodnim javnim mnenjem.
S spoštovanjem
P.S.: poudariti moram, da so moj glavni vir informacije študije prof. Sama Pahorja.
PAOLO PAROVEL
Med včerajšnjo tiskovno konferenco v Novinarskem krožku
Sklad za naravo WWF ocenil zadnje podatke o lanskem radioaktivnem sevanju iz Černobila
Poleg nevarnosti, ki je evropskemu prebivalstvu grozila takoj po černobilski jedrski nesreči, se še sedaj, po več kot letu dni, niso polegle polemike o tem, kako so razne vlade ukrepale, da bi zaščitile svoje državljane. Tudi pri nas je še vedno živa tovrstna besedna bitka, zlasti med ambientalisti un upravitelji. O tem je bil med drugim govor tudi na včerajšni tiskovni konferenci, ki so jo sklicali predstavniki Sklada za zaščito narave WWF.
Uvodoma je tehnično osebje Sklada navedlo zadnje podatke o vplivu černobilskega sevanja na razna živila z izrecnim poudarkom na dejstvo, da je do teh podatkov prišlo po vztrajnem pritisku na družbo ENEA (Vsedržavno ustanovo za alternativno energijo). Slednja se je že od vsega začetka nerazumljivo otepala objavljanja podatkov v obliki, ki bila prebivalstvu razumljiva. Prav zaradi tega je prišlo do skorajda skrajnih sumničenj, da je radioaktivni oblak, ki je maja lani zajel zlasti deželo Furlanijo-Julijsko krajino, nevarnejši, kot so zatrjevali strokovnjaki. Resnici na ljubo, je nevarnost res obstajala, vendar je bil preplah med prebivalstvom velikokrat neutemeljen, ponekod celo sad natolcevanj, ki nimajo s skrbjo za zdravje državljanov nobenega opravka. Tisti, ki so zadevo gledali iz zgolj znanstve-
nega zornega kota, so se tedaj spraševali, čigava je pravzaprav radioaktivnost, ki nas straši in ali so nemara jedrske centrale držav vzhoda smrtonos-nejše od onih na zahodu. Skratka, prihajalo je do zmedenih situacij, ki so vzbujale upravičena vprašanja vendar brez točnejših odgovorov.
Toda kako je ustanova ENEA zbirala ustrezne podatke na podlagi vzorcev živil, povrtnin in sadja? Koordiniranost njenega dela je zgovorna: v Laciju je zbrala 49 podatkov, v Piemontu 44, v Furlaniji-Julijski krajini 2(!), v Venetu in Poadižju pa sploh nobenega. Tako je prihajalo do zmotnih mnenj, da zelenjava in sadje nista pretirano kontaminirana, saj so analizirani vzorci prihajali prav iz južnih dežel, ki jih je černobilski oblak komajda oplazil, medtem ko sta bila meso in mleko, v glavnem iz domačih zalog, izredno nevarni živili. Kot so dejali predstavniki Sklada WWF je bilo takoj po nesreči kratkomalo nemogoče dobiti prve podatke o kontaminiranosti, saj so veljali za nekakšno vojaško skrivnost. To nesmiselno vedenje pa se je slabo obrestovalo zlasti krajevnim upravam, ki se niso znašle in so z veliko zamudo imenovale pristojne komisije za zaščito pred jedrskim sevanjem.
Če se povrnemo k zadnjim razpoložljivim, oziroma objavljenim podatkom ustanove ENEA pa lahko rečemo, da se položaj postopoma vrača v normalo. Seveda vlada veliko pričakovanje za analize, ki jih bodo strokovnjaki opravili na letošnjih poljščinah in mesnih ter mlečnih zalogah, saj bodo omogočili temeljito primerjanje z lanskimi. Šele tedaj bo mogoče ugotoviti, ali je bil strah res upravičen in ali so krajevne uprave pravočasno ukrepale, da bi zmanjšale tveganje. Včerajšnje tiskovne konference se je udeležil tudi deželni odbornik Rinaldi, ki je bil imenovan za koordinatorja deželne komisije za varnost pred jedrskim sevanjem. Z nekaterimi, resnici na ljubo precej ostrimi, pripombami ambienta-listov WWF se ni popolnoma strinjal, zlasti zato, ker je Dežela takoj po černobilski nesreči poskrbela za najnujnejše ukrepe. V kraju Palazzolo dello Stella je na primer takoj organizirala zbirališče listnate zelenjave, ki naj bi bila najbolj podvržena vsrkavanju radioaktivnih nuklidov. Priredila je strokovne posvete, s katerih je črpala najpomembnejše podatke in jih v okviru svojih pristojnosti tudi izkoristila. Žal pa je tudi v teh primerih deželna uprava primorana slediti ustaljenemu okornemu birokratskemu kolesju, ki se večkrat odmika od logike.
Prvo leto Pedagoške akademije je mimo
V teh dneh še je z zadnjimi predavanji zaključilo tudi prvo šolsko leto Pedagoške akademije, ki je bila ustanovljena oktobra lani. Predavanjem, ki so potekala na učiteljišču A. M. Slomšek, je sledilo 25 rednih obiskovalk. V glavnem so bile to učiteljice in vzgojiteljice, ki so se odločile za triletni, pedagoško usmerjeni štrdij, da bi izpopolnile svoje strokovno znanje in ga uporabile v svojem poklicu.
Pobudo za ustanovitev te zamejske Akademije, ki v glavnih obrisih odgovarja pedagoški fakulteti tržaške univerze, je dal Sindikat slovenske šole. Tržaška podružnica deluje kot oddelek koprske Akademije, ki je neposredno povezana z ljubljansko univerzo. Zasnovana pa je v obliki študija ob delu. Zato so temu 'prilagojena tudi predavanja, ki potekajo dvakrat tedensko in v popoldanskih urah. V prvem letniku je bilo predvidenih devet predmetov in prav tako devet izpitov, ki so jih obiskovalke polagale na koprskem zavodu. V Kopru so potekale tudi hospitacije in druge oblike praktične uporabe študijske snovi. Profesorji, ki so prihajali iz Slovenije, so v tem akademskem letu predavali o didaktiki italijanskega jezika, slovenščini, osnovah statistike, didaktiki, razvojni in pedagoški psihologiji, slovenski mladinski književnosti, didaktiki glasbene vzgoje in specialni pedagogiki, (dam)
Na sliki udeleženke letošnjih tečajev Pedagoške akademije med nedavnim družabnim srečanjem.
Na višjih srednjih šolah je te dni še posebno vroče
Na naših višjih srednjih šolah je bilo tudi včeraj pošteno vroče. Vroče zaradi tropske vročine, ki označuje prehod iz junija na julij, in vroče zaradi umskega in psihološkega napora, ki so mu podvrženi dijaki, ko se morajo predstaviti pred maturitetno izpraševalno komisijo. Marsikdo se je tega pritiska že rešil. Tako bodo na primer dijaki učiteljišča A. M. Slomšek že danes nestrpno čakali pred oglasno desko na izid mature. Maturantke vzgojiteljske šole si bodo dokončno oddahnile jutri, medtem ko bodo morali drugi še čakati. Slika, ki jo objavljamo, je bila posneta na Trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois.
Na vrsti je Nabrežina da predstavi svoja vina
Danes se začne v Nabrežini tradicionalni praznik ob pokušnji in razstavi tipičnih domačih vin. Domači vinogradniki bodo razstavljali deset primerkov belega in šest primerkov črnega vina, ki jih je predhodno pregledala tehnična komisija, kar jamči boljšo kvaliteto. Razstavo bo odprl župan devinsko-nabrežinske občine Bojan Brezigar, nakar bo sledil koncert domače godbe na pihala, ki slavi letos 90-letnico delovanja. Za zabavo pa bo zvečer poskrbel ansambel iz pobratene občine Ilirske Bistrice Feniks.
Jutri bo mednarodni balinarski turnir v potrditev, da se balinarstvo pri nas čedalje bolj uveljavlja. V večernih urah se bodo prisotni lahko zavrteli z razigranim ansamblom Novi Lapos iz Nove Gorice. Med plesom pa je napovedan nastop plesne skupine Ciabs, ki jo že vsi zelo dobro poznajo, saj je večkrat uspešno nastopila pri nas.
V nedeljo se bo ob 18. uri začel zelo zanimiv in pester program. Najprej bo zaigrala prisotnim nekaj skladb godba na pihala iz Babičev pri Umagu, nekoliko kasneje, okrog 8. ure, pa bo nastopila znana slovenska folklorna skupina Tine Rožanc iz Ljubljane. Predstavili bodo slovenske, srbske in druge jugoslovanske plese. Folklorna skupina Tine Rožanc sodi med kvalitetnejše jugoslovanske skupine in je zato pričakovati, da se bo v Nabrežini zbralo veliko ljudi. Ob 21. uri bo na sporedu že tradicionalna tombola z bogatimi nagradami, za dobro počutje pa bo poskrbel ansambel Taims. Kulturna in športna društva, ki delujejo v nabrežin-sko-devinski občini, bodo poskrbela za kioske s kuharskimi spacialitetam:.
D. B.
Podpora pokrajinskega odbora za razvoj vinogradništva
Pokrajinski odbor je te dni odobril sklep za finančno podporo, ki je namenjena razvoju vinogradništva in izboljšanju krajevnega vinskega pridelka. Že v preteklosti je pokrajinska uprava izkazala in izkazuje veliko zanimanje za to kmetijsko zvrst, zlasti v obliki prirejanja pokrajinskih razstav vin, ki jih je bilo doslej že deset. Pred časom je priredila tudi natečaj osmič, katerega namen je bil oživljati to staro tradicijo, ki je s časom izgubljala na vrednosti. Lansko leto pa je Pokrajina omogočila selekcijo najboljših krajevnih vin.
Predlog za finančno podporo vinogradnikom je iznesel pokrajinski odbornik za kmetijstvo Marčelo Cok, odbor pa ga je sprejel tudi z utemeljitvijo, da je dosedanja skrb pokrajinskih upraviteljev obrodila dobre sadove. Prav zato bo ponovno priredila pokrajinsko selekcijo vin in vrsto drugih javnih prireditev. Zlasti pomembna bo posebna etnološka razstava v Kraški hiši v Repnu, ki bo predvidoma trajala tri mesece. Naslov razstave je »Človek in trta« in bo nudila vpogled v zgodovino in razvoj vinogradniške dejavnosti v naših krajih.
Isti odobreni sklep pa vsebuje tudi predloge za denarne podpore nekaterim občinskim upravam in zadrugam, ki so se posebno izkazale v prirejanju vinskih razstav. Med te spadajo miljska, dolinska, zgoniška in re-pentabrska občina, zadruga Kriški breg, Združenje vinogradnikov Union in Kulturno društvo Kolonkovec. Denar je namenjen delnemu kritju stroškov, ki so jih omenjene občine in društva imele s prireditvami.
Pred dnevi je prejel obvestilo o sodnem izgonu
Vprašanje sedeža Sindikata slovenske šole bistvenega pomena za njegov razvoj
Sindikat slovenske šole je pred kakim mesecem prejel obvestilo o stanovanjskem izgonu, tako da se mora v prihodnjih dneh izseliti, čeprav ni še jasno, kam. wPo dolgem iskanju se je tajništvo SSŠ pisno obrnilo tudi na politične stranke, v katerih delujejo Slovenci, in na slovenske organizacije. Zaenkrat razpolaga le z eno samo ponudbo in mrzlično išče druge možnosti.
Sindikat slovenske šole je bil ustanovljen februarja leta 1956 po združitvi treh šolskih strokovnih organizacij. Nastal je iz potrebe, da s skupnimi močmi vseh tržaških in goriških kulturnih ter političnih organizacij pribori osnovne pravice slovenskim šolnikom in avtonomijo slovenski šoli. Od svoje ustanovitve je bil pobudnik vseh dosedanjih akcij na šolskem področju. Njegovi odbori so se ukvarjali z uzakonitvijo slovenske šole in posameznih šol, razširitvijo njene mreže in struktur ter z ureditvijo položaja osebja na slovenskih šolah. Prvi sedež SSŠ je bil v Ul. F. Filzi 10, pri slovenski družini. Ko so stavbo porušili, se je preselil na številko 8, v takratne prostore Gospodarskega združenja. Tam
je ostal do danes v podnajemu pri zasebniku.
Sindikat slovenske šole je odigral važno vlogo pri sestavi edinih dveh zakonov za slovenske šole, št. 1012 iz leta 1961 in dopolnilnega zakona št. 932 iz leta 1973. V tem okviru je tudi izpeljal edinstveno manifestacijo slovenskih šolnikov pred rimskim parlamentom. Odbor SSŠ aktivno sledi razvoju reformnega zakona za višjo srednjo in osnovno šolo ter drugim reformam na šolskem področju. Bil je pobudnik obmejnih dijaških srečanj. (DOSP), bojkota volitev v okrajne in pokrajinske šolske svete, poklicnega izobraževanja v slovenščini, tečajev »150 ur« za delavce v slovenščini, ustanovitve strokovne šole in zavoda za
geometre in nenazadnje univerzitetnega izobraževanja za naše učitelje. Ravno tako sodeluje tudi pri pobudi za slovenske jasli in pri prilagoditvi novih učnih načrtov za slovensko šolo. V okviru nove delovne pogodbe so predvidena na krajevni ravni pogajanja v zvezi z izpopolnjevanjem šolskega _ osebja in ekonomske spodbude. SSŠ se resno pripravlja za nov pristop, ker so potrebe slovenske šole zelo specifične.
Dejavnost tajništva Sindikata slovenske šole se mora še naprej širiti in krepiti, da bo kos vsem novim potrebam, katerih glavna cilja sta kvaliteta in avtonomija slovenske šole.
Zato je problem sedeža zelo pereč in nujna je hitra in trajna rešitev.
Z izjemo nekaterih kopališč blizu pristanišča, je Tržaški zaliv od včeraj spet na razpolago za osvežilno kopel. Tržaška Občina je namreč včeraj dovolila kopanje tudi na predelu barkovljanske obale, ki gre od kopališča Excelsior do konto-velskega portiča.
Nova finančna družba v Trstu
V Trstu je nastala nova družba za finančno svetovanje in' pomoč, ki se imenuje Finservice in ima svoje prostore v stavbi Novinarskega krožka na Korzu Italija 12. Gre za družbo z omejeno odgovornostjo, ki jo je ustanovilo nekaj mlajših ljudi, z določenimi izkušnjami na finančnem področju, predseduje pa ji Giordano Delise.
Njene smotre in način dejavnosti so v teh dneh predstavili na tiskovni konferenci. Gre v glavnem za tri področja dela: svetovalna služba za varčevalce in investitorje glede najprimernejših oblik vlaganja njihovih razpoložljivosti; finančna pomoč za proizvodna in storitvena podjetja; promocija in koordinacija finančnih posegov v korist proizvodnih in storitvenih pobud. Za izvajanje teh smotrov razpolaga družba z izkušnjami in strokovnostjo svojih družabnikov ter s storitvami ene najbolj uglednih borznih posrednic, delniške družbe Finanziaria Milanese, ki sodi v skupino META. Poleg tega ima Finservice tudi konvencioni-rane zunanje sodelavce, bančne zavode, profesionalne studie in specializirane finančne ustanove, kakršna je na primer rimska IPMITALIA, ki se ukvarja z industrijskimi projekti in managementom.
Z nedavnega občnega zbora
Sklad »Sergij Tončič« odpira novo poglavje
Slovenski visokošolski sklad »Sergij Tončič« je imel pred nedavnim (v petek, 19. junija) po dolgem času (po natanko osmih letih) svoj občni zbor. Predsednik sklada Pavle Merku je v svojem poročilu nanizal vzroke, ki so v teh letih onemogočili primerno dejavnost te za našo manjšino edinstvene ustanove. Kaj pa je bilo sploh razlog za neuspešno dejavnost visokošolskega sklada? Naj navedemo nekaj misli iz predsednikovega poročila: »Pričakovali smo, da bomo s prodajo stanovanja, ki ga je Frane Tončič zapustil skladu z izrecnim priporočilom v oporoki, naj ga prodamo, rešili vsako stisko in nadaljevali z rednim delom. Vendar smo morali iz razlogov, ki so nam popolnoma nepregledni, čakati devet let, da je predsednik Republike avtoriziral vknjižbo stanovanja na ime Sklada. Sklad ima status »ente morale« in mora zato po zakonu čakati na odločitev predsednika Republike za katerikoli dedni postopek... Ko smo končno prejeli potrebno avtorizacijo predsednika Republike, smo lahko v skladu z oporočnim priporočilom dr. F. Tončiča in sklepom odbora prodali nepremičnino.« S prodajo stanovanja si je Sklad ponovno zagotovil finančno bazo za obnovitev svojih dejavnosti.
Na občnem zboru je bil imenovan nov odbor. V njem so Silvana Valoppi, Boris Kuret, Ivo Jevnikar, Peter Močnik, Branko Jazbec in Dušan Križman. Ob priliki občnega zbora se je nekaj udeležencev včlanilo v Sklad.
Glavna točka razprave na občnem zboru je bila namembnost vile v Ulici
Delavci tovarne Iret izbrali neprekinjeno protestno akcijo
Delavci elektronske tovarne Iret, ki so od februarja v dopolnilni blagajni, so sredi tedna sprožili nov val protestnih akcij. V sredo so se zbrali na kratki sindikalni skupščini, na kateri so se odločili za večdnevni protest zaradi brezizhodnega položaja, v katerem se nahajajo in predvsem zaradi dejstva, da bodo čez poletje ostali brez prejemkov iz dopolnilne blagajne.
Kot znano, je podjetje brez sredstev, s katerimi bi jim lahko izplačalo predujme na dopolnilno blagajno, medministrski odbor CIPE pa kljub prošnji in večkratnim posegom vodstva podjetja, še ni sprejel sklepa o podaljšanju njenega režima. Tako torej delavcem ne preostane drugega kot protest, uperjen proti tistim, ki bi jim morali zagotoviti socialno nadomestilo za izgubljene plače.
Naš posnetek je izpred vhoda v tovarno, kjer že od srede "dežurajo" skupine delavcev v dopolnilni blagajni. Napisi na transparentih so dovolj zgovorni. Poleg cestnih zapor bodo v naslednjih dneh uresničili še druge, spontane oblike protesta, s katerim hočejo opozoriti na svoj položaj čimširšo javnost in odgovorne, ki lahko v kakršnikoli obliki posredujejo za rešitev njihovega položaja.
Predstavitev koristne publikacije
Informacija najučinkovitejše sredstvo proti narkomaniji
Pred nekaj meseci je v Trstu izšla dragocena knjižica z naslovom »In rot-ta«, skupno delo operaterjev CMAS (Centra za zdravstveno in socialno pomoč), ki obravnava vprašanje narkomanije. Svojo predstavitev je knjiga doživela v četrtek v sejni dvorani Glavne bolnišnice v Ulici Stuparich 1. Dr. Maria Grazia Cogliati Deza, ki je zbrala in uredila zapise in je tudi sama avtorica nekaterih pomembnih člankov v knjigi, je v skopih obrisih seznanila prisotne z nastankom te informativne publikacije. V začetku letošnjega leta sta Dežela FJK in tržaška KZE priredili izpopolnjevalni tečaj za osebje, ki se ukvarja z narkomani. Prav ta tečaj je dal pobudo za nastanek te publikacije, namenjene ne le zdravnikom, psihologom in socialnim delavcem, temveč tudi vsemu prebivalstvu.
