LJUBLJANA, ČETRTEK, 21. JUNIJA 1984
LETO XXVI • ŠT. 143 • CENA 15 DINARJEV
»DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GAJE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK BORIS DOLNIČAR ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VOLF AND
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
GLASILO' SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
Neskladja bomo lahko odpravili z nadzorom cen
Janez Bohorič podpredsednik republiškega izvršnega sveta - Nova člana sta Marko Kosin in dr. Martin Zorič-V ospredju razbremenjevanje gospodarstva
LJUBLJANA, 20. junija — Delegati zborov slovenske skupščine so na ločenih sejah na predlog mandatarja Dušana Šinigoja in po razpravi v organizacijah socialistične zveze, kjer na predlagane kan* didate ni bilo pripomb, za podpredsednika slovenskega izvršnega sveta izvolili Janeza Bohoriča, za člana izvršnega sveta pa Marka Kosina, ki je bil imenovan tudi za predsednika republiškega komiteja za mednarodne odnose, in dr. Marka Zoriča, ki je imenovan za predsednika republiškega komiteja za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo.
Delegati zborov so poleg tega ponovno izvolili v svet republike tiste člane, ki jim v tem mesecu poteče štiriletni mandat, izvolili nove sodnike vrhovnega sodišča SRS, opravili pa še nekatere razrešitve in imenovanja.
JANEZ BOHORIČ. novi podpredsednik P IS skupščine SRS. rojen 1942 v Tržiču. Diplomiral je na odseku kemijsko tehnološkega oddelka za kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo. Od 1966 je bil zaposlen kot vodja nabavne službe v Standardu Kranj, od 1967 do 1978 kot tehnolog v Savi Kranj, vodja razvojne skupine, vodja tehnološke priprave proizvodnje in kot direktor TOZD Umetno usnje v Savi Kranj, in glavni direktor DO Sava. Opravlja tudi mnoge družbenopolitične dolž-ndsti. med drugim je član medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko; član iz\Tšnega odbora splošnega združenja kemijske in gumarske industrije Slovenije; član izvršilnega odbora medobčinske gospodarske zbornice; član republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo in član skupščine Gospodarske zbornice Slovenije.
Vsaka razbremenitev gospodarstva je dobrodošla, so poudarjali delegati slovenske skupščine, ko so razpravljali o informaciji izvršnega sveta o izvajanju programa ukrepov in aktivnosti po uveljavitvi ukrepov za odmrznitev cen in finančno konsolidacijo gospodarstva. Menili pa so tudi, da bi bilo treba storiti še več, da bo gospodarstvo laže premagalo sedanje težave in da bo politika cen pomenila tudi nujno odpravljanje nakopičenih neskladij, ne pa še dodatno povečevanje zatečenih razlik. Gospodarstvo samo ne bo zmoglo vsega, kar pričakujejo od njega, pomagati morajo vsi, od občine do federacije. Tudi pri odpravljanju cenovnih neskladij morajo vsi pristojni organi pomagati skupnostim za cene, nujno je namreč proučiti vsak posamezen primer in iskati najustreznejše rešitve v okviru panoge ali proizvodnega procesa. Uvod k razpravi o tej točki dnevnega reda današnjega zasedanja skupščine (povzetek objavljamo na 4. strani) je pripravil Alojz Klemenčič, član republiškega izvršnega sveta in predsednik komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve.
Sicer pa so v slovenski skupščini danes obravnavali več zakonskih dokumentov. Tako so sprejeli spremembe in dopolnitve kazenskega zakona, obravnavali so osnutka zakonov o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških invalidih in zakona o civilnih invalidih vojne. Sprejeta sta bila predloga za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa ter zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sanitarni inšpekciji, pa tudi predlog za izdajo zakona o Službi družbenega knjigovodstva Slovenije in pred-
log za izdajo zakona o sofinanciranju programa obnove in modernizacije oddajniško prenosnega sistema RTV Ljubljana. Vse pripombe in pobude, izrečene na današnji seji zborov bodo predlagatelji zakonov niorali upoštevati v snovanju osnutkov oziroma oblikovanju predlogov zakonov.
Delegati vseh treh zborov so poslušali tudi poročilo naše delegacije v zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ, o poteku 30., 31. in 32. seje tega zbora, zbor združenega dela pa je obravnaval in sprejemal tudi poročilo o delu SDK v preteklem letu in zaključni račun Narodne banke Jugoslavije za leto 1983 ter finančni načrt za to leto. (Več o delu zborov skupščine SRS na 4. in 5. strani).
D. Markovič sprejel
M. Abdelaziza
Vodja Polisaria in predsednik predsedstva CK ZKJ sta govorila o položaju v Afriki
BEOGRAD, 20. junija (Tanjug) — Predsednik predsedstva CK ZKJ Dragoslav Markovič se je danes pogovarjal z delegacijo fronte Polisario, ki jo vodi njen generalni sekretar Mohamed Abdelaziz. Delegacija fronte Polisario se mudi v naši državi kot gostja ZK SZDLJ.
V pogovoru, ki je potekal v prijateljskem ozračju, so izmenjali mnenja o aktualnih vprašanjih mednarodnih odnosov, zlasti o najnovejših gibanjih na afriški celini, pa tudi o razvoju odnosov in sodelovanja SZDLJ in ZKJ s Polisariom. Obe strani sta poudarili pripravljenost, da bi se ti odnosi in sodelovanje tudi v prihodnje razvijali.
Fran^ois Mitterrand v SZ: načelno ali tudi »pritiski«?
Obisk francoskega predsednika v Moskvi zbuja veliko pozornost spričo velike ohladitve med Vzhodom in Zahodom
OD NAŠEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 20. junija — Danes v poznih večernih urah je na povabilo prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR prispel na uradni obisk v Sovjetsko zvezo francoski predsednik Frangois Mitterrand. Na letališču Vnukovo ga je skupaj s številnimi visokimi vladnimi funkcionarji pričakal Andrej Gromiko, zatem pa se je francoski predsednik takoj odpravil v Kremelj, kjer ga je sprejel sovjetski partijski in državni voditelj Konstantin Čemenko.
Veliko zanimanje za tukajšnji Mitterrandov obisk, ki bo trajal tri dni in v okviru katerega bo francoski predsednik obiskal tudi Volgograd, je seveda razumljiv, saj to ni le prvo sovjetsko-fran-cosko srečanje na najvišji ravni po petih letih, marveč v zadnjem obdobju sploh eno od najpomembnejših srečanj med sovjetskimi in zahodnimi voditelji. V Kremlju so se nanj dobro pripravili, čeprav je že sedaj jasno, da pogovori ne bodo lahki in da se prav lahko zgodi, da bodo sporna vprašanja med Vzhodom in Za-
Mednarodna poletna šola o planiranju
I JI 'IH JANA. 20. iuniju — Te dni poteka v kulturnem in kongresnem centru Ivan Cankar v Ljubljani tradicionalna mednarodna poletna šola o »planiranju v -pogojih hitrih sprememb«. Organizira jo urbanistični institut SR Slovenije Vseh udeležencev je tokrat 112 — iz vse Jugoslavije, medtem ko je iz ZDA tudi /J predatateljev. Zanimivo strokovno srečanje se ho sicer jutri končalo z obravnavo informacijskih sistemov, pri čemer bodo med drugim govorili tudi o uporabi satelitskih podatkov v planiranju, medtem ko so doslej največ pozornosti posvetili tako regionalnemu kot urbanističnemu planiranju. (S Z . foto; Marjan Zaplati!)
hodom ostala takšna, kot so.
Sovjetski tisk že nekaj dni opozarja na velik pomen sovjet-sko-francoskih srečanj na najvišji ravni za bilateralne odnose med državama in mednarodno politiko, toda pri tem tudi ne skriva, da se je v zadnjih letih v odnosih med Moskvo in Parizom marsikaj spremenilo in da so tudi danes v Mitterrandovj vladi in zunaj nje nekateri, ki bi radi obisk francoskega predsednika izrabili za »pritisk na Sovjetsko zvezo«. (Več na 3. strani)
• DANILO SLIVNIK
TEMA DNEVA
Izpit mednarodne solidarnosti
Pred petimi leti je bilo v Afriki milijon beguncev. Danes jih je pet milijonov. Število teh nesrečnikov se je še posebno povečalo v zadnjih dveh letih in doseglo razsežnosti največjih kriz človeštva: danes je vsak drugi begunec na svetu — A fričan.
Poziv Organizacije afriške enotnosti, naj današnji dan — 20. junij — posvetimo afriškim beguncem, ne more ostati brez odmeva, zakaj njihovo trpljenje je neizmerno. Dežele, v katerih si iščejo zatočišče, ne premorejo dovolj hrane niti za svoje prebivalce. Kadar se odločijo za vrnitev v domovino, če to sploh lahko storijo, pa so prepuščeni lakoti in bedi, proti kateri ne morejo storiti prav ničesar. Kajti dežele, iz katerih je največ beguncev, so med najrevnejšimi na svetu.
Mednarodna konferenca o pomoči afriškim beguncem, ki je bila leta 1981, je sicer opozorila svet na strahote na tej celini, pričakovanja afriških dežel, da bodo dobile pomoč, pa se niso uresničila. Zato je generalna skupščina OZN konec leta 1982 zaradi naraščajočega števila beguncev izrazila zaskrbljenost in zahtevala, da generalni sekretar letos skliče drugo mednarodno konferenco za pomoč beguncem v Afriki.
Čedalje bolj tragični položaj afriških beguncev je opomin, da je treba pospešiti priprave za to široko mednarodno akcijo podpore in solidarnosti, ki bo od 9. do 11. julija v Ženevi, Tam naj bi izdelali program pomoči milijonom afriških brezdomcev, hkrati pa izrazili priznanje državam, ki so jih sprejele, in vsem tistim, ki so beguncem « priskočili na pomoč. To pa bo mogoče le, če bodo udeleženke ženevske konference doumele razsežnost afriške tragedije in dosedanjo brezbrižnost ali podporo v besedah spremenile v pravo človekoljubno in nesebično pomoč.	STANE STANIČ
Z ukrepi moramo odločno zajeziti socialne razlike
Predsedstvo CK ZKJ meni, da reševanje sedanjih gospodarskih proble mov zahteva odločnejšo družbeno akcijo in zaostritev odgovornosti
BEOGRAD, 20. junija (Tanjug) — Predsedstvo CK ZKJ je pod predsedstvom Dragoslava Markoviča obravnavalo uveljavljanje politike družbenoekonomskega razvoja v letu 1984 in glavne prvine razvoja v letu 1985. Uvodoma je govoril podpredsednik ZIS Janez Zemljarič. Seje so se udeležili tudi najvišji funkcionarji organov in organizacij v federaciji.
uresničevanje
Predsedstvo meni, da reševanje sedanjih velikih družbenoekonomskih problemov, uresničevanje stabilizacijskega programa v tem letu ter sklepov devete in desete seje CK ZKJ kljub nespornim rezultatom zahteva še odločnejšo družbeno ^akcijo in poostritev odgovornosti vseh družbenih dejavnikov. Storiti bo treba vse, da bomo v preostalih mesecih tega leta dosledneje izpolnjevali zastavljene naloge družbenoekonomskega razvoja. Tudi v poletnih mesecih se bo treba z vsemi sredstvi organizirati tako, da bo celotna družbena
akcija za uresničevanje nalog ekonomske stabilizacije potekala kontinuirano in odločno.
Zelo pomembno je, da poleg že sprejetih čimprej sprejmemo tudi vse druge ukrepe, s katerimi bomo razbremenili gospodarstvo prevelikih finančnih bremen in administriranja, poskrbeli za zaščito in krepitev akumulativne in reprodukcijske sposobnosti gospodarstva ter za njegovo finančno konsolidacijo.
Predsedstvo je ponovno poudarilo, da se morajo delavci v združenem delu, zveza komunistov in vse subjektivne samoupravne sile odločno zavzeti za doseganje čim boljših rezultatov pri povečevanju proizvodnje, izvoza in deviznega priliva, še zlasti s konvertibilnega trga, pa tudi za uresničevanje drugih ciljev in nalog stabilizacijske politike. Uresničevanje nalog prve faze programa stabilizacije v letu
ti, da se bo zmanjšala inflacija in bo dosledno izvajana dogovorjena politika cen. Z ukrepi ekonomske politike in še zlasti z obdavčenjem je treba odločno zmanjševati neupravičene socialne razlike.
Predsedstvo meni, da se je treba nujno zavzeti za pravočasne predloge ter sprejetje ekonomske in razvojne politike v prihodnjem letu na podlagi razčlenitve in dosledne realizacije prve faze stabilizacijskega programa. Za to se morajo še posebej zavzeti organi federacije, republik in pokrajin. Pravočasno bo treba spre-
0 Potrebni so tudi takojšnji ukrepi in akcije za reševanje težav v tistih delovnih kolektivih, v katerih bi zaradi izgub in podobnega lahko prišlo do omejevanja rasti osebnih dohodkov. Z mobilizacijo vseh sil v teh kolektivih je treba pravočasno poiskati izhod iz težav.
• Komunisti v skupščini SFRJ, ZIS ter drugih organih in organizacijah v federaciji, v organih in organizacijah republik in pokrajin se morajo zavzeti za čimprejšnje sprejetje preostalih predvidenih ukrepov ekonomske politike in dopolnitev sistemskih zakonov, kot je predvideno z resolucijo o ekonomskem razvoju v tem letu.
Slovesnost ob dnevu civilne zaščite
LJUBLJANA, 20. junija - Danes je bila v prostorih slovenskega izvršnega sveta slovesnost ob dnevu civilne zaščite. Slavnostni govornik je bil sekretar predsedstva CK ZK Slovenije Miha Ravnik; zaslužnim skupnostim, organizacijam, organom in štabom za civilno zaščito ter posameznikom pa so podelili plakete civilne zaščite, priznanja republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, zlate značke ZRVS, priznanja Rdečega križa Slovenije ter zlate značke civilne zaščite. Na sliki: republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir daje priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo Francu Ekarju. Seznam dobitnikov priznanj objavljamo na 5. in 6. strani. (Foto: Marjan Zaplatil)
1985 bo zahtevalo, da je težišče vse družbene akcije prav na teh ključnih naogah. Samo tako bo mogoče premagati zapletene družbenoekonomske probleme in zagotoviti možnosti za živahnejši materialni razvoj.
V vseh organizacijah združenega dela in v vseh okoljih bo treba nujno poskrbeti za socialno varstvo tistih delovnih ljudi in tistih prebivalcev, katerih standard je zaradi visoke rasti cen in življenjskih stroškov najbolj ogrožen. Vsi družbeni dejavniki morajo kar najbolj odločno ukrepa-
Jugoslovane je zmedla Platinijeva »nova« vloga
Še tretji poraz naših nogometašev na 7. EP v Franciji — Zdravnik dr. Milenovič po tekmi umrl
LYON — »Platini 3, Yougoslavie 2, gauche, droit, tete« (Platini 3, Jugoslavija 2, leva, desna, glava), je po zmagi francoskih nogometašev (3:2) nad Jugoslovani v zadnji tekmi predtekmovanja v skupini A na 7. evropskem prvenstvu zapisal lyonski dnevnik »Le Progres«. Pariški »L'Equipe« pa v naslovu čez tri strani: »Platini, Platini, Platini«. Na prvi strani se blešči naslov: »Muke ujetega zajca«. Past je seveda nastavil Platini, ki »je z goli preporodil svoje soigralce in pokopal Jugoslovane,« piše uvodničar.
Michel Platini prav danes slavi 29. rojstni dan, v igri z Jugoslovani pa si je bržčas zagotovil še eno lovoriko: naslov najboljšega strelca evropskega prvenstva. »Bil sem precej utrujen, potreboval bi počitek, toda k tej igri z Jugoslovani me je pritegnil lov za goli. Koliko golov v Marseillu in Parizu? Kolikor bo pač mogoče,« je dejal Platini po tekmi v St. Etiennu.
Francoski selektor Michele Hidalgo je sicer hvalil spektakularno tekmo, vendar je imel veliko pripomb na igro svojega moštva v prvem polčasu, ko je francoski vratar Bats po 667 minutah prvenstva-moral pobrati žogo iz mreže: »Jugoslovani so bili dobro organizirani v prvem polča-
V JE Krško od 1. julija redili remont
Vzdrževalna dela se bodo nadaljevala tudi avgusta — Zamenjali bodo tretjino goriva
KRŠKO, 20. junija — Jedrska elektrarna Krško bo letos dala v omrežje 3.96 milijarde kilovatnih ur električne energije, hkrati s tem pa so za letošnji julij in avgust načrtovali tudi ‘redna vzdrževalna dela. ki pa jih bodo skušali občutno skrajšati. Že konec tega meseca bodo postopno zmanjševali proizvodnjo, I. julija pa bodo elektrarno ustavili. Ob načrtovanem remontu bodo hkrati zamenjali še tretjino ali 16 ton jedrskega goriva.
Naša jedrska elektrarna je sicer v zimskih in pomladnih mesecih obratovala v povprečju s kar 95-odstotno zmogljivostjo in do konca maja pridobila že 2,2 milijarde kilovatnih ur električne energije. S tem je letos pokrila že okoli četrtino slovenskih potreb po električni eergiji, ves čas pa obratovala tudi brez večjih zastojev.
Odkar se je 1. marca letos 525-članski kolektiv samoupravno organiziral, vse uspešneje delujejo tudi samoupravni organi.
V. P.
DANES V DELU
3. stran:
•	Kaj pomenijo velike spremembe v mozambiški vladi po nedavnem sporazumu z Južno Afriko?
5. stran:
•	Sodobno Francijo in njene prebivalce v nekoliko drugačni luči, kot smo je vajeni, prikazuje Vilko Novak v našem novem podlistku Onkraj razglednic in klišejev.
7.—10. stran — Književni listi:
•	Pogovor s sestavljalcem bibliografij in urednikom Slovenskega biografskega leksikona
•	Prispevek za bližnji mednarodni slavistični seminar
•	Polemična pojasnila
•	Nadaljevanje ankete o postmodernizmu
•	Knjižne ocene
•	Odlomek iz romana Ivana Sivca Prve lastovke
12. stran:
•	Čeprav je tržaška opera po subven-
' cijah na zadnjem mestu v Italiji, jo
je po programu in kvaliteti mogoče uvrstiti med najboljša italijanska operna gledališča. Dolgoletni umetniški direktor Raffaelle de Banfield skuša ustreči tako ljubiteljem italijanske opere, kot tistim, ki so jim bolj pri srcu tuja dela.
14. stran:
•	Radijski in televizijski spored.
kovinotehna
Prodajni center Hudinja, Celje
ZA KMEČKI TURIZEM
-	gospodinjska galanterija
-	manjši in večji stroji za gospodinjstvo
Delno jasno
su, mi pa za njihovo strnjeno obrambo nismo našli pravega protiorožja. V drugem polčasu smo sklenili drugačen dogovor, in vse je steklo drugače.« Francoski selektor Hidalgo je v drugem polčasu res temeljito spremenil igro svojega moštva, toda v jugoslovanskem taboru na to niso reagirali. Na Platinija je v prvem polčasu pazil 19-letni Dragan Stojkovič, svojo nalogo pa je opravil tako dobro, da je »veliki« Platini po tekmi dejal celo takole: »Že dolgo nisem igral proti tako nadarjenemu in
• Zdravnik naše reprezentance ‘dr. Božidar Milenovič je v bolnišnici Bellevue zaradi srčnega infarkta opolnoči umrl. Potem ko so mu nudili prvo pomoč pb igrišču in ga prepeljali v bolnišnico, je sicer še prišel k zavesti in se je njegovo zdravstveno stanje tudi malce popravilo, toda novega napada njegovo srce ni več zdržalo. (Več na športni strani.)
korektnemu čuvarju.« loda v drugem polčasu je Platini zaigral v konici napada, nanj bi morali tedaj paziti Gudelj, Radanovič ali N. Stojkovič; Z naše klopi tedaj ni bilo navodil, igralci pa se sami tudi niso znali prerazporediti. Platini je seveda spretno izkoristil zmedo v našem moštvu.
V jugoslovanskem strokovnem štabu so vsi komaj čakali, da bo zadnje tekme konec ter da bodo lahko pospravili kovčke. S tesnim porazom so bili možje na naši klopi kar prev#č zadovoljni, medtem ko so se igralci pritoževali, da je v drugem polčasu začetna organizacija igre povsem zbledela. Naši igralci se očitno niso znali prilagoditi spremenjeni igri Francozov, kriv pa je bil seveda naš štab, ki bi moral vedeti, da naši igralci sami (žal) nimajo potrebnih ustvarjalnih pobud. Na naši klopi je imel še selektor Todor Veselinovič spet zdravstvene težave. Postalo mu je slabo, zabolelo ga je v levi roki, tako da je 20 minut pred koncem odšel v slačilnico. Na novinarski konferenci ga ni bilo, tam se je spet pojavil le njegov pomočnik Ante Mladinič, ki je delil pohvale Francozom in Platiniju ter hvalil (!?) tudi jugoslovansko moštvo...
FRANCI BOŽIC
Kopališča končno odprta
Ponekod so z obiskom že zadovoljni - Kopališče v Impolu še vedno brez lastnika - Težave s čistilnimi filtri v Kranju - Na Obali še zanemarjeno
LJUBLJANA, 20. junija — Na slovenskih kopališči!) so zaradi muhastega deževnega in hladnega vremena še minuli teden zaskrbljeno 1 gledali v nebo in šteli dneve, ki so jim zmanjševali letošnji poletni zaslužek. No, kot da je sonce čakalo na pravo koledarsko poletje, je šele nekaj dni pred njim posijalo tako, kot smo v tem času navajeni. Kopališča so tako pričela odpirati vrata drugo za drugim. V Ljubljani je zaradi obnovitvenih del zaprta le še Kolezija.
V Zasavju so bili prvi kopalci že na vseh treh letnih kopališčih.
V Medijskih toplicah na Izlakah so se kopali že prejšnji teden, v
Trbovljah so se kopalci razveselili obnovljenega kopališča, ob hrastniškem zaprtem bazenu pa urejajo teraso za sončenje, ki naj bi bila nared po 15. juliju. Brez lastnika je še vedno kopališče v Slovenski Bistrici, aluminijast bazen, vzorčen primer domačega Impola, pa bodo najverjetneje Odprli ta vikend. V Radencih so v tedanjih dneh že zadovoljni z obiskom. Prodajajo tudi sezonske in desetdnevne vstopnice. Velike so možnosti za rekreacijo in zabavo, saj so ob bazenih razna športna igrišča. Na kopališčih v Murski Soboti pa boljši obisk šele pričakujejo. V gostinskem lokalu je za kopalce na voljo pestra izbira jedi in pijače. Mariborčani še hodijo hladit na kopališče pri Tamu in na mariborski Otok. Na prvem sta letošnja novost igrišči za otroke in veliki šah, vsako soboto pa bodo imeli veselico s .plesom. Mariborski Otok se tudi letos lahko pohvali z nudističnim delom kopališča. Danes so začeli urejati še parkirišča, ker kopalci z vozili ne smejo na Otok.
Na 45 let starem kranjskem poletnem kopališču imajo težave s čistilnimi filtri, zato vodo zamenjujejo enkrat na dan. Evropski normativi so veliko večji. Oba bazena, 50-metrski in manjši za otroke, sprejmeta največ 1500 kopalcev. Letošnji najboljši obisk ni presegel številke 400.
Tako kot Kranjčani so začeli kopalno sezono 9. junija tudi Tr-žičani, ki svoj 33-metrski bazen ogrevajo z odvečno energijo sosednje tovarne Zlit. Na blejskem grajskem kopališču, ki so ga odprli pred petimi dnevi, posojajo tudi kolesa, čolne in sandoiine, da ležalnih stolov in senčnikov niti ne omenjam. Medtem ko je za kopanje poskrbljeno, pa še vedno nista odprta prodajalna s sadjem in zelenjavo ter bife. Tudi na radovljiškem kopališču imajo na voljo mesečne vstopnice, s čimer pa se na Jesenicah, kjer bodo odprli kopališče to soboto, ne morejo pohvaliti. V Ptujskih toplicah, kjer imajo na prostem tri bazene, in v Kidričevem pričakujejo večjo gnečo ob koncu pouka.
Vstopnine pa ne pobirajo ne v črnomaljski ne v metliški občini, saj se kopalci namakajo kar v Lahinji, Dobličici in predvsem v
Kolpi. Delno so urejena le kopališča v Metliki, Podzemlju in na Vinici. Kočevci in Ribničani imajo pokrita bazena, ki pa sta zaradi visokih ogrevalnih stroškov zaprta. Prvi se hodijo kopat na
• V novogoriški občini je bazen Mebla edino urejeno poletno kopališče. Meblovo športno društvo, ki z njim upravlja, načrtuje ob bazenu, na prostoru za piknike, tudi ples ob sobotah. Vstopnina je med najnižjimi, če ni celo najnižja v Sloveniji, in sicer za odrasle 35 dinarjev, za otroke do 15. leta pa 15 dinarjev. Organizirane skupine z več kot desetimi osebami bodo imele še 10 odstotkov popusta.
divje kopališče na jezero, drugi pa k jezu na Bistrici. Brez kopališča so tudi Novomeščani, in tako tudi njim preostane le Krka. V
čateških Termah se lahko kopalci osvežijo kar v šestih zunanjih bazenih in dveh notranjih.
Zelo lepo urejeni so tudi zunanji in notranji bazeni v Dolenjskih Toplicah. Obiskovalci so brez pripomb tudi glede bazenov v Šmarjeških Toplicah. Za zdaj so bolj obiskani notranji bazeni. Ob bazenu v Šmarjeških Toplicah sta poleg bifeja tudi kozmetični in frizerski salon. In kako je s kopališči na Obali? Posebna komisija si je pred dnevi ogledala vseh 24 javnih kopališč od Debelega rtiča do izliva Dragonje in ugotovila, da so, razen portoroške plaže, vsa druga kopališča neurejena. Najhuje je to, da so še vedno zanemarjena, upravljal-ci pa že zdaj zatrjujejo, da ne morejo dobiti usposobljenih kopaliških reševalcev, ker jim zato primanjkuje denarja. Kljub temu bodo na primer v koprski občini na javnih kopališčih pobirali od 25 do 30 dinarjev vstopnine. V izolski občini se bo gibala med 40 in 50 dinarji, medtem ko bo za kopanje na kopališčih v piranski občini treba odšteti od 35 do 50 dinarjev. DOPISNIKI DELA
jeti vse ekonomske ukrepe, predpise, sporazume in dogovore, da bodo gospodarstvo in drugi subjekti pravočasno izvedeli za možnosti gospodarjenja v prihodnjem letu.
V centralnem in v pokrajinskih komitejih bodo morali pretehtati idejnopolitična vprašanja, povezana z uresničevanjem nalog prve faze stabilizacijskega programa v letu 1985, in v okviru tega določiti najnujnejše naloge. Na podlagi teh razprav, h katerim je treba pritegniti najširše partijsko članstvo in delovne ljudi, bo centralni komite ZKJ konec tega leta ovravnaval najpomembnejša vprašanja s področja uresničevanja stabilizacijskega programa v letu 1985 in naloge, ki jih bo imela pri tem zveza komunistov.
Predsedstvo je izvolilo Sveti-slava Stojakova za izvršnega sekretarja predsedstva CK ZKJ.
Milka Planinc sprejela Paula.Volckerja
BEOGRAD, 20. junija (Tanjug) — Predsednica zveznega izvršnega sveta Milka planine je danes sprejela predsednika zveznega rezervnega sistema ZDA Paula Volckerja, ki se mudi na obisku v naši državi.
Med sestankom, ki so se ga udeležili tudi zvezni sekretar za finance Vlado Klemenčič, guverner Narodne banke Jugoslavije Radovan Makič in ameriški veleposlanik v Jugoslaviji D. Anderson, so preučili položaj v mednarodnih finančnih in gospodarskih odnosih, posebno pozornost pa so posvetili dolgovom držav v razvoju.
Reagan še čaka na odgovor SZ
WASHINGTON, 20. junija (AP) - Ameriški predsednik Ro- , nald Reagan je danes izjavil, da iz Sovjetske zveze še vedno ni prispel odgovor na njegov predlog o sestanku obeh držav na vrhu, vendar se dialog med Washingtonom in Moskvo nadaljuje.
Ko so ga vprašali, ali pričakuje, da se bo s šefom sovjetske države sestal še letos, je na kratko odgovoril, da tega ne ve.
POLETJE JE TU, PA NE SAMO NA KOLEDARJU - Nekaj zaporednih dni lepega vremena in že je poletje zares tukaj. Marsikdo se' ni utegnil še niti vživeti v poletno ali počitnišjco vzdušje - na obalnih plažah pa že vseeno mrgoli dosti kopalcev. Morje v portoroškem zalivu ima že skoraj 22 stopinj Celzija, kar pomeni, da se bodo prav kmalu začeli v njem namakati tudi tisti, ki se najbolj boje mrzle vode. Turizmu pa že v predsezoni dobro kaže. Dobremu aprilu, maju, sledi tudi dober junij. Danes je v hotelih, kampih in zasebnih sobah na Obali prespalo nekaj več kot 7500pretežno tujih gostov, kar je v primerjavi z lanskim letom istega dne (ko je šlo za noč z nedelje na ponedeljek) za približno 25 odstotkov več. (B. Š., foto: Dragan Arrigler)
H
\r
S TELEPRINTERJA
• En tozd zavrnil predlog reorganizacije
TRBOVLJE, 20. junija — V revirskem energetskem kombinatu Edvard Kardelj so se delavci na referendumu odločali o novi samoupravni organiziranosti sozda. Referenduma se je od 5503 zaposlenih v tozdih udeležilo 86 odstotkov delavcev — za spremembe samoupravnih aktov in novo organiziranost so glasovali v vseh tozdih, proti so bili le delavci tozda Proizvodnja energije Termoelektrarne Trbovlje. V tem tozdu bodo zaradi slabše priprave na referendum (udeležba je bila le 67-odstotna) glasovanje ponovili. Po novi organiziranosti bodo v REK Edvard Kardelj namesto dosedanjih sedmih delovnih organizacij (Termoelektrarna, Zasavski premogovniki, Premogovniki, Senovo, Kanižarica .in Laško, Industrijsko montažne delavnice (IMD) in Rudarska gradbena dejavnost (RGD) le tri. Premogovniki naj bi se združili v delovno organizacijo Rudniki rjavega premoga Slovenije, IMD pase bo priključil delovni organizaciji RGD. Vsozdu bo poleg teh dveh še termoelektrarna Trbovlje. (M. P.)
Doktorat iz kemije pira in hmelja
MARIBOR, 20. junija — »študij separacije pivovarniško pomembnih komponent hmelja aurora«, je naslov doktorske disertacije, ki jo je danes na VTO Kemijska tehnologija na Visoki tehniški šoli v Mariboru kot prvi doktorand na tej VTO uspešno zagovarjal magister Željko Knez, učitelj na VTŠ. Laboratorijske in industrijske raziskave je Željko Knez opravil v Hmeljarskem inštitutu v Žalcu in v Pivovarni Tališ v Mariboru. Tehnološki in gospodarski pomen Knezove temeljne raziskave je v tem, da nakazuje boljšo izrabo hmeljskega pridelka, boljše in rentabilnejše varjenje piva, cenejše skladiščenje hmelja in ekstraktov, ob nadaljnjih raziskavah pa se nakazuje tudi nesmotrnost obsežnega izvoza zelišč, namesto da bi jih doma ekstrahirali in višje predelane dražje izvažali. (F. F.)
Zavrnjen predlog o plačevanju obresti od deviz
BEOGRAD, 20. junija (Tanjug) — Na mejnih prehodih ne bo gneče, ko bodo prihajali naši delavci iz tujine na oddih, vsaj kar zadeva carinsko službo. V Maribor in na Jesenice bodo te dni poslali za pomoč 140 carinikov, 60 novincev in 80 iz carinarnic, ki v poletnih mesecih niso obremenjene. Tako je na današnji seji koordinacijskega odbora zvezne konference SZDLJ za vprašanja jugoslovanskih državljanov na začasnem delu v tujini povedal pomočnik direktorja zvezne carinske uprave Milan Milanko. Tudi Jugoslovanske železnice so se pripravile na prihod naših delavcev iz tujine, je povedal na seji njihov predstavnik Ljubomir Krasojevič. Za poletne mesece bodo preskrbeli več ko 100 izrednih vlakov iz Zahodne Evrope. Koordinacijski odbor danes ni sprejel predloga odloka o plačevanju obresti od deviz, ki jih naši zdomci hranijo v jugoslovanskih bankah.
Čeprav ta predlog, ki ga je sestavil zvezni sekretariat za finance in ki ga bodo jutri obravnavali na seji ZIS, zajema širši krog dokumentov, s katerimi dokazujejo status naših delavcev, začasno zaposlenih v tujini, pa je odbor mnenja, da bi tudi takšna odločitev utegnila imeti škodljive posledice. Bistven razlog za taka opozorila odbora je, da predlagani odlok tudi tokrat ni zajel številnih Jugoslovanov, ki delajo v tujini in ki so devize zaslužili pri tujem delodajalcu. Delovna skupina koordinacijskega odbora bo že danes sestavila nov predlog dokumenta in ga predložila ZIS pred jutrišnjo sejo.
Nova farma PKB pri Zemunu
BEOGRAD, 20. junija (Tanjug) — V minulem letu je Kmetijski kombinat Beograd vložil več kot 10 milijartl dinarjev v projekte za proizvodnjo hrane. Eden od teh projektov, ki naj bi bil v kratkem nared, je farma za 1200 krav, ki so jo uredili nedaleč od Zemuna. V okviru te faime gradijo tudi hleve za vzrejo 500 juncev. Po besedah namestnika predsednika poslovodnega odbora PKB Nikole Milutinoviča bo nova farma ena najsodobnejših v Jugoslaviji. Na trg glavnega mesta bo pošiljala po 6,5 milijona litrov mleka na leto. Gradnja farme bo stala 735 milijonov dinarjev.
Enotni pogoji za najem kombajnov
NOVI SAD, 20. junija (Tanjug) — V zadružni zvezi Vojvodine so se pred letošnjo žetvijo pšenice in ječmena dogovorili o enotnih pogojih, pod katerimi bodo kmetovalci lahko najemali kmetijske stroje. Tako bo treba na primer poleti za žetev postrnega žita s kombajni in za prevoz odšteti 8800 dinarjev na kektar. Na ta način se niso izognili samo različnim cenam pri opravljanju žetve, temveč tudi najrazličnejšemu izsiljevanju, ki ga je bilo lani na pretek. Za odhod na vojvodinska žitna polja je že pripravljenih skoraj vseh 7500 kombajnov, 3900 v družbeni in 3600 v zasebni lasti. Kot je pričakovati, bo tudi zemunski Zmaj še pred začetkom žetve poslal Vojvodincem približno 300 različnih tipov kombajnov.
Peki predlagajo skrajšanje delovnika
NOVI SAD, 20. junija (Tanjug) — V mlinsko-pekarski industriji Jugoslavije, v kateri je zaposlenih 50.000 delavcev, naj bi podpisali samoupravni sporazum o minimalnih možnostih za zaposlovanje in ukrepih varstva pri delu, ki bodo obvezni za vse temeljne organizacije združenega dela v tej panogi. Kljub uvajanju sodobne tehnologije in opreme se namreč v mlinih in pekarnah še vedno vsako leto pripeti okrog 12.000 poškodb pri delu. To so poudarili na današnjem jugoslovanskem posvetovanju o varstvu j>ri delu mlinsko-pekarskih delavcev v Novem Sadu. Predlagali so, da bi se delovni čas skrajšal z 8 na 6 ur, ker bi se potem zvečala storilnost in bi lahko uvedli nove delovne izmene. Poleg tega so menili, da bi bilo treba nujno uveljaviti tudi beneficiran delovni staž za najbolj ogrožena delovna mesta v tej panogi živilske industrije. Kot so se dogovorili, bodo o teh predlogih ip možnostih obvestili svet Zveze sindikatov Jugoslavije in zvezno konferenco SZDLJ.
Nova tovarna kemičnih izdelkov
BIJELO POLJE, 20. junija (Tanjug) — Z otvoritvijo nove tovarne kemičnih izdelkov je danes kolektiv kmetijsko-industrijskega kombinata Bjelasica proslavil deseto obletnico uspešnega dela in poslovanja. Industrijski kompleks v Nevakusih, kjer so domala vse bijelo-poljske proizvodno-predelovalne zmogljivosti, je dobil danes tudi prvo tovrstno tovarno na severu Cme gore. V slabih dveh letih je zraslo tu moderno poslopje, v katerega gradnjo so vložili 320 milijonov dinarjev. Večino sredstev je zagotovil kolektiv, nekaj je bilo tujih posojil, na pomoč pa je priskočil tudi sklad za nerazvite predele. V novih obratih se bo zaposlilo 80 delavcev. Na štirih tehnološko povezanih linijah bo začela tovarna proizvajati tako zelo pogrešane tekoče detergente in šampone, zatem najrazličnejšo embalažo (500 ton), od tega 40 milijonov vrečk na leto, pa še celo vrsto drugih izdelkov iz aluminijeve folije, celofana, polipropilena in raznih folij v štirih barvah.
Rešitev ni le v zakonih
BEOGRAD, 20. junija (Tanjug) - Nelikvidnosti, ki čedalje bolj tare gospodarstvo in banke, ne bo moč odpraviti brez večjih preobratov v delu in odgovornosti do prevzetih obveznosti, so poudarili na današnji seji odbora za denarno-posojilni sistem zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ. Z drugimi besedami povedano, rešitev ne kaže iskati zgolj v zakonskih predpisih in finančnih konstrukcijah, kajti denarja, s katerim bi nadomestili premajhno delovno storilnost, slabo izkoriščene zmogljivosti, neučinkovite naložbe in počasno obračanje že itak omejenih denarnih sredstev, preprosto ni.
Delegati so tudi podprli poročilo o pogajanjih in sklepanju sporazumov med jugoslovansko vlado in vladami 16 razvitih držav in Kuvajtom o ponovnem programiranju glavnice, ki naj bi jo vrnili letos. Gre za 1,248 milijarde dolarjev, njeno vračilo pa so s sporazumom podaljšali na 7 let, s tem, da je v prvih štirih letih ne bo treba odplačevati. Na vprašanje delegatov, ali ta rok ne bi mogel biti še daljši, je zvezni sekretar za finance Vlado Klemenčič odgovoril, da tega tokrat ni bilo moč doseči. Poleg tega pa je treba upoštevati, da daljši rok povzroča tudi večje stroške.
V vsako KS obrat drobnega gospodarstva
PRIŠTINA, 20. junija (Tanjug) — Udeleženci prve jugoslovanske konference o drobnem gospodarstvu, ki naj bi pripomoglo k hitrejšemu gospodarskemu razvoju SAP Kosova, so ob koncu dvodnevnega zasedanja predlagali, da bi v tej pokrajini začeli široko akcijo pod geslom »Vsaka krajevna skupnost - novi obrat drobnega gospodarstva«. Nosilci te akcije naj bi bile družbenopolitične organizacije v krajevnih skupnostih, občinah in na ravni pokrajine, konferenca pa je organizatorje srečanja - gospodarsko zbornico, koordinacijski odbor za razvoj drobnega gospodarstva, zvezo inovatorjev in pokrajinski center za storilnost — obvezala, da do novembra pripravijo konkreten program poteka te akcije. Tudi na tem zasedanju, ki se ga je udeležilo okrog 200 znanstvenih delavcev in drugih strokovnjakov iz vse države, je prevladovala neizbežna kosovska tema: večje zaposlovanje mladih. Poudarili so, da bi kazalo ustanavljati tudi »mladinske tovarne« oziroma manjše zmogljivosti, v katerih bi, pod enakimi pogoji kot v drugih gospodarskih panogah, opravljali vsa dela mladi.
Razširjen dnevni red sej zborov Skupščine SR Slovenije za 11. julij 1984
I JUHI JANA. 20 |umja - Predsednik Zbora združenega dela Mariin Mlinar in predsednica Zbora občin Skupščine SR Slovenije Ma|da Poljanšek i a/sir Mila dnevni red sej zborov, ki sla jih sklicala za sredo. I I. julija	z
obravnav«? osnutka odloka o valorizaciji sredstev, ki so jih vplačale republike m avtonomni pokru|ini /a leto I9K3 za odpravo posledic katastrofalnega potresa, ki ic prizadel območje SR Črne gore v letu I97y.
Pri pridelavi hrane imajo zadruge vedno večjo vlogo
Občni zbor zadružne zveze Slovenije - Pravice združenih kmetov bo treba izenačiti s pravicami delavcev - Priznanja organizacijam in posameznikom
in tako organiziranost, da bo
LJUBLJANA, 20. junija — Rezultati, ki jih dosegamo v zadružnem kmetijstvu, dajejo realno osnovo za smelo načrtovanje razvoja kmetijske pridelave. Zato, da bomo lahko pridelali več hrane in da bo ta hrana relativno cenejša, pa naj bi ob naglem naraščanju članstva v zadružnih organizacijah, skrbeli tudi za takšne odnose v zadrugah, ki bodo vplivali na večjo produktivnost, večji dohodek ter stabilnost v pridelovanju in oskrbi.
Tako bi lahko strnili razpravo kmetov in zadružnih delavcev na današnjem občnem zboru zadružne zveze Slovenije, ko so pretresali položaj zasebnega oziroma zadružno organiziranega kmetijstva pri nas. Na občnem zboru, ki so se ga udeležili tudi Andrej Marinc, predsednik centralnega komiteja ZKS, Milan Kneževič, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in predstavniki zadružnih organizacij iz zamejstva, so delegati brez olepševanja povedali, kakšne so razmere v slovenskem zadružništvu
Zavest o nuji
varovanja
okolja
Pogovor v uredništvu Dela o vlogi sredstev javnega obveščanja pri osveščanju ljudi
LJUBLJANA, 20. junija - Za učinkovito varstvo okolja je izredno pomembna osveščenost ljudi, prav k zavesti ljudi o nujnosti varovanja okolja pa lahko obilo prispevajo časopisi in druga sredstva javnega obveščanja. O tem so se v uredništvi^ Dela z novinarji in uredniki danes pogovarjali Alenka Bizjak, Marjan Keršič-Belač in Vladimir Krivic z Zveze društev za varstvo okolja v Sloveniji. Izpostavili so probleme okolja, katerim bi kazalo v javnosti nameniti več pozornosti in predstavili prednostne naloge Zveze društev za varstvo okolja v Sloveniji v tem in v prihodnjem letu. Tako bodo svojo dejav-1 nost usmerili k ukrepom za zboljšanje zraka, za spremembo energetske politike, ki naj bi bolj upoštevala okolje, k odpravi velikega in najstarejšega žarišča onesnaževanja okolja v Ilirski Bistrici, spodbudili uresničevanje medrepubliškega sporazuma glede očiščevanja Save, vplivali na podobno zaostritev nekaterih normativov, kot so storili v tujini, namenili pozornost varstva ustavno zaščitenih naravnih dobrin in varstvu naravnih znamenitosti ter kulturnih spomenikov, opozarjali na gospodarske in zdravstvene probleme odpadkov ter si prizadevali za zmanjšanje hrupa.
S. R.
in s kakšnimi težavami se pri svojem delu srečujejo združeni kmetje. Opozarjali so na počasnost pri izenačevanju združenega kmeta z delavcem, na nedorečenost novega zakona o pokojninsko invalidskem zavarovanju, na težave, s katerimi se srečujejo hribovski kmetje.
Kljub vsemu pa stalno naraščanje števila članov v zadružnih organizacijah - združenih kmetov je v Sloveniji že 87.500 ali 70 odstotkov vseh delovnih moči v zasebnem kmetijstvu - kaže tudi na to, da kmetje zaupajo zadrugam. To gre bržkone pripisati tudi dejstvu, da združevanje in družbeno organizirano kmetovanje zagotavljata večji dohodek in ustreznejši družbeno politični položaj kmeta.
Čeprav se pogosto še dogaja, da združeni kmet le nima kakšne posebne prednosti pred nezdru-
• ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI, 20. junija - V treh desetletjih delovanja je šempetrska delovna organizacija SIP prerasla v enega pomembnejših proizvajalcev kmetijskih strojev pri nas pa tudi v Evropi. Konec prihodnjega tedna bodo v skoraj 1300-članskem kolektivu, proslavili tridesetletnico. Ob tej priložnosti bodo v Šempetru odprli novo tovarno, katere graditev je stala 600 milijonov dinarjev. Na današnji tiskovni konferenci so časnikarjem povedali, da bodo letos proizvedli že 30.000 kmetijskih strojev in s prodajo v tujino zaslužili skoraj 13 milijonov dolarjev.
Pohvalili so se tudi z novostmi, saj so domači strokovnjaki pripravili nove programe, med katerimi si največ obetajo od proizvodnje rotacijskih kosilnic, izpopolnjenih silažnih nakladalnih prikolic, dvorednlh silažnih kombajnov in žitnih kombajnov, namenjenih predvsem za žetev v hribovitem svetu.	d. u.
kmet na podlagi vloženega dela in rezultatov tega dela lahko do-
• Na občnem zboru zadružne zveze Slovenije so podelili priznanja zadružne zveze Jugoslavije, ki jih podeljujejo za izjemen prispevek k razvoju zadružništva in socialističnih samoupravnih odnosov na vasi. Zadružna zveza Jugoslavije je letos podelila 61 priznanj, med njimi so jih pet namenili slovenskim organizacijam oziroma posameznikom. Tako sta zlato plaketo prejela hranilno kreditna služba v Tolminu in Bela Kučan, dolgoletni vodja hranilno kreditne službe v Murski Soboti. Srebrne plakete pa so podelili Francu Benedičiči! iz Škofje Loke, Francu Jevnikarju iz Trebnjega in Janku Slaviču iz Gornje Radgone.
stojno živel, tudi-na stara leta, so poudarili.
MARJETA ŠOŠTARIČ
France Popit v MTT
MARIBOR, 20. junija — Danes sta predsednik predsedstva SRS France Popit in član predsedstva SRS Lojze Briški v spremstvu vodilnih predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in skupščine mesta Maribora obiskala Mariborsko tekstilno tovarno. Generalni direktor MTT Slobodan Šujica jih je seznanil s problemi in razvojem MTT.
France Popit je poudaril, da bi morala slovenska tekstilna industrija hitreje in bolj smelo uvajati kibernetiko in računalništvo. Rešitev vseh problemov je po njegovih besedah v uvajanju modeme tehnologije in v uveljavljanju reprodukcijskih celot.
M. K.
ČESTITKA
BEOGRAD, 20. junija — O narodnoosvobodilnem boju in socialistični revoluciji je veliko knjig, toda s kakovostjo in vsebino nekaterih izdaj ne moremo biti zadovoljni. Posamezne poublikacije spreminjajo zgodovinske dogodke, jih različno tolmačijo in celo neposredne i, dosežke ljudske vstaje razvrednotijo in omalovažujejo. Takim izdajam se morajo borci upreti in ne smejo dovoliti napadov na pridobitve revolucije.
• BEOGRAD, 20. junija (Ta-njug) — Predsednik predsedstva SFRJ Veselili Djuranovič je poslal sejšel-skemu predsedniku Reneju brzojavko, v kateri mu je v imenu predsedstva SFRJ iskreno čestital ob njegovi ponovni izvolitvi za predsednika.
ženim, je kar prav, da je razvojna usmeritev zadružno organiziranega kmetijstva naravnana v smeri, ki bo še bolj utrjevala že uveljavljene organizacijske oblike združevanja in da bo nenazadnje združeni kmet resnično dobil prednost pred nezdruže-nim. Želimo si tako zadružništvo
Komunisti v kliničnem centru o sistemu nagrajevanja
Nagrajevanje po delu je v zdravstvu leporečje, ki mu ne verjamemo, je bilo slišati v razpravi na problemski konferenci LJUBLJANA, 20. junija — Na današnji problemski konferenci so komunisti univerzitetnega kliničnega centra poudarili, da lahko ta še naprej predstavlja vrh slovenske in jugoslovanske medicine le ob ustreznem nagrajevanju in ustrezni kadrovski politiki^
delu napačno, če bi upoštevali le število storitev, kajti pri zdravstvu je pomemben uspeh zdravljenja, ki naj bi ga dosegli s čim manjšim številom pregledov in preiskav. S tem pa tudi s čim manjšimi' stroški. Komunisti v UKČ menimo, je poudaril Franc Bohinc, da so zahteve za delo v UKC višje kot v drugih zdravstvenih organizacijah. Zato bi morali biti tu strožji kriteriji za sprejem na delo, za napredovanje, pa tudi za prekinitev delovnega razmerja. Poleg tega, je v svoji uvodni razpravi poudaril Bohinc, je nesprejemljivo, da se raven osebnih dohodkov v UKC komaj kaj razlikuje od povprečja v slovenskih bolnišnicah. Osebne dohodke delavcev v UKC pa so presegli marsikje celo v osnovni zdravstveni službi. V zdravstvu bo treba vrednotiti redno delo, vse oblike dopolnilnega dela pa ne morejo biti osnova za materialni položaj delavcev v UKC, so dejali na konferenci.
