YJft9tnln« obte* v tolcrrhri 8pedJztnoe lo abbonamenU postal* Prano * Cmm Ur 0.5C Štev. 279 V Ljubljani, v soboto, 5. decembra 1042-XXI r-dročju stanovske vzajemnosti. Po krajih, podvrženih nasprotnikovim letalskim napadom, se je stroj stranke spravil v gibanje takoj in je po svojih organih dal čutiti, kako blizu je ljudstvo in s kakšno ganljivo prizadevnostjo zna najti boljšo in štvarnejšo pot, da bi bil kos malim in velikim jx>trebam sedanje ure. V okviru federacij in na področju določenih nal<^g so se dostojanstveniki, fašisti, fji-šistovske zene. vseučilski ter najmanjši iz GIL-a Vsi pohvalno izkazali in so pripravljeni izkazovati se še, ne da bi štedili s silami ter so pripravljeni, da vedro sprejmejo nase sleherno tveganje. Mobilizacija sredstev in ljudi je bila po-polne in celotna. Potrebščine za jedilnice, za _ spalnice, za zdravniško pomoč, prostori za za-b silna bivališča itd., vse je bilo pripravljeno na- Nemške čete uspešno napredujejo severno od Tereka Pridobile so novo ozemlje ter zajele znaten plen — Sovjetski napadi na vseh ostalih odsekih zavrnjeni — Uspešni spopadi v Tuniziji in hudi letalski napadi na Bono in Alžir Hitlerjev glavni stan, 5. decembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Sovjeti so severovzhodno od Tuapseja in ob Tereku zopet zaman napadli z močnimi silami. Nemški brzi oddelki so v zadnjih dveh dneh v prostoru severno od Tereka uspešno napadli ter dosegli znatne pridobitve na ozemlju in uničili več sovjetskih konjeniških in motoriziranih edinic. Zajetih je bilo mnogo ujetnikov in plen orožja in prevoznih sredstev. • Med boji v fc;ilmiški stepi je bil razbit nadaljnji sovjetski pehotni bataljon, osem oklepnih vozil in mnogo prevoznih sredstev je bilo uničenih in najvažnejša sovjetska oskrbovalna cesta pretrgana. V nadaljnjih silovitih obrambnih bojih -med Volgo in Dononi so se včeraj z velikimi izgubami zrušili ponovni močni napadi Sovjetov. 36 oklepnikov je bilo uničenih; več sto ujetnikov, mnogo orožja in drugega plena je padlo v roke nemških- vet. V velikem Donovem kolenu so nemški napadi kljub trdovratnemu sovjetskemu odjx>ru potekali ugodno. Na odseku Kaliuin-Ilniensko jezero so se zopet ponesrečili močnj oklepni in pehotni napadi Sovjetov z velikimi krvavimi in materialnimi izgubami nasprotnika, ki je znova izgubil 49 oklepnikov. Oddelki bojnih letal in strmoglavcev so uspešno posegli v ogorčene obrambne boje. Lovska letala so se spopadla z močnimi sovjetskimi letalskimi oddelki in so sestrelila 22 sovjetskih letal. Štiri nadaljnja letala v*o bila uničena po protiletalskem topništvu. Tri nemška letala pogreša jo. Na bojišču v Cirenajki obojestranska topniška borba. V Tuniziji so nemške čete zavzele važne postojanke. Italijanske čete so uničile nek odde-. iek britanskih padalcev. 754 ujetnikov je bilo zajetih. Oddelki nemškega in italijanskega letalstva so v strmoglavnih in nizkih poletih nastopili proti zavezniškim oklepnim in prevoznim sredstvom. Nočni letalski napadi so bili izvedeni proti pristanišču in letališču v Boni in proti nasprotnim oskrbovalnim zvezam v Alžiru. Nemški lovci so sestrelili 16 angleških letal. Dve nemški letali pogrešajo. V času od 21. do 30. novembra je britansko letalstvo izgubilo 111 letal, od tega 62 v Sredozemskem prostoru. V istem času je šlo v boju proti Veliki Britaniji 50 nemških letal. V ponovnih prodorih proti angleški obali so nemški brzi čolni 1. decembra potopili trgovsko ladjo s 300^ tonami in eno stražno ladjo. 3. decembra so potopili 1 rušilec razreda Hunts in 2 trgovski ladji s skupno 4500 tonami. Po težkih nočnih bojih z angleškimi rušilci so se vsi brzi čolni vrnili v svoje oporišče. pa so dostojanstveniki in prostaki tekmovali pri dajanju svoje bratovske ter pogosto junaške jKimoči. Medtem ko se z vsemi sredstvi pospešuje odhod žensk in otrok iz bolj ogroženih središč v manj ogrožene kraje, bo fašist navzlic grozeči nevarnosti ostal na svojem sedežu ter bo na razpolago svojemu predstojniku za naloge, ki so mu določene in pripravljen, da bo v trenutku sovražnikovega nastopa zavzel svoje mesto »vojaka v vojni črtic z vso svojo častjo, vsem svojim pogumom in z vso svojo vero. Na seji državnega vodstva 13. avgusta sem imel priliko podrobno poročati o delu bojevniških uradov. Zdaj lahko točneje povem, da je njihovo delo doživelo zelo znaten zagon, bodisi na r>obudo iz središča, bodisi po poživitvi dela v zunanjih predelih. Različne zvez^ ženskih fašijev so nudile gostoljubje 11.800 sorodnikom, ki so prišli obiskat ranjence ali hudo bolne. Živa je bila pomoč tistim, ki smo jih izselili iz Severne Afrike, ter onim, ki so bili prizadeti po letalskih napadih. Vso pohvalo zasluži pogumno in neutrudljivo delo, ki ga opravljajo fašistovske žene po mestih, nedavno poškodovanih po letalskih napadih, na korist prizadetim. Za ojačenje in preureditev organizacij, ki so odvisne od stranke, so bili nanovo urejeni uradi vrhovnega poveljstva GIL-a. Tem so bile po Vaših smernicah določene točne naloge, ki naj v popolnem soglasju s sedanjim trenutkom postavijo živo silo, katero zastopa mladina, na razpolago duhovnim organizacijskim in vojaškim zahtevam naroda v vojni. Na politično pripravo mladine, kar predstavlja osrednjo nalogo GIL-a, smo poskrbeli z uveljavitvijo zelo obsežnega programa za vsestransko delo, ki vsebuje kulturna predavanja, izdajanje brošur in listov, ustanavljanje knjižnic, radijske oddaje, Ludi Juveniles. Podporno delovanje smo pomnožili do skrajne meje. Zvest Vaši zapovedi, Duce, naj gre med ljudstvo, je GIL raztegnil in ojačil svoje delovanje na tem zelo kočljivem področju, o čemer pričajo podatki glede Šolskih kuhinj in počitniških kolonij. V teh je lani bilo 1,518.688 otrok. Nič manjša skrb ni bila posvečena telesni vzgoji ter športnim in telovadnim prireditvam navzlic težavam. Pred-vojaških vaj se je udeleževalo 1,420.405 mladcev iz letnikov, ki so bili na naboru. Prirejenih je bilo 5560 tečajev za specializacijo in so bila izvedena taborjenja za mornarske, letalske in padalske pripravnike ter pripravnike za motorizacijo. Pri njih je sodelovalo 3000 organizirancev. Z ustanovitvijo Evropske mladinske zveze se je izpopolnila oblika za tesnejše in plodnejše sodelovanje s tujimi mladinskimi organizacijami. Pri določanju delovnega načrta za XXI. leto 6i je OILL zastavil nalogo, da bo napel vse 6ile za ojačenje notranje fronte in za poglobitev duhovne in bojevniške priprave pri mladini. Vse eile in V6e ljudi je treba vpreči v premagovanje najhujše preskušnje, ki bo fašistovski Italiji dala zmagovit mir. Z novo ureditvijo vodstva bo delovanje v XXI. letu neposrednejše in bolj živo. Splošno odobravanje Ducejevega govora v Nemčiji Berlin, 5. decembra, s. Rimski dopisnik lista »Boersea Zeitung« pravi, da je govoril Duce vsem Italijanom od srca. V tisoč primerih je italijansko ljudstvo, naj si bo na bojiščih ali pa dioma na delu, pokazalo vse odlike fašistične krejKisti. Užaljeno zaradi nesramnega obrekovanja in zaradi nizkoinih Churchillovih groženj je italijansko ljudstvo odgovorilo skozi Ducejeva usta. To ljudstvo, čigar najboljši sinovi se bore v Afriki, Rusiji, na oceanih in v puščavah, je ljud- Mussolinijev govor - dokaz in poroštvo neločljive zvestobe Italije do Nemčije Berlin, 5. dec. s. Ducejev govor, pravi rimski dopisnik lista »National Zeitung«, je jasen odgovor na laži, ki so jih o Italiji razširili Churchill, Roosevelt in njihovi judovski priveski. Prišel je tisti trenutek, ko je britanska jjropaganda proti Italiji dosegla svoj vrhunec. Govor, ki ga je italijansko ljudstvo toplo sprejelo, ni le zanikanje vseh britanskih trditev, pač pa tudi edini možni odgovor Veliki Britaniji. Italijansko ljudstvo je trdno odločeno boriti se na nemški strani do končne zmage. Ravnatelj lista »Deutsche Allgemeine Zeitung« jx>-udarja, da je Duce sicer govoril Italijanom, vendar je sleherni Nemec, ki