Prof. Franco de Maria, psihiater na tržaški univerzi, je poudaril, da je naša družba pred vprašanjem narkomanije še povsem nemočna. Večkrat smo žrtev negativnih stereotipov, in prav ta naš odklon potiska osebe, zasvojene z mamili,v najnižje socialne plasti. Skratka problem hočemo rešiti tako, da se zanj preprosto ne zmenimo. Knjiga je torej izredno dragocena, saj daje otipljive odgovore na najbolj pereča vprašanja in navaja vrsto pomembnih podatkov o najbolj razširjenih vrstah mamil in njihovih učinkih na človekov organizem, vsebuje naslove (opremljene s telefonskimi številkami) operativnih centrov, kjer lahko narkomani in njihove družine najdejo
strokovno pomoč, posebno poglavje pa je posvečeno intervjujem z strokovnjaki, sodniki, ravnatelji jetnišnic, duhovniki, pa tudi z mladimi narkomani. Iz knjige jasno izhaja, da nosi vsaj del krivde šolski sistem. Za resnejši razgovor o mamilih namreč v šoli sploh ni prostora. Učitelji in profesorji se tega vprašanja lotevajo skrajno previdno in navadno predstavijo učencem narkomana kot obžalovanja vredno osebo (če že ne kot pravo pošast), ki ji ni pomoči.
Tudi prof. Franco Panizon, ravnatelj pediatrične klinike, je pozitivno ocenil delo operaterjev Centra za zdravstveno in socialno pomoč, don Mario Vatta, animator pri skupnosti S. Martino al Čampo, pa je izrazil prepričanje, da je knjiga še posebej pomembna ravno zato, ker obravnava vprašanje narkomanije v razumljivem, vsem dostopnem jeziku. Dragocena so obenem poglavja dr. Cogliatijeve, ki vsebujejo obrazložitev državnih in deželnih zakonov ter statistične podatke o številu narkomanov v naši deželi, o stvarnosti, pred katero bi si marsikdo najraje zakril oči. »In rotta« dokazuje torej, da je problem mamil resen družbeni problem, ki ga morajo zdravniki in prebivalstvo skupno reševati
Zadnja poglavja knjige so posvečena alkoholizmu, krajši članek pa podaja nekaj najpotrebnejših informacij o najnevarnejših dejavnikih, ki povzročajo aids. Gre torej ta publikacijo, ki bi jo moral prebrati vsakdo, saj je prav informacija najučinkovitejše sredstvo za preventivo.
dei Porta, ki jo je skladu v oporoki poklonila pokojna Ema Tomažič. Člani Sklada so soglasno sklenili, da bo objekt namenjen družbeno koristnim dejavnostim slovenske narodne skupnosti in naj zato ne pride v roke zasebnikom. Večina je bila mnenja, da bi v vili v Ulici dei Porta lahko namestili prve slovenske jasli, za katere kaže, da so razmere dozorele in da so uresničljive v. bližnji prihodnosti. Žal pa je trenutno videti, da je tudi birokratski iter v zvezi s podelitvijo nepremičnine pokojne g. Tomažičeve zašel na slepi tir, kot se je zgodilo z oporoko F. Tončiča, tako da bo verjetno preteklo kar nekaj časa, preden bo lahko Sklad razpolagal s to nepremičnino.
Pozitivni obračun zavarovalnice Sasa
Te dni je bila v Trstu redna skupščina delničarjev zavarovalne družbe Sasa, ki sodi v skupino IRI-FINMARE. Delničarji so odobrili obračun poslovnega leta 1986, ki je bilo že 63. zapored in ki je izrazilo presežek v znesku 553 milijonov lir. Rezultat omogoča razdelitev 18-odstotne dividende, kar pomeni 180 lir za delnico, enako kot leta 1985.
Zavarovalnica Sasa je lani zbrala premije v skupnem znesku 21,2 milijarde lir ali za 4 odstotke več kot leto prej, kar je dokaj dober rezultat glede na gibanje vrednosti dolarja. Od tega je bilo kar 55,3 odstotka vseh premij nabranih zunaj skupine IRI.
Pooblaščeni upravitelj zavarovalnice Luciano Del Piccolo je na skupščini poudaril, da bo zavarovalnica z nakupom stavbe v Ul. Lazzareto Vecchio 11, ki je bila last družbe Lloyd Adria-tico, prvič po 63 letih dobila svoj lastni sedež. Preselitev vanj je predvidena še pred iztekom letošnjega leta.
Dežela odobrila 9 milijard lir za obnovo območja bivše umobolnice
Načrt za obnovo komprenzorija bivše psihiatrične bolnišnice, ki ga je pred časom izdelala pokrajinska uprava, se postopoma uresničuje. Ker je finančno breme veliko, je Dežela ravno te dni odobrila 9 milijard lir, s katerimi bodo delno krili stroške.
Komprenzorij bivše psihiatrične bolnišnice se razteza na 21 hektarjih površine, od tega je 12,5 zelenja. Stavbe, v katerih so se do pred kakimi desetimi leti zdravili umski bolniki, sedaj propadajo ali so le delno zasedene. Načrt, ki ga je izdelala Pokrajina, vsebuje med drugim izgradnjo novih objektov za razne prireditve, ureditev cestnih povezav in zelenic, izključuje pa stanovanjske bloke, prav zaradi prenaseljenosti svetoivanskega rajona. Z denarjem, ki ga bo nakazala Dežela, bodo v kratkem začeli s prvimi deli, ki predvidevajo tudi ureditev sodobnega športnega objekta.
■ Konzorcij za raziskovalno območje razpisuje natečaj za dve delovni mesti na področju dokumentacijskih raziskav. Kandidati bodo morali opraviti poseben kolokvij. Podrobnejše informacije nudijo na sedežu Konzorcija, Padriče št. 99.
»Tretja soba« ne bo le knjižnica ampak splošna kulturna priložnost
Policija raziskuje čudno dogajanje v stanovanju v Ulici Matteotti 8
Poskus umora ali le nesrečna okoliščina?
Na telefonski klic neznanca so v sredo okrog polnoči bolničarji Rdečega križa pohiteli v Ulico Matteotti 8. Vstopili so v stanovanje 51-letne Cle-lie Ciani in tam našli na tleh nezavestno lastnico. Nemudoma so obvestili agente Letečega oddelka, ranjenko pa prepeljali v bolnišnico na Katinari. Tu so jo sprejeli na nevrokirurškem oddelku zaradi poškodbe čelne kosti z veliko podkožno podplutbo. Cianijeva je bila v komi prve stopnje in je obenem kazala znake zastrupitve z alkoholom.
Agenti letečega oddelka, ki so nekoliko pozneje prihiteli v Ulico Matteotti, so v stanovanju zasačili 25-let-nega francoskega državljana Rollanda Vanna Bernarda, po poklicu pomožnega kuharja, ki je s sten kopalnice skušal odpraviti krvave madeže. Ko so ga policisti hoteli odpeljati, se jim je na vso silo upiral s pestmi in brcami ter očitno skušal pobegiti. Na zaslišanju sprva ni hotel ničesar priznati in je odločno zanikal, da bi prišlo med njim in Clelio Ciani, žensko, s katero je živel, do ostrega prepira. Rollanda Yan-na Bernarda so agenti zasliševali vso noč, včeraj proti jutru pa se je le nekoliko »omehčal«. Povedal je, da se je v sredo zvečer zaradi ljubosumja sprl s Cianijevo in je nato jezen zapustil sta-
novanje. Vrnil naj bi se bil čez dve uri ter osebno poklical Rdeči križ, potem pa naj bi takoj odšel ven, ker naj bi se zbal posledic.
Več trenutno od njega agenti Letečega oddelka niso mogli izvedeti, prav tako pa si niso znali razložiti, odkod krvavi madeži v stanovanju, saj ranjenka razen močnega udarca v glavo ni zadobila drugih telesnih poškodb.
Medtem pa je včeraj okrog poldne Cianijeva prišla k zavesti, tako da so jo zdravniki po nekaj urah že odslovili. Agenti so jo zaslišali, ona pa je vztrajno zatrjevala, da se ničesar ne spominja. Po vsej verjetnosti želi s takšnim ravnanjem kriti prijatelja, saj bi ga s svojimi izjavami lahko spravila za rešetke z nadvse hudo obtožbo poskusa umora.
V Centru za umsko zdravje v Ulici Gambini bodo danes z bogatim kulturnim programom odprli knjižnico »Tretja soba«, ki bo pravzaprav podružnica Ljudske knjižnice in torej odprta vsej javnosti, tako zdravim kot bolnim, ženskam in moškim, mladim in starim. Toda ljudje se bodo verjetno vprašali, kakšna je povezava med knjižnico in službo, ki se tradicionalno ukvarja z »zdravljenjem«. Operaterji Centra trdijo, da povezava obstaja in da je bistvenega pomena.
Njihovo terapevtsko delo namreč ne sloni zgolj na zdravljenju umskih bolezni, ampak tudi na zdravljenju bolnikov, ki so vključeni v bolno okolje (družina, šola, delo, mesto). Z drugimi besedami: duševno trpljenje, kakršenkoli bodi njegov izvor, priča o konfliktih, nezadoščenih potrebah, osamljenosti in izolaciji, o želji po komuniciranju, zabavi in odnosih. Na vse to mora terapevtska služba dati odgovore, seveda če hoče biti kakovostna. Skratka iz trpljenja mora pomagati tako, da ustvarja zdravje.
Prav iz teh ugotovitev izhaja pobuda za knjižnico znotraj Centra. Vendar v namenu pobudnikov ni le ustvariti priložnost za branje: knjižnica naj bi postala tudi središče za širšo kulturno dejavnost. Dokaz, da je to mogoče, je na dlani prav ob današnji otvoritvi. Na njej bodo namreč predstavili knjigo Giuseppa Zigaine o Pa-soliniju in njegovi smrti, s člani Cap-
pelle Underground bo stekel pogovor o možnosti, da bi v knjižnici predvajali filme, o vlogi »Tretje sobe« pa bodo med drugimi razpravljali ravnatelj Ljudske knjižnice in odgovorni urednik revije Azimut. Na današnjem večeru bodo predstavili tudi 2. številko revije »E«, ki jo izdajajo tržaške psihiatrične službe. Svojo prisotnost so napovedali številni tržaški docenti, direktor revije Alfabeta in drugi kulturniki.
Ob 2. obletnici smrti naše drage
Dorke Deško por. Vodopivec
se je z ljubeznijo spominjajo vsi v družini.
Boljunec, 3. julija 1987
Nagradi za dobroto bo odslej ime »Princ Rajmund Thurn und Taxis«
Tudi letos bo na devinskem gradu potekalo podeljevanje nagrade za dobroto in človeško solidarnost »Devinski grad«. Nagrada bo od letos dalje nosila nov naslov Nagrada »Princ Rajmund Thurn und Taxis«. Sprememba naslova je bila sprejeta že leta 1986. Komisija, ki se je sestala na devinskem gradu in ki ji je predsedoval princ Karel Aleksander, je potrdila to spremembo. Gre sicer za dolžno izbiro, saj je bil ravno rojstni dan pokojnega princa Rajmunda izhodišče te pobude, ki jo je sam podpiral preko 10 let.
Komisija je na svoji prvi seji določila, da bo podeljevanje nagrad potekalo v nedeljo, 30. avgusta 1987, na tradicionalni manifestaciji na devinskem gradu.
Predlogi za nagrade, naslovljeni na komisijo, ki ima svoj sedež na devinskem gradu, ali pa na devinsko-nabrežinsko občino, morajo biti vloženi do 31. julija 1987. Kot običajno je treba predlagati za dobitnike nagrade prebivalce devin-sko-nabrežinske občine, ki so se posebno izkazali z dobrodelnimi dejanji in človeško solidarnostjo. Vsak predlog morata predstaviti najmanj dve osebi.
Komisija se bo ponovno sestala prve dni avgusta, ko bo pregledala prejete predloge.
V nedeljo ob veliki udeležbi občinstva
Kvalitetna izvedba Ipavčevega oratorija »Amor vincit« v cerkvi sv. Frančiška
Najnovejše delo slovenskega skladatelja Avgusta Ipavca, oratorij z naslovom »Amor Vincit«, je privabil v nedeljo v cerkev sv. Frančiška precejšnje število poslušalcev. S svojim oratorijem, ki nosi podnaslov »Marijina skrivnost v podobi in glasbi«, se je Ipavec že predstavil občinstvu v Gorici, Gra-zu in na Dunaju.
Publiko je navdušilo kvalitetno izvajanje pevcev, članov šestih zborov iz Slovenije, Italije in Avstrije ter animatorjev, članov dramske skupine in Kirchschlaga, ki so z nemo mimiko ponazorili vsebino glasbene podlage. Pod vodstvom že mednarodno priznanega dirigenta Antona Nanuta, je štiristo pevcev brezhibno izvedlo zahtevno Ipavčevo glasbeno stvaritev, posebna pohvala pa gre pri tem seveda tudi štirim opernim solistom, sopranistiki Ireni Vremšak — Bar, baritonistoma Franju Petru-šanacu in Nevenu Belamariču in tenoristu Juriju Reji. Inštrumentalni del izvedbe si je na nedeljskem nastopu prevzel orkester RTV Ljublja-
na.
Večina izvajalcev je sodelovala že pri izvedbi oratorija »Sv. Franči-
šek — vir ljubezni«, ki jo je Ipavec pred nekaj leti prav tako predstavil v tržaški cerkvi sv. Frančiška. Letos pa se je med izvajalce vključil tudi mladinski zbor »Vesela pomlad« z Opčin.
Pevci treh različnih narodnosti
so na uspešnem nedeljskem nastopu ponovno dokazali, da mir, pobratenje in medsebojno razumevanje niso le nedoslegljivi ideali, ampak povsem naravno čustvo ljudi, ki ga politične pregrade vse preveč zavirajo.
Izviren zaključek sezone moškega zbora Tabor z Opčin
V petek, 19. junija, je moški pevski zbor Tabor z Opčin zaključil letošnjo pevsko sezono, kot običajno, pri dolgoletnemu članu tenorju Karlu, po domače »Štručki«. Ker se je Karlo zaradi bolezni premestil v Gabrovec k hčerki, se je pevski zbor zbral v tej vasi. Pevci so se ob mraku zbrali pri Karlu, toda črni oblaki so jih zapodili v klet.
Pod vodstvom dirigenta Svetka Grgiča in ob naravni intonaciji (gromu), je v pozdrav zadonela pesem, ki spominja na hribovski svet, to je »Planinska roža«. S to pesmijo, ki spada k novemu letošnjemu repertoarju, se je pevski zbor predstavil Karlu kot že pred kratkim zvestemu občinstvu Prosvetnega doma na celovečernem koncertu. Ob domači kapljici in prigrizku je zbor veselo zapel še nekaj ljudskih pesmi, ki jih je Karlo rad prepeval. V slovo mu je dolgoletni prijatelj »Figaro« zapel še priljubljeno pesem »Naš mucek je mucke imel«. S to pesmijo se je zbor poslovil od pevca Karla z obljubo na prihodnje snidenje.
Ob tej priliki se družina zahvaljuje vsem pevcem, posebno pevovodji Svetku Grgiču.
M.Z. - A.K.
Drevi v Kulturnem domu »A. Sirk«
Večer v poklon bivšemu pevovodji Frančku Žerjavu
Kriško kulturno društvo Vesna se bo drevi z zborovskim koncertom javno zahvalilo, dolgoletnemu pevovodji Frančku Žerjavu za velik trud ter za prizadevanja, ki jih je vložil za razvoj zborovske in kulturne dejavnosti v vasi. V čast slavljencu, ki je skoraj 40 let vodil moški zbor Vesna, bosta nocoj zapela domača moški in dekliški zbor, ki bosta s tem koncertom tudi zaključila letošnjo delovno sezono, ki je bila, zlasti kar zadeva dekleta, zelo uspešna.
Koncert bo ob 21. uri v Domu Alberta Sirka, pol ure prej pa bodo v istih prostorih odprli razstavo miniaturnih izdelkov domačina Giuliana Košute, ki ga bo predstavil umetnostni kritik Franc Udovič.
■ Sindikalna organizacija UIL bo
danes, 3. julija, ob 19. uri priredila praznik za svoje aktiviste. Praznik -udeležil se ga bo tudi vsedržavni tajnik UIL Giuseppe Piccinini - bo na sedežu organizacije v Ulici Largo Papa Giovanni XXIII. 6.
čestitke
Danes slavi v Cerovljah 70. rojstni dan draga mama in nona FRANCKA ANTONIČ. Še na mnoga leta ji kličejo vsi štirje otroci z družinami in vsi, ki jo imajo radi.
Na klasičnem liceju je uspešno maturirala CINZIA BANDI iz Lakotišča. Čestitajo ji in želijo še mnogo nadaljnjih uspehov Dorka, Mirko, Neva, Boris, Danica, Alenka in Valentina.
šolske vesti
Državni trgovski tehnični zavod z oddelkom za geometre Ž. Zois v Trstu obvešča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1987/88 do 7. julija 1987.
Ravnateljstvo liceja F. Prešeren v Trstu obvešča, da je odprto vpisovanje za šolsko leto 1987/88 vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 7. julija.
Državni poklicni zavod Jožef Stefan v Trstu obvešča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1987/88 do vključno 7. julija.
Ravnateljstvo srednje šole F. Erjavec opozarja starše, da so dolžni do 7. julija potrditi vpis dijakov.
Državno učiteljišče A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo obvešča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1987/88 vsak dan od 10.30 do 12. ure do vključno 7. julija.
Sindikat slovenske šole sporoča, da je do 7. julija v teku vpisovanje v enoletne tečaje "150 ur" v slovenščini za dosego diplome srednje šole. Tečaji so odprti tistim, ki dopolnijo 16. leto starosti do 31. decembra 1987 in vsem odraslim. Za prijavo in informacije se lahko obrnete na srednji šoli I. Cankar pri Sv. Jakobu in S. Gregorčič v Dolini ter na Sindikat slovenske šole, Ul. Filzi 8/1., v torek in četrtek od 16. do 17. ure.
Na znanstvenem liceju F. Prešeren v Trstu so na ogled začasne lestvice sup-• len to v za višje srednje šole za šolsko leto 1987/88. Eventualne prizive glede položaja na lestvici bo mogoče predložiti med 22. in 26. julijem 1987.
Prispevajte za
»Dijaško matico«
_________gledališča____________
VERDI
Poletni festival operete 1987 - od 27. junija do 14. avgusta.
Jutri, 4. julija, ob 20.30 četrta predstava Straussove operete NETOPIR. Dirigent Rudolf Bibl, režiser Vito Molinari.
kino
LETNI KINO - ARISTON - 21.30 My be-autiful laundrette, V. B., 1985; r. Step-hen Frears; i. Gordon Warnecke, Daniel Day Lewis, Saeed Jaffrey.
LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.15, Nessuna pieta, dram., ZDA 1986; 107'; r. Richard Pearce; i. Kirn Basinger, Richard Gere.
EKCELSIOR II - 17.30, 21.45 La famiglia, dram., It., 1986, r. Ettore Scola; i. Vitto-rio Gassman, Fanny Ardant.
GRATTACIELO - 17.45, 22.15 Rotta ver-so la terra.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Telefono rosso, i. Ilona Staller, □ □
NAZIONALE II - Dvorana rezervirana.
EDEN - 15.30, 22.00 II diavolo in gola, porn., □ □
FENICE - 19.00, 22.15 Tentazione, er.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 I ragazzi della porta accanto, srh., ZDA 1985; r. Penelope Spheeris; i. Maxwell Canfi-eld, Charlie Sheen. □
MIGNON - 16.30, 22.15 Top Gun, akc„ ZDA 1986, 110'; r. Tony Scott; i. Tom Cruise, Kelly McGills.
EKCELSIOR I - 19.00, 22.15 La vedova nera, krim., ZDA 1987, 91'; r. Bob Ra-felson; i. Theresa Russele, Debra Win-ger.