ŽIVA PAULIN
Resolucijsko določilo, da mora biti družbenoekonomski položaj delavcev v gospodarstvu enak položaju delavcev v družbenih dejavnostih in v zdravstvu, ni uresničeno. Vedno slabši položaj bi terjal hitre spremembe, toda programi 'zdravstvenega varstva se ob nespremenjenih • pravicah ljudi do zdravstvenega varstva le počasi spreminjajo.
Delavci v univerzitetnem kliničnem centru so racionalizirali svoje delo, toda skokovito povečevanje materialnih stroškov kljub temu neusmiljeno reže v njihove osebne dohodke. »Nagrajevanje po delu je v zdravstvu leporečje, ki mu ne verjamemo,« je dejal v razpravi Marko Demšar. Odločanje o osebnem dohodku je vse bolj pod vplivom zunanjih dejavnikov. To je pripeljalo tudi do razlik med tozdi v UKC, ki povečujejo nezadovoljstvo pri delavcih posameznih tozdov.
Delavci v UKC so opozorili, da bi bilo pri nagrajevanju po
Sredstva razdeliti glede na obseg in kakovost programov
Koordinacijski odbor RK SZDL za uvajanje celodnevne osnovne šole o razvojnih vprašanjih in gmotnih razmerah
LJUBLJANA, 20. junija — Ali jasno vemo, kakšen naj bi bil prihodnji razvoj celodnevne osnovne šole, je vprašanje, ki je bilo večkrat zastavljeno na današnji seji koordinacijskega odbora za uvajanje celodnevne osnovne šole pri predsedstvu republiške konference SZDL Slovenije, in sicer ob razpravi o sedanjem zastoju razvoja zasnove celodnevne osnovne šole.
Podlaga za razpravo je bila analiza zavoda SRS za šolstvo — člani odbora so menili, da je zelo dobra — o dosežkih in problemih nadaljnjega uveljavljanja celodnevnih osnovnih šol. Poglavitna ugotovitev te analize, ki sloni na parcialnih raziskavah, je, da je
• ŽIROVNICA, 20. junija - V osnovni šoli Gorenjskega odreda v Žirovnici je bil danes razgovor predstavnikov koordinacijskega odbora za COŠ pri predsedstvu RK SZDL, ter predstavnikov šolstva jeseniške občine. Namenjen je bil celodnevnemu pouku v žirovniški šoli, kjer so se za to odločili pred devetimi Jeti, med prvimi v Sloveniji, in pri tem dosegli izredne uspehe. V šoli s 400 učenci imajo tudi pionirsko zadrugo, s katero že ustvarjajo del denarja za izpopolnjevanje učne tehnologije.	V. F.
celodnevna osnovna šola spodbudila pedagoško gibanje, katerega pozitivne prvine so našle mesto v mnogih osnovnih šolah, sicer s poldnevno organizacijo pouka, vendar z razvejenimi stiki z okoljem in uveljavljenimi interesnimi dejavnostmi. Prav to je zelo zaostrilo vprašanje nagrajevanja dela tako v celodnevnih kot v poldnevnih osnovnih šolah, ko je dodatek za celodnevno šolo postal sporen.
Razpravljalci so menili, da je edini možni izhod v financiranju programov in ne oddelkov (z dodatkom ali brez), vendar je zadrega v tem, ker občinske izobraževalne skupnosti nimajo zadosti denarja za finančno pokritje (eh programov. Slišati je bilo tudi mnenje, da v vseh občinah niti ni zadosti sredstev za zagotovljeni
ODLIKOVANJE
• BEOGRAD, 20. junija (Tanjug) - Argentinski veleposlanik v Jugoslaviji Juan Carlos Himez Mello je v svoji rezidenci na Dedinju pripravil slovesnost, na kateri so vidnim osebnostim jugoslovanskega družbenega in političnega življenja podelili visoka argentinska odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval argentinski predsednik Raoul Alfonsin. Najvišja argentinska odlikovanja za zasluge pri razvoju jugoslovansko-argentinskih odnosov in sodelovanja so dobili Nikola Ljubičič, Lazar Mojsov, Milutin Baltič, Branko Pešič in drugi.
program.
Ob tem je bilo poudarjeno, da odnos do celodnevne osnovne šole pravzaprav pomeni odnos do programa gospodarske stabilizacije, da vsega ne kaže obravnavati zgolj z gmotne plati oziroma da je treba denar drugače prerazporediti, najprej glede na obseg programov, nato pa glede na doseženo kakovost izvedbe teh programov. V zvezi s tako imenovano redefinicijo celodnevne osnovne šole je bilo rečeno, da novi program življenja in dela osnovne šole združuje vse bistvene prvine celodnevne organizacije dela, ki naj bi jih uveljavili v prihodnjih desetih, petnajstih letih, nikakor pa ne bi smeli zanemariti možnosti za nadaljnje uveljavljanje celodnevnih šol tudi sedaj, upoštevajoč možnosti pri vsakem primeru posebej.
BRANIMIR NEŠOVIČ
Borci se morajo upreti izkrivljanjem zgodovine
Na seji zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije so za novega predsednika te organizacije izvolili Ilijo Djukiča, za sekretarja *pa Petka Plazačiča
OD NAŠEGA DOPISNIKA
O tem so si bili edini na današnji seji zveznega odbora ZZB NOB Jugoslavije, ko so se pogo-
• Na posebni seji predsedstva zvezne organizacije ZZB NOV Jugoslavije so za novega predsednika z enoletnim mandatom izvolili Ilija Djukiča, ki ga je predlagala pokrajinska organizacija ZZB NOV Kosova. Djukič se je rodil leta 1920 v Črni gori in od leta 1922 živi na Kosovu. Član SKOJ je postal leta 1938, član KPJ pa leta 1943. Nekaj let pred vojno so ga zaradi sodelovanja v demonstracijah zaprli. Med vojno je bil med 'drugim komisar bataljona v četrti kosov, sko-metohijski brigadi. Po vojni je opravljal več odgovornih dolžnosti. Za sekretarja predsedstva zvezne organizacije ZZB NOV z dveletnim mandatom so izvolili Petka Plazačiča iz Bosne in Hercegovine. Rodil se je leta 1925 v Šekovičih. Član KPJ je od leta 1943. Med vojno je opravljal odgovorne dolžnosti v SKOJ, po osvoboditvi pa več pomembnih funkcij v BiH.
varjali o NOV in revoluciji narodov in narodnosti v zgodovinski in spominski literaturi. Prva se je
OBISKI
•	LJUBLJANA, 20. junija - Nastopne obiske v SR Sloveniji je danes opravil Nazrul Islam, veleposlanik LR Bangladeš v SFRJ, in ob tej priložnosti obiskal Zorana Poliča, člana predsedstva SRS, Dušana Šinigoja, predsednika IS SRS, Jožeta Sušmelja, podpredsednika skupščine SRS, Cvetko Selšek, namestnico predsednika RKMS in druge.
•	LJUBLJANA, 20. junija -Aleksej Karpacjov, generalni konzul ZSSR v Zagrebu, je danes obiskal namestnico predsednika RKMS Cvetko Selšek.
•	LJUBLJANA, 20. junija - Pred odhodom na novo delovno dolžnost sta se na delovnem obisku v SR Sloveniji mudila novoimenovana generalna konzula SFRJ v Vancouvru v Kanadi in v New Yorku v ZDA Nikola Jelinčič in Petar Vidovič. Pogovarjala sta se s podpredsednikom republiškega IS Borisom Frlecom, namestnikom republiškega sekretarja za notranje zadeve Branimirjem Bračkom^in drugimi osebnostmi.
Sindikat bi moral poskrbeti, da dobijo delavci prave podatke
Pogovor Marjana Orožna s predsedniki občinskih sindikalnih organizacij — Večja vloga pri razbremenjevanju gospodarstva
LJUBLJANA, 20. junija — Vroče teme zadnjih dni — razbremenjevanja gospodarstva in še predvsem nespoštovanja dogovorjene censke politike — so se lotili tudi sindikati. Seveda ne z namenom, da bi ponavljali ugotovitve in stališča, ki jih je slišati v vseh forumih in organizacijah, temveč da bi si zastavili naloge, ki ob tej problematiki čakajo sindikate.
Dejstvo je, kot je na sestanku s predsedniki občinskih svetov poudaril predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Marjan Orožen, da sindikati stojijo precej ob strani in ne izpolnjujejo svojih nalog. Zato je glavna naloga vseh sindikalnih delavcev in organizacij, da v vseh okoljih, od sindikalnih skupin do občinskih svetov, opozarjajo na resnost teh problemov, od razreševanja katerih je odvisna delavčeva usoda.
Prav tako je res, da razprave o podražitvah najpogosteje prodro le do vodilnih struktur, ne pa tudi do delavcev. Pri tem je vloga sindikata, da pripomore k boljši obveščenosti delavcev in da doseže, da delavski sveti o cenah ne odločajo zgolj formalistično, ali celo, kot se tudi pogosto dogaja, da z njimi manipulirajo. To je toliko pomembneje, saj se morajo de-
lavci zavedati, da pretirano navijanje cen — zgovoren je podatek, da je kar 60 odstotkov slovenskih delovnih organizacij prijavilo oziroma uveljavilo višje cene, kot jih predvideva projekcija — pomeni višjo inflacijo, s tem pa nižji življenjski standard.
Klicanje na odgovornost je nujno tudi pri akciji razbremenjevanja gospodarstva, so menili občinski sindikalni predsedniki, saj nam tako kot cene tudi to uhaja iz rok. Tako morajo sindikati prispevati, da bo sleherna delovna organizacija pripravila svoj program. Žal je doslej vsega tega še vse premalo. To pa tudi zato, ker sindikati dovoljujejo, da jim o razbremenjevanju gospodarstva razlagajo tisti, ki so v resnici proti njemu.
TINE GUZEJ
v razpravi oglasila Vesebnka Ma-liška in predlagala je, naj bi zbrali enotno bibliografijo izdaj o NOV, s katero bi dobili vpogled v vse izdaje, posvečene socialistični revoluciji. Takšne bibliografije ni, zato pogosto ne vemo niti tega, katere knjige vse obstajajo o NOV.
• Borci Slovenije, Črne gore in Srbije so poslali zvezni organizaciji ZZB NOV Jugoslavije svoja mnenja, v katerih poudarjajo, da zdajšnje himne SFRJ ni treba spreminjati. Zvezna organizacija ZZB NOV je danes opozorila, da so ta mnenja »sprejeli na znanje«, da pa predsedstvu ZZB NOV Jugoslavije do tega ni treba zavzeti stališča, saj bi to utegnilo pomeniti pritisk na javnost in delo komisije, ki odloča o novi himni.
Marjan Lenarčič je opozoril na »neposredne in posredne napade na NOV in na vlogo KPJ v osvobodilnem boju«. Vedno več je »iskalcev resnic^ v komercializi-ranih izdajah, ki pod plaščem de-mistifikacije zgodovine poskušajo razvrednotiti narodnoosvobodilni boj in tiste, ki so v njem sodelovali«. Velizar Perunovič je opozoril na vse bolj razširjeni pojav, da komunisti zdaj »streljajo drug na drugega izza nekakšnih narodnih in občinskih meja«.
Občutiti je pomanjkanje enotnega proučevanja revolucije na vsem jugoslovanskem območju.
Blagoje Radunovič je poudaril, da borci ne smejo popustiti zapiranju v republiške in pokrajinske meje. Kot primer uspešnega dela borčevske organizacije je omenil mestno organizacijo ŽZB
ILIJA DJUKIČ — Predsednik predsedstva zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije
NOV Zagreb, ki se je postavila tudi v bran filma Kri in pepel Jasenovca in se zavzela za avtorja Lordana Zafranoviča, na katerega so letele neupravičene, vendar ostre in zlonamerne kritike. Hkrati so zagrebški borci obsodili Zvezdine nogometaše, ki se niso udeležili izročitve Titovega pokala na tekmi s Hajdukom. Kot je dejal Radulovič, se morajo borci odzivati na negativnosti v kraju, v katerem se dogajajo. Pri tem ne sme biti neenotnosti.
ŽARKO RAJKOVIČ
Črtomir Kolenc -
sedemdesetletnik
Te dni praznuje znani primorski družbenopolitični, kulturni in športni delavec Črtomir Kolenc sedemdeseti življenjski jubilej. Čeprav rojen v Zagorju ob Savi, je večino svojega bogatega in vseskozi dejavnega življenja preživel na Primorskem, zato ga Primorci z vso pravico štejemo za svojega rojaka. Tudi njegova življenjska pot je podobna poti, ki jo je prehodila večina primorskega ljudstva.
Kot najstarejši izmed štirih otrok napredne učiteljske družine je že v. mladih letih spoznal vsa protislovja revirskega življenja, ki tudi njemu ni prizanašalo, je pa oblikovalo njegov značaj in 'ga kmalu privedlo v vrste napredne organizirane mladine. Kot dijak ptujske, ljubljanske in kočevske gimnazije in kot študent pravne fakultete v Ljubljani, ki jo je uspešno končal tik pred vojno, je aktivno delal v raznih organizacijah. Sokolu in ljubljanskem Primorju.
Ko j e partija pozvala vse napredne mladince, naj se prostovoljno javijo v vojsko in se z orožjem upro grozeči nemško-italijanski soldateski, se je temu pozivu takoj odzval in odšel kot prostovoljec v vojsko. Po razpadu stare Jugoslavije se je razočaran vrnil v rodno Zagorje, vendar je moral odtod kmalu pobegniti zaradi nenehnih konfliktov s hitlerjanci.
Že maja 1941 se jevključilvOFin kot njen aktivni član opravljal razne naloge, vse do takrat, ko so ga junija 1942 fašisti aretirali in odpeljali v zloglasno taborišče Gonars, nato v
IZ JUGOSLOVANSKEGA TISKA
O napakah v poslovni politiki najraje molče
Koliko so delavci zares informirani o vseftč bistvenem, kar zadeva njihov kolektiv. Na vprašanje je poskusila odgovoriti anonimna anketa, ki so jo v Zagrebu na medobčinskem sindikalnem svetu pripravili med več kot 3000 delavci različnih delovnih organizacij energetike, kemične industrije in industrije nekovin.
Raziskava je pokazala, da so delavci najbolje seznanjeni z rezultati proizvodnje, poslovnimi rezultati, delitvijo stanovanj, odločitvami samoupravnih teles ter z delitvijo osebnih dohodkov. Malo manj so vedeli o športu in rekreaciji, finančnih težavah, dejavnostih družbenopolitičnih organizacij, glavnih investicijah, zdravstvenem in socialnem varstvu ter o sklepih poslovnih organov. Anketa je tudi pokazala, da so delavci najslabše seznanjeni s skupnimi poslovnimi prijemi, zgrešenimi naložbami in s kadrovskimi vprašanji. Očitno te podatke skrivajo v najožjih krogih.
Delavci največ vedo o dogajanjih v svojem tozdu, malo manj o delovni organizaciji, zelo malo pa o sozdu. Tudi če so člani samoupravnih teles, funkcionarji ali člani ZK in sindikata ponavadi bolje informirani, njihovo znanje usahne za mejami njihovega tozda. Zanimivi so tudi odgovori tako imenovane skupine obveščenih, v kateri je okrog 600zaposlenih na vidnih poslovnih, samoupravnih in družbenopolitičnih funkcijah ter novinarji. Skupina je pokazala večjo obveščenost, pri večini vprašanj se razlikujejo po odgovorih od drugih delavcev.
Kako delavci pridejo do informacij? Za veči-
no so poglavitni vir zbori delavcev in tovarniški časniki. Na tretjem, zelo visokem mestu, so pogovori z drugimi delavci, kar priča o veliki uspešnosti žive besede. »Skupina obveščenih« pa se pri črpanju informacij predvsem opira na razne sestanke in pogovore z voditelji. Zanimivo je, da tako imenovanih »tajnih kanalov« — prijateljskih in drugih zvez - skorajda ni. Najvišjo oceno pri obveščanju so dobila tovarniška glasila (»skupina obveščenih« pa na primer na p>rvo mesto postavlja delavski svet), splošna ocena pa je, da so vsi viri informiranja nekritični in nepravočasni.	c
Takšno oceno potrjuje tudi podatek, da več anketiranih - 35 odstotkov - sodi, da neugodne ihformacije nekje skrivajo, 23 odstotkov jih meni, da je prav nasprotno, 42 odstotkov delavcev pa o tem nima določnega mnenja. Delavci sodijo, da pred njimi najbolj skrivajo spodrsljaje v kadrovski politiki, primere nesamouprav-nega ravnanja in zgrešene naložbe. »Skupina obveščenih« pa skorajda ne sodi, da bi te informacije skrivali, vendar sodijo, da so napake v kadrovski politiki vprašanje zase. Kadar gre za to, ali informacijam verjamemo, je v anketi odgovor, da le zmerno.
Posebno zanimivi so odgovori na vprašanje o možnih posledicah zaradi dajanja informacij o negativnih pojavih v kolektivu: 63 odstotkov anketiranih jih pričakuje vsaj neprijetnosti. Nekaj večjo gotovost kažejo izobraženi kadri, starejši delavci in člani delavskih svetov in ZK, toda tudi med temi so taki, ki pričakujejo težave
zaradi odkritega govorjenja.
V vseh skupinah vprašanih je anketa prikazala zelo slabo poznavanje dela delegatskega si-• stema: celo 40 do 50 odstotkov jih ni nikoli slišalo, kaj dela njihov delegat.
Zanimiva je bila tudi pripomba nekaterih anketiranih na namen take ankete, ki so jo izrazili s pomislekom: »Mislim, da je tale papir in vse drugo le mrtva črka, prej ali slej bo to ostalo brez haska«. Ljubinka Marinkovič, ki je anketo opisala v Vjesniku, meni da ne sme ostati tako, ker je posebna analiza narejena prav kot spodbuda vsakemu kolektivu, da njeni rezultati pridejo tudi do delavca.
Nekaj čudnih stavkov
Strokovna služba medobčinske konference ZK niškega območja jeza naslednjo sejo pripravila posebno gradivo o uresničevanju kadrovske politike v sredstvih javnega obveščanja v niškem območju. Že zdavnaj ni bila pripravljena tako izčrpna, jedrnata in konkretna politična informacija, ki naj bi — kot argumentirana podlaga za razpravo - poskrbela, da bo ta razprava tudi uspešna, piše Miroslav Čosič v Politiki. Del tega gradiva pa je med niškimi novinarji sprožil presenečenje in številne komentarje. Tisti del se glasi:
»So tudi zahteve, da se reelekcija vpelje tudi
za novinarje. Razlagajo jih s tem, da so novinarji poklicni družbenopolitični delavci in da kot taki ne morejo imeti neomejenega mandata. V sedanjih razmerah gredo lahko iz uredništva le tedaj, če sami tako hočejo, ne glede na prispevek, ki ga dajejo. Druge zakonske možnosti v praksi niso izkoriščene, zato v niškem območju ni zabeleženo, da bi novinarji odhajali iz uredništev že več kot 10 let. To pomeni, da je vsakemu novinarju praktično zagotovljen obstoj v novinarstvu in da novinarsko delovno mesto, ki je nekoč zasedeno, ni podrejeno nadaljnji konkurenci. «
Zahteva je vsekakor anonimna: kdo le zahteva reelekcijo za vse novinarje. V njem ni niti odgovora na vprašanje, ali želimo novinarje z enoletnim, dveletnim ali štiriletnim mandatom? Ali je bilo na kakem sestanku ugotovljeno, koliko časa je potrebno, da se nespodbitno ugotovi nesposobnost ali oporečnost kakega novinarja?
In ali smo prav razumeli: ali hoče nekdo spodbuditi ustanovitev nekakšne komisije, ki bo ob koncu novinarjevega mandata ocenjevala in odločala, kdo bo zapustil »profesionalno družbenopolitično funkcijo novinarja« in kdo bo ostal? Morda fes nismo prav razumeli. Doslej smo bili prepričani, da so uredništva sposobna sama pregnati slabe novinarje. Morda teh nekaj nenavadnih stavkov ne bi bilo vredno tolikšne pozornosti, če ne bi šlo za dokument, ki obravnava uresničevanje kadrovske politike v sredstvih javnega obveščanja niškega območja.
Zbral: T. J.
Monigo in zopet v Gonars, kjer je bil do kapitulacije Italije. Od tedaj dalje je njegovo življenjska pot tesno povezana s Primorsko, z njenim bojem in z njeno usodo.
Po kapitulaciji Italije je s skupino taboriščnikov odšel v partizane. Postal je komandir in nato komisar čete I. soške brigade, propagandist bataljona, sodeloval je v bojih goriške fronte, postal šef propagande XXX. divizije, nato pa sekretar vojaškega sodišča IX. korpusa.
Po osvoboditvi ga je pot za nekaj časa zanesla na glavni štab NOV, kjer je opravljal dolžnost pomočnika načelnika oddelka za sodstvo. Po njegovi razpustitvi pa je bil poslan v Trst kot pomočnik gospodarskega opolnomočenca. Toda tudi tu ni bil dolgo. Kadrovske potrebe nove, nastajajoče ljudske oblasti so bile velike in pot ga je odpeljala na Reko, kjer je opravljal dolžnost sekretarja vojaškega sodišča. Po demobilizaciji je postal najprej sodnik Višjega ljudskega sodišča za Slovensko Primorje v Posto>ni, pozneje pa je bil premeščen na delo k nadzorni komisiji s sedežem v Ajdovščini.
Življenjska pot ga vodi v Koper, v jugoslovanski del tedanjega svobodnega tržaškega ozemlja (STO). Sodeluje pri pripravah za ustanovitev istrskega okrožnega ljudskega odbora. V njem vodi sektor za pravosodje in izgradnjo ljudske oblasti. Leta 1949 postane član okrajnega in okrožnega ljudskega odbora, avgusta 1950 pa v. d. tajnika tega odbora.
V Slovenski Istri se končno ustali. Kot angažiran družbenopolitični delavec opravlja vrsto političnih funkcij, sodeluje na ustanovnem kongresu KP STO leta 1947 v Trstu in 1947 v Izoli. Deluje v drugih organih oblasti in gospodarstva. Postane tajnik okrajne gospodarske zbornice v Kopru, tedaj pomembne gospodarske povezovalke in usmerjevalke novo-nastajajočega gospodarstva obalnega območja. Postane direktor Primorskega tiska, najpomembnejše založniške hiše Primorske, kjer dela vse do upokojitve.
Pri vsej svoji družbenopolitični angažiranosti zlasti v organih SZDL, kjer je bil med drugim tudi predsednik Obalne konference, pa je vedno našel dovolj časa še za dve pomembni dejavnosti: kot dober športnik je med ustanovitelji društev Partizan v Slovenski Istri in prvi predsednik okrajnega odbora TVD Partizan v Kopru. Poznamo ga kot organizatorja kulturne dejavnosti. Delo na teh dveh področjih pa bi terjalo poseben zapis. Njegova dejavnost sega izven okvira Slovenske Istre, sega v slovenski in tudi jugoslovanski prostor, kjeFdeluje v raznih organih kulturne skupnosti, združenju založnikov, grafične in časopisne dejavnosti.
MAKS VEZOVNIK
DELO
Predsednik skupščine ČGP Delo: JAK KOPRIVC
Glavni urednik ČGP Delo:
BORIS DOLNIČAR
Odgovorni urednik »Dela«:
JOŽE VOLFAND
Pomočnika glavnega urednika:
MIRO POČ
VLADO ŠLAMBERGER Uredniki:
ANTON JANEŽIČ, MITJA MER-ŠOL (centralna redakcija), BRANKO PODOBNIK (notranja politika), FRANJO KRIVEC, JOŽE PETROVČIČ (gospodarstvo), JAKA.* ŠTULAR (zunanja politika), TIT VIDMAR (kultura in književni listi), JANEZ ODAR (slovensko dopisništvo), GREGOR PUCELJ (ljubljansko dopisništvo), EVGEN BERGANT (šport), JANEZ KOVAČIČ (kronika), STANE IVANC (publicistika), MIRO POČ (komentarji), VLADO ŠLAMBERGER (sobotna priloga), JOCO ŽNIDARŠIČ (fotografija), IGOR PREŠERN (mentorstvo), JANEZ SRŠEN (lektorstvo), BOJAN ŠTEFANČIČ (dokumentacija).
Francis Mitterrand od obiska v Moskvi ne pričakuje preveč
Francija je imela leta 1982 več kot 8 milijard frankov primanjkljaja v menjavi s SZ, lani pa so primanjkljaj znižali na 4,6 milijarde frankov
OD NAŠEGA DOPISNIKA
PARIZ, 20. junija — Predsednik francoske republike Fran^ois Mitterrand je danes po redni vladni seji z letalom odpotoval na tridnevni uradni obisk v Sovjetsko zvezo, kjer ga bo že uro po prihodu v Moskvo sprejel Konstantin Čemenko. Sovjetski tisk posveča francoskemu gostu dokajšnjo pozornost. Francozi sami pa od obiska ne pričakujejo preveč.
Dejstvo je. da si je Mitterrand ta obisk v Moskvi v nizu svoje celovite politične aktivnosti že dolgo časa želel, pa čeprav so v francoskem protokolu mnenja, da bi bila zdaj najprej vrsta na sovjetskih voditeljih in da bi moral najprej Černenko obiskati Pariz. Francija - kot komentirajo v pariškem časopisju - že od leta 1960 dalje skuša v mednarodni politiki doseči troje: popuščanje napetosti, sporazumevanje in končno sodelovanje. Značilno je, da v svoji razpravi v današanjem Le Matinu Michel Jobert, bivši minister za zunanje zadeve, s poudarkom navaja, da je Fran^ois Mitterrand že leta 1982 v New Delhiju izjavil, da je Francija neuvrščena država. Mitterrand tudi
s svojim sedanjim potovanjem v Moskvo odklanja delitev sveta na bloke oziroma jaltsko delitev Evrope. Kar pa zadeva boljši ali slabši trenutek, ki bi bil bolj ali manj ustrezen za francoski obisk v Moskvi, komentator sodi, da je med obema toliko nasprotnosti, da nekega zafes ugodnega trenutka ne bi našel nikoli. Ce imajo Francozi namen, da se s svojim sovjetskimi partnerji samo pogovarjajo in od njih, čeravno se svet odloča predvsem v razmerju obeh supersil, nekaj izvedo, je to že nedvomna korist, ne le za Francijo, ampak tudi svet sploh.
Seveda pa bo moral biti Mitterrand pozoren pri razgovorih o raketah, kajti tu bi mu v Moskvi
TIT DOBERŠEK
Obračanje k sebi
Tri mesece po podpisu zgodovinskega južnoafriško-mo-zambiškega pakta o nenapadanju in sodelovanju doživlja Mozambik spremembe, ki pričajo o strateškem, ue le taktičnem preusmerjanju te svojčas »radikalne« države z afri-škega juga. Pred dnevi so zamenjali tri vidne ministre v mozambiški vladi. Zdaj pa je slišati, da so v eni izmed sosednjih držav stekla skrivna pogajanja med predstavniki Maputa in protivladnega gibanja MNR.
S »paktom iz Nkomatija«, kot so poimenovali južnoafriško-mozambiški sporazum, sta se podpisnici obvezali, da ne bosta podpirali gibanj, uperjenih proti drugi državi. Mozambik je v duhu tega sporazuma odločno omejil delovanje pripadnikov ANC. afriškega nacionalnega kongresa, in 800 izmed najaktivnejših izgnal, druge pa sklenil naseliti v begunska taborišča pod okriljem OZN.
Južna Afrika je s svoje strani odrekla nadaljnjo pomoč gibanju MNR, ki ga je leta 1976 postavil na noge tedanji rodezijski režim, od leta 1980 pa je uživalo podporo Pretorie. Slišati je celo bilo. da je Južna Afrika obljubila Mozambiku vojaško pomoč v boju proti upornikom, zlasti pri zaščiti jezu Cabora Bassa. Očitno pa so v Maputu spoznali, da samo z vojaško akcijo ne bo mogoče uničiti tega gibanja, ki ga vodi Dhlakama. bivši pripadnik Frelimo.	,
Tako je. po uradno nepotrjenih vesteh, prišlo do pogajanj, ki utegnejo vplivati ne le na notranje razmere v samem Mozambiku. ampak tudi širše na položaj na afriškem jugu. Upoštevati je namreč treba, da je v podobnem položaju kot Mozambik tudi Angola, ki se ubada z močnim protivladnim gibanjem UNITA. vendar je za zdaj zavračala vsakršna pogajanja z njim. Mozambik je tako dal zgled, da se morajo države, ne oziraje se na nekatere zunanje pomisleke, obrniti k sebi, k svojim problemom in jih suvereno reševati.
V tem je tudi bistvo teh velikih sprememb, ki jih je zadnji čas opaziti v Mozambiku in presenečajo vse tiste, ki so bili navajeni na razmere v tem delu črne celine gledati skozi poenostavljena črno-bela očala. Tri ministre, ki so morali pred dnevi zapustiti vlado, so običajno prištevali med »zagovornike trde linije« oziroma privržence »radikalne usmeritve«, pogoste poistovetene s tezo o »naravnem zavezništvu« z ZSSR. s katero je Mozambik sklenil dolgoročni prijateljski sporazum.
Nobena skrivnost ni, da so v Moskvi na »pakt z Nkomatija« gledali z nezaupanjem, ki je poraslo po tistem, ko je v Mozambik dopotovala prva velika skupina južnoafriških poslovnežev, da bi spodbudili medsebojno sodelovanje, in ko je Pretoria odprla v Maputu svojo trgovinsko misijo, ki ima v bistvu status ambasade. Predsednik Machel je 5. aptila namignil na krhanje starega zavezništva, ko je obsodil očitke »tistih, ki so izgubili tržišče za svoje orožje« in jim ni prav, da lahko zdaj »kupujemo več traktorjev in manj tankov«.
Zadnje spremembe v vladi pričajo o tem. da prihaja v vodstvu dežele zaradi tega strateškega preusmerjanja do polarizacije. Toda vse. kar počenja Machel, je samo vračanje k tisti avtentičnosti, s katero se je svojčas ponašalo gibanje Frelimo, globoko neodvisno po svoji naravnanosti. Same razmere so Mozambik silile k temu. da se je znova obrnil k sebi in se začel otresati poprej utesnjujočih enostranskih zavezništev: katastrofalne posledice hude suše, ki je lani terjala 100.000 žrtev, gospodarski bankrot zaradi zgrešene gospodarske politike pa tudi izgube tradicionalnih trgov.
1 ako se Mozambik po svoje spreminja v svojevrstno lekcijo ne le za jug celine, ampak tudi za Afriko nasploh: v lekcijo o potrebi opiranja na lastne sie in ravnanja v skladu z lastnimi interesi.
utegnili podtakniti kako past, pa tudi Mitterrand bi lahko, zlasti če bi skušal priti do sporazuma, morda to ali ono obljubil, kar bi potem obžaloval. Kot so si na področju raket v bistvu zelo daleč, pa se Francozi v gospodarski menjavi zadnji čas vse bolj intenzivno ukvarjajo s sovjetsko-fran-cosko gospodarstvo menjavo. Tu je že nekaj let Francija na slabšem, saj je imela leta 1982 prek 8 'milijard frankov primanjkljaja v odnosu do Sovjetske zveze. Lani so ta primanjkljaj znižali na 4,6 milijarde frankov. Za letos so Francozi upali v nadaljnje izboljšanje, pa se jim je zalomilo: primanjkljaj v bilanci je spet večji, ker so Francozi naročili preveč sibirskega plina, kar obremenjuje izvozno bilanco. Ker imajo zdaj v Franciji sovjetskega plina preveč, sovjetski partnerji nočejo priviti pipice, ker se ne želijo odreči že dogovorjenim trdnim frankom.
BOGDAN POGAČNIK
Obsodba Bothove evropske turneje
ŽENEVA, 20. junija (Tanjug) — Stalni odbor Mednarodne organizacije dela za boj proti apartheidu je obsodil nedavno turnejo južnoafriškega premiera Pietra Botha po Zahodni Evropi. Tako obsodbo je terjala delavska skupina delegatov, medtem ko so se predstavniki vlad in delodajalcev vodilnih zahodnih držav izrekli za sodelovanje z apartheidom. V sklepih odbora izražajo veliko zaskrbljenost zaradi tega, ker so vlade sedmih zahodnih držav in Vatikan gostile Pietra Botha kljub »zahtevi Mednarodne organizacije dela, da diplomatsko izolirajo Južno Afriko«. Posebno poglavje so v sklepih posvetili obsodbi švicarskega ravnanja, pri čemer ima veliko vlogo švicarsko bančništvo.
Kostariški predsednik v Italiji
RIM, 20. junija (Reuter) — Kostariški predsednik Luis Alberto Alvarez je danes prispel na tridnevni obisk v Italijo. Kot je pričakovati, se bo pogovarjal z italijanskim predsednikom Sandram Pertinijem in premieram Bettinom Craxijem. Srečal naj bi se tudi z vrhovnim poglavarjem rimskokatoliške cerkve, papežem Janezom Pavlom II.
Polovica vseh beguncev na svetu je samo v Afriki: štirje milijoni
Ob »dnevu afriških beguncev« so v Angoli opozorili, da samo v tej državi prebiva milijon ljudi brez doma — Posledice razprtij in vojaških spopadov
LUANDA, 20. junija (Tanjug) — Mednarodno usmiljenje zgolj omilja tragedijo štirih milijonov afriških beguncev, ki pomenijo pol svetovne »begunske družine«. Tako ugotavlja uradna Luanda ob »dnevu afriških beguncev« in prvikrat odkriva, da samo v Angoli živi okoli milijon beguncev, povratnikov in dislociranih.
večletnim nasiljem Pretorie, pa
Vloga dvojezičnosti na Koroškem v gospodarskih stikih prek meje
Na simpoziju v Celovcu so navajali različne primere, ko bi bilo potrebno uveljaviti znanje obeh deželnih jezikov
OD NAŠE DOPISNICE
CELOVEC, 20. junija — Na včerajšnjem, drugem večeru simpozija »Ali ima dvojezičnost na Koroškem bodočnost«, ki ga organizira celovška univerza, so obravnavali »jezik in gospodarstvo«. Razpravo je vodil dr. Helmut Stockhammer, asistent na tej visokošolski ustanovi.
Profesor dr. Vladimir Klemenčič iz Ljubljane je v svojem prispevku govoril o dveh tipih dvojezičnosti, in sicer o funkcionalni, se pravi dvosmerni dvojezičnosti in o enostranski, kjer je jezik manjšin neobičajno zapostavljen. Pri tem je zlasti poudaril pomen znanj jezikov dveh ali več narodnosti, ki živijo in delajo v obmejnih področjih in navedel primer tako imenovanih eurore-gij, kjer se, na primer v obmejnem področju ZR Nemčije in Nizozemske, začenjajo učiti obeh jezikov.
Dunajski sociolog Fritz Pac-hner je kritiziral koroško gospodarsko politiko, ki je osredotočena na osrednji prostor Celovec — Šentvid—Beljak—Spittal,	ostalo
ostaja zanemarjeno in pa določeno monokultumo orientacijo v gospodarstvu na Koroškem, kjer prednjačita gostinstvo in gradbeništvo, kar v zimskih mesecih povzroča veliko stopnjo brezposelnosti. Ker je visokošolska razvitost poklicnih usmeritev tehničnih in gospodarskih panog slaba, je dejal Pachner, tudi slovenski jezik ni našel svojega mesta v koroškem tehničnem in gospodarskem prostoru.
Dr! Ferdinand Velik, podpredsednik Zveze slovenskih zadrug na Koroškem in svobodni podjetnik (ima izvozno podjetje), je dejal, da »živi z dvojezičnostjo in deloma tudi od dvojezičnosti«, kajti dvojezičnost ni le sredstvo za sporazumevanje, temveč tudi sredstvo, s katerim dosežeš marsikakšen podjetniški cilj.
Miha Zablatnik, vodja »Car-transa«, turistične agencije koroških Slovencev, je povedal, da so se osredotočili na »prodajo« turističnih lepot Jugoslavije, pri čemer je razveseljiv podatek, da je 90 odstotkov odjemalcev nemško govorečih, na drugi strani pa, tako Zablatnik, ostala turistična podjetja na Koroškem ponujejo Koroško kot enojezično deželo že z eno samo kulturo, brez kakršnegakoli opozorila, da na Koroškem obstaja še ena kultura, še en narod s svojim jezikom.
Predstavnik gospodarske zbornice v Celovcu Ijarald Scheucher
je podčrtal pomen znanja več jezikov zlasti v gospodarskem sodelovanju, ki je na Koroškem kot »trgu tujih jezikov« še posebej pomembno. Namesto anekdote je dejal: »Z vsemi svojimi sodelavci na gospodarski zbornici Slovenije se imenitno razumem, vendar se v stikih ne poslu-, žujemo niti nemščine niti slovenščine, tertiveč govorimo angleško.«
Za zabavo in smeh sta tudi včeraj, podobno kot prvi večer, poskrbeli dve dami iz Velikovca, ki ju na ta simpozij očitno pošilja koroški Heimatdienst. »Ali smem vprašati profesorja Klemenčiča nekaj,« se je oglasila tista, ki je predvčerajšnjim zatrdila, da je bil ,Oberkrain‘ nekoč vendar čisto nemški, »imate morda tudi v Sloveniji dvojezični pouk, kjer se otroci učijo v nemščini in.skjvenšpini?«
BARBARA GORIČAR
Angola, ki ima okoli 100.000 »popolnih beguncev« (70.000 iz Namibije, 20.000 iz Zaira in 10.000 iz Južne Afrike), meni, da bi morali trajnejše rešitve za vse te ljudi poiskati v njihovi »repatriaciji in integr9ciji«. Najhujši problem te države pa je na stoti-soče prebivalcev, ki so pobegnili z juga v notranjost dežele med
Obravnava poročil zveznih sekretariatov
BEOGRAD, 20. junija (Tanjug) — Na današnji seji zunanjepolitičnega odbora zveznega zbora skupščine SFRJ — sejo je vodil Gojko Sekulovski — so se delegati seznanili s poročili o delu zveznega sekretariata za zunanje zadeve, zveznega sekretariata za informacije in zveznega zavoda za mednarodno prosveto, kulturo in tehnično sodelovanje v lanskem letu. Pojasnila namestnika zveznega sekretarja za zunanje zadeve Mirka Ostojiča, zveznega sekretarja za informacije Mitka Čalovskega in namestnika direktorja zveznega zavoda Marjana Gerškoviča so ugodno ocenili. Vsestranska dejavnost zveznega sekretariata za zunanje zadeve je v procesih mednarodnih pogajanj, zlasti pri dejavnosti neuvrščenih držav, pomagala še okrepiti položaj in ugled naše države, so opozorili na današnji seji.
Priprave na konferenco sredozemskih držav
BEOGRAD, 20. junija (Ta-njug) — Sekcija za zunanjepolitična vprašanja in mednarodne stike pri zvezni konferenci SZDLJ in komisija CK ZKJ za mednarodno sodelovanje ZKJ. sta na današnji skupni seji sprejeli izhodišča za sodelovanje jugoslovanske delegacije na konferenci naprednih strank in gibanj v sredozemskih državah, ki bo v Beogradu. Kot so sklenili, se bo jugoslovanska delegacija zavzemala za načela, na katerih temelji naša zunanja politika, in si še posebej prizadevala za krepitev vseh oblik sodelovanja v Sredozemlju.
Na skupnem sestanku so analizirali tudi položaj v Afriki in razpravljali o jugoslovanskih odnosih z državami s te celine.
tudi Angolci, ki _so se vrnili domovino iz sosednjih afriških držav.
»To breme Afrike je posledica razprtij, socialnopolitičnih in vojaških delitev na črni celini,« menijo v uradnih virih v Luandi. Begunci in nerazvitost so davek, s katerim mnoge afriške države plačujejo »obrambo tujih interesov« in nesposobnost, da bi »svoja velikanska naravna bogastva ponudile afriškim narodom«. Tako je rečeno v komentarju agencije ANGOP.
Afrika je danes najbrž manj sposobna sama urejati begunsko vprašanje, kot je bila včeraj, saj naraščajočega prebivalstva ne spremlja ustrezna ekonomska rast. Angola je zadnja leta dobila izdatno pomoč visokega komisariata OZN za begunce (UNHCR), iz sklada OZN za otroke (UNICEF) in evropske skupnosti (EGS). Vlada v Luandi poskuša vložiti »mednarodni denar« v razne proizvodne načrte, pri katerih trajno zaposlujejo begunce.
Okoli 6000 hektarov zemlje v pokrajini Malange obdelujejo južnoafriški begunci, za kar je
Manjši primanjkljaj v menjavi z Britanijo
BEOGRAD, 20. junija (Ta-njug) — Jugoslovanski primanjkljaj v zunanjetrgovinski menjavi z Veliko Britanijo, ki je v petih mesecih znašal 6,5 milijona dolarjev, je za skoraj sedemkrat manjši od lanskoletnega v istem času. V Veliko Britanijo smo izvozili za 70,5 milijona dolarjev blaga, kar je za okrog 30 milijonov več kot lani. Uvoz je bil vreden 77 milijonov dolarjev, to je za 7 milijonov manj kot leto poprej. Tako so se po večletnem nenehnem večanju našega primanjkljaja nadaljevali lanskoletni ugodni tokovi v blagovni menjavi z Veliko Britanijo, so ugotovili na današnjem sestanku sekcije za to državo pri Gospodarski zbornici Jugoslavije.
Največ zaslug za tako dobre rezultate ima naša predstavniška mreža, prek katere je bilo uresničenih 80 odstotkov izvoza in uvoza. V Veliko Britanijo smo izvažali predvsem naftne derivate in umetna gnojila.
UNHCR prispeval 350.000 dolarjev. Podoben načrt obstaja za namibijske begunce, ki so zadnji dve leti dobili dobra 2 milijona dolarjev pomoči. Zairski begunci v Angoli letos računajo na okoli 200.000 dolarjev pomoči; denar bodo vložili v obrt in v kmetij-' stvo.
Predlogi Zahoda premalo prožni
DUNAJ, 20. junija (Tanjug) — Češkoslovaški veleposlanik Emil Keblušek je na današnji seji predstavnikov obeh vojaško-po-litičnih blokov, na kateri sc razpravljali o omejevanju števila vojakov in oboroževanja v srednji Evropi, izjavil, da so predlogi Zahoda premalo »prožni«. Po njegovem mnenju je aprilski predlog zahodne strani le prednost zanjo, saj bi s predlaganim zmanjšanjem števila vojakov postavili nasprotno stran v podrejeni položaj.
Za aktivno evropsko politiko SFRJ
Republiški družbeni svet za mednarodne odnose o Jugoslaviji in Evropi
LJUBLJANA, 20. junija — Evropska politika Jugoslavije bi morala biti ofenzivnejša in dinamične jša, v smeri odpiranja in preseganja meja ter krepitve vsestranskega sodelovanja z vsemi evropskimi državami tako na političnem kot ekonomskem, kulturnem, inforrilativnem in znanstvenem področju, upoštevaje pri tem že obstoječe pozitivne stike na regionalnem področju in ne pozabljajoč na vprašanje manjšin.
Položaj naših delavcev v ZRN
Predsednik zveznega komiteja za delo D jordje Jakovljevič in zahodnonemški zvezni minister za delo Norbert Bitim sta obravnavala tudi vračanje zdomcev
OD NAŠEGA DOPISNIKA
BONN, 20. junija — Ob koncu tridnevnega obiska Djordja Jakovljeviča, predsednika zveznega komiteja za delo, socialno politiko in zdravstvo, v Zvezni republiki Nemčiji je' bila danes v zveznem ministrstvu za delo v Bonnu tiskovna konferenca, ki se je je udeležil tudi zahodnonemški zvezni minister za delo dr. Norbert Blum s sodelavci.
Oba ministra sta poudarila, da so bili pogovori odkriti in da so potekali v prisrčnem ozračju. Pozornost je veljala več temam. Zelo intenzivno sta ministra izmenjala mnenja o sedanjem položaju, kar zadeva zaposlovanje v ZRN ter delovno pravni in socialni položaj jugoslovanskih delavcev. Sobesednika sta ugotovila, da število brezposelnih jugoslovanskih delavcev v zadnjih mesecih rahlo upada. To je posledica razmeroma visoke strokovne usposobljenosti Jugoslovanov, ki po besedah ministra Bliima povprečno presega usposobljenost drugih tujih delavcev. Blum je tudi zagotovil, da se položaj zaradi ponovne krepitve gospodarske rasti v ZRN ne bo še poslabšal.
Na pogovorih je bilo tudi poudarjeno, da že 80 odstotkov jugoslovanskih delavcev z ZRN
ima uveljavljeno pravico do dela. Jugoslovanska stran je izrazila željo, da bi se povečal tudi odstotek naših delavcev, ki imajo priznano pravico bivanja, in zdaj znaša samo 46 odstotkov. Sploh bi bilo treba na tem področju ukiniti nekaj pravnih negotovosti. Minister Blum je menil, da bo novi zakon o tujih delavcih ustavil več pravne jasnosti in da bo poenotil pravno prakso na tem področju.
Posebno pozornost sta ministra posvetila prostovoljnemu vračanju jugoslovanskih delavcev z družinami v Jugoslavijo. Ta proces se imenuje reintegracija in zadeva tudi mlade ljudi, ki so se v ZRN poklicno izobrazili. Minister Blum je govoril o tem, da je zagotovitev učnih mest za otroke jugoslovanskih delavcev zelo pomemben sestavni del načrta o reintegraciji. Jakovljevič je
Razmišljanja o vprašanju miru
Izšlo delo B. Grobovška Mirovna gibanja in evrorakete in E. Kardelja Socializem in vojna
LJUBLJANA, 20. junija -Založba Komunist je današnjo knjižno predstavitev namenila dvema koprodukcijskima izdajama, ki se z različnih stališč posvečata vprašanjem miru, knjigi Bojana Grobovška Mirovna gibanja in evrorakete in delu Edvarda Kardelja Socializem in vojna (izšlo s sodelovanjem DZS).
Grobovškovo delo (izšlos sodelovanjem Marksističnega centra CK v zbirki Študijski zvezki) je dobrodošel in nagel publicistični odziv na višek krize v zvezi z razmeščanjem evroraket proti koncu lanskega leta. Avtor se je odločil za dvojni, emocionalni in racionalno-analitični tok pripovedi, ki sta v delu tudi grafično ločena, da bi poleg informativno-sti izrazil tudi svoj odnos do obravnavanih vprašanj, žal pa v tem sklopu ne obravnava Jugoslavije.
Kardeljeva knjiga prinaša pet spisov, posvečenih problemu svetovnega miru. ki jih dopolnjuje obsežna spremna beseda Antona Beblerja.	M. N.
GLEDAMO, POSLUŠAMO... OCENJUJEMO
FILM
Z nasiljem proti nasilju?
Komajda smo nekaj slutili o Orvvellovem letu 1984, ko je ameriški režiser Mark Lester leta 1982 posnel Generacija 1984. Te dni ga gledamo v ljubljanski Komuni kot nemara najbolj sporen film letošnjega sporeda. Sporen zato, ker je uveden v mehaničnost sporeda, zgolj s pripombo, da najmlajšim ni naihenjen, odpira pa vprašanje mnogo bolj občutljivim mladostnim svarilom. Ob tematiki, ki jo je Lester začel in ne tudi razrešil v svojem filmu o nenavadnem, a v filmski zgoščenosti možnem odnosu med mlado in starejšo generacijo, se pomanjkanje odločnega odgovora (kljub moderni odprtosti v razmišljanje gledalcu) piše takšni ustvarjalnosti velika črna pika.
Generacija 1984 je film o totalnem nasilju. Kje so leta, v katerih je Anglež Lindsay Anderson posnel svoj znameniti film »Če« (If) in v njem posvaril pred tem. kaj se utegne zgoditi, če bi mlada generacija odgovorila na prisilo starejše na njen stopnjevan način! In kje so časi iz 1975. leta. v katerih je režiser Sam Pec-
kinpah v 'klasičnih »Slamnatih psih« spregovoril o obračunu z nasiljem na dveh ravneh — sprva spravljive, potlej do konca človečnega izzvane inteligence, ki je prisiljena razničiti brutalno ravnanje na razumski način, a nikakor ne spontano, kakor je bil izzvan napad, temveč do zadnjega trenutka preračunano.
To so bile, vsaj bežno iz spomina vzete, dimenzije, ki so se filmsko kreativno spopadale z nasiljem.
Generacija 1984 pa je, žal, drugačna. Nič moralnih dilem ni vanjo postavljenih, obvelja zgolj pravilo »zob za zob - glavo za glavo«. Nemoč pedagogike, pravosodja, z njima vred celotne družbene ureditve je svareča. Toda s predstavitvijo glavnih junakov, skupine dijakov in njihovega terorja, proti katerem kljub očitnim kriminalnim dejanjem ne ukrepa nihče, dela iz njih neke posebne, nevarne vrste junaštvo, izzivalništvo. Mehanizem nasilja ni ne obsojen, ne opravičen. Iz psihološke napetosti začetka se ob koncu sesuje film v konstrukcijo, v kateri gledalec ne ve, kdo je žrtvovani, kdo je žrtev. Kajti film vseskozi preračunljivo dopušča, da so gledalcu junaki nasilja všeč, da jih celo občuduje — in to je tisto.