je bral njegov gQ-vor, ki je bil navzlic svoji hladnosti pravi udarec s kladivom, čutil, da se tiče tudi Nemčije, ne le zato, ker je zaveznica Italije, pač pa tudi zato, ker se nje neposredno tiče. Kakor Nemci sc tudi Italijani bore za svoj obstoj, šli so za svojim Ducejem na bojišče, da bi si izbojevali življeujske pravice protj svetu, ki se brani do skrajnosti. Začasno so žrtvovali svoj abesinski imperij in skupaj z Nemci delili vse junaške napore in vojno srečo v Severni Afriki, italijan-armada se udeležuje bojev na vzhodnem bojišču in italijanski vojak je vedno pokazal svoje junaštvo tudi proti nasprotniku, ki je bil številnejši. Frankfurt, 5. dec. s. Rimski dopisnik lista Frankfurter Zeitung« pravi, da je bil Ducejev govor mojstrovina, ki se odlikuje ne le jx> svoji blesteči obliki, pač pa tudi po zgodovinski dognanosti, s katero je Mussolini razložil italijanska stališče vkljub svetovni vihri in sredi najhujših laži in spletk. To je bil resnično orjaški govor — to je sodba vseh ljudi in je vlil novega poguma v trenutku, ki je odločilnega pomena za vse italijansko ljudstvo. Mi. nadaljuje dopisnik, smo ga poslušali sredi med preprostimi ljudmi, ki jih življenje nikoli ni božalo in nekatere med njimi so trdote vojne tudi že zadele. Njim je Duce povedal odkrito, kako ravnajo Britanci z italijanskimi ujetniki. Poslušali so ta jx>ldrugourni govor silno pozorno. Z obraza se jim je bralo, da nimajo nobene druge želje, kakor da bi objeli svojega voditelja. Ljudstvo je znova priseglo, da bo šlo za Ducejem po poti, ki jo je usoda določila Italiji, in da bo delilo z njim tudi vse trdote do končne zmage. Zahrbtni nedeljski Churchillov govor, ki je stremel za tem, da bi odtrgal italijansko ljudstvo od Duceja in od Nemčije ter ga pognal v kapitulacijo, je izgubil vso svojo strupeno ost in je jiopolnoma zvodenel. Mussolini je nastopil pred množicami, poln vere v italijanski narod in obdan od zarje velike moralne sile. stvo iz Genove, Milana in Torina, ki je dvignilo roko v prisego: Nikoli ne bomo pokleknili. To je ljudstvo, kateremu je Duce odprl pot svobode, časti, kruha in dela. 46 miljonov Italijanov je udeleženih v tem boju za obstoj. Nikogar ni, ki ne bi hotel stati v prvih Vrstah ali pa se umakniti v ozadje. Ducejev govor, ki ga je bila sama resnica in jasnost, je pravi čisti odmev čustev italijanskega naroda. Ko je Duce dejal, da se bo Italija borila za svoje žive in za svojo bodočnost, kakor tudi za svoje mrtve, da njihova žrtev ne bo zaman, te- daj je le ena beseda vzgibala usta vseh Italijanov: Poslušali bomo. Tudi v Nemčiji je Ducejev govor prav zaradi svoje jasnosti in odločnosti naletel na splošno odobravanje. Mussolinijev odgovor na Churchillove žalitve je bil odločen, prepojen popolnega prepričanja v končno zmago in ga bodo gotovo kot takšnega razumeli ludi na nasprotni strani. Churchill in Roosevelt naj iz govora posnameta nauk, da bo italijansko ljudstvo še bolj strnjeno, kakor pa je bilo kdaj prej. Za nemško ljudstvo, ki se bori ob strani Italijanov v tej orjaški bitki, so bile posebno v zadoščenje tiste Ducejeve’ besede, s katerimi je še enkrat poudaril skupnost usode in bratstvo po orožju med Italijo in Nemčijo. Po teh besedah je sovražnik lahko prepričan, da se bosta Nemčija in Italija borili skupaj prav do odločilne zmage. Oklic novega grškega ministrskega predsednika Atene, 5. decembra, s. Novi predsednik grške vlade profesor Logotetopulos je naslovil na grško ljudstvo oklic in ga jx>zval, naj sodeluje z vlado. Razen tega je v poslanici poudaril, da tudi okupacijske oblasti preveva čustvo razumevanja in skrbnosti za grško ljudstvo in da so pripravljene odločno podpreti izvedbo vladnega obnovitvenega programa. Na temelju njegove jasne izjave se bo vojna nadaljevala z vsem zamahom. Churchillu se ni posrečilo zanetiti razdvojenosti v italijanski hiši. Se manj pa se mu je j>osrečilo odtujiti Italijane od nemškega zavezništva, od katerega lahko ljudstvo pričakuje bolj kot kdaj prej odločne podpore. V GUF-u je zdaj vpisanih 122.382 vseučilišč-nikov ter 30.514 vseučiliščnic. Do danes je pod orožjem 72.455 mladcev, od katerih je večina —-75 odstotkov — v oddelkih, razporejenih po raznih bojiščih. Vedenje teh mladcev, ki izpolnjujejo svojo dolžnost v p>ojx>lni zavesti in v popolni skladnosti z duhovno in politično vzgojo novih rodov, predstavlja najodličnejši ponos za njihovo organizacijo, ki je po pravici pred kratkim povedala vsemu narodu, kakšen je 6lavni seznam žrtev faši-stov6kih v6eučiliščnikov v treh vojnah, ki so st bile v znamenju snopa. Stranka je potem pokazala svoje živo tovariško zanimanje za nameščenske sloje, od najvišjih do najnižjih ter ojačila in naredila bolj zaupljive odnošaje z odvisnimi združenji: javnih nameščencev, učiteljev, železničarjev, poštarjev, uslužbencev, državnih podjetij. Molčeče delo teh zvestih služabnikov države, katerih domoljubje, disciplina, požrtvovalnost in delavnost 60 nedvomno zelo pomembni za odpor na notranji fronti, zasluži najobsežnejše priznanje. Vedno nagleje, z nespremenljivo in neupogljivo strogostjo ter z enakim čutom za uvickvn06t in nepristranost se nadaljuje čiščenje med članstvom 6tranke, po navodilih, ki ste jih Vi, Duce, dali v poročilu dne 26. maja o doseženih uspehih, lahko sodimo, da so zadovoljivi, tudi zaradi ugodnih pretresov, ki so jih imeli na zdrave sile, ki živo delujejo v ozračju in duhu fašistovske revolucije. Rad bi poudaril tudi jx>men ustanovitve »uradov za zvezo z milico« pri zvezah bojevniških fašijev. Ti uradi naj z obsežnejšim in zaupnejšim sodelovanjem uresničujejo istovetnost namenov v stranki in njeni oboroženi 6traži. Dejanski uspehi tega tesnejšega sodelovanja bodo posebno koristni v sedanjem vojnem ča6u, ko je stranka ponosna, da 8 6vojitni starimi in mladimi silami izpopolnjuje oddelke milice, ki s krvjo svojih legionarjev, v bratstvu po orožju in po duhu z bojevniki oboroženih sil, piše 6trani skrajne vdanosti in žive slave, katera je v čast izročilu bojevniškega prostovoljstva vseh časov. Vladarjeva in Ducejeva voščila generalu Francu Rim, 5. dec. e. Veličanstvo Kralj in Cesar ter Duce sta šf>ansketmi državnemu poglavarju poslala naslednji brzojavki: »Ekscelenci vrhovnemu poveljniku Franciscu Francu Bahamondu, španskemu državnemu poglavarju, Madrid. K rojstnemu dnevu Vaše Ekscelence želim poslati 6voja najprisrčnejša voščila. — Viktor Emanuel.« • Ekscelenci vrhovnemu poveljniku donu Franciscu Francu Bahamondu, španskemu državnemu poglavarju, Madrid. Izvolite sprejeti, Caudillo ob rojstnem dnevu moja najprisrčnejša in najodkrito6rčnejša voščila, izrečena v duhu tistega ljubečega prijateljstva, ki me veže z Vami v spominu na čudoviti boj, katerega ste zmagovito vzdržali ob nastopu boljševizma, v trdni veri, ki io imam za bodočnost Španije in v Vaše delo. — Mussolini. Amerika prevzela letališča v republiki Liberiji Buenos Aires, 5. decembra, s. Vlada Združenih držav je objavila, da je vlada republike Liberije dovolila USA. da sme ves čas vojne delati, nadzorovati in braniti letališča v Liberiji. Na temelju tega dovoljenja imajo Združene države iz-, ključno oblast nad letališči, utrdbami in {»asovi,-ki so vojaškega^ pomena. Naznanilo vlade Združenih držav končuje svojo objavo z zatrdilom, da lx> Liberija ohranila svojo oblast nad vsemi ozemlji, kjer ameriške Čete bivajo. Vesti 3. decembra Hitler je odlikoval podporočnika pilota Hansa Joachiina^ Heyera z viteškim redom železnega križa, potem ko se po 32. zmagi ni več povrnil Bil je v oddelku nočnih lovcev, ki je nastopil v 320 napadih. Angleška letala, ki so letela nad Normandijo in nad okrajem Oise, so s strojnicami streljala na vlake in ubili ter ranili nekaj potnikov. V Bu 'nos Aires je dospel čilski notranji mini- ster Morales. Znova je zanikal vesti, da namerava obisk.iti. Združene države. .Morale« bo odšel iz Buenos Airesa v Rio de Ja-neiro. Ameriški finančni minister je objavil vsoto zasebnih dolgov, ki znaša ob koncu novembru 100 milijard dolarjev. Zunanji minister republike Čile je odločno zanikal tuja poročila o tem. da bi bila čilska vlada pretrgala diplomatske zveze s Francijo. Iz Sofije je odpotovala v Španijo bolgarska mladinska organizacija »Branilk«, ki je bila (»vabljena na shod španske mladine. V Bukarešti se je zbral mešani romnnsko-bol- gar«ki odbor za gradnjo velikega mostu preko Donave med Ruščukom in Džurdže-voni. Odboru je predsedoval romunski minister za javna dela. Pri Sioxu v Združenih državah je treščil na tl« neki ameriški bombnik. 