CAPITOL - 17.00, 21.45 Tay Pan, dram., ZDA 1986, 127'; r. Daryl Duke; i. Brian Brown, Joan Chen.
LUMIERE FICE - 19.30, 22.00 Birdy, dram., ZDA, 1984; r. Alan Parker; i. Mattew Modine, Nicolas Cage.
VITTORIO VENETO - 16.45, 22.10 FX effetto mortale, dram., ZDA 1986; 106'; r. Robert Mandel; i. Bryan Brown, Brian Dennehy.
RADIO - 15.30, 21.30 La signora dei ca-valli, porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
razne prireditve
Mladinska skupina Pinko Tomažič
vabi na predstavitev recitala SPOMIN NA BODOČNOST, ki bo v Kulturnem domu F. Prešeren v Boljuncu danes, 3. julija, ob 20.30.
Sekcija KPI in Krožek mladih komunistov občine Dolina organizirata FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA od
2.	do 6. julija v Kulturnem centru F. Prešeren v Boljuncu. Jutri, 4. 7.: ob 10.00 odprtje kioskov; ob 19.00 okrogla miza na temo "AIDS job 21.00 ples z ansamblom Prizma. Vabljeni!
ŠZ Gaja 20-LETNICA USTANOVITVE na športnem objektu na Padričah. Danes, 3. 7., ob 18.00 finale nogometnega turnirja 4:4; v nedeljo, 5. 7., ob 8.30 mednarodni balinarski turnir, ob 18.30 kulturni program z nastopom MPZ Skala iz Gropade in Godbe na pihala V. Parma iz Trebč, ob 19.30 nagrajevanje. Vsak večer ples z ansamblom Zodiaco.
razna obvestila
Mladinska skupina Pinko Tomažič in OK ZSMS Sežana prirejata v nedeljo, 5. julija, MIR BREZ MEJA, mednarodni ne-tekmovalni pohod Bazovica-Lipica-Bazo-vica. Zbirališče v Bazovici ob 8.30, odhod ob 9.30, vrnitev okoli 13.00. Kulturni spored v Lipici in na povratku v Bazovici. Udeleženci morajo obvezno imeti pri sebi potni list ali prepustnico. Pridruži se tudi ti!
KD VESNA,
MOŠKI ZBOR VESNA IN DEKLIŠKI ZBOR VESNA
vabijo
danes, 3. julija, ob 21. uri v Dom A. Sirk v Križ na
ZAHVALNI VEČER FRANČKU ŽERJAVU
Ob 20.30 bo otvoritev razstave miniaturnih izdelkov domačina GIULIANA KOŠUTE.
Vabljeni!
razstave
Marjan Moškrič Pepe Žabar, glavni vratar
Nastopa: Sergej Ferrari
Predstave: danes, 3. julija, ob 20.30.
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 19. julija, avtobusni izlet do Belopeških jezer z vzponom po zavarovani poti na Srednjo Pončo. Predvidene so tudi lažje variante. Odhod ob 6.30 izpred sodne palače; cena izleta 12.000 lir, vodi pa ga Angel Ker-mec. Vpisovanje na ZSSDI (tel. 767304)
SPDT obvešča, da je vpisovanje za enotedenski izlet v Dachstein samo na sedežu ZSŠDI (tel. 767304).
SKD Barkovlje organizira avtobusni izlet v ponedeljek, 6. julija, v Ljubljano na ogled predstave sovjetskega ansambla Berjoška. Za informacije in vpisovanje: Jagodic - tel. 69297 in Godnik - tel. 415753.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi v petek, 17. julija, izlet v Beneško Slovenijo, kjer bi bilo prijateljsko srečanje s pobratenim Društvom upokojencev iz Ilirske Bistrice. Vpisovanje se vrši v torek, 7. julija, od 10. do 11. ure v prostorih v Ul. Cicerone 8.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 3. julija
TOMAŽ
Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.37 - Luna vzide ob 12.22 in zatone ob 24.31.
Jutri, SOBOTA, 4. julija
URH
PLIMOVANJE DANES: ob 01.28 najvišje 7 cm, ob 08.03 najnižje -31 cm, ob 15.40 najvišje 34 cm, ob 22.55 najnižje -11 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 32 stopinj, zračni tlak 1015 mb raste, veter 22 kilometrov na uro, severozahodnih, vlaga 51-odstotna, nebo skoraj jasno, morje razgibano, temperatura morja 23 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Elisa Leibelt, Peter Schillani, Stefano lerardi, Alex Codiglia, Giulio Roberto.
UMRLI SO: 66-letna Maria Valeria Ze-riali, 82-letna Olivia Argenti, 83-letni Vincenzo'Cortese, 80-letni Andrea Rodri-guez, 80-letni Luigi Strain, 67-letni Ar-mando Terpin, 77-letni Cesare Suman, 78-letni Tulio Linči, 72-letna GiUstina Bencich, 78-letna Silvia Danieli vd. Cok, 76-letni Michele Angelo Conticello, 18 dni star Andrea Pagliara.
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 - je odprta razstava del profesorjev ŠOLE ZA GRAFIKO V BENETKAH.
V	tržaški občinski galeriji - Trg Unita - bo do 9. julija razstavljal slikar PIETRO SAMPIETRO.
mali oglasi
PRODAM fiat 131, letnik '81. Telefonirati po 19. uri na št. 229224.
NA PROSEKU iščem v najem majhno stanovanje ali 2 sobi z uporabo stranišča za urad. Tel. 68153 v popoldanskih urah.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA, Italijanka s poznanjem slovenščine, nudi lekcije italijanščine. Tel. 53564 ob obedih.
V	PULJAH PRI DOMJU (pod Logom) je odprl osmico Severino Uzenič. Toči pristno belo in črno vino.
OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič.
ZLATO ZAPESTNICO sem izgubila v Bazovici v bližini cerkve v nedeljo popoldne ob birmi. Poštenega najditelja prosim, naj telefonira na št. 60261 ob uradnih urah.
VIOLINO, staro 110 let,, prodam. Tel. 003867/72778 popoldan.
GARELLI CICLONE 50 kub, 5 prestav,
6.000	prevoženih km, letnik '85, v odličnem stanju, prodam. Tel. 302748.
OSEBNI RAČUNALNIK amstrad-schnei-der 6128 z barvnim monitorjem in dis-ketnikom ter veliko uporabnih programov prodam. Tel. 302748.
TRAVO na velikem travniku oddam zastonj. Tel. 213483.
PRODAM po ugodni ceni mali tovornjak tigrotto, 35 stotov nosilnosti, v dobrem stanju, z garancijo. Tel. 0481/34220.
PRODAM gozd v Grojni pri Gorici, 9.200 kv. m, tel. 0481/34220 ali 0481/520391.
DAJEM V NAJEM v Grojni pri Gorici majhno stanovanje za 1 osebo. Tel. 0481/34220.
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči sortirana vina.
TEHNIKA z znanjem elektronike in informatike išče slovensko podjetje. Prošnje nasloviti na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Tehnik".
V	SREDIŠČU NAJLEPŠEGA DELA SLOVENIJE nad sotočjem Save Bohinjke in Save Dolinjke ter ob magistralni cesti Ljubljana - Bled - Jesenice je penzion "MANCA", ki ima še nekaj prostih mest od 11. 7. do 26. 7. 87 in od 8. 8. do 20..8. 1987. Vse sobe imajo tuš in WC. Poleg klasičnih penzionskih uslug naša ponudba obsega še športno rekreacijo: tenis, plavanje, ribolov, jahanje in planinarjenje. Naslov: Penzion "MANCA", 64240 RADOVLJICA, Gradnikova 2, Slovenija - tel. 003864/75504.
prispevki
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 29. junija, do sobote,
4. julija 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan).
FERNETIČI (tel. 229355), MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. San Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Istrska ulica 18.
FERNETIČI (tel. 229355), MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18.
FERNETIČI (tel. 229355), MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
V	spomin na Igorja Zaccario darujeta Liviana in Fabio 50.000 lir za Center za rakasta obolenja in 50.000 lir za pevski zbor Milan Pertot.
Namesto cvetja na grob Štefanije Pahor por. Dovgan darujejo družine Teodo-rovič, Zidarič, Žveglič, Kinčič in Meh
50.000	lir za TPPZ P. Tomažič.
Namesto cvetja na grob Štefanije Pahor por. Dovgan darujeta Mara in Ladko Urdih 50.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
Namesto cvetja na grob Giovanne Savron vd. Sodomaco darujejo Silva, Dora, Nerina, Jole, Lidija in Kristina
60.000	lir za KD V. Vodnik.
V	isti namen darujeta Vojteh in Ivanka Lovriha 20.000 lir za KD V. Vodnik.
Namesto cvetja na grob Elija Perca darujeta družini Daneu in Cvelbar 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	počastitev spomina naše drage mame daruje družina Brajkovič 100.000 lir za KD I. Grbec in 100.000 lir za Dom J. Ukmar.
V	spomin na predrago aktivistko in vdovo NOB Francko Fabris - Stano iz Semedele pri Kopru, ob prvi obletnici smrti, darujeta Vlasta in Armido 50.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na nepozabno Silvo Ban -Škerkovo, Benedikta in Gilde Flego ter prof. Ivana Šavlija darujeta Vlasta in Armido 30.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Francko, Janka in Marija Slugo darujeta Vlasta in Armido 20.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na strica Angela Miliča darujeta Neva in Vojka 20.000 lir za moški pevski zbor Rdeča zvezda in 20.000 lir za Balinarski odsek ŠK Kras.
V	počastitev spomina Raffaela Perka daruje družina 100.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Mirkota, Giorgia in Terezo Vecchiet daruje Anton 30.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane.
V	spomin na Antona, Justino, Pavlino in Justa Vecchieta daruje Anton 20.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, Kolonkovca in od Sv. Ane.
Namesto cvetja na grob Angela Miliča darujeta Sonja in Mario 20.000 lir za ŠK Kras.
menjalnica
02. 7. 1987
Ameriški dolar			 1310.—	Japonski jen	
Nemška marka 			 721,50	Švicarski frank 	
Francoski frank			 214. -	Avstrijski šiling —
Holandski florint 			 639,-	Norveška krona ...
Belgijski frank			 34.	Švedska krona	
Funt šterling			 2110.	Portugalski eskudo
Irski šterling			 1910.	Španska peseta ...,
Danska krona			 188.	Avstralski dolar ...
Grška drahma 			 9,—	Debeli dinar	
Kanadski dolar 			 955.—	Drobni dinar	
8,50 868.— 102.— 193.— 204,—
8.50
9.50 900,—
1,75
1,90
DS^Il/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Dl*ll\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tel.: Sedež 67001 - 68881 Agencija Domjo 831-131
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
CANTANDO SOTTO LA PIOGGIA — Singin' in the Rain — Plesalca v dežju, ZDA 1952.
Režija: Stanley Donen in Gene Kelly. Igrajo: Gene Kelly, Donald CVConnor, Debbie Reynolds, Jean Hagen, Cyd Charisse. Drevi, 3. julija, ob 20.30, na Rete 4.
Zvezdnik nemega filma (G. Kelly) je na robu propada zaradi uveljavljanja zvočnega filma, zato se odloči, da bo pustil stare klišeje in... netalentirano filmsko partnerico; tako se s pomočjo prijatelja komika in prave ljubezni (D. Reynolds) le afirmira tudi kot igralec zvočnih filmov.
Kellyjev in Donenov film je postal klasik in pravi sinonim hollywoodskega musicala, zato ga še danes predvajajo ž velikim uspehom tako v kinodvoranah kot po televiziji. Vzrok te kontinuirane uspešnosti so prav gotovo bogate in slikovito podane plesne točke Genea Kellyja in drugih soplesalcev, ki spominjajo na magične koreografije broadway-skega mojstra Busbyja Berkeleya, in pa šarmantna Browno-va orkestrska glasba.
VRNITEV, Jugoslavija 1979.
Režija: Antun Vrdoljak. Igrajo: Boris Dvornik, Fabijan Sovgovič, Rade Šerbedžija, Milena Dravič. V soboto, 4. julija, ob 20.15, na RTV Ljubljana.
Deset let ločuje ta film od posrečenega Vrdoljakovega prvenca Ko slišiš zvonove iz leta 1969. Za Vrnitev je sodeloval z režiserjem pri pisanju scenarija Ugo Pirro, eden najboljših italijanskih scenaristov. Nemara je sta to sodelovanje in pa bleščeča fotografija Tomislava Pinterja zadostno jamstvo za uspeh filma.
Zgodba se dogaja v vojnem obdobju. Na malem dalmatinskem otoku ljudje na različne načine doživljajo težko preizkušnjo in so razdeljeni: nekateri se previdno drže žan-darmarijske postaje, ki so jo zasedli Italijani, in z njimi sodelujejo, drugi so neopredeljeni, tretji pa se zbirajo ob skojevski mladini in skušajo organizirati oborožen odpor tudi na otoku. Kmalu se večji del prebivalstva odloči, da stopi v partizanske vrste, kar sproži seveda krvoločno reakcijo in represijo okupatorja. Zato ob kapitulaciji sprejmejo otočani z deljenimi in protislovnimi čustvi osvoboditev, z navdušenjem, a tudi grenkobo zaradi nasilja, ki so ga pač utrpeli med okupacijo.
ANIMAL HOUSE — National Lampoon’s Animal House, ZDA 1978.
Režija: John Landis. Igrajo: John Belushi, John VEr-non, Verna Bloom, Cesare Danova. V ponedeljek, 6. julija, ob 23.45, na Italia 1.
Filmska komedija in komičnost nasploh sta postala stalna spremljevalca soparnih poletnih televizijskih večerov. Pred tem filmom npr. Berlusconi ponuja na svoji glavni mreži (Canale 5) istega dne, ob 20.30, klasično komično delo iz niza filmov o Don Camillu in sicer II ritorno di Don Camillo iz 1953 v režiji Juliena Duviviera. To je seveda tradicionalen komičen film, namenjen širokemu televizijskemu občinstvu...
Eksplozivno mešanico razuzdanega in »demencialnega« humorja, vrtoglavo kopičenje študentovskih šal in orgij, anarhični izziv vsem ustaljenim konvencijam in inštitucijam ameriške družbe, ki jih namečeta nezadržni igralsko-režiserski par Belushi-Landis v filmu Animal House, vse to ponuja Italia 1, ob pozni uri, v glavne,m mladi publiki. Kajti ta Berlusconijeva postaja, ki je najbolj izvirno »medijsko opredeljena«, sledi s posebno pozornostjo mladim in nekonvencionalnim gledalcem z izvirnimi oddajami kot npr. Dri-ve in ali Lupo solitario, z neobičajnimi glasbenimi koncerti
in video sporedi, končno nenazadnje s filmi s posebnim predznakom: so to lahko surrealistične komedije Johna Landisa, izostrena dela mladega nemškega filma, sodobne grozljivke, itn. Animal House je ob Bratih Bluz gotovo najbolj posrečen in divje komičen film pokojnega Belushija!
OSTERMAN VVEEKEND — Ostermanov vikend, ZDA 1983.
Režija: Sam Peckinpah. Igrajo: Burt Lancaster, John Hurt, Rutger Hauer, Dennis Hopper. V torek, 7. julija, ob 21,45, na RAI 3.
To je zadnji film najboljšega ameriškega režiserja »kre-puskolarnih« vesternov in strastnih, z besom nabitih filmov o ameriškem nasilju. Peckinpah je izbral za svojo poslednjo grenko pustolovščino štiri izrazito individualistične igralske tipe. Pokvarjeni šef CIE Lancaster ter njegov pomočnik Hurt opozorita televizijskega časnikarja Hauerja, da so prijatelji, ki prihajajo k njemu na vikend, v resnici nevarni ruski vohuni. Hauer sodeluje z njima, v zameno pa bo šef CIE prisoten na njegovi oddaji... Vikend se kmalu spremeni v pravi pokol, ko se vloge vsakega tako zasukajo in zakomplicirajo, da ni več jasno, kdo je kdo...
TI RICORDI Dl DOLLV BELL — Sječaš li se Dooly Bell? — Spominjaš se Dolly Bell?, Jugoslavija 1981.
Režija: Emir Kusturica. Igrajo: Slavko Štimac, Slobodan Aligrudič, Liljana Blagojevič, Mira Banjac. V sredo, 8. julija, ob 23.35, na RAI 2.
Skupni estetski afiniteti sta povezali mladega bosanskega filmarja Emira Kusturico in starejšega literata-scenarista Abdulaha Sidrana, tako da sta talentirani režiser, ki je študiral na praški šoli FAMU, in subtilni pesnik iz Sarajeva poustvarila dvoje izredno barvitih in posrečenih filmov: Spominjaš se DoIly Bell in Oče na službenem potovanju. Kot je znano, sta ta dva filma doživela velik mednarodni uspeh: prvi je prejel zlatega leva v Benetkah, drugi pa zlato palmo v Cannesu.
V obeh delih se spajata in dopolnjujeta talent, nastrojenost ter doprinos obeh avtorjev; prefinjena režiserska sposobnost Kusturice in vizualna dramaturgija scenarista Sidrana. Zgodba o Dolly Bell je znana: samozavestni protagonist filma dorašča v zatohlem in provincialnem Sarajevu sredi 60. let, prešerno in naivno doživlja svojo mladost, prve ljubezni, prijateljstva ob glasbi ter se pripravlja na odraslo življenje. Odlična igra vseh in fotografija slovenskega snemalca Vilka Filača.
ITALIANI BRAVA GENTE — Italijani, dobri ljudje — Italija 1964.
Režija: Giuseppe de Santis. Igrajo: Ralfaele Pišu, An-drea Cecchi, Peter Falk, Tatjana Samojlova, Riccardo Cucciolla. V četrtek, 9. julija, ob 14. na RAI 1.
Giuseppe de Santis (r. 1917) je ena najbolj izvirnih a tudi danes najmanj poznanih osebnosti italijanskega neore-alizma. Njegovo predvojno kritiško in scenaristično delo ter njegov poznejši filmski opus (npr. Caccia tragica, Riso amaro, Roma ore 11) so nedvomno bistveno prispevali k obnovi in modernizaciji italijanskega filma po letu 1945. V tem smislu je De Santis nič manj pomemben od ostalih »očetov« neorealizma, od Rossellinija in Zavattinija dalje.
Italijani brava gente je neobičajna in kozmopolitska zgodba o štirih vojakih, različnih narodnosti in iz različnih družbenih okolij, ki se po sili razmer znajdejo skupaj in ob travmatični preizkušnji vojne pridejo do zavesti o skrajnem nesmislu in absurdni krutosti vsake vojne in vojske.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
POP DELAVNICA 87
Letošnja Pop delavnica v Vipol-žah, prikupni vasici Goriških brd, je kot osrednja slovenska glasbena manifestacija privabila kar veliko množico mladih. Mi se bomo seveda ukvarjali predvsem s kaseto. Takoj moram izreči kritiko, kaseta je namreč izredno slabo posneta. Pesmi so v glavnem dobro aranžirane, nekatere imajo odličen tekst in še boljše melodije. Zmagovalci letošnje Pop delavnice so člani ansambla Martin Krpan, ki so s pesmijo Še je čas dokazali, da se tudi v Sloveniji rockerskega vsaj nekaj giblje. Na dostojnem nivoju so bili tudi De Gazelas, še boljša njihova pevka Deja Musič s pesmijo Ritem v zraku. Novogoričani Bianco so baje neapeljskega izvora, saj pravijo, da Primorci brez pizze nikakor ne morejo naprej.