V »Janini filmski poroti« je kriminolog dr. Janez Pečar pove-
dal tisto, kar naj bo tudi v našem dnevniku opozorilo ob Generaciji 1984: ali se zavedamo, da je mogoče zastavljeno vprašanje uporabiti za dve različni usmeritvi - za (pozitivno) obrambo ali za (svareče) posnemanje.
Kot kažejo slovenske družbene izkušnje z mladoletniki, se bojimo lahko druge možnosti.
Zato, bi rekli, tak film ne sme v spored kar za ves kinematografski popoldan (kljub pripombi o omejenem obisku); žal nimamo ustanove, ki bi te vrste filme predvajala v komornem okolju z možnostjo komentiranja in odkritega pogovora o njih. Pa če še jih našteje pet na leto (in se jih), bi morali najti zanje predstavitveno možnost. Navsezadnje imamo tudi Cankarjev dom, ki s svojo živahno filmsko programsko akcijo še ni prevzel tudi vloge filmskega kluba.
STANKA GODNIČ
GLASBA
Grafenauerjeva z Bachovim večerom
V okviru festivalskega abonmaja »Vrhunski domači'in tuji
umetniki« sta v polni dvorani Narodne galerije v Ljubljani nastopili odlični glasbenici, flavtistka Irena Grafenauer in čemba-listka Brigitte Engelhard. Poslušali smo Bachova dela: Suito za flavto in čembalo v c-molu in štiri sonate za flavto in čembalo — v Es-duru, v h-molu, v C-duru in v e-molu.
Interpretacije navedenih del so bile skrajno izenačene, muzikalno domišljene in tehnično brezhibne. Flavtistka Irena Grafenauer je ponovno dokazala, da ima njena igra vse lastnosti vrhunskega muziciranja. Bachova dela je interpretirala z lepim, polnim tonom, ki je izenačen v vseh legah in s katerim obvladuje vsakršne dinamične nianse, logično in muzikalno navdahnjeno fraziranje pa je utrjevalo okvir njene slogovno pretanjene igre.
Za sodelavko si je izbrala odlično čembalistko iz Salzburga. Brigitte Engelhard je igrala prilagodljivo, tekoče, z izbiro registrov pa je dosegla barvne kombinacije, ki so se ujele v skupni igri in izzvenele v domala idealnem dinamičnem razmerju.
Skupni nastop flavtistke Irene Grafenauer in čembalistke Brigitte Engelhard je bil umetniški dogodek prve vrste. Pet cikličnih del za flavto in čembalo Johanna Sebastiana Bacha sta obe umetnici poustvarili s prepričljivo in nevsakdanjo svežino.
PAVEL MIHELČIČ
tako kot na pogovorih z Bliimom tudi na tiskovni konferenci izrekel dve pripombi na račun projekta, ki naj bi olajšal vračanje v domovino. Gre za poseben sklad, v katerega bi prispevala zahodno-nemška stran, jugoslovanska vlada in vračajoči se zdomci, iz katerega bi financirali ustvarjanje novih delovnih mest v Jugoslaviji.
Jakovljevič je dejal, da ta sklad predvideva dokaj skromna sredstva — neuradno je bilo slišati podatek o 2,5 milijona mark — in da velja samo za zasebni sektor. Jakovljevič je poudaril, da bi moral veljati tudi za družbeni sektor, saj se večina naših povratnikov vendarle odloča za družbeni sektor. Vsekakor pa naj bi sklad veljal tudi za zasebni sektor, ki mu Jugoslavija pripisuje velik pomen pri oživljanju in sanaciji gospodarstva. Na tem področju minister Blum ni dajal nobenih zavezujočih izjav in je nekajkrat poudaril, da je za to tematiko odgovoren zvezni minister za razvoj Wamke, s katerim že teko pogajanja o ustanovitvi fonda in o projektih, ki bi jih zvezno ministrstvo za razvoj podpiralo.
BOŽIDAR PAHOR
To je bila bistvena pripomba, ki jo je na svoji današnji seji izrekel republiški družbeni svet za mednarodne odnose na posebno gradivo zveznega sekretariata za zunanje zadeve o odnosih med Jugoslavijo in Evropo.
Kot je opozoril poročevalec Rudi Čačinovič, to gradivo premalo upošteva nekatere nove procese,' državne uprave, ki so se zadnji čas pojavili v Evropi, kakršna so množična mirovna gibanja, ki se po svoji vsebini opredelujejo za neuvrščeno oziroma zunajblokovsko naravnanost in bi zato morali z njimi vzpostaviti, kot je bilo rečeno v razpravi, aktivne solidarnostne oblike sodelovanja.
S TELEPRINTERJA
Delegacija gospodarske zbornice BiH v Furlaniji
TRST, 20. junija — Danes je prišla na štiridnevni obisk v videmski trgovinski zbornici delegacija gospodarske zbornice Bosne in Hercegovine. Po dopoldanskih pogovorih s predstavniki videmske zbornice je delegacija obiskala nekatera mešana podjetja v Špetru Slovenov, za prihodnje dni pa je predvidenih še več obiskov v drugih gospodarskih podjetjih. Bosna in Hercegovina žaenkrat sodeluje s furlanskim gospodarstvom samo s prodajo lesa. Namen obiska je, da bi razvili višje oblike gospodarskega sodelovanja. (L. K.)
Grška založba bo izdala Titovo knjigo
ATENE, 20. junija (Tanjug) - Grška založba Nea Sinora iz Aten bo v kratkem objavila Avtobiografska pričevanja Josipa Broza Tita v grščini. List grške komunistične partije (za državo) Avgi piše, da vsebuje prva knjiga obdobje pred napadom nacistične Nemčije na Jugoslavijo, torej pred 6. aprilom 1941., oziroma obdobje organiziranja takrat prepovedane Komunistične partije Jugoslavije, in vladavine Stalina v mednarodnem komunističnem gibanju. Tito ni nikoli poskušal napisati spominov tako kot denimo De Gaulle. Churchill ali drugi znani državniki. Eden izmed razlogov za to je. da jugoslovanski predsednik »ni imel nikoli dovolj časa zaradi preobremenjenosti z državpimi in partijskim dolžnostmi,« pravi list Avgi.
Ortega končal obisk v Sovjetski zvezi
MOSKVA, 20. junija (Tanjug) - Vodja nikaragovske sandini-stične fronte in koordinator sveta narodne obnove oziroma predsednik vlade Daniel Ortega je končal kratki delovni obisk v Sovjetski zvezi in danes odpotoval iz Moskve. Pogovarjal se je s sovjetskim partijskim in državnim voditeljem Konstantinom Černenkom in prvim podpredsednikom sovjetske vlade oziroma članom politbiroja Gajdarom Alijevom. Ortego. sta na obisku v Sovjetski zvezi spremljala minister za zunanje zadeve in minister za načrtovanje DF.scoto in Ruis.
Norveški ribiči ujeli sovjetsko podmornico
OSLO, 20. junija (UPI) — Sovjetska podmornica se je včeraj ujela v jekleno mrežo neke norveške ribiške ladje v mednarodnih vodah Severnega morja, okrog 60 navtičnih milj od norveške obale. V Oslu so uradno sporočili, da so po treh urah in pol s pomočjo norveške obalne straže »rešili« podmornico, ki je takoj odplula proti odprtemu morju.
Napoved srečanja Arafat - de Cuellar
PARIZ, 20. junija (MENA) — Voditelj Palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat se bo v začetku prihodnjega meseca v Ženevi sestal z generalnim sekretarjem organizacije Združenih narodov Perezom de Cuellarjem, poroča časopisna agencija MENA. Pogovarjala se bosta o možnostih za sklic mednarodne konference, na kateri naj bi razpravljali o miroljubni rešitvi bližnjevzhodnega problema.
Pakistan zanika trditve Indije
RAVALPINDI, 20. junija - Pakistanski predsednik Zia Ul Hak je zanikal trditve, da je njegova država kakorkoli vpletena v upor Sikhov v Indiji. Kot poroča katarska časopisna agencija, je Zia Ul Hak na tiskovni konferenci izjavil, da Pakistan ni zaskrbljen, ker Indijci zaradi nemirov Sikhov kopičijo svoje čete vzdolž indijsko-pakistanske meje. Po njegovih besedah je Pakistan povsem sposoben braniti svojo neodvisnost. Med drugim je tudi dejal, da je Indija obvestila Pakistan, da bo zamenjala svoje enote na meji s Pakistanom.
Odstop direktorskega sveta turške agencije
ANKARA, 20. junija (AP) — Direktorski svet poluradne turške časopisne agencije Anadolija je odstopil, ker je vlada v Ankari sklenila, da bo prevzela nadzor nad agencijo novoustanovljena uprava za tisk, publikacije in informacije. Odstopil je tudi generalni direktor Husametin Kelebi. V pojasnilu je zapisal, da Anadolija ne more več delovati kot polavtonomno telo, ker je zdaj pod nadzorom
Republiški družbeni svet je menil, da je osnovni jx>goj stabilnega, neodvisnega in enakopravnega položaja Jugoslavije v Evropi njena notranja kohezija, uveljavljanje samoupravnega sistema in dosledna neuvrščena politika, hkrati pa je opozoril na nevarnost našega zaostajanja na različnih področjih, vključno s prometnim - grozi nam, da postanemo nekakšen »prometni geto® - v Evropi, kot je rekel Anton Bebler — zato bi se morali zavzemati za vsestranski pretok in spodbujati široko sodelovanje.
V tej zvezi se je svet zavzel za intenzivno sodelovanje s sosedi in krepitev regionalnega sodelovanja, ki je v nekaterih primerih — Alpe-Jadran, sodelovanje podonavskih držav — že dalo pozitivne rezultate. V razpravi so med drugim nastopili proti statičnemu obravnavanju razmer v Evropi in proti temu, da bi se Jugoslavija sprijaznila z vlogo objekta: potrebna nam je aktivna in dinamična evropska politika, so poudarili.
T. D.
*l3Ms
Pomembna vloga posredovalcev v našem kulturnem okolju
Skupščina Skupnosti koncertnih poslovalnic Slovenije — Nova člana: Kulturni dom Slovenj Gradec in Cankarjev dom
LJUBLJANA, 20. junija — Skupnost koncertnih poslovalnic Slovenije je na današnji skupščini sprejela dva nova člana: trinajstim dosedanjim članom sta se pridružila še Kulturni dom Slovenj Gradec in Cankarjev dom v Ljubljani. Skupščina je izvolila tudi novo vodstvo: predsednica izvršnega odbora Skupnosti koncertnih poslovalnic Slovenije bo novogoriška kulturna delavka Alenka Saksida, njen namestnik pa Janko Grilc, direktor Festivala Ljubljana.
skupščini, vsak s svojega zornega kota in izkušenj, omenjali nekatere vidike sodelovanja in delovanja. Skupna je bila zavzetost za boljše povezovanje, za trdnejšo organiziranost in oblikovanje programa (tudi za nekaj sezon vnaprej) in za boljšo informiranost. Zdi se, da se mnogo energije izgublja v nepotrebna podvajanja prav zaradi prešibkega usklajevanja. Premalo je tudi sprotnih analiz in ocen položaja.
Navzoči so govorili o vlogi Cankarjevega doma, o »zaprti« meji, o finančnih zadregah in z njimi povezanimi organizacijskimi težavami, pa tudi o sredstvih javnega obveščanja, ki premalo prostora in časa posvečajo dogodkom v »provinci«.
M. Z.
,mo| MlkROl
V poročilu o dosedanjem delu Skupnosti koncertnih j>oslovalnic Slovenije, podal ga je Janko Grilc, je poudarjen njen pomen pri posredovanju kulturnih dobrin in dosežkov naše umetniške ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, tudi kot nepogrešljivi sestavni del celotne slovenske kulture. Po podatkih za leto 1983 je skupnost posredovala kar 1584nastopov, približno 90 odstotkov jih je bilo v Sloveniji, naši umetniki pa so v drugih republikah in pokrajinah nastopili 79-krat, 28-krat pa v desetih evropskih državah. Prireditve so sedaj v skoraj 250 krajih. Vsako leto pa nastopa skoraj 240 slovenskih umetnikov in skupin, nekateri tudi po desetkrat in več v enem letu. V desetih letih je skupnost posredovala po Sloveniji in Jugoslaviji skoraj 9000 prireditev, ki si jih je ogledalo več kot dva milijona obiskovalcev.
Predstavniki posameznih članov skupnosti so na današnji
V Turčiji gladovno stavka 106 zapornikov
ANKARA, 20. junija (AP) — V turških zaporih tačas gladovno stavka 106 zapornikov. Kot je pojasnil premier Turgut Ozal, zahtevajo, naj jim priznajo status političnih zapornikov, naj odpravijo smrtno kazen, izboljšajo življenjske razmere v zaporih in odpravijo uniforme za zapornike. Toda po njegovih besedah so se te zahteve povsem nesprejemljive. Na tiskovni konferenci v Ankari je turški premier tudi dejal, da so te dni v istanbulski vojaški bolnišnici, umrli trije zaporniki, ki več dni niso hoteli jesti. Odkar se je začela gladovna stavka je v turških zaporih umrlo še deset ljudi. V minulih štirih letih vladavine vojaške vlade so v Turčiji aretirali najmanj 30.000 pripadnikov skrajnih levih in desnih organizacij.
Brez PLO in moč rešiti bližnjevzhodnega vprašanja
DAMASK, 20. junija — Sirija in Češkoslovaška sta izrazili pripravljenost storiti vse, \fa bi čimprej rešili arabsko-izraelski spor. V skupnem sporočilu, objavljenem po tridnevnem obisku češkoslovaškega premiera Štrougala v Siriji, sta državi poudarili, da arabsko-izraelskega konflikta ne bo moč rešiti brez sodelovanja Palestinske osvobodilne organizacije. Dokončna rešitev pa ne bo možna, če se Izraelci ne bodo nemudoma in brezpogojno umaknili z "zasedenih arabskih ozemelj. Češkoslovaška in Sirija sta poudarili, da odločno podpirata boj palestinskega*,ljudstva in njegove zakonite predstavnice Palestinske osvobodilne organizacije.
Kuba se ne bo udeležila vrha v Cartageni
HAVANA, 20. junija (EFE) — Kot poroča španska časopisna agencija EFE, se Kuta ne bo udeležila gospodarskega latinskoameriškega vrha v kolumbijskem mestu Cartageni. Sklicujoč se na pooblaščene kubanske vladne vire EFE piše, da bi se morale po kubanskem prepričanju sestanka udeležiti le latinskoameriške države, ki imajo največ tujih dolgov. Pač pa bo kubanska vlada z veliko pozornostjo spremljala potek sestanka.	„
Poziv Reaganu in Černenku
BEOGRAD, 20. junija (Tanjug) - Nekdanji taboriščniki iz zloglasnega nacističnega koncentracijskega taborišča Auschvvitz (Oswien-cin), ki so se zbrali na redni generalni skupščini mednarodnega taboriščnega komiteja, so poslali brzojavki ameriškemu in sovjetskemu predsedniku Ronaldu Reaganu in Konstantinu Černenku. Pozvali so ju, naj se čimprej sestaneta v Auschwitzu, na kraju zločina, kakršnega zgodovina človeštva ne pomni, in s pogovori prispevata k razorožitvi oziroma krepitvi miru v svetu. Generalne skupščine mednarodnega taboriščnega komiteja se je udeležil tudi stalni predstavnik ZZB NOV Jugoslavije Jakov Saletič.
Na zeleni celini pogrešajo 90.000 ljudi
OUITO, 20. junija (EFE) — Ana Moreno, koordinatorka organizacije za varstvo človekovih pravic v Ekvadoru, je izjavila, da v latinskoameriških državah pogrešajo okrog 90.000 ljudi, ki so jih aretirali policija ali razne vladne službe. Največ »pogrešanih«, predvsem političnih nasprotnikov režimov, je v Haitiju, Kolumbiji, Peruju, Čilu, Argentini, Urugvaju in srednjeameriških državah.
V Kostariki srečanje EGS — Srednja Amerika
LUXEMBOURG, 20. junija (Reuter) - Voditelji diplomacij vseh desetih zahodnoevropskih držav so sprejeli povabilo, naj se udeležijo konference s predstavniki srednjeameriških držav in držav članic skupine Contadora — Mehike, Venezuele, Kolumbije in Paname. Ta naj bi bila septembra v Kostariki. Kot se je zvedelo v diplpmatskih virih v Luxembourgu, se bodo pogovarjali o položaju v Srednji Ameriki, zlasti pa o mednarodni pomoči in zagotovitvi miru v tem delu sveta.
Denkta§ poziva na pogajanja
NIKOZIJA, 20. junija (Tanjug) — Voditelj ciprskih Turkov Rauf Denkta? je danes znova pozval ciprske Grke, naj se spet začno pogajati o rešitvi krize na otoku. Kot je izjavil, je edina pot, ki pelje do ponovne združitve Cipra ustanovitev federacije. Po drugi strani pa v Nikoziji zatrjujejo, da ciprska vlada še ni dobila uradnega Denkta-fovega predloga, ki naj bi ga posredoval generalni sekretar OZN De pjiellar. V izjavah ciprskih uradnih predstavnikov pa je čutiti, da niso zadrli vseh vrat za dialog z Denkta§om.
Deset odstotkov Avstralcev brez dela
SYDNEY, 20. junija (Tanjug) — V Avstraliji je dvakrat več brezposelnih, kot je razvidno iz uradnih Etatističnih podatkov. Po najnovejših jrodatkih avstralskega zveznega statističnega urada v Avstraliji čaka na zaposlitev kar poldrugi milijon ljudi ali deset odstotkov celotnega prebivalstva. Uradna statistika pa priznava komaj polovico tega števila (718.700 ljudi, ki so na seznamih urada za delo in socialno pomoč). Kot zatrjuje zvezni urad, pa je brez dela še 733.700 ljudi. Zvečine gre za mlade, 1^ še niso bili zaposleni, in poročene ženske, ki bi se rade zaposlile, da bi povečale družinski proračun.	j
Četrtek, 21. junija 1984
Samostojno določanje cen vključuje tudi precejšnjo odgovornost za dogovorjeno cenovno politiko
Alojz Klemenčič: Ni pomembno samo usklajevanje sprememb cen glede na tržne možnosti, pomembno je tudi vodenje politike cen ob izredno omejenih možnostih za skupno povečanje cen - Sprejeti predpisi niso dovolj prodrli v združeno delo
LJUBLJANA, 20. junija — Program ukrepov in aktivnosti po uveljavitvi ukrepov za odmrznitev cen in finančno konsolidacijo gospodarstva ni popoln in dokončen, vendar sodimo, da zdaj ni treba, da bi ga še nadalje izpopolnjevali, temveč ga začnimo takoj učinkovito uresničevati. Taka opredelitev izhaja iz stališča, poudarjenega v razpravi, da program ne sme biti enkratna akcija, temveč začetek procesa, ki bo v mnogočem spreminjal odnos do obvladovanja nakopičenih neskladij med-ustvarjenim in porabljenim dohodkom, odnos v finančnih tokovih, odgovornost za stanje v organizacijah združenega dela ter za večje uveljavljanje ekonomskih zakonitosti. Ta začetek mora biti konkreten in obvezujoč. Zato je prav. da že danes ugotovimo, kateri procesi in aktivnosti so se že začeli in koliko se v praksi potrjuje s programom začrtano iskanje rešitev za sedanje zapletene gospodarske razmere.
To je med drugim dejal Alojz Klemenčič, član izvršnega sveta in predsednik repubiškega komiteja za tržišče in splošne gospodarske zadeve na skupnem zasedanju vseh treh zborov slovenske skupščine v uvodu k razpravi o predlaganih ukrepih izvršnega sveta.
Potem ko je navedel podatke o letošnjih rezultatih slovenskega gospodarstva, je nadaljeval:
Stopnja inflacije je konec maja znašala v SFRJ 51,3 odstotka, v Sloveniji pa 50,2 odstotka. Ocene za junij in julij pa potrjujejo predvidevanja, da bo julija že presežena stopnja inflacije iz decembra 1983. ko je v SR Sloveniji znašala 60 odstotkov. V projekciji gibanja cen za leto 1984 je predvideno, da bo stopnja inflacije decembra 1984 v primerjavi z decembrom 1983 znašala 40 odstotkov.
Ker so se v drugem polletju lani cene mesečno dokaj povečevale, je iealno pričakovati tudi negativne stopnje rasti v obdobju od avgusta do decembra. To bi znižalo stopnjo inflacije, doseženo v prvih sedmih mesecih.
Proizvajalčeve cene industrijskih proizvodov se lahko v skladu s projekcijo povečajo za največ 30 odstotkov.
Taka usmeritev je bila sprejeta z globalno projekcijo gibanja cen za leto 1984, ki jo je konec aprila sprejel svet zvezne skupnosti za cene v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Jugoslavije. Hkrati je svet sprejel sklep, da v splošnih združenjih pripravijo možne spremembe cen za skupine oziroma podskupine proizvodov. V globalnih omejitvah za spremembe cen posameznih panog je predvideno tudi postopno odpravljanje naji-zrazitejših neskladij cen posameznih proizvodov in storitev. Razčlenjeno projekcijo so sprejela splošna združenja Jugoslavije ob sodelovanju splošnih združenj republik in pokrajin do 31. maja 1984. Predstavniki slovenskih splošnih združenj in GZ Slovenije so sodelovali pri vseh pripravah, opozarjali na številne probleme in si prizadevali za uveljavitev nekaterih predlogov, ki pa niso bili vsi upoštevani pri končnem dokumentu. ,
Samostojnost pri oblikovanju cen vključuje tudi odgovornost do drugih
Samostojnost organizacij združenega dela pri oblikovanju cen vključuje tudi uresničevanje družbeno dogovorjenih ciljev politike cen. t. j. odgovornost za svoje cene in za splošno rast cen. kar je nedvomno zdaj najtežja in najodgovornejša naloga vseh, ki oblikujejo cene.
Ni pomembno samo usklajevanje sprememb cen glede na tržne možnosti, pomembno je tudi vodenje politike cen ob izredno omejenih možnostih za skupno povečanje cen. Pri tako postavljenem cilju in uresničevanju tekoče politike cen pa so številne nelogičnosti, konflikti in tudi napake. To vse skupaj še bolj otežuje uresničevanje postavljenega cilja.
Na navedena dejstva je potrebno opozoriti, ne samo zato, ker se večina med vami z njimi sooča, temveč tudi zato, da ponovno ugotovimo, da takega reševanja ne moremo sprejemati. Dane so bile nekatere pripombe
zaradi neučinkovitosti sedanjega načina izvajanja politike cen, ne pa tudi predlogi, kako naj gospodarstvo posluje ob nadaljnji skokoviti inflaciji, ob neizprosnem povečevanju obrestnih mer in tečaja dinarja. Kdo bo konec junija in julija odgovarjal na številna vprašanja, ko bodo uresničene napovedi o višji stopnji inflacije, kot je bila konec leta 1983? Kako bo gospodarstvo poravnalo stroške obresti, če bodo znašale 50 do 60 ali tudi več odstotkov? Od kod bo gospodarstvo »čez noč« (podobno, kot rastejo cene) dobilo lastna obratna sredstva in tako preprečilo velik stroškovni pritisk zaradi povečanih obrestnih mer? Na vsa ta in seveda še številna druga vprašanja vsi tisti, ki spodbujajd rast cen, ne odgovarjajo. Seveda bi bilo naivno, če bi ta odgovor pričakovali od njih, in še bolj naivno, če bi prepustili razvoj dogodkov v navedeno smer.
Pri izvajanju politike cen maja in junija posamezni dogodki potrjujejo, da sprejeti predpisi niso dovolj prodrli v združeno delo, pogosto niti do poslovodnih organov, še manj pa do delavcev oziroma organov samoupravljanja.
Da bi ugotovili, kako bodo spremembe cen na podlagi projekcije vplivale na slovensko gospodarstvo, je inštitut za ekonomsko diagnozo in prognozo iz Maribora izračunal globalne učinke uresničevanja projekcije. Izračun predvidenega povečanja izhodnih cen po projekciji je pokazal, da bo povprečno povečanje proizvajalskih cen industrijskih proizvodov v SRS za 3 odstotke nižje od rasti cen industrijskih proizvodov v SFR Jugoslaviji. Na podlagi predvide- ^, nih sprememb vhodnih in izho-dnih cen je bilo ugotovljeno, da se bodo cene vhodnih materialov samo za predelovalno industrijo povečale za 32 odstotkov, cene izhodnih proizvodov pa za okoli 22 odstotkov. Razlike med vhodnimi in izhodnimi cenami se bodo torej še zaostrile. Inštitut je na določenih predpostavkah tudi predvidel, kolikšna bo ta razlika v živilski industriji.
• Zahteve za povečanje cen so ves čas po odmrznitvi izredno velike. .Od 3. maja do 15. junija je republiška skupnost za cene prejela že preko 350 obvestil za spremembe cen več kot 30.000 izdelkov, občinske skupnosti za cene pa celo že več tisoč obvestil o cenah, medtem ko o številu proizvodov in storitev še ni podatkov.
Za velik del obvestil je značilno, da organizacije združenega dela ne upoštevajo dogovorjene možne rasti in postopnega povečanja cen. Nekateri napačno tolmačijo projekcijo kot pravico za povečanje cen in ne le kot možnost za spremembe cen, ki jih je potrebno utemeljiti na osnovi meril iz zakona. Dostikrat obvestilom niso priloženi sklepi organov samoupravljanja, kot je bilo dogovorjeno in opredeljeno v predpisih.
V takih razmerah imajo skupnosti za cene in njihovi sveti izredno pomembno in odgovorno nalogo. Poleg strokovnega preverjanja obvestil o spremembah cen je prav zaradi pogostega neizpolnjevanja predpisov potrebno po najširši družbe-
ni presoji v svetih skupnosti zagotoviti ponovno usklajevanje v ozdih. Od prejetih obvestil je bilo kar 90 odstotkov pomanjkljivih. Zanje je republiška skupnost za cene zahtevala, naj se dopolnijo. Kadar so vsa prizadevanja skupnosti za cene neučinkovita, mora skupnost izdati odločbo o prepovedi prodaje po novih cenah in o tem obvestiti pristojno banko.
Predvidena povišanja cen je treba porazdeliti do konca leta
Na osnovi prispelih obvestil so pripravljene prve grobe ocene, ki potrjujejo predvidevanja o rasti cen v juniju in juliju. Prav zato je treba zdaj z najširšo družbenopolitično akcijo in z vsemi možnimi ukrepi, ki jih predvidevajo novi predpisi o cenah, preprečiti veliko povišanje cen v teh mesecih ter porazdeliti predvidena povišanja vse do konca leta. To je tem bolj pomembno, če hočemo omiliti močan vpliv cen zlasti nekaterih proizvodov in storitev na povečanje življenjskih stroškov.
Ugotavljamo, da nekatere organizacije združenega dela kljub pozivom skupnosti za cene in tržnih inšpektorjev niso pripravljene pravočasno uskladiti cen s predpisi in dogovorjeno politiko cen v letu 1984. Skupnosti za cene in tržni inšpektorji v takih primerih ukrepajo v skladu z odlokom o posojilno-denami politiki. Doslej sta organa poslala poslovnim bankam obvestila o kršitvi politike cen za 28 organizacij združenega dela. Poslovne banke so takoj ukrepale proti ozdom kršitelj i-cam politike cen. Predpisi poso-jilno-denarne politike predvidevajo tudi izredno ostre ukrepe narodne banke proti poslovnim bankam, ki ne bi izpolnjevale predvidenih predpisov.
Nasprotno, takšno obnašanje potrjuje dejstvo, da ponekod še vedno podrejajo širši družbeni interes ozkim individualnim interesom in pri tem ne pomislijo, kako bodo vplivale njihove odločitve na celotno združeno delo, reprodukcijo in na življenjski standard delovnih ljudi in občanov.
• Za nadaljnje uresničevanje politike cen je predvidena tudi dopolnitev odloka, s katerim bi se spremenil sedanji režim obveščanja 30 lini pred uveljavitvijo novih cen. Del proizvodov bo razvrščen v skupino, za katero velja oblikovanje cen na osnovi samoupravnih sporazumov, del pa v skupino, za katero velja obveščanje osem dni po uveljavitvi cen, tako da bo v ta režim vključenih 55 odstotkov industrijskih proizvodov. S tako spremembo bo še bolj poudarjena odgovornost ozdov pri samostojnem oblikovanju cen in uresničevanju dogovorjene politike cen.
Zvezni izvršni svet je pripravil predlog dogovora o ukrepih za organizirani odkup pšenice letine 1984 za usklajevanje v Medrepubliškem komiteju za področje tržišča.
V dogovoru, ki ga je pripravil ZIS, je predvideno, da se poleg osnovne cene pšenice uvedeta tudi enotna premija za odkup pšenice v Jugoslaviji in dodatno spodbujanje odkupa pšenice v republikah in pokrajinah. S kombinacijo politike cen in regresiranja bi se zmanjšali stroškovni pritiski cen pšenice na povečanje cen moke in kruha. Prenašanje vseh strošk<w-nih pritiskov cen vhodnih sestavin bi namreč povzročilo veliko večje povečanje cen moke in kruha, kot je predvideno z letošnjo politiko cen. To pa bi hkrati poslabšalo življenjski standard delovnih ljudi in občanov, predvsem tistih z nizkimi osebnimi dohodki.
Po prvih ocenah potrebnih sredstev za zmanjšanje stroškovnih pritiskov pri oblikovanju cene pše-
nice, da bi ohranili predvidene cene moke in kruha, bo treba v Sloveniji zagotoviti okoli 2.300 milijonov dinarjev.
Podobni cenovni odnosi kot pri pšenici so tudi pri nekaterih drugih živilih. Zaradi nepokritih cen vhodnih surovin bodo nastajale negativne razlike, zato bo zanje treba zagotoviti dodatna sredstva za regresiranje. Prva predvidevanja kažejo, da bo potrebno skupno zagotoviti okoli 5.000 milijonov dinarjev za ublažitev cenovnih pritiskov pri osnovnih živilih.
Osebni dohodki morajo biti še bolj odvisni od rezultatov dela
S programom finančne konsolidacije gospodarstva in bank je bila predvidena izpopolnitev večine predpisov, ki urejajo načine in pogoje poravnavanja medsebojnih obveznosti v gospodarstvu in v bankah, ugotavljanje posojilne in investicijske sposobnosti ter način in pogoje ugotavljanja in razporejanja dohodka. Namen vseh teh sprememb je bil predvsem zagotoviti finančno disciplino ter odpravljanje fiktivnega dohodka.
Večina predvidenih predpisov že velja. Z njimi se bistveno spreminjajo pogoji gospodarjenja, predvsem pogoji za investicijsko dejavnost, saj morajo investitorji dokazovati, da imajo poleg sredstev za investicije zagotovljene tudi trajne vire obratnih sredstev. Zavedamo se, da bodo nekatere gradnje prekinjene ali celo ustavljene. Bistveno se bodo zmanjšala združena sredstva za nekatere prednostne razvojne objekte, pri čemer bo združevanje za izjemne namene samo zaviralo doseganje ciljev o zagotavljanju trajnih in dolgoročnih virov za obratna sredstva. V organizacijah združenega dela morajo nemudoma pripraviti programe oblikovanja trajnih in dolgoročnih virov obratnih sredstev in jih z vso zavzetostjo uresničevati s tekočo poslovno politiko in vsakoletnim razporejanjem čistega dohodka. Enako načelo velja tudi za uresničevanje vseh drugih ukrepov za finančno konsolidacijo.
Letos morajo biti osebni dohodki še bolj odvisni od doseženih delovnih in poslovnih rezultatov. Tudi zvezni zakon o omejevanju naraščanja sredstev za osebne dohodke v organizacijah, ki so nelikvidne, in ozdih z nepokrito izgubo, je bil sprejet zato, da bi pripomogel k hitrejšemu odpravljanju vzrokov slabih poslovnih rezultatov. V SR Sloveniji je 68 organizacij združenega dela z nepokrito izgubo, od katerih jih bo moralo 27 v skladu z zakonom zmanjšati akontacije osebnih dohodkov. To nedvomno terja, da še v tem letu temeljito presodimo, katere od teh organizacij bodo uspešno in hitro sanirane, katerim je združeno delo pripravljeno solidarnostno pomagati in za katere je treba uporabiti ukrepe za stečaj.
Ker bo pri izplačilih akontacij osebnih dohodkov julija največ težav v organizacijah združenega dela, ki imajo neporavnane obveznosti ali nepokrito izgubo, se bodo morale strokovne službe, poslovodni organi in družbenopolitične organizacije prizadevati za uresničitev sprejetih ukrepov.
V vseh razpravah je bilo precej pozornosti namenjene predlogu ukrepov za zmanjševanje obveznosti gospodarstva v letu 1984 in možnostim za zmanjšanje materialnih stroškov.
Program ukrepov zahteva realno presojo stanja povsod tam, kjer delavci v združenem delu ustvarjajo, prerazporejajo in trošijo družbena sredstva. Ob obravnavi stanja na posameznih področjih družbene reprodukcije izvršni svet ugotavlja, da je bil v zadnjih nekaj letih pri skupni in splošni porabi dosežen določen napredek, saj se je zmanjšal delež družbenega proizvoda, namenjen tema dvema oblikama porabe. V nekaterih si-sih družbenih dejavnosti so bili valorizirani programi, da bi se popravil materialni položaj izvajalskih organizacij v zdravstvu in šolstvu. Nadaljevati bo treba zlasti z boljšim organiziranjem in selektivnim usmerjanjem sredstev v tem delu družbene porabe.
Na osnovi teh ugotovitev je izvršni svet predlagal, naj se prouči racionalna poraba družbenih sredstev tudi pri drugih subjektih družbene reprodukcije in prilagodi obstoječim zmanjšanim materialnim možnostim.
• Veliko pobud je bilo danih tudi za zmanjševanje obveznosti za financiranje skupnih nalog v federaciji in v drugih republikah ter pokrajinah. Izvršni svet skupščine SR Slovenije bo predlagal, naj se preverijo vse te obveznosti, ki se lahko zmanjšajo le na podlagi spremenjenih zakonskih in planskih predpisov.
Skupščina SR Slovenije je že ob obravnavi predloga programa ukrepov naložila vsem nosilcem aktivnosti, naj takoj poskrbijo za uresničevanje v programu predvidenih ukrepov. Skupščina SR Slovenije je že sprejela zakonske predpise o zmanjšanju tistih obveznosti, ki so v njeni pristojnosti. Izvršni svet skupščine SR Slovenije ugotavlja, da določene aktivnosti potekajo tudi že v občinah. Iz poročil o uresničevanju programa ukrepov izhaja, da so občine pri zmanjševanju posameznih obveznosti upoštevale s programom predvideno selektivno usmeritev. Menimo tudi, da so se z uresničevanjem programa začeli tudi določeni kakovostni procesi, ki se kažejo v večjem nadzoru nad prilivi sredstev, pregledu porabe vseh sredstev, presojanju negospodarskih investicij itd. Izvršni svet sodi, da je treba tako usmeritev podpreti, saj je začetek prilagajanja zmanjšanim materialnim možnostim.
Hkrati pa ugotavljamo, da v vseh okoljih še niso spoznali, da ni več možnosti za tako obsežno zajemanje sredstev iz dohodka, čistega dohodka in osebnega dohodka kot v preteklih letih. Izvršni 'svet skupščine SR Slovenije sodi, da je treba spodbuditi aktivnosti v vseh okoljih in zaostriti odgovornost za uresničevanje sprejete politike.
Prva raven solidarnosti je v organizacijah združenega dela '
Predvidena gospodarska gibanja, na katera bodo vplivali dosedanji rezultati poslovanja, novo oblikovane cene, povečane obresti ter sprejeti finančni predpisi, zahtevajo temeljit, resen in odgovoren odnos do dela in družbenih sredstev v vsaki samoupravni organizaciji in skupnosti ter v vseh asociacijah združenega dela. Sprejete usmeritve terjajo učinkovitejše angažiranje vseh družbenih sredstev, večjo delovno storilnost, torej večji prispevek vsakega posameznika k uresničevanju zastavljenih ciljev.
Zaradi najnovejših ukrepov, povezanih z delitvijo osebnih dohodkov, organizacije združenega dela, ki bodo imele nekrito izgubo ali bodo nelikvidne, ne bodo mogle poviševati osebnih dohodkov, nekatere pa jih bodo morale celo znižati. To bo še posebej prizadelo tiste delavce, ki imajo nizke osebne dohodke in več otrok. V organizacijah združenega dela morajo presoditi, koliko sredstev lahko na-. menijo za socialno pomoč. Pri tem je treba upoštevati, da je prva raven solidarnosti v organizacijah združenega dela, zato bodo morale najprej izkoristiti svoja razpoložljiva sredstva za pomoč delavcem s težkim gmotnim položajem. Kadar sredstva organizacij združenega dela ne bodo zadostovala za zagotovitev najnujnejše socialne varnosti delaycev in njihovih družinskih članov, bo tem občanom zagotovljena družbeno dogovorjena socialna varnost v samoupravnih interesnih skupnostih socialnega varstva.
Program ukrepov je šele prvi korak k res nujni razbremenitvi gospodarstva
Delegati vseh treh zborov slovenske skupščine so podprli dopolnjen program slovenskega izvršnega sveta za aktivnosti po uveljavitvi ukrepov za odmrznitev cen in finančno konsolidacijo gospodarstva
LJUBLJANA, 20. junija — Program ukrepov in aktivnosti izvršnega sveta po uveljavitvi ukrepov za odmrznitev cen in finančno konsolidacijo gospodarstva pomeni začetek uresničevanja konkretnih nalog in aktivnosti na tem področju. To so menili delegati slovenske skupščine, ki so na današnjem zasedanju obravnavali program ukrepov, ki ga je slovenski izvršni svet dopolnil v smislu razprave na prejšnjem zasedanju slovenske skupščine.
Skupščina in izvršni svet bosta v okviru svojih pristojnosti spremljala uresničevanje konkretnih nalog in aktivnosti za razbremenjevanje gospodarstva v SR Sloveniji in nadaljevala z aktivnostmi za uresničevanje sprejetih nalog in v tem smislu tudi dopolnjevala program.
Tudi v razpravi na posameznih zborih so delegati, kot na prejšnjem zasedanju, tudi tokrat v bistvu podprli predlagane ukrepe, vendar so ob tem tudi opozarjali, da bo za bolj občutno razbreme-• nitev gospodarstva treba storiti še mnogo več.
V zboru združenega dela je delegat iz Tržiča Lado Ličen prenesel mnenje njegove delegatske baze, da je treba razmere v gospodarstvu obravnavati širše. Pogledati je treba namreč tudi dodatne obremenitve: višje obrestne mere, tečaj dinarja, podražitev energije in surovin. Ukrepi še vedno izhajajo iz sedanjega stanja, zato njihove posledice ne bodo v enaki meri vplivale na vse prizadete. Nujen je selektiven pristop. Tudi zmanjševanje obsega sredstev za delovne skupnosti bi bilo lažje, če bi najprej spremenili predpise, ki množijo administrativno delo.
Na vseh ravneh so še velike rezerve
Jože Vukelj iz Radovljice je opozoril, da bodo učinki razbremenitve gospodarstva pokrili le nekaj 10 odstotkov dodatnih stroškov za obresti najetih posojil za obratna sredstva. Veliko je še rezerv, je poudaril, na vseh ravneh od ozda do federacije. Morali bi se lotiti dejanske preobrazbe uprave, ta še vedno dela preštevilne in pogosto tudi slabe analize, posledica tega pa so tudi slabi rezultati v gospodarstvu. Dobri gospodarji morajo imeti več besede, razpoložljiva sredstva naj se porabijo za razvoj perspektivnih delovnih organizacij, ne pa za životarjenje tistih, ki nimajo nobenih izgledov za razvoj.
Peter Simonišek iz ljubljanske občine Šiška je poudaril, da bi skupno in splošno porabo morali strogo ločiti, saj sedaj o obeh govorimo z negativnim prizvokom, manjšamo pa samo skupno
Obrtniški stečajni zakon so preložili
Prej je treba urediti vprašanje zakonskega zavarovanja terjatev zasebnih obrtnikov
LJUBLJANA, 20. junija - Slo-venska skupščina naj bi na današnjem zasedanju obravnavala tudi predlog zakona o stečaju obratovalnic zasebnih obrtnikov. Na predlog izvršnega sveta pa so obravnavo preložili na kasnejši čas, dokler se ne uredi vprašanje zakonskega zavarovanja terjatev zasebnih obrtnikov.
Zavarovanje plačil in stečajni zakon sta v namreč med seboj tesno povezana, saj bi se lahko zasebni obrtnik znašel v stečajnem postopku tudi brez lastne krivde, ker mu ozdi ne bi pravočasno plačali računov.
Žal zvezna skupščina na zasedanju 29. marca, ko je obravnavala spremembe v zakonu o zavarovanju plačil, ni upoštevala slovenskega predloga, da se v zakon vnesejo tudi določbe o zavarovanju terjatev zasebnikov do ozdov. Ker pa vse kaže, da bo zvezna skupščina o tem predlogu vendarle kmalu ponovno razpravljala, bo slovenska skupščina sprejemanje stečajnega zakona odložila dotlej, dokler se ne razjasni to vprašanje.
porabo, na splošno, kjer je še mnogo rezerv, pa pozabljamo ali zgolj deklarativno ugotavljamo, da se je preveč razbohotila in da jo je treba oklestiti. Pri dogovarjanju za omejevanje splošne porabe smo vsi »za«, v življenju pa je drugače. Opozoril je tudi na dvakratno obdavčitev dohodka pri posojanju denarja med ozdi in predlagal ustrezno dopolnitev republiškega zakona o davku na dohodek tozdov in delovnih skupnosti. Opozoril je tudi na velik pritisk na prelivanje akumulacije skozi sistem obveznega združevanja. Obvezno združevanje pomeni zgolj odlivanje akumulacije in zmanjševanje reprodukcijske sposobnosti gospodarstva, saj na ta način odvaja gospodarstvo že skoraj 40 odstotkov teh sredstev. Tudi prenos problema tečajnih razlik na gospodarske subjekte bo imel hude posledice zlasti za izvozno usmerjene, ozde. Pri obsežnem deviznem poslovanju lahko tečajne razlike organizacije združenega dela poravnajo le na račun slabljenja svoje lastne akumulacije. Ce pa naj bi še prihodek vodili zgolj v dinarjih, torej če bo treba ustvarjene devize obvezno prodati, bo plahnelo zanimanje za izvoz. Zamisliti bi se bilo treba, ali je gašenje na enem koncu in netenje požara drugje res prava pot iz težkega gospodarskega položaja.
Neskladja med cenami povzročajo velike težave
Ivanka Cetina iz Postojne je prenesla opozorilo svoje baze, da postojnski, pretežno predelovalni industriji, povzročajo največ težav zaradi razlik med cenami surovin in končnih izdelkov. Odmrznitev ta neskladja še poglablja, saj projekcija dovoljuje bistveno večje povečanje cen surovin. To, da je projekcija cen opredeljena s konkretnimi številkami, samo pospešuje dvig cen, saj vsakdo poskuša doseči dovoljen dvig v celoti, ne glede na dejanske potrebe, saj ve, da je to osnova za naslednje povečanje.
Dragica Jankovič je govorila o težkem položaju zdravstva v brežiški občini. V tej občini delegati menijo, da ni nikakršnih možnosti za rast dohodka, zato so bolj kot drugje skrčeni tudi programi družbenih dejavnosti. Občinska zdravstvena skupnost bo morala vsem izvajalcem zunaj občine plačati mnogo višje račune, višji bodo tudi materialni stroški, višji bi smeli biti tudi osebni dohodki, a denarja ne bo, plače zdravstvenih delavepv pa so bile že lani v tej občini pod slovenskim povprečjem.
Miro Jelenkovič iz mariborske občine Tezno je poudaril, da je vsaka oblika razbremenjevanja gospodarstva dobrodošla in da združeno delo zaradi vse težjega ekonomskega položaja tudi vse bolj izkorišča vse možnosti za zmanjševanje vseh vrst stroškov, seveda pa zato pričakuje tudi pomoč in konkretno dejavnost vseh organov od občine do federacije. Prav bi bilo, če bi v politiki cen upoštevali ekonomske zakonitosti svetovnega trga in njegove cene. Znano je, da so cene mnogih surovin in repromaterialov domače bazične industrije celo dvakrat do trikrat višje od cen na svetovnem trgu. Ob tem pa pričakujemo občutno povečanje izvoza predelovalne industrije.
Vse interese podrediti povečanju deviznega priliva
Povečanju izvoza in deviznega priliva je treba podrediti vse druge interese, posebno kratkoročne, med katere spada tudi nenehno povečevanje izvoza surovin in repromaterialov, domača predelovalna industrija pa ostaja brez surovin ali pa jih mora kupovati na tujih trgih dražje, kot
jih surovinarji izvažajo. To so prav gotovo le ozki interesi, nikakor pa ne more biti takšen izvoz odraz širših družbenih interesov.
Odpravljanju neskladij med cenami same skupnosti za cene ne bodo kos, vključiti se morajo tudi ustrezni organi občine, republike in federacije. Prave rešitve je mogoče najti le pri proučevanju konkretnih primerov v okviru branž ali celo ožjih proizvodnih procesov.
Sprejete ekonomske zakonitosti se povsod ne uveljavljajo dosledno, zato je vedno več organizacij, ki poslujejo z izgubo, a trdovratno vztrajajo na svojih programih in se ne preusmerjajo. Takšnega obnašanja ne bi smeli več dovoljevati, združeno delo zahteva, da se preneha s solidarnostjo do takšnih organizacij.
Tudi predlog o priznavanju deviznih prilivov v celotni prihodek pri prodaji deviz Narodni banki pomeni povečanje stroškov poslovanja, hkrati pa omogoča nadaljevanje stare prakse, da se devize trošijo za namene, ki družbi ne koristijo, ampak ji celo škodijo.
Stanko Kavbe iz mariborske občine Rotovž je menil, da program razbremenitve še vedno preveč sloni na notranjih rezervah gospodarstva. Menil je tudi, da vsi zakonski predpisi, ki so bili sprejeti že v času razprave o razbremenitvi gospodarstva, prinašajo še dodatna administrativna dela. Vprašal je, kako v nekaj preostalih mesecih do konca leta uresničiti predvidene ukrepe v zahtevani višini tam, kjer predstavljajo večino sredstev osebni dohodki zaposlenih.
Mihael Vrtačnik iz občine Lenart je menil, da obrestne mere za posojila v kmetijstvu ne bi smele rasti z napovedanimi stopnjami. Zadnjih nekaj let smo precej vlagali v kmetijstvo, ker smo se zavedeli problema hrane, nezaželen položaj na tržišču s kmetijskimi pridelki se lahko ponovi, če ne bomo našli sredstev za beneficirano obrestno mero za posojila v kmetijstvu. To bi bilo ceneje kot uvažati hrano ali pa jo kupovati po izsiljevalskih cenah.
Nekatere panoge bodo zašle v zagato
V zboru občin je Avgust Majerič iz občine Maribor Pobrežje rekel, da bodo nove obrestne mere po vsej verjetnosti prispevale h gospodarnejšemu ravnanju z družbenim kapitalom, toda panoge, kot je na primer živilska
industrija, kjer se denar obraba počasneje, bodo prišle v hude zagate. Ce bi sprostili cene živil, bi si nakopali socialne probleme; če bi cene skušali potiskati pod vrednost blaga, bodo težave v preskrbi. Tudi subvencioniranje prodajnih cen ne bi bilo prava rešitev, saj bi s subvencijami izničili vsa prizadevanja za razbremenitev gospodarstva, subvencije pa bi se še vedno prelile v tista gospodinjstva, ki imajo večjo kupno moč. Dolgoročna rešitev je po mnenju Avgusta Majeriča edino v materialnem spodbujanju večje pridelave in predelave živil. Prav tu pa smo doslej storili najmanj konkretnega.
Na seji družbenopolitičnega zbor je najprej povzel stališča predsedstva RK SZDL Igor Križman. Poudaril je, da je treba politično aktivnost čim bolj prenesti v temeljna samoupravna okolja. Francka Herga pa je predstavila stališča predsedstva RS ZSS. Posebej pa je govorila o očitkih k programu. Spomnila je, da je bilo o zadnji seji skupščine gospodarske zbornice rečeno, da je bila ta seja sedmina, kjer so pokopali program ukrepov, saj gospodarstvo ni pričakovalo takega programa, ampak dokument za razbremenitev dohodka v gospodarstvu, predvsem za tiste dajatve, ki izvirajo iz tako imenovane nadgradnje. To niso enostavni očitki, je dejala, in vprašanje je, kako bomo program uresničili, če so razmišljanja takšna in če nanje ne reagiramo. Zavzela se je za sprejem takih stališč skupščine, ki bi spodbudili splošno gibanje za smotrnejše in kakovostnejše gospodarjenje z družbenimi sredstvi.