10 čtanov posadke se je ubilo. V bitki pri El Alaraehin so izgubili življenje en angleški vojni dopisnik, trije ameriški in en fotograf. Polep tega pa •*> bili ranjeni po granatnih drobcih Parninountov fotograf in dva časnikaria. Krvava grozodejstva komunističnih zločincev v prečenski župniji pri Novem mestu V začetku avgusta lanskega leta se je nastanil pri posestniku Bartolju v Dol. Straži neki komunistični agent, da organizira komuniste. Za vodje so bili izbrani znani špringer Franc, Bartol] Alojz st. ter Slapničar Franc, vsi bogati posestniki iz Dol. Straže. Istočasno so se pojavili v gozdovih nad Stražo neznani četniki, ki se po- . dnevi niso upali v vasi. Prvič so se pojavili v dnevu 23. in 26. oktobra. Ker sprva niso bili nad ljudstvom nasilni, je bilo to še kar dobrodušno do njih. Preko zime so se komunisti utaborili v vasi Brezova reber in na Frati, kjer so imeli dobro zavetje, špringer, Bartolj, Slapničar in Pavček iz Dol. Straže pa so jim stalno dovažali hrano, deloma nakupljeno, deloma pa darovano od znane uprave v Gor. Straži. Že v decembru so odšli iz Dol. Straže h komunistom sledeči: Bartolj Al. ml., Bartolj Stanko, Smolič Lovrenc, Cikanek Anton, Zaletel Lado, Čampa Anton, Rakoše Anton itd. Do meseca junija je ljudstvo imelo pred njimi mir. V nedeljo 14. junija so imeli komunisti pri Smoliču v Dol. Straži nekak shod ter še tajno sejo, kjer so sklenili med drugim, da se župnika v Prečni, g. Komljanca, logarja v gozdu Mihiča, posestnika Červana iz Podgore ter Murnove fante iz Podgore »spravi na varno« kot njim najbolj nevarne osebe. Že 15. junija zvečer so komunisti vdrli v župnišče v Prečni ter odpeljali g. župnika in hlapca, na Daljnem vrhu pa fante Antona in Alojza Murgelj, ter jih skupno zverinsko mučili iu umorili 17. junija za Hmeljnikom. V soboto, 20. junija zvečer so izropali župnišče: 14 glav živine, prašiče, ves živež, obleko in posteljnino, sploh vse. Pri vseh napadih in pri ropih so se najbolj udejstvovali Saje Franc, mesarja sin iz Bršljina, skrabiran študent, Pečarič Stanko, sin gostilničarja v Prečni, »Ravbarhaup-inan« Špringer Franc, Bartolj Al. st., Slapničar Franc, vsi iz Dol. Straže. Dne 2. julija so partizani na obtožbo »komisarja« špringerja odpeljali logarja na »Nemec«, Jožeta Mihiča, najbolj poštenega in vestnega uslužbenca pri gozdni upravi. Odpeljali so ga v svoje razbojniško zaklonišče blizu Vinkovega vrha; tam so mu vzeli vso gornjo obleko in čevlje ter ga privezali k bukvi, kjer je moral sedeti 3 dni in 3 noči. Dali mu niso ni-kake hrane ves čas, pač pa so ga z debelimi gorjačami pretepali, da je bil ves gornji del telesa in obraz ena sama rana. V nedeljo, 5. julija proti večeru so ga šele dokoučno usmrtili. Tri mučenju se je posebno odlikoval znani kolovodja Valentin Mirtič,« »Zvasnikov Tine« iz Brezove rebri ter neki »Gašper« iz mirnopeške občine. Isti čas so komunisti umorili še dva druga moža ter vse tri skupaj zakopali. Mihiču so očitali, da je belogardist, v resnici pa je zakrivil le to, da ni hotel z njimi sodelovali, kot so to komunisti zahtevali od njega. Ljudje, ki so vedeli za grob, so o tem obvestili ženo Mihiča, na kar so v nedeljo, 6. sept. izkopali truplo ter ga prepeljali na pokopališče v Dol. Stražo. Pri izkopavanju je bil tudi Červan iz Podgore, Mihičev sorodnik. To so mu komunisti smrtno zamerili ter so 8. sept. zvečer že ob 8. uri navalili na Červanovo hišo, a Červan jim je z ženo vred nekaj minut prej ušel. Dne__24. sept. zvečer so komunisti vdrli v Mihičevo hišo v Dol. Straži. Izropali so vso hišo, živež, obleko in posteljnino ter 7000 lir denarja ter edino kravo in prašiča. 43 letno ženo vdovf so s silo izvlekli iz , hiše. Več komunističnih barab je takoj ža hišo 0 nad ubogo žeuo izvršilo nesramno posilstvo. Ker je vpila, so ji zamašili usta. Ko so si utešili svojo . “živinsko pohotnost, so ženo odvlekli na pol mrtvo lfl v gozd ter jo tam več dni mučili ter živo zažgali. Niso jo ustrelili; umrla je v grozovitih mukah. Pri tem junaškem delu so_ sodelovali Šprin-gor z dvema sinovoma, Rakoše s tremi sinovi, Pečarič iz Prečne, Šetina iz Bučne vasi, Čampa-tov, Cvetanov ter Avbar iz Kamene, sami znani tipi zločinstva. Pri mučenju in umoru Mihiča in njegove zene Ane sta imela odločujočo besedo tudi gozdar Zupančič in duševni vodja komunistov Venturini, ki se spretno skrivata po gozdovih okrog Brezove rebri in Frate. Komunisti dele hrano Dne 1. julija je trgovec Petre v Dol. Straži pripeljal v svojo trgovino večjo množino riža, sladkorja, moke, testenin itd. za prehrano cele 6 DECEMBER str. Miklavž PROSITE GA, NAJ KUPI DARILA :*sponrn-ske kniige, kvalitetna nalivna peresa in svinčnike, krasen pisemski papir keramiko, servise za čaj kavo kadilne garniture, vaze, križe, slikanice in barvnike ter šolske potrebščine v PAPIRNICI LJUDSKE KNJIGARNE. LJUBLJANA Miklošičeva cesta St. 5 • Pred SkoHJo št. 5 okolice. Komisar za prehrano komunistov Špringer Franc je dal s pomočjo oboroženih partizanov vso' zalogo zapleniti; v noči od 1.—2. julija sta Špringer in Bartolj vso zalogo zvozila v grad Brezova reber in tam je špringer 6. julija delil živež. Razume se, da je Špringer dovolil dati živež le tistim, ki so bili zanesljivi komunisti, vsi pošteni in dobromisleči niso dobili nikakega živeža, ker niso niti hoteli iti ponj na Brezovo reber. Tako je večina živeža ostala komunistom, seveda zastonj, ker niso dali trgovcu Petretu za vso zalogo niti lire. Trgovski pomočnik Jakše Avgust iz Dol. Straže je pomagal pri delitvi zaloge; ker se je s Špringerjem nekaj sprl, ga je dal Špringer takoj ustreliti. V noči od 3.-4. julija je Špringer s svojo roparsko tolpo izropal 12 glav živine v Podgori na Marofu, ki je last g. Seidla iz Novega mesta. Domačinom v Novi gori so komunisti ukazali, da so morali zasekati in porušiti vsa pota, ki so vodila v smer proti Brezovi rebri, da bi vojaštvo ne moglo do njih. Ropi in umori se nadaljujejo V Podgori na št. 7 je živela ugledna, poštena in krščanska Murnova družina. Oče Martin je oskrbnik graščine Braitenar pri Zalogu. Doma pa so živeli 56 letna mati, 30 letna hčer ter trije sinovi v starosti 25, 21 in 17 let. Ker je vsa družina verna in katoliška, je bila trn v peti Špringerju in Bartolju. Dne 6. julija dopoldne je prišel oddelek komunistov v Murnovo hišo in vprašal za fante. Bili so k sreči v vinogradu na delu. Komunisti so odšli. Ko so fantje zvedeli, kdo jih je iskal, so pobrali vsak nekaj svojih stvari in med jokom matere in sestre odšli v Novo mesto. Mlajši 17 letni Ivan pa se je že čez nekaj dni vrnil domov zaradi bolezni. Ker komunisti fantov niso dobili, so prihrumeli 20. julija dopoldne v hišo ter jo izropali. Dva najlepša konja, 6 glav govedi, 4 prašiče so odpeljali, vso obleko in po- steljnino ter okrog 20.000 lir gotovine pa ukradli. Skupne škode so napravili za 250.000 lir. V gozd so odpeljali še mater, hčer in mlajšega sina, ki je bil bolan v postelji. Ko so vse pripeljali v roparsko naselbino, je Špringer zagrabil 17 letnega sina Ivančka ter mu prav po mesarsko prerezal vrat. Mater in hčer pa so pretepali in vlačili po gozdu 8 dni ter končno šele na odredbo svoje »komande« izpustili domov. Že na večer 21. julija so komunisti pod vodstvom špringerja izropali grad Braitenau: 6 voz žita ter 18 glav živine pa so odpeljali v svoje roparsko gnezdo. Obilen plen so si razdelili tudi komunistični pirvrženci iz Dol. Straže. Posebno grabežljive roke so imeli bratje Smolič, Jakšeti št. 7 in Drganc Jože iz Dol. Straže. Komunisti so samo v Pricenski župniji pomorili 13 oseb, in sicer po vrstnem redu: 1. Murgelj Janez iz Kamene; 2. Novak Albert iz vasi Hudo; 3. g. župnik Komljanec Janko; 4. hlapec Pašič Alojz; 5.