Pravi dragulj kasete pa je balada Poet, ki jo izvaja stari rocker Janez Bončina-Benč in je bodisi kompozicijsko kot tudi aranžmajsko daleč najboljši motiv Pop delavnice 87, pa čeprav se zdi za jugoslovanske glasbene razmere še vedno preveč revolucionaren. Besedilo te pesmi se zgraža nad slovenskimi psevdo-rockerji, ki si domišljajo, da bodo z Mandarinami, Jezicami, Debelimi dekVcami zasloveli. Vendar, kot pravi DJ Vala 202 Janko Ropret, ki zelo simpatično in ironično povezuje celoten spored na kaseti, bodo
K
take in podobne skladbe prav kmalu tonile v pozabo.
Pesmi in izvajalci pa so: Honolulu Babv - GU GU, Marina - JONATAN JON, Ne laži mi - CHATEAU, Se je čas - MARTIN KRPAN, Jaz se ne igram - ROSE, Čarobna moč -DAVOR PINK & PANTER KAJA, Jožek Moj - AGROPOP, Gremo na pizzo - BIANCO, Ti si moj bonbonček - MOULIN ROUGE, Usodna dama - IGRA, Orkester - BLACK & WHITE, Ritem v zraku - DE GAZELAS, Valerie - STANE VIDMAR, Nikjer doma - VIKEND, Poletja ni yeč - MELOS, Poet - JANEZ BONČINA - BENC.
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek: Naslov:.........
Glasujem za:......................................................
Moj predlog:....................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst’ bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
RAI 1
11.55	Vremenska napoved	11.55
12.00	Dnevnik - kratke vesti	13.00
12.05	Nadaljevanka: La časa rossa (za-	13.25
dnji del)	13.40
13.30	Dnevnik	14.20
14.00	FilrnJl disco volante (kom., It.
1965, r. Tinto Brass, i. Alberto Sordi, Monica Vitti)
15.30	Risanka: Marco	16.35
16.20	Risanka: Walt Disneyev svet
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Risanka: Gristi il draghetto	18.15
17.20	Aktualnosti: Spaziolibero	18.25
17.45 Nanizanka: Niente rose per il	18.40
commissario Aletti	19.30
19.40 Almanah in vreme	19.45
20.00	Dnevnik	20.15
20.30	Film: Toto e Carolina (kom., It.	20.30
1954, r. Mario Monicelli, i. Toto,
Anna Maria Ferrero)	21.30
21.55	Dnevnik	22.30
22.05	Glasbena oddaja: Poletni rock -	22.45
Peter Gabriel, solist angažira-	23.30
nosti	23.40
22.20	Dnevnika - posebna oddaja 23.15 Mednarodno srečanje v bilijardu
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 2
Nanizanka: Un caso per due Dnevnik - ob trinajstih Dnevnik. Šport Nanizanka: Saranno famosi Mladinska oddaja: Arcobaleno, vmes dokumentarec o živalih, risanka Dick Tracy, nanizanka La nave perduta
Film: Vortice (dram., It. 1954, r. Raffaello Matarazzo, i. Silvana Pampanini, Massimo Girotti) Aktualnosti: Iz Parlamenta Športne vesti Nanizanka: Perry Mason Dnevnik - vesti Dnevnik Športne vesti
Kabaret politične satire: Per chi suona la campanella Glas. oddaja: Improvvisando Dnevnik
Aktualno: Mixer v svetu Dnevnik - zadnje vesti Film: La folle impresa del dottor Schaefer (dram., ZDA 1967, r. Theodore J. Flicker, i. James Coburn,.Severn Darden)
RAI 3
13.30	Informativna oddaja: Stiffelius due (pripravil Mimmo Scarano)
14.30	Šport: kolesarstvo - Giro di Basi-licata
14.55 Šport: teniško prvenstvo v Wim-bledonu - polfinale ženske (neposredni evrovizijski prenos)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.30	Politične aktualnosti: 7 dni v parlamentu (pripravila Giuseppe Morello in Gianni Colletta)
20.00	Izobraževalna oddaja: Italijanski poštni sistem - Sedanjost in perspektive (10. del)
20.30	Dokumentarec: Tri miliarde let -Življenje na zemlji, Sesalci (pripravil David Attenbourgh, v studiu z Danilom Mainardijem priznani znanstveniki)
22.10 Dnevnik
22.20	Filmska raziskava: Hemingway v Benetkah (r. Lorraine de Selle)
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
23.35 Deželne vesti
23.45 Informativna oddaja: Stiffelius (pripravil Mimmo Scarano)
RTV Ljubljana
18.35 Poročila
18.40 Nadaljevanka: Dolga bela sled -Sneguljčica in sedem palčkov (9. del)
19.10 Risanka
19.26 Vreme in dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Lulu (po igri Carla Bertolazzija, r. Sandro Bolchi, i. Mariangela Melato, Micheline Prešle, 1. del)
21.05 Dokumentarna serija: Zgodovina izumov
22.00	Rezerviran čas
22.15 Dnevnik
22.55 Zabavna oddaja: Poletna noč
22.30 Film: Marie Octobre (po romanu Jacguesa Roberta, dram., Fr.1958, r. Julien Duvivier, i. Da-nielle Darieux, Bernard Blier; Člani skupine francoskega odpora se po dolgih letih zberejo na večerji. Edina ženska je Marie Octobre, ki je ljubila izdanega vodjo organizacije, kar pove na večerji. Začne se mučno sumničenje in pojavi se vprašanje, kaj storiti z izdajalcem.)
iff| CANALE 5_________
8.30 Jutranja telovadba (vodi Skip Carter)
8.40	Nanizanki: La grande vallata, 9.30 Aliče
9.40	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.30 General Hospital
11.00	Nanizanke: Arcibaldo, Lou Grant, 12.30 Bo-nanza
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Piombo rovente (dram., ZDA 1957, r. A. MacKendrick, i. Burt Lancaster)
16.30	Nanizanke: L uomo di Atlantide, 17.30 L'al-bero delle mele, 18.00 Una famiglia america-na, 19.00 I Jefferson, 19.30 Love Boat
20.30	Nadaljevanka: Ritorno a Eden (r. Karen Arthur, 1. del)
22.30	Nanizanke: Top Sec-ret, 23.30 Lottery, 0.30 Sceriffo a New York
^ RETEOUATTRlT
8.30 Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La sguad-riglia delle pecore, 12.00 Due onesti fuori-legge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
Lucy May, Candy Candy, Goldie Gold, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15 Nanizanka: I giorni di Brian
17.00	Dokumentarec
17.30	Nanizanke: Il Santo, 18.30 Switch, 19.30 New York New York
20.30	Film: Cantando sotto la pioggia (glas., ZDA 1952, r. Stanley Donen -Gene Kelly, i. G. Kel-ly, Donald 0'Connor)
22.30	Nadaljevanka: Peyton Plače
23.30	Nanizanki: Mod Squ-ad, 0.30 Mistery Movi-es-Banacek
ITAUA1
8.30 Nanizanka: La strana coppia
9.00	Film: Chimera (glas., It. 1963, r. Ettore M. Fizzarotti)
10.30	Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 11.00 Ralph su-permaxieroe, 12.00 Star Trek, 13.00 Hard-castle e McCormick
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Il mago di Oz, Flo, Pollon, Ruy
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper, 19.00 Chips
20.00	Risanka: Polyanna
20.30 Film: Il bianco il giallo
il nero (vestern, It.-Fr. 1974, r. Sergio Corbuc-ci, i. Giuliano Gemma, Tomas Milian)
22.35 Vesti in paberki o nogometu
23.05 Nanizanke: Giudice di notte, 23.35 Ai confini della realta, 0.05 Sa-murai, 1.30 Hardcastle e McCormick
[Klij TELEPADOVA
13.00	Risanki: Godam, Tek-kaman
14.00	Nad.: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.00	Dietološka rubrika
16.30	Risanke: Jane e Micci, Conan, Godam, Dai-tarn III, Starzinger
19.00	Nanizanka: Sanford and Son, 19.30 Ellery Queen
20.30	Film: L ultima onda (fant., 1977, r. Peter VVeir, i. Richard Cham-
berlain, Olivia Ham-net)
22.30	Film: Svezia inferno e paradiso (dok., It. 1968, r. Luigi Scattini)
0.30 Film: Professione bi-gamo (kom., 1969, r. Franz Antel, i. Lando Buzzanca)
^ TELEFmUU
12.30	Nanizanka: La piccola Margie
13.00	Medicinska rubrika
13.30	Nanizanka: The Bold Ones
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
16.00	Glas. odd.: Musič Box 17.45 Nadaljevanka:. Scacco
matto
19.00	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Brothers and sisters
20.30	Film: Bocca di fuoco (pust., 1979, r. Michael VVinner, i. Sophia Loren, James Coburn)
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Big Foot 0.30 Informativna oddaja:
News dal mondo
teleouattro
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, glasba; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ne prezrimo!; 8.45 Mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v goriškem Avditoriju: Federico Mondelci (saksofon) in Giovanna Giu-lidori (klavir); 11.15 Glasbeni mozaik;
12.00	Od Mont Blanca do prostega plezanja; 13.20 S tekmovanja Guido d'-Arezzo: ženski zbor univerze iz Pešca (Madž.); 13.40 Glas. skice; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Naš popoldan z glasbo m besedo; 14.10 Naš jezik; 15.00 Iz filmskega sveta; 16.00 Ob ljudskih pravljicah; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni pregled; 18.30 Skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 4.30 Jutranji spored; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dober dan z; 8.35 Mladina poje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Preludij k Favnovemu popoldnevu; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.30 Melodije; 14.05 Mozaik; 14.50 Človek in zdravje; 14.40 Mozaik;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Ansambel Fantje z vseh vetrov; 18.15 Filmske novosti; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo;
20.00	Mladi mostovi; 20.30 Naši kraji in ljudje; 23.05 Lit. nokturno; 0.05 Nočni program.
jlP) TV Koper___________
14.55 Teniški turnir v VVimbledonu -polfinale moški
17.00	Otroški spored: Il sabato dello zecchino
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
TRST — Podaljšan rok zakona za tuje delavce
NABREŽINA — Občinski svet devin-sko-nabrežinske občine o KZE
TRST — WWF o posledicah černobilske nesreče
GORICA — Obračun prometa tovornjakov
19.30	TVD Stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica il volto dell amore (3. del)
20.30	Glasbeni niz: dunajska Filharmonija z Leonardom Bernsteinom izvaja Brahmsove simfonije
21.45	TVD Vsedanes
22.00	Moški polfinale teniškega turnirja v VVimbledonu (prenos)
23.00	Dokumentarec: NOB v Sloveniji
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Poročila in pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val Radia Koper; 14.40 Pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.00	Glasba; 17.40 Aktualna tema;
18.00	Glasbeni utrinki iz zamejstva.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.40 Summers ago; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru;
9.15	Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Popevka; 10.05 Hit parade; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovni pogovori;
11.15	Lepi Rovinj; 11.30 Reportaže; 11.35 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 14.45 Plesna glasba; 15.00 Kultura in umetnost;
15.45	Sintonizirani; 16.33 Blitz; 17.00 Bubbling; 17.33 Summers ago; 18.00 Pulj kliče Koper,- 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00 Za vsakogar nekaj; 19.00 V svetu fantazije; 20.30 Nočni val; oddaje povezuje glasba.
Poročilo odbornika Klemšeta v proračunski razpravi
Na območju sovodenjske občine v načrtu precej javnih del
Vpisujejo na šoli Ivan Trinko
Do torka čas za prijave v slovenski tečaj 150 ur
Sovodenjski občinski svet je na zadnji seji, v torek, 30. junija, odobril proračun za letos in nekaj ukrepov v zvezi z javnimi deli. Finančni'načrt, ki izkazuje 2.021 milijonov lir dohodkov in prav toliko izdatkov, je bil odobren z večino glasov, vzdržala sta se dva svetovalca manjšine. Istočasno s finančnim dokumentom je bilo odobreno tudi programsko poročilo, s katerim so se svetovalci seznanili sicer že na zadnji seji.
Novosti letošnjega finančnega načrta je na torkovi seji obrazložil odbornik za proračun, Vlado Klemše. Ugotovil je, da se postopek priprave in odobravanja proračuna tudi letos žal začenja s polletno zamudo in da tudi izgledi za poslovanje v letu 1988 niso najboljši.
Poglejmo pobliže finančni načrt: dohodki pd davkov bodo znašali 137 milijonov, nakazila Države, Dežele in drugih ustanov 813 milijonov, dohodki iz prodaje imovine in prenosa kapitala 385 milijonov, dohodki iz vnovčenja posojil in blagajniške anticipacije 511 milijonov, krožne postavke 150 milijonov in razni drugi dohodki 24 milijonov lir. Med izdatki je na prvem mes-
V prejšnjih mesecih se je najprej s sprejetjem in nato zapadlostjo odloka o t.i. superglobah za prometne prekrške ustvarila precejšnja zmeda med avtomobilisti. Največ preglavic je bilo z najpogostejšim prekrškom - parkiranjem na nedovoljenem mestu. Do 13. marca je v takih primerih avtomobilist plačal 12.500 globe. 14. marca je stopil v veljavo vladni dekret, ki je kar potrojil višino globe na 37.500 lir. Odloka ni Parlament uzakonil, tako da so nekaj dni (od 9. do 21. maja) spet veljale stare cenejše tarife, po 22. maju pa je nov odlok izbral vmesno pot, s tem da je določil globo v višini 25 tisoč lir.
Nemalo je bilo vprašanj o tem, kaj naj storijo šoferji, ki so jim ugotovili prekršek v obdobju prvega odloka in so bili torej podvrženi najdražji globi. So te globe veljavne kljub zapadlosti odloka? Lahko šoferji zahtevajo povračilo razlike? Kaj pa v primeru, da je bil prekršek zagrešen v času, ko je veljal odlok, globo pa so plačali kasneje?
»Stvar je precej enostavna,« so nam povedali na poveljstvu mestnih redarjev v Gorici, »in za avtomobiliste neprijetna. vsak mora namreč plačati globo, ki je bila veljavna v trenutku, ko so varnostni organi ugotovili prekršek.« Nobenega povračila torej in tudi nobene koristi od morebitnih špekulacij s kasnejšim plačilom. Čeprav nekateri osporavajo tej rešitvi, so organi, ki so zadolženi za nadzorstvo nad prometom, prejeli nedvoumno
Konec tedna bo v Števerjanu 17. festival narodno-zabavne glasbe. Na njem bo tokrat nastopilo rekordno število ansamblov, to pa tudi zaradi tega, ker so letošnje denarne nagrade višje od tistih prejšnjih let. Prav zaradi tega bo žirija imela polne roke dela, tudi zaradi tega, ker je prijavljenih kar precej znanih ansamblov. Jutri, v soboto zvečer bodo izločilna tekmovanja, v nedeljo popoldne pa finale.
Svojo udeležbo so napovedali: Rogaški instrumentalni kvintet iz Rogaške Slatine, Nagelj iz Stahovice, Voll-maier iz Radij ob Dravi, Bratje Orel iz Ljubljane, Tone Čuček iz Maribora, Gašperji iz Preddvora pri Kranju, Podkrajški fantje iz Titovega Velenja, Idila iz Maribora, Franci Ocvirk iz Sevnice, Svone Lipovšek iz Vojnika, Bratje iz Oplotnice, Bratje Krt iz Stahovice, Vinko Cverle iz Šentjurja, I Bintars iz Benečije, Štajerskih sedem iz Slovenskih Konjic, Viki Ašič iz Celja, Belokranjci iz Črnomlja, Laporski kvintet iz Laporja, Podravci iz Ormoža, Lanški
tu postavka za tekoče stroške (861 milijonov lir), sledijo investicije 726 milijonov lir in vračanje posojil 282 milijonov lir. Stroški za osebje bodo občinsko blagajno bremenili za 596 milijonov lir.
Na področju investicij je v proračunu za tekoče leto predvideno finančno kritje za tri posege: 112 milijonov za gradnjo občinske garaže, 171 milijonov za asfaltiranje ulic in cest na območju Rupe in Peči in ureditev pločnikov, 155 milijonov lir za tretjo skupino del splošnega načrta grezničneh-ga omrežja in 87 milijonov lir za ureditev in razširitev nekaterih občinskih poti na Vrhu ter med Rupo in Pečjo. Strošek za gradnjo garaže naj bi občina krila z deželnim prispevkom, vendar bo po vsej verjetnosti treba vir financiranja spremeniti, je med razpravo pojasnil odbornik za proračun. Za urejanje in ponovno asfaltiranje cest bo občina najela posojilo, medtem ko je za 3. skupino del grezničnega omrežja že zagotovljeno posojilo s strani zavoda Cassa depositi e prestiti, v breme države. Dežela naj bi krila, deloma ali v celoti, strošek 87 milijonov lir za urejanje turističnih poti.
okrožnico z notranjega ministrstva v smislu potrditve začasne veljavnosti superglob.
S tem v zvezi so zanimivi tudi učinki, ki jih je zasolitev glob imela na število prekrškov. Čeprav so se podvojile globe za vse prekrške, je v mestnem središču najbolj občuten problem parkiranja. Kako so v tem pogledu reagirali goriški avtomobilisti?
»V prvih dneh po uvedbi superglob,« nem je povedla marešalo mestnih redarjev Michele Totaro, »se je število prekrškov v zvezi s parkiranjem zmanjšalo za dobrih 40 odstot-
instrumentalni kvintet iz Laškega, Ivan Korošec iz Cerknice, Rudarski kvintet iz Idrije, Kogras iz Spodnje Kungote, Jože Skoberne iz Brestanice, Novi odmevi iz Črnomlja, Toni Ver-derber iz Starega trga ob Kolpi, Srce Slovenije iz Sevnice, Bratje Poljanšek iz Kamnika, Hmeljarski instrumentalni kvintet iz Žalca, Alpiva iz Gorenjske, Celjski instrumentalni kvintet iz Celja.
Vseh teh 31 ansamblov bo igralo po dve skladbi, ki morata biti originalni, prvič izvedeni na števerjanskem festivalu.
Doslej je na šestnajstih festivalih nastopilo skupno 320 ansamblov (število teh je dejansko manjše, ker so nekateri nastopili večkrat), ki so igrali 640 novih skladb. Podeljenih je bilo vsega skupaj 77 nagrad.
Med skladbami jih je bilo kar 26 posvečenih Števerjanu. Posamezni ansambli so temu kraju v Brdih posvetili tudi po več pesmi.
V poglavju investicij so še nekatere druge postavke, vendar za veliko manjše zneske (nakupi opreme, odplačilo zaseženih zemljišč itd).
Za pobude na kulturnem področju bodo v sovodenjski občini letos namenili 14 milijonov lir. Od tega bo za prispevke kulturnim društvom šlo 8 milijonov, Sklad za izredne kulturne pobude premore 3 milijone lir, 1,3 milijone je predvideno kot prispevek odboru za postavitev partizanskega spomenika v Rupi, 2 milijona lir pa bo šlo za spodbujanje raznih iniciativ s pobratenimi in prijateljskimi občinami. Od 4 na 5 milijonov lir je bil povišan sklad za prispevke športnim društvom.
Med razpravo je odbornik Klemše opozoril na nekatere nove postavke: strošek za prilagoditev načrta trgovskega omrežja, strošek za nakup novih posod za zbiranje odpadnega stekla.
