KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSKEGA Spo&tovami g. Doropoljski! Srčno Vas pazdravljam in Vas vabim na Danes prvič pišem v Vaš katiček. Naro» 7 liu v >, čen sem na »Zvonček« prvo leto. V šoli se jellKO *" u n a r' prav rad učim in lijubim vse predmete. učenec II. razr. mešč. šole v Trbovljah. Najrajši pa imam račurotvo in zemljepis. y letniku 1916. »Zvončka« me imate na* Veselim se že druge številke »Zvončka«. slikanega na konij'u lesenem. Ker pa Vam prvič pišem, zato Vas iskreno prosim, da priobčite tudi moje pisemce v Odgovor: svojem kotičku. Ljubi Jelko! Z odiičnim spoštovanjem Spominjaim se Tvoje slike, ki Te kaže Josjp Liipovšek. na lesenem konjičku. Danes si že junačina, da bi se nemara popel na pravega konja. Odgovor: Zaijaši Šarca kraljeviča Marka, da Te po« Ljubi Josip! nese v š'r°ki jugoslovenski svet gledat kra» soto naše zemlje in delat za blagor io Kje si se pa Ti vzel, da ne lmenuješ srečo slavne naše domovine! ¦niti kraja niti dneva, kje in kdaj si na.pi» sal to prvo pistno? Ali naj morda eno in ¦ drugo izvoham? Ko se zopet oglasiš, pazi, Spoštovani gospod Doropcljski! da to pomanjkljivost popraviš! Dovolite mi, da se tudi jaz oglasim v * »Zvoačku« in pokažem svaje veselje do njega. Letos sem že četrto leto naročen Pozdravlijeni, gospod Doropoljski! nanJ- K<> s&m ga dobil prvič v rake, sc mi je zibudilo veliko veselje do njega. Naj» V zadnjem koticku »Zvončka« sta se lbolj mi ugaja povest »DovSki Bržot pripo- oglasila dva moja tovariša. Tudi jaz ne V6duje«. Danes sem Vam opisal svoj izlet smem zaostati, ker sem ze — akoravno z naslovom mlad -— vendar star Vaš naročnik, in sicer od svojega 6. leta. Obisikujem 2. razred »p°t v podzemeljsko jamo!« meščanske šole v Trbovljah, kjer nas je Nekega popoldne sva šla s prijateljem v nad 50 v razredu. Veselimo se že na novo podzemeljslko jamo v Kozrjah. To je kraj, šolsko poslapje, kamor se bomo to jesen ki leži 80Om nad monjem ali pa četrt ure selili. Kadar bodete imeli čas, gospod ured* od Poljšice in eno uro od Rečice. (Poljšica nik, pridite ,pogledat to našo krasmo stavbo. je vas v Gorjah.) Imeli bomo centralno kunjavo, kopalnice, Šla sva po lepi poti, nebo je bilo oblačno, telovadnico, gledališki oder in mnogo dru« majhne kapljice so padale z neba, hladen gih udobnosti. Imamo že zdaj veselje do pomladanski vetrček je pihljal. učenja, pa ga bomo imeli še več v novem Prišla siva v jamo, sev&da to ni bila jama šol. poslopju, kjer bomo »meščanarjl« sami kakor Postojenska ali Bohinjska jama, niar« za sdbe. - - več 120 m dolga in 3 in tričetrt m visoka. 250 Pogledala sva kviSku in sva videla vhod Ijubo mater, naj Te odvede tja, kjer Ti prave jame. Treba je bilo še tri metre \'v bo učeni gospod doktor dal nasvet in zdra» soko plezati. Prijatelj stopi najprvo nanij, vila, da boš zopet zdrava in veselal Narod* za njim pa jaz. Ko priplezam 1 m visoko, ni pregovor pravi: Bolezen pride v človeka mi apodrsne in padem. Telebnil sem tako s senenrm \oaom, iz mjega odide po bilkah. haido, da sem videl zvezde na nebu, čeprav , je bilo oblačno. Prijatelj, ker je bil že gori, me je tolažil s tem, da ni nič hudo. »Kar Velecemjeni gospod Doropoljaki! še enkrat/poiakusi«, m\ je rekel. In kakor Oprostite, da Vas nadlegujem 3 svojim rečeno, tako storjemx Plezal sem in sreono pisemcem! »Zvonček« dobivam že peto pnplezal do vrha PnjateLj je ze pnzgal leto Prejšnje številke so mi pa starši ku« vzigalice ter sva sla dalje. Hodila sva po pili> tako da imam sedaj že iepo ^^ kamenju. Ogledala siva si razne stvari, ka* knjig kor kapnike itd. Na koncu jame pa je Vdano Vas prosim, ako bi priobčUi to lezala ze napol segnita vrana. Gledala sva slieioo v svojem kotifiku. Obislkujem H. m se domenila, da odideva proti donmi. Pn« razred realke v Mariboru. Doma sem pa v jatelj je se prvi, jaz pa za njim. Toda Rac]ečah pri Zidanem mostu. O Veliki noči nesreca mkdar ne pociva. Ko sem bil le sem bil doma na počitnicah. Kadar bo pa malo se nad zemljo, sem tako nesrecno veL 5a8a^ pridein v Ljubljano. padel na kamen, da se mi še danes pozna D , ,, , tat^j.- brazgotina nad desnim očesom. Presrcno Vas pozdravlja Vas stan na» Dobro si bom zapanmil ta izlet. rocniJc Prosim Vas, da tudi mene aprejmete v miko HmelJ- svoj kotiček in mi v prihodnji številki od» govorite. Iskrene pozdrave. Vam pošilja Lovrenček U š a j, Rečica — Bled H. Odgovor: Ljuibi Lovrencek! Vidim, da prav rad (ali nerad) otipavaš zemljo z nosom, kar pa ni posebno prijetno in tudi zdravo ni! Kaj bi neki reikli d&ma, da se nekoč s sličnega izleta vrneš — z glavo v roikah!? Kdor lazi po jamah in hri« bih, teimi je najprej in najzadnje trefoa Odgovor: apre^nosti. ^ Ljubi Milko, Veleoenjeni gosp. Doropoljski! Ne <*čutim nikakega nadlegovanja — riv,,miu» Aa \t a\ * • j. ¦ obratno, z vsakim novim pismom se za spos Dovškem Bržotu. Naš ljubljeni »Zvončelk« * je uvedel na naši šoli gospod i^pravitelj A. Tomič. Jaz sem rojena na Sorškem polju KOTIČKOV ZABAVNIK. • na Jami, vasi blizu Pras, kjer še sedaj živi sestra Simona Jenka. Stara je že čez 80 let. Rešitev besedne uganke v 9. št. Vedno se trese. To je od takrat, ko se je Drevo. j prestrašila ndkega konja, ki je dirjal po , cesti. Jaz sem tudi bolna. Zdravnik je iz* javil, da imam slabo kri, srčno napakn in Vesele počitnice! , S'tlaf'Sam^SeCe tef vtTn ** ^oš ***« ZvH-jno mero dobre . vse Vrt, koti6,arji prav sr6no pozdravlia, ^fffio^tdoT^el "^dS^ Clta K-alanova. vrsk in pisk! Nagajivosti le toliko, da se Udgovor: . , _ po;skrijejo vse mile Jerel In da čujete: Ljuba Uita. toliko smešnic in dobrovoljnic, spletk in Ako si bolna — prva in mijna pot k zagonetk, da me z njimi zasujetel Srečni zdravniku! Do Kranja ni daleč. Naprosi bodite in me ne pozabite!