—0. Murgelj Alojz in Anton (brata), Dolnji vrh; 7. Kristan Alojz, Češka vas; 8; Mesarič Marija roj. Šteh, vas Zalog; 9.—10. Mihič Jože, logar, in njegova žena Ana, Podgora; 11. Murn Ivan, Podgora; 12. Jakše Avgust, Dol. Straža; 13, Batelino Marija roj. Jarc, Dol. Kamence. Komunisti v svoji propagandi trdijo in slepe ljudstvo, da se bore proti kapitalizmu. Vse pošteno ljudstvo pa vpraša komuniste in njihove privržence, ali je bil kapitalist mogoče gospod župnik, ki je vse svoje dohodke in prihranke razdal med uboge ter še vzdrževal dve številni begunski družini? In ostalih 12 žrtev, kdo je bil kapitalist? Vsi skupaj brez imetja so se s trdim delom borili za vsakdanji kruh. Res pa je, da so bile te žrtve pomorjene zaradi svojega katoliškega prepričanja in ker niso hotele sodelovati s komunisti. Zato ni čudno, da tudi v teh krajih v ljudstvu raste ogorčen srd na zverinske morilce in njihove zaupnike po vaseh. Z naglico se bliža ura, ko bo ljudstvo s pomočjo »Legije« z njimi krvavo obračunalo. Pred nekaj dnevi je »Legija« zajela na Brezovi rebri večje krdelo partizanskih privržencev iz Dol. Straže, med njimi tudi Emo Špringer, ki je bila cvet partizanstva, ter morilca, ki je umoril Štefana Vidriha ,T Brezove rebri. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu Ljubljana, 5. decembra. Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konzumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu komisariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril. Z odlokom VIII-2 št. 4192-7 Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 7. decembra 1912-XXI zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Zeljnate glave pod 10 kg 1.50 lire; zeljnate glave nad 10 kg 1 liro; rdeče zelje 2 liri; kislo zelje 4 lire; ohrovt 2 lire; repa na drobno 1 liro; repa na debelo 0.77 lire; kisla repa 2.50 lire; endivija I. vrste, lepo rumena, 5 lir; endivija II. vrste 4 lire; motovilec 10 lir; radič 4 lire; špinača 5 lir; rdeča pesa 3 lire; rdeči korenček brez zelenja 3 lire; rumeno korenje 1.20 lire; peteršilj 4 lire; zelena*4-lire",’ rumena koleraba 1.50 lire; črna redkev 1.50 lire; kolerabica 4 lire; čebula 2 liri; šalota 4 lire; češenj 8 lir; osnaženi hren 4 lire; jabolka I. vrste, namizna, izbrana, 5 lir, II. vrste 4 lire; kilogram sufcega lipovega cvetja 18 lir; jajca, komad, 2 liri. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski^ pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 22 na rumenem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora bili po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku .Vsa povrtnina mora biti osnažena in oprana, vendar pa ne več mokra, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih' po »vsej mestni občini ljubljanski. Živilski trg pred Miklavžem Ljubljana, 5. decembra. Dan pred Miklavžem. Otroci se že vesele večera, ko jih bo obiskoval dobri Miklavž z oprtanim košem, v katerem bodo razne dobrine in koline, zadnjih seveda nekoliko omejeno število. — Zato je bil današnji trg tudi v znamenju Miklavža založen z mnogimi sadnimi dobrotami, lepimi jabolki, suhimi hruškami, dolenjskimi orehi, pomarančami, mandarini, kakor tudi z drugimi stvarmi, posebno s figami. Prijazno, jesenskomilo vreme je dalo še posebno obeležje trgu, ko je bilo toplo, da branjevci niso tako zmrzovali kakor je bilo to lani na ta dan, ko je zjutraj toplomer kazal kar —7.9, a je danes nad ničlo. Bilo je jutro brez megle, zato je bil tudi trg povsem drugačen kakor ob dnevih goste megle. Branjevci so bili založenii z južnim sadjem, pa tudi lepa uvožena jabolka, kakor tudi domača, so bila na izbiro. Lepi, prvovrstni mandarini so bili po 12 lir kg, to se pravi, 1 mandarin 1 liro, slabše vrste, nekoliko zeleni, so bili po 8 lir kg. Pomaranče so po 8 lir kg. Na trgu je še vedno naprodaj zelena, sladka paprika, ki je po 4—5 lir kg. Gre pa že h koncu. Nobeno leto še ni bil živilski trg tako dobro in tako dolgo založen s papriko ko letos. Ljudje jo še vedno radi kupujejo, kajti nadelana paprika je postala priljubljena jed Ljubljančanom, ki niso razvajeni. Iz Furlanije je prispela večja pošiljka lepe cvetače, ki je bila po 5 lir kg. Ne izdamo nikake tržne in tudi ne trgovsko-poslovne tajnosti, ko povemo, da je pričakovati v Začetek umetniške razstave Sedej-Mušič-Zonič Ljubljana, 5. decembra. Jutri, v nedeljo 6. t. m., bo od 10. ure dalje odprta razstava slik slikarjev Mušiča, Sedeja in Zontča v Jakopičevem paviljonu. Razstavljenih bo okoli 60 olj. grašev in neb. Jovan Zonič, je živel zadnjih 10 let v Parizu, razstavlja prvič v Ljubljani. Poleg zanimivih olj bo razstavil ciklus risb za Njegošev Gorski Venec. Vabila niso bila razposlana in so tem potom vabljeni vsi. Kolektivna pogodba za trgovinske nameščence Poviški plač, ki jih je dovolil Visoki komisar za ljubljansko pokrajino z naredbo z dne 5. julija 1941-XX, štev. 60, Službeni list 54-1941 in z veljavnostjo z dne 1. julija 1941, se morajo všteti v osnovo, od katere se računajo poviški po kolektivni pogodbi. Za primer, če je bil izplačan povišek plače, ki je znašal po naredbi Vis. komisarja za minimalno plačo 20 odstotkov, pozneje kot 1. julija 1941. se mora ta povišek tudi všteti v osnovo plače, ki je merodajna za poviške po kolektivni pogodbi. Nameščenci imajo celo pravico, da za nazaj zahtevajo izplačilo poviškov, v kolikor niso bili izplačani že 1. julija 1941. Trgovinski nameščenci dobe vse informacije glede tolmačenja kolektivne pogodbe v Trgovinskem oddelku Pokrajinske delavske zveze na Miklošičevi cesti št. 22-1, soba 17. kratkem večjo pošiljko finega, lepega, zdravega in prvovrstnega ntaronija, ki je pravo dobro hra-nivo in zelo izda.tno. Kakor druge sobote je bil zelenjadni trg dobro založen z vsakovrstno zelenjavo. Mnogo je bilo danes endivije, sploh vreme je olajšalo dovoz zelenjave na trg, kajti branjevkam in prodajalkam ni bilo treba skrbeti, da bi pokrivale blago pred mrazom. Prostor za gobe je bil prazen, sezona je minila. Tu in tam dobi človek v gozdu še kako mraznico. Suhe gobe so drage, po njih je pa še vedno veliko zanimanje. Vsekakor je bil danes pred Miklavžem trg zelo živahen in promet prav dober, saj so gospodinje hitele nakupovat še razne stvari za Miklavža. Letos so prodajalci bonbonov in drugih kandit prišli na svoj račun. V neko večjo prodajalno bonbonov in sladkarij je bil te dni silen naval. Ljudje so se tam kar drenjali. Tudi na Miklavževem sejmu je bilo veselo in gredo zlasti palice v promet. aaaBseaanaaaaBanB»nMBaMaHH» Za MIKLAVŽA POHORSKE PRAVLJICE in VESELJA DOM Dobite tih v tepi vezavi in broširane do vseh knjigarnah in trafikah! Vsaka slovenska družina naj si omisli POHORSKE PRAVLJICE in VESELJA DOM Dobite jih po vseh knjigarnah in trafikah ! S štaier?ke?a aa aauaaaaaaaaaaeaaaaaaaaaaaaaaaa Novi grobovi. V Ptuju so umrli v zadnjem času: Natalija Jedličkova, Janez Šturm, Marjeta Senčarjeva in Erika Krambergerjeva, V6i iz Ptuja, dalje Ludvik Markoš od Sv. Urbana pri Ptuju, rr. Zelenko iz Dornove, Ludvik Vuzem iz Zavrča, Karel Šober iz šmarješkega, Franc Soršak iz Laborja in Neža Slekovčeva iz št. Andraža v Slovenskih goricah. — V okolici Šmarja je umrla 62 letna Marija Talosova, v Prelogah pa Adolf Šramelj. Na Dobrni in okolici 60 umrli 75 letna Antonija Stropnikova. 