Z razpravo in glasovanjem o proračunu se je torkova seja sovodenjskega občinskega sveta, ki jo je vodil župan Vito Primožič sklenila. Pred tem je občinski svet odobril vrsto sklepov, o katerih bomo še poročali.
kov. Res je, da smo skušali tudi mi v začetku zatisniti oko ob kakem ne prav izzivajočem primeru, dejstvo pa je, da so vozniki v začetku pokazali večjo avtodisciplino. Žal smo s časom ugotovili, da se stvari vračajo spet v stare tirnice, tako da smo v interesu vseh discipliniranih avtomobilistov prisiljeni spet strožje ukrepati. Danes je torej število glob zaradi nepravilen-ga parkiranja samo za spoznanje manjše povprečja pred uvedbo novih glob.«
Pri tem prihajajo na dan stari problemi. Pomanjkanje parkirišč je občutiti le v strogem centru, medtem ko so
Delegacija Goriške pokrajinske uprave je bila na obisku v Novi Gorici, kjer se je sestala s predsednikom občinske skupščine Danilom Bašinom in predsednikom komisije za stike z zamejstvom Lojzetom Lahom. Pokrajino so zastopali predsednik Silvio Cumpe-ta, podpredsednik Fabbro in odbornik Bressan. Namen srečanja je bil, da bi določili teme za delovno srečanje delegacij obeh uprav, ki bo konec meseca v Gorici.
Na sestanku so evidentirali vrsto vprašanj, ki bodo predmet dvostranke obravnave. Govor je bil o gospodarskem sodelovanju ob meji, predvsem na področju drobnega gospodarstva in turizma, o ovrednotenju nekaterih mejnih prehodov, o vprašanjih v zvezi
V	torek, 7. julija, zapade rok za prijavo k eksperimentalnim srednješolskim tečajem za delavce, bolj znanim kot tečaji 150 ur. Tečaji so brezplačni in so odprti vsem, ki so dopolnili 16. leto starosti in iz kateregakoli razloga niso že prej dosegli diplome nižje srednje šole. Zamujeno lahko zainteresirani nadoknadijo v enem samem šolskem letu. Toliko namreč traja tečaj, ki se odvija v popoldanskih oz. večernih urah v prostorih srednjih šol goriš-ke pokrajine. Ob rednem obisku pouka imajo tečajniki možnost, da na zaključnem izpitu pridobijo državno srednješolsko diplomo.
V	lanskem šolskem letu je na Goriškem delovalo osem takih tečajev, tri v Tržiču in pet v Gorici. Med temi je bil tudi slovenski, na nižji srednji šoli Ivan Trinko v Gorici. V tej šoli je že v teku vpisovanje za novo šolsko leto 1987/88, ko bo prav tako deloval slovenski tečaj, če bodo zbrali zadostno število prijav. Zakon namreč predvideva kot pogoj za odprtje tečaja minimalno število 16 prijavljenih.
Vsi, ki so zainteresirani za pridobitev diplome o obveznem šolanju, so torej naprošeni, da se čimprej zglasijo v tajništvu šole Trinko (tel. 84325), ali v Uradu za šolstvo in kulturo na Pok-
v stranskih ulicah le nekaj sto metrov proč na voljo prazna mesta. Marsikdo pa kljub vsemu raje tvega globo. »Te dni smo na priemr morali naprtiti globo avtomobilistu, ki je brezskrbno pustil avto na avtobusnem postajališču tik pred kavarno, v kateri se je zadržal lep čas. Gotovo mu ni manjkalo časa, da bi poiskal primernejše mesto za avto. Pa kaj, takih primerov malomarnosti je še in še.«
Opozoriti gre tudi na šoferje, ki mislijo, da se izognejo globi če zapeljejo avto s kolesi na pločnik ali pa ga pustijo na stranskih stezah na Korzu. V tem primeru bo globa dvojna: 25 tisoč zaradi nedovoljenega parkiranja in dodatnih 37.500 lir ker na tak način ovirajo promet pešcev.
Mestni redarji se tudi tožijo zaradi nediscipliniranosti marsikaterega jugoslovanskega avtomobilista. Zaradi težav, ki v bistvu onemogočajo dostavljanje glob v tujino, se marsikateri enostavna izogne plačilu. »Za te primere in za domače šoferje, ki z nepravilnim parkiranjem povzročajo hujše težave v jrrometu,« pravi Totaro, »bi potrebovali 'pajka", ki bi odstranjeval vozila. Občina tega sama ne more uresničiti, ker zahteva nabava vozila določen strošek. Zato smo predlagali, naj bi sklenili pogodbo z zasebnikom, ki v Gorici že razpolaga s primernim vozilom. Gotovi smo, da bi bila ta dodatna "grožnja" najbolj prepričljiva za vse, ki se danes' ne zmenijo za globe, pa čeprav so dražje.«
z varstvom okolja, o sodelovanju pri obrambi pred točo, o položaju slovenske manjšine v Italiji, o kulturnem sodelovanju, o izmenjavi izkušenj pri reševanju socialnih vprašanj s posebno pozornostjo za problem mamil.
Iznešenih tem je kar precej, zato so se domenili, da bodo na prvem sestanku konec julija detaljno in po oblikovanem delovnem programu poglobili samo nekatere med njimi, preostale pa bodo predmet naslednjih razgovorov.
Sestanka se je udeležil tudi svetnik za osimsko gospodarstvo pri Izvršnem svetu SRS Milan Vižintin, ki je goriš-kim upraviteljem podal izčrpno informacijo o načrtih in programih v zvezi z gradnjo avtocest in še posebej o odseku med Razdrtim in Vrtojbo.
rajini (tel. 385227), kjer dobijo vse podrobnejše informacije in pojasnila v zvezi z vpisom.
Srečanje PSI v Števerjanu
Socialisti iz goriške pokrajine bodo danes zvečer praznovali v Števerjanu. Zadovoljni so z zmago na parlamentarnih volitvah, saj so pridobili na Goriškem veliko glasov, kar jim najbrž prihodnje leto, na deželnih volitvah, zagotavlja deželnega svetovalca.
Zbrali se bodo danes zvečer ob 18.30 v Dvoru v Števerjanu. Tajnik Luigi Blasig je povabil na to srečanje članov in prijateljev socialistične stranke tudi izvoljene parlamentarce, senatorja Castigliona in Agnellija, ter poslan-ceBredo, De Carlija in Renzullija.
Poletni koncerti v Attemsovi palači
Tudi letos bo glasbeno društvo Li-pizer organiziralo pod pokroviteljstvom goriške pokrajine in s prispevkom raznih ustanov že tretji ciklus koncertov, na katerih se bodo predstavili goriškim poslušalcem priznani deželni izvajalci. Koncerti se bodo vršili v prostorih Attemsove palače na Kornu, oziroma na vrtu iste palače. Vstop bo prost, zaradi malega števila razpoložljivih mest, bodo vabila na razpolago na turistični agenciji IOT v Ulici Oberdan 16, telefon 83838.
Ciklus glasbenih večerov bosta pričela jutri, 4. julija, s pričetkom ob 21. uri Ester Manzocco in Paolo Chiaran-dini, ki bosta igrala klavir štiriročno.
Program ostalih koncertov pa je sledeči: 11. julija — Lorella Grion (sopran) ter Antonio Stacul (klavir), 20. julija Axel Boch (kitara), 25. julija — Elena Visintin (čembalo) ter Marco Podda (tenor), 1. 'avgusta Gian-nino Fassetta (harmonika), 8. avgusta Patrizia Punis (čelo) ter Nicoletta San-zin (harfa).
Poletni urnik občinskih podjetij
Uradi občinskih podjetij za storitve bodo v poletnih mesecih odprti za občinstvo po skrajšanem urniku. Krajši urnik bo veljal v mesecih: juliju, avgustu in septembru. Uradi bodo odprti od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 13.00, ob petkih od 8.30 do 11.30, medtem ko bodo v popoldanskem času in ob sobotah zaprti. Urad za avtobusne abonmaje bo zadnje tri in prve tri delavnike v vsakem mesecu odprt od 8. do 13.30 in od 15. do 17. ure (če gre za dneve od ponedeljka do petka) oz. samo od 8. do 13.30 (če gre za soboto).
Iz bolnišnice
Včeraj se je pripetila v jutranjih urah lažja prometna nesreča na križišču med ulicama Alviano in Lantieri. Zaradi nespoštovanja prometnega znaka sta med seboj trčila motociklist ter novogoriška zastava, ki jo je upravljal Ciril Bratuž iz Vrtojbe. V trčenju je bil lažje ranjen voznik motornega kolesa Luca Corsi iz Gorice. Okreval bo v osmih dneh.
vazna obvestila
Občina Doberdob obvešča, da bo tehnični urad odprt ob ponedeljkih, sredah in petkih od 7.30 do 10. ure, ostali uradi pa od ponedeljka do sobote od 7. do 10. ure.
kino
Gorica
VERDI 17.30-22.00 »Cristiana F., noi i ra-gazzi dello zoo di Berlino«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO Zaprto.
VITTORIA 17.30-22.00 »Sexual odissey«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Petero močnih«. DESKLE 19.30 »Smrtonosna pot«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. Toti 52, tel. 72701.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 9.30 Teresa Bressan vd. Bregant iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločniku, ob 10. uri Armando Terpin iz Trsta na glavno pokopališče, ob 11. uri Andrea Antonio Pagliara iz Trsta na glavno pokopališče.
qq CASSA 0O DIRISPARMIO Dl GORIZIA
Obveščamo našo cenjeno klientelo, da bomo danes, 3. julija, predčasno zaprli, ob 11.05, našo poslovalnico na Korzu Verdi 104. To zaradi začetka del za preureditev salona v poslovalnici.
GORIŠKA POKRAJINA ODBORNIŠTVO ZA ŠOLSTVO
SREDNJEŠOLSKI TEČAJI ZA ODRASLE
Tečaji 150 ur" so na voljo vsem, ki so dopolnili 16. leto starosti in ki iz raznih vzrokov nimajosrednješolske diplome.
So popolnoma brezplačni in se zaključijo zizstavitvijo državne srednješolske diplome.
Slovenski tečaji se vršijo v popoldanskih ali večernihurah v prostorih nižje srednje šole "Ivan Trinko" in trajajo eno samo šolsko leto.
Vpisovanja so se že začela in zadnji rok za predstavitevprošenj zapade v TOREK 7. JULIJA 1987.
Za pojasnila in vpis se lahko obrnete na:Srednja šola "Ivan Trinko" (tel. 84325)Urad za šolstvo in kulturo Goriške pokrajinske uprave(tel. 385227)
Povišanje glob je imelo le skromne učinke
Problem parkirišč občuten zlasti v centru
V polnem teku priprave za števerjanski festival
Vodstvo pokrajinske uprave na obisku v Novi Gorici
Dvojezičnost kot vrednota
Ali je dvojezičnost škodljiva? O tem vprašanju v Furlaniji-Julijski krajini že leta plamtijo polemike, ki jih netijo desničarske in nacionalistične sile z zelo jasnim ciljem: ošibiti in utesniti slovensko narodnostno skupnost, z njo pa tudi vse tiste, ki so za sodelovanje, tvorni odnos z naravnim tržaškim zaledjem, vlogo mostu, ki presega zgolj emporialni aspekt.
Zakaj tako ostro proti dvojezičnosti? Očitno je bilingvizem v sedanjem trenutku, kot tudi v prejšnjih letih, tisto strašilo, tisti zunanji sovražnik, ki se ga taktično poslužujejo, da bi strnili svoje vrste. Ob tem pa gre tudi za strah pred kulturnim nabojem, ki ga ima dvojezičnost v sebi, saj bi dejanska uveljavitev bilingvizma pomenila za nazadnjaške kulturne, politične in gospodarske sile začetek konca. Dvojezičnost namreč, poudarja na primer pedagog Renzo Titone v knjigi Tuji jeziki potni list za prihodnost (Lingue straniere passaporto per il futu-ro - La nuova Italia), so sinonim odprtosti, prožnosti, cepivo proti nacionalizmu in vsem novim oblikam kulturne ter družbene getizacije. Titone v svojem sicer kratkem prispevku navaja 10 razlogov, ki opravičujejo, da se otrok že v predšolski in osnovnošolski dobi uči dveh jezikov. V mislih ima zlasti bolj razširjene in uveljavljene jezike, vendar njegovo izvajanje je še tem bolj veljavno za kraje, kot so naši, ki so prepojeni z različnimi kulturami, križpot-je narodov in jezikov.
Kateri so ti razlogi? Titone jih je strnil takole:
1.	Dosedanje izkušnje v številnih državah, med katerimi je tudi Italija, so nazorno pokazale na pedagoške in družbene prednosti zgodnjega bilingvizma. Seveda pa pri tem otroka ne kaže obremenjevati z nocionizmom, pač pa mu pomagati, da osvoji različne oblike komuniciranja kot če bi šlo za zabavno igro.
2.	Z nevrološkega vidika ima otrok neverjetno stopnjo možganske plastičnosti in veliko sposobnost, da sprejme več kot en komunikacijski kodeks. Otrok je že od rojstva potencialno poliglot, saj na primer njegovi spontani poskusi glasovnega izražanja vključujejo 3.000 različnih zvokov, impulz po komuniciranju z besedo ali gesto pa izredno močan in zakoreninjen, da bi njegovo omejevanje lahko povzročalo miselne disfunkcije in zamude v duševnem ter čustvenem razvoju.
3.	Primerjalne raziskave so dokazale, da ima dvojezični otrok bolj prožno in bogato inteligenco, dojemljivo za nova jezikovna in nejezikovna spoznanja.
4.	S čustvenega vidika dvojezični otrok nima tistih čustvenih filtrov, ki bi lahko omejevali njegovo
željo po socializaciji in njegovo sposobnost večkulturnega dojemanja.
5.	Z vzgojnega vidika ima dvojezični otrok večjo sposobnost vsestranskega dojemanja in bolje rešuje vprašanja obnašanja. Njegova prožnost mu omogoča, da je bolj občutljiv za različne oblike dojemanja in je bolj ustvarjalen v reševanju problemov.
6.	Poznavanje dveh jezikov mu omogoča, da globlje dojame kulturo, razčlenjenost, živo dinamiko maternega jezika, njegova jezikovna izobrazba pa postane tako globlja.
7.	Z družbenega vidika ima večjezični otrok večjo sposobnost aktivnega in odgovornega vključevanja v tudi zelo različne skupnosti, ob tem pa večjo možnost zaposlitve.
8.	Poznavanje več jezikov, ki so nosilci različnih kultur, zgodovin, pogledov na svet, daje dvojezičnemu otroku tisti večkulturni in nadnacionalni pogled, ki je cepivo proti nacionalizmom in novim oblikam kulturne in družbene getizacije.
9.	Sposobnost komuniciranja in sodelovanja z ljudmi različnega izvora, miselnosti in različnih metod komuniciranja pomaga pri oblikovanju demokratičnega duha.
10.	Dvojezičnost lahko omogoči večjo prilagodljivost osebnosti na različne prilike življenja, ob tem pa omogoča hitro reagiranje na nove situacije in ustvarjalni pristop pri iskanju novih rešitev. Seveda dvojezičnost ni edina pot za rešitev novih problemov, je pa lahko pomembna in dragocena pot, ki je ne smemo prezreti, če jo bodo družbene in vzgojne razmere omogočile.
Seveda pa vse navedeno velja z nekaterimi pogoji, ki so predvsem izbira strokovno in pedagoško pripravljenih učiteljev, metoda poučevanja, ki je primerna otrokovemu psihičnemu in jezikovnemu razvoju, izbira primerne vsebine, ki je v skladu z otrokovo izkušnjo in izrazno potrebo.
Do tu Renzo Titone. Njegovo utemeljevanje dvojezičnosti je nedvomno zanimivo tudi za položaj pri nas, saj nakazuje nove možnosti dialoga in spoznavanja, ob tem pa izpodkopava temelje marsikateremu tabuju. Pot, ki jo nakazuje Titone, je pot odprtosti in vzajemnega razumevanja, kar bi bogatilo celotno tukajšnjo skupnost. Žal je trenutno dvojezičnost v Furlaniji-Julijski krajini samo enostranska. Ob potencialnih možnostih, ki jih nakazuje pa bi bil potreben skupni napor vseh, da bi postavili vsaj temelje in zametek dvosmernega bilingvizma, seveda brez vsakršne prisile pač pa tako, da bi slovenska stvarnost postala tudi za sodržavljane italijanskega jezika bolj zanimiva in privlačna, vrednota, ki bi jo bilo škoda aprioristično odklanjati.
radijski odmevi - radijski odmevi
Soočenje z usodo mlajše generacije
JANEZ POVŠE
Radijska monodrama Franja Frančiča »In ne rečeš ne!« je odkrilo soočenje z usodo in smislom (mlajše) generacije, soočenje, ki preseneča z odkritostjo, še bolj pa z osredotočenjem na bistvena človekova vprašanja. Z drugimi besedami: mlajša umetniška in življenjska generacija se hočeš nočeš, zavestno ali nagonsko vrača seveda s povsem novimi, neklišejskimi humanističnimi vzgibi v temeljna vprašanja, kot so: smisel in nesmisel, ljubezen in neljubezen, dostojanstvo ali nepoštenost do samega sebe in s tem tudi do drugih. Znotraj takšnih in podobnih koordinat je umetniško razmišljanje v bistvu polno življenja samega, tu ni pardona, tu ni praznega odpuščanja, tu je le odkrita, lahko rečemo tudi neizprosna inventura svojih dni, svojih snovanj, ter svoje prihodnosti, ki mora na vsak način prinesti nekaj novega, svetlejšega in tehtnejšega.
V izvrstni interpretaciji gosta iz Ljubljane, Igorja Samobora med drugim, igralec je ustrezno izbran za obravnavano Frančičevo igro, ker je po notranjem tonu pravzaprav liričen, nedelinkventen, kar je pač svet okoli njega ter v režiji Jožea Babiča, ki je podčrtal junakovo iskanje in izgubljenost z izpraznjenostjo narodno-za-bavne glasbe, zvoki neprekinjene ceste, potovanja in patetičnimi asociacijami tanga in dunajskega valčka v omenjeni izvedbeni zasnovi gre za »beg« 31-lethega psihologa in nesojenega pisatelja Egona iz mesta ob morju v Ljubljano, prestolnico. Egon zapušča dekle, s katero živi in ga ljubi zgodba traja že tri leta da bi pričel v prestolnici, metropoli, novo sanjsko življenje. Na vožnji v avtobusu premleva dejanja in nehanja in dlje ko je od izhodiščne točke, bolj se stopnjuje v njem nekakšen obračun in samoobračun: nikoli in nikjer se ni ustalil, res da mu je oče umrl za rakom, ko mu je bilo 14 let, res da si je sam želel v internat, res da ga je mati vsaj okvirno in načelno ljubila, še
bolj pa je res, da je vedno živel na račun drugih, da se je zgubljal, vedno odhajal, vedno pričenjal vse na novo, »nikdar ni temu rekel ne«, ves čas in nepretrgoma v prepričanju, da bo nekje, nekega dne, pričel veliko življenje velikega pisatelja.
Toda v njem manjka nekaj bistvenega, pričenja se zavedati svoje splošne nepoštenosti, neodkritosti do samega sebe, ironično ugotavlja, da ni nikoli nikogar ljubil, resnično imel rad, sprašuje se, kaj to sploh pomeni, istočasno ugotavlja, da ga dekle, s katero živi, v resnici ljubi. Zategadelj utegne biti tudi najnovejši beg vrtenje v praznem krogu, nič ne bo z njim dosegel, le preložil bo resnično spoznanje nekam v poznejša leta. Toda 31 let je že obveza, življenje ni neskončno, iskanja je bilo dovolj Egon se z avtobusom odpelje nazaj, tja, kjer ga vendar čaka ljubezen, ki je on ne doživlja, ki pa je njemu namenjena. Nič sladkobnega ni v tem preobratu: še naprej odkriva spreobrnjenec svoje zmote, svoja slepila, svojo neodgovornost, nobene lažne svetlobe ni v njegovi odločitvi; vrača se, ker je pač začutil, da mora s seboj in drugimi ravnati drugače. Prejšnja pot mladostne duševe, pravzaprav brezsmiselne avanture, je enkrat za vselej končana.