Božena Ostrovršnik je^jpozo-rila, da na terenu ne dajejo povsod prednosti izboljševanju materialnega položaja v šolstvu in zdravstvu. Stefan Korošec pa je menil, da nam mora biti jasno, da bo inflacija dosti višja kot je bilo predvideno in je naštel nekaj posledic. Nato pa je navedel, da so se stroški v cenah v zadnjem letu povečali od 54 na 56 odstotkov, kar zahteva odločen boj v ozdih za spremembo teh razmerij, sicer se ne bomo izmotali iz težav. Zavzel se je tudi za analiziranje, prikaza povečanja cen, da bi dobili pregled nad dogajanji. Ob napovedi, da bi vsi julija radi zvišali cene, pa je menil, da bi to privedlo do velike rasti življenjskih stroškov v poletnih mesecih, potem do dviga osebnih dohov-kov in zopet bi sledili pritiski za zviševanje cen ...
Obnova in modernizacija RTV omrežja neodložljiva naloga
Delegati so podprli izdajo zakona o sofinanciranju programa za obdobje 1984—1986 - Predlog za sofinanciranje
LJUBLJANA, 20. junija — Fretvomiška in oddajniška mreža RTV Ljubljana je izrabljena, zato so delegati slovenske skupščine že februarja podprli pobudo za sklenitev družbenega dogovora o obnovi in modernizaciji oddajniškega in prenosnega sistema RTV Ljubljana za obdobje 1984 do 1987.
Izvršni svet je za današnjo sejo zbora združenega dela in zbora občin pripravil predlog za izdajo zakona o sofinanciranju sicer močno skrčenega programa oziroma najnujnejše obnove in modernizacije tega sistema, ki so ga delegati sprejeli. Naložbena vrer dnost programa za triletno obdobje je 270 milijonov din, letos bi po programu morali zagotoviti 90 milijonov din in sicer iz sredstev rezerv v republiškem proračunu (ki so že nekaj časa rezervirana v ta namen) in iz sredstev, ki jih bodo zagotovili občinski proračuni. Z uresničitvijo programa bi dosegli, da bi vsa Slovenija lahko sprejemala prvi televizijski program, odlaganje programa za naslednja leta pa bi prej ali slej povzročilo prekinitve v oddajanju oziroma sprejemanju RTV programov.
Tanja Žugelj iz Kranja je na zboru združenega dela ob pred-
logu zakona o financiranju obnove in modernizacije RTV sistema opozorila, da je tak zakon v nasprotju s prizadevanji za razbremenitev gospodarstva, zato bi morali program ponovno preveriti in ga še skrčiti. Boris Macarol iz Maribora (Pobrežje) je menil, da programa ne bi smeli uresničevati z morebitnim povečevanjem davkov, ampak sredstva zanj zagotoviti s prerazporeditvijo proračunskih sredstev. Peter Sitnonšek iz ljubljanske občine Šiška pa je predlagal, naj bi letos obveznosti pokrila le SRS iz proračunskih sredstev, medtem ko naj bi obveznost občinskih proračunov odložili, ker tudi sredi leta še ni jasno, ali bodo prihodki od davkov višji od določenega povišanja splošne porabe.
jamo
SLOVENSKA DRUŽINSKA REVIJA
Mitja Mer šol
Naš časopis in čas
37. nadaljevanje
Od leta 1929 dalje je imelo podjetje podnaslov: univerzitetna tiskarna. Med vojno je bilo ilegalno delo v tem podjetju izmed vseh lovenskih tiskam najbolj razvito in uspešno. Ilegalne partijske in partizanske tehnike so veliko grafičnih pripomočkov in papirja spočetka dobivale prav iz Blasnikove tiskarne.
Kronika Triglavske tiskarne .
Kronika Triglavske tiskarne je povezana z rodbinama Kleinmayer in Bamberg. Ignacij Alojz Kleinmayer je 17. aprila 1782 dobil dovoljenje za ustanovitev tiskarne v Ljubljani in v istem letu tudi za tiskanje časopisa. Njegova tiskarna na Mestnem trgu v Ljubljani je najprej tiskala tednik v nemščini (Časopisni tedenski izvleček); tega so leta 1784 preimenovali v Laibacher Zeitung; izhajal je do konca 1. svetovne vojne. Kasneje se je podjetju pridružil Fedor Bamberg, ki se je poročil z najmlajšo hčerko Ignacija Kleinmayerja. Nit avstrijsko-nemškega vodstva tega grafičnega podjetja je pretrgala prva svetovni vojna in oktobra 1919 je tiskamo in knjigoveznico kupila novo osnovana delniška družba. Tiskarna je prevzela v tisk leposlovno mesečno revijo Ljubljanski Zvon, tiskali pa so tudi knjige Vodnikove Družbe in veliko drugih leposlovnih, strokovnih in znanstvenih knjig. Posebnost tiskarne v
teh letih je bila uvedba bakrotiska. Med drugim so v tej tehniki natisnili tudi Album slovenskih književnikov (1928) in Jakopičev jubilejni zbornik s prilogami v večbarvnem bakrotisku. Po osvoboditvi je podjetje leta 1948 prišlo v register državnih podjetij, po združitvi privatnih tiskam pa se je preimenovalo v Triglavsko tiskamo.
Prvi ofsetni stroji
Ob snovanju in gradnji novega časopisnega grafičnega podjetja Delo so kronisti zapisali, da je podjetje opremljeno z najsodobnejšimi stroji in napravami. Tudi inozemski strokovnjaki so po ogledu proizvodnih obratov izrazili vrsto laskavih priznanj. Podjetje je bilo takrat samoupravno razdeljeno na temeljni organizaciji združenega dela TOZD Grafika in TOZD Časopisi.
Od leta 1965 je bil po svetu, predvsem pa v ZR Nemčiji sunkovit vzpon ofsetnega tiska. Skoraj vsi periodični časopisi in revije, ki so do takrat izhajali v čmobelem tisku, so se drug za drugim odločali za tisk v več barvah. Podobno je bilo tudi pri Delu. Prvi dvobarvni ofsetni stroj je stekel januarja 1969, štiribarvna ofsetna rotacija pa marca 1970, drugi eno, dvo in štiribarvni ofsetni stroji pa marca in aprila 1979- Z nabavo teh strojev in uvedbo ofsetnega postopka se je tudi pri nas začela nova doba
sodobne proizvodnje periodike, tiskanje v več barvah.
Iz kronike Dela
Če nasploh prebiramo kroniko Dela od 1959 naprej, bomo seveda morda našli tudi to ali ono, kar se zdaj zdi samo po sebi umevno, zgolj koledarsko važno ali obrobno, je pa vendar vsak korak v svojem času predstavljal pomembno razpotje in odločitev in vsi koraki skupaj so del celotne poti. Zato so tudi zapiski preteklih dni osnova jutrišnjih.
Leta 1959 je izhajalo Delo najprej samo v dveh izdajah, kot priloge pa je tiskalo otroški dodatek Najdihojca in program RTV. Dne 16. januarja 1963 je Delo prešlo na tri pokrajinske izdaje. Dne 4. oktobra 1964 je ob proslavi 30-letnice Ljudske pravice predsednik republike Tito odlikoval dnevnik Delo kot naslednika Ljudske pravice z redom zaslug za narod z zlato zvezdo. Peti oktober so tedaj zabeležili tudi kot dan slovenskega tiska. Od 8. novembra 1966 izhaja Delo v petih izdajah. Od 21. januarja 1967 dalje izhaja zajetna in vsebinsko poglobljena Sobotna priloga, ki je postala ena najbolj izbranih in kvalitetnih tovrstnih izdaj v vsej Jugoslaviji. Dne 23. januarja 1967 je začelo izhajati Delo — Šport na barvastem papirju. Od 5. decembra 1967 je izhajalo Delo v šestih izdajah. Dne 10. maja 1970 je prehodno začela izhajati nedeljska izdaja Dela v ofsetni tehniki, na boljšem papirju in v štirih barvah. Dne 20. aprila 1971 se je pridružila prehodno še sedma izdaja Dela — mariborsko Delo. 1. januarja 1972 je Delo spet prešlo na štiri izdaje. Dne 13. februarja 1973 je uvedlo Delo posebno komentatorsko stran. To leto so sklenili tudi samoupravni sporazum o združitvi tozd Časopisi in Grafika v Časopisno in grafično podjetje Delo. Dne 7. decembra 1973 sta Mitja Gorjup
in Aziz Hadžihasanovič podpisala samoupravni sporazum med Delom iz Ljubljane in Oslobo-djenjem iz Sarajeva o sodelovanju v urejanju, proizvodnji in prodaji edicij obeh časopisnih hiš. Dne 27. junija 1974 je Delo prejelo listino združenja klubov samoupravljalcov Jugoslavije. Dne 26. novembra 1974 je predsednik republike Tito odlikoval Delo z redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem, s čimer je bilo izrečeno priznanje kolektivu ob 15-letnici Dela. Dne 2. aprila 1976 je prišlo do združitve tozd Gospodarski vestnik, Tozd Globus, tozd Delavska enotnost v ČGP Delo. Dne 29. aprila 1976 so bila ob proslavi 25-letnice samoupravljanji podeljena odlikovanja večjemu številu novinarjev Dela. Dne 15. novembra so bili izvedeni referendumi o organiziranju temeljnih organizacij, v smislu katerih se je ČGP Delo organiziralo v devetih tozdih. Dne 29. septembra 1977 je Delo, tozd Časopisi, prejelo nagrado Zlati Merkur. Dne 14. decembra 1978 so začeli izhajati Književni listi, kot posebna tedenska priloga Delu, posvečena posebej knjigam in literaturi. Dne 5. junija 1979 je bila tiskana prva številka Dela s foto stavkom. Ta prehod na novo sodobnejšo tehnologijo je bil tudi uvod v dokončno združitev uredništva 'in tiskarne v novem Domu tiska leta 1982.
Krivulja cen	;
Časovno je postal dnevnik Delo svojevrstno tržno blago, ki je bilo tudi vselej odvisno od kupne moči in pripravljenosti tržišča, pa je vendar ne samo zaradi kvalitetne vsebine in ustrezne grafične opreme, ampak tudi zaradi svoje idejnopolitične družbene vloge kljub siceršnjim gospodarskim nihanjem in tudi višji ali nižji življenjski ravni prebivalstva, praktično ves čas v svoji nakladi rastlo.

J
Proti temu, da bi v dohodke vštevali tudi del invalidnine
Zbori slovenske skupščine so odložili sprejetje osnutkov sprememb in dopolnitev zakonov o borčevsko-invalidskem varstvu
LJUBLJANA, 20. junija - Sprememb in dopolnitev zakona o vojaških invalidih in zakona o civilnih invalidih vojne niso pripravljali zato, da bi ljudem, ki jih varujeta oba zakona, zmanjšali pravice do denarnih prejemkov, marveč zato, da bi denar za te pravice primerneje razporedili. Tako naj M vojaškim invalidom, družinam padlih borcev in civilnim invalidom vojne, ki so spričo sedanjega materialnega položaja v družbi že socialno ogroženi, z razpoložljivim denarjem nekoliko izboljšali njihov položaj ter obenem priškrnili prejemke tistim zdajšnjim upravičencem, ki jim spričo njihovega siceršnjega ugodnega gmotnega položaja ni šteti vseh sedanjih prejemkov po obeh zakonih kot socialno pomoč v pravem pomenu.
Ana Mišič iz Kranja je na zboru združenega dela dejala, da v obeh osnutkih pravzaprav tiči zmanjševanje pravic invalidov do denarnih dodatkov in da tega ne bi smeli napraviti, ker so bile že doslej močno omejene. Boris Macarol iz mariborske občine Pobrežje je med drugim menil, da je tak poseg tudi politično nesprejemljiv in se zavzel za regres pri avtomobilih, pri čemer naj bi kršitelje bolj preganjali kot doslej. Da bodo nameravane spremembe navkljub drugačnemu namenu pahnile precej upravičencev v težaven socialni polo-
V predlogu za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa je nekaj podrobnosti ostalo nerazčiščenih. Zato so delegati sicer sprejeli predlog za izdajo zakona, osnutek zakona pa naj bi predlagatelj dopolnil. Gre, na primer, za vprašanja, komu zaračunati stroške prevoza na pregled za ugotavljanje stopnje alkohola v krvi — kandidatu za voznika ali vozniku — inštruktorju, pa tudi za nekatere potrebe uskladitve z zveznim zakonom.
Predvsem v zboru občin je vrsta razpravljalcev opozorila na nekatere nedorečenosti v predlogu za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sanitarni inšpekciji z osnutkom zakona. Zakon, ki naj bi nadomestil sedanjega iz leta 1973, je potreben zaradi novosti, ki jih je na to področje prinesel čas, prve pobude izpred šestih let pa so doslej čakale na uskladitev z novimi prostorskimi zakoni. Predlagatelj je težil k drugačni razporeditvi dela med republiško in občinskimi sanitarnimi inšpekcijami ter k odpravljanju prejšnjih soglasij, ki naj bi jih poslej dajali le k nekaterim objektom, ki najbolj: onesnažujejo okolje ali ogrožajo človekovo zdravje, in še to pred-
Višje denarne kazni
LJUBLJANA, 20. junija - V Sloveniji bodo začele veljati spremembe in dopolnitve kazenskega zakona, ki ga je danes sprejela republiška skupščina, 1. julija. Osrednja značilnost sedanjih dopolnitev zakona je, da so precej višji vsi denarni zneski, o katerih govori zakon, tako so vrednosti zdaj prilagojene dejanskim razmerjem. V primerjavi z osnutkom zakona je znesek premoženjske škode pri kaznivem dejanju ogrožanja javnega prometa zdaj še za 50.000 dinarjev višji. Po novem bo torej to dejanje opredeljeno kot kaznivo dejanje in ne kot prekršek, če bo premoženjska škoda presegala višino 200.000 dinarjev.
Zakonske spremembe pa vključujejo tudi nekatere natančnejše opise posameznih kaznivih dejanj. Med drugim je podrobneje zapisano, kdaj gre za lahko in kdaj za hudo telesno poškodbo, kakor tudi, kaj zakon razume s pojmom družbena lastnina.
žaj, je ocenila Marija Varga iz Lendave. Ernest Noč iz Radovljice pa je pripomnil, da bi morali civilne invalide vojne v marsičem izenačiti z vojaškimi invalidi (Pismene razprave na oba osnutka so v zboru združenega dela dali delegati ljubljanskih občin Mo-ste-Polje in Vič-Rudnik, Slovenske Bistrice, Laškega, Radelj ob Dravi, Kranja in Pirana).
O osnutkih teh zakonov so v zboru občin spregovorili: Alojz Pen-gos iz Nove Gorice, Ana Mitrovič iz Postojne, Franc Albreht iz Tržiča, Jože Uršej iz Slovenj
vsem glede na tehnološki postopek.
V razpravi je delegatka z Obale opozorila, da novi predlogi v pristojnost sanitarne inšpekcije ne vključujejo skrbi za morje, iz nadzora pa so izvzeti tudi prostori za pripravo hrane v bolnišnicah. Dopolnjeni predlog naj bi v skupščini ponovno obravnavali kot zakonski osnutek.
O tem so v obeh zborih razpravljali: Ana Mitrovič (Postojna), Alojz Majcen (gornja Radgona). Anton Cerjak (Brežice). Ivan Breznik (Maribor), Boris Macarol (Maribor), Miro Naglič (Ljubljana Center), Zdenko Race (Radovljica), Janko Zgrabljič (Lendava), Breda Pečan (Koper) in Aleksander Janša (Šehtjur pri Celju).
Gospodarstvo je vse bolj odvisno od bank
V zaključnem računu Narodne banke Jugoslavije je še nekaj nejasnosti
LJUBLJANA, 20. junija -Zbor združenega dela skupščine SRS je soglašal, da se potrdita zaključni račun Narodne banke Jugoslavije za lani in finančni načrt NBJ za letošnje leto. Pri tem pa je svojo delegacijo v zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ pooblastil, naj v obravnavi opozori, da NBJ v bilanci konec lanskega leta izkazuje že 29,3 milijarde dinarjev nepokritega presežka odhodkov nad prihodki. Slovfnska delegacija naj tudi pove, da je v bilanci lanskega leta realizacija prihodkov in odhodkov NBJ v letu 1982 drugače prikazana, kot pa v potrjenem zaključnem računu NBJ za leto 1982.
Slovenska skupščina tudi ni bila posebej zadovoljna z letnim poročilom NBJ o izvajanju skupne emisijske, denarno kreditne in devizne politike ter skupnih temeljev kreditne politike v lanskem letu. Delegat Jože Strelec je iz mariborske občine Rotovž omenil, da prihaja naše gospodarstvo v vse večjo odvisnost od bank, kar pa ni skladno s sprejetimi usmeritvami na tem področju.
Gradca, Janko Zgrabljič iz Lendave in Zvonko Pajnik iz Pesnice. Skoraj vsi so menili, da družinskih invalidnin, osebne invalidnine invalidov ter dodatkov za postrežbo in tujo pomoč ne bi upoštevali v rednih prejemkih, na podlagi katerih se odloča o pravici do invalidskega dodatka in njegovi višini. Razen ene razprave so vse podprle predlog, da bi v prihodnje invalidom ukinili regres pri nakupu avtomobilov, namesto regresa pa zagotovili ugodna posojila za take nakupe. Menili so tudi, da bi bilo treba proučiti, kako bo vplivalo upoštevanje katastrskega dohodka na položaj ostarelih invalidnih kmetov. Glede na to, da je katastrski dohodek zdaj revaloriziran, je bilo'tudi nekaj mnenj, da naj bi ga upoštevali v višini 70 odstotkov dejanskega katastrskega dohodka.
Tudi 50 odstotkov zneska invalidnine ni mogoče vštevati med prejemke, je na seji družbenopli-tičnega zbora dejal Lado Kocijan, ko je med obravnavo dopolnitev zakona o vojaških invalidih povzemal stališča borčevske organizacije.
SUva Jereb je opozorila, da skupščina ni nikoli sprejela kakršnekoli usmeritve, da bi bilo treba varčevati tudi pri priznavanju finančnih pravic borcev. Vendar po njenem mnenju ne bi smeli kategorično zavrniti možnosti, da bi del invalidnine vštevali med dohodke družine.
-4 .
Božena Ostrovrsnik pa je oce-nila, da je bila dosedanja razprava o omenjenem zakonskem osnutku preveč čustveno obarvana.
Zbori so odložili sprejemanje osnutkov sprememb in dopolnitev obeh zakonov, da bi se razprava o obeh osnutkih lahko nadaljevala in da bi v okviru socialistične zveze razčistili vsa pomembna vprašanja o tem. Zbori so opozorili, da se je dosedanja razprava povečini izrekla proti predlogu, naj bi v cenzus dohodkov (ta je namreč pogoj za invalidski dodatek in tudi denarno pomoč) všteval del osebne invalidnine. Menijo, da bi predlagatelj pri rešitvi moral bolj upoštevati druge prihodke upravičenca in njegove družine.
Glede regresa pri nakupu motornega vozila pa so zbori opozorili, da se je dosedanja razprava — namesto za regres — povečini zavzela za ugodnejše kreditne pogoje pri nakupu vozila.
Enotna zemljiška politika
LJUBLJANA, 20. junija — Slovenska skupščina je na današnjem zasedanju soglašala, da je treba enotno urediti temelje skupne zemljiške politike v SFRJ. Vendar pa je skupščina menila, naj bi namesto ponujenega družbenega dogovora raje sklenili dogovor med republikami in pokrajinama o temeljih takšne skupne politike. Pri tem pa Slovenija sicer soglaša z vsebino ponujenega osnutka dogovora.
Sprejeto poročilo delegacije skupščine SRS
LJUBLJANA, 20. junija — Slovenska skupščina je danes sprejela tudi poročilo svoje delegacije v zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ o poteku preteklih sej tega zveznega zbora. V razpravi se je oglasil le radovljiški delegat zbora združenega dela. Menil je, da lahko sicer delo zvezne vlade v celoti dobro ocenimo, vendar pa bi morala bolj skrbeti, da se sklepi, ki jih sprejema — tudi uresničijo.
Janci
Dodatna proučitev vloge in nalog sanitarne inšpekcije
O treh zakonih (o varstvu pri delu, varnosti cestnega prometa in o sanitarni inšpekciji) bodo še razpravljali
LJUBLJANA, 20. junija — Zbor združenega dela in zbor občin skupščine SR Slovenije sta za danes napovedano točko — predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu - umaknila z dnevnega reda, o dveh drugih predlogih za izdajo zakonov (o varnosti cestnega prometa in o sanitarni inšpekciji) pa so delegati menili, naj jih predlagatelj dopolni.
Odpraviti
nepotrebno
administriranje
Novi zakon oSDKnaj bi opredelil področje dela, ki ga SDK opravlja za republiške potrebe
LJUBLJANA, 20. junija — Zbor združenega dela skupščine SRS je danes sprejel poročilo o lanskem delu republiške Službe družbenega knjigovodstva, SDK pa priporočil, naj letos posebej pozorno spremlja uresničevanje programa gospodarske stabilizacije, področje cen in finančne konsolidacije gospodarstva.
Vso pozornost naj po sklepih skupščine SDK še posveti: obveščanju delavcev in delegatov, da bodo razpolagali z informacijami, ki so pomembne za uresničevanje stabilizacije. Okrepili naj bi tudi finančno disciplino porabnikov družbenih sredstev. Ker so delegati v razpravi opozorili, da so v organizacijah zasuti z najrazličnejšimi obrazci, ki jih morajo izpolnjevati, naj bi SDK tudi odpravila nepotrebne obrazce, predvsem takšne, kjer gre za očitna podvajanja. Delegati so nasploh zahtevali, naj bi odpravili nepotrebno in odvečno administriranje. Kot je povedal direktor SDK Franc Knafeljc, tudi sama SDK opozarja razne zvezne organe na nejasnosti in odvečnosti v naših predpisih ali zakonih, ki po nepotrebnem povzročajo zaplete v knjigovodstvih in odvečnosti pri zajemanju podatkov — vendar pri tem naletijo večinoma na zelo malo posluha.
Enako je recimo v primeru težav, ki se pojavljajo pri poslovanju naših podjetij v tujini - kot posledica neusklajenih predpisov pri izkazovanju poslovnega uspeha (na kar v sklepih opozarja tudi skupščina). Ker v tujini upoštevajo fakturirano realizacijo, pri nas pa plačano — se namreč po nepotrebnem precej naših enot v tujini znajde po naših predpisih v izgubi, po tujih predpisih pa imajo dobiček.
Delegat Edvin Kostič iz Postojne pa je med drugim tudi predlagal, naj bi odpravili periodične obračune za prvo tromesečje poslovnega leta, saj od njih dejansko ni nikakršne koristi, zahtevajo pa precej dela.
Zbor je danes sprejel tudi predlog za izdajo zakona o Službi družbenega knjigovodstva SRS, s tezami zakona. S tem zakonom naj bi opredelili področje dela, ki ga SDK opravlja za republiške potrebe.
Iz skupščine SRS so poročali: Borut Čontala, Miran Koren, Helena Kos, Alenka Leskovic, Majda Štruc, Željko Šepetave, Anka Štrukelj in Jana Taškar
Slovesne
izjave
LJUBLJANA, 20. junija -Pred predsednikom skupščine SR Slovenije Vinkom Hafnerjem so popoldne podali slovesne izjave novoizvoljeni podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Janez Bohorič, član izvršnega sveta skupščine SR Slovenije oziroma novoimenovani predsednik republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo dr. Martin Zorič; novoimenovani namestnik republiškega sekretarja za notranje zadeve Branimir Bračko; namestnik predsednika republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Franc Pivec; namestnik predsednika republiškega ko-, miteja za varstvo okolja in urejanje prostora Tone Poljšak; namestnik predsednika republiškega komiteja za delo mag. Franc Škufca; namestnik predsednika republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Bojan Turk ter novoizvoljeni sodniki Vrhovnega sodišča SR Slovenije: Tone Jerovšek, Dušan Ogrizek, Tit Stanovnik.
DELEGATOVA BESEDA
Spremenimo predpise, da bo za administracijo manj dela
LJUBLJANA, 20. junija — »Ukrepi, ki jih je predlagal republiški izvršni svet, niso zadostni za razbremenjevanje gospodarstva. Lahko so le pričetek. V tržiški občini smo o tem govorili skoraj v vseh tozdih, v družbenopolitičnih organizacijah, krajevnih skupnostih in še kje. Analiza nam je pokazala, * da bi moralo k skupnemu učinku privarčevanega denarja kar 90 odstotkov prispevati gospodarstvo, le 10 odstotkov pa bi dobili z resnično razbremenitvijo gospodarstva,« je na današnji seji zbora združenega dela slovenske skupščine med drugim v razpravi dejal delegat iz tržiške občine, vodja vzdrževanja v tozdu Cevarna v delovni organizaciji Rog Lado Ličen.
•	Kaj menite,, da gospodarstvo nima nobenih rezerv pri materialnih stroških in da ne more več varčevati?
»Ima jih, vendarle majhne. Kajti surovine in repromateriali se dražijo, cene pa tako divjajo, da bodo morali v vsakem kolektivu premisliti, če naj še kaj podražijo. Kako pa bodo ljudje z manjšimi osebnimi dohodki sicer živeli!? Smešno bi bilo, da bi si človek z normalnim delom ne zmogel zagotoviti normalnega življenja, ampak bi bil odvisen od sociale.«
•	Pravite, da ste v vaši občini temeljito govorili o predlogih za razbremenitev gospodarstva. Ali o vsaki problemati-ki, ki jo obravnava republiška skupščina, razpravljate tako vneto?
»Ne! Če pa gre za konkretne stvari, je zanimanje veliko. In ob tej problematiki gre za konkretnost. Mislim, da bi bile delegatske razprave na vseh ravneh veliko bolj zavzete in plodne, če bi se skupščine razbremenile predolgih dnevnih redov in razprav o stvareh, ki bi jih zaradi manjše pomembnosti lahko prepustili v odločanje drugim organom.«
•	V razpravi ste opozorili na bohotenje administracije, na prevelike izdatke za pomoč gospodarsko manj razvitim republikam in SAP Kosovu, na zastarela osnovna sredstva gospodarstva v vaši občini...
»Pri nas mislimo, da v administraciji niso lenuhi, da delajo, vprašanje pa je, če opravljajo vedno družbeno koristno delo. Zato ni treba preklinjati administracije kar pavšalno, pač pa spremeniti predpise, da bo imela administracija manj dela, ker se bo lahko le tako zmanjšalo število zaposlenih v njej. Pri nas so ugotovili, da bo zahtevaj zmanjšanje števila žiro računov v ozdih dodatno administriranje, ne pa zmanjšanje. Manj razvitim bi morali pomagati toliko, kot v sedanjih okoliščinah realno zmoremo. V naši občini imamo kar 93 odstotkov osnovnih sredstev odpisanih. Zaradi omejevanj — teh je v gospodarstvu sploh vse preveč, pa še linearnih povrhu - kolektivi ne smejo posodabljati opreme. Ja, kaj pa bo z našim razvojem?«
•	Kako v vašem kolektivu gledajo na vaše delegatstvo?
»Povedano po pravici, je nekako takole: kakih 90 odstotkov
ljudi si misli, da odločajo drugi, ne pa delegati. Seveda je to le moj občutek. Jaz iz lastnih izkušenj sicer mislim, da imamo delegati vendarle več vpliva. Vsi skupaj pa ugotavljamo, da je delegatski sistem predrag — od porabljenega papirja pa do časa. Morali bi ga racionalizirati. In prepričan sem, da bi to vsebini delegatskih odnosov nič ne škodilo.«
•	Ali imate občutek, da v republiški skupščini večkrat zmagajo predlogi izvršnega sveta kot delegacij?
»Tega občutka sicer nimam. Mislim pa' da delegati svoja stališča težko poenotimo (to velja celo za posamezne regije), zato mora izvršni svet že zaradi svojih pristojnosti predlagati neko rešitev. V skupščinskih zborih pa med delegati ni pravih dialogov, ki bi z argumenti zahtevali sprejem take ali drugačne odločitve. Tako pa je zato, ker nekaterih območij (in njihovih delegatov) posamezni predlogi pač ne zadevajo, skupaj pa sedimo tudi delegati, med katerimi se nekateri na določeno problematiko ne spoznamo, kar je logično. Če pa se na stvar ne spoznaš, potem poveš tisto, kar so ti doma naročili, v kake dodatne razprave pa se več ne moreš spuščati.«
BRANKO PODOBNIK
Volitve in imenovanja
LJUBLJANA, 20. junija - Zbori republiške skupščine so na ločenem zasedanju najprej izvolili Janeza Bohoriča za podpredsednika slovenskega izvršnega sveta, ki bo zadolžen za gospodarsko področje, ter Marka Kosina in dr. Martina Zoriča za člana izvršnega sveta. Marka Kosina so hkrati imenovali za predsednika republiškega komiteja za mednarodne odnose, dr. Martina Zoriča pa za predsednika republiškega komiteja za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo.
Na predlog Dušana Šinigoja, predsednika republiškega izvršnega
sveta, so delegati razrešili Franja Lundra dolžnosti namestnika predsednika republiškega komiteja za promet in zveze zaradi upokojitve, mag. Stanislava Renčelja dolžnosti namestnika predsednika republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ker odhaja na novo dolžnost, in Ivana Vinklerja dolžnosti namestnika republiškega sekretarja za notranje zadeve zaradi upokojitve.
Za namestnika republiškega sekretarja za notranje zadeve so delegati imenovali Branimirja Bračka, dosedanjega podsekretarja v tem
ZORIČ Martin, rojen 1. 1928 v Ljubljani. Diplomiral je na Elektrotehniški fakulteti in je doktor elektrotehnike. Sedaj je zaposlen na Visoki tehniški šoli v Mariboru VTO elektrotehnika kot izredni profesor. Je prorektor univerze; član republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo; član CK ZK Slovenije.
KOSIN Marko, rojen I. 1930 v Ljubljani. Diplomiral je na pravni fakulteti. Po letu 1949 je opravljal številne odgovorne dolžnosti v sekretariatu za zunanje zadeve; od 1979 dalje je izredni in pooblaščeni veleposlanik SFRJ v republiki Italiji.
Ob dnevu civilne zaščite podelili visoka priznanja
Na slovesnosti, ki je bila v prostorih slovenskega izvršnega sveta, je govoril Miha Ravnik — V enotah civilne zaščite že 276.950 ljudi
LJUBLJANA, 20. junija - Danes je bila v prostorih izvršnega sveta SR Slovenije slovesnost ob dnevu civilne zaščite, ki jo je pripravil izvršni svet SR Slovenije. Slavnostni govornik je bil sekretar Predsedstva CK ZK Slovenije Miha Ravnik, ki je poudaril, da je civilna zaščita postala oblika množičnega samoorganiziranja delovnih ljudi in občanov v vseh delovnih in življenjskih-okoljih. V štabih in enotah civilne zaščite je organiziranih 276.950 delovnih ljudi in občanov ali 14,3 odstotka vseh prebivalcev v republiki. Podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Boris Frlec je podelil zvezne plakete civilne zaščite.
marska zveza Slovenije, Milan Lampret, Republiški sekretariat za ljudsko obrambo, Marjan Oblak, Ljubljanska banka, Metka Oderlap, Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve, mag. Milan Orožen-Adamič, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Anton Sentočnik, Gasilska zveza Siove-
Prejeli so jih: Helios-topol Tovarna krede in kemičnih izdelkov Srpenica, SO Tolmin, Gozdno gospodarstvo Kranj, Zdravstveni dom Ljubljana, Krajevna skupnost Poljane, Skupščina občine Ljubljana Center, občinski odbor Rdečega križa Novo mesto, občinski štab za civilno zaščito Slovenska Bistrica, Skupščina mesta Ljubljana, Republiški center za obrambno usposabljanje Poljče in Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve.
Martin Košir, republiški sekretar za ljudsko obrambo, je na slovesnosti podelil priznanja, republiškega sekretariata za ljudsko obrambo. Prejeli so jih: Gozdno gospodarstvo Bled, Občinski štab za civilno zaščito Kranj, Zaščitna enota milice republiškega sekretariata za notranje zadeve, Republiški požarni inšpektorat, Republiški komite za promet in zveze, uredništvo Cicibana, vojaška pošta 8115/29 Zemunik, Zavod za varstvo pri delu SR Slovenije, Franc Ekar, (Gorenjski sejem Kranj), dr. Ivan Gams (Filozofska fakulteta Ljubljana), Štefan Gjura (Republiški center za obveščanje), Emil Herlec (Gorska reševalna služba Kranj), Lojze Klemenčič, (Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve), rnag. Metod Kopitar (Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), dr. Jadran Maček (FNT - VTO kemija in kemijska tehnologija), dr. Rafael Martinčič (Inštitut Jožef Stefan), prof. Ivko Šink, podpolkovnik Peter Žitko (Republiški sekretariat za ljudsko obrambo) in Intervencijska enota Zveze tabornikov občine Ilirska Bistrica.	_____
Janez Japelj, predsednik Republiške konference Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije je podelil zlate značke Zveze rezervnih vojaških starešin. Dobili so jih: Janko Ljubič, načelnik
sekretariatu. Za namestnika predsednika republiškega komiteja za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo je bil imenovan Franc Pivec, višji predavatelj na Pedagoški akademiji v Mariboru. Za namestnika predsednika republiškega komiteja za delo je bil imenovan mag. Franc Škufca, dosedanji namestnik direktorja republiške uprave za družbene prihodke. Bojan Turk, dosedanji direktor sektorja za razvoj in poslovno usklajevanje v sozdu Vipa je bil imenovan za namestnika predsednika republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za namestnika predsednika republiškega komiteja za varstvo okolka in urejanje prostora pa so delegati ponovno imenovali Toneta Poljšaka.
Nekaterim članom sveta republike v tem mesecu poteče štiriletni mandat, zato je predsedstvo SR Slo-
skimi določili predlagalo slovensk skupščini, naj ti tudi naslednja štir leta ostanejo v svetu republike. V svet republike so bili na ločenih sejal ponovno izvoljeni: dr. Franja Bidovec, Stane Bobnar, Leopold Cahari-ja, Anton Dolinšek, Tončka Durja-va-Rudolf, Ivan Gorjup, Jože Gri čar, dr. Pavla Jerina-Lah, Vera Kolarič, Živa Kraigher, Vida Kulovec Alojz Mlakar, Cveto Novak, Majda Novak, Anton Peternel, Sidonija Podlesek, Franc Poglajen, Ivan Potrč, Cilka Prešeren, Ivan Puntar, Franc Strle. Ferdo Šetrajčič, Vinko Šumrada, Anton Ulrih, Olga Vipotnik in Cvetka Vodopivec.
Delegati so izvolili Toneta Jerov-ška, Dušana Ogrizka in Tita Stanovnika za sodnike Vrhovnega sodišča SR Slovenije. Zaradi upokojitve pa razrešili dr. Svetozarja Poliča dolžnosti sodnika Vrhovnega sodišča SRS, dr. Vladimirja Dintinijano dolžnosti sodnika Višjega sodišča v Kopru, Dušana Ogrizka pa so zaradi nove dolžnosti razrešili kot sodnika Višjega sodišča v Ljubljani.
občinskega štaba za civilno zaščito, Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje, Vlado Ribarič, direktor Seizmološkega zavoda, Marjeta Kogej, načelnica občinskega štaba za civilno zaščito skupščine občine Idrija, Rumica Topič, Skupščina občine Brežice, generalpolkovnik Jože Jakič, član Republiškega štaba za civilno zaščito, in Ivan Cvar, predsednik Skupščine občine Kranj.
Ivo Samec, poveljnik Republiškega štaba za civilno zaščito je podelil zlate značke civilne zaščite. Prejeli so jih: Dore Dovečar, Jože Fele, Gorska reševalna služba Slovenije, Ivan Kenda, Ja-
nije, Stane Seražin, Republiški center za obrambno usposabljanje Poljče, Saša Škulj, Republiški komite za industrijo m gradbeništvo, Mila Škerjanc, Republiški sekretariat za finance, Jože Štuflek, Republiški center za obveščanje, Stanislav Urbanija, Rdeči križ Slovenije, polkovnik Vukašin Vilotič, vojaška pošta 2050 Ljubljana in Alojz Žist, Republiški sekretariat za notranje zadeve.
Priznanja Rdečega križa so prejeli Republiški sekretariat za ljudsko obrambo. Republiški štab za civilno zaščito, Jože Klemenčič, Martin Košir, Ivo Samec in Bojan Ušeničnik.
ČGP Delo TOZD Prodaja
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
popravljanji in vzdrževanje vozil
(za nedoločen čas)
Pogoji:
-	končana poklicna šola - avtomehanik
-	dveletne delovne izkušnje pri vzdrževanju vozil
-	izpit iz varstva pri delu
-	vozniški izpit B, C kategorije
-	stanovanje v Ljubljani
-	dvomesečno poskusno delo
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba CGP DELO, Titova 35, Ljubljana, 8 dni po objavi.
21-4850
CIIVKARIMA jjlj CEL3E
Cinkarna Celje
Kadrovska služba
Odbor za urejanje delovnih razmerij v DSSS in TOZD Ti02
objavlja naslednja prosta deta in naloge:
DSSS — DE Marketing
samostojnega prodajnega pospeševalca za gradbeništvo (1 delavec)
Pogoji: dipl. ing. kemije; 3 leta ustreznih delovnih izkušenj; znanje tujega jezika
samostojnega prodajnega pospeševalca za antikorozijo in zaščito (1 delavec)
Pogoji: dipl. ing. kemije; 3 leta ustreznih delovnih izkušenj; znanje tujega jezika
V TOZD Ti02
vodje obratnega laboratorija (1 delavec)
Pogoja: dipl. mg. Kemijske tehnologije, 4 leta ustreznih delovnih izkušeni
Dela in naloge združujemo za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev m kratkim opisom dosedanjih del in nalog v 8 dneh po objavi na
naslov. Cinkarna Ceije, Kadrovska služba Kidričeva 19, 63000 Celje.
Prijavljene Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 8 dneh po obravnavi na odboru za delovna razmerja.
21-4827
Vilko Novak
Onkraj razglednic in klišejev
Začetek	•
Ce se v Parizu ob sedmih zjutraj oglasi telefon. dvigneš slušalko bolj prestrašen kot nejevoljno, saj se velemesto šele drami iz sna in ura ni primerna ne za prijateljske ne za poslovne klice. Tudi tistega majskega jutra ni rano zvonjenje napovedalo dobrega: na izteku Sončne avtoceste, vsega nekaj kilometrov pred južnimi vrati Pariza, je izdihnil motor postarne dyane, ki je presopihala več kot 2.000 km dolgo pot iz Beograda .. Voznik in sopotnik, jugoslovanska arhitekta, zdaj obupana brodolomca, sta imela v žepu ravno toliko, da bi si mogla plačati hotelsko sobo in hrano, imela pa sta tudi eno od 424 povabil, ki jih je po svetu razposlala žirija prvega velikega arhitektonskega natečaja med predsedniškim mandatom Franijoisa Mit-teiranda, konkurza. ki naj bi za nekaj bodočih rodov zaznamoval mesto ob Seni, nemara tako močno, kot je silhueti Pariza vtisnil pečat inženir Gustave Eiffel.
Letalonosilka na zahodu Pariza
V burnih šestdesetih letih gospodarskega razcveta je amerikanizacija načela tudi romantični Pariz. Na zahodu, v osi Elizejskih poljan in njihovega podaljška Avenije velike armade, je onkraj Sene pognal »francoski Manhattan«, poslovna četrt Defense, na rahli vzpetini, kjer so bili nekdaj posajeni mlini na veter, dokler jih niso v zgodnji industrijski dobi spodrinile puste zgradbe neuglednega predmestja, za ka-
terim je vsak večer v rdečkastem mrču tonilo orjaško sonce, pršeče poslednje žarke natanko skozi srednji obok Slavoloka zmage. (Klobuk dol pred urbanisti nekdanjih dni: kolikokrat sem pri Louvru opbzoril prehodne obiskovalce na enkratno perspektivo, pogled, ki sega v ravni črti od »Karusela«, manjšega slavoloka pred Tuilerijskimi vrtovi, do njegovega večjega vrstnika na Trgu Etoile, čez Trg Concorde in po Elizejskih poljanah, toda tako, da sloviti luksorski obelisk simetrično cepi oboka slavolokov, ki ju ločijo kilometri.)
Urbanisti šestdesetih let so bili prerobati za takšne subtilnosti; buldožerji so naskočili zahodno primestje in na pariškem obzorju so zahajajočemu soncu zastrli poslednje žarke nebotičniki, v katerih danes petdeset tisoč uslužbencev tarna zaradi težav, ki jih delajo klimatsko ozračje, neonska razsvetljava in plastične prevleke. Kdor je hotel kaj veljati« se je iz pariškega središča preselil v Defense: 180 podjetij, med njimi 30 največjih iz Francije, si je za vrtoglavo najemnino in z zabeljenimi vzdrževalnimi stroški zagotovilo poslovne prostore z brezšumnimi dvigali, visečimi vrtovi in Iutkasti-mi tajnicami. Nekajnadstropni trgovski center, skoraj tristo butikov, kakih petdeset restavracij in približno deset kinematografov danes streže tej prehodni klienteli in kakim dvajset tisoč stalnim stanovalcem. Dodajmo še krožno ne-kajpasovno cesto s številnimi odcepi, satovje podzemnih garaž za 20 tisoč avtomobilov, seči-šče dveh železniških prog, ekspresni metro.
100 tisoč telefonskih linij. 20 hektarov tlakovanih površin, na katerih si »beli ovratniki« pretegnejo noge in nemara uživajo v pršenju vodometov in odsevu žarkov v barvitih površinah stolpnic, pritlikavih v primerjavi s črno puščico Fiata, ki se onkraj 200 metrov izgublja v oblakih __Simfonija jekla in betona, triptih denar-
avto-računalnik, sanje o »največjem poslovnem centru na svetu«, v obdobju, ko se je Francija kosala z ZR Nemčijo, prepričana, da je drugo stoletno tekmico — Veliko Britanijo — že pustila za seboj.
V sedemdesetih letih je prišel čas streznitve, ura obsodbe življenjskega sloga, uvoženega od drugod, trenutek zgražanja nad brezdušnimi stolpnicami, ki niso pognale samo v četrti Defense, temveč sp skazile tudi nabrežje Sene in dosegle apoteozo z 210 metrov visoko mont-parnaško stolpnico (poraba električne energije kot mesto s 30.000 prebivalci, 7.200 uslužbencev in računalnik, ki v osrčju teg^j giganta v vlogi hišnika bedi nad 3.000 nevralgičnimi točkami). Zaradi oživljanja starih vrednot, pa tudi zaradi varčevanja z energijo, so delnice, povezane z modernističnimi četrtmi, na trgu z nepremičninami strmoglavile, in vse je kazalo, da bo poslovna četrt Defense postala prispodoba neizpetih sanj betona.
Toda posli so trdoživi in gradbišča so pred leti spet oživela. Investitorji pa so tokrat obrnili plašč po vetru: poslej gradijo »po naročilu« in veliki brezdušni prostori se spreminjajo v niz manjših pisarn, individualiziranih, arhitektura se odreka uniformiranosti, z eno besedo, spet postaja »človeška«. Ali, kot je ob veliki politični spremembi v Franciji velel sodelavcem Jean-Paul Lacaze, direktor javnega podjetja, ki vodi gradnjo četrti: »Poskrbite, da se bo Defense ‘‘smehljal!«
Betonska letalonosilka na zahodu Pariza, so
priznali urbanisti, potrebuje »dušo«, vklopiti jo moramo v »mesto luči«, popraviti napake, zbo-tati se s preteklostjo, z zgodovino... V oči je najbolj bodla »amerikanizirana« silhueta, ki se odraža na koncu »Triumfalne poti«, kot pravijo enkratni premici Louvre - Tuilerijski vrtovi — Concorde *- Elizejske poljane — Etoile — Avenija velike armade. Motile so razmetane kocke četrti Defense, trgovsko in poslovno uspešne, toda estetsko skažene. Kako z genialno potezo spojiti novo s starim, nekako tako, kot sta arhitekta Richard Rogers in Renzo Piano v sedemdesetih letih v osrčju starega Pariza z avantgardističnim Centrom Georgesa Pompidouja kljub prvotnemu viku in kriku domiselno povezala srednji vek s časom tekočih stopnic in čarterskih množic?
Odprta kocka danskega arhitekta
Takšen je bil izziv vsem svetovnim arhitektom, ki so se odzvali na natečaj s 423 načrti, med njimi tudi nesrečnika iz avta z beograjsko registracijo, po ironiji usode pa iz francoske avtomobilske tovarne. Lavreat, ki je našel najustreznejšo rešitev za pariško obzorje, je bil neznan na mednarodnem prizorišču, ko so 25. maja 1983 razglasili rezultate razpisa: Danec Johan Otto von Spreckelsen, 55 let, arhitekt v Horsholmu, predmestju Kobenhavna. Za podaljšanje slovite perspektive, raztezajoče se od Louvra do Sene, je ponudil pravzaprav preprosto rešitev — še en slavolok, »odprto kocko», visoko 105 metrov, moderno, vendar nikakor agresivno, postavljeno malce postrani na zgodovinsko os, hladno in elegantno, hkrati pa funkcionalno, kajti v njej naj bi bili prostori za nekatera ministrstva in Mednarodni center za komunikacije.
★ ★ ★
LIvod je bil dolg, sklep bo kratek.
— Buldožerje je v stari Pariz poslal predsednik Georges Pompidou,
— »amerikanizacijo« Pariza je ustavil predsednik Giscard d’Estaing;	•
— Dančevo kocko je med 12 »predlaganimi« načrti izbral predsednik Fran<;ois Mitter-rand.
Francija, naj bo buržoazna ali socialistična, se podreja besedi svojega prvega državljana. Predsednik republike nima v Elizejski palači samo posebnih podzemnih prostorov, v katerih lahko s pritiskom na gumb sproži jedrski holokavst; monsieur le President odloča tudi o tako »nepomebnih« zadevah, kot so natečaji za oplemenitenje pariškega obzorja ali rekonstrukcija Louvra. Na tiskovno konferenco Va-leryja Giscarda d’Estainga, rojenega plemenitaša, ne bi mogel priti v sandalih in z odpeto srajco; takšni smo bili v gosteh pri njegovem nasledniku Fran?uisu Mitterandu, toda gostitelj je kljub sproščenosti ostal Francois 1., Franc I., oče Francije, obarvane sicer rožnato, vendar v vseh porah še vedno patriarhalne... a kakšna spoštljivost do starejšega, podedovanega. V kontinuiteti, pravijo nekateri, pa je moč.
★ ★ ★
Ah, da, in kaj je bilo z beograjskima arhitektoma, ki sta prišla na razstavo 424 projektov, med katerimi je bil tudi njun načrt? Republi-que Fram;aise jima kajpada ni pomagala v prevozni zagati, temveč smo jugoslovanski rojaki in prijatelji staknili glave ... Sklep: generalna, ki je sicer stala več kot nakup rabljenega avtomobila, boljšega od beograjske dyane, vendar takšnega avta ne moreš uvoziti, medtem ko dyano s pomlajenim motorjem nekako spraviš čez mejo... Toda to so že problemi, ki prese-
gajo panska obzorja. Zato si oglejmo drugo plat francoskega življenja: koliko cekinov ima sploh pod repom galski petelin, kako bogati so pravzaprav Francozi?
Zemljevid 100.000 milijonarjev
Levica je že v prvem letu zmage, decembra 1981, spravila skozi skupščinske in senatne mline predlog zakona o novi davščini, tako imenovanem davku na velika premoženja. S tem instrumentom, ki je kajpada dvignil precej prahu, so dodatno privili davčni vijak za vsa tista gospodinjstva, katerih premoženje presega tri milijone frankov (480 milijonov dinarjev) oziroma pet milijonov, če del premoženja sestavljajo delovna sredstva (predvsem tovarniški zidovi, stroji in podobno)
- Poglej no, kaKo hitro ti rastejo današnji otroci! (ALAIN SAINT-OGAN, že pokojni novinar, romanopisec, esejist in TV producent; bil je tudi eden pionirjev stripa, za katerega je ustvaril junaka Žiga in Rolhico - Zig et Puce.)
Zaradi velikih zalog surovin se je zmanjšala likvidnost
Osnovni nalogi, povečevanje proizvodnje in konvertibilnega izvoza, ljubljansko gospodarstvo dobro uresničuje — Kje je obtičala razprava o ukrepih?
LJUBLJANA, 20. junija — V štirinajstih dnevih, kar je mestna skupščina sprejela program dopolnilnih ukrepov za uresničevanje dolgoročnega programa ekonomske, stabilizacije v Ljubljani, je bilo opravljeno sorazmerno veliko dela, še posebej, ker so na nekaterih področjih resnično velike težave. Poleg drugega potekajo akcijski dogovori in pogovori o finančni konsolidaciji združenega dela, o izvozu in podobno, je povedal predstavnik mestnega izvršnega sveta na današnjem predsedstvu mestne konference SZDL Ljubljana. Na predsedstvu so se namreč odločili, da bodo sproti spremljali, kako poteka uresničevanje programa dopolnilnih ukrepov.