11 letna Štefka Sedovnikova, 24 letni A. Klančnik in P. Viharjeva. V mariborski bolnišnici 60 umrli- 65 letna železničarjeva žena Marija Kam-pičeva in 16 letni Franc Romee iz Jelovca. Nadalje so umrli v Mariboru: upokojeni poštni uradnik Anton Šterbak. star 67 let. upokojeni strojevodja Henrik Fluber. Marija Tontinškova, Peter Ulaga in 70 letni U|»okojeni železničar Janez Geržina. V Krškem je bila pokopana kočevska priseljenka Marija Perc-Barfol, stara 56 let Poroke. Na Ponikvi sta 6e jmročila posestnik Jurij Si tar-Zdolšek in Julija Pevčeva, v Šmarju pri Jelšah Jože Pekošak in Ana Ribičeva, v Št. Jurju ob južni železnici Joža Koprivec in Dragica Pevčeva, Jože Konec in Pavla Cilenškova, Franc Flen-dre in Jožefa Lavbičeva. Na Dobrni 60 6e poročili Jože Žerjav in Matilda Cečko ter Ignac Pušnik in Pavla Rošerjeva. V Ptuju 6ta se poročila Viljem Schmitz in Ana Letnikova. Veliko zborovanje mariborskega delavstva je bilo v neki tekstilni tovarni. Obratovodja je razdelil 21 ženam in 22 možem častne priznanice in darilo za posebno uspešno delo. Igral je gledališki orkester. Ljudsko gibanje v Mariboru. V drugi polovici novembra je bilo v Mariboru 79 rojstev. Rodilo 6e je 39 dečkov in 40 deklic. V istem času 60 zabeležili 56 smrtnih primerov. Umrlo je 32 moških in 24 žensk. Bilo je 41 porok. Letošnje božične počitnice na vseh štajerskih šolah se bodo pričele v nedeljo 20. decembra in se bodo končale v nedeljo, dne 5 januarja 1943. Drugače je z božičnimi počitnicami na Gorenjskem in Koroškem. V krajih, kjer so še drugačne šole kakor ljudske, bodo trajale božične počitnice od 21. decembra do 10. januarja. V krajih, kjer je 6amo ljudska šola, pa bodo trajale počitnice od 24. decembra do 3. januarja. Prostovoljno gasilsko društvo v Radvanju pri Mariboru je preteklo soboto oa družabnem večeru proslavilo svojo 50 letnico. Od ustanoviteljev sta živa le še' vitez Rossmanith in Rafael Lesjak, posestnik v Framu. A S. S. VAN DINE: JJsžuvnoJttu teJzcJL -■•»jjiMutffinn. ■"niiHliiiiiiiilan. “•'"n«!«**. ^Milite-------- -1‘iiSlffiliijmjjn. —•, 7 9 -ih1"-- ,, 3"^ 34 Kriminalni roman »Ilvala za pojasnilo, gospod doktor, lnje, ki mi ga je zastavil tale .gospod, In mislite, da strašna tesnoba, ki se je ivsaj v tisti obliki, kakor se je izra- ičeraj nenadno jKilustila gospe, izvira iz tega, ker se boji za sinu?« »Gotovo, ona živi samo zanj.« ! Nastal je kratek molk, ki ga je pretrgal spet,Vanče z vprašanjem: »Kaj pa mislite o gospodu Druc-kerju? Ali je on po Vašem mnenju jKivsem odgovoren za svoja dejanja?« »Ker gre že z« mojo stranko, gospod,« je odvrnil zdravnik hlaino, >Vmm moram povedati, da smatram o Vaše podrobno vprašanje za ne-imestno« H pogovor je posegel Markham rez kakšnega posebnega |x>klona: »Nimamo času za kakšne neumnosti, gosjiod doktor«, je dejal razposajeno. »Vodimo preiskavo, du ugotovimo, kdo je zagrešil oba zločina. Gospod Drucker je vanju zapleten, čeprav še točno ne vemo v kolikšni meri. Priznali Ivoste. du je naša dolžnost, priti stvari do dna.« Zdravnik je smatral zu potrebno, spremeniti svoj način govorjenja. »Nimam nobenega povoda, da bi zakrival resnična dejstva. Toda vpraša- zil, zveni, kakor bi me_ opozarjal na mojo odgovornost in mi očital malomarnost, če bi morda spustil na svobodo človeka, ki bi utegnil školPi člo-\eški družbi. Toda. vprašanj 11101 na nisem dobro razumel. Vsekakor pa Vam la,h ko rečem, da sp možgani go-spoda Druckerja brez dvoma nenavadno razviti, čeprav sicer — če ne upoštevamo nekaterih pojavov histeričnosti — njegova osrednja kolesca v glavi tečejo nekoliko nepravilno.« »Kakšna pa «0 njegova razvedrila?« Vanče je stavil to vprašanje mirno in brezbrižno. »O,' zanimiva! Najraje se ukvarja z otroškimi igrami. Ker njegova mladost ni bila preveč običajna, se zdi, da zdaj, ko je dorasel, nujde svoje veselje v tem, da se ukvarja z vsem, kar bi ga utegnilo spominjati na davne dni ko je bil še otrok.« Čez nekaj minut so se poslovili. Ko smo zavili proti Gesti 76n, kjer je stola hiša gospe Drnckerjvvo, jelleath, kakor da bi se bil prebudil iz rahlega spanja, vprašal: »Za božjo voljo, gosjvod Vanče! I Kam pa tako drvimo? Saj bomo še busolo izgubili. Vanče je' nekam čudno žalostno jio-gledal, a rekel ni nobene besede. Vsi, kar nas je bilo na avtomobilu, smo molčali. Peljali smo se proti novemu cilju. Ko smo prispeli pred Druckerjevo hišo, smo stopili iz avtomobila in pozvonili pri vratih. Odprla nam je postavna nemška sobarica, ki jo, kakor bi že slutila j»o kaj smo prišli, takoj povedala, da je gospod Drucker preveč zaposlen in da nas ne more sprejeti. „ . »Povejte mu, da bi gospod okrožni upravnik rad nujno z njim govoril,« je strogo odgovoril Markham. Sobarica nas je pogledala nekom preplašeno. Silen nemir se je neiva-tloma polotil. Odšla je. brez besede nazaj 110 stopmeph. Slišali smo, kako je potrkala na neka vrata in kako se jt je takoj nato nekdo oglasil, slednjič pa se je spet pojavil« pred na,mi nas jiovabila naj vstopimo in se podamo navzgor v Druckerjevo delovno sobo, kjer nas je pričakoval gospod Druc-ker. Ko nas je spremljala, se je Vnnce nunedno obrnil k njej in jo hitro vprn-šal: »Kdaj je gospod Drucker včeraj vstal.« »Tega jaz vendar ne vem,« je izjecljala, vsa začudena. »Pač, jo, ja, zdaj sem se spomnila. Devet je bila ura.« Vanče je ni več spraševal in je šej z nami vred dalje proti Druckerjevi sobi. . Drucker je stal pri svoji pisalni mizi in nas, sprejel a kratkim poklonom. Niti povabil nas ni. naj sedemo. Vanče ga je nekaj trenutkov pozorno motril ter skušal razbrati tajno, ki se je skrivala za njegovimi živahnimi in nemirnimi očmi. »Gospod Drucker«, je začel »ne nadlegujemo Vas brez povoda, kajti zvedeli smo, da sta si bila z gospodom Johnom Spriggom. ki je bil, kakor veste, včeraj zjutraj umorjen, prijatelja. Radi bi Vas vprašali, kakšen naj bi bil po Vašem mnenju razlog za ta zločin. Grbec je kar odrevenel in se skušal obvladati. Ko pa je odgovoril, «e je njegov glas močno tresel. »Poznal sem Sprigga zelo jvovršno. Res rie vem, kako naj si razlagam njegovo smrt. »Pod truplom šo našli košček papir j o, na katerem je bil napisan Rie-mann-Christoffelov obrazec, vptuv tisti. ki ga rabite Vi v svoji knjigi o mejah fizičnega prostora. — Pri teh besedah je Vanče prijel v roko nekaj papirjev, ki so ležali na mizi, in si jih dolgo časa ogledoval. Videti je bilo, du se g. Drucker ne zmeni dosti za to. »Ne morem ra z, n meti stvari. Ali lahko vidim predpisani matematični obrazec?« Markham je takoj ustregel njegovi želji ter mu pomoli! listek papirja, ki so ga našli pod umorjenčevim truplom. Ko si je grbec pozorno ogledal tisti matematični obrazec, je 'listek spet l»nložil nazaj na mizo, oči pa so se mu jiri tem nekam zlobno zasvetile. »Ste Arnessona kaj zaslišali glede te listine? On je razpravljal o tem matematičnem obrazcu s Spriggom pred nekaj dnevi. »Gotovo, da smo ga zaslišali«, je odvrnil Vnnce raztreseno, »a njegova jKijoanila nam njso nič koristila in vprav zaradi tega natn je prišlo na misel, d« morda ne bi bilo napak, če bi se obrnili na Vas.c »?al mi je. da Vam ne morem ustreči,« je dejal grbec, »toda ta obrazec je, da se tako izrazim, srenjski. Vsak ga lahko uporablja, če si ogledate kakšno knjig« višje matematike, boste naleteli nanj zelo jvogosto Zato ne ra-zuniem, zakaj bi sc morali obračati vprav name.« »F, saj nismo prišli sem samo zaradi tegu matematičnega obrazca je .pojasnil še vedno vljudno Vanče. »Prišli smo iz drugih, dosti resnejših razlogov. Med drugim smo upravičeni misliti, d« je Spriggova smrt na kuk način le v zvezi z Robinovo .. »A, tako? Tudi Vi torej smatrate prav tako kakor časopisi, da je med zločinoma nad Spriggom in Robinom neka zveza? Toda. to je laž, brezumna stvar... nora bedarija! »Taščica in John Sprigg: «e spomnite tiste otroške popevčice?« (i a (Ma w H žDf M ■■/.