Tolstojeva obletnica
V Sovjetski zvezi in v okviru UNESCO bodo prihodnje leto počastili 160-letnico rojstva Leva Nikolajeviča Tolstoja. Poseben delež bo . imela sovjetska akademija, pripravljajo simpozij na mednarodni ravni, dopolnjeno kritično izdajo Tolstojevih del, sodelovale bodo založbe in gledališča, obeta se vrsta literarnih prireditev in tudi razstava, ki bo širše zajela življenje in delo Leva Nikolajeviča Tolstoja.
Če je bil Turgenjev prvi od ruskih književnikov, ki je intenzivneje prodrl na Zahod, potem je Tolstoj prvi, ki je globalno vplival na svet v literaturi in v filozofskem smislu.
Začel se bo v ponedeljek v Ljubljani
Seminar slovenskega jezika književnosti in kulture
Tudi letos bo na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze Edvarda Kardelja seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Seminarja, ki bo že triindvajsetič zapovrstjo, se udeležujejo slovenisti z vsega sveta in tisti, ki bi se radi pobliže seznanili z najrazličnejšimi kategorijami slovenskega duhovnega obzorja. V okviru seminarja pa bodo potekali tudi intenzivni jezikovni tečaji za začetnike.
Letošnji seminar se bo začel v ponedeljek, 6. julija, in bo trajal do sobote, 18. julija. Predavali bodo najuglednejši slavisti, na sporedu pa bo tudi študijska ekskurzija po Sloveniji. Naj navedemo samo nekaj tem oziroma naslovov predavanj: Jernej Kopitar Vuk Karadžič France Prešeren, Proces oblikovanja slovenskega kulturnega prostora do narodne prebuje, Zgodovinska perspektiva nemčevanja pri Trubarju, Kreljev jezikovni koncept, Konstituiranje slovenskega simbolizma, Slovenskost slovenske glasbe, Planinska povest, Likovna umetnost na stičišču kultur, Oblačilna kultura na Slovenskem v stičišču z drugimi oblačilnimi kulturami, O dosedanjem preučevanju slovenske lingvogeneze itd.
Te dni pa poteka v zbornični dvorani in veliki sejni sobi Univerze Edvarda Kardelja (Vegova ulica 2) tudi znanstveni simpozij na temo: Obdobje baroka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Med drugimi sta svoja referata podali tudi Marija Pirjevec (Akademije na Slovenskem v baročni dobi in njihove zveze z Arkadijo) in Lojzka Bratuž (Karl Mihael Attems -1711/1774-, prvi goriški nadškof: osnutki slovenskih pridig).
Žirija za Pulj
V sredo so umestili žirijo letošnjega festivala jugoslovanskega igranega filma, ki bo potekal v Pulju med 18. in 25. julijem. Za predsednika so izbrali Bojana Adamiča, skladatelja iz Ljubljane, člana žirije pa sta Nenad Dizdarevič, filmski režiser iz Sarajeva in Rajko Cerovič, glavni in odgovorni urednik Televizije Titograd.
, Za festival je prijavljenih 18 filmov; po propo-zicijah žirija lahko uvrsti na projekcije v areni do 15 filmov, ostali so prikazani v informativni sekciji.
Privlačne podobe Timave in okolice
V Škocijanskih jamah bo do nedelje odprta fotografska razstava Pina Sfregole
Ljubka Šorli
POD OBOKOM ČAROBNIM
str. 82, lir 15.000
Obsežni izbor novejše poezije predstavlja pesničin intimni doživljajski svet, krajinske in refleksivne pesmi ter njeno religiozno liriko.
O prisrčno ljudskih in iskreno osebnih verzih Ljuble Šorli je spremno besedilo prispeval dr. France Bernik.
Naprodaj v: TRŽAŠKI KNJIGARNI
KNJIGARNI TERČON, Nabrežina in KATOLIŠKI KNJIGARNI, Gorica.
Prvi knjigi Kidričevega zbranega dela
Pri državni založbi Slovenije (skupaj z založbo Komunist) sta izšli prvi dve knjigi zbranega dela politika, publicista, ekonomista, enega od vodilnih delavcev v vodstvu Osvobodilne fronte Borisa Kidriča. Celotna izdaja, ki je zamišljena v sedmih knjigah, od katerih sta naslednji dve že pripravljeni za tisk, pomeni pomemben dogodek na slovenskem knjižnem trgu, zlasti na področju politične publicistike. Izdaja v slovenščini je povzeta po enaki srbohrvaški izdaji, ki je izšla spomladi lanskega leta.
Prva knjiga zbranega dela Borisa Kidriča vebuje dela, nastala od jeseni 1932 do aprila 1941. V prvem razdelku je objavljenih osemnajst tekstov, od katerih jih je bilo enajst zajetih že v prvi izdaji Kidričevega dela, drugi prispevki so bili na novo odkriti v Arhivu Centralnega komiteja ZK Jugoslavije in ZK Slovenije in v brošuri Mladim ljudem, natisnjeni na Dunaju. Drugi del knjige obsega šest prilog, od katerih jih je pet odkril France Filipič, ki je med uredniki, sicer pa je za prvo knjigo opravil raziskovalno delo in je med avtorji (skupaj z Jankom Prunkom in Draškom Grbi-čem) opomb, sedanja slovenska izdaja pa je še dopolnjena. Ne samo, da vsebuje Kraigherjev govor ob promociji srbohrvaške izdaje, France Filipič je med pripravljanjem slovenske izdaje odkril še 12 novih tekstov Borisa Kidriča. Po formalni plati pa se izdaja dopolnjuje s stvarnim in imenskim kazalom za vsako knjigo. V vsebinskem pogledu je pomemben prispevek Leva Modica, ki uvaja Kidričevo delo. Ta prispevek o življenju in revolucionarnem boju Borisa Kidriča, naj bi bil samo »skica za študijo«, dejansko pa je to odlična in doslej najboljša študija, kar jih je bilo napisanih o Kidriču. Samo. gradivo, Kidričevi članki, govori,
razprave pa kažejo na izjemno zanimivo predvojno obdobje, ko je Komunistična partija, med katere vodilnimi je bil Kidrič, pripravljala slovenski narod in sebe na osvobodilni boj in revolucijo.
Druga knjiga, ki jo je priredil za sedanjo izdajo Tone Ferenc zajema dela nastala od maja 1941 pa do konca leta 1943. V prvem delu je objavljenih 88 člankov, od tega 71 povzetih iz prve izdaje Kidričevega dela. Drugi del knjige obsega rokopis dveh člankov iz leta 1942 in izbor poročil, okrožnic, biltenov in odlokov, pri katerih je prvenstveno sodeloval Kidrič sam.
Celotna izdaja zbranega dela je znanstvena izdaja. Uredniki so v zbirko uvrstili vse tekste v taki obliki kot so bili objavljeni. Glede na tak značaj izdaje so bili objavljeni npr. tudi Kidričevi članki o Stalinu, ki jih je prva izdaja iz političnih razlogov izpustila. Vsi objavljeni teksti in govori imajo kritične pripombe urednikov.
Tri desetletja so minila, kar je izšla vzporedna srbohrvaška in slovenska prva izdaja Kidričevih zbranih del. Izdaja je obsegala tri oz. v slovenščini štiri knjige, ostala pa je nepopolna. Medtem je bilo odkritih nekaj novih Kidričevih del, pa je že zato bila potrebna nova izdaja, katere znanstveni koncept je tudi bistvena razlika napram prešnji objavi. S svojo vsebino pa pomeni izdaja izreden prispevek k zgodovini jugoslovanske revolucije in še posebno k slovenski zgodovini. Odkriva pa nam na novo lik Borisa Kidriča. Že prvi dve knjigi, ki sta zdaj pred nami, kažeta bralcem ves ta pomen.
SL. RU.
V ženskem finalu teniškega turnirja v Wimbledonu
Navratilova proti Grafovi
LONDON Martina Navratilova in Steffi Graf sta finalistki letošnjega ženskega teniškega turnirja v Wim-bledonu.
Bivša Čehoslovakinja, lanska zmagovalka in nosilka skupine 1, je v 73. derbiju s 6:2, 5:7, 6:4 premagala Američanko Chris Evertovo. Razmerje zmag med igralkama je zdaj 39:34 za Navratilovo. Dvoboj je bil zelo lep in Ever-tova, nosilka skupine 3, je v drugem nizu igrala res izvrstno, izdal pa jo je »break« v začetek zadnjega niza.
Mnogo lažje delo je imela Zahodna Nemka Grafova (sk. 2). Z gladkim 6:0 in 6:2 je odpravila Američanko Shri-verjevo. Grafova je spet potrdila, da je največji mladi talent svetovnega tenisa in za zdaj edina prava nasledica Navratilove in Evertove, dominatorki teniške scene v zadnjem desetletju.
Jutri bo imela Navratilova možnost, da z zmago doseže dva rekorda: serijo 41 zaporednih osvojenih dvobojev v VVimbledonu, kar ni doslej uspelo še
Navratilova naskakuje že osmo zmago v Wimbledonu
nikomur (Borg jih je dosegel 40) in osmo osvojitev turnirja, s čimer bi izenačila podvig Moodyjeve.
Danes bosta na vrsti moška polfinala med veteranom Connorsom in Avstralcem Cashem, predpredlanskim polfinalistom, ter med Lendlom in Ed-bergom.
Lecce brez Barbasa
RIM — v zvezi z dodatnimi tekmami B lige je športni sodnik za eno kolo diskvalificiral igralce Bionda, Gridelli-ja in Paolinellija (vsi Taranto), Barbasa (Lecce) in Montorfana (Cremonese). Taranta kazen ne moti, ker si je že zagotovil obstanek v B ligi, Cremonese je že izločen iz vsakršnih kombinacij za napredovanje, Lecce pa je na dobri poti, da napreduje, a Cesena ga lahko še doseže, zato bil lahko bila odsotnost Barbasa na morebitnem še dodatnem srečanju še kako pomembna.
Marsh še prvak
LONDON — Britanec Terry Marsh je ubranil naslov svetovnega prvaka v superlahki kategoriji (verzija IBP). Japonski izzivalec Kaneda se je predal v sedmem krogu.
Francoska kolesarska dirka že na začetku živahna
Poljak Piasecki rumena majica
BERLIN Prvič v zgodovini kolesarske dirke po Franciji, ki se sicer za zdaj odvija na zahodnonemških tleh, je rumeno majico oblekel Poljak. Gre za Piaseckega, ki si je liderstvo dirke priboril po jutranji etapi, popoldne pa je v ekipni etapi njegova hiša Del Tongo uspešno odbila napad Carrere, ki je sicer zmagala, a ji ni uspelo uvrstiti na čelu dirke svojega Bontempija. Dan je-bil za Italijane še kar uspešen, skupil jo je le Giuliani, ki si je v padcu zlomil levo ključnico. Zanj je tour seveda končan.
Protagonist jutranje etape, Berlin—Spandau Berlin, je bil Italijan Bottoia, a zmagal je Nizozemec Verhoeven. Potem ko je francoski premier Chirac dal uradni start, se je brž razvnela bitka za odbitke, prvega (6") je dobil Bontem-pi, kmalu nato pa je prišlo do bega osmih kolesarjev (največja prednost je znašala minuto), nato pa še samostojni poskus Bottoie, ki ga je nekoliko razčlenjena glavnina dohitele le nekaj kilometrov pred ciljem.
Ekipno tekmovanje je že oškodovalo nekatere favorite. Millarjev in Andersonov Panasonic ima 27" zaostanka, Fig-nonov Systeme U 36", a ekipa specialista za gorske nagrade Španca Herrere ima 2'42" zaostanka.
Vrstni red 1. etape: 1. Verhoeven (Niz.), ki je 105 km prevozil v 2.H’33" s poprečno hitrostjo 48 km na uro. 2. Bottoia (It.); 3. Verschueren (Bel.); 4^ Simon (Fr.); 5. De Rooy (Niz.); 6. Piasecki (Polj.); 7. Muller (Švi.) po 2"; 8. Patry (Bel.) po 5"; 9. Vermote (Bel.) po 23"; 10. Wojtinek (Bel.).
Vrstni red 2. ekipne etape: 1. Carrera (It.), ki je 40 km prevozila v 44'58" s poprečno hitrostjo 54 km na uro. 2. Del
Tongo (It.) po 8"; 3. Panasonic (Niz.) po 27"; 4. Toshiba (Fr.) po 36"; 5. Systeme U (Fr.) po 37 ; 23. BH (Šp.) 4'58".
Lestvica: 1. Piasecki (Polj.); 2._Bontempi (It.) po 13"; 3. Roche (Irska) po 19"; 4. Maechler (Švi.) po 25"; 5. Lang (Polj.) po 31"; 6. Perini (It.) po 34"; 7. Pedersen (Dan.) po 38"; 8. Saronni (It.) po 42".
Na sliki (AP): berlinski župan Diepgen in francoski ministrski predsednik Chirac pred startom
Pristna športna predstava
UNIVERZIJADA'87
»-«.7 1*87 ZACREB JUGOSLAVIJA
ZAGREB — »Prvenstveni namen prirediteljev letošnje Univer-ziade je odkupiti roditelja Olimpi-ado, ki se čedalje bolj izneverja svoji prvotni sporočilnosti in ne prikriva dovzetnosti za prednosti, ki jih vsesplošna industrializacija in komercializacija domala sleherne športne panoge nudita tekmovalcem in prirediteljem. Na skorajšnji zagrebški Univerziadi se bodo pomerili športniki, ki svojo panogo tolmačijo kot razvedrilo, pa čeprav navedenemu razvedrilu posvečajo dobršen del svojega prostega časa. Srečali se bodo študenti, ki jim športno udejstvovanje ne zagotavlja nikakršnih gmotnih prejemkov. Milijarderji Beckerji in Len-dli nas ne skominajo.«
Geslo organizacijskega komiteja letošnje izvedbe Univerziade nadvse nazorno priča o pomislekih, ki jih je povzročil sklep Mednarodnega olimpijskega komiteja, da se na prihodnjih izvedbah olimpijskih iger omogoči sodelovanje tudi poklicnim športnikom. Pričakovati je bilo, da se bo omenjena polemika maščevala množičnosti pobude. Prijave pa so presegle najbolj rožnate obete, saj napovedujejo, da se bo v hrvaško prestolnico zgrnilo okrog 7000 tekmovalcev iz 121 držav. Primerjava s prvo, turinsko izvedbo Univerziade, se zdi skorajda odveč, zlasti spričo številčne skromnosti udeleženih držav ter zavoljo skromne pozornosti, ki je je bil deležen sam športni spored. Vse do prejšnje izvedbe Univerziade v japonskem Kobeju je prireditev ohranjala značaj poltekmovalnega srečanja mladih in soočanja različnih kultur. Japonci so v priredbo vložili bajne vsote, poskrbeli so za imenitno propagando in tako Univerziadi zajamčili številčni in kakovostni polet: kar 106 držav je poslalo svoje zastopstvo, glede samih izidov pa je zablestel sovjetski skakalec v višino Igor Paklin, ki je preskočil letvico na sijajni višini 241 cm.
Tudi zagrebškim mestnim upraviteljem gre priznati, da niso štedili z napori: posegli so v samo urbanistično zasnovo mesta, obnovili so pročelja najznačilnejših zgradb, posodobili so turistične usluge in pomnožili učinkovitost javnih mestnih prevozov. Prireditelji pa se ponašaj o. tudi s teh-
nično brezhibnostjo in splošno uporabnostjo športnih objektov. Organizacijskemu komiteju so priskočili na pomoč sami občani, ki so trumoma podprli predlog o samoprispevku.
Zagrebškim prirediteljem se obetajo truda polni dnevi: organizacijski stroj, ki ga upravljajo, si ne bo smel privoščiti niti najneznatnejših zastojev, kajti vodenje tolikšne »črede« obiskovalcev terja nezmotljivost.
Tekmovalci, ki se bodo pomerili v 12 panogah, bodo razpolagali s sledečimi tekmovalnimi in vadbenimi prostori: atleti se bodo pomerili na stadionu Dinama, ki bo predvidoma gostil okrog 50.000 navdušencev dnevno. Košarkarski dvoboji se bodo odvijali v Košarkarskem centru Zagreb, pravcatem svetišču jugoslovanske košarke, nogometaši pa si bodo z atleti delili travnati pravokotnik stadiona Dinama. Sabljanje bo domovalo v dvorani zagrebške ekonomske fakultete, medtem ko bodo gimnastične umetnine na ogled v Domu sportova. Vodni panogi, plavanje in vaterpolo, bosta gostovali v zaprtem bazenu špor-tno-rekreativnega centra Mladost, skakalci v vodo pa se bodo spoprijeli v odprtem bazenu na Šalati. Teniških igrišč je v ŠKC Mladost kar 40, tako da tekmovalci ne bodo pogrešali vadbenih površin, v Domu odbojke pa se bodo pomerila odbojkarska moštva. V očarljivem ŠKC Jarun bodo potekala tekmovanja v veslanju in kanuju oziroma kajaku. Vsakdo, pa najsi bo še tako zahteven in kakovosti željan izvedenec, bo nedvomno prišel na svoj račun. Obetajo se vrhunske predstave; prednjačili bosta odbojka in košarka, nikakor pa ne gre prezreti atletike, gimnastike in plavanja. Gre namreč za panoge, ki jih bo oplemenitila navzočnost nenadkriljivih posameznikov, katerih že imena žlahtno zvenijo: Dorina Vaccaroni, Matt Bion-di pa še kopica vrhunskih kitajskih in sovjetskih gimnastičarjev.
»Mesto v najrazkošnejšem evropskem parku« se bo pojutrišnjem, z uvodnimi sabljarskimi in nogometnimi dvoboji, prelevilo v jedro svetovnega amaterskega športa. Slovesno odprtje Univerziade 87 bo v sredo, 8. julija, na stadionu Dinama. Vse do sklepne svečanosti, 19. julija, se bodo tekmovanja vrstila kot na tekočem traku, spored bo namreč izjemno natrpan. Duh in smisel prireditve sta pravšnja, vzdušje in tekmovalna mrzlica sta na višku: zvedavost nevzdržno vdira v slehernega ljubitelja pristnih športnih predstav.
»Protinapad« vodstva nogometnega društva
Triestina zavrača obtožbe
Objavili koledar italijanskih košarkarskih prvenstev
Za uvod »derbi« Nakic - Knego
TRST Upravni odbor tržaškega nogometnega drugoligaša je naposled sklenil prebiti kopreno molka, v katero se je odel vse od začetka preiskave o domnevnih nepravilnostih okrog lanskih prvenstvenih tekem med Em-polijem in Triestino. Državni tisk je namreč objavil novico o sklenitvi preiskave načelnika preiskovalnega urada Corrada De Biaseja, ki naj bi uradno obtožil predsednika Triestine in Empolija Raffaeleja De Riuja oziroma Pinzanija prikrojevanja izidov navedenih tekem. Vodstvo Triestine nestrpno pričakuje uradno obtožnico italijanske nogometne zveze, ki naj bi dokončno razkrila zakulisje »zarote zoper dostojanstvo predsenika De Riuja«. Zelo ostro je izzvenela kritika vodstva tržaškega drugoligaša na račun sredstev množičnega obveščanja, ki naj bi prilivala olja na ogenj natolcevanj in ne-osnovanih sumov. Izjava odbora Triestine se nato obregne ob napačno tolmačenje telefonskih pogovorov med
omenjenima predsednikoma, ki naj »bi ne zadevala nogometa«. Triestina zahteva, da se natančno preveri dokazno gradivo in podčrtuje željo vseh Tržačanov, da bi športna pravica vendarle ubrala pravo pot, ki bi ne vodila do pristranskega in omalovažujočega odnosa do manj premožnih nogometnih sredin.