Obe osnovni nalogi, povečevanje proizvodnje in izvoza na konvertibilna območja, ljubljansko gospodarstvo ta čas v celoti izpolnjuje, saj je rast industrijske proizvodnje 6-odstotna, konvertibilnega izvoza pa 24-odstotna. Kot kaže. bo pet organizacij združenega dela. v katerih je zaposlenih nekaj manj kot 900 delavcev. »prizadel« zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov. Zbralo se je tudi 500 prijav zaradi neporavna vanja obveznosti. Med njimi je nekaj takih tozdov, ki obveznosti resnično ne morejo
poravnavati, v večini primerov pa bodo morali izboljšati finančno disciplino. Po več dni v mesecu ima blokirane žiro račune okoli 20 tozdov.
Tudi ljubljansko gospodarstvo ima največje težave zaradi zmanjševanja likvidnosti, čeprav ima še vedno pozitivno razmerje med terjatvami in obveznostmi. Na žiro računih je vrednostno za 20 do 30 odstotkov manj denarja, kot v enakem obdobju lani. Največji delež k težavam z likvidnostjo so prispevale prevelike zaloge. Na eni strani je razumljivo, da se je želelo gospodarstvo oskrbeti s čim več surovinami, saj
Med starejšim rodom slovenskih novinarjev je hudo odjeknila novica, da je ugasnilo življenje našega stanovskega tovariša ter priljubljenega in-zvestega prijatelja Franceta Gerželja. V prvem hipu se nam je zdela neverjetna prav zato. ker ga imamo v spominu vedno polnega življenjske sile. vedrine in humorja, in kljub letom - ki jih ni nikoli kazal — vsega mladega, fantovskega.
V Senožečah pri Divači se je rodi! pred 75 leti v družini vaškega kovača. Z očetom je pobegnil
<
I
ate*
I

H

pred fašisti v Slovenijo in se naselil na Pragerskem. V Mariboru je leta 7 929 končal realko, s filozofske fakultete v Ljubljani pa je presedlal v Prago na novinarski oddelek visoke šole za politične vede. kjer je diplomiral leta 1935. Tako je bil v predvojnem času pni in edini slovenski novinar z novinarsko diplomo v žepu. Po vrnitvi domov je začel v Mariboru svojo novinarsko pot najprej pri Edinosti in nato pri Ve-čemiku. dokler ni na začetku vojne pred nacisti srečno prebe-žal z družino v Ljubljano. Takoj se je vključil v Osvobodilno fronto in je bil ves čas vojne njen vneti in predani aktivist.
Po vojni se je najprej vrnil v Maribor, delal v Vestniku in kot dopisnik Borbe, septembra 1945 pa se je vrnil v Ljubljano, v uredništvo Slovenskega poročevalca. Leta 1954 je presedlal k Ljudski pravici, najprej kot njen dopisnik iz Trbovelj in nato iz Kopra. Po reorganizaciji slovenskega tiska je še nekaj časa ostal dopisnik Dela in vodja podružnice v Kopru. Nazadnje, v letih pred upokojitvijo, je delal pri Primorskih novicah, nekaj časa tudi kot glavni in odgovorni urednik. Od leta 1935je bil član Društva novinarjev Slovenije, večkrat po vojni tudi njegov tajnik.
France Gerželj je bil odličen novinar z velikim znanjem in pretanjenim političnim posluhom. Zato tudi ni bilo naključje, da je v zgodnjih petdesetih letih vodil na Ribnem pri Bledu tudi šolo za mlade novinarje. Prav tako je bi! tudi nam. takrat še mla-
dim partizanskim novinarjem v uredništvu Slovenskega poročevalca nepogrešljiv svetovalec, ki nam je s svojim poklicnim znanjem in izkušenostjo čestokrat pomagal preko mnogih takratnih težav in čeri novinarskega pisanja. Bil je odličen reporter z bistrim očesom opazovalca in tankim posluhom za stiske in težave delovnega človeka.
»Košček srca mora biti v vsakem pisanju, srca za človeka,« nas je učil. Njegovo pisanje je bilo prav tako, poleg tega pa ga je odlikoval še lep, bogat in sočen jezik, jasno, vsem razumljivo. preprosto izražanje.
»Menda ni med našimi novinarskimi vrstami človeka, ki bi poklicno pretaknil toliko naše ožje domovine, kot je je France Gerželj. Maribor, Ljubljana, Trbovlje in Koper so samo postojanke, kjer si ga lahko poiskal in kjer ga lahko dobiš, ko ga iščeš. Iz teh mest pa je razpredal svoja pota v vsak kotiček, kjer se je odvijalo in se odvija naše življenje. Njegovih člankov, reportaž, poročil in vesti bi bilo za knjige, če bi jih zbral — toda novinar ne zbira svojega dela, kor zidar ne opek, ki jih je vzidal,« je nekoč o njem zapisal naš kolega Cene Kranjc.
France Gerželj je bil dober človek. S to preprosto besedo je mogoče o njem povedati vse. Bil je vdan tovariš in vedno iskren prijatelj ljudem, ki jih je ime! rad. Rad pa je imel nemara vse ljudi, tako kakor življenje, pa najsi je bilo dobro ali hudo. V tem je bila njegova človeška vrednost in veličina.
Spominjali se te bomo, dragi naš tovariš in prijatelj Franček!
VANDA ŠKODNIK
Letos bodo v Hrastniku uredili še nekaj plazov
HRASTNIK, 20. junija - De-lavci ljubljanskega podjetja za urejanje hudournikov v teh dneh urejujejo plaz Dolinšek vzhodno od Pustove skale, ki je ogrožal potok Brnico in cestno povezavo med Hrastnikom in Šmarjeto. Precej dela so opravili že lani, do konca meseca pa bodo z deli verjetno že končali. Skupna vrednost del je 4,4 milijona dinarjev. Sicer pa bodo letos v hrastni-ški občini uredili še brežino pod osnovno šolo na Logu, območje med naseljema Novi log in Novi dom, ter manjše plazove v Creti, Ptnikraju, Krištandolu in Unič-nem.	M- P-
LOTO
V 25. kolu lota so bile izžrebane naslednje številke: 7, 24. 27, 78 36 in dodatna številka 29.
je tudi do teh težko priti, sploh pa ne po tistih cenah, ki uradno veljajo. Tako, na primer, delovne organizacije nočejo dajati podatkov o takoimenovanih črnih cenah in raznih »sporazumih«, ker se bojijo, da potem sploh ne bodo dobile surovin.
Od sprejetja programa dopolnilnih ukrepov je prišlo tudi do sprememb, kdaj je mogoče uveljaviti nove cene, ki so v pristojnosti mesta, tako da nekatere višje že veljajo. Nove cene energije, javne higiene in mestnega potniškega prometa bodo uveljavljene julija, vse ostale spremembe pa so premaknjene v jesen.
Kljub višjim cenam, ki so v skladu s projekcijo cen, pa bodo morale te organizacije dosledno uresničevati svoje stabilizacijske programe, saj drugih možnosti
Prav tako sprejemajo potrebne ukrepe na skupščinah skupnosti materialne proizvodnje. V družbenih dejavnostih bo treba čimprej opredeliti tiste ključne dejavnosti, ki jih bo treba sanirati. Kmalu bo pripravljen tudi predlog, kdaj graditi posamezne objekte iz samoprispevka III. Načelno so namreč vsi za odložitev gradnje nekaterih objektov, odpovedal pa se jim ne bi rad nihče, čeprav je jasno, da denarja za njihovo delovanje ni mogoče vzeti od nikoder. Prispevne stopnje se nikakor ne smejo večati, so povedali na seji.
Na predsedstvu mestne konference SZDL so menili, da je razprava o vseh ukrepih segla samo do vodstvenih struktur, še vse premalo pa do delavcev, ki bi morali biti seznanjeni z vsemi posledicami zaradi nespoštovanja zakonov. Povsod bi se morali zavedati, da tokrat ne bo popuščanja. Tako pa se na to še marsikje zanašajo. Ponekod so premalo aktivne tudi družbenopolitične organizacije, ki bi spodbudile, da bi delavcem odkrito povedali, kakšne so resnične finančne razmere v delovni organizaciji.
MIMOGREDE
Knjigarnar kupcu volk
Trgovci še naprej ne ponujajo blago tako. kot bi ga morali. pa čeprav jih nenehno opozarjajo, da bi lahko bili bolj vljudni, ustrežljivi, manj lagodni. Skratka, že zdavnaj bi jim morala priti » kri resnica, da so oni tisti, ki so zaradi kupcev, ne pa — tako verjetno oni mislijo - nasprotno. Da je temu res tako. smo se lahko prepričali v knjigarni Mladinske knjige na Titovi (v konzorciju).
Štirje trgovci, knjigarnarji jim pravijo po novem, so sedeli vsak na svojem sedežu, zatopljeno prebirali knjige in revije. Ena med njimi, se je celo hudovala zaradi nemogočih telefonskih zvez, češ, še zmeniti se ne morem tega in onega: kupci pa so se sprehajali med knjižnimi policami. brez upanja, da jih bo kdorkoli povprašal, katero knjigo žele ali kaj podobnega. In če je že kdo povprašal po posamezni knjigi, je dobil odgovor: »Ah. nimamo!« Pa ne, da bi odgovor namenila -prodajalka namreč - tistemu, ki je vprašal, glavo je obrnila proti oknu. kot da bi ji takšno uganko zastavil čistilec oken.
Menda gredo knjige v zadnjem času slabo v promet. Odgovor na vprašanje zakaj, pa prav gotovo lahko poiščemo tudi v takšnem odnosu knjigarnarjev do kupcev.
DEJAN VODOVNIK
Šiška je ob prazniku lahko ponosna na svoje uspehe
22. junija praznuje občina Šiška svoj občinski praznik na dan, ko je bilo ustanovljeno glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet
LJUBLJANA, 20. junija — »S ponosom gledam na delovne ljudi in občane Šiške in jim pred občinskim praznikom lahko želim nadaljnje delovne uspehe,« je rekla predsednica skupščine občine Šiška Anka Tominšek, ko smo se z njo pogovarjali o uspešnosti občine.
»Šesta po uspehih v Sloveniji cije. Katastrof pri nas doslej še ni - -----------1  bilo, ob prazniku pa upam, da bo
Sloveniji in s polovico aktivno zaposlenega prebivalstva je občina Šiška dosegla dobre gospodarske uspehe; in to kljub težavnim gospodarskim razmeram, v katerih se naša predelovalna industrija spopada z naraščanjem cen osnovnih surovin. Da smo dosegli uspehe, je predvsem zasluga visoke delovne zavesti delavcev in tudi kmetov ter zasebnih obrtnikov v občini. To je ena od reči, ki me najbolj razveseljujejo,« je dejala Anka Tominšek, ki v občini slovi po delavnosti in tudi po tem, da pri sodelavcih najbolj ceni odgovoren odnos do dela.
»Uspehi gospodarstva občine so tudi posledica intenzivnega sodelovanja delovnih organizacij delegatov in zveze sindikatov, z občino. Le tako lahko pravočasno preprečujemo kočljive situa-
tudi dalje tako.«
»Seveda je ostalo nekaj področij, s katerimi tudi kot predsednica občine nisem zadovoljna. Predvsem imam v mislih stanovanjsko področje. Tu nismo uspeli kljub zbranemu denarju urediti problema Draveljske gmajne. Premalo smo bili vztrajni pri odpravljanju stanovanj 6. in 7. kategorije. Kljub temu, da bomo v Šiški načrtovano stanovanjsko gradnjo celo presegli, pa bomo terjali odgovor in pojasnilo, zakaj ni bilo možno izpolniti pričakovanj ljudi glede tistih stanovanjskih področij, ki jih urejamo skupaj - na mestni ravni. Drugo področje, ki pri nas še vedno ni urejeno, je zapletenost postopka pri urejanju prostora in pri pridobivanju dovoljenj. To je
tudi eno od področij, ki ga bo treba čimprej urediti, saj nas nanj vsak dan opozarjajo nezadovoljni občani.«
Marsičesa občina sama ne more, saj je cela vrsta reči, ki jih mesto ureja v medsebojnem dogovoru občin. Kljub temu priha-
OBNOVLJENO TIVOLSKO IGRIŠČE — Otroško igrišče ob tivolskem ribniku letošnjo pomlad sameva. Na stojalih namreč še vedno ni gugalnic, ni še vrtiljaka in nekaterih drugih igral. Starši, se jezijo na Komunalin tozd Rast v okviru katerega so enote, ki skrbijo za nekaj več kot sto ljubljanskih otroških igrišč. Vodja ene od enot, Jože Kovač, je povedal, da za kasnitev obnove igrišča niso krivi sami. Lesene čoke, ki so položeni pod igrali in okrog peskovnika impregnirajo v Dravogradu, kjer pravijo, da nimajo materiala. Igrišče bi moralo biti obnovljeno do jutri (delati so začeli pred 10 dnevi), vendar čoki prihajajo prepočasi. Vse kaže, da bo delo končano do L julija. Peskovnik je že obnovljen in v njem je tudi nov pesek, ki pa malčkom ni v preveliko veselje, ker je predebel in se iz njega ne da delati »potičk«. Jože Kovač je povedal, da niso mogli dobiti nobenega primernejšega. Obnova tivolskega igrišča bo stala okrog MIHAELA ŽITKO 900.000 dinarjev. (K. M., foto: Nataša Logar)
Na današnji seji predsedstva MK SZDL naj bi se tudi opredelili do tega, po kakšnih poteh pomagati ljubljanskim domovom upokojencev iz težkega gmotnega položaja. Vendar bodo po uvodni obrazložitvi z razpravo nadaljevali na naslednji seji.
ANKA TOMINŠEK
ja tu in tam tudi do nesporazumov. O tem Anka Tominšek pravi: »Izhodišče mojega razmišljanja je dejstvo, da je občina sestavni del mesta. Mestni organi niso nad občinami,, temveč so iz občin. Dogovarjanje seveda terja pravočasno poznavanje problemov, predvsem pa dejstev, ob katerih lahko pride do razhajanj. Mislim, !da je na tej točki še vedno premalo zavesti o tem, da mesto gradimo skupaj, saj v njem skupaj tudi živimo. Naravno je torej, da mora tu in tam priti do podrejanja ožjih interesov skupnim. To sicer vemo, malo težje pa sprejmemo.«
»Navaditi se bomo morali tudi na pripombe in kritiko,« pravi Anka Tominšek. »Spodbujali smo bazo, delegacije in delegate k aktivnemu delovanju. Prišel je trenutek, ko se baza pričenja zares tudi oglašati s kritičnimi pripombami in pobudami. Tega bi morali biti predvsem veseli. Ustvarjalno mišljenje in kritika v njem ne pomeni ničesar slabega, priča pa o zrelosti in tudi o razpoloženju prebivalcev, delavcev v občini in tudi v mestu. Pripombam in pobudam baze je treba prisluhniti, kajti minil je čas, ko so dobre pobude razvodenele ob argumentih moči.«
LADA ZEI
UTRIP
Z avtobusnim voznim redom je mnogo več škode kot koristi
Avtobusni vozni red je poln napak — Prodanih več kot tisoč izvodov — Kmalu popravljena izdaja
LJUBLJANA, 20. junija - Pritožb na račun novega voznega reda slovenskih avtobusnih prevoznikov je iz dneva v dan vse več, poleg tega pa so upravičene. Potniki ne vedo več, ali bodo sploh prišli na pravi avtobus.
Poslovna skupnost avtobusnih prevoznikov je, tako kot vsa leta do sedaj, pred dnevi izdala avtobusni vozni red za leto 1984 in 1985, v katerem bi morale biti zapisane vse nove proge, poleg starih seveda, njihova usklajenost v cestnem križu, skratka vse, kar potnike zanima. Rumena knjižica je izšla v 10 tisoč izvodih, za tisk pa je osem slovenskih avtobusnih podjetij moralo grafičnemu podjetju Soča iz Nove Gorice plačati dobrih 400 tisoč dinarjev; za en izvod so kupci plačali 300 dinarjev. Težava pa je v tem, da je na skoraj 200 straneh, kolikor jih ima novi vozni red, kar 30 odstotkov najsak, predvsem v informacijah, ki jih potnikom sporoča ljubljanski Integral.
Zakaj je do takšnih napak prišlo, v ljubljanskem Integralu za sedaj ne vedo, Dušan Luk, član KPO. odgovoren za promet, pa meni, da je najverjetneje nek-, do iz Integrala posredoval podat-
ke, ki so veljali pred dobrim letom. Kdo naj bi to bil in zakaj je tako ravnal, nihče ne ve.
Res pa je, da je več kot 1000 izvodov že prodanih in da se potniki bolj ali manj ravnajo po podatkih, ki so zapisani v knjižici. Napake so odkrili, to pa je bil tudi vzrok, da so vozni red prenehali prodajati in so se lotili pisanja popravkov. Cez kakšen dan ali dva lahko torej pričakujemo nov, popravljen vozni red, v katerem bodo zapisani resnični podatki, po katerih se bodo potniki lahko ravnali in brez skrbi prevažali z avtobusi slovenskih prevoznikov.
DEJAN VODOVNIK
naša
žena
LJUBLJANA, 20. junija — Za malčke (in tudi njihove mame) pomeni lepo urejeno otroško igrišče veliko dragocenost, saj lahko tam prijetno in koristno preživijo marsikatero prosto urico. Ljubljanski otroci imajo na voljo več kot sto otroških igrišč, ki pa seveda niso vsa enako dobro opremljena in vzdrževana.
Pri Komunalinem tozdu Rast odvisno od spretnosti in delavolj-
imajo posebno delovno enoto, ki skrbi za ta igrišča. Pri Rasti izdelujejo tudi lesena igrala, ki jih po igriščih videvamo vedno več, še posebej v novih stanovanjskih soseskah. Delavcev, ki skrbijo za igrišča, je 20. Za vzdrževanje na leto porabijo do tri milijone dinarjev.
V zadnjih dveh letih je večina krajevnih skupnosti zaupala skrb za igrišča Rasti, vendar so bila v veliki meri uničena in nevzdrže-vana. V dveh letih so pač naredili kar so lahko. Zamenjali so vsa neuporabna in nevarna igrala in opravili glavna vzdrževalna dela: Največ težav imajo z večjim igriščem, z lesenimi igrali v soseski BS 3, kjer vsaka stvar, ki jo obesijo na igrala, dobi noge.
Igrišče z igrali ima tako rekoč vsak vrtec, igrišča so v vseh večjih blokovnih stanovanjskih soseskah. Tudi po več jih je. Ponekod zanje zelo lepo skrbijo, drugod pa skoraj nič. Kaže da je to
nosti vrtčevskega hišnika. Dlje je seveda igrišče ohranjeno tam, kjer po končanem delovnem dnevu zaklenejo vrata, da se ne hodijo k vrtcu igrat okoliški otroci. Res pa je obenem, da bi se marsikje malčki vseeno radi gugali in žalostno gledajo skozi ograjo.
Ne nazadnje bi lahko vsaj nekaj drobnarij v zvezi z vzdrževanjem naredili tudi stanovalci sosesk, oziroma starši otrok, ki igrala uporabljajo. Lahko bi, na primer, pometli pesek ki so ga otroci zmetali naokrog ter ga vrgli nazaj, kamor sodi. Tudi, če bi kdo vzel v roke čopič in lonček barve in kaj popleskal ali zaščitil, ne bi bilo odveč, saj so vse te stvari končno naša skupna last.
Rastini delavci pridejo popravit igrala, če jim kdo sporoči, kje se je kaj pokvarilo. Neradi gredo delat tja, kjer so postavljena igrala, za katera so povedali, da niso primerna. Vsa plezala, reci-
LJUBLJANA, 20. junija — Popoldan so v Medvodah slovesno odprli nov zdravstveni dom, za katerega so zbrali denar v okviru tretjega samoprispevka. Izvajalec gradbenih del, Stavbenik Koper je začel delati v začetku leta 1983. Zdravstveni dom ima skupno 2.600 kvadratnih metrov uporabnih površin. Naložbena vrednost objekta je 167 milijonov dinarjev. V zdravstvenem domu so prostori za ambulante in laboratorije ter še za fizioterapijo in medicino dela. (K. M., foto: Marjan Zaplatil)
Usnjena oblačila
iiiimm
Komu so v napoto igrala?
V BS-3 izgine vse, kar postavijo — Vsa igrala za najmlajše niso primerna! — Oprema za otroška igrišča ni poceni - Vsi bi morali skrbeti zanje
mo, namreč niso primerna za otroško igro. Tako je bilo na primer v parku na Kodeljevem, kjer so pred kratkim »dobrosrčneži« polomili polovico igral.
Na opremo za otroško igrišče je treba včasih kar precej časa čakati - tudi do pol leta, ker naročenih stvari ni mogoče dobiti takoj. Tudi izdelava lesenih igral je dolgotrajna. Veliko igrišče v Fužinah je, na primer, »pobralo« več kot eno leto dela. Te stvari so obenem vse prej kot zastonj. Lesena igrala, ki jih dela Rast, stanejo od 200.000 dinarjev naprej. Odvisno pač od velikosti.
Izdelovalcev igral je pri nas več. Tako jih poleg Rasti dela še Elan, Šport oprema in tudi nekateri zasebniki. Pri opremi igrišč pri Rasti krajevnim skupnostim priporočajo, da naj se pred nakupom posvetujejo, katera igrala so za malčke primerna in katera ne. In ne nazadnje je dobro vedeti, katera so bolj vzdržljiva in lažje »prenašajo« vse, česar se spomnijo tisti, ki nimajo nobenega boljšega dela kot to, da poskušajo čim temeljiteje uničiti igrala in plezala na otroških igriščih.
MOJCA KAUČIČ
LJUBLJANA, 20. junija - Na Starem trgu 12 v Ljubljani sta danes odprla nov lokal Lidija Kočevar in Andrej Rojc. Oba oblikovalca se bosta ukvarjala z izdelovanjem usnjene konfekcije in galanterije. Naslov okusno opremljen trgovine je Forma — moda v usnju. Naprodaj bodo predvsem moški usnjeni kompleti, kombinirani s platnom, pa tudi poletni platneni kompleti - kombinirani z usnjem. (L. Z., foto: Marjan Zaplatil)
Odličnjaki zastonj v Komendo
LJUBLJANA, 20. junija - V soboto bo v Komendi velika zabavna prireditev, katere celoten zaslužek bo namenjen invalidom. Vendar pa vsem ne bo treba plačati 200 dinarjev vstopnine. Prireditelji pravijo, da bodo imeli prost vstop vsi odličnjaki, ki bodo svojo odliko dokazali s spričevalom. (J. K.)
Srečanje tržiških harmonikarjev
PODLJUBELJ, 20. junija - V soboto popoldne pripravljajo Podlju-beljčani prvo srečanje tržiških harmonikarjev in pastirski dan v tamkajšnjem avtokampu. Organizatorjem, KUD Podljubelj in turističnemu društvu, se je prijavilo 12 harmonikarjev. Domačini obljubljajo dobro prireditev, domačo hrano in veliko gostoljubnosti. (M. K.)
Lutke za igro in učenje otrok
KRANJ, 20. junija - Ob koncu vsakega šolskega leta pripravijo vzgojiteljice Vzgojnovarstvenega zavoda Kranj razstavo igrač, slik in drugih predmetov, ki jih naredijo same iz odpadnega materiala ali iz materiala, ki ga dobijo v naravi. Letošnjo razstavo, ki so jo odprli danes v avli stavbe občinske uprave, so posvetili lutkanv ki so pomembne za otroke tako pri igri kot tudi pri učenju. Ob otvoritvi razstave so prikazali tudi dvoje lutkovnih igric za otroke. Razstava bo odprta še jutri in v petek, oba dneva pa bodo popoldne tudi lutkovne igrice. (L. S.)
Pogrebi
LJUBLJANA: Na ljubljanskih Žalah se bodo danes zadnjič poslovili od: 73-letnega upokojenca Karla Lubeja (ob 9.15), študenta Festusa Aitembuja (ob 10. uri), 59-letnega upokojenca Janeza Kocijančiča (ob 12. uri), 79-letne upokojenke Albine Eberl (ob 13. uri), 71-letnega upokojenca Jožeta Briclja (ob 14. uri) in 94-letne upokojenke Franje Fegic (ob 15. uri)
DRAVLJE: Ob 16. uri bo na tukajšnjem pokopališču pogreb 81-letne upokojenke Terezije Marolt.
Priznanja republiškega sekretariata za ljudsko obrambo
LJUBLJANA, 20. junija - V slovenskih občinah so podelili priznanja Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, ki so jih dobili:
Brežice: Ante Držanič, Celje: Ivan Paser, Kristina Jarh. Črnomelj: Ekipa prve medicinske pomoči CZ KS Vinica, Gornja Radgona: DO Radenska iz Radenc, Grosuplje: ZD Ljubljana - tozd Osnovno zdravstveno varstvo Grosuplje, Hrastnik: Ljudmila Dolanc, Izola: Trgovsko podjetje Jeklotehna - tozd Obala Izola, Jesenice: Poklicna gasilska reševalna četa Železarne Jesenice, KS Žirovnica, Kranj: Božo Janež. Laško: Občinska gasilska zveza Laško. Lendava: Ekipa prve medicinske pomoči DO Ina — Nafta Lendava. Ljutomer: Štab civilne zaščite KS Ljutomer. Ljubljana - mesto: Gasilska brjgada Ljubljana. Osnovna šola Tone Trtnik-Tomaž. Sostro, Jože Logar, Ljubljana - center: DO Podjetje za PTT promet, Ljubljana - Moste-Polje: Gasilsko društvo Bizovik. Ljubljana - Šiška: Komite z& SLO in DS - DO Energetika, Ljubljana Vič-Rudnik: KS Iška vas. Kinološko društvo Krim. Maribor - mesto: Odred Rdečega križa Maribor, Gasilsko društvo Malečnik. Herman Jazbec, Maribor -Pesnica: Štab CZ KS Sladki Vrh. Maribor - Obrežje: Anton Škof. Maribor -Rotovž: Alojz Klemenčič, Maribor - Ruše: Franc S^arlovnik. Maribor -Tabor: KS Jožica Flander. Maribor — Tezno: Štab CZ KS Starše. Metlika: Albinca Pfeifer, Mozirje: DO Modna konfekcija Elkroj Mozirje. Murska Sobota: ZGEP Pomurski tisk Murska Sobota. Novo mesto: Franc Hribernik. Bojan Pureber, Posjpjna: Občinska organizacija RK Postojna, Inštitut za raziskovanje Krasa pri SAZU, Ptuj: Štab CZ KG A »Boris Kidrič« Kidričevo. Piran: Stanko Šuligoj, Radovljica: Gasilsko društvo Bled, Radlje ob Dravi: Vinko Erjavec, Ravne na Koroškem: Rudnik svinca in topilnica Mežica Sevnica: KS Šentjanž, Sežana: Občinska gasilska zveza. Slovenj Gradec: Lesna, Tozd tovarna pohištva Pameče, Slovenska Bistrica: Elizabeta Žohar. Slovenske Konjice: Olga Canžek, Škofja Loka: Vinko Florjančič, Šmarje pri Jelšah: Mag. dr. Ivan Ratkajc, Tolmin: Štab za CZ KS Pečine. Trebnje: Ekipa prve medicinske pomoči OZD Dana Mirna. Tržič: DO Tokos Tržič. Titovo Velenje: Igor Naraks. Zagorje ob Savi: Anton Strojan. Žalec: Bogomir Urbanci, Pokrajinski odbor za Zasavje: Janez Drolc, Idrija: Marjeta Kogej. Ilirska Bistrica: Karel Moran, Krško: Poklicna gasilska enota Krško. Lenart: Prostovoljno gasilsko društvo Lenart, Ajdovščina: DO Tekstilna Ajdovščina, Cerknica: Majda Intihar. Pokrajinski odbor za južno Primorsko: VP 250/24. Domžale: KS Rova, Šentjur pri Celju: Stanko Zaj?ukovšek.
Willy Sten ton
PLAČAJTE BOMBO!
1 1. nadaljevanje
Tiste črnke, ki vsakega prišleca na /ahavi odvleče v najbližjo spalnico. Nikar mi ne govorite, da vam ni do tega. Ce punca kot jaz ne prepozna v družbi moškega, ki mu je všeč, potem ni več za show business, marveč za dobrodelno društvo, ki skrbi za potepuhe. Upam. da kapirate... Mister... mister...«
»Bill Davies. Na uslugo sem vam, miss!«
»Glej, glej, kako uglajen južnjak je med nami! Od kod pa te je prineslo? No, saj ni važno ... Zaplešiva.«
Nekaj časa so bili plesi hitri, nato pa so dobro plačani črnski glasbeniki prešli na počasne reči. Molly je zaupljivo položila roke na Billove rame. Vse na njej je bilo prozorno in skozi prozorno bluzo, pod katero ni bilo nič več, sta se v Billa zadevali trdi bradavici s temnima kolobarjema. Bill se je spomnil naloge in skušal je na njenih podlakteh odkriti sledove igel. Plesala je spretneje, kot bi si lahko želel katerikoli zdrav moški — in dlje kot četrt ure.
Očitno je že nekaj popila, kajti postala je vse mehkejša in poželjiva.
»Gotovo si nežen in osamljen, kajne, dragi? «
»Kakor se vzame, dragica. Kadar je gneča velika, se počutim osamljenega kot v preriji pred orkanom. Toda o nežnih stvareh bi se raje pogovarjal kje drugje v tejle rezidenci, da bi se bolje razumela.«
Gledala ga je megleno, čisto v slogu večera.
»Ti je res do tega? Dobro, pojdiva v zgornje nadstropje.«
Prerivala sta se skozi množico in se držala za roke, kajti sicer bi se izgubila. Bill je vedel, da Molly zdaj ne sme izgubiti, in s pestmi bi se pretolkel do nje, če bi se zgodilo kaj takšnega. Ko je tako gledal okoli, je opazil Dicka, kako je gledal čez ramo podjetne Betty.
Pevka je bila tu očitno več kot doma, kajti mirno je iz torbice vzela ključ in odklenila majhen apartma.
»Zdaj pa bodi dober in pripravi nama pijačo,« je rekla. Ko je zapirala vrata kopalnice za seboj, mu je pomahala in z ramena ji je že zdrsnil del prozorne bluze.
Pri takem delu mora človek imeti dobre živce in trdno voljo. To je bilo vse, kar je ugotovil Bill, ko je Molly odprla vrata in počasi šla proti njemu. Očitno je bila srečna, ko je videla zmedo v njegovih očeh. Kajti čednega plavolasega mladeniča je zmedla sama, brez kakršnih pripomočkov, brez česarkoli na sebi. Še celo malo ličila si je spravila z obraza.
»Molly... Jaz ... Morala bi se ... Pogovarjati bi se morala!«
»Dobro, fant moj, če praviš temu pogovor, sem za to. Prej pa odloži embalažo in top. Že med plesom mi je nagajal. Sicer kar dobro plešeš, moram reči...«
Bill Davies se je prepustil njenim željam. Mogoče je bilo še najbolje tako. Mogoče bo potem Molly bolj naklonjena pogovoru.
*Veš kaj, Billy, pa si res malo čuden! Kaj tega še nisi opazil? Ali pa je tvoj poseben štos v tem, da pustiš, da te punce posilijo? Ne vem, sicer pa niti ni tako slabo. Za koga delaš? Zdaj me to sicer ne briga več. Zdaj ko nisi več oborožen drugače kot s tistim kar ti je dala
narava, najraje pozabim na posle. Razen na enega...«
Nista več izgubljala besed. In tako mu je Molly nekje na sredi njegove prve newyorške »balade« šepnila na uho, da si nikakor ne bi mogla odpustiti, če bi ga za ves večer prevzela tista »zmešana Betty«.	%
Billu v tistih trenutkih še ni bilo jasno, v čem je razlika med Molly in Betty, razen da je bila Betty sprva zelo napadalna, Molly pa bolj vabljiva. Toda še v šoli so mu starejši dopovedovali, da ne sme nikoli, razumeš, nikoli, primerjati ženske z drugo, zlasti pa ne v navzočnosti prve...
V	kopalnici, kamor sta tokrat odšla skupaj, ji je rekel:
»Molly, pošilja me Samson!«
V	kadi, v kateri sta stala, je med njima nastal zid. Molly je odrevenela. Bila je lep, negiben ženski kip.
»Samson? Kaj pa imaš ti z njimi? To... torej... delaš? Kako si si upal? Ne, ne morem verjeti! Billy!«
»Ne, Molly, ne delam tistega, kar misliš. Moral sem te spoznati. Zato mi je dal Samson pošiljko zate.«
»Saj jo imam! Nič več ne potrebujem stalno. Razumeš? Zapravila sem takšen kup denarja, ki ga ti ne boš videl tako kmalu, samo da sem se znebila praška. Zato me pustite pri miru! Ti, ali kdo drug?«
Vse je mirno prenesel in prav to jo je tudi pomirilo.
Vzela je zavojček in ga spravila v torbico. Potem je preskočila njuno obleko.
»Komu moram dati denar, moj veliki prijatelj in ljubitelj mojega petja? Poreden si, da veš!«
Mary Lynn Baxter
Solze včerajšnjega dne
23. nadaljevanje_____________*_______________
Paige se je obotavljala. »Ne vem, nisem še razmišljala o tem, kaj bom počela, vsekakor pa sem z delom zelo v zaostanku in tudi stanovanje moram malce pospraviti.. «
»Razumeme...«jereklaKatherinezmučeni-škim glasom.
»Te bom kaj poklicala,« je pohitela Paige. »Najbrž jutri, pa tudi v nedeljo.«
»Prav. Torej se kmalu spet slišiva. Adijo.«
»Adijo,« je tiho rekla in odložila slušalko.
Imela je slabo vest. Mati je bila zaskrbljena in sama. Morala bi k njej. Ampak saj se bosta takoj spet sprli! Ta dva dni mora biti sama, mora razmisliti o stvareh in se umiriti.
Ko se je oprhala, je potegnila nase udobno svileno pižamo, vzela v roke žepno knjigo, ki je veljala za bestseler, in se vrgla na kavč. Lase si je spela in obraz očistila. Bolje se je počutila in vse je kazalo, da bo to noč vendarle spala, ne da bi jo tlačila mora.
Zdaj je zazvonilo na vratih. Pogledala je na kuhinjsko uro in šla odpret.
»Kdo je?« je vprašala. '
»Jaz, Lane.«
Obstala je kot vkopana.
»Paige, odpri, za božjo voljo! Zmrznil bom, če me boš še dolgo pustila stati tu.«
Kot začarana je stegnila roko in počasi odprla vrata. Ko je vstopil, je hitro'spet zaprla za njim. Od zunaj je zavel hladen in vlažen zrak, ki je nagnal človeku mraz v kosti.
»Kako čudovito je pri tebi,« je rekel Lane, ko je slačil plašč. Prisegla bi, da si je ta čas že ogledal notranjost stanovanja. »Čedno,« je zamišljeno pripomnil in jo pomenljivo pogledal.
Paige mu je obrnila hrbet. A ne prej, kot je premotrila globoke gube, ko so se mu zarezale okrog ust, in ugotovila, pač, kadar nima plašča na sebi, je videti kar nekam sključen od utrujenosti.
Molk je prekinila šele, ko je požrla slino, ki se ji je nabrala v grlu in se odhrkala. »Si... si prišel zaradi Jamieja... ali zaradi ločitve?«
Mrko jo je pogledal. Njegov obraz je v trenutku otrdel. »Zaradi prvega,« je zamrmral.
Roki sta se ji kar sami stisnili v pesti.
»Vsaj toliko počakaj z zasliševanjem, da sedem in se ogrejem, hudiča. Bodi no malo bolj potrpežljiva.«
Zardela je. »V redu,« je sarkastično rekla. »Izvoli, počuti se kot doma.« Potem se je počaši le premaknila od vrat, kjer je že od njegovega prihoda negibno stala.
Vonj, ki jo je pri njem od nekdaj vznemirjal, se je že naselil v njeno stanovanje. Oči so ji obvisele na njegovi skrušeni postavi.
Sesedel se je na kavč in se popraskal po bradi, ki je od jutranjega britja sem postala že spet ostra.
»Ali je sploh kje kdo, ki mi pride do živega,« je zavzdihnil, se naslonil nazaj in zaprl oči. Čez obraz mu je šinil blažen smehljaj.
Paige je stala dovolj blizu, da je videla njegove dolge trepalnice, robove vek, ki jih je tolikokrat poljubovala... A zdaj so te oči...
»Bi kaj spil?« je živahno rekla, da bi tako tudi sejbe zbudila iz sanj. »Kavo?«
»Prosim... če ti ni odveč.«
Res je bil videti izčrpan. Skušala je pregnati sočutje, ki se je je hotelo polotiti.
»Bi morda tudi kaj pojedel? Omleto na pri-
mer? «
»Ne, hvala,« je rekel, odprl oči in jo začudeno pogledal. »Med potjo sem se ustavil pri stojnici s hamburgerji,« je dodal in končno le odvrnil oči od nje. Glas se mu je čudno lomil.
Paige je prikimala in odhitela v kuhinjo, da bi pripravila kavo. Ko je štela žličke, si je dopovedovala: ne prepuščaj se usmiljenju, res je utrujen, ubog in izgubljen; ampak kaj to tebi mar. Toda ob pogledu nanj se ji je stiskalo srce ... Proti temu se pač ni mogla boriti.
Noge je kar niso hotele držati, ko se je s kavo na pladnju podala proti mizi v dnevni sobi. Žvenketanje ga je prebudilo iz polsna. »Najprej sem vdrl, zdaj pa mislim, da mi bodo še stregli«, se je nasmehnil.
Omečila se je in mu vrnila ‘nasmešek. »Je že v redu.« Potem je hlastno vprašala: »Si kaj izvedel glede Jamieja?«
»Danes popoldne sem priletel iz Belgije in ko sem prišel domov, me je čakalo sporočilo, naj pokličem Jima.« Ko je opazil njen začudeni pogled, je pojasnil: »Jim je ime detektivu, ki sem ga najel, da bi našel Jamieja.«
Prikimala je. »No, poklical sem ga in izkazalo se je, da mož potrebuje podroben opis tvojega brata in njegovo fotografijo. Novejšo, seveda. Opisal sem mu ga dokaj natančno, upam, žal pa mu nisem mogel postreči s fotografijo ...« Obmolknil je. »Zjutraj navsezgodaj jo hoče imeti«.
»Razumem ...« je rekla in odvrnila pogled. Če kdaj, potem je bil zdaj pravi čas, da načne pogovor o ločitvi. Pa kaj se še obotavlja?
»In to je vse?« je razočarano rekel. »Vse, kar mi imaš reči?«
»Ne, saj nisem tako mislila,« je planila. »Razmišljam, ali imam kakšno njegovo fotografijo, ki bi ne bila stara ...«
KNJIŽEVNI USTI
Pogovor z Jožetom Mundo, sestavljalcem bibliografij in urednikom Slovenskega biografskega leksikona
Knjige natančnosti in potrpežljivosti
red kratkim je Slovenska matica izdala U svojo Bibliografijo 1964-1983, eno od tistih del. ki jih najpogosteje jemljemo .1	v roke, hkrati pa le redko pomislimo,
koliko obsežnega dela je razmreženega za temi drobnimi, faktografskimi podatki. Avtor matičine bibliografije je tudi tokrat Jože Munda, gotovo eno izmed najbolj znanih imen slovenske bibliografije.
V Sloveniji skoraj ni mogoče govoriti o bibliografiji, ne da bi omenili ime Jože Munda. Leta 1952 ste že kot študent začeli sodelovati v slovenski redakciji Jugoslovanskega leksikografskega zavoda, kjer ste pozneje, v redni službi. ostali do leta 1969. Nadalje ste leta 1969 prevzeli vodstvo bibliografskega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Natanko deset let pozneje ste se službeno preselili tako rekoč samo »čez cesto*, na SAZU. kjer ste prevzeli uredništvo (kot glavni urednik) Slovenskega biografskega leksikona. Od kod ta detajlna in hkrati tako velika navezanost na knjigo? Verjetno sam študij slavistike ni bil dovolj za tako posebno spodbudo, ali pa, morda naključni začetki pri delu za Jugoslovanski leksikografski zavod?
»Začetek je gotovo bolj naključje. Leta 1952 je JLZ v Zagrebu povabil ljubljanske študente slavi-
Jože .Mundu
stike, naj bi izpisovali članke, ki so izhajali do osvoboditve. Takrat se nas je za to delo odločilo kakih deset, mene pa je, kot kaže, najbolj zasvojilo. Res je, da me na slavistiki nikoli ni zanimala pedagoška smer. marveč vedno .znanstvena. Tudi moja diplomska naloga je bila povezana z bibliografskim delom. Pri Marji Boršnikovi, ki je nalogo sprejala. sem obdelal psevdonime v Ljubljanskem Zvonu in ob tem prebral vso potrebno literaturo in vire. Pozneje je bila ta naloga tudi podlaga za bibliografijo LZ, ki je nastala na pobudo Marje Boršnikove in bila tudi objavljena,« Vendarle so za bibliografa gotovo potrebne neke predhodne značajske poteze, denimo kon-ciznost v izražanju, natančnost in podobno? »Da, natančnost - kot pri vseh eksaktnih vedah. pa veiiko samodiscipline, čeprav sestavljanje bibliografije vsaj v prvi fazi sploh ni mrtvo, dolgočasno delo. Ko gradivo prebiraš, te to osebno oplemeniti in ti širi obzorje. Tudi raziskovalno je to delo zanimivo, duhovno aktivno, umsko tvoren si.
Druga faza pa je bolj mukotrpna, ko gre za izdelavo samega rokopisa, izdelka, ki gre v javnost, in na videz res ni privlačen, je pač informacija s tehničnimi podatki, ki je vkalupljena v dogovorjeni model.«
Ob vseh poglavitnih in cela leta nastajajočih publikacijah pa urejanju (denimo petih zvezkov Pisem v Cankarjevih Zbranih delih) ste pripravili tudi vrsto specialnih bibliografij, na primer posameznih književnikov (B. Kreft, C. Golar.
T, Seliškar. J. Grahor), pripravili ste bibliografijo za knjige v zbirki Nobelovci, sami ste omenili, da pripravljate bibliografijo Jezika in slovstva ob tridesetletnici izhajanja te revije, vaša zasluga so tudi bibliografije založb, na primer CZ, DZS in poleg prejšnje je pravkar izšla vaša bibliografija Slovenske matice za zadnjih dvajset let in še obilica podobnih izdaj. Vas za te posebne bibliografije prosijo — gre torej za potrebo — ali si avtorje in teme izbirate po lastnem nagnjenju do njih in jih nato sami predlagate? »Vse bibliografije sem delal po naročilu. Nobene nisem imel že pripravljene v predalu in jo potem ponudil, kot nekateri tudi delajo, zato lahko govoriva tudi o naključju. Ko sem na primer izdelal bibliografijo Slovenske matice, je to »pohujšalo« še druge založbe in so me prosili za nekaj podobnega. Najraje pa sem delal težke bibliografije, za preteklost. Pri Slovenski matici sem si na primer moral pomagati z njihovim arhivom, pregledal sem zapisnike sej, korespondenco in tako so nekateri podatki v bibliografiji novi. Za Bibliografijo delavskega socialističnega tiska na Slovenskem 1868-1920 (1962) in Bibliografijo slovenskega marksističnega tiska od 11. aprila 1920 do 26. marca 1941 (1969) sem dolgo delai in veliko raziskoval, spraševati sem moral veliko ljudi in precej ur presedeti v arhivu CK. Pri Kreftovi bibliografiji je bilo laže, ker mi je lahko pomaga! avto/.
Pri Golarju sem imel težave z njegovimi številnimi psevdonimi. Grahorjevo zapuščino sem dobil od vdove, a vsega se tudi ni dalo raziskati, ker je precej pisal anonimno.«
Kot 22. zvezek Literarnega leksikona je izšlo vaše delo Knjiga. Bi se takim, v primerjavi z bibliografijami »gostobesednejšim« delom, bolj posvečali, če bi imeli več časa, ali pa je to bilo enkratno dejanje, za katero ste bili naprošeni in se teoretičnim besedilom ne boste več posvečali?
»Že Ocvirk je želel, da bi v leksikonu izšla tudi taka knjižica, ki bi z različnih vidikov obravnavala knjigo in njen razvoj. Namenjena je predvsem bibliotekarjem in študentom. Bibliotekarji bi morali objavljati več teoretičnih publikacij, ampak spričo take stiske za same bibliografije za teoretična dela zmanjka časa. Z zgodovinskega stališča je nekaj napisanega, povsod drugod pa so vrzeli. Pri vsakdanjem delu sicer rešujemo tudi teoretična vprašanja in upoštevamo evropsko znanje, vendar to takoj uporabimo v praksi in se predznanje pokaže že v rezultatu, v sami bibliografiji, kar pa je morda škoda. V drugih republikah in v tujini izhaja več člankov, ki usmerjajo v bibliografsko delo ali pa zagovarjajo že uporabljene rešitve.«
Vaše sedanje poglavitno delo je urejanje SBL, ki se kljub težavam bliža izidu predzadnjega zvezka, ki naj bi poleg črke »iv« predvidoma obsegal še del črke »z*. V čem se je zasnova SBL od leta 1925. ko ga je urejal Izidor Cankar s sodelavci, predvsem spremenila?
»Po drugi svetovni vojni — pod Gspanom — se je SBL razširil predvsem na področje tehnike, ki je bila prej skoraj čisto ob strani. Izidor Cankar in njegovi so dajali prednost umetnosti in humanizmu in družboslovju, če mislimo s tem politiko. V povojnih letih je sledila tudi primerna razširitev alfabetarija.
Povojna obravnava je tudi bolj poglobljena, veliko več je dejstev, kar je lahko oplemenitenje, hkrati pa tudi vzrok, da delo počasneje napreduje. Se vedno pa prevladujejo humanistične vede, smo pač tako usmerjen narod, to je stvar nacionalnega razvoja.«
Kakšna so merila za uvrščanje posameznih imen v to pomembno publikacijo?
»Merila so za vsa področja približno enaka. Merilo je delo posamezne osebe, ali ima, oziroma je imelo posledice za slovenski narod in njegov razvoj. Te posledice so večinoma pozitivne, čeprav pa so v nekaterih primerih lahko tudi negativne. Na primer nekateri politiki v preteklosti bodo vedno imeli negativen predznak, a so se tako zapisali v našo zgodovino, da ne moremo mimo njih. Kriterij je torej delo, kvalitetno, pomembno, opazno — bodisi knjige, slike ali sploh človekova dejavnost (taki so primeri gospodarstvenikov, če je za njimi ostalo kaj pomembnega). Včasih so v SBL izpuščali ljudi, ki niso publicirali, sedaj pa objave niso več edino merilo.«
Gre za nacionalni biografski leksikon, torej za številna in obsežna področja, ali je težko pridobivati ustrezne sodelavce zanj in kakšne so sploh težave z njimi?
»Skušamo dobiti najbolj kvalitetne sodelavce in take, ki bodo za SBL porabili čimmanj dodatnega dela, ker posamezna vprašanja že dovolj obvladajo. Take ljudi pa iščejo tudi drugod in so
Zlato Rudolf: Iz cikla Narava
Viharniki
navadno zelo zasedeni. Delo za SBL je zanje kot turška nevarnost, občutijo to sicer kot dolžnost in stvar nacionalnega pomena, tako da zlepa ne odklonijo sodelovanja, po drugi strani pa resnično ne vedo, kdaj nam bodo lahko ustregli.
Sedaj imamo približno sto sodelavcev, a vsi opravljajo še druga, svoja poglavitna dela, svojo osnovno dejavnost in prav je tako, poglavitna dejavnost je tudi njihova prva dolžnost.
Enciklopedistika je skoraj vedno bila obstransko delo, ker se pač ne moreš odmakniti od vsega in pisati samo za enciklopedijo — tak človek se seveda ne bi več razvijal na svojem področju. Razumem torej zadrego naših sodelavcev, všeč mi pa tako stanje ni. Tudi honorarji, če jih preračunamo na uro, so izredno slabo plačilo.
Delo SBL vodi uredniški odbor, ki ga sestavljajo delegati iz posameznih razredov SAZU, imamo pa še kakih 15 svetovalcev. Spet gre za osrednje osebnosti za posamezna področja, skrajno »aktivna« imena.
Kdo bi nam lahko svetoval, češ, uprite se na mlade (pri tem mislim tiste do štiridesetega leta). Mladim ne moremo zanikati znanja, manjka pa jim dar za leksikalno pisanje, vsaj večinoma. Zapisi za leksikalne izdaje morajo biti jedrnato pisani, kar je zapisano, mora držati kot pribito, svoje znanje moraš silovito skrčiti. Ko bi vsakomur rekli, naj napiše tri avtorske pole in ne dve strani, bi verjetno laže dobili sodelavce. V bistvu naročamo rezime neke nenapisane razprave, razprave, ki je v glavi. V umskem smislu se večini tudi zdi, da se jim ne splača vložiti toliko intelektualnega dela za tako kratek zapis. Poleg tega je za leksikalni članek dobro, da je človek nekoliko starejši, leta delovanja prinesejo neko distanco do preteklosti. Poznavanje postaja vedno bolj objektivno, široko in stroka je obravnavana z višjega stališča.