■;,;/ 'T ' S JJU Ljubljana Nad bršljanovimi lističi in vejicami pa se je razjezil: >Ta bršljan bi ti lahko delal senco in hlad, a ničle Tedaj je lahen vetrič spreletel preko zidu in zazibal bršljanove vejice, da so Križanemu zasenčile glavo, listje pa je zamigljalo in mu delalo hlad. Pastirček je zdaj zadovoljen splezal z lestve. Ko je stari cerkovnik zazvonil poldan, je pastirček stekel v župnišče. V kuhinji mu je župnikova sestra dala opoldnič. Tedaj se pastirček spomni Križanega na vrtu, ki mora biti tudi lačen; saj mu nihče ne da jesti, ko je vendar tako sam in zapuščen tam v vrtnem kotu. Beseda za današnji čas Nikoli ni biia medsebojna pomoč tako potrebna kot danes Glasilo slovenskega kmečkega ljudstva jOračr ■ enim samim toplim pogledom, z razumevajočo be-prinaša za današnji čas prav primeren članek, | sedo ali s skritim dobrim dejanjem. Če deliš katerega ponatiskujemo v celoti. »Trde posledice vojske in še posebej razmere v naši deželi so usodno prizadele velik del kmečkega stanu. Mnogo kmečkih ljudi, med njimi družinskih očetov in mater, je pomorjenih in osiroteli otroci so prepuščeni dobrim srcem sosedov in tujih ljudi. Nešteto kmečkih domov je zgorelo in družine so morale pustiti vse in iskati strehe pri dobrih ljudeh. Dokler je bilo vreme ugodnejše, ti begunci niso bili toliko v skrbeh za svoje in svojih življenje. A sedaj trka zima na vrata — z njo pa mraz in glad. Sirote in brezdomci z obupnimi napori iščejo dobrih ljudi, ki bi jim od tega, kar imajo, brez jeze in nejevolje odstopili toliko, da si bodo mogli rešiti golo življenje. Naš list ni samo enkrat z živo besedo pozval svoje bralce in po njih ves kmečki stan k slogi in medsebojni pomoči. Nikoli ni bil ta klic bolj umesten in potreben kot danes — to vsi dobro vemo. Prepričani smo tudi, da se med kmečkim ljudstvom v teh časih ne bo našel nihče, ki bi ne bil pripravljen nuditi bratsko roko svojemu stanovskemu tovarišu in njegovi družini, ki je brez lastne krivde morala s culo na rami po svetu. Če bi pa vendarle kje bil kmet, ki bi mu tudi stiska sedanjih dni ne omehčala samoljubja in -odurnega individualizma (zaverovanosti vase in svoje dobro), je pred Bogom in pred svojo vestjo dolžna njegova okolica v vasi in soseski ukreniti vse, da ga pridobijo za pomoč. Ndj se takšni samoljubneži nič ne izgovarjajo in opravičujejo. Saj ni vseh dni konec. Prišel bo dan, ko bo javno obtožen in ga bo stanovsko in narodno občestvo izločilo iz svojih vrst. Nič mu ne bo tedaj pomagalo tarnanje in sklicevanje na vse mogoče pravice in okolnosti. Toda takih vase zaverovanih trdosrčnežev menda ni veliko med našimi kmeti. Vemo vendar, da so kmečke hiše zmeraj bile odprte za siromake in da je ni bilo, ki bi bila vrgla reveža čez prag. A na nekaj bi radi opozorili: človeku.' ki je po nesreči izgubil dom ali svojce, je premalo dati samo topel kot pod streho in skromno hrano. Več ko vse to mu je v trpljenju vredna topla beseda in čuteče srce. Učimo se v teh dneh spoznavati svoje brate in sestre v nesreči z onim razumevanjem, kakor bi ga želeli čutiti sami, če bi bili v njihovi usodi. Učimo se zamišljati se v njihovo duševno razpoloženje, v njih razbolelo dušo. pa bomo videli, koliko je mogoče dobrega storiti z Tudi sv. MIKLAVŽ Ima POHORSKE PRAVLJICE in VESELJA DOM Prosite ga, naj vam jih prinesel svoj skromni dom in svoje pridelke s'svojim bližnjim, ne kaži odpora ne nevolje. Ne boj se za plačilo: »Kar sle storili kateremu mojih najmanjših, ste meni storili.« In kdo od onih, ki so morali prijeti za beraško palico, danes ni ubog kakor otrok? Slovenskemu kmečkemu človeku ni treba dopovedovati, kdo je kriv, da se je po naši lepi deželi razlilo to morje gorja. Brezbožni komunizem, ki ga je verna kmečka duša vsekdar načelno odklanjala kot nekaj nezdružljivega s svojim miljenjem in stremljenjem, je pod krinko osvobodilnega boja pahnil kmečki stan v bedo in razdejanje, v ogenj in smrt. kakor vsega tega niso trpeli niti naši pradedje ob turških napadih. Ko- munisti so mislili, da bodo mogli ustrahovati deželo in izvesti svoje načrte. Toda zmotili so se, ko so zdravo bistvo našega kmeta merili s svojo mero. Podeželsko ljudstvo je kmalu sjroznalo njihov pravi obraz in se je složno vzdignilo, da prežene bratomorilsko zločinstvo s svoje zemlje. A povsod ostaja za zločini gorje in nesreča. V tem žalostnem položaju ne more biti bolj potrebnega nasveta, kakor vsestransko pomagati si med seboj, kjer koli vidimo potrebo pri svojem bližnjem, da se čim bolj omeji nesreča in hitreje celijo težke rane. Če kdaj, je sedaj na mestu močna zavest, da bo slovenskega kmeta rešila le trdna stanovska skupnost in vzajemna pomoč po načelih, ki so bila vsa prejšnja stoletja zvezda vodnica kmečkega stanu.« Prav bi bilo tudi, da bi gospodarske in druge ustanove, ki so zrasle le na račun kmečke zavednosti in stanovske zavesti, bile v vsem tem prve in v zgled vsem. Jutri velik Hertnežanski turnir Delavna table-tenis sekcij,i SK Hermesa bo jutri priredila že 6voj letošnji drugi'turnir. Na turnirju bodo tekmovali igralci na naslov ljubljanskega prvaka. Dovolj ponosen naslov, da se splača boriti! Igre se bodo odigravale v veliki lepi Mikličevi dvorani. Turnir bo pristopen tako za gospode kakor za dame. Gospodje bodo začeli z igrami že ob 8 zjutraj, dočim se bodo začela dekleta meriti med seboj ob 10. Po prijavah sodeč bo turnir imel še večji obseg kot oni pred nekaj tedni, ki ga je prav tako priredil Hermes in je sijajno uspel. Za zmagovalce na jutrišnjem turnirju so razpisane lepe nagrade, izmed katerih bosta za zmagovalce v poedinih skupinah na razpolago tudi dva krasna pokala, ki ju je poklonil ljubljanski mestni župan. Veliko bo razdeljenih praktičnih .nagrad, ki jih bodo dobili v vsaki skupini prvi štirje po vrstnem redu. Posebnost jutrišnjega turnirja je uvedba druge igralske kategorije. V tej skupini bodo lahko nastopili tudi šibkejši, ki med namiznimi odličnjaki res ne bi mogli uspeti. V svoji skuirini pa bo to šlo že lažje Tako je tudi povprečnim igralcem dana možnost, da se uveljavijo. Prav tako kot pri gospodih bo prav gotovo velika borba tudi med dekleti. Damski namizni tenis je zdaj že precej časa spal. Zdaj se prebuja. Spomnimo ge še časov, ko smo imeli v Ljubljani odlično dekliško table teniško ekipo, ki je uspevala ne le na domačih turnirjih, pač pa tudi v borbah s tujimi igralkami. Ali ne bi bilo prav, če bi se tisti časi vrnili. Odličnih igralk je tudi zdaj dovolj, le na plan ne upajo priti s svojim znanjem.^ Jutri jim je dana najlepša priložnost, da pokažejo, kaj-' znajo. Jutri naj posebno za dekleta velja: vse na hermežanski turnir, da bomo videle, katera je boljša! Tudi pri njih bo šlo za naaT.ov ljubljanske prvakinje. Razen pokaia za prvo mesto bodo ostale najboljše prejele še lepa praktična darila. Za turnir se tekmovalci lahko prijavijo že danes popoldne v dvorani hotela Miklič, ali pa v nedeljo do 8 (za gospode) in do 10 (za dame). Prostori bodo prijetno zakurjeni, tako da bo tudi gledalcem ugodno. Gledali bodo lepe in napete igre. Vabimo prijetalje okrogle bele žogice, da si pridejo jx>gledat najboljše igralec, kar jih premore zdaj naše mesto. OTROKOVA PROŠNJA! Sv. Miklavž prinesi nam POHORSKE PRAVLJICE in VESELJA DOM GLEDALIŠČE. Drama. Sobota, 5. decembra ob 14: »Princeska tn pastirček.« Miklavžev nastop. Izven. Mladinska predstava. Ceno od 12 lir navzdol. — Ob 17: »Deseti brat.« Cene od 18 lir navzdol. — Nedelja, 6. decembra ob 10: »Suegulčiea.« »Miklavžev nastop. Mladinska prodstava Izven. Cene od 12 lir navzdol — Ob 17: »Ples v Trnovem.« Izven. Cene od 18 lir navzdol. — Ponedeljek, 7. decembra:* Zaprto — Torek, 8^ decembra ob 14: »Peterčko4e poslednje sanje.« Nastop Miklavža. Izven Cene od 12 lir navzdol. Prvič v letošnji sezoni. — Ob 17: »Gradbenik' Solnes.« Izven. Cene od 18 lir navzdol Opera. Sobota. 5. decembra ob 16: »Thais.« Premiera. P,ed Premierski. — Nedelja ob 15: »Truviata.« Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Ponedeljek, 7. decembra: Zaprto. — Torek, 8. decembra ob 10.30: »A ti gel z avtom.« Prvid v letošnji sezoni. Izven. Cene od 24 lir navzdol. — Ob 16: »Thais.