Fischetto in Bullara se zaenkrat vračata
TRST — košarkarja Fischetto in Bullara se vračata v matični klub. Vodstvi Stefanela in Segafreda nista našli skupnega jezika z igralcema, ki sta nasprotovala izmenjavi. Zato sta kluba sporazumno umaknila dogovor, a sta hkrati potrdila veljavnost skupnega načrta, po katerem naj bi Vitez in Bobicchio odšla k Se-gafredu, Ardessi pa naj bi igral za Stefanel.
BOLOGNA Združenje italijanskih košarkarskih prvoligaških klubov je objavilo koledar A-l in A-2 lige za sezono 1987/1988. Regularni del prvenstva se bo začel 27. septembra. Prve tekme bodo do 30. cecembra, povratne pa od 3. januarja do 3. aprila. Končnici »play-off « in »play-out« bosta od 10. aprila do 15. maja, morebitna peta tekma finala za naslov prvaka pa bo 22. maja.
V prvenstvu A-2 lige bosta letos nastopala deželna ligaša Segafredo in Fantoni. Goričane čakata v prvih treh srečanjih kar dva nastopa z bivšima A-l ligašema Cantine Riunite in Rimini, že v prvem kolu pa bo tekma Fantoni - Sharp Montecatini, torej »jugoslovanski derbi« med bivšima Ciboni-nima klubskima tovarišema Nakičem in Knegom. Prvi goriško - videmski derbi bo 29. novembra v Gorici.
Spored 1. kola A-l lige (27. 9.): Ju-ventus Caserta - Napoli Basket; Are-
xons Cantii - Hitachi Benetke; Scavo-lini Pesaro - Benetton Treviso; Neut-roroberts Firence - Auxilium Turin; Enichem Livorno - Tracer Milan; Ban-coroma Rim - Divarese Varese; Ocean Brescia - Dietor Bologna; Irge Desio -Allibert Livorno.
Spored 1. kola A-2 lige (27. 9.):
Yoga Bologna - BB Rimini; Cantine Reggio Emilija - Segafredo Gorica; Fantoni Videm - Sharp Montecatini; Alno Fabriano - Sebastiani Rieti; An-nabella Pavia - Sangirogese PSG; Čuki Mestre - Jollycolombani Forli; Standa Reggio Calabria - Maltinti Pis-toia; Facar Pescara - Spondilatte Cre-mona. .
Ostala srečanja deželnih ligašev:
2. KOLO (4. 10. in 10. 1. 88): Segafredo - Alno; Spondilatte - Fantoni; 3. KOLO (7. 10. in 17. 1.): Fantoni - Sangiorgese; B.B. - Segafredo; 4. KOLO (11. 10. in 24. 1.): Fantoni - Facar; Sangiorgese -
Segafredo; 5. KOLO (18. 10. in 31. 1.): Yoga - Fantoni; Segafredo - Maltinti; 6. KOLO (25. 10. in 7. 2.): Standa - Segafredo; Fantoni - Riunite; 7. KOLO (1.
11.	in 14. 2.): Alno - Fantoni; Segafredo - Facar; 8. KOLO (8. 11. in 21. 2.): Fantoni - Jolly; Čuki - Segafredo; 9. KOLO (29. 11. in 28. 2.): Segafredo -Fantoni; 10. KOLO (6. 12. in 6. 2.): Fantoni - Čuki; Sebastiani - Segafredo; 11. KOLO (23. 12. in 13. 3.): BB - Fantoni; Segafredo - Spondilatte; 12. KOLO (20.
12.	in 20. 3.): Fantoni - Sebastiani; An-nabella - Segafredo; 13. KOLO (23. 12. in<27. 3.): Standa - Fantoni; Segafredo -Jolly; 14. KOLO (27. 12. in 30. 3.): Fantoni - Annabella; Sharp - Segafredo; 15. KOLO (30. 12. in 3. 4.): Segafredo -Yoga; Maltinti - Fantoni.
Kar se tiče izmenjave igralcev med klubi, je Scavolini iz Pesara odstopil novopečenemu A-l ligašu iz Firenc 28-letnega krilnega igralca Sonaglio (196 cm).
Po prvem dnevu državnega dela ženske miniodbojke
Borovke in domovke med 16 najboljših
CUNEO — Po prvem dnevu državnega finala v ženski miniodbojki, ki se v teh dneh odvija v Cuneu, je obračun naših dveh trojk res odličen. Tako tržaške prvakinje Bora Friulexport kot goriške prvakinje Doma Agorest sta v svojih kvalifikacijskih skupinah osvojili prvo mesto in se bosta od danes potegovali za uvrstitve od 1. do 16. mesta.
Udeleženke državnega dela so prireditelji razdelili v 16 skupin po tri. Borovke so se, dvokrožno, pomerile s prvakinjami Mesine in prestolnice Rima, domovke pa s prvakinjami Vi-terba in Pize. Danes bosta naši šester-ki igrali v skupini s po štirimi ekipami. Zmagovalec vsake skupine pa se bo jutri meril v finalu za prvo mesto.
Prvi tekmovalni dan je bil za naša dekleta naporen, saj je hotel, v katerem sta obe ekipi nastanjeni, precej oddaljen od Cunea, srečanja, ki se odvijajo na odprtem, pa ovira pripeka.
Kljub temu je razpoloženje v obeh taborih na višku, vse se počutijo dobro in nestrpno pričakujejo današnje boje, v katerih naše igralke niso brez možnosti, da dosežejo visoko končno uvrstitev.
IZIDI
Borova skupina: Bor Friulexport -Mesina 2:0 (15:7, 16:14); Mesina - Rim 1:1, Bor Friulexport - Rim 2:0 (15:12, 15:1); Bor Friulexport - Mesina 1:1 (13:15, 15:7); Rim - Mesina 2:0; Bor Fri-ulexport - Rim 2:0 (15:4, 15:10).
LESTVICA: Bor Friulexport 7, Rim
3,	Mesina 2.
Domova skupina: Dom Agorest -Viterbo 1:1 (15:5, 4:15); Piza - Viterbo 2:0; Dom Agorest - Piza 2:0 (15:5, 15:6); Dom Agorest - Viterbo 1:1 (15:5, 13:15); Viterbo - Piza 2:0; Dom Agorest - Piza 1:1 (12:15, 15:13).
LESTVICA: Dom Agorest 5, Viterbo
4,	Piza 3.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
IZIDI 23. KOLA: Sovodnje Agorest -Acli Ronchi 2:3; Soteco Torr. - Azzurra 0:3; Intrepida - Farra 1:3; Fincantieri -Sis Luc. 0:3; Pall. 86 Fossalon - Lib. Cormons 0:3. Počivala je ekipa Lib. Capriva.
V zaostali tekmi je Fincantieri pre-megal Pall. 86 Foss. s 3:0.
IZIDI 24. KOLA: Lib. Capriva - Intrepida 0:3; 01ympia - Pall. 86 Foss. 3:0; Lib. Cormons - Soteco Torr. 3:1; Farra - Pall. Mossa 0:3; Sis Luc. - Sovodnje Agorest 0:3; Azzurra - Fincantieri 0:3. Počivala je ekipa Acli iz Ronk.
LESTVICA: Mossa in Lib. Cormons 34, Sis Lucinico 32, Azzurra, Farra 30, Intrepida 28, Sovodnje Agorest 26, 01ympia 24, Soteco Terr. 14, Acli, Lib. Capriva 12, Fincantieri 8, Pall. 86 Fossalon 0 točk. (Mossa in 01ympia imata tekmo manj)
V	Bologni je favorit Edio (sk. 1), ki je na startu običajno zelo spreten. Med protagonisti bo tudi Enzima (sk. X). Od skupine 2 naj omenimo konja Dolco Bru.
V	Rimu je nesporni favorit Fellver (sk. 1). V dobri formi je tudi Fhera-ton (sk. X). Če bo dirka linearna, lahko preseneti Felton (sk. 2).
V	Montecatiniju bo ugodno startal Apache KS (sk. 2), ki stopnjuje formo. Od skupine 1 naj omenimo hitrega Boronina, od skupine X pa nevarnega Dubyja.
V	Tarantu bodo vsi dirkali proti favoritu Departu Bi (sk. 2). Paziti je treba sicer tudi na skupino X oziroma konja Elix Nad, ki je v odlični formi. Preseneti lahko Elkadiri (sk. 2).
V	Trstu je favorit predstavnik skupine X Encelado Ferm, ki se je že izkazal v San Siru. Njegov antagonist je Drimat (sk. 2). Za prva mesta se bo boril tudi Egeo (sk. 1).
V	Livornu bo galop. Vsaka napoved je tvegana. Poskusimo s skupino X, ki lahko računa na regularno
Amata mia. Od skupine 1 ima Fros-tycaro ugodno obremenitev. Preseneti lahko Albert Sterz (sk. 2).
DIRKA TRIS
Dirka bo v Montecatiniju, na startu pa je 19 konj. Naši favoriti so: Donyo Sabuk (št. 19), Eterno MB (št. 12), Disinvolto (št. 6). Za sistemiste: Euro PG (št. 5), Ebolovva (št. 13), Gorato KS (št. 1).
1.	—	prvi	1
drugi	X	2
2.	—	prvi	1
drugi	X	2
3.	—	prvi	2	1
drugi	X
4.	—	prvi	1
drugi	X	2
5.	—	prvi	X
drugi	2	1
6.	—	prvi	X	1
drugi	X	2
Atletika: čas obračunov ob zaključku prvega dela sezone
Bor Infordata na D P v metu kopja
Alan Oberdan	Gabrijel Sedmak
Za atlete se bliža konec prvega dela sezone, ko bo moč prvič potegniti črto pod opravljenim delom v tem delu sezone. V njem sicer ni bilo na sporedu deželnih in državnih prvenstev za posameznike, ki atletsko društvo Bor Infordata pobliže zanimajo, pa je bil vendarle za našo atletiko prav uspešen.
Sredi meseca bo v našem mestu sicer še deželno prvenstvo za posameznike v absolutni kategoriji, na katerem lahko nastopajo tudi starejši mladinci, četudi se njihova uvrstitev ločeno za to kategorijo ne šteje. Moč našega kolektiva je prej ko slej v mladinskih kategorijah, katerih prvenstva bodo na sporedu šele v drugem delu sezone in na katerih bodo naši predstavniki prav gotovo imeli kaj reči. Povedano velja predvsem za deželna prvenstva.
Pa vendar je prav ta prvi del sezone po nečem za naše atlete zelo karakterističen. V boju za norme, ki našim atletom dajejo pravico do nastopa na državnih prvenstvih, kar je pravzaprav dajalo ton temu delu sezone, so namreč trije naši atleti potrdili norme. To sicer ne bi predstavljalo posebnega presenečenja, če pri tem ne bi šlo za neko posebnost: vsi trije so namreč
metalci kopja! Gre za mlajše mladinke Analize Bavčar, ki jo trenira Ivo Gher-lani, ter za starejšega mladinca Alana Oberdana in člana Gabrijela Sedmaka, ki ju strokovno vodi prof. Toplak iz Ljubljane.
Pravzaprav gre Za zanimiv primer, saj mislimo, da je v Italiji le malo društev, katerih člani bi na državnih prvenstvih takorekoč množično nastopali v isti disciplini... In prav to dejstvo je po eni strani prav razsvetljivo, po drugi pa zaskrbljujoče. V nemetal-skih disciplinah, ki pa so v Italiji zelo razvite, se namreč naši atleti, razen seveda nekaj izjem, mnogo teže uveljavljajo že na deželni ravni, kaj šele na državni.
Čeprav društvo pričakuje, da bo po normi za nastop na državnem prvenstvu posegel še kdo od nemetalcev, pa slike o splošni usmerjenosti naše slovenske atletike v ničemer ne spreminja. Odgovor na vprašanje, zakaj je tako, je seveda kompleksne narave in ga na tem mestu ne bi obravnavali. Morda ob drugi priložnosti. Tej trope-resni deteljici - bogdaj, da bi to postala štiriperesna, se bolje sliši - smo, kot se ob taki priložnosti spodobi, postavili nekaj vprašanj o tem, ali so njeni
člani z prvim delom sezone zadovoljni, ali si od drugega dela obetajo več in o tem, kaj menijo o možnostih ob nastopu na državnem prvenstvu.
Analiza Bavčar meni: »Sama ne vem, kaj je bilo od te sezone pričakovati, saj ni bilo iz pretekle v tem pogledu nobene prave informacije, a jasno je, da sem z dozdajšnjimi rezultati več kot zadovoljna. Do začetka oktobra, ko bo na vrsti državno prvenstvo, je moj cilj, da ohranim visoko raven rezultatov, kar naj bi bila podlaga za te, da ob primerni formi in razplože-nju pride do kvalitetnejšega skoka v rezultatu. Vesela bi bila, če bi se to zgodilo prav na državnem prvenstvu!« Analizi Bavčar se to ob primernem vlaganju v delo s poudarkom na osvajanju in utrjevanju gibalnih vzorcev pravilne tehnike - kajti rezerva je prav tu! - kaj lahko »zgodi«.
Alan Oberdan pa: »Preteklo sezono sem v glavnem preživotaril, saj ni bilo nikomur jasno, kdaj bi se lahko zaključil proces osvajanja elementov sodobne tehnike meta kopja. Znaki so, da je db tega do neke mere žeprišlo, zato sem seveda svojega rezultata vesel, ne pa tudi presenečen. V drugem delu sezone pričakujem še kak meter-ček več, a ne preveč. Moj čas prihaja.« Po vstrajnosti in vloženem delu najvišje kvalitete sodeč, prav gotovo!
Gabrijel Sedmak sodi: »Sem enakega mnenja kot moj mlajši kolega. Kar bi predvsem rad poudaril je, da je pomoč prof. Toplaka prišla o pravem času, tako v strokovnem pogledu, kakor tudi v pogledu bistvene višje stopnje motiviranosti za delo. Poiskati bo potrebno vse rezerve, saj verjamem, da se da doseči zmerom precej več. Kar velja za moja dva mlajša kolega, pa zame komajda velja: na državno prvenstvo bom odpotoval le v primeru, če bom v svoji optimalni formi, ne glede na kaj lahko dosežem. Turizma v tem pogledu ne maram!« Modra odločitev, Gabrijel Sedmak, pravzaprav neobičajna za običajno prakso v atletskem društvu Bor Infordata in njegovih imenskih predhodnikih!
I. P.
Košarka: obračun Cicibane v 1. diviziji
V prvi sezoni pozitivno
Košarka: danes in jutri v Gorici
Mednarodni turnir »Dom 87«
Danes in jutri bo na odprtem igrišču slovenskega dijaškega doma v Gorici košarkarski turnir "Dom 87". Na njem bodo sodelovale, poleg domačega moštva, še ekipe tržaškega Bora, novogoriškega KPK, to je Kluba prijateljev košarke, ter goriške Ardite. To bo torej pravi mednarodni turnir, kjer po vsej verjetnosti ne bo manjkalo tudi atraktivne košarke. Podvig borovcev je prav vsem dobro znan, ko jim je uspel preskok v D ligo.
Domovcem je isto napredovanje za las ušlo, to pa po zaslugi prav odličnega moštva Ardite. Ekipo KPK sestavljajo sicer sami bivši košarkarji, njihova moč pa nič ne zaostaja za ostalimi udeleženci turnirja.
Drevi bosta ob 19. uri stopili na igrišče najprej ekipi Bora in KPK, ob 20.30 pa bosta na vrsti Ardita in Dom. Poraženca teh dveh srečanj se bosta jutri ob 19. uri spoprijela za tretje oz. četrto mesto, zmagovalca pa bosta med seboj zaigrala ob 20.30. Sledilo bo nagrajevanje. V primeru slabega vremena bodo vsa srečanja odigrali v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. (M. Čubej)
FIAMMA - CICIBONA 85:69 (36:37)
CICIBONA: Fonda, Jogan 23 (3:4), Rudež (0:2), Smotlak 17 (3:6), Jankovič 4, Kovačič 11 (1:4), Volk 7 (1:2), Pupu-lin 2 (2:2), Ciuffi 1 (1:2), Ferluga 4.
3 TOČKE: Smotlak 2, Jogan 2.
V povratni tekmi za zmago v tolažilni skupini pokrajinske košarkarske prve divizije so cicibonaši klonili proti Fiammi, vseeno pa so osvojili končno 7. mesto na skupni lestvici v tej konkurenci.
Tekma je bila izenačena do 28. minute, nato so domačini dosegli prednost desetih točk, prav v zadnjih sekundah pa so dosegli še nekaj košev in se približali razliki 20 točk prednosti, s katero so beli zmagali v prvi tekmi.
Cicibona je tako v prvem letu življenja osvojila zadovoljivo 7. mesto. V teku sezone je dosegla enajst zmag in šest porazov.
Lestvica cicibonaševih strelcev:
Smotlak 384 točk, 27 trojk, 81:151 v prostih metih, 16 odigranih tekem,- Jogan 266 točk, 25 trojk, 29:65 v prostih metih, 15 odigranih tekem; Volk 254 točk, 11 trojk, 41:62 v prostih metih, 11
odigranih tekem; Kovačič 207 točk, 25:41 v prostih metih, 16 odigranih tekem; Parovel 69 točk, 15 trojk, 4:9 v prostih metih, 10 odigranih tekem; Pu-pulin 58 točk, 24:36 v prostih metih, 14 odigranih tekem; Sancin 45 točk, 3 trojke, 4:8 v prostih metih, 11 odigranih tekem.
Stančič 32 točk, 1 trojka, 3:9 v prostih metih, 5 odigranih tekem; Fonda 21 točk, 1 trojka, 11 odigranih tekem; Ciuffi 19 točk, 7:10 v prostih metih, 11 odigranih tekem; Jankovič 15 točk, 1:8 v prostih metih, 5 odigranih tekem; Rudež 14 točk, 4:12 v prostih metih, 10 odigranih tekem; Ferluga 12 točk, 0:1 v prostih metih, 7 odigranih tekem; Betocchi 5 točk, 1:3 v prostih metih, 1 odigrana tekma; Kozlovič 4 točke, 1 odigrana tekma; Klinc 4 točke, 1 odigrana tekma; Žerjal 2 točki, 6 odigranih tekem; Košuta 2 točki, 1 odigrana tekma; Raseni 2 točki, 0:2 v prostih metih, 1 odigrana tekma.
Skupno je Cicibona dala 1408 točk, prejela je 1452 točk, dosegla 83 trojk in realizirala 224:417 v prostih metih.
Vanja Jogan
Poletno delovanje SPDT
S prihodom poletja se je seveda razbohotila tudi planinska visokogorska sezona. Prav gotovo se pri tem postavlja problem vpisnine in članarine v SPDT. Vsi ’tisti, ki bi radi poravnali letno obveznost do SPDT, ali pa se sploh vpisali v društvo, lahko to storijo v Tržaški knjigarni (Ul. sv. Frančiška 20/ tel. 732487), lahko pa tudi na Opčinah pri odborniku Zvonku Vidauu (Doberdobska ulica 40, takoj za opensko cerkvijo, tel. 212359) ob večernih urah.
* * *
SPDT prireja v nedeljo, 19. t.m., avtobusni izlet do Belopeških jezer z vzponom po zavarovani poti na Srednjo Pončo. Predvidene so tudi lažje variante, tako da je izlet primeren za vse. Odhod bo ob 6.30 izpred tržaške sodne palače (Foro Ulpiano). Cena izleta je 12 tisoč lir, vodi pa ga Angelo Ker-mec. Vpisovanje je v uradih ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad., tel. 767304) v uradnih urah.
* * *
SPDT obvešča, da je vpisovanje za enotedenski izlet na pogorje Dachste-ina (3004 m) samo še na sedežu ZSŠDI (tel. 767304). Izlet je avtobusni, vodi pa ga Lojze Abram.