Ko se nekako le bližamo predzadnjemu in nato tudi zadnjemu zvezku SBL, se marsikdo sprašuje, kako boste rešili vprašanje tistih znamenitih Slovencev, ki so se uveljavili medtem, ko so bile njihove črke že mimo. Se boste odločili za novo izdajo od črke A, ali pa za dopolnilne zvezke? »Predzadnji zvezek bomo prihodnje leto dali v tisk, ki traja približno eno leto, ker je treba narediti vsaj tri korekture. Eno so želje, drugo pa možnosti...
Glede novega izdajanja od črke A ali dopolnilnega zvezka pa še ni dokončne besede. Na zadnji seji se je naš uredniški odbor začel o tem pogovarjati, a na dokončno odločitev bo verjetno treba počakati še leto ali dve. V resnici ti daljni načrti že niso več moja dolžnost. Moja skrb je, da pridemo do črke »ž«, več tudi nisem obljubil. Res je, da je bil že napovedan dopolnilni snopič, ki naj bi poravnal dolg ali krivico do ljudi, ki bi morali biti v začetnih snopičih. Toda sam sem precej skeptičen ob teh razmišljanjih. Pregledal sem prva dva snopiča in v grobem, zelo strogo gledano, je le 10 odstotkov takega gradiva, ki bi ga lahko ponatisnili brez večjih popravkov, 90 odstotkov oseb pa bi bilo treba na novo obdelati. Kako obsežen bi bil potem tak dopolnilni »snopič«? Ivan Cankar, na primer, ni primerljiv z Ivanom Tavčarjem ob novih spoznanjih, Izidor Cankar sploh ni dokončan in podobno. Vsaka enciklopedija hoče v svojem času ljudem povedati, kar vemo, je nekakšna bilanca določenega časa o teh pojavih. Znanje pa se seveda veča in nove raziskave prinesejo nove
rezultate. V prvih dveh snopičih SBL bi lahko ostal nespremenjen samo kak Alasia, srednjeveški in še nekateri avtorji in če se zavemo, koliko bi morali spremeniti, je to prava groza, Res je, da bi potrebovali novo izdajo, a če bi tako mukoma »rojevali« snopiče, kot jih danes, to ne bi pripeljalo nikamor. Uredniško ekipo (sedaj smo štirje) bi morali neprimerno okrepiti, da bi sodelavcem lahko vsaj zbrali gradivo in tako pospešili delo. Imeti bi morali močno in po izobrazbi pestro ekipo. Ljudi za to delo pa ni toliko. Današnji življenjski slog je bolj površen, pri našem delu pa površnosti ne sme biti, tako da smo tujek v sedanjem načinu življenja, ne očitajo nam rezultatov, nasprotno, ampak kako dobiti toliko ljudi, ki bi resno delali.
Morda bi začasno pomagale podobne izdaje, kot so v tujini »Who is who« — a to ni več naša naloga — in bi se morebiti čez čas v narodu spet nabrale moči za resnejše leksikalno delo.« Kakšen odmev ima SBL pri nas in v tujini? »SBL je priročnik, ti pa se minimalno strokovno ocenjujejo, ker jih je težko ocenjevati, zajemajo preveč gradiva in področij. Pred vojno so ga kritiki strokovno ocenjevali po revijah, seveda vsak za svoje področje. V tujini izhajajo načelni članki, ki o naši publikaciji pišejo naklonjeno, opaziš lahko celo oceno, da je to najbolj poglobljen /ovrstni priročnik. Ker je pač publikacija akademije, jo v obliki izmenjave nekaj sto izvodov pošljemo na akademije po svetu. Neka ameriška mednarodna založba je celo ponatisnila snopiče do črke »q«, ker jih je zmanjkalo v Evropi. Prvi snopiči so namreč razprodani, na voljo je le še nekaj izvodov zadnjih treh (naklada 1500).« Deset let, do vključno leta 1975 ste vodili redakcijo Slovenske bibliografije. Izšla je samo še leta 1976. Morda še vedno dovolj spremljate to delo, da bi lahko povedali, ali je kaj upanja za skorajšnje izdaje za poznejše obdobje? »Mislim, da sedaj pripravljajo bibliografijo za leto 1977. Tisk nenehno narašča, gradiva je vedno več, ljudi pa zadnje čase približno enako kot pred leti, zato tolikšen zaostanek.«
Več kot deset let, do šolskega leta 1980/81 ste predavali bibliografijo na Pedagoški akademiji. Se vam zdi, da imajo sedanji študentje — zlasti tisti z družboslovnih smeri — dovolj znanja s tega področja ?
»Malo bolje je kot nekdaj. V prvem letniku imajo marsikje uvod v študij in v_okviru tega predmeta obravnavajo tudi bibliografijo svojega področja.«	-
Kako je z mladimi, ki bi se posebej posvečali temu področju? Ni opaziti, da bi za strokovnjaki za bibliografijo, ki imajo za seboj že precej del ali celo tako obsežen bibliografski opus, kot je vaš, korakala kakšna množica naslednikov? »Prav mladih imen res ne opažam. Težko rečem, zakaj ne. Mlajši se bodo gotovo slej ko prej vključevali na to področje iz knjižnic, ki so področno najbližje. Morda pa mi »ta stari« ne spustimo stvari iz rok. Naročniki se seveda obračajo na tiste, o katerih vedo, da bodo delo zares opravili. Če bi bila sila, pa sem prepričan, da bi se našel tudi kak mlad človek za naše področje. Metodi bibliografskega dela se je treba priučiti, to pa se vse da.«
MARJETA NOVAK
Pošiljke iz tiskarn e t
Naši razgledi 12
V	novi, 12. številki Naših razgledov je najprej objavljena »prilika o človekovi usodi v srednjem usmerjenem izobraževanju«, avtorja Branjmira Nešoviča. Kot odziv na veliko anketo Naših razgledov o jugoslovanskem ekonomskem položaju piše Alojz Vadnal o kvantitativnih metodah v ekonomski znanosti. Franc Mali razgrinja' problemske razsežnosti ob posvetovanju o stanju in razvoju družbenih znanosti na Slovenskem, Zdenko Roter polemizira s Primožem Hainzom o družbeni politiki do religije in cerkve, v seriji prispevkov z mednarodnega kolokvija »Znanost in vera« pa je tokrat objavljeno razmišljanje Antona Stresa. V Pogovoru Naših razgledov govori predstojnik centra za dializo pri Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani prof. dr. Jože Drinovec, na temo: dializa ali transplantacija ledvic.
V	kulturnem delu nove številke Naših razgledov objavlja pesmi Andrej Žigon. Obsežne zapiske iz nenapisanega dnevnika pod naslovom »Berlin, gledališki Berlin«, vezane, na vsakoletno srečanje gledališč nemškega jezikovnega področja, je prispeval Vasja Predan. V rubriki .branje’ Aleksander Zorn kritično premišlja o leposlovnih knjigah Iva Zormana, Ivanke Hergold, Janeza J. Švajncerja, Andreja Capudra in Mimi Malenšek, Marijan Tršar pa nadrobno piše o izrazni strukturi slikarstva Milana Rijavca po pregledni razstavi nj,egovih del v Likovnem razstavišču Riharda Jakopiča. Nekaj reproduciranih del tega slikarja je tudi likovna oprema nove številke NR.
Posvetovanje o idejnem boju, ki ga je organizirala komisija CK ZK Hrvaške za idejna vprašanja in informiranje, je po vsej Jugoslaviji zbudilo številne polemike; o njem govori tudi uvodni članek Razgledov po domovini »O stvareh, ne o ljudeh«, ki sta ga napisala novinarja zagrebškega tednika Danas Gojko Marinkovič in Jelena Lovrič. Jernej Novak objavlja prvi del zapisov z letošnjega Pozorja - prispevek je naslovil Aktualizirana dediščina — Dragiša Radosavljevič pa nas popelje skozi beograjske likovne galerije. Posebej zanimivo branje so Pričevanja, življenje in zgodbe vnovič, srbske pisateljice Jare Ribnikar. Likovno so Razgledi po domovini opremljeni z reprodukcijami iz spomeniškega opusa arhitekta Zdenka Kolacia.
Razgledi po svetu posvečajo uvodno mesto smrti Enrica Berlinguerja: o njem in njegovih človeških in partijskih globinah piše Mitja Ribičič v prispevku Komunistični Hamlet. Dušan Biber je iz britanskih virov pripravil prvo britansko analizo spopada med Jugoslavijo in Kominformom, Wil-helm Heiliger objavlja svoje mišljenje o sovjetskem pojmovanju moči, Maja Lavrač pa drugi del zapisa o odražanju zgodovine v modernejši kitajski literaturi. Na feljtonskih straneh zaključuje objavljanje odlomkov iz Poleta naše' mladosti sovjetskega filozofa Aleksandra Zinovjeva pogovor z avtorjem za revijo Encounter. Likovno je priloga opremljena z deli z razstave Umetnost med obema vojnama na območju Alpe-Jadran v Jakopičevem razstavišču.
T. P.
Pred ljubljanskimi slavističnimi prireditvami,
ki so letos posvečene 16. stoletju v slovenski kulturi
Trubarjev humanistični odnos do knjige
terminom protestantizem označujemo ’ prvo obdobje slovenske književnosti v dobesednem pomenu besede (,književ-V	nost’je izpeljanka tz .knjiga’). Z uvelja-
vitvijo vpliva nemškega protestantizma in z vzpostavljanjem luteranske cerkve v slovenskem kulturnem prostoru se prvič pojavi potreba po tiskani slovenski besedi in se tudi uresniči. Leta 1550 sta bili v Tiibingenu natisnjeni prvi slovenski knjigi in do konca 16. stoletja beležimo že petinpetdeset bibliografskih enot, od katerih je le ena nastala zunaj protestantskega verskega gibanja, in to šele leta 1574 (Berčič 1968 b); toda tudi da je le odgovor na protestantsko iniciativo iz nasprotnega tabora. Tako so začetki slovenske književnosti tesno povezani s protestantizmom na Slovenskem. Zato smo upravičeni, da prav v reformacijskem konceptu ,ta prave stare krščanske vere’ kakor se kaže pri slovenskih protestantskih piscih, in ne le v njihovi osebni pobudi iščemo vzroke za nastanek slovenske knjige.
Pomen pojava slovenske tiskane besede lahko merimo le ob primerjavi s slovensko kulturo v srednjem veku. ki je bila pretežno ustna. Nekaj ohranjenih zapisov v slovenskem jeziku, od katerih sicer najstarejši, t.i. Brižinski spomeniki, sodi še v 10. stoletje, nikakor ne zadostuje za dokaz o kontinuiranem pismenstvu. O neki pismenski tradiciji se da sklepati le za zelo ozko področje temeljnih verskih obrazcev (Koruza 1974 a; 1974 b; 68-70; Pogačnik 1976: 11; Pogačnik 1977: 45-46). Gre za tista besedila, ki jih je moral vsak
vernik katoliške cerkve obvladati po spominu v dobesedni obliki, nad čemer je cerkev tudi bolj ali manj kontinuirano in strogo bedela in jih zato ni mogla prepustiti normalni usodi v ljudskem ustnem izročilu. Podobno funkcijo in pomen je morala v poznem srednjem veku imeti še cerkvena pesem, ki jo imamo zapisano v okrnjenem obsegu le v enem primeru (Stiški rokopis), vendar je zato še ne moremo preprosto enačiti s t.i. ljudsko pesmijo. Nekaj molitvenih in drugih obrazcev ter nekaj prazniških cerkvenih pesmi in zahvalnih kirielejsonov pa so bila tudi vsa besedila, s katerimi se je katoliški vernik neposredno vključeval v liturgijo. Ta je bila v zahodni cerkvi izključno latinska, prav tako pa je bila latinska vsa literatura v območju cerkve, ker je bila v zakupu v ta namen šolane duhovščine. Ta je bila njen ustvarjalec in porabnik. Povprečnemu laiku, pa čeprav iz privilegiranih slojev, ni bila namenjena niti dostopna; temu so bili verski nauki, krščanska mitologija, cerkvena zgodovina, in druge vsebine verske literature posredovane le v tolikšni meri, kot se je zdelo duhovščini potrebno, in sicer v ustni obliki nedeljskih, prazniških in priložnostnih pridig. Iz teh je prešlo marsikaj v ustno izročilo in v pripovedni obliki živelo svoje, od cerkve bolj ali manj odtujeno življenje. Poljudnejši most med cerkvijo in kulturno zavestjo najširših slojev so zlasti v poznem srednjem veku predstavljale le .knjige’ za nepismene, stenske podobe po cerkvah v celovitih vsebinskih zamislih, kakršno med ohranjenimi najlepše predstavlja cerkev v Hrastov-
ljah. Ob teh predhodnikih današnjih stripov (v tehničnem, ne v vsebinskem smislu) se je srečevala razlagalna beseda duhovnikov s kolektivnim spominom ljudskega izročila. Kakšno je bilo sicer zunaj cerkve besedno oblikovanje na Slovenskem v srednjem veku, nam ohranjeno gradivo kaj dosti ne pojasni; po vsej verjetnosti se je izražalo le v različnih oblikah in manifestacijah ustne kulture.
Tako je slovenska literarna zgodovina v svpji klasični dobi, ko ni upoštevala latinistične in dru-gojezične slovstvene tvornosti in je prepuščala ustno slovstvo v preučevanje narodopisju, lahko poudarjala prepad med »stoletji beležk brez literarne tradicije«, (Kidrič 1929-38: 1-16) in »delom za protestantski repertorij v 16. stoletju« (prav tam: 17-54). V slovenski literarni vedi novejšega časa začenjamo iz širših aspektov presojati dejstva in razmerja, ki se nam zato kažejo v nekoliko drugačni luči. Predvsem se nam z upoštevanjem dejavnosti humanistov na Slovenskem (Simoniti 19.79) in še drugih sočasnih kulturnih dejavnikov (Koruza 1981: 64-68) premakne mejnik med srednjeveško in novoveško kulturo na Slovenskem za dobrega pol stoletja nazaj. V humanizmu pa se nam kažejo tudi nastavki novoveškega odnosa višjih in izobraženih slojev do slovenskega jezika. Tu ne mislimo le »Bonomovega upoštevanja slovenščine« (Kidrič 1929-38: 24), o katerem nam je zapustil pričevanje Primož Trubar:
»Imenovani tržaški škof me je vzgajal, učil in pošteno navajal k popolni pobožnosti; na svojem dvoru je meni in drugim razlagal poleg Vergila tudi Erazmove Parafraze in Calvinove Institutio-nes v laškem, nemškem in v slovenskem jeziku.« (Rupel 1966: 74).
To je bilo v letih 1524 do 1527, 1529, 1530 in 1540 do 1542 in priča, da se je slovenščina vsaj že takrat uporabljala tudi v filozofskih oz. teoloških razpravljanjih, toda to je bila še vedno le govorjena in ne zapisana beseda. Še pomembnejše pričevanje je tisto, kar je o slovenskem jeziku zapisal dvorjan in diplomat, Žiga Herberstein leta 1549 v svoji mnogo odmevni knjigi o Rusiji. Tu je v posvetilu cesarju zapisal: »Tega pisanja sem se mogel lotiti zlasti zaradi dveh stvari: prvič, ker sem vse pazljivo preiskal, in drugič, zaradi znanja slovenskega jezika, ki mi je bil pri tem delu v veliko pomoč.« (Herberstein 1951: 5.) Teh besed ni zapisal iz prepričanja, da je »vsak jezik...,
časten in pošten« (prav tam: 216), marveč iz izkušnje, ko si je na dveh diplomatskih misijah v Rusijo lahko pomagal predvsem z znanjem slovenščine. Iz izkušnje in dobrih informacij je zapisal tudi mnenje o razširjenosti Slovanov, ki se je potem večkrat citiralo:
»Slovenski jezik, ki ga sedaj popačeno imenujejo sklavonski, je izredno razširjen. Govorijo ga Dalmatinci, Bošnjaki, Hrvati, Istrani vzdolž jadranske obale do Furlanije, Kami, ki jim pAvijo Benečani Kraševci, nadalje Kranjci, Korošci ob reki Dravi, Štajerci in ob Muri navzdol vse do Donave. Nato Mizijci, Srbi, Bolgari in drugi, ki prebivajo tja do Carigrada. Poleg teh tudi Cehi, Lužičani, Šlezijci, Moravci in prebivalci ob bregovih reke Vaga in druga ljudstva v ogrskem kraljestvu. Nadalje Poljaki in Rusi, ki vladajo na obširnem področju, in peterogorski Čerkezi tja do Črnega morja. Končno ga rabijo v severni Nemčiji ob Labi ostanki Vandalov. Vsi ti se imajo za Slovane. Nemci pa vse, ki govore slovanski jezik, kličejo z imenom, izpeljanim iz besede Vandali, in sicer za Vende, Vinde ali Vindiše.« (prav tam: 8-9.)
Takšna in podobna ^spoznanja in izkušnje o veljavnosti slovenskega jezika so že poprej sprožila tipično humanistično misel o filološkem kodi-ficiranju tega jezika. Čq se dandanes v starejši slovenski publicistiki izražena domneva, da je Tomaž Prelokar kot vzgojitelj cesarja Maksimilijana
I.	sestavil zanj tudi slovensko slovnico in slovar, kaže kot nesprejemljiva »konstrukcija« (Simoniti 1980: 80), pa je s tega stališča izredno pomembno mesto v panegirični poslanici o cesarju Maksimilijanu, ki jo je leta 1513 izdal na Dunaju živeči slovenski humanist Pavel Oberstain.
»Oberstain, o katerem je izpričano, da je bil tudi sam poliglot, namreč na tem mestu pripoveduje, da mora zaradi svoje službe kdaj preskakovati iz jezika v jezik, in tako da mu je cesar še prejšnji mesec, se pravi septembra 1513, ukazal, naj mu izdela slovar slovenskega jezika (»lingua Sclavonica«), ki da je med vsemi jeziki najbolj razširjen, da se ga bo lahko cesar naučil...« (Simoniti 1978: 212.)
Nobenega pričevanja ni o tem, da bi Oberstain slovar res sestavil. Zanimiva in pomembna pa je že sama pobuda.
Misel o slovnici in slovarju slovenskega jezijca se je začela uresničevati šele mnogo pozneje, ko je v drugi polovici leta 1581 zasedala v Ljubljani
revizijska komisija in pregledovala rokopis Dalmatinovega prevoda celotne Biblije. Adam Bohorič, ki je verjetno že leto poprej sestavil dva 'trojezična šolska učbenika, od katerih je bil edep slovarskega značaja, se je ob reviziji prevoda biblij'e lotil sestave slovenske slovnice, ki je potem tudi izšla vzporedno s slovensko biblijo proti koncu leta 1584. Dalmatinovemu prevodu biblije pa je bil priključen »Register nekaterih besed, katere krajnski, koroški, slovenski ali bezjački, her-vatski. dalmatinski, istrianski ali kraški se drugači govore« (Berčič 1968b: 229), ki je nudil temeljno slovarsko gradivo. Tega je dopolnjeval in uporabil v svojih večjezičnih slovarjih nemški humanist Hieronimus Megiser. Med temi lingvističnimi publikacijami in Oberstainovo pobudo pa iz današnje perspektive ni videti nobene neposredne zveze, pač pa sorodna humanistična izhodišča. Nekoliko drugače je s Herbersteinom, na katerega se je Bohorič naslonil v predgovoru k svoji slovnici. Toda kljub vsemu lahko trdimo, da iz pobud v prvi polovici 16. stoletja ne bi nastala humanistično jezikoslovna dela iz konca tega stoletja, če ne bi medtem nastala že kar bogata slovenska književnost, saj se je Bohorič svojega glavnega dela lotil šele ob besedilih Dalmatinovega prevoda biblije. Torej sta bila slovenska slovnica in slovar mogoča šele na temelju praktično že izoblikovanega slovenskega knjižnega jezika; ta se je razvil in obrusil v slovenski književnosti, pobuda zanjo pa ni prišla neposredno iz humanizma, dasi je tudi humanizem vplival nanjo (Barbarič 1972), pač pa iz protestantizma.
Začetnik slovenske književnosti Primož Trubar je o tem, kako in kdaj je začutil potrebo po tiskani slovenski besedi, zapisal naslednjo izjavo:
»Bog ve, da sem še v tistem času, ko sem pri vas pridigal v slovenskem jeziku iz latinskih in nemških knjig, često vzdihnil in vzkliknil k Bogu, naj se zaradi posvečanja svojega imena in razširitve svojega kraljestva milostno ozre tudi na paše ubogo, preprosto, dobrosrčno slovensko ljudstvo, naj mu prizanese in ga obdari z veliko milostjo in darom, da bi se tudi njegov jezik pisal in bral kakor jezik drugih narodov ter da bi se sv. pismo in druge dobre krščanske knjige prav prevedle in natisnile v slovenskem ... jeziku.« (Rupel 1966: 71-72.)
Te besede dobijo še večjo težo, če upoštevamo, da so zapisane na čelu posvetila prve Trubarjeve knjige, ki je na naslovni strani avtorizirana s
str. 7
Zbornik Slovenska Bistrica I.
Ko sem dobil v roke obsežno publikacijo o preteklosti Slovenske Bistrice in njene okolice, sem bil pošteno začuden in prijetno presenečen. Začuden, ker je v teh sicer »sušnih« letih našega založništva izšla tako lepo opremljena, da ne rečem skoraj razkošna knjiga z bogato, pisano in tehtno vsebino, in prijetno presenečen ob podatku, da so izidi zbornika omogočili delovni ljudje občine Slovenska Bistrica, ki so s sprejetjem družbenega dogovora in nato samoupravnega sporazuma zbrali zanj potreben denar. Izpričali so izreden pos|uh za krajevno zgodovino, ki zasluži vso pohvalo in siH k ugotovitvi, da bi bilo zelo lepo, če bi tako zavzetost posnemali tudi drugod.
Zgodovinski dogodek, ki je spodbudil nastanek zbornika, je bil prva omemba kraja Slovenske Bistrice v arhivskih virih leta 1227. Publikacija je bila torej posvečena 750-Ietnici obstoja tega kraja. Potem ko je misel o knjigi dozorela, je bilo kot ob drugih podobnih priložnostih potrebno še veliko zavzetega dela: iskanje avtorjev prispevkov, »priganjanja«, da so pravočasno napisali svoje razprave, urejanje množice zadev v zvezi s tiskanjem in še kaj. Glavno breme priprave je nosil slovenjebistriški rojak, sicer pa kustos ljubljanske Narodne galerije Ferdo šerbelj, ki je za vsa svoja prizadevanja ob začetku letošnjega leta zasluženo prejel nagrado pohorskega bataljona, ki jo podeljuje občina Slovenska Bistrice. Preveč prostora bi nam vzelo, če bi hoteli drugače kot le na kratko predstaviti vseh 35 razprav, ki so objavljene v zborniku in ki rišejo podobo slovenjebistriške preteklosti od pradavnine do današnjih dni. Prispevki niso omejeni samo na zgodovinsko področje, pač pa obravnavajo tudi geografska, umetnostnozgodovinska, etnološka, literarnozgodovinska, jezikoslovna, biološka, geološka in še kaka druga vprašanja. V uvodu sta predstavljeni pobrateni občini Čičevac in Svetozarevo.
Vseeno kaže predstaviti nekatere najobsežnejše prispevke v publikaciji, seveda ob ugotovitvi, da krajši zaradi tega niso nič manj kvalitetni in temeljiti.
Arheolog Stanko Pahič na podlagi arheoloških najdb in drugih podatkov v svoji bogato ilustrirani ter s preglednim zemljevidom najdišč opremljeni razpravi objavlja oris prazgodovinskega, rimskega in zgodnjesrednjeveškega obdobja zgodovine na ozemlju današnje slovenjebistriške občine.
Zgodovinar Jože Koropec v izredno obširnem in natančnem ter s tabelami in fotografijami dopolnjenem pregledu prikazuje razvoj področja okrog Slovenske Bistrice od naselitve Slovanov do leta 1700. Posebno pozornost posveča razvoju zemljiških gospostev. Zelo zanimiv je tudi njegov prikaz prvih omemb priimkov v posameznih krajih na tem področju.
Že v uvodu omenjeni predsednik uredniškega odbora Ferdo Šerbelj prikazuje v bogato ilustriranem članku umetnostne spomenike v občini Slovenska Bistrica, in to pregledno po zgodovinskih obdobjih od ostankov rimskih spomenikov, preko prvih gradov, spomenikov romanike, gotike, baroka, 19. stoletja do spomenika padlim borcem Pohorskega bataljona, postavljenega v letu 1959.
Zgodovinar Lojze Penič na podlagi obsežnega izbora zgodovinskih virov temeljito prikazuje nemško okupacijo ter narodnoosvobodilni boj na slovenjebistriškem področju.
Pedagoginja Metka Vrbnjak podaja na podlagi statistično-topografskih vprašalnikov oziroma anket iz let 1810 ter 1840 gospodarsko in socialno podobo slovenjebistriškega in studeniškega območja v pivi polovici 19. stoletja. Prispevek je izdatno opremljen z zelo preglednimi tabelami.
Slavist-arhivar Viktor Vrbnjak v svojem prispevku obravnava začetke in razvoj narodnopolitične zavesti na Slovenjebistriškem v obdobju, ki se začenja neposredno pred revolucijo leta 1848 in konča pred obnovljeno ustavno dobo leta 1860. Prispevek je zastavljen kot prvi del prikaza razvoja na tem področju, ki ga namerava avtor pripeljati do leta 1875.
»Sprehodimo« se še skozi ostale prispevke v Zborniku. Milivoj Bogdanovič in Radovan Matič pišeta o že omenjenih pobratenih občinah Čičevac in Svetozarevo, Julij Titi obravnava zemljepisni oris občine in rast prebivalstva, Jože Curk urbano gradbeno zgodovino slovenjebistriškega ozemlja, Sergej Vrišer pa nekatere baročne umetnine v Slovenski Bistrici.
Eman Pertl prikazuje razvoj zdravstva in zdravstvene službe na območju občine Slovenska Bi-, strica, Tone Petek etnološko podobo slovenjebistriškega Pohorja, Angelos Baš nekatere značilnosti dela v pohorskih gozdovih na tem področju. Zmaga Kumer pa nekatere značilne ljudske pesmi slovenjebistriškega območja.
Janko Car predstavlja življenje in delo pisatelja, gledališčnika in prosvetarja Jožeta Tomažiča (1906—1971) in objavlja tudi primer njegovih bajk, Zinka Zorko pa analizira govor Oplotnice in okoliških vasi na južnem Pohorju.
Tudi tako obsežen Zbornik seveda ni odgovoril na vsa vprašanja bližnje in daljnje slovenjebistriške preteklosti. Tega se uredniški odbor tudi zaveda, o čemer priča tudi tista rimska I v naslovu publikacije. Lahko si le želimo, da bi prvemu Zborniku kmalu sledili naslednji in bi bila zanimiva preteklost tega področja še celoviteje predstavljena.
A. V.
polnim njegovim imenom, ki pa je bila že njegova sedma publikacija. Torej so bile zapisane s samozavestjo in polno osebno odgovornostjo. Zapisane so bile v nemškem jeziku in namenjene dosti širšemu krogu bralcev kakor knjiga sama, v kateri so bile natisnjene. Iz njih se nam v kontekstu potrjuje mnogokrat ponavljana misel, da je Trubar, ko mu je bilo onemogočeno pridiganje v domovini in ko se je moral umakniti na Nemško, odkril v tiskani besedi sredstvo, s katerim je mogel kljub odsotnosti nadaljevati svoje duhovniško poslanstvo med rojaki. Toda neposredno govori citirana izjava, da emigracija ni bila glavni, pač pa zadnji povod za njegovo pisateljsko dejavnost, potrebo po slovenski knjigi je spoznal že v domovini, in to povsem na načelni ravni. Tu pa je iz Trubarjeve izjave mogoče jasno razbrati dvojen odnos do slovenske knjige. Prvi je široko humanističen, drugi je izrazito verski. Najprej je vidna želja, da bi bil slovenski jezik s pomočjo knjige izenačen z jeziki drugih narodov, ki se že tiskajo v knjigah. Druga želja pa zavestno omejuje prvo na biblijo in »druge dobre krščanske knjige«, torej na literaturo v verske namene. To je tem bolj razvidno iz neke druge izjave v istem posvetilu, ko Trubar zagotavlja, da ni nikoli želel in da tudi v bodoče ne namerava »tiskati lahkomiselnih, nekoristnih stvari«, torej česa posvetnega, pa tudi ne »kaj sanjarskega, puntarskega, schvvenckfeldske-ga, prekrščevalskega, upornega ali sramotilnega,« torej krivoverskega; vsa njegova književna dejavnost služi verskemu prosvetljevanju in »širjenju prave krščanske cerkve« (Rupel 1966: 78). Trubarjev dvojni, pa hkrati celovit odnos do slovenske knjige se najbolj kaže po svoji specifični podobi v neki izjavi iz slovenskega besedila iste knjige:
»Inu per tim vas vseh v tim božjim imenu zvejstu prosim inu opominam, de vi nerpoprej visoku zahvalite gospudi Boga za le-to dobruto inu za ta velik dar božji, kir se taku zdaj prov ter zastopnu ta prava stara vera vuči, kir se ta naš jezik tudi piše inu druka.« (Rupel 1966: 89.)
Torej lahko ločujemo Trubarjev humanistični odnos do knjige od verskega le na ravni idejne analize iz perspektive današnjega časa.
(Iz eseja »Pomen protestantizma za nastanek in razvoj slovenske književnosti«.)
JOŽE KORUZA
Ugovori in pripombe na naslov piscev in uredništva
Pojasnila k moralno političnim klevetam
pam, da tovariš Matjaž Kmecl ni J preveč vesel manipulatorske, poli-c* r I	I tikantske pomoči Tarasa Kermau-
t nerja. Da sem s svojimi vprašanji skupaj z Leom Šešerkom dregnil na pravo mesto in v strateški stavek Matjaža Kmecla, me potrjuje Kermaunerjev bes in ploha politično-moralnih psovk, ki jih je izstrelil na najin račun. Moram priznati, da sem postal bogatejši za nekatere odtenke in artikulacije v slovenski idejno-kultumi in politični situaciji. Za ta nova spoznanja' se je splačalo izzvati jezo bogov z visokega Olimpa.
Med tem časom sva bila s Šešerkom v ljubljanskem Dnevniku (16. junija 1984) ožigosana za nestrpneža. Kakšen prefinjen občutek za pravičnost in objektivnost! Že najina vprašanja so nestrpna, posmehljiv, podcenjujoč odgovor nanje pa je verjetno strpen, strokoven in kulturen?
Kermauner najbrž ne prebira strokovnih revij in zbornikov, tako domačih kot tujih, kjer je pri mnogih običajna praksa, da se navede strokovna institucija, kateri pripada avtor. Pri tem seveda nobenemu ne pade na pamet, da bi zaradi tega podtaknil avtorju zastopanje institucije. Iz domačega okolja naj vzame Kermauner v roke ugledno revijo Zdravstveni vestnik, pa bo videl, da so navedeni točni naslovi institucij, v katerih so avtorji zaposleni. Kermauner se hoče predstaviti kot modemi genetski inženir, saj iz Kima in Šešerka želi narediti novo ideološko prikazen Manca in Engelsa. Naj ga potolažim, želim ostati Andrej Kirn in nič več. Ali ima Taras Kermauner ambicije, da bi postal kaj več kot Taras? Če ima s tem težave, mu ne morem pomagati.
Sedaj pa k zmagoslavni Kermaunerjevi ovržbi navedenih stališč, ki baje ne nastopajo v Novi reviji, ampak so čista izmišljotina in laž Kima in Šešerka, skratka grdo natolcevanje s peklenskimi nameni. Naj spregovorijo bralcem misli, kot so bile napisane v Novi reviji. Sami bodo lahko presodili, koliko je užitna Kermaunerjeva po-' livka.
1. »In ta osnovni ton (Nove revije-vstavek Kirn) je: drzno in odločno izkazovanje in pričevanje neke svobode, nekega duha svobode proti totalitarnemu ustrojenemu obstoječemu kulturnemu proštom pri nas« (Nova revija, št. 19—20, str. 2163) ... »Nova revija »živi« in »je odmevna« in »je zanimiva« v prvi vrsti po svojem ponovnem us vaj an ju, izpričevan ju in izkazovanju epohalnega državljanskega duha svobode proti totalitarni kulturni in tudi družbeni politiki« (prav tam, str. 2163) — »Ne obča ogroženost sveta in človeškega bivanja od sodobne znanosti in tehnike, proizvodnje-potrošnje ipd.; ogroženost človeka v njegovi ujetosti v mrežo takih in podobnih nadčloveških in človeško-brezčloveških sistemov, temveč samovoljno teptanje »vsakdanje« državljanske svobode po totalitarni diktaturi je tisto, kar je tu in zdaj za nas prvo.« (prav tam, str. 2165)
To so torej tiste trditve, in nekatere bi lahko še dodal, ki so po vašem »bedaste in nelogične«. Samo te »bedaste trditve«, kot vidite, nisva zapisala midva s Šešerkom. Vsekakor je dragoceno vaše priznanje, da ni vsa slovenska in jugoslovanska družba totalitarna, da se torej v njej še da dihati. Upam, da pri bodočem pisanju ne boste prehitro pozabili na to priznanje. Sprašujete, če nama ni všeč kulturna politika, ki dopušča eksistenco Nove revije. Obstoj Nove revije me prav nič ne moti in želim ji dolgo življenje. Skrbijo pa me nekatera stališča, ki se iznašajo v Novi reviji. Končno me tudi te toliko ne motijo kot pa molk ljudi in še zlasti komunistov, političnih, znanstvenih in kulturnih delavcev do takšnih stališč. Že ko je bila Nova revija v nastajanju, sem zapisal, da nimam nič proti njenemu rojstvu, polemiziral pa sem proti nekaterim stališčem v njeni programski zasnovi. Mar tega ne bi smel storiti v svobodni in demokratični, samoupravni družbi?
Motijo mc tendenciozne izjave in pohvale v kulturni politiki, ne da bi hkrati opozarjala in kritizirala tisto, kar zasluži. Nova revija nas bogati strokovno, umetniško. kulturno. Tudi politično se lahko učimo od nje. Odločno pa sem proti temu. da bi se povzdigovala v zlato tele in odtegovala javni družbeni kritiki. Naj se pohvali, ko predstavi kaj izjemnega, umetniškega, znanstvenega, a naj bo tudi predmet ostre kritike, kadar je to potrebno. To naj velja za vse revije, tako za »stare« kot za »nove«. Izbrali ste nekaj imen sodobne slovenske kulturne politike, ki je »odprta in ustvarjalnosti relativno naklonjena politična ekipa«. V to ekipo ste po hitrem postopku uvrstili tudi dr. Borisa Majerja ,Morda ne veste, da je bil taisti dr. Boris Majer v Novi reviji s strani dr. Tineta Hribarja ožigosan za enega izmed nosilcev filozofskih osnov stalinizma na Slovenskem. Ali ne gre tu za umazano, intrigantsko. politikantsko dvoličnost? Ko je neka osebnost instrumentalno uporabna v določenem trenutku. se ji blagohotno nakloni priznanje relativne ljubezni do svobode in ustvarjalnosti, ko pa je treba pred domačo in svetovno javnostjo nabirati točke priznanja v borbi za svobodo in poiskati ustrezno dostojno oviro tej svobodi, pa se ta ista osebnost proglasi za filozofskega stalinista. Se boste morali zmeniti v uredništvu Nove revije, katera ocena drži. Ali pa morebiti pristajate na nauk o dvojni resnici?
2) Navedek za drugo trditev, po katerem sprašujete:
»Komunizem kot gibanje je in mora biti v nespravljivem sporu in boju s partijo kot svojo učvrščeno, inertno, zmeraj nujno birokratizirano institucijo ali ustanovo in po nji ustanovljeno družbeno-državno in gospodarsko itn. ureditvijo v ob-stoječem in kot obstoječe. In za iznos te spornosti ali dialektike komunizma je neogibna dejanska javna polarizacija in konfrontacija, so neogibne ostre in nespravljive in očitno nasprotujoče si pozicije, lastne komunizmu samemu, ki so medsebojno nujno ostro sprte in kateri nosilci so zmožni za tak boj in so pripravljeni nositi, vzdrževati in zdržati ta spor in boj brez dokončnega uničenja nasprotne strani in brez dokončne zmage lastne.« (Nova revija, št. 5-6, str. 563) Je ta navedek moja konstrukcija? Sedaj pa vi odgovorite, ali so to moji vojaški izrazi? Našlo pa bi se še nekaj bojevitejših besed iz vojaškega besednjaka Nove revije. Se mar v tem citatu kaj govori o birokratskih tendencah znotraj partije? Nasprotno, trdi se, da je partija vedno nujno birokratizirana. Tovariš Kermauner, bolj pazljivo boste morali brati Novo revijo, preden drugim prostodušno očitate ponaredek.
Obsojate naju, da se »nevarno de-evropeizirava.« Kar mene zadeva, me ni sram priznati, da se želim »de-evropeizirati« od nekdanje nacistične Evrope, od blokovsko porazdeljene Evrope, od Evrope ameriškega in evropskega kapitala, od neonacističnih in neokonservativnih tendenc v Evropi, od Evrope stalinizma ipd. Želim pa biti evropeiziran z njeno znanstveno in umetniško kulturo, s kulturno, znanstveno, napredno družbeno-politično zavestjo evropskih delavcev, kmetov in inteligence. Mnogo lepega, kulturnega in naprednega je tudi zunaj Evrope.
3) Tovariš Kermauner, otročje smešen je vaš argument, da se dr. Rudi Koncilja ne more zavzemati za rehabilitacijo škofa Rožmana, ker je sin partizanskega prvoborca. Precej je primerov, da so otroci marksistov, komunistov in partizanov obrnili hrbet socializmu, komunizmu in samoupravljanju. Zaradi tega ne bomo prezirali njihovih očetov in zmanjšali njihovih zaslug. Imate pa tudi primere, ko so sinovi domobrancev postali socialisti in komunisti. Zaradi tega jih ne bomo sumničili. Strinjam se z vami, da ni nič večnega, dodal pa bir razen večnosti same. Mislim, da je točno vaše predvidevanje, da se bo še marsikaj odkrilo o dobrodelni naravi škofa Rožmana pred vojno in med vojnama. Toda to zaenkrat ne more omajati dejstva, da je bil škof Rožman narodni izdajalec in je sodeloval z okupatorjem.
Znano je, da so nekateri vojni zločinci razkazovali zanimive človeške odlike: radi so imeli otroke, bili vzorni družinski očetje, toda to jih ni oviralo, da ne bi sežigali otrok.
Družbenopolitični odnos do ljudi pri nas pogosto podlega dvema napačnima postopkoma:
a)	V imenu preteklih zaslug in minulega dela se odpuščajo sedanje napake.
b)	V imenu storjenih napak se izniči celotna osebnost in se zamolčujejo njegove zasluge.
Naj se škofu Rožmanu priznajo vse človeške vrline in dejanja, a naj se niti za drobec ne zmanjša teža njegovega narodnega izdajstva. Ničesar nimam proti novim analizam in novim predpostavkom, nad katerimi se navdušuje tovariš Kermauner. Nestrokovno' in neobjektivno pa je, da se pri tem samovoljno pozablja na stara, obstoječa dejstva. Dejstev ni mogoče izničiti, predpostavke pa si lahko izmišljujete po mili volji, samo vprašanje je, če jih lahko dokažete. Izgleda, tovariš Kermauner, da je izdajstvo škofa Rožmana za vas že postalo oguljena »floskula«. Ne-
kaj lahko postane dolgočasna »floskula«, toda zato še ni nehala biti resnična. Vi ste pač takšnega karakterja, da vam prijajo hitre spremembe. Ker s Šešerkom ne sprejemava vaših domislic in »floskul«, naju obtožite, da hočeva ukiniti »pogoj evropske in znanstvene svobode misli«. Kako se to imenitno sliši! Kakšna veličastna obsodba! Na grmado z nama pred obličjem Kermaunerja, velikega inkvizitorja, ki brani duha evropske svobode in temelje evropske civilizacije pred Kirnom ih Šešerkom.
Kako nesramno se v intervjuju z dr. Rudijem Konciljo dr. Vekoslav Grmič proglasi za klerikalca, ker se zavzema za povezavo med religijo in socializmom. Dr. Rudi Koncilja, ki razglaša izdajstvo škofa Rožmana, da je taktične narave, se v Novi reviji povzdiguje v naprednega duha znotraj cerkve. Kako prostodušno se resnici maliči obraz, ne da bi kdo trenikz očesom. Dr. Vekoslavu Grmiču pripada zgodovinska zasluga, ki je nobeden ne bo mogel poteptati, da je odkrito ih pogumno pozval institucionalno slovensko cerkev, da se distancira od svoje sramotne zgodovinske vloge med NOB. Z jasno odkrito razdaljo do težke zgodovinske hipoteke bi religija in cerkev po Grmiču lahko bili v pristnejšem, zaupljivejšem odnosu s socialistično stvarnostjo. Odprla bi se ji nova človeška in miselna obzorja. Stališče Grmiča *je torej klerikalno, stališče dr. Rudija Koncilje o taktičnem izdajstvu škofa Rožmana pa je nevtralno, objektivno? Kako nerodni so bili vojni zločinci, ko se niso branili po receptu dr. Rudija Koncilje. Mimo bi lahko trdili, da so bili njihovi zločini taktične narave. Škoda je samo, da milijoni zavoljo tega niso umrli zgolj taktično, ampak dejansko. Kaže, da dr. Rudija Koncilja še danes moti povezava religije in socializma. Potem ni iskreno njegovo obžalovanje, da je cerkev zamudila priložnost in je storila napako, ko se takoj po zmagoslavni francoski meščanski revoluciji ni povezala z delavskim razredom. Bojim se, da bodo zanamci ugotavljali, da je dr. Rudi Koncilja v letu 1984 naredil podobno napako.
4. Pri četrti kleveti boste morali bolj spoštovati ne samo moralo, ampak tudi logiko. Besedica »oziroma« vam pomaga delati čudovito namensko pojmovno zmedo. Midva nisva trdila, da vodilni jugoslovanski marksisti izenačujejo marksizem s stalinizmom. Potem pa naju začudeno sprašujete, ali so za naju problematični vodilni in celo »uradni« marksisti, ker so omalovaževali marksizem v podobi stalinizma. To omalovaževanje ni kamen spotike. Sporna je tendenca, da se pod kritiko stalinizma hoče omalovaževati, likvidirati in izriniti na obrobje družbene zavesti vsakršna podoba marksizma.
Kar zadeva omembo dr. Tineta Hribarja, najbiž niste seznanjeni, da sem imel z njim precej dolgo teoretsko-strokovno diskusijo o razmerju med znanostjo in ideologijo. Torej se ne izogibam dialoga z dr. Tinetom Hribarjem.
Vprašujoč mene in Šešerka obtožujete, ali sva za rehabilitacijo vsakršnega marksizma in ožigosanje vsakršne kritike kakršnegakoli marksizma. Odgovor je zelo preprost. Ne! Nikdar nisem marksizma izvzemal iz družbene in strokovno-znanstvene kritike. Sam sem kritičen do marsikaterih klasičnih marksističnih postavk. Odločno pa nasprotujem, da se takšna normalna strokovna kritika spreminja v politično sredstvo za družbeno, idejno-politično in kulturno likvidacijo marksizma.
Nimam niti najmanjšega stalinističnega moralnopolitičnega in ideološkega mačka, . da bi se sedaj moral braniti pred vašimi nizkotnimi policijskimi obtožbami, da hočem vrnitev k letu 1947. Ce bi bile točne te obtožbe, ki jih niti malo ne dokazujete z mojimi deli in dejanji, bi morale biti policijsko in pravno sankcionirane, ker gre za rušenje ustavnih temeljev. Vi pa lahkotno stresate iz rokava te klevete.
Pravite, da vas je »zmrazilo« nedavno posvetovanje hrvaških komunistov, kulturnih in javnih delavcev o idejno-kultumih tokovih. Kaže pa, da vaše vesti prav nič ne zmrazijo vaše policijske obtožbe nedolžnih ljudi. Obtožujete hrvaške komuniste za uvajanje »intelektualnega Golega otoka«. Vi in vam podobni s svojim početjem, s svojimi metodami, s svojo idejno-politikantsko agresivnostjo in nesramnostjo resnično pripravljate okoliščine za nove Gole otoke. Upam, da vam ne bo uspelo, da bi nanje spravili poštene in predane socialiste, demokrate, komuniste in samo-upravljalce.
Vi in vam podobni že vrsto let razglašate za stalinista vsakogar, ki vas skuša kritizirati. S to moral no-poli-tično gorjačo vam je uspelo preplašiti marsikoga. To orožje se počasi krha, ker je vaše početje postalo preveč prozorno. Morali si boste izmisliti kako bolj
učinkovito moralno-politično degradacijo. Funkcija stalinistične univerzalne klevete je zelo jasna: idejno-mobilizacijsko razorožiti vse demokratične socalistič-ne sile in še zlasti Zvezo komunistov. Komuniste je treba atomizirati in jim odvzeti vsakršno voljo in pogum za javni, demokratični idejni odpor. Kdor pa se še kljub temu upa izpostavljati, tega je treba osamiti in ga temeljito oklevetati, da si bo enkrat za vselej zapomnil, s kom ima opravka. Socialiste, demokrate, komuniste, samoupravljalce želite spremeniti v zmedeno krdelo preplašenih ovčic, ki se na smrt bojijo, kdaj jim boste vi in vam podobni pomahali pred nosom z zastavo stalinizma. Takšno popuščanje duhovni agresiji resnično vodi v nasilje in zoževanje svobode. Vi zahtevate eksluzivno svobodo in. demokracijo za sebe, da bi jo lahko uporabili proti drugim. Resnična demokracija in svoboda zahtevata več borbenosti, več različnosti, več načelnosti, več pripravljenosti za razgovor ne pa koketiranje s stališči, ki ogrožajo temeljne pogoje svobode in demokracije. Ni mogoče trpeti takšnega izjemnega monopolnega položaja, ki je izvzeto iz vsake družbene kritike, ki vsako takšno kritiko ožigosa za napad na svobgdo in demokracijo, a za sebe zahteva popolno svobodo ne samo za kritiko, ampak tudi za politično-moralno klevetanje. Popolno jasno je, kdo mora izgubiti v tako neenakopravnem položaju. Takšno početje je resnično zelo nevarno zlasti še ob razraščajoči se inertnosti in opurtunosti komunistov in demokratičnih sdcialističnih sil. Takšen proces lahko prej ali slej vodi v uspelo meščansko, politično-idejno, ekonomsko restavracijo ali pa, kar je bolj verjetno, do nastopa policijske, birokratske ali celo vojaške represije kot zaščitnika in branitelja socializma. Vi, Kermauner, in vam podobni hočejo zabiti razne kline ne samo med komuniste v Sloveniji, med komuniste in ostale demokratične, socialistčne sile, ampak tudi med komuniste po republikah, da bi se med seboj merili, kdo je absoluten stalinist, kdo je relativen stalinist in kdo popolnoma ustreza vašim kriterijem. Vi, tovariš Kermauner, ne morete odvzemati komunistom pravice, da kolektivno razpravljajo o čemerkoli, seveda pa so rezultati takšnega razpravljanja podvrženi kritiki kot tudi vaše svobodno tuhtanje. Umirite se, Kermauner, s svojim kričanjem o stalinizmu. Ne bo vam škodovalo, če malo svoje energije potrošite še za kritiko sodobnega meščanskega neo-
konservativizma in nove desnice. Za takšno kritiko pa, kot kaže, niste preveč vneti. Veste, pa bi se splačalo, ker ta stališča niso površna, ampak intelektualno zelo precizno in tehtno izdelana in tudi odmevna so, skratka zelo akurantno blago.
Lepo je slišati od vas, da se ne pustite narediti za razrednega sovražnika. Le držite se! Potrudite pa se tudi, da se sami ne boste naredili. Meni in Šešerku sporočate, da ni ostvarljiva najina želja po restavraciji stalinizma. Pomirim naj vas, da lahko mirno spite, sicer pa policija ve, kje stanujeva, in vsak čas lahko pride po naju, ko se boste počutili ogroženega in boste vložili utemeljeno policijsko ovadbo. Ne bo me prestrašilo vaše klevetanje v imenu vaše svobode in demokracije.
Ali vi in vaši somišljeniki nimate prevelike želje po oblasti? V tem primeru bi me zaskrbela vaša kultura. Upam, da se vam in vaši druščini ne bo do kraja posrečila sistematična idejna in praktična erozija programa ZK in povezujoče akcije komunistov in vseh demokratičnih socialističnih sil. Kdo vam brani, da izražate svoje mnenje do stalinizma in do birokratskih tendenc v ZK in v družbi? Tu sva na skupni fronti. Bodite pa vsaj toliko duhovno nestalinistični, da pustite drugim, da odločno izrazijo svoje kritično stališče tudi do napadov do ZK v celoti, na marksizem sploh, do poskusov ustavne razgraditve SFRJ in do najbolj črnih potvorb naše revolucije. Verjel bom v vaš boj za svobodo in demokracijo, ko boste vodili kritiko tudi na teh frontah in ne samo na eni, ki se obrača proti drugi.