« Izven. Cene od 24 lir navzdol. Sobota. 5. decembra*. Saba, opatiea; Krispi-na, mučenica; Dalmacij, škof in mučenec; Pelin, škof in mučenec; Melecij, škof. Nedelja, 6. decembra: Nikolaj, škof: Leon-cija, mučenica; Pashazij, mučenec; Dativa, mučenica; Azela, devica. Lekarne. Nočno službo imajo lekarne: v soboto in nedeljo: dr. Piceoli, Blehveisova c. 6; mr. Hočevar. Celovška c. 62, in mr. Gartus, Moste, Zalo-ka c. 47. Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobot'1 od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni viš. zdravstveni svetnik dr. MisFranta, Poljanska cesta 1?« III. simfonični koncert, ki bo v ponedeljek, dne 7, t. m. v veliki unionski dvorani, bo imel naslednji sjvored: t. Rossini: prediera k operi »Tankred«: 2. Grieg: Koncert za klavir in orkester. Solist pianist prof. Anton Trost; 3. Lajovic: Andante za veliki orkester: 4. Dvofak: »Divja žena < Simfonična pesnitev; 3. Dvorak: Dva slovanska plesa. Koncert vodi dirigent Drago Mario Šijanec. izvaja sa simfonični orkester, ki ga sestavljajo člani opernega in radijskega orkestra. Začetek bo točno ob 18. uri. Koncert ie popolnoma razprodan. Smeli, veselost, presenetljiva domiselnost, to so strune, na katere bo. zaigrala »Roksi« ter nam zapela že staro, a v današnjem času tako zaželeno pesem o sreči, ki nam jo daje čisto srce in ki v blagodejnih žarkih odseva od takih sončnih značajev kot je dvajsetletno Roksi. Istoimensko komedijo bo v nedeljo ob pol 5 vprizoril Rokodelski oder. V predprodaji dobite vstopnice od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni. Petrarkova 12/1. Tin." in Franca sta poleg drugih osrednji osebi v drami: »Višarska polena.« Pristno kmečko življenje s svojo trdoto in dobroto nas pritegne. da v napetem pričakovan iu sledimo igri. Slovensko delo domačega pisatelja zasluži polnoštevilen obisk. Ker je za predstavo zelo veliko zanimanje, igrali to bodo v torek, 8. decembra, prijx>ročamo. da si oskrbite vstopnice v predprodaii. ki bo v netek od 10 do 12 in dve pri pred pričetkom v društveni pisarni, Pelror-kova 12. T. nadstr. Rokodelski oder. Sobota ob 4: Miklavžev večer. — Nedelja ob pol 5: »Roksi.« — Torek ob pol 3* »Višarska polena.« — Prednrodaja vstoonic na dan predstave od 10—12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12, T. nodstrooje. Sveti Miklavž pride v soboto ob 4 popoldne na Rokodelski oder! Kakor vsmko 'leto bo tudi 'letos njegov prihod s spremstvom nad vse veličasten. Na snoredu je ljubka Miklavževa igrica za noše malčke »Miklavž prihaja« z glasbo in plesom. Nato je razdeljevanje in obdaritev. Darila se sprejemajo v soboto do Miklavževega prihoda. Vabljeni! Odslej od 10. do 13. uro neprekinjeno radi varčevanja s kurivom posluje dobrodelna pisarna »Po božjem svetu« na Sv. Petra nasijiu štev. 17 za one, ki žele, da se jim vloge.^ prošnje itd. sestavijo ali prevedejo v italijanščino ali nemščino. Ostali čas prevajalec ni v pisarni. Svojcem internirancev in vojnih njetniKov. Mestni urad za popis vojnih ujetnikov in internirancev v Kresiji, soba št. 44. vhod_z Lingor-jeve ulice 1. prosi svoice prijavljenih internirancev in vojnih u jetnikov, ki so se prijavili za podporo pri mestnem social no-političnem uradu, naj takoj s [K) roč e povratek interniranca iz internacije ali vojnega ujetnika iz ujetništva« prav tako pa tudi vse druge morebitne spremembe. Rumeno korenje, repo za ribanie krmilno peso in rumeno kolerabo je čas kupiti 6amo še nekaj dni. V trdem zimskem vremenu ne bomo mogli več uvoziti gorniib vret blaga, zato opozarjamo vse reflektante. da jih prodajamo samo še nekaj dni v naših skladiščih v Maistrovi ulici 10 in v mesarski stojnici Fr. Ocvirka na Pogačarjevem trgu. Založite se pravočasno! — Gospodarska zveza v Ljubljani. Miklavževanje v Deškem vzgajahšču na Seln bo v nedeljo, 6. decembra ob 4 popoldne. Zaradi pomanjkanja prostora si Čimprej poskrbite vstopnice. Vse informaciie se dobe pri vratarju. Miklavžev večer v frančiškfanski dvorani danes ob 4 popoldne in jutri ob 4 popoldne. Sprejemanje daril danes od 9—12 in jutri, v nedeljo od 9—12 dopoldne. Prosimo vse, ki imajo rezervirane vstopnice, da jih čimpreje dvignejo v škrabčevi sobi, vhod iz frančikanske pasaže. kjer sprejemamo tudi pakete. Vabimo vse čim večjemu obisku. ... , Ravnateljstvo Drame potrebuje gramofonsko ploščo s posnetkom tenorske arije iz III. dejanja Verdijeveg »Othella« (Desdcmona, Desde-mona). Ako ima kateri ljubiteljev Drame to ploščo, ga vljudno naproša ravnateljstvo, da jo proda ali pa posodi upravi gledališča. A IVENNF.RT: DVE SIROTI »Grof, vi ne boste zagrešili te navadne jrodlosti!« De Linieres ga je pogledal s 6trašnim Kam je oddirjal Roger? Ker ga je bit nagnal grof, njegov pogledom, toda mladenič se ni dal opla- stric, je- tekel k Henriki, šiti. | Od tistega strašnega večera, ko se je »Tajna Diane de Vaudrev,« je nada- bil,?rečal ’ si.r°n in. i° «šil pred pro-Ijeval, »je tudi vaša skrivnost in njena ? a?.ko Pas,J° de Preslesa, je mladenič za-črst je zvezana z vašo. Ce pa vaša čast ™ ,ubo£° Slr°,° nekal- te«ar se ni tako trdna, da. bi vas odvrnila od tega 1 rY?_6l?.lob nl ^avee v 6VP)e[" 6r™ ,6kl«n>1- da bo storil vse, Ta trenutek branim vašo čast in v«aše do-l6anJ? , ?.a. pestro. stojan6tvo proti vam samim!« Pomagal ji je, da je vstopila v kočijo. n i , . , , 'se vsedel zraven in ukazal vozniku, naj »Dobro,« je dejal načelnik nenadoma zavije proti Novemu mostu, kjer naj bi čisto mirno »Pozvali ste me na dolžnost. 7!4<>a1q c zvonili iciznniom Hvala vam! Kar se mene tiče, bom pospešil, da boste storili tudi vi svojo!« Ob teh besedah je pokazal vrata. Roger se je priklonil in odšel. začela s svojim iskanjem. Med vožnjo ji je začel razlagati dogodivščine 6vojega življenja, da bi jo razvedril in pregnal njene težke mi6li. Polna zaupanja v mladeniča je Hen- i rika začela prijiovedovafi vse jx«ebno6ti ' jaoložaja, ki ga je Lulza imela v družini. I Ko 6e je vozilo ustavilo pri Novem mo6tu, je Roger že vedel za V6e njeno življenje. Takoj je izstopil in jaonudil Henriki roko. Dekle 6e je obrnilo proti kameniti klopi, na kateri je bila pustila Luizo. Toda mladenič je takoj videl, da je bila klop prazna. Tedaj ga je Henrika solznih oči prosila, naj jo pospremi do poštnega urada. Toda tam so bila vrata zaprta. Roger je začel udrihati jx> vratih 6 svojim mečem, da je dvignil silen hrušč. Čez nekaj ča6a se je odprlo okno nad njunima glavama in nek mož je pomoli! ven glavo. »Dobro Picard, dobro, da 6te prišli. Ali veste, da nisem preveč zadovoljen z vašim gospodarjem?« »Tudi vaša ekscelenca?... Hotel 6em reči, da se vaša ekscelenca huduje na način. kako naš vitez živi?« »Odlično, takoj 6i me razumel.« »In zavoljo tega, gosjiod, sem jaz prišel semkaj. Rad bi, da bi me vi razvezali službe prt vitezu.« »Jemljem na znanje, toda pod pogojem, da Še nekaj časa ostaneš pri mojem nečaku. Rad bi vedel toliko stvari... da, vem, da boš rekel, da imam na razpiolago policijo, pa nočem vedeti za dogodbe moje in drugih družin. Ti veš, da je moj nečak po dvoboju ...« »Po dvoboju? Kaj je prišlo do dvoboja?« »Kako? Ti kot njegov strežaj tega ne veš? Da, moj nečak je imel dvoboj z markizom de Preslesotn in ga ubil..,« »Sijajno!« Načelnik policije je najbrže preslišal ta značilni vzklik, kajti nadaljeval je: »Dvoboj, zaradi nekega dekleta, ki ie potem odšlo z Rogerjem in je jiostaio njegova ljubica ...« »Ljubica...?« Picard 6e je nenadoma razživel. Njegove oči so 6e bliskale, začelje kriliti z rokama in ni mogel zadržati veselja spričo novic, ki jih je bil čul. Dvoboj! »Mi imamo ljubico... hočem reči, da jo ima vitez! Krasna deklica ... nekoliko jeznorita je... toda takšni tipi mi ugajajo.« Ko pa je videl, da ga grof gleda, pa je spremenil 6voje vedenje in se držal tako kakor v začetku. »Zaradi tega, vedi moj dragi Picard, da moram imeti nekoga, ki je zelo blizu mojemu nečaku in kateri bi čuval nad njim.