* * *
V nedeljo se je manjša skupina planincev SPDT pod vodstvom odbornika Maria Miliča odpravila na enotedensko turo na Pohorje. Planinci se predvidoma vrnejo domov jutri.
Planinske postojanke odpirajo
Že pred dvema tednoma so začeli člani s SPDT pobratenim PD Integral redno oskrbovati svojo postojanko na Planini pri Jezeru v Fužinskih planinah nad Bohinjskim jezerom. Koča bo stalno odprta do konca septembra. Interesenti lahko dobijo vse podrobne informacije na tel. štev. 003861-557021, int. 231 v dopoldanskih urah. Tudi Kočo na Razor planini so odprli pred kratkim, žo do sedaj pa je bila deležna mnogih obiskov. Dom pod Storžičem in Dom na Kofcah sta oskrbovana od sredine prejšnjega meseca, pred kratkim pa so že odprli kočo na Dobrči. Dom na Zelenici je oskrbovan od 1. t.m.
Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti, ki ga upravlja PD Podbrdo, je redno oskrbovan že teden dni. Oskrbovana sta tudi Dom na Uršlji gori (PD Prevalje) in Dom Momčila Marjanca na Šiji (PD Planinac iz Kranja). Prav te dni so tudi že odprli Kočo pod Bogatinom, Vodnikov dom na Velem polju, Dom Planiko in Tržaško kočo na Doliču. V nedeljo pa odprejo Zasavsko kočo na Prehodavcih. V kratkem pa bodo odprli še vse ostale koče.
20 let rednega izhajanja Alpinističnih novic v Delu
Tradicionalni rubriki športnih štrani Dela Alpinistične novice in Planine in ljudje slavita te dni dvajsetletnico: 25. maja 1967 je Delo začelo objavljati rubriko o planinah, nato pa 28. junija še o alpinizmu. Sprva sta bili obe rubriki med tednom, ko pa sta se razširili, so Alpinistične novice začeli objavljati v ponedeljkovi športni prilogi.
Dolga leta je bil steber rubrike znani planinski in alpinistični pisec Franci Sa-venc, ki pa še vedno zalaga strani Dela s prispevki, čeprav ga (e zamenjal vrhunski alpinist Tomo Česen, katerega ne rabi posebej predstavljati, medtem ko pri rubriki Planine in ljudje redno sodeluje Sonja Dolinšek.
Že nekaj anket je dokazalo, da so al-pinstični prispevki v Delu nadvse priljubljeni, češ da so edina zares redna oblika obveščanja slovenskih in jugoslovanskih alpinistov, nekateri alpinisti iz drugih jugoslovanskih republik so na ponedeljkovo Delo naročeni samo zaradi AN.
Vsekakor moramo dodati, da je pred-svem ponedeljkova alpinistična rubrika
Paklenica z ostenjem mogočnega Anica kuka
Dela res dobra, informativna, kompletna in zanimiva, tako da je res v zadoščenje začetniku in ustanovitelju slednje Franciju Savencu in sedanjemu uredniku Tomu Česnu.
Rivista della Montagna o Paklenici
Julijska številka Rivista della Montagna prinaša vrsto nadvse zanimivih člankov. Prav gotovo slovenske alpiniste in planince zanima novica, da je tokrat mnogo govora o narodnem parku Pakle-nice pri Starem Gradu v Dalmaciji, kakih 50 kilometrov pred Zadrom. Področje je podobno Glinščici, le da so dimenzije dosti večje. Paklenico zelo dobro poznajo tržaški alpinisti, saj je slednja daleč le nekaj ur vožnje z avtom. Članek, ki lepo opisuje ostenja mitičnega Aniča kuka, je napisal Antonio Boscacci, naslovil pa ga je »Un mondo di roccia sul mare« (svet skal nad morjem).
In res je morje oddaljeno le nekaj kilometrov, taka da je področje poleti še bolj privlačno. Vsekakor je objava tega članka zelo hvalevredna pobuda, saj na ta način Paklenico spoznava vse bolj alpinistov, ki imajo tam vsakoletni mednarodni tabor, pa tudi planincev. Omenili bi še članek Tržačanov Sergia Serre in Lousa Torellija, ki opisujeta svoj spust v najglobljo jamo na svetu in ki se nahaja v Mehiki. Naslovnica Riviste della Montagna pa je (seveda) posvečena prostemu plezanju, ki doživlja v tem obdobju pravi bum.
Polet s padalom s Trisula novi ženski rekord
Pred kratkim se je vrnila domov himalajska alpinistična odprava Trisul 87, ki je dosegla celo vrsto uspehov. Alpinistično ekipo so sestavljali vodja Lado Vidmar, Slavko Frantar, Janez Kastelic, Vlasta Kunaver, Vanja Matijevec in Sandi Marinčič. Alpinisti so osvojili 7128 m visok Trisul, 6600 m visok Trisul 2 in 6400 m visok Trisul 3.
Najvažnejši podatek s te odprave je spust, ki ga je 30. maja letos s padalom opravila Vlasta Kunaver prav z vrha najvišjega Trisula in tako postavila svetovni rekord. Alpinisti so med drugim splezali tudi tri nove smeri v zahodnem ostenju Trisula,eno od teh pa so poimenovali po pokojnem alpinistu in vodji himalajskih odprav Alešu Kunavru. (dj)
Ob rojstvu malega
EMILA
čestita staršem in nonotom
ŠD KONTOVEL
Nogomet: statistični pregled naših ekip v 3. amaterski ligi (skupina M)
Velika nihanja v igri in rezultatih ekipe Mladosti
MLADOST
S 23 osvojenimi točkami so Dober-dobci zasedli sedmo mesto na lestvici. V prvem delu so zbrali 16 točk (7 zmag in 5 porazov), dali 20 in prejeli 17 golov.
V	12 tekmah v Doberdobu so premagali Chiarbolo, S. Andreo, Campa-nelle, Arrigosport, Aurisino in Romano. Remizirali so s Primorcem, CGS Carsio, Hermado in Fincantierijem. Zgubili pa s S. Marcom in S. Nazari-om. Doma so torej zbrali 16 točk, dali 19 in prejeli 9 golov.
V	12 tekmah v gosteh so premagali Romano, CGS Carsio in S. Andreo. Igrali so neodločno brez gola s S. Marcom, izgubili pa s Primorcem, Hermado, Fincantierijem, S. Nazariem, Chiarbolo, Campanellami, Arrigosportom in Aurisino. Osvojili so le 7 točk, dali 13 in prejeli kar 25 golov. Skupni obračun Mladosti je torej 23 točk (9 zmag, 5 remijev, 10 porazov), 32 danih in 34 prejetih golov.
Med prvenstvom smo zabeležili tri izključitve: E. Kobal (S. Marco), H. Ko-
bal in F. Devetak (Hermada). V korist so Doberdobci imeli dve 11-metrovki. Eno (CGS) je uspešno izvedel H. Kobal, drugo pa je zastreljal proti Romani. Imeli pa so proti prav tako dve 11-metrovki. Eno je nasprotnik (CGS Carsia) zgrešil, uspešno pa jo je izkoristil Arrigosport. Prav proti tej ekipi so Doberdobci zakrivili tudi avtogol.
Mladost, ki je startala med favoriti tega prvenstva, je v glavnem izpolnila pričakovanja le na domačih tleh in to v prevem delu prvenstva, ko so Doberdobci ostali praznih rok le proti S. Marcu. V gosteh pa so dobesedno razočarali v prvem in tudi v povratnem delu. Če k temu dodamo še, da je Mladost v drugem delu premagala le dve šibki ekipi (Romano, S. Andreo) potem je jasno, da boljše uvrstitve res ni bilo pričakovati. Že sama ugotovitev, da so Doberdobci prejeli doma 9 golov, v gosteh pa kar 25 dokazuje, da je ekipa na tujem popolnoma menjala lice.
Trener Aldo Ferletič je skupno poslal na igrišče kar 24 nogometašev. Od
>
teh je le Lavrenčič igral vse tekme: 24 tekem Lavrenčič (2); 22 F. Devetak in Sclauzero (3); 21' H. Kobal (10); 20 E Kobal (1) in D. Frandolič (4) 19 elemente; 18 Cianci (6) in Marušič; 17 Pahor (1); 16 E. Gergolet (3); 14 Dimitrij Lakovič; 11 Argentin (1); 10 D. Devetak; 8 Ulian (1) in Semolič; 7 DAvid Lakovič; 4 Zannier; 2 L. Frandolič, Černič, D. Gergolet in Bruni; 1 Furlan in K. Ferfoglia.
SKLEPNA UGOTOVITEV
S temi statističnimi pregledi zakju-čujemo naše poročanje o letošnjih amaterskih nogometnih prvenstvih, na katerih so se naše ekipe na splošno šekar dobro odrezale.
Po devetih mesecih napornih treningov in ostrih dvobojev je končno za vse prišel čas oddiha. Nekatere ekipe sicer igrajo ali bodo igrale še na poletnih turnirjih, voditelji društev pa medtem podajajo obračune na rednih občnih zborih.
Z našimi stalnimi rubrikami o amaterskem nogometu pa se bomo vrnili
v drugi polovici avgusta, ko bodo eki- AL, Breg, Gaja, Primorec, Mladost, Ju-pe začele s pripravami na prihodnjo ventina in Sovodnje pa v 3. AL. sezono in ko bo proseško Primorje ig-	BRUNO RUPEL
ralo v 1. AL, Kras, Vesna in Zarja v 2.	Konec
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 iir; v SFRJ številka 200.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci ntesečno 1.500.- din,, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000,- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
3. julija 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja ^	^ ZTT
in liska	Trsi
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Zaradi nameščanja elektronskih prisluškovalnih aparatov
»Vohunska vojna« med SZ in ZDA okrog veleposlaništev še traja
WASHINGTON ..... Tako imenovana vohunska vojna
med SZ in ZDA, ki je izbruhnila zaradi polemik okrog namestitve prisluškovalnih naprav v njihovih veleposlaništvih v Washingtonu in Moskvi, še traja. Bivši ameriški obrambni minister James Schlesinger je v Kongresu povedal, da je ameriška ambasada v Moskvi tako natrpana s prisluškovalnimi aparati, da se vanjo pravzaprav ni moč vseliti. Te aparate, je rekel Schlesinger, so vgradili že med gradnjo poslopja, in to npr. v betonske trame med nadstropji in v električne ter vodnoinštalaterske strukture, tako da jih sploh ni mogoče odkriti niti z ustreznimi elektronskimi aparaturami. Potemtakem imajo Američani dvoje izbir: ambasado porušiti in nanovo zgraditi ali pa jo prodati sovjetskim oblastem... Do istega zaključka je prišla pred mesecem dni tudi skupina ameriških kongresnikov, ko se je mudila v Moskvi. Toda Schlesinger je našel kompromis: predlaga namreč, da se v 9-nadstropni zgradbi, porušijo le zadnja tri nadstropja, ki so najbolj natrpana s prisluškovalnimi aparati: v spodnjih šestih nadstropjih bi namestili »najmanj ob-
čutljive« oddelke ambasade, gornja tri pa bi nanovo zgradili in jih namenili »najbolj občutljivim«.
Ob vsem tem se postavlja vprašanje, kdaj je neka špi-jonska afera prava in kdaj namišljena. Vse kaže, da je v tem primeru resnična, tudi zato, ker sta velesili gradili ambasadi praktično istočasno in ker se sovjetske oblasti ravno tako pritožujejo, da so Američani namestili v njihovem veleposlaništvu nič koliko vohunskih aparatur. Američani pa spet niso zadovoljni, ker je nova ambasada SZ v Washingtonu na griču, s katerega KGB lahko elektronsko nadzoruje poleg Bele hiše še obrambno in zunanje ministrstvo pa še celo vrsto varnostnih in protivohunskih agencij. To je narekovalo washincjtonski politični desnici, da je krivdo za to zvrnila na prejšnje seveda demokratske — administracije. Kaj pravi k vsemu temu predsednik Ronald Reagan? Po njegovem se ne bo sovjetsko diplomatsko osebje vselilo v lastno ambasado v Washingtonu vse dotlej, dokler tega ne bo storilo ameriško v Moskvi. Sicer pa: dokler bodo med državami diplomatski odnosi, bodo tudi ambasade in z njimi vohunske afere.
Pilot vendarle obvladal letalo
CINCINNATI Eden od dvomotornih boeingov, ki vzdržujejo dnevno zvezo med Los Angelesom in Cincinnatijem v Združenih državah Amerike, je bil v torek na tem, da pristane na oceanu. Deset minut po vzletu z Jetališča pri Los Angelesu je pilot zapazil, da z motorjema nekaj ni v redu: ko je poskušal odpraviti motnje, je motorja nehote ugasnil in letalo je naenkrat zdrknilo 400 metrov niže. Vsem 197 potnikom je zastala sapa, zagrabila jih je panika, vendar so ostali mirni. Tudi zato, ker jih je posadka opozorila na nevarnost in jim razdelila rešilne jopiče za primer zasilnega pristanka na morski površini. Ko je boeing letel samih 200 metrov nad morjem, je pilotu uspelo letalo spet obvladati in ga dvigniti.
Odkrili truplo še ene žrtve ljubimcev iz Manchestra
LONDON — lan Brady iri Myra Hindley nista glavna osebka kake neiz-pisane kriminalke Agathe Christie, lahko pa bi to bila. Brady in Hindleyeva, dva navidez povsem običajna (v tem je stil britanskih zločincev) ljubimca iz Manchestra, sta namreč zakrivila pet, morda še celo več, srhljivih kriminalnih dejanj.
Pred dvajsetimi leti sta po romantičnih britanskih »landih« zasledovala otroke. Ko sta izbrala svojo žrtev sta jo zvabila v njuno stanovanje, kjer sta nesrečneža ali nesrečnico mučila do smrti. Razkosana trupla so nato izginjala pod debelo plastjo britanske zemlje, ki je dolga leta prekrivala posmrtne ostanke mladih žrtev.
Že oktobra leta 1965 so vsekakor našli prvo truplo, tisto 10-letne deklice Ann Dowey. Pri Saddleworthu so nato našli posmrtne ostanke 12-letnega fantka Johna Kilbridea. Niz srhljivih umorov pa je bil takrat še vedno brez krivca. Par morilcev je prišel na dan povsem slučajno, ko je Hindleyjin svak telefoniral policiji in zatulil v slušalko: »Pohitite, nekega fanta koljejo s sekiro!« Ko je policija prispela na kraj zločina je na kuhinjskih tleh Bradyje-vega stanovanja ležalo razkosano truplo 16-letnega Edwarda Evansa.
Zverinska ljubimca sta bila obsojena na dosmrtno ječo, vsem zločinom pa še niso prišli na sled. Prav včeraj so namreč odkrili posmrtne ostanke 16-letne Pauline Reade, ki naj bi jo ljubimca umorila julija 1964. Ta zločin je Hindleyeva priznala šele lani.
Cerkev-muzej se seli
Stara Theophilusova cerkev bo v Nebraski postala muzej. Prej jo bo treba seveda prepeljati v mesto, kar bo mogoče s štirimi traktorji in 24 dodatnimi kolesi	(Telefoto AP)
Uspešni 11-letni letalec
ll-letni John Kevin Hill je na letalu cessna preletel razdaljo med Los Angelesom in Washingtonom in tako postal najmlajši letalec, ki mu je ta podvig uspel	(AP)
Alžirija bo v nedeljo slavila 25. obletnico neodvisnosti
ALŽIR 5. julija bo Alžirija proslavila 25. obletnico osvoboditve. Alžirci so se kar devet let organizirano upirali francoski kolonialni upravi. Po osvoboditvi je Alžirija postala samostojna država s socialistično državno ureditvijo. Vlado je prevzela v roke stranka Narodne osvobodilne fronte, ki je vodila zelo zaprto ekonomsko politiko. V zunanji politiki pa se je približala smernicam držav v razvoju, predvsem pa je vedno zagovarjala stališča neuvrščenosti. Socialno se je alžirska vlada odločila za posnemanje sistema vzhodnih držav.
Sedaj je Alžirija v prehodni fazi političnega in ekonomskega razvoja. Slednji je začel upadati, ko je svetovno naftno tržišče zabeležilo veliko krizo. Tudi padec dolarja, izredni demografski prirastek in prvi pojavi šiitskega integ-ralizma, so prekomerno obremenili že začrtane razvojne načrte.
Več kot dvajset let je petrolej predstavljal veliko bogastvo Alžirije. Predvsem na področju izvoza naravnega plina je bila Alžirija prva na svetu. V proračunu te afriške države je metan prestavljal kar 98 odstotkov vsega izvoznega blaga. Alžirija je kmalu spoznala vrednost tega naravnega vira bogastva in je že leta 1964 opremila svoje industrije s prvovrstno tehnologijo za utekočinjenje naravnega plina. Z visoko tehnološko sposobnostjo, ki je bila prva v svetovnem merilu, je takrat Alžirija izvažala kar 30 milijard kubičnih metrov plina letno.
Med najvažnejše odjemalce alžirskega plina spada Italija, ki je v letu 1986 odkupila kar 10 milijard kub. metrov metana in je tako krila približno 18 odstotkov svoje potrebe.
Solidno speljano alžirsko gospodarstvo je doživelo zelo hud udarec, ko je padla cena petroleja. Sedaj išče vlada nove gospodarske izhode, ki bi vsaj omilili zastoj razvoja.
Kriza je prisilila edino vladno stranko, da je začela popuščati in se odpirati liberalni ekonomiji. Tudi zemljo je
dala v zakup kmetijskim zadrugam. Alžirija odkriva tudi zasebno gospodarstvo, ki je bilo še pred nekaj leti trn v peti socialistični ureditvi.
Tudi vojaška oblast, ki jo neposredno predstavlja predsednik vlade, polkovnik Šadli Bendžedid, se približuje ljudskim željam. Brez prevelikega tveganja je sprejela reforme za ustanovitev družb z mešanim kapitalom. Zasebna pobuda je zato hitro zrasla in danes predstavlja kar 70 odstotkov lažje industrije, 50 odstotkov turizma in se naglo širi na področjih gradbeništva in prehrambene industrije.
Pred letom so se Alžirci z referendumom odločili, da bo zasebna pobuda pomagala pri razvoju te severnoafriške države.
Ideološka nestrpnost nekaterih zastarelih kadrov pa se še vedno krčevito upira reformi in hoče znova uvesti tradicionalno socialistično ekonomijo. Predvsem stari socialisti in pristaši bivšega alžirskega predsednika, Ahmeda Ben Belle, ki danes živi v izgnanstvu v Švici in muslimanski integralisti se dvigajo proti modernizaciji alžirskega gospodarstva.
Vlada skuša zajeziti pojav integralizma, vendar pa se vedno več mladih navdušuje za filo—iransko miselnost. Tudi chador, črna tenčica, s katero morajo ženske pokriti obraz je srednjeveški izraz muslimanstva in neenakosti med Spoloma, postaja pa navada predvsem pri mladih ženskah. Vpliv duhovščine postaja vedno bolj očiten in nevaren za državno varnost.
Tudi demografski prirastek postaja nezajezljivo zlo Alžirije. Preveliko število rojstev postavlja danes celo v dvom socialni razvoj. Integralisti se načrtno in srednjeveško zoperstavljajo prizadevanjem vlade, ki bi rada zajezila pojav prekomernih rojstev. Leta 1952 je Alžirija štela osem milijonov prebivalcev, leta 2.000 pa predvidevajo, da bo kar 35 milijonov ljudi.
Radilovič - Gale
PREDNOST MODEGA
POLOŽAZJA CIE V TEM...
..DA IMAM MIR PRED NEPOKLICAKIIMl , OPAZ.OVALCI...