ZK se mora otresti svojih metod dela in svojih kardinalnih napak in pomesti z gospodarskim in drugim kriminalom v svojih lastnih vrstah in se ne sprenevedati za svoj delež družbeno-politične odgovornosti. Zagovarjam stališče, da naj se odločno in javno popravi krivica, če jo je zagrešila politika Zveze komunistov ali posameznikov v njenem imenu. To je potrebno zato, ker to zahteva osnovna moralnopolitična podoba socializma, in drugič, ker bi s tem zožili manevrski prostor opoziciji, da s pomočjo teh krivic laže uveljavlja svojo politično-idejno platformo. Iz takšnega priznanja bi izšla ZK moralno in politično močnejša in bolj udarna, odločna in bolj moralno-družbeno odgovorna za svoja bodoča ravnanja.
Mene in Šešerka ste obtožili za »vohljača«, ker sva izsledila zadah Nove revije. Na srečo je še nekaj
Odmev na pojasnila k štirim trditvam
foto Marjan ZaplatiI
em med tistimi, ki zelo pazljivo sprem-* ljajo zapise in polemiko nasploh, v tem primeru pa to, ki so jo začeli Andrej V	Kirn, Leo Šešerko in Matjaž Kmecl.
Tako sem tudi tehtajoče prebral prispevek Tarasa Kermaunerja. Misel mi je obstala ob tretji trditvi, ob »zavzemanju za družbeno politično rehabilitacijo škofa Rožmana« (le o tem bom tudi zapisal nekaj besed). Prebral sem enkrat pa drugič in še tretjič, pa ne morem razumeti, kako je tako izobražen, za napredek in resnico zavzet človek, kot je Kermauner, glede rehabilitacije škofa dr. Gregorija Rožmana zapisal (citiram, da bo jasneje): »Ker sem sam eden od spraševalcev v intervjuju z duhovnikom dr. Rudijem Konciljo, lahko odgovorim še z večjo gotovostjo: K. Š. s to trditvijo (o zavzemanju za rehabilitacijo/obrekujeta tako NR*)cot sodelavce v intervjuju. Koncilja,^ ki je — kar ni povsem nepomembno — sin partizanskega prvoborca, se zavzema za to, da bi tedaj, ko se govori o Rožmanu, jemali v obzir celotno njegovo življenje, tudi tisto versko pred okupacijo, in njegovo karitativno dejavnost med okupacijo; želi si vsestranske ocene neke osebnosti. Sprašujem se, ali so enkrat dane ocene večne? (Podčrtal I. J.) Ali ni razvoj človeške zavesti ravno v tem, da daje vsak čas in vsaka generacija svoje ocene, temelječe na novih analizah, te pa spet na novih predpostavkah?«
Sledi pouk o uveljavljanju idejnega boja, ki vodi v restalinizacijo, in o tem, da v tej naši krizi »potrebuje družba nove pojme, nove intelektualne instrumente in nove etične drže«. .
Tole o škofu Rožmanu in hotenju po »vsestranskih ocenah« itd., o njem me k temu odmevu ni pritegnilo le tisto, kar je znanega o medvojnem delovanju narodno izdajalskega škofa, ki je tako brezobzirno izkoriščal vero in zavestno zapeljeval versko čuteče ljudi, da so segli po orožju in pobijali ter mučili (V imenu Kristusovih ran, naj pade partizan! — Ali: Uničevanje komunizma ni politika, ampak verska zadeva! kar je škof navajal v pastirskem pismu 30. novembra 1943; tam je tudi zapisal: Vsak, ki podpira komunizem (t.j. NOB) smrtno greši, hujše, kakor bi grešil s krivoverstvom), bolj se čudim tisti res neprijetni omembi, da rii povsem nepomembno, da je dr. Koncilja sin prvoborca. Pa o škofovi karitativni dejavnosti med vojno premišljujem in o ocenah glede na večnost. Prav zdaj ponovno (in po novo odprtih dokumentih) raziskujem dokumente slovenske protire\^>lucije in kolaboracije, dokumente, ki so jih pisali taki, kot so dr. Albin Šmajd, pa general L. Rupnik in vrsta drugih protinarodnih organizatorjev — in tudi sam dr. G. Rožman, škof ljubljanski. Lasje se dvigajo človeku, ko prebira njihove protiljudske in zarotniške zapise, zato bi človek pričakoval, da bo tudi tak raziskovalec in tanko čuteč človek, kot je Taras Kermauner, namesto nove ocene o škofu (in drugih) razmišljal o poglobitvi ocene in o delu, ki je protiljudskega škofa pripeljalo v tako nizkotno narodno izdajstvo, da sta se temu čudila celo taka krvnika slovenskega ljudstva, kot sta bila koroški gauleiter dr. Friedrich Rainer in SS general Ervvin Rosener? Človek bi pričakoval — ker so bile škofove (in podobnih) ideje prelite v strahotno prelivanje tudi povsem nedolžne slovenske krvi -- da bo tudi Ker-
»nosov« v Sloveniji in med njimi tudi dr. Boris Majer, ki ste ga na vrat na nos uvrstili v sprejemljivo ekipo slovenske kulturne politike. Dr. Boris Majer je že po prvih številkah Nove revije prišel na sled tem vonjavam. »Dogaja pa se to — kot že neštetokrat v preteklosti — pod pretvezo boja proti stalinizmu, za svobodo znanosti in svobodnega razmišljanja, za visoko znanstveno raven itd., kakor da bi kdorkoli v naši družbi to osporaval. Poglavitna tarča teh napadov pa danes ni več samo stalinizem, temveč tudi leninizem in vse bolj tudi sam marksizem.« (Medote pritiska ne morejo biti nadomestilo za argumentiran boj mnenj, Delo, 21. julija 1982). Dr. Majer je identificiral v tem sestavku še druge vonjave, ki pa jih ob tej priliki ne bi omenjal.
Ker ste že uporabili policijsko terminologijo, vas prosim, da skrbno preberete naslednji navedek. Mogoče boste prepoznali podobnost s tisto komično situacijo, ko je nekdo prvič slišal za besedo »proza«. Ko mu je bilo pojasnjeno, kaj to pomeni, se ni mogel načuditi, da to že vseskozi počenja, ne da bi vedel, da se temu tako reče.
»Stalno in dosledno opozarjati na stalinistične tendence in s tem »zastraševati« jugoslovanske komuniste in druge levičarje doma in v svetu.
Sistematično pomagati in dajati publiciteto raznim opozicijskim skupinam v Jugoslaviji. V povezavi s tem je treba mnogo bolj reklamirati razne jugoslovanske disidente... Ni nujno, da so ti »disidenti« izrazito protikomunistično obarvani, morda je celo bolje, da so bolj »humanistično« usmerjeni.« (Drago Markovič — Savo Kržavac: Dilas i sledbenici, strategija posle Tita, NIN, 27. maja 1984, str. 52, citat iz študiozno narejenega programa neke tuje sile za strategijo destabilizacije Jugoslavije.) Upam, da takšna strategija ne bo ohromila kritičnosti komunistov in demokratičnih socialističnih sil do svoje lastne prakse in do objektivnih tako stalinističnih kot meščansko restavrirajočih tendenc. Odločno pa je treba biti kritičen in odporen tudi do poskusov instrumentalizacije demokracije in naše lastne neizprosne kritičnosti za cilje takšne strategije erozije našega družbeno-poli-tičnega sistema in njegovih idejno-kulturnih vrednot.
ANDREJ KIRN
mauner vprašal, kdaj bo škofijski ordinariat v Ljubljani (in tudi drugod) priznal in razglasil, da je škof Rožman na svojem visokem položaju grdo izkoristil vero in da je (poleg ostalega) prav katoliški veri in verujočim vtisnil velikanski madež, da je v sovraštvu do komunizma in partizanskih borcev vsa štiri okupacijska leta počenjal vse kaj drugega, kot pa se držal Kristusove misli, da »ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe!« O tem na koncu nekaj dokazov.
Tu še mimogrede o tem, čigav sin-hčerka je kdo. Poznam (in poznamo) celo vrsto sinov in hčera, ki so bili potomci-otroci izdajalcev in nem-čurjev., a so postali naši iskreni in nepomirljivi borci za narodno in socialno svobodo! In nasprotno — lahko navedem vrsto otrok revolucionarjev in partizanov, ki so - žal - stopili s poti svojih očetov. Povsem razumljivo je, da njihovih imen (prvih in drugih) tu ne navajam, lahko pa postrežem z njimi v osebnem razgovoru. Sicer pa s tem nisem povedal nič novega, temveč le to, da teorija o tem in takem potomstvu (vedno) ne drži!
Ce pa upoštevamo »celotno (škofovo) življenje«, pa versko in karitativno, bi bila škofova podoba še bolj črna, saj Slovenska zaveza, Stražarji, Mladci, belogardisti, domobranci in podobni niso naenkrat padli z neba, temveč so njih 'korenine — ideološke in praktične — segale daleč nazaj, daleč v medvojna leta, še v čas drugih škofov in politikov (ne bom navajal imen, ker bi lahko izzvenelo kot versko nestrpno, dasiravno sem. tudi jaz imel zelo zelo pobožno mamo in sem bil po njeni volji v otroških letih celo ministrant).
O večnosti ocen? Ob tem tudi v novih generacijah in njenih ocenah, temelječih na novih analizah, in tako naprej?
Da ocene niso večne, je aksiom. Toda: izdajstvo, in to še narodno ter z izrabljanjem verskih čustev ljudi, ki so v škofu in tistih okoli njega gledali ne le dušnega, temveč tudi svojega, slovenskega pastirja, ostane izdajstvo! 'Nove ocene niso potrebne, če pa se to komu le zdi, ima za bregom nekaj drugega! Škof kot človek seveda ni bil grob človek (?), tudi o Draži Mihailoviču, vrhovnem četniškem voditelju, enem naj večjih jugoslovanskih vojnih zločincev, pravijo, da je bil blage, mirne narave. Ce bi šli po tej logiki dalje, lahko pišemo še o hujših ugotovitvah. Npr. o Heinric-hu Himmlerju, ki je bil ljubitelj živali in rastlinstva, nežen oče in mož, a je bil organizator uničevanj milijonov nedolžnih, a tudi upirajočih se ljudi., Šel sem daleč, a tako je, če gremo po tej poti, ki vodi k pozabljanju vseh vzrokov zla, nasilja, uničevanja, vojn!
Seveda pa bo treba o nekaterih zadevah, ljudeh in dogodkih napraviti še vrsto novih, poglobljenih analiz, napisati nove ocene. Toda o zločinih in vojnih zločincih le poglobiti! Zločinci, taki ali drugačni, imajo običajno odvetnike. Vendar vsi, obe strani vesta, da je bil zločin storjen. Torej gre le za to, kakšno kazen bo kdo dobil. Večjo ali manjšo, a dobil jo bo, ker jo bo po človeških in pisanih postavah moral. Škof dr. Gregorij Rožman je za vse dobil le 18 let zapora z ostalimi dodatki. Pravim — le 18 let, kajti grehi njegove vrste so bili izjemno veliki, a sodniki so upoštevali njegova leta (rojen je bil 1883) in tudi okoliščino, da je bil škof. Morda bi prav zaradi tega zaslužil še večjo kazen. Kajti (navajam nekaj dokazov);
— ves čas okupacije je škof dajal škofijski dvorec
na voljo združenim buržoaznim, protiljudskim in ko-laborantskim organizatorjem;
-	le nekaj dni po okupaciji Slovenije in Ljubljane — 22. aprila 1941 — je obiskal fašističnega visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino Emilia Grazioli-ja in mu po pozdravih zagotovil sodelovanje podrejene duhovščine z Mussolinijevo Italijo;
—	že 3. maja 1941 je Mussoliniju s spomenico izrazil veselje nad zasedbo dela Slovenije s strani fašistične Italije (!) ter Duceju tudi obljubil neomajno sodelovanje;
-	v škofijskem dvorcu je 16. 2. 1942 dajal predloge glede sodelovanja z italijanskimi okupacijskimi oblastmi ter o tem, da bi bolj samostojno pobijali tako imenovano »komunistično nevarnost«, ki se je borila proti okupatorjem in seveda njihovim doma-čim^odpadnikom-izdajalcem;
—	s svojim delom in raznimi pastirskimi pismi je obsojal in napadal osvobodilno gibanje in pozival katoličane v boj proti njemu;
-	škof Rožman je ob krvniku Rosener ju prisostvoval prisegi »slovenskih domobrancev« 20. 4. 1944 (na Hitlerjev 55. rojstni dan) in 30. 1. 1945 domobrance blagoslovil in izjavil, da je »prisegi prisostvoval zato, da ga slovenski narod vidi in da pokaže, kako soglaša (tudi) z nemško politiko«: prej pa z italijansko;
—	dne 3. maja 1945 je generalu Aleksandru v Gorico poslal brzojavko s prošnjo po hitri britanski intervenciji v Sloveniji, da bi »preprečili nadaljnje krvoprelitje in uničenje slovenskega naroda«, kar je zvenelo tako, kot da ga bodo uničili partizani. S tem je v deželo klical tretjega okupatorja — seveda pod videzom zavezništva; ne smemo pomisliti, kaj bi se zgodilo, če bi tudi ta nakana proti ljudstvu in partizanom uspela!
Veliko je še tega in takega, a bodi dovolj. In zdaj: tudi, če je bil škof še tako osebno dober, tudi če bi bila njegova karitativna dejavnost kdaj zelo izrazita, tudi če je bil ves njegov boj »proti brezverskemu komunizmu« odet v plašč obrambe katoliške vere, vse obledi ob njegovih pregrehah proti ljudstvu, ki je prav zaradi njegovih dejanj še bolj, kot bi sicer, krvavelo v boju za svojo svobodo! Tako kot na primer kak sicer do nekega časa pošten človek z grabežem, tatvino ali z dezertacijo, zločinstvom in izdajstvom zbriše vse dotedanje morebitne zasluge, tako je tudi škof s svojimi pregrehami izgubil vse pravice običajnega človeka. Postal je vojni zločinec!
Postal je to kljub številnim opozorilorn in vabilom s strani Osvobodilne fronte, naj stopi na stran za svobodo borečega se naroda, če pa ne zmore tega, naj osvobodilnega boja proti okupatorjem vsaj ne napada! Nič ni zaleglo, škof je, prežet s fanatičnim sovraštvom do komunistov, do komunizma in partizanstva, vse do konca vojne pozival vernike v boj »za vero in Boga!« čeprav ne prva ne drugi nista bila v nikakršni nevarnosti. Nazadnje se je s svojimi ljudmi — istomi-slečimi, istodejavnimi — tako s tistimi, ki so to delali zavestno, kot.z onimi, ki jih je zapeljal (in seveda ne le on) in bi bili sicer lahko tudi med borci proti okupatorju — naglo odpeljal v Avstrijo in potem še dlje. Če bi šlo le za različne ideje, bi bilo to kaj lahko in nobenemu ne bi bilo treba bežati pred ljudskim gnevom in pravično sodbo. Tako pa je šlo za veliko prelite krvi tako na strani belogardistov in domobrancev kot tudi partizanov in pripadnikov narodnoosvobodilnega gibanja! Velike, neizbrisne, temne in zgodovinske grehe si je naš najvišji duhovni pastir nakopal na glavo! Le v tej - sicer pa že zdavnaj dokazani — luči lahko govorimo o škofovi oceni! Kljub temu pa je na primer tudi Mohorjev koledar v Celovcu letos — ob 100. letnici Rožmanovega rojstva — prinesel zapis, da se je Mohorjeva družba »častno oddolžila spominu škofa — trpina«. Rekel bi: rabelj je proglašen za žrtev, ki je povzročal mrakobnost!
Tegale nisem zapisal in obnovil toliko zaradi Kermaunerja, temveč predvsem zaradi množice mladih, ki tega ne poznajo ali s katerimi spet nekateri manipulirajo. kar v teh trdih časih nove preizkušnje ni ravno težko!
IVAN JAN
Anketa o literarnem in splošno umetniškem postmodernizmu kot oznaki za najnovejša iskanja (3)
Umetnost po avantgardi in modnih modernizmih
zrazit poudarek v dosedanjih odgovorih ankete o postmodernizmu je prav na očitkih literarni vedi in kritiki (oziroma ustreznim umetnostnim teorijam in kritikam, ka-dar odgovarjajo neliterami vprašanci), češ da nekritično rabita to oznako, prav tako pa tudi na (osebno obarvanih!?) pogledih anketirancev na strategijo najnovejšega in polpreteklega literarnega snovanja pri nas. Seveda pa pišejo tudi o samem filozofskem, estetskem, stilnem in kompozicijskem jedru (oziroma prijemih) postmoderni zrna.
Problem je torej postmodernizem tudi kot kritika čistosti modernizma, njegovega skrajnega esteticizma; mislimo na popolno modernistično izkristaliziranost (verjetnostnega in poetičnega) koda literature, slikarstva, gledališča, na modernistična uživanja v protiživljenjskosti vseh umetnosti, ki so kot stvarnost sui generis oprte le nase, tako rekoč obsedene od strahu pred kakršnimikoli zvezami z »umazano«, onečaščeno zunaj umetniško oziroma zunajtekstualno dejanskostjo. Postmodernizem zatorej tudi kot preseganje modernističnih redukcionizmov. In njegov domet?
Tudi v vračanju k oblikam, ki zatrjujejo fabula-tivnost, zahtevnost kompozicije »velikih tekstov«, resimbolizacijo, računanje na (desetletja izgublje-
no) celoto v umetnostnem oblikovanju se nahaja; kot sporno ostane nekje zunaj samo iluzijsko, transcendentno, čisto drugo, saj ga ne more več predano vključiti v svoje delo ironični postmodernistični zbiratelj in arhitekt.
DENIS PONIŽ, književnik
•w"^ri najboljši volji, ob siceršnjem rednem ^^spremljanju sodobne slovenske literarne L produkcije, ne vidim nikjer nikakršnega literarnega postmodernizma, ker preprosto tudi modernizem ni nič drugega kot eno od imen za vzporedni tok avantgardnim in e kspe n mentalni in prizadevanjem od srede šestdesetih do srede sedemdesetih let. In kaj se dogaja danes? Dogaja se še vedno tako avantgardna literatura, čeprav je prefrigano izgnana iz večine literarnih revij in povsem iz književnih programov izvirne literature in dogaja se modernizem, kakor se dogaja že vrsto let. V času, ki je okoli nas, ne vidim nobene vznemirljivosti, nobenih estetskih in idejnih prevratov, nobene menjave idej-ideologij, Ce se pojavlja »magični izraz postmodernizem«, se pojavlja zato, ker sistematiki nenehno predalčkajo, razvrščajo, hierarhizirajo, primerjajo, delajo sezname in nomenklature. Izraz postmodernizem pa je tako lep, da se lepo reče in še lepše sliši. Kaj
več pa se za njim, po mojem mnenju, ne skriva.
Da pa bi se, znova skrbno zaplankana in od vseh pomembnih tokov odrezana provinca, administrativno in še drugače zavarovana pred vplivi (seveda škodljivimi) velikega sveta, primerjali s kakšnimi tujimi vrenji, snovanji in stranpotmi (tudi te so v literaturi še kako pomembne), je pa naravnost smešno. Potem je že bolje imeti tu in za nas naš postmodernizem.
CIRIL KOVAČ, literarni zgodovinar
vprašanje »postmodernizma« je že glede na \ / poimenovanje samo povezano z moderni-
▼ zrnom. Slednji pa je v naših kulturnih razmerah v zadnjih dvajsetih letih dobil izredne razsežnosti, zato bom na vaša vprašanja odgovoril v treh poglavjih in - izogibajoč se splošnim trditvam — skušal podati nekatere značilnosti sodobnega kulturnega dogajanja. Poglavja, v katera sem strnil vaša vprašanja, se glase; 1. Kaj je modernizem? 2. Kaj je slovenski sodobni modernizem? 3. Kaj naj bi bil postmodernizem?
1. Menim, da modernizem pomeni razstavitev umetnosti na prafaktorje: ali absolutna oblika ali absolutna stvar — ali oblikovanje ali izpoved — ali zmagoslavje razuma ali propad razuma — ali abstraktna umetnost ali razstavljanje industrijskih izdelkov. Značilni za modernizem sta tudi dehumanizacija in postavitev jezika na prvo mesto, kar se dogaja, ko se pojavi izguba zaupanja v realije, v vrednote, v etos in človeka. Zato pravi Samuel Beckett, da so nam ostale samo besede in še te nas včasih zapustijo. Vendar v pomembni umetnosti čistega modernizma — ali abstraktne umetnosti ali absolutne stvari - manj, kot si mislimo. Menim, da nekaterih modernih struj ne moremo imeti za modernistične, ker so zraščene s celovito umetnostjo, tako simbolizma, impresionizma, ekspresionizma, saj je navsezadnje vsaka umetnost impresivna, ekspresivna in simbolična. Seveda je
nekoliko drugače za druge sodobne »izme«; za dadaizem, futurizem, nadrealizem, za abstraktno umetnost in za novi roman. Treba jih je obravnavati kot pojave, ki so zrasli iz kriz, zagat in problemov modernega sveta, iz upanja v boljšo bodočnost in iz raznih estetskih pogledov. Seveda je treba objektivno oceniti te pojave, kot so jih ocenili Spengler, Freud, Levi-Strauss, Della Vol-pe, Lukacs, Caillois, Etiemble, Friedrich, Spitzer, Jankelevitsch, Huisinga in drugi. Treba je tudi upoštevati mnenje utemeljitelja dadaizma Trista-na Tzara, ki meni, da je dada vendar »drek«, in porazno sodbo o nadrealizmu, ki jo je izrekel Freud, na katerega so se nadrealisti naslonili kot na svoj temelj; vseeno pa zaradi pomembnosti nadrealizma, ki je zagovarjal v umetnosti neposrednost in v družbenem pogledu socializem, ta sodba ni v celoti pravična. Treba je tudi upoštevati izjavo Bretona, ki pravi, da je bil nadrealizem pred njim in da ga bo preživel. Slednjo sodbo je treba poudariti pri nas, kjer so napravili iz modernističnega reizma novo epoho ob zaničevanju vse dosedanje kulture.
Čisti modernizem torej nima ' v pomembni umetnosti takih razsežnosti, kot trdijo. Mnogi pisatelji, pesniki in drugi umetniki našega stoletja se za modernizem niso posebno zanimali: Gide, Malraux, Montherlant, Mauriac, Silone, Mann, Kranjec, Voranc, Gorki, Šolohov, Krleža, Ham-sun, Steinbeck, Andric, Selimovič in drugi. Povsod sta v njihovih likih ohranjeni identiteta in antinomija. Enako pesniki: Gradnik, Pasternak, Cvetajeva, Ahmatova, Rakič, Nazor, Neruda in drugi. Naša »moderna«, ki je izšla iz dekadence in simbolizma, je takoj prešla k samostojnosti, izpovedi in celoviti človečnosti. Cankar je že v Vinjetah zavrgel vse tiste literate, ki »niso ljudje«, ki so simbolisti, realisti, idealisti, »suhe rubrike, napisani programi« in »ki niso sposobni več za nobeno drugo rabo kakor kvečjemu še za slovensko estetiko« - rubrike, »človeka nobenega«. Ob tem je treba pomisliti, kaj bi rekel Cankar danes, ko so
modni strukturalisti, reisti in ludisti odpisali človeka, zakaj Cankar je klical »tiste čase... ko so bili nazori in čuti kakor rezani iz enega kosa, ne sestavljeni iz različnih blestečih, raznobarvnih, mikroskopično majhnih delov«. Pred »literarno izobraženimi ljudmi« pa je po lastnih besedah napravil ovinek, če je bila cesta še tako blatna, in se je skril v prvo vežo. Sicer pa so danes reisti in ludisti poslali Cankarja k živalim in krastačam.
Tudi drugi sodobni veliki umetniki so šli prek »izmov« k celoviti poetični človečnosti, zato ne moremo o njih govorti kot o modernistih. Unga-retti je šel daleč prek hermetizma, Lorca daleč prek nadrealizma in Majakovski daleč prek futurizma, pri Jeseninu pa ne vidim sledov imagini-zma. Ali niso tudi naši impresionisti — Jakopič, Grohar, Jama in Sternen - šli daleč prek impresionizma in postali naši največji likovni umetniki? Enako Plečnik v arhitekturi ni ostajal samo pri modemih teorijah, temveč je izrazil svoj svet. Se več!
Poglejmo k izrazitejšim modernistom! Moderna poezija se je razdelila na dva tokova: na intele-kutaino in na nadrealistično, kar je vidno že pri dveh izrazito modernističnih velikih francoskih pesnikih, pri Valeryju in Apollinairu, ki sta se v pogledu poezije med seboj prezirala. Toda že Valery je segel daleč prek začetnika te poezije, Mallarmeja, kaj šele Eliot in drugi; po drugi strani pa je izraziti nadrealist Rene Char našel v svojih temnih metaforah splošno človeško čustvo in romantičen razgovor med naravo in človeškim srcem. Še več!
Poglejmo še k tistim, ki jih imenujejo utemeljitelje modernizma, k Poeju, Baudelairu, Mallarmeju, Rimbaucfu in Joyceu! Poe je na prvo mesto postavil ritmične in zvočne učinke, vendar je treba reči, da je s svojimi temnimi temami dramatičen pesnik in v tem pogledu ni modernist. Po drugi strani je treba reči, da je res dosegel čudovito mojstrstvo v svojih pesmih, posebno v Lenori, vendar je Prešeren to dosegel v prevodu Burger-
jeve Lenore spotoma, saj mu je bil cilj pesniška vsebina, za formo pa se mu je zdelo samo po sebi, da jo mora obvladati. Baudelaira je treba črtati iz seznama modernih pesnikov, ker glede na diskur-zivnost svoje poezije in na sintakso ter glede na izrecno dramatično vsebino ni nikakršen moderen pesnik. Na moderniste je vplival le z nekaterimi temami. Mallarne je resnično hotel biti modernist v pravem pomenu besede, zakaj zanj je »oblika edina vsebina« — vendar je govoril o sakralnosti poezije in neko pesem pisal štiriintrideset let. Ameriški kritik de Man pa dokazuje proti Stierle-ju, da je Mallarme tudi subjektiven in mimetičen pesnik, če se poglobimo v njegovo filozofsko poezijo. Kasnejši Rimbaud je resnično modernist, vendar je svojo poezijo kasneje zavrgel kot »neumnost, svinjarijo, pomije«. Njegovo delo pa sta kritično analizirala rimbaldologa Etiemble in Margoni. Torej Mallarme je zavrgel resničnost, ker je grda, Rimbaud pa je. zavrgel poezijo,ker je menil, da aleksandrinec nima mesta v surovi resničnosti. In v tem je drama - medtem ko so naši modernistični reisti in ludisti zavrgli dramatičnost, oblikovanje in se igrajo z besedami in črkami. In če je bil 'ovce v Ulissesu in v Finnegans Wake modernist, pa je vendar menil o Mallarmeju, da je »najčistejši cvet izprijenosti«; torej za Joycea forma ni bila edina vsebina. Sodeč po vsem tem, je pojem modernizma problematičen in vsebuje tudi že del postmodernizma.
Poglejmo še novi roman, ne kot mit. temveč njegovo genezo, njegovo bistvo in njegovo bilanco - glede na to, da naša ludistična kritika postavlja novi roman kot edino pravo sodobno umetnost. Novi roman je potemtakem čisti modernizem. Videti pa je, da se je novi roman izoblikoval postopoma. Pri Proustu je vidno rahlo razblinjanje identitete zaradi odsotnosti etosa kot stremljenja, ne etosa kot stanja; pri Joyceu so osebnosti označene kot strukture vtisov; pri Virginii Woolf pa je v njenih likih odsotna identiteta; v novem romanu je tekst postal le jezik, besedni proces. Pri
Rudolf Hribernik Svarun je napisal in (pri založbi Borec) izdal še četrto knjigo Opredelitev
Z Veliko pomladjo zaokrožena podoba NOB
ri založbi Borec je te dni izšla četrta ■ knjiga Rudolfa Hribernika - Svaruna: Opredelitev - Velika pomlad. S to knjigo avtor zaključuje veliko roman-sirano vojno kroniko o štiriletnem boju slovenskega naroda za svobodo, v kateri je strnil usodni čas osvobodilne vojne na ozemlju Slovenije, povezan z osvobodilno vojno in revolucijo jugoslovanskih narodov, v pregledno celoto.
Tudi v četrti knjigi je avtor ostal zvest osnovni koncepciji predvsem vojne kronike, ki je roman-sirana samo toliko, da bralec lažje poveže tok dogodkov, ki so namensko izbrani in podrejeni globalni strategiji in taktiki ljudske vojne in revolucije, značilne za Titovo obdobje.
V	knjigi avtor ugotavlja, da je bilo četrto leto vojne še posebno težka preizkušnja za slovensko vojsko, ki je imela v dveh korpusih in v četrti operativni coni petintrideset tisoč borcev v oboroženih formacijah. Nahajala se je na naravnih poteh med Alpami in Jadranom, preko katerih so bile nemške sile, vojne grupe armad »E« v Grčiji in na Balkanu in grupe armad »C« v Italiji, povezane z Nemčijo. Nemci so še vedno računali z zavezniškim izkrcanjem v Istri in vdorom preko postojnskih vrat v rajh. V jeseni 1944 so imeli Nemci na našem ozemlju 120 do 130 tisoč vojakov. Spričo posebnega pomena Primorske je bila polovica teh sil razporejena v 675 postojankah in oporiščih na operativnem področju 9. korpusa NOV.
Da bi lažje umaknili armadni skupini z Balkana in iz Italije, so v Sloveniji utrjevali več obrambnih linij. Dela je izvajalo tudi nasilno mobilizirano prebivalstvo. Cilj sovražnika je bil za vsako ceno uničiti narodnoosvobodilno vojsko, kar je ustrezalo tudi domači reakciji. Kvizlingi so špekulirali z Angloan.eričam, da bi se jim predstavili kot kraljevi pristaši. V tem času so se na Primorskem koncentrirali iz Srbije in Like ter iz drugih krajev pregnani četniki. Slovensko domobranstvo, ki je v tem času štelo okoli 13.000 mož, je še zvesto sodelovalo v vojnih operacijah z okupatorjem proti NOV in celo stopnjevalo svoj izdajalski napor.
V	času, ki ga obravnava 4. knjiga, je na Štajerskem nastala velika prelomnica, ko so enote 14. divizije prešle v ofenzivo in osvobodile Savinjsko dolino. Nastal je veliki osip wehrmanske vojske in masovno vstopanje Štajercev v NOV. Od okoli 7000 borcev so polovico poslali čez Savo, da bi okrepili enote 7. korpusa.
Na ofenzivo slovenskih partizanov so Nemci odgovorili s spremenjeno taktiko. To so bili nagli vdori udarnih grup na partizansko osvobojeno ozemlje. Naj omenimo partizanske poraze na Ja-vorici. Pokljuki, vdor v Cerkno, presenečenje Gradnikove in Vojkove brigade in tako dalje. Potem sledimo v knjigi nenehnim spopadom večjih partizanskih sil. divizij, in korpusov z Nemci. Nastal je problem, kam z ranjenci. Avtor nas seznanja s prenosom ranjencev 9. korpusa preko .Notranjske na Rog. odkoder so jih pozneje z letali prepeljali v Italijo. Okoli 500 ranjencev pa so iz kočevskih in drugih bolnišnic preko Like
transportirali v Dalmacijo na že osvobojeno obalo.
Popisani so tudi problemi materialne preskrbe velikih enot, njihovo oskrbovanje z orožjem, mu-nicijo, saniteto,hrano in gradnjo skladišč. Nastajala so tudi že partizanska letališča. Pomoč zaveznikov je bila kar precejšnja, toda niso dobavljali topov in minometov, ki bi jih partizani za rušenje utrjenih postojank najbolj potrebovali.
V	knjigi je pojasnjena nesreča, ki je doletela komandanta slovenske vojske Staneta Rozmana. Po njegovi smrti je njegovo dolžnost prevzel Dušan Kveder — Tomaž.
Kljub velikim žrtvam partizanska vojska ni mogla zrušiti glavnih sovražnikovih oporišč. Sledimo številnim napadom na operativnem področju obeh korpusov in štajerske operativne cone. Nemci so se trudili, da bi razširili domobranstvo po Gorenjskem, Primorskem in delno tudi na zahodnem Štajerskem. Poizkusu sovražnika, da bi razdvojil 7. in 9. korpus z ustanovitvijo novih postojank na področju Črni vrh — Col in da bi otežil napade na dolomitske postojanke, je sledila partizanska ofenziva z napadom na Črni vrh in vdorom 31. divizije v Dolomite. V ta čas sodi tudi 15. september, ko je AVNOJ proglasil amnestijo za domobrance, vendar brez posebnih rezultatov.
Tem napadom sledi protiofenziva Nemcev in domobrancev s četniki na prostoru med Dolomiti, Primorsko in Gorenjsko, ki je imela namen zaustaviti proces razkrajanja domobranstva.
Sledimo napadom 7. korpusa na progo Ljublja-na-Trst, Ljubljana-Zagreb, Ljubljana-Maribor, nato pa akcijam 9. korpusa proti Dolomitom in Gorenjski. V tem obdobju zaznamujemo špekulacije zahoda glede naših zahodnih meja. Maršal Alexander je v Italiji zaustavil ofenzivo svojih sil, kar je dalo možnost nemški armadi, da je lažje uničevala italijansko partizansko gibanje. Maršal Kesserling je lahko poslal del svojih sil na druge fronte z namenom, da bi lahko zavrli napredovanje Rdeče armade proti zahodu.
V	knjigi je dokumentarno opisan težak položaj vseh partizanskih enot na prelomu zime 1944/45. Sledi ofenziva Riibenzahl proti enotam 9. korpusa. Gauleiter Reiner je dal nalog za totalno čiščenje slovenskega ozemlja vseh partizanov. Poseben cilj je bilo uničenje 9. korpusa v zvezi s špekulacijami o usodi Julijske krajine. V tem času je sovražnik nenehno napadal 7. korpus na centralnem osvobojenem ozemlju na Dolenjskem. Sledimo opisom hudih bojev v Suhi krajini in na drugih krajih operativnega področja 7. korpusa. Tudi v tem obdobju pisec spremlja položaj v Ljubljani. Osvobodilna fronta je doživela hude izgube in je z naporom obnavljala razbito organizacijo ter se pripravljala na zaključne boje. Slo je za končno opredeljevanje vsakogar,
Opisane so priprave za vstajo v Trstu,‘kjer je bilo pripravljenih 14 delavskih bataljonov z 2500 borci slovenske in italijanske narodnosti. Ti naj bi pomagali 4. armadi in 9. korpusu v zaključnih bojih. Sledimo prodoru 4. armade preko Reke in Ilirske Bistrice, osvoboditvi Istre, Trsta, Gorice in Tržiča, prodoru drugih enot v Ljubljano in na
Koroško. Sledi proglasitev prve slovenske vlade v Ajdovščini. Zatem so opisani zaključni boji na Štajerskem ter razorožitev divizij Lehrove grupacije, nemške, četniške in ustaške 'vojske. Dovolj doživeto so opisane operacije, ko je bilo ujetih okoli 300.000 Nemcev, četnikov in ustašev in je bil zajet maršal von Lehr. Tudi ob teh operacijah, v katerih je imel sovr&žnik veliko žrtev, so bile prisotne špekulacije zahodnih zaveznikov glede Koroške. Uspešne zaključne operacije so preprečile sovražnikove načrte kot tudi načrte domače reakcije.
Pisec je vključil v knjigo tudi zelo zanimivo gledanje ajjgloameriških obveščevalcev, poročnike Wuchenicha in britanskega polkovnika Petra A. VVilkinsona na narodnoosvobodilni boj in revolucijo v Sloveniji.
Dejstvo je, da so se zadnji boji v 2. svetovni vojni končali v Sloveniji. Vojna je trajala za slovenske partizane natanko 1^00 dni. Potem ko je Nemčija 9. maja 1945 kapitulirala, je trajala vojna v Sloveniji še teden dni.
Pisec občasno daje presek stanja in dogodkov v Jugoslaviji in na ostalih svetovnih bojiščih. Opozarja na vlogo, ki jo je naše osvobodilno gibanje odigralo v 2. svetovni vojni. To osvetljuje z zelo pomembnimi skupnimi podatki o številu borcev in žrtev.
V toku dogodkov, ko stopajo v spopade velike vojne formacije, vloga posameznika v tej zadnji knjigi stopa v ozadje. Ivan kot predstavnik partije, inštruktor CK in aktivist, ostane v Ljubljani in tam dočaka konec vojne. Vojna se srečno konča tudi za njegovo ženo Olgo ter otroke. V boju se je prekalil, iz delavca je postal revolucionar, ugleden in zaslužen političen delavec, graditelj ljudske oblasti in družbe.
Branko se uveljavi kot uspešen in temeljit vojaški voditelj, ki razmišlja o vrnitvi v svoj pok lic profesorja. Sodeloval je v zadnjih bojih za osvoboditev Koroške. Tudi njegova žena Lucija, ki je na začetku vojne zabredla na stransko pot dočaka svobodo kot partizanka.
Daki je najbolj privlačna in poudarjeno opisana oseba. Predstavlja pravega proletarca, španskega borca in narodnega junaka, ki doživi konec vojne na višji vojni akademiji v Moskvi.
Vseved predstavlja komisarski kader, deluje na [političnem področju od začetka do konca vojne. Na Gosposvetskem polju razmišlja o usodi Slovenstva in o neosvobojenih Slovencih, ki so tudi po tej vojni ostali zunaj naših meja.
Marko ostane obveščevalec v večjih enotah in konča vojno pot v osvobojenem Trstu. Tonček ostane spremljevalec Aleša Beblerja in drugih voditeljev, Duško in Borut pa sta v Ljubljani, obveščevalca vosovca ter aktivista, padla pred koncem vojne. Janko se iz borca razvije v komandirje čete. Ostali junaki knjige igrajo epizodne vloge.
Neslavno končajo vodje kontrarevolucije, general Rupnik, Hacin in drugih, ki so jih po begu čez mejo zavezniki vrnili ljudski oblasti; obsojeni so bili na smrt. Enako usodo je doživel SS general Ervin Rossener, ki je bil kot vojni zločinec obsojen na smrt z obešenjem.
Ob zaključku četrte knjige ni odveč ugotoviti, da bodo bralci knjige Opredelitev dobili zaokroženo sliko o vsem pomembnem dogajanju za časa NOB v Sloveniji in tudi širše v Jugoslaviji. Knjiga je izjemnega pomena tudi za poznavanje izkušenj splošnega ljudskega odpora, posebno pa bo koristila mladim, ki jih zanima veliko zgodovinsko obdobje, ki je odprlo pot razvoju današnje Jugoslavije. Izkušnje ljudske vojne in revolucije pa so pomembne in tudi koristne za tiste narode, ki se še vedno borijo za svobodo. V jugoslovanskem merilu ta knjiga pojasnjuje prispevek Slovencev v skupnem boju jugoslovanskih narodov za ustvarjanje naše nove družbe.
TONE SVETINA * v
Na hitro po deželah in zemljinah
Jugoslavija — prizorišče madžarskega romana
■sr T mesečniku Društva madžarskih pisateljev \ / Kortars ie v junijski številki začel izhajati ▼ roman pisatelja Tiborja Cseresa »A Foksa-nvi-szoros« (Soteska), ki se dogaja na današnjih jugoslovanskih tleh. Zgodbo pripoveduje v prvi osebi madžarski podkonzul v Beogradu, ki je z znanjem jezikov — poleg srbščine je obvladal tudi turščino - prekašal vse tamkajšnje diplomate. Dejanje se pričenja v drugi polovici sedemdesetih let 19. stoletja, ko so hercegovski hajduki v juliju 1875 na območju vasi Nevesinje napadli turško karavano, ki je tovorila raji pobrani davek v Turčijo. Hajduki so plen razdelili prebivalstvu, sami pa ušli v Črno goro. Po posredovanju vladike Nikite jih je sultan navidez pomilostil, toda po vrnitvi v Hercegovino so jih Turki polovili in nataknili na kol. Hercegovskim upornikom so prihajali na pomoč tudi iz Srbije in dozdevni pisatelj romana reši s kola truplo uglednega srbskega častnika ter ga prepelje v Beograd. Tu začne živeti z njegovo vdovo, se odpove — na nasvet nekdanjega konzula, znamenitega poznavalca in opisovalca Balkana, Benija Kallayja — diplomatski službi, da bi kot zasebnik na Balkanu
zbiral vojsko v korist Turčije, po namenih Av-stroogrske. Že začetek romana je postavljen v širok časovni okvir političnega, vojaškega in mednarodnega diplomatskega dogajanja.
M. N.
Poezija in prekleta (provincialna) zagrizenost
"m y«"enda ni države, kjer bi založniki mirne j\/| vesti zatrdili: Pri nas so motivi za tiskanje -L ▼ -4-poezije čisto poslovne narave. Pesmi imajo po vsem svetu malo bralcev (a tisti, ki so, so toliko bolj zagnani) in vse komercialno naravnane založbe se jim raje na daleč izognejo. Objavljanje poezije je zato sumljivo blizu dobrodelni dejavnosti.
Ko so Angleži pred leti ugotovili, da jim tiskanje poezije resno hira (med drugim je v poznih sedemdesetih letih zamrla Penguinova zbirka Modem and European Poets), so sklenili s precejšnjo državno subvencijo jrodpreti to dejavnost. A namesto največjih in najuglednejših založb so raje
nastajanju novega romana je vplival še Sartre z nekaterimi postavkami; s svojo zahtevo po svobodi brez centripetalnosti, s svojim ontološkim »zgolj-ničem«, s svojim negativnim mnenjem o vsevednem pisatelju, s svojo mislijo, da smo rešeni Prousta in notranjega življenja. Na novi roman je vplival tudi strukturalizem s trditvijo o jeziku kot temelju sveta. In če Nathalie Sarraute govori o »dobi suma«, o prelivajoči se duševnosti, o osmosah in tropizmih, jo razumemo. Razumemo pa tudi kritike novega romana, ki govorijo, da gre v tej zvrsti za potrebo po izpovedi, ne pa za ustvarjanje mask-simbolov, za gledalca, ne pa za vidca, za izgubo človeške osebnosti. V Franciji je zavesa padla in prodaja tudi, zakaj novega romana nihče več ne bere in zanima samo še profesorje, založnik Gallimari pa meni, da bo avantgarda kmalu pomenila izdajati stare romane. In medtem ko Pirjevec v knjigi Evropski roman velike realiste preteklega stoletja pošilja k pornografskim tekstom in priznava le novi roman, se je v Franciji pojavil na knjižnih policah Dickens, močnejši kot kdaj prej. Torej v Franciji vlada postmodernizem, pri nas pa modernizem.
Po vsem tem vidimo, da tok modernizma ni enovit in homogen, temveč sam sebi različen.
2.	V Sloveniji se modernizem imenuje reizem in ludizem. Modernistična dehumanizacija je privedla do režima, do človeka-stvari, modernistično povzdigovanje jezika pa do ludizma in do ludistične kritike, ki že več kot petnajst let govori o jeziku kot temelju književnosti, ne pa o pesniški vsebini. Na reizem in ludizem so vplivali kompju-terska evforija, krize v socializmu, napake v družbi, do katerih je bil mladi rod kritičen, in nihilizem potrošniške družbe, o katerem pritrdilno govori Janko Kos in ki je stvarno ideologija neideo-logije, jare gospoščine in šentflorjanščine. Na ti struji sta vplivala tudi formalizem in strukturalizem, ki sta pri nas priznana kot edino pravilni znanstveni metodi in katerih ideološki podaljšek sta reizem in ludizem. Na ta tokova je vplival tudi
nekritično sprejeti Jakobsonov formalizem in tudi nekritično sprejete trditve »frankfurtske šole«, ki je pomembna, a zahaja v naivnost glede jezika, v kolhozniški aktivizemali v abstraktni modernizem.
Legitimacijo za vstop v slovensko kulturo so dali reizmu in ludizmu naši univerzitetni znanstveniki, katerih delo cenim, a se v pogledu avantgarde od njih razlikujem. Za njimi je ubrala pot naša kritika. Tako so ludisti lahko pisali, kar so hoteli, saj pravi Šalamun, da lahko napiše tudi stavke-absurde, ker ni »navaden kline«. Trdi: »Jaz sem najvišji arhitekt kozmosa« - »Edini v vesolju sem, ki sem si odprl neutrum« - »Zgodovina nebes je z menoj razvezana«. V ludističnih pesmih pa beremo marsikaj: Cankar je »preprosto sklofutan«, »Adamič je kreten«, Kafke ne smemo brati, Proustu so »razstrelili grob«. Beethoven seda »v vakuum«, Wittgenstein pa je pre-mražen »padel na kolena« pred pesnikom rei-stom. In tako dalje.
In medtem ko je francoska univerza odklonila neoavantgardo - celo strukturalisti (Levi-Strauss, Barthes: »barbarstvo celovite črednosti« 7 — je naša univerza sprejela reizem in ludizem kot konec idealitet in ideologij, kot konec književnosti kot narodnostne zaščite. Naši znanstveniki so modernistično avantgardo sprejeli kot morebitno ukinitev metafizične, družbene in subjektivistične idealitete v književnosti; kot »ljubek, mikaven in zapeljiv« nihilizem; kot popoln razkroj jezikov-nosti oziroma tekstualizacije sveta; kot konec humanističnega sveta; kot skrajnost metafizične določenosti.
Vrata avantgardnemu modernizmu so bila na stežaj odprta in naša kritika je reizem in ludizem potrdila kot edino pravo umetnost. Tako ludistični verzi gredo svobodno svojo pot in ne poznajo kategorialnosti / spesni svilo za pokriti tram / rali poznajo kategorialnost brez empiričnosti / pesnik piše / piše pesnik /; ali so tako imenovane besedne igre / o tilt as sekta /; ali postajajo prozaizaci-
ponudili pomoč peščici neodvisnih, »podeželskih« založb, ki so jih ustanovili energični in zagrizeni ljubitelji poezije, bolj podobni založniškim obrtnikom kot industrijcem. Tako so se v zadnjem času posebno uveljavile založbe Carcanet, Bloo-daxe, Anvil, Peterloo in Salamander. Vse tiskajo predvsem sodobno poezijo in dve med njimi se izrazito trudita, da bi zadrte Angleže seznanili tudi s prevodi najboljših evropskih pesnikov, o katerih Britanci komaj kaj vedo. Tako so pri Anvilu doslej natisnili dvajset sodobnih pesnikov »malih narodov«, med katerimi so Elytis, Pilinsz-ky, Ouasimodo, Montale, Rozewicz, Seferis, Neruda in Mandelštam.
Naklade teh pesniških zbirk so majhne — med 500 in 2000 izvodi. (Da bo podatek dobil okvir: Velika Britanija ima 56 milijonov prebivalcev in kajpada skoraj neskončno zaledje angleško beročega občinstva po vsem svetu.) In ko je Bloodaxe (dobesedno Krvava sekira) pred kratkim izdala Zbrane pesmi finske avtorice Edith Sodergran, so
v Times Literary Supplement zapisali, da gre za »sheer bloody-mindedness«, kar pomeni, milo rečeno, prekleto zagrizenost. Urednik Neil Astley pa jih je pri priči zavrnil, da je v dobrem mesecu prodal 500 izvodov in da se prekleta zagrizenost njegove založbe kaže v dveh načelih: poskrbeti za prvorazreden prevod in mahniti provincialne Angleže po glavi z zadosti težko naklado. Pripomnil je še, da se ga bo enaka prekleta zagrizenost držala tudi konec leta, ko bo steklo tiskanje poezije Miroslava Holuba.
Politika subvencioniranja teh neznatnih založb se Britancem (vsaj nefinančno) že obrestuje. Omenjenih pet založb je lani natisnilo nekaj čez štirideset knjig poezije, kar je v državnem merilu približno polovica. In drugi rezultat? Založniški mogočniki v Londonu se počasi prebujajo iz spanja in baje počasi odločajo, da bi se v njihovi
ja / in jaz sem se ob enajstih spomnil da je enajst /. In kakšna je ludistična filozofija, ko so odpisani Plotin, Hegel in Wittgenstein? Glasi se takole: »namen pelerine so kraške jame«; »ptice določene velikosti so golobi«; »Umišljam si, da stoji svet na svojih prstih«; »Katui je imel pizdo kot račka«.
To je slovenski avantgardni modernizem kot edina prava poezija, kakor poudarja kritkka naših razgledov in drugih revij.
Po mnenju naše prevladujoče kritike se celo Šeligo nagiba k tradicionalnosti, Zidar ne piše ludistično neobrzdano, kot je treba, in Zlobčeva zbirka Glas je »svinjski razvrat«. Januševa zbirka pesmi, ki govori o eksistencialnih in narodnostnih stiskah na Koroškem, pa je po mnenju kritika v^ Naših razgledih (771—84) »izguba poezije kot poezije«, ker gre za pesnika kot »narodnega glasnika« in za »ljudski sentimentalni humanizem«, ne pa za »izum magične šifre jezika«. To zbirko je svetovno znani sodobni pisatelj Peter Handke prevedel v nemščino, da bi opogumil k vztrajnosti, kot pravi, plahe koroške Slovence, ker se na Koroškem dogaja tragedija in umira slovenski narod (Nouvelles, okt. 83). Kritika v matični deželi ocenjuje Januševo zbirko kot zgubo poezije in postavlja v senco Handkejev prevod, čeprav je zbirka dobila nemško Petrarcovo nagrado, ki bo pesniku izročena v letošnjem jrolletju v Provansi.