* »Ekscelenca, ne bom ga zapustil.« Ropot se je zaslišal zunaj na hodniku, ki je vodil k sobanam grofice Diane. »Moja žena! Dobro, zapomni si, kar sem ti bi! rekel.« Picard se je obrnil proti vratom, med tem ko je Diana vstopila. Gos|ia Diana je naredila tako kretiijo, kakor da bi ga hotela ustaviti, toda njen soprog je stegnil rOko in 6trežaju namignil, da je odšel. Diana je videla ta mig, toda naredila 6e je, kakor da ga ni opazila. Pusjila je, da jo je soprog povedel do naslonjača. Ko se je pozanimal po njenem zdravju, jfe de Linieres dejal: »Imel sem namen, grofica, da bi prišel k vam, da bi va6 seznanil z neko stvarjo, ki 6e tiče sorodnika .. .* ja...?* j. Veličanstvo je izvolilo pred- »Kogerj »Da, Nj lagati ženo za najinega nečaka in« — nadaljeval je, med teni ko je zona spreletavala grofico — »ker je vitez 6VOje obiske zelo skrčil, sem bil prisiljen poslati mu listič in mu najavil sestanek, toda bojim se, da ne bo prišel.« Kot nalašč, da bi njegove besede jx>-etavil na laž, so 6e vrata odprla in strežaj je najavil Rogerja. Diana je f>ogiedala soproga z očmi, polnimi sladkega zadoščenja zaradi dvomov, ki jih je bil izrazil. Čim je svoji teti poljubil roko, se je De Vaudrey s priklonom obrnil proti načelniku policije. »Na uslugo 6em vam, stric.« »Čujte. Roger,« je začel grof in takoj posegel v bistvo vprašanja. »Včeraj me ie Nj. Veličanstvo izvolilo poklicati v Versailles, da bi govoril z menoj o vas...« »O meni?« s »... Hoče vam poveriti važno mesto in vas poročiti!« »Oženiti me...?« Presenečenje je prevzelo vitezov obraz. Toda takoj se je zavedel in dejal: »Prosim vas, stric, jaz nimam nobenega namena ženiti se, Ker hočem ostati samski in svoboden.« Linieres je nagrbančil čelo. »Naš kralj je izvolil dati vam za ženo gosjiodično...« »Nočem vedeti za ime! Stric, ponavljam vam, da hočem ostati samec!« Jeza je začela grabiti načelnika policije. Dina, ki doslej ni spregovorila besede, se je dvignila, položila roko na nečakovo ramo in rekla sladko: »Premisli 6e, Roger. Vedi, da je čast zate in za nas, če 6e kralj zanima za tvojo bodočnost.« Ameriške spletke v dvojni igri admirala Darlana Rim, 5. dec. s. Ko je boj med Darlanom in De Galilejem postajal vedno ostrejši in spričo tega od-nošaji med Amerikanci in Angleži vedno bolj napeti, je francosko, ameriško in angleško časopisje začelo prinašati novice izza kulis teh dveh visokih francoskih častnikov. Ta poročila ne potrjujejo le izdajalskih sposobnosti teh dveh častnikov, pač pa tudi nizko moralno stopnjo tistih, ki so ju poslali. Na otočju Fidži dežuje devet mesecev v letu; potem pa nastopi deževna doba, ki traja tri mesece,< mi je popisal podnebje rek boli naseljenec iz Suve. Ravno ko se je obotavljajoč rahel dežek izpremenil '■ pošten naliv, sem v sivini zagledal strmo streho iz lubja. Za streho je bila hiša pri hiši. Prebivalci otočja žive tesno skupaj v stari komunistični vaški skupnosti. Zemlja je skupna last in poglavar razdeljuje delo na polju Poglavarjeva hiša je višja in stoji sredi vasi, Nekaj fantalinov je pridrvelo na neosedlanih ponijih po vaški nlict. Krasno so sedeli na konju. Njihova obleka je bilo pregrinjalo okoli jedil, vrv iz kokosa pa so vajeti. Pred menoj se je torej podila ta konjenica, za menoj pa so bile vaške koče, iz katerih so kričali, ob strani pa je zijalo nekaj radovednih starih žensk (mlade morajo ostali v hiši, kadar se stemni). Tako sem prišel do poglavarjeve koče oškropljen z blatom, bos in v tenki tropski obleki, čisto premočen od dežja. Nikakor nisem bil spoštovanja vreden zastopnik belega gosposkega plemena.Ali bi me Evropejec sploh pustil ,v hišo? V, edini izbi poglavarjeve koče sla goreli dve svetilki. Prijazno sta razsvetljevali širok nizek prostor, svetel kotel, kamenito ognjišče v kotu in nizko vznožje zakonske postelje. Z žimnice se je dvlgnh velik mišičast mož. Črni zaviU lasje okoli mogočne lobanje so bili kakor čepica iz medvedje kože, na širokih prsih pa mu je visel kitov zob srpaste oblike. Začudeno me je pogledal s svojimi vlažnimi temnimi očmi, katerih belina je blestela rujavkasto. Nato so je nasmehnil. Izza nabuhlih ustnic so se posvetili močni zobje in širok sedlast nos mu je zadovoljno drgetal. Rekel mi je nekaj, česar nisem razumel. Nato sem mu odgovoril: »Dober večer!«, česar pa 011 ni razumel. Pač pa je razumel, da sem moker in truden. Zato me je povabil k lesenemu »kava« kotlu. Neka stara ženska je razprostrla po tleh rogoznico za mene nasproti poglavarju. Molče je zajel s kokosovo lupino iz ploskega kotla in mi ponudil prvi požirek. Med tem ko sem dvignil posodo do ust, je slavnostno zaploskal z rokami. Od vseh strani se je kakor odmev oglasilo ploskanje. Po kotih je čepelo prav gotovo tucat ljudi: vsa poglavarjeva družina od babice do najmlajšega poglavarjevega otroka. »Kava ni slaba; barve je takšne kakor naša skaljena kava, diši po poprovih koreninicah in učinkuje kakor pivo (toda bo, na noge, kakor na glavo). Domačini žgejo pijačo iz korenin iz spodnjega “stebla neke rastline, ki ima podobo našega fižola. Pijača je prav pitna; samo ni treba misliti, da je ze piezvecena. To je posel lepih mladih deklet, ki koreninice »kava« rastline prežvečijo in nato izpljunejo v široko leseno posodo, v kateri potem kipi pijača. .Na to ne smete pomisliti! Najhujša žalitev bi bila odklonili »pozdravno« pijačo. Tega ne tvega niti angleški guverner: videl sem, kako je z zaprtimi očmi požrl skodelico »kave«, ki mu jo je prineslo v Suvo neko poslanstvo domačinov. S prvo skodelico »kave« je pozdravna slovesnost končana. Poglavar nato pogrezne svoj kazalec v nos in gleda. Razpoloženje je prijazno, toda vsi smo v zadregi. Nič pravega ne vemo začeti drug z drugim. Nato sem si prižgal cigareto in opazil strastne poglede. Vsi domačini kadjjo, moški in ženske. Najbolj pa stare ženske. Med zobmi drže neprestano pipo ali vsaj kos s tobakom napolnjenega bananiega lista. Ponudil sem svojo škaalico s cigare, tami stari gospe, ki je bila poleg mene. Zagrabila je z odprlo roko in kot dobra babica poskrbela najprej za otroke. Iz svoje potne torbice sem vzel še druge cigarete. Bile so zaprte v pločevinasti škatlici. Nek mlad mož je ugriznil v škatlico .in v resnici je pločevinasto škatlico odprl z zobmi. Mene so že ob samem pogledu na to boleli vsi mostički v čeljustih... Razpoloženje je začelo postajati tovariško. Iz najoddaljenejsega kota koče sta se pozavili dve mladi lepi dekleti^ — vaške^ prince-zinje — ki sta bili že pripravljeni za spat. (Kožo sta si že natrli s Kokosovim oljem.) Ogrnili sta se s široko rjuho in sta mi prinesli dve mnihni temnordeči roži in hlastnili po cigaretah. Neka stirra ženska, ki so jo bile same kosti — razen desne noge, na kateri je imela elesantiasis — mi je prinesla iz poglavarjevega skladišča mehko kožo, razprostrla žimnico po tleh in me hotela brezpogojno sleči. Prebivalci trača so me z nedolžno' radovednostjo opazovali. Ko sem branil svoje gerilo, sta obe nriadi dekleti zavreščali od zadovoljstva. Toda poglavar ve, kaj se spodobi in je zagnal za njima prazei}. kokosov oreh. Škoda; spet »ts se splazili nazaj v svoj kot in nič več ju nisem videl... Četrta skodelica kave se je položila na ležišče. Babica z debelo nogo mi je potisnila mehko kožo pod glavo in postavila poleg mene posodico s pijačo. Nato je počenila k mojim nogam iii me namazala po prstih s kokosovim oljem. Niti slutim ne, zakaj je to dobro. In niti ne vem, zakaj mi je poglavar vedno znova ponujal skodelico s kavo. Dolgo čaša sem bil v mehki omotici med spanjem in čuječnostjo. Moje utrujene misli so frfotale melanholično kakor netopirji; zastavljal sem si vprašanje: »Ah, čemu ne morem ostati za vedno tukaj?« • „ .. . . . . u , 4 11 r>>d n i k Muki, Intornib - Rokopisov oe vračamo - »Slovenski dom« uhaja oti delovnikih ob 12 - Me- Z2ZZZT* - uiw»« I.P«.*.. «*>» I4-M-. - M*- ««• «• *• — - N"*“ —