Torej: »Katui je imel pizdo kot račka« je čista, prava poezija. Eksistencialna poezija, ki govori o stiski posameznika in naroda, pa je izguba poezije. Taka je podoba naše sodobne dominantne kritike.
K temu še pripominjam, da je v svetu o modernizmu, formalizmu in strukturalizmu navzoča polemika. Tudi pri nas je prisotna esejistična polemika, vendar mislim, da polemika ne poteka tako kot drugod v svetu. Že ko se je reizem pojavil, sem pred sedemnajstimi leti napisal razpravo, ki ni mogla biti pri nas objavljena. Drugo razpravo so mi uničili. Lansko leto sem oddal rokopis knji-
Ob zbirki novel Mateja Bora, ki jo je izdala Partizanska knjiga v Ljubljani
V kozmos segajoča pisateljska iskanja
birka je že tretje prozno delo Mateja Bora. Pred dobrimi dvajsetimi leti mu je izšel partizanski roman Dalja-i ve, pred nekaj leti Odloženi v dveh knjigah, ki na svojski način razkrivajo nekatere temne stvari v našem povojnem življenju, in zdaj novele, v katerih je, če jih primerjamo s prejšnjo prozo, največ mučno avtorjevega in največ mučnega iskanja iz tega našega sveta, s kakršnim se ta naš umetnik nikakor ne more pomiriti.
V zbirki je natisnjenih pet novel: Jonko, Pelerina, Zapiski Jakobine Vatovec, Sopotnik in Primadona Izabela. Vse so enako razgibane in enako nakopičene s pisateljevo notranjo težo, četudi sta , Pelerina in Primadona Izabela le krajši črtici z ožjim raziskovalnim krogom; prva od teh .je spomin na mladost in na mlado smrt, druga oziroma zadnja v tej zbirki se prav tako konča s prehodom »iz bivanja v nebivanje«. Dalj pa se je treba ustaviti pri teh daljših, v katerih je pisatelj predstavil mnogotere posebnosti svojega novelistične-ga pisanja, v vsebinskem pogledu pa razgrnil pred nami nove miselne in iskateljske svetove, s kakršnimi se v naši sodobni prozi pravzaprav nismo vajeni srečevati.
Matej Bor je tudi v prozi do neke mere pesnik. Zemeljska realnost se mu tudi v prozi prepleta z domišljijo, s fantazijsko-abstraktnimi podobami in parabolami, pri vsem tem pa imaavtor jasen namen: namreč resno izpovedati, kar je trenutno v njem oziroma kar se mu je dalj časa rojevalo.
'Kompozicijsko njegove novele tedaj nikakor ne potekajo po ravni črti, ampak po dokaj zamotanih labirintih njegovega ustvarjalnega procesa. Borovo pisanje je napolnjeno z domiselnimi prebliski, kakršni seveda niso redki tudi v njegovi poeziji, nadalje z najrazličnejšimi stilnimi zasuki ter kombinacijami in z besednimi igrami, kar vse daje njegovemu besedilu nenavadno razgibanost. Zato pa branje teh novel ni lahko in ne more biti površno. Ves čas zahteva pozorno navzočnost, a te ne samo zaradi nekonvencionalnega pripove-dovalskega načina, pač pa tudi zavoljo vsega tistega nakopičenega ter v razne smeri segajočega razmišljanja, ki je pravzaprav glavna in najgloblja vsebina te pisateljske izpovedi.
Matej Bor z razumsko-čustveno intuicijo ugotavlja značilne neskladnosti našega sveta. Ta svet mu je poln nečloveškosti in nevarnosti, nevarnosti ne samo za razumna živa bitja, ampak za vse, kar ustvarja narava in kar potem skuša prignati do naravnega konca. Samo iz strahu pred takšno nevarnostjo se potem lahko rodi ideja iz prve in naslovne novele v tej zbirki, ideja malega Jonka in njegove prijateljice Lune namreč, da bi kanarčke v kletki odnesla nazaj na Kanarske otoke, kjer so doma in kjer bi brez trpljenja lahko doživeli tak naraven konec. Kajti tu pri nas divja vojna. Pisatelj ob tem motivu predstavlja najrazličnejše dileme in grozote tega našega sveta, ves čas (kot tudi že v drugih novelah) pa v ospredju stoji skrb za vse živo na tem našem zmedenem planetu. Pa ne samo za ljudi in za lepo pojoče kanarčke, celo za smreke. »Navsezadnje so tudi one reve. Tudi
nje boli, če jih zadene«, pravi mimogrede nekje v tej noveli. Stalen spremljevalec našega življenja je torej strah, kajti vedno se lahko zgodi, da te bo zadelo. Lepo je živeti le v primeru, če se ničesar ne bojiš, a v vojnem času je to sploh nemogoče, zakaj vojna, ki tvori grozeče prisotno kuliserijo tej prvi noveli, je še posebej namenjena temu, da straši in uničuje. Kar nekako težko je iz te pisateljeve paraboličnosti in zameglenih vizij luščiti njegove spoznavne sestavine, jih ločeno trgati iz konteksta, posebej še v takšnemle kratkem poročanju, a eno je jasno: Matej Bor tudi tu potentno izraža našo skupno zavest o sedanjih in prihodnjih človeških strahotah, kot je to nekoč storil v svoji intimno-protestni pesnitvi Šel je popotnik Skozi atomski vek.
Novela Zapiski Jakobine Vatovec še najbolj vrta v konkretne razmere, v neko poniglavo potrošniško druščino, kjer vladajo egoizem, prido-bitništvo, samozaverovanost in še mnogo neprijetnih značilnosti našega časa. »Večina duš je umazanih«, pravi Jurek iz te novele, ko govori o sestri Jakobini, ki ne mara gledati ljudem v oči. Oči pa so ogledalo duše, zakaj bi potem Jakobina morala gledati vanje? Le na začetku svoje zgodbe Jakobina gleda v oči svojemu ljubimcu Albancu Afifu, a tudi za tega se pokaže, da ni človek, ampak le pridobitniški parveni kot toliko drugih. Toda pisatelj teh dejstev ne jemlje kot tragično usodo človeštva ali naše družbe še posebej, vsaj ne na prvi pogled, pač pa stvari obravnava z rahlim pridihom ironije in celo humorja. A na dnu njegovega besedja vendarle tičijo bridka in celo zlovešča spoznanja o tem, kako da na svetu
ni več miru in tudi ne več v ljudeh. Tak mir spet prinaša Jakobini drugi partner Simon; a le v začetku, nazadnje pa tudi on odpove. Toda njegove besede so v spominih Jakobine Vatovec vsekakor pisateljeve besede: »Človeštvo bo ugonobilo samo sebe, če med ljudmi ne bo miru, miru pa ne bo med njimi, dokler ne bo miru v njih.«
Zanimiva je predzadnja zgodba Sopotnik oziroma je posebej zanimivo tisto, kar skriva v svojem okviru. Pisatelj opisuje nenavadna dvojčka Marvin, in prvi od njih, Silvester, razgrinja pred svojega šoferja Simona cel sistem svojih spoznanj o svetu in vesolju, ki so seveda spet rezultat pisateljevega razmišljajočega iskanja. Tu, v tem marvinizmu, so zaobsežene mnoge skrivnosti in dileme, ki pretresajo današnje človeštvo: ali poleg nas še kje v vesolju obstajajo živa bitja? Kaj je s fenomenom, ki mu pravimo smrt? Kaj je z religijo in podobnimi gibanji, ki so toliko stoletij pomenila »zaščitno duhovno polje zoper sevanje iž* niča«? In tako dalje. Pisateljeva misel v tej noveli tako kot v nobeni drugi iz te 'zbirke sega v kozmos, v temeljna vprašanja našega obstoja. Učenik Silvester Marvin namreč (seveda skozi pisateljevo pero) uči, kako da ne kaže obupati spričo nevarnosti, da ta Zemlja, na keteri živimo, utegne propasti, in da v primeru, če bi Zemlja z atomsko kataklizmo izginila, nič ne bo uničeno, kar je človek v teku svoje zgodovine ustvaril. Zakaj vse se bo ohranilo v kozmosu, »na najrazličnejše načine in v najrazličnejših oblikah«. In tudi človeška duša se bo po smrti s sorodnimi dušami združila v nove duhovne tvorbe, v katerih bo ohranjeno vse tisto, kar je ta duša nekoč zaznavala in spoznavala. In zavolj tega pomeni ubiti človeka ubiti del stvarstva, zakaj človek je za vedno njegova sestavina. Odveč bi bilo seveda razmišljati o tem, koliko so te »marvinistične« ideje zares tudi pisateljeve ideje; to navsezadnje niti ni pomembno. Pisatelj očitno ni hotel propagirati nekih 'svojih spoznanj, ampak le konkretizirati mučno negotovost naše atomske dobe ter z umetniško vizijo o drugačnem, boljšem svetu predstaviti neke posebne možnosti. Možnosti za ohranitev vsega, kar imamo resnično vrednega.
Borova novelistična zbirka je v celoti rezultat intelektualnih razmišljanj o poglavitnih dilemah našega časa, ki hkrati s svojevrstno fabulativno in stilno razgibanostjo ustvarjajo dojem avtentične, nekonvencionalne umetnine.
JOŽE ŠIFRER
Zveza organizacij za tehnično kulturo razpečuje, kar se je rodilo Radiu Študent
Prva računalniška knjiga na kaseti
p
industriji morda le lahko našlo več možnosti za dobrodelno dejavnost poeziji v prid.
A. P.
»Pesnikov sobotni večer«
-»-graška literarna revija »Svetovna literatura« izhaja šestkrat na leto in, kot pove že ime, J- objavlja tuja, nečeška dela in vesti o njih.
V prvi letošnji številki je pod naslovom »Pesnikov sobotni večer« (Basnikuv sobotni večer) izšel portret Janeza Menarta. Kot pravi Polakova, se bralci revije tokrat »prvič seznanjajo s tem najpopularnejšim slovenskim pesnikom«. Češka prevajalka prikaže Menarta kot pesnika, ki se »provokativno uvršča v slovensko klasično tradicijo.«
Za njegovo poezijo naj bi bila značilna »kon-trastnost ironije in sentimenta«, težnja pp idili in harmoniji in njuno soočanje s principom nasilja in zla, pudarjeno z močnim satiričnim in ironičnim podtonom. V tem je Menart tipičen predstavnik generacije 1930, ki se je z vso svojo otroško senzibilnostjo in zasanjanostjo znašla sredi najhujših vojnih grozot.
Kontrasten je po Polakovi tudi Menartov »priklon tradicionalni poeziji; nič ni bolj zbližalo voj-ne generacije z narodno tradicijo kot vojna, istočasno pa je od te tradicije nič bolj oddaljilo. Navzlic deklariranemu odporu zoper modernizem, naperjenemu predvsem zoper njegovo dezi-Iuzijo, Menart tudi sam ruši mnoge iluzije.«.
Kratkemu curriculumu in pregledu njegovega dela je Helena Polakova ob koncu pridala še posrečen izbor dvanajstih prevodov Menartovih pesmi.
* VS. K.
odročje posredovanja informacij širokemu krogu porabnikov, ki je bilo še pred nekaj desetletji skoraj izključna domen tiska oziroma knjig in periodike, osvaja vedno nove medije in jih hkrati povezuje v čedelje popolnejše informacijske sisteme. Zadnji dosežek modeme tehnologije, ki je z nekajletno zamudo s širokim zamahom segel tudi k nam, so osebni mikroračunalniki. Te napravice, na prvi pogled nekoliko podobne pisal-nim strojem, postajajo namreč po svojih cenah in preprostosti upravljanja dostopne (kljub uvoznim prepovedim in drugim administrativnim omejitvam) čedalje večjemu številu ljudi. Glede na to, da združujejo več doslej razmeroma samostojnih medijev (pisano besedo, zaslone za reprodukcijo slike, zvok, digitalni magnetni zapis za obdelovanje in skladiščenje informacij itn.), so z njihovim zmagovitim pohodom v naše domove povezane tudi povsem nove, kombinirane oblike in možnosti distribuiranja informacij.
Še pred nekaj leti si ni bilo mogoče niti predstavljati, da bi določeno razmeroma zapleteno in zahtevno informacijo mogli posredovati in prestreči s pomočjo sprejemnika, jo posneti na preprost kasetofon in jo s posredovanjem domačega računalnika, znatno manjšega od običajnega zvezka kakšne enciklopedije, na televizijskem zaslonu spremljati kot slikovno-zvočno informacijo. Poleg vsega pa je to šele začetek uporabnikovega aktivnega, ustvarjalnega sodelovanja, saj se mu ponuja možnost spreminjanja in oblikovanja, razčlenjevanja in dograjevanja osnovne informacije oziroma programa. ,
Od letošnjega marca, ko je Radio Študent začel na svojem valu oddajati s piski in prasketanjem kodirane računalniške programe, je ta možnost tudi pri nas postala dejstvo. Zamisel za ta projekt se je porodila med decembrskim račnalniškim sejmom v Cankarjevem domu. Zanimiva pobuda skupine mladih navdušencev, ki so imeli v prvi vrsti namen razbiti razbohoteni »črni trg« nezakonitega prodajanja najrazličnejših računalniških programov, je dosegla tolikšen odmev, da so se njeni realizatorji odločili storiti še en korak: programe, ki so jih posredovali prek radia, so posneli še na kaseto in jo ponudili v legalno prodajo.
Na tiskovni konferenci v začetku junija v Cankarjevem domu so njeni sklicatelji, predstavniki Radia Študent kot izdajatelja in Zveze organizacij za tehnično kulturo kot založnika in distributerja, s ponosom poudarjali zgodovinski pomen tega dogodka. Pri tem jim pretiravanja ni mogoče, očitati, saj so nedvomno obrnili nov list na področju našega založništva ter odprli vrata novi
ge Reizem in ludizem v slovenski kulturi a ni mogla biti objavljena. Objavljena ni mogla biti tudi letos, medtem ko ludistične zbirke lahko izhajajo. Ničesar nimam proti slednjemu, ker sem za demokratičnost in pluralizem, vendar mislim, da bi ob stotinah ludističnih knjig lahko izšla tudi ena knjiga, ki skuša nekoliko podrobneje razpravljati o teh problemih. Kot v svetu je tudi v Beogradu živa polemika. Naj navedem besede Danila Kiša, ki je v Franciji doživel veliko priznanje v zvezi s temi vparašanji: »Boemija je mrtva, bar što se književnosti tiče... Boemija je uničila dosta pošasti u našoj književnosti.« Prvi stavek za Slovenijo ne velja, drugi velja v celoti. Pri tem seveda izvzemam družbeno kritičnost generacije, semiotične študije in dramske poizkuse, ki jih poznamo v teh letih.
Modernistični avantgardizem se je v Sloveniji uveljavil kot absolutum. Kakšna je njegova podoba, smo videli.
3.	Glede na vse navedeno mislim, da ima postmodernizem v Sloveniji poseben pomen. Uveljavlja se sicer plaho, uporablja še tudi deloma ludistični jezik, vendar se je postavil na lastne noge in izbral pravilno pot. čeprav hoče biti podaljšek modernizma, pa je vendar njegovo nasprotje. Gotovo je postmodernizem eden izmed »izmov« našega stoletja, vendar ima v svetu in še posebej pri nas dokajšnjo težo, saj vrača umetnost k polnosti, k celovitosti, tako da postaja glasnica condition humaine, človeške usode, ne pa lingvizem. Kakšne bodo njene vsebinske in oblikovne usmeritve, ne moremo vedeti; določala jih bosta interes in zakon časa. Upoštevati mora, da je umetnina nosilec vrednosti — še več, da je vrednost sama (VVellek). Kaj naj bi tedaj rekli o Kermaunerjevi misli, ki spremlja »reistično ne-kritiko«, »brez pomena, brez projekta, brez lastnega temelja, brez utemeljene sodbe ... brez slehernega vrednostnega ... vodila«, saj mora književnost vsebovati absolutno vrednost, absolutnost v relativnosti in svobodi. Tako bo zopet vzpostavljena
zveza z našo klasično književnostjo in kritiko. Modernizem se je izčrpal s svojimi »izmi« in estetizmi in stik umetnosti in kritike z življenjem lahko odpravi bizantinizem, ki je odvedel našo književnost na stranski- tir. Vrednotenje v književnosti je bilo odpravljeno, kar je bilo vzporedno z neodgovornostjo v delu našega gospodarstva.
Postmodernizem lahko najde oporo v sodobnem jezikoslovju Chomskega, Benvenista, Marti-neta in Mounina, ki so ohranili de Saussurova dognanja, a so proučili tudi celoviti jezik, smisel je zika in živo besedo, ne pa samo jezik kot strukturo, na kar so se naslonili modernizem, reizem in ludizem. Oporo lahko najde v Ricoeur-jevi filozofiji — fenomenologiji, ki je pustila strukturalizmu in psihoanalizi svoje pravice in je zraven njiju postavila filozofijo subjekta. Opre se lahko na filozofijo Lefebvra, odločnega borca proti reifikaciji in alienaciji strukturalizma-reizma za živega človeka. Nasloni se lahko na Heidegger-jevo filozofijo, ki govori o svetu tehnike kot o svetovni noči in pozabi biti ter se zavzema za globljo umetnost. Nasloni se lahko tudi na dela naših književnikov, Bora, VoranCa, Kranjca, Smoleta, Kocbeka, Udoviča, Strniša, Zajca, Menarta in drugih. Zagovornika bo našel v Georgesu Duhamelu, ki je iznašel izraz »la societe de con-sommation«, »potrošniška družba«, katere ideologija je reizem. Duhamel, čigar delo sta predstavila Slovencem Oton Župančič in Anton Ocvirk, je ostal individualist, a je pozdravil socializem kot prizadevanje za pravičnejšo ureditev sveta in se zavzel za »prisrčno geografijo Evrope« in za humanizem, kar mu kot nekdanjemu vojnemu kirurgu, pesniku in človeku ni bilo samo dano na izbiro, temveč je bilo zanj edina možnost.
Tako bosta naša postmodernistična književnost in kritika postali tvorca in zaščitnika,, »najvišjih vrednot človeštva«.
(Prihodnjič naprej)
obliki posredovanja in oblikovanja informacij. Se posebej ne, ker bodo, kakor so zagotavljali, temu po svoje še eksperimentalnemu koraku sledili novi: kasete s posnetimi izobraževalnimi programi s-področja prometne vzgoje, učenja jezikov, zemljepisa itn.
Na kaseti, ki je naprodaj za 700 din (kar je toliko ali celo manj, kot stanejo na tujem kasete z enim samim programom!), je posnetih 10 programov, prirejenih za najbolj razširjeni hišni računalnik ZX Spectrum. Gre za bržkone najboljša dostopna dela naših programerjev, v povprečju starih precej manj kot 20 let, ki so bili za svoja prizadevanja že deležni nekaterih priznanj, celo zunaj naših meja!
Najbrž najzanimivejša in po svoji vsebini gotovo ne zgolj po naključju simbolična je že prva igrica, imenovana Kontrabant. Program zanjo sta sestavila Žiga .Turk in Matjaž Kmet; zabavno pustolovščino sta si zamislila kar po motivih »zgodb, ki jih piše življenje«. Naloga programerja za tipkovnico je namreč v tem, da z nemalo spretnosti in iznajdljivosti pretihotapi domov, mimo najrazličnejših ovir in pasti, računalnik, televizijo in kasetofon, kar potrebuje za svoj vstop v brezmejni svet računalništva.
Drugi program, ki ga je prav tako sestavil Žiga Turk, se imenuje Lightshow in je namenjen »gledanju« glasbe, se pravi optičnemu ponazarjanju nihanja zvočnih frekvenc na zaslonu. Naslednji program, predvsem ZX Spectrum tracer, je seta-vil Darko Vovk in bo pomagal predvsem manj izkušenim programerjem pri reševanju iz pogostih logičnih zank. Program Musič menu avtorja Tomaža Iskre predstavlja čudovit prikaz zmožnosti spectrumovega zvoka. Peti program, Podmornica, sestavil ga je Dragan Vidic, sodi v skupino tako imenovanih strateških iger in zagotavlja obilo napetosti in vznemirljivosti. Avtor naslednjega programa, imenovanega Synti, je spet Žiga Turk, ki je to pot dokazal, da je kljub omejenim možnostim tipkovnico računalnika mogoče uporabljati tudi kot klaviaturo. Sedmi program, Dispel, ki sta ga sestavila Primož Jakopin in Janez Kanič, je pravzaprav angleško-slovenski slovarček z 2000 gesli, ki ga je mogoče še dopolnjevati. Sledi program Risar — verzija 1 avtorja Andreja Vihteliča, ki je namenjen hitremu in enostavnemu risanju atraktivnih risb. Deveti program, Sound, Deana Mozetiča omogoča snemanje spectrumovega »ear« vhoda v spomin in predvajanje posnetih delov prek vgrajenega zvočnika ali »mic« izhoda in ojačevalca. Zadnji program, LLIST 642 Žige Turka, pa je namenjen lastnikom ZX printerjev in jim bo v pomoč pri izpisovanju različnih programov.
H kaseti, ki je bila prvič razmnožena v 2000 primerkih, a bo po vsej verjetnosti prav kmalu »ponatisnjena«, sodi tudi drobna brošurica s potrebnimi pojasnili in navodili ob posameznih programih. Nekateri med njimi so zaščiteni, kolikor je to seveda sploh mogoče, drugi pa odprti, kar pomeni, da jih lahko nekoliko bolj izurjeni računalničarji še nadaljujejo in dopolnjujejo, s čimer se bo uporabnost kasete še povečala.
IZTOK ILICH	:
Knjižna prodajalna
Minuli teden so nekatere slovenske knjigarne bolje prodajale naslednje knjige:
Ljubljana, knjigarne Cankarjeve založbe, Kopitarjeva ulica: Umiranje na obroke (Torkar), Narečje telesa (Dekleva), Jenny (Undest); Miklošičeva ulica: Bojevniki za mir (Markovič, Milovanovič, Rebič), Visok krvni tlak (Wolff), Dnevi izdaje (Marodič); Zaloška cesta: Potresi (Ribarič), Papež Wojtyla (Novak), Pekel 1941 (Mikeln).
Državna založba Slovenije, Čopova ulica: Umiranje na obroke (Torkar), Bojevniki ža mir (Markovič, Milovanovič, Rebič), Muževna steblika (Balantič); Celovška cesta: Reki in pregovori na Slovenskem (Bojc), Spolne radosti (Comfort), Šagun (Clavell); Šubičeva ulica: Zbrana dela (Dostojevski), Kuhajmo v mikrovalovni pečici (Pečjak), Tako je govoril Zaratustra (Nietzsche).
Mladinska knjiga, Titova cesta: Novi priloži za biografiju Josipa Broza-Tita, III. del (Dedijer), Peščena ura (Kocbek), Umiranje na obroke (Torkar); Nazorjeva ulica: Človek človeku (Vulpes-cu), Tako je govoril Zaratustra (Nietzsche), Muževna steblika (Balantič); Prušnikova ulica: Muževna steblika (Balhntič), Kuhajmo v mikrovalovni pečici (Pečjak), Pastirica in dimnikar (Andersen).
Murska Sobota: Spolne radosti (Comfort), Zelenjavne jedi, Muževna steblika (Balantič).
stran 10
KNJIŽEVNI LISTI
Ljubljana, 21. junija 1984
Odlomek iz romana Ivana Sivca »Prve lastovke«, ki je izšel pri Kmečki knjižni zbirki
»Ubij me, da bom imela vsaj mir pred teboj!«
a je nametlo, kaj? - je bolj iz vlju-M	’ dnosti kot iz kateregakoli, drugega
H -W- vzroka pozdravil Zoran.
I Sosed Ambrož je skremžil obraz, ga debelo pogledal, potem pa na kratko iztisnil iz sebe:
»Je.«
»Morala sva ga odmetati,« se je nasmehnila Ljuba, »drugače jutri sploh ne bi mogla v službo.«
»Saj, saj,« je prikimal Ambrož odsotno in nekam sitno se mu je zdelo, da sta tako prijazna. Verjetno ga je tudi pekla vest, ker jima ni prišel pomagat.
Tedaj se je na vratih pojavila Johana.
»A, takšna sta, rogača pisana.! S tem prekletim hudičem bi se menila, mene pa vlačila po zobeh. Namesto da bi ga povaljala v sneg in ga zadavila, se, zlomka prekleta, pogovarjata z njim kot s svojim očetom!«
Sosedu Ambrožu se naenkrat ni mudilo nikamor več. Zoran je celo pomislil, da je prišel nalašč izzivat. Resnično se že dolgo časa niso sprli. Kdo ve, morda pa so tile zakrknjeni hribovci takšni, da ne morejo živeti brez prepira. Morebiti ga potrebujejo kot vsakdanjo hrano? Vedno bolj je bil prepričan o tem. Toliko sovraštva na enem mestu še ni srečal v svojem življenju.
»Kaj pa kvakaš, pokveka stara?!« ji je zabrusil Ambrož. »Pusti mlada dva, da delata po svoje.«
»A tako!« je dala Johana roki ob bok in se pripravljala, da bi izbruhala daljšo kletev: »Prekleti berač, okoli tujih ljudi bi se smukal in bi jim pihal na dušo, v resnici pa si pokvarjen, da bi te še psica ne ponečedila.«	•
»Kaj?« je skočil sosed Ambrož proti njej in ji požugal s pestjo. »To mi boš govorila ti, ki si dala med vojno skozi svojo špranjo vso nemško in tričetrt belogardistične svojati. Zato pa tudi si zanič, krevlja ničvredna!«
Johana se je kot divja burja zapodila v Ambroža. Ker ta ni pričakoval napada, ga je prvi hip podrla na tla in ga povaljala po snegu.
Zoran in Ljuba sta zagnala lopati v sneg in skočila k njima. Zoran ju je hotel takoj ločiti, vendar mu prvi hip ni uspelo, saj sta se držala drug drugega kot klopa. Johana je z nadčloveškimi močmi praskala soseda po obrazu, Ambrož pa jo je nemočno suval med rebra.
Izbrana pesem Ureja Janez Menart
France Balantič
(1921-1943)
Zasuta usta
Nekje pokopališče je na hribu, brez križev, rož, grobovi sami in prek razpadlega zidu rumena trta, ki išče luč z ugaslimi rokami.
Ležim v globini tiho, tiho, v dolini mrzel je večer in pust.
Pri meni noč je in mi sveti.
Joj, lep je molk s prstjo zasutih ust!
Iz posmrtne zbirke Muževna steblika Ljubljana, 1984
Ko sta se prevalila, se jima je Zoran lahko toliko približal, da ju je spravil narazen. K) nesreči je bilo videti tako, kot bi porinil vstran samo Johano, Ambroža pa naj bi se samo nekoliko dotaknil.
Johana je obležala v snegu, sikajoča kot ranjena lisica. Bilo ji je popolnoma vseeno, če bi jo tisti hip tudi ubil.
Ambrož je počasi vstal in si otrkal sneg s suknje. Sive razredčene lase je imel popolnoma mokre od snega. Po senceh so mu začele polzeti raztopljene snežinke, tako je bil razgret. V obraz je bil zaripel kot kuhan rak.
»Prekleta coprnica!« je pljunil pred njo, da se je pljunek zaril v sneg. Poterfl se je obrnil proti mladima, jezno puhnil vroč zrak iz sebe in jima začel razlagati: »Se sama ne vesta, v kakšno godljo sta padla. Opozoril sem vaju, pa mi nista verjela... Pozneje se nisem hotel vmešavati. Rečem pa vama samo eno: Ženska, ki je lastnega moža spravila s sveta samo zato, da se je lahko valjala z Nemci, ne more biti kaj prida. Kar poglejta jo, kako leži! Kot psica!«
Johana je zaškrtala z zobmi, izbuljila oči, kot bi se ji približevala zadnja ura, ter se sunkovito pognala proti Ambrožu.
V skoraj istem trenutku je segel Ambrož v suknjo. Z vajeno kretnjo je izvlekel iz nje — pištolo.
»Niti koraka naprej, drugače streljam!« je zavpil po vojaško, da so vsi trije odreveneli.
Zoran se je močno prestrašil, da bo v resnici prišlo do najhujšega. Z roko je pomahal Ljubi, naj se umakne, potem pa je stopil previdno k Ambrožu:
»Ne lomite ga s pištolo! Nevarno je.«
Ljuba je ušla v hišo in se zaklenila.
»Stran, sem rekel!« Je zapihal nadenj Ambrož. »Če ne gre drugače, potem bo zapela tale!« Pomenljivo si je prikimal, kot da bi bil že vnaprej zadovoljen, če jo bo sprožil.
Johana se je začela tresti kot veja v vetru.
»Sosed Ambrož, bodite pametni!« gaje ponovno opomnil Zoran.
»Stran, sem rekel! Tudi ti, smrkavec! Obračun je samo najin.« •
Stopil je korak naprej proti Johani. Ob robu gazi bi mu kmalu spodrsnilo. Zoran se je ustrašil, da se mu pištola lahko sproži pa nesreči. Le kakšen nočni čuvaj je, da se takole obnaša z orožjem!
Tedaj se je zgodilo nekaj nepredvidenega. Johana je meni nič tebi nič pokleknila v sneg in sklenila roke:
»Ubij me, hudič! Ubij me, da bom imela vsaj mir pred teboj!«
Zatisnila je oči, kot bi čakala na milostni strel.
»Lepo vas prosim, sosed Ambrož, spravite pištolo!« ga je še enkrat zaprosil Zoran. V možganih mu je butalo: Z Ljubo nimava več kaj iskati tu gori. To ni najin svet! Starejši so si ga zgradili že med vojno iz sovraštva, zlobe in hudobije, a se še do sedaj ni podrl...
Sosed Ambrož je pištolo počasi povesil, vendar jo je še vedno trdno držal v rokah. Če bi bilo potrebno, bi jo takoj spet naperil v Johano.
Ko je videl, da je Johana le umolknila, je spravil pištolo nazaj v malho in počasi odšvedral po odmetani stezi v dolino.
Ni bil niti pri prvih smrekah, ko se je Johana že oglasila:
»Šleva prekleta, niti sprožiti se je ne upaš! Pa
praviš, da si med vojno postrelil sto Švabov. Stokrat si se podelal v hlače, ne pa postrelil! Hahaha, reva hudičeva!«
Krohotala se je tako močno, - da je Zorana oblila groza. Le kaj bo, če se Ambrož vrne? Tako se je bal, da bi najraje porinil Johano v sneg.
Sosed Ambrož je bil vsaj toliko pameten, da se ni več menil za Johanine besede, čeprav bi se v resnici najraje vrnil in pritisnil na petelina, da bi imel enkrat za vselej mir. Popolnoma vseeno mu bi bilo, če bi starost presedel v zaporu. Veliko tako in tako ne bi izgubil.
Ko se je Ambrož izgubil med smrekami, se je Johana obrnila proti Zoranu in mu zaničljivo dejala:
»Hudič, prekleti, z njim se družiš! Videla sem, kako si se priliznjeno vrtel okoli njega, nazadnje pa samo mene pahnil proč. Najraje bi me zmlel v prah. Dobro .sem videla tvoje oči.« '
»Res je,« j: je prikimal Zoran, saj je vedel, da bi bilo vse drugo tisti trenutek nepomembno. Samo tako jo je lahko utišal.
Ponoči je, po pričakovanju, začela Johana razbijati po temenu peči, robantiti in kleti:	,
»V svoji hiši že ne bom trpela hudičev! Prekleti rogatci, vse vas bcSm pobila! Ne dam niti enega drevesa, niti enega vogala hiše, niti ene pedi zemlje. Stran, stran, peklenščki kosmati, vse vas bom zmlela v prah. Kar stegujte kremplje po moji zemlji, a še ne veste, kako sem močna! S sekiro vam bom posekala vse kremplje, do zadnjega, da jih boste vedeli stegovati po meni. Johana je še močna, brez skrbi, sam spodnji drži z njo! Takšni-le mali hudički, ki skačejo naokrog, so mi mar kot lanski sneg... Vse bom pobila, od Ambroža do malih črnuhov!«
Zoran in Ljuba sta spoznala, da tokrat misli tudi njiju. Johanini hudiči so dobili dokončno podobo. Nič več niso bili tuji in neznani, neke splošne prikazni, ampak so se ji prikazovali kot sosed Ambrož, kot Zoran in Ljuba, kot sestra, kot njen nečak... Zaslutila sta, da se ji je bolezen poslabšala... Verjetno tudi zaradi njiju. Če bi morda tudi sama močno sovražila soseda, bi bilo mogoče z Johano bolje, tako pa...
»Ne prepišem vama niti pedi, vraga zelena!« je robantila naprej. »Sam hudič mi je pomagal, da so se mi odprle oči.«
Tiste noči sta spoznala, da nimata več kaj iskati na Vresju št. 2. Dokončno sta se odločila, da jo ob prvi priložnosti zapustita. V vodo so padli usi načrti o razširitvi hleva, o obnovi senožeti, o izboljšanju njiv, o popravilu drvarnice, o postavitvi svinjakov... Vse je šlo po zlu. Zdelo se jima je celo, da je vmes posegel tisti neznani Johanin hudič, ki je že vseskozi prebival tu gori. Mislila sta, da sta bližja zvezdam, a ju je Johana hotela močneje povezati z zlom, s peklom, s koncem vsega.
»Ni hudič, da ne bi našla kje druge kmetije, bolj poštenih ljudi, koščka sonca za naju...« se je zaklinjal Zoran.
»Ne govori tako!« ga je mirila Ljuba. »Saj boš kmalu tak kot Johana!«
»Saj bom res, če ne bova izginila od tod. Še nekaj mesecev, pa bova začela tudi midva po dolgem in počez kleti, se pretepati in morda tudi streljati...«
»Raje umolkni, da te stara ne sliši!« je bila Ljuba nenavadna« dobre volje. Stisnila se je k njemu, kjer je vedno našla zavetje, in mu šepnila: »Ne vpij tako, da ne prebudiš dojenčka!«
»Kaj?« se mu je razlezel obraz v nasmeh.
»Res. Mislim, da se nisem zmotila.«
»Še en razlog več, da pobegneva s tega prekletega koščka sveta,« ji je dejal in jo pobožal po laseh.
Ko sta se naslednjega dne vrnila iz službe, so bila vrata zopet zaprta. Ker nista medtem ničesar ukrenila glede ključa, sta poizkušala odpreti vrata s silo. Johana je bila toliko prebrisana, da jima je skrila tudi macolo in jekleno zagozdo. Vse do večera sta trkala in jo prosila, da bi le odprla, a se ni zmenila zanju. Videla sta jo skozi železne križe, da je ležala na peči in spala. Verjetno je bila spet pijana___
»Ali greva domov prespat?« se je zamislila Zoranova žena. Če je res noseča, potem ne sme kar takole postopati v mrazu.
»Danes še ne,« ji je odvrnil. »Morava ji prej povedati.«	*
»Pa pojdiva k Ambrožu! Gotovo bi naju sprejel.«
»Raje ne. Lahko še pride Johana za nama in stori kakšno neumnost.«
»Že vem!« se je končno domislil Zoran. Skočil je k hlevu in privlekel na dan lestev. Povzpel se je na streho in začel z rokami odmetavati sneg na tla.
»Ali si tudi ti že znorel?!« ni mogla razumeti Ljuba, zakaj to počne.
»Počakaj, kmalu ti bo vse jasno!«
S strehe je odmetal dober kvadratni meter snega, potem pa odkril toliko opek, da je lahko zlezel v notranjost. Kmalu zatem se je vel od pajčevin prikazal na vhodnih vratih.
»Izvoli, naprej!«
Hvala, saj ne bi bilo treba!« se mu je prisrčno nasmejala, saj je bil videti kot kakšen dedek Mraz.
Že naslednjega dne sta nekaj odnesla s seboj v dolino in se po končani službi oglasila na Zoranovem domu.
Oče je sprejel Zorana z velikim veseljem, kot bi se vrnil izgubljeni sin, mama pa si je takoj nadela staro masko.
»Saj sem vedela, da nista sposobna živeti sama. Mladi danes ne znajo ne delati ne kuhati ne paziti na denar.«
Mislila sta si svoje. Zoran ji je celo namignil, da mu gre skozi eno uho noter, skozi drugo pa ven. Vedel je, da ju ima kljub vsemu rada, Johana pa je gojila do vseh le eno čustvo: neizmerno sovraštvo.
Bila sta toliko predrzna, da sta tokrat vzela s sabo celo ključ od vhodnih vrat, ker nista hotela imeti več sitnosti z odpiranjem. Vedela sta, da Johani ne bo prav, vendar sta si dovolila nekoliko več, ker sta pač odhajala.
Na veliko presenečenje ju je Johana pričakala trezna in celo nekoliko jo je skrbelo za njiju.
»Kje pa hodita! Mislila sem že, da sta me pustila kar samo.«
»Saj vas bova. V štirinajstih dneh. Če pa bo sneg skopnel prej, morda izgineva z Vresja že kakšen dan pred tem.«
Johano je novica kljub vsemu precej presenetila. Sunkovito se je obrnila, rekla pa ni ne bev ne mev. Šele pri večerji, ki so jo po stari navadi, kadar Johana ni bila pijana, pojedli skupaj, jima je rekla:
»Ne vem, zakaj se vama tako mudi! Mogoče pa bi se nekako le pogovorili. Včasih sem res nekoliko čudna. Živci, živci. Sploh ne vesta, kaj sem prestala med vojno. Prezelena sta, da bi vama pripovedovala o tem, povem vama le to, da marsikdo tega sploh ne bi prestal.«
Zoran je nemočno skomignil z rameni, češ, midva nisva kriva.
»Čez zinjo se vedno počutim slabše. Na pomlad, ko bo zunaj delo, mi bo bolje. Mislila sem, da bi tudi Pod rebrijo posadili krompir... Lahko bi ga kakšno tono prodali in bi vsi trije imeli denar.«
»Nič ga ne bomo sadili,« ji je odkimal Zoran.
»Potem bi se ponovila stara pesem,« je dodala Ljuba.
»Prav kakor želita,« je hladno odvrnla Johana. Btez svojega preklinjanja sploh ni bila podobna sama sebi. Zdelo se jima je, da se je čez noč precej spremenila. Najraje bi še enkrat ugriznila v kislo jabolko, če se ne bi že doma dogovorila, da se vrneta. Očetu sta celo naročila, naj gre kupit nekaj sena za Rjavca.
Ponoči se je Johani spet začelo blesti. Vrnili so se njeni hudiči in peklenščki, zopet je omenjala tudi njiju.
»Je že prav, da greva,« je prikimala Ljuba možu. »Bova že kje drugje staknila kmetijo. Bolje je počakati kakšno leto, kot pa riniti z glavo skozi zid. Morda pa bi se našlo celo v Ljubljani kakšno stanovanje, morda garsonjera v predmestju, mogoče celo kakšna s kosom zemlje...« v
»Nikoli!« je poskočil Zoran, kot bi ga kdo pičil. »Ali je življenje v blokih in v tistih nečloveških stolpnicah sploh še življenje?! To je zame navadno živetarjene, nevredno človeka. Poglej, kam smo prišli! Človek si je sam presekal stik z naravo, začel si je graditi nemogoče betonske škatle, začel
BESEDA AVTORJA
Roman Prve lastovke je iz sodobnega življenja. Nastal je pred poldrugim letom, in sicer po zaslugi radijske oddaje o mladih kmetih, ki jo je pripravil novinarski kolega Miran Čupkovič. Ena izmed nekajminutnih pripovedi me je tako pritegnila, da sem jo — ko sem se do podrobnosti seznanil z njo — oblikoval v širšo življenjsko zgodbo.
Zemlja že stoletja preživlja rodove, nudila pa jim je vedno le toliko, kolikor so ji znali iztrgati. Okoli zemlje se vseskozi vrti življe-
V
nje. A vendar je grenka resnica tudi v misli, ki mi jo je pred nedavnim izrekel eden izmed kmetov: »Vidite nas le takrat, ko začne škripati. Med vojno je kmet ogromno pomagal našemu partizanskemu boju, po osvoboditvi je krnet pomagal postaviti na noge novo državo, na kmetih je nova oblast preizkušala zadruge in druge oblike kolektivizacije, spet pa prihajamo v središče pozornosti sedaj, ko smo v težkem gospodarskem položaju...«
Resnično še pred nekaj leti ni bilo takšnih prvih lastovk, ki bi si želele iz mesta, proč od preštevilnih neplodnih sestankov, proč od dolgoveznega govoričenja, proč od malih uradnikov po tisočerih bolj ali manj potrebnih služ-bicah, proč od ozkih krajevnih funkcionarjev, ki velikokrat ne vidijo niti pedi pred nosom.
, Prve lastovke so se začele vračati k zemlji, k začetkom življenja.
A vendar je resnica, ki se jo da ujeti v pramen sedanjosti, še vedno daleč od tistega, kar pišemo in javno govorimo vsak dan Če hočeš uresničiti le delček svojih želja, moraš prek sto nepotrebnih ovir, boriti se moraš z ozkostjo v ljudeh, spopadati se moraš s papirnato vojsko na vsakem koraku.
Vse preveč je čudaških Johan, samo na zunaj vzornih Nograškov, le od daleč zagnanih kmetijskih delavcev. Prav zato roman vsem zagotovo ne bo všeč.
Zemlja je dobra, ljudje 'pa velikokrat slabi...
IVAN SIVEC	~~
BESEDA UREDNIKA
Pisatelj Ivan Sivec je bralcem knjig s kmečko tematiko že dobro znan, saj so Prve lastovke že njegova deveta knjiga iz kmečkega življenja. Odkar je izšla prva daljša Sivčeva povest Pesem njenih zvonov (1971) je avtor ostal zvest svoji slogovni in vsebinski usmeritvi, saj si je pridobil naklonjenost širokega kroga bralcev s smislom za zgodbo, za živ in dinamičen zaplet ter za napeto dogajanje. Kljub kontinuiteti Sivčevega pisateljevanja pa je pričujoča knjiga, roman z naslovom Prve lastovke, vsebinsko precej drugačna od prejšnjih. Tradicionalna tema kmečkih romanov in povesti je odhajanje z vasi v mesto, iskanje službe v tovarni, želja po modernizaciji, ki poraja socialne in osebne probleme in konflikte. Roman Prve lastovke pa je napisan z nasprotnega zornega kota: dva mlada meščana', mož in žena, želita oditi iz mesta, se iztrgati nezdravemu pehanju za zaslužkom, standardom in udobjem, želita se vrniti k na-ravnejšemu in človeško vrednejšemu življenju. Seveda pa za tistega, ki ne pozna dobro kmečkih del in ki ni odrastel na kmetih, takš-■ne rousseaujevske želje ni tako lahko uresničiti. Glavna junaka Prvih lastovk začenjata goloroka, brez zemlje in domačije. Po dveh neuspešnih poskusih pri iskanju svojega ,ran-ča‘, pri katerih pa si pridobita veliko izkušenj, jima končno uspe: svoj novi dom si najdeta v kočevskih hribih, kjer obnovita zapuščena poslopja nekdanje kmetijske zadruge in se začneta ukvarjati z živinorejo.
Sivčeve Prve lastovke pa niso samo zgodba, ampak tudi kronika, zapis resnične življenjske poti mlade družine, ki živi in kmetuje v Dragi na Kočevskem, kamor so se preselili iz mesta. Ni malo mladih ljudi iz mesta, ki sanjajo o tem. da bi se vrnili na vas, k naravi, toda le redkim to tudi uspe. Prve lastovke pa nas prepričujejo, da je vredno veliko žrtvovat: za ta cilj.
MARKO URŠIČ

se je omejevati na kvadratne metre, po drugi strani pa vpije, da bi bil rad svoboden, prost, celo boljši, kot je. Le kako bo svoboden, ko pa se je sam zaprl v kumike in se sam zazidal!«
Ljuba mu je prikimala, saj je'vedela, da ima po svoje prav.
Ko se-je otoplilo, sta poklicala Ljubino sestro Tino. Pribrzela je s tovornjakom na Vresje, nanj pa so naložili omaro in še nekaj drugih malenkosti, marsikaj pa sta pustila Johani. Menila sta, naj bo pač njeno, da ne bi govorila naokrog, da sta zastonj stanovala pri njej to leto.
»Adijo!« ji je suho rekel ob slovesu Zoran, Ljuba pa se je obrnila vstran.
»O, kar takole pa se ne bomo poslovili!« se je postavila Johana odločno pred njih. »Skuhala-bom kavico, da me boste imeli v lepšem spominu. In pa kakšno Šilce bomo zvrnili, ne! Nazadnje smo le ljudje, hudiča!«
Kaj so hoteli drugega! Vsi trije, z voznico Tino vred, so brez besed posrebali kavo in izpili vsak svoje Šilce žganja.
»Če hočeta, pa le pojdimo v Kamnik. Davke bom sama plačevala pa tudi na vaju bi prepisala po smrti. Recita: DA pa bom tudi jaz držala besedo.. .«
»Zelo nama je žal,« je odkimala Ljuba s trpko bolečino v srcu. V Zoranu pa bi kmalu zavrela kri. Komaj se je zadrževal, da je ni pošteno oštel.
Ko so odhajali, jima ni pomahala z roko, ampak se je na široko postavila na sredo poti in jim požugala s pestjo:
»Prekleti hudiči! Vse naj vas vrag pocitra!«
Zoran in Ljuba sta bila prepričana, da se bo zvečer napila do mrtvega. Tudi če proda zadnjo cunjo s sebe. Iz kotov pa bodo prilezli peklenščki, velilki in mali, in začeli kmetijo na Vresju št. 2 počasi trgati na koščke ...
NOVOST!
Na slovenskih in istrskih železnicah od 4. junija 1984
Prevoz NUJNIH pošiljk do 10 kg med večjimi kraji v Sloveniji in Istri! POŠILJKA BO PREDANA NASLOVNIKU V MANJ KOT 7 URAH!
Pošiljka je lahko pismo, zavoj, kovček, rola. . . vendar ne sme biti težja od 10 kg in ne sme presegati dimenzij 35 x 50 x 15 cm, role 20 x 150 cm.	. •
Pošiljko lahko predate 30 minut pred odhodom zelenega ali poslovnega vlaka na vaši železniški postaji ali jo izročite neposredno delavcu pri vlaku tik pred njegovim odhodom.
Poskrbite za to, da bo naslovnik obveščen o prihodu pošiljke, zato da jo bo pravočasno dvignil!
Pošiljko, ki bo potovala s A®8P5P-jem, morate opremiti z nalepko, na katero ste napisali številko vlaka in namembno železniško postajo.
Nalepko lahko kupite na vseh železniških postajah, ki so vključene v sistem prevoza JG/99. Na teh postajah lahko dobite tudi podrobnejše informacije o -ju.
železniško
gospodarstvo
ljubijana
Železniška postaja
Anhovo
Celje
Črnomelj
Jesenice
Koper
Kranj
Ljubljana
Maribor
Metlika
Murska Sobota
Nova Gorica
Novo mesto
Ormož
Pazin
Postojna
Pula
Ptuj
Semič
T rbovlje
Trebnje na Dolenjskem
- tel. štev.
61-067
25-	920, int. 317
51-	012 82-740 23-491 21-291
321-389
26-	151, int. 132
52-	104 21-462
21-	165, int. 318
22-	255 701-103
22-011
21-	361, int. 347
22-	027
771-041, int. 322 56-027 821-009 44-060

Slovenijales trgovina, Ljubljana, Titova 52
po sklepu samoupravnih organov oglaša prosta dela in naloge
I.	Delovna skupnost skupnih služb
1.	organizatorja programerja
(za delo na računalniku Iskra Data C 18) Pogoji: visoka ali višja izobrazba tehnične, matematične ali računalniške smeri, znanje programskega jezika cobbo! in ustrezne delovne izkušnje
Kandidat je lahko tudi pripravnik
II.	TOZD izvoz finalnih lesnih Izdelkov
2.	tehnologa
Pogoji: srednješolska izobrazba lesne smeri, zaželeno je, da je kandidat tudi KV mizar, ustrezne delovne izkušnje v pohištveni industriji, pasivno znanje enega tujega jezika
III.	TOZD SC Črnuče
3.	operaterja
(za knjiženje podatkov v skladiščnem centru Nadgorica pri Črnučah)
Pogoji: srednješolska izobrazba ekonomske ali splošne smeri, znanje strojepisja, opravljen tečaj za operaterja in ustrezne izkušnje v materialnem knjigovodstvu
IV.	TOZD Vzdrževanje
4.	čistilke
(za čiščenje poslovnih prostorov v popoldanskem času)
Pogoj: končana osnovna šola
V.	TOZD Družbeni standard
5.	gostinskih delavcev
(kuhar in pomožni gostinski delavci za delo v obratu družbene prehrane za 3 mesece) Pogoja: KV ali priučen gostinski delavec; zaposlitev mogoča tudi za upokojenke
6.	kuharja
(za delo v počitniškem domu v Gozd Martuljku za nedoločen čas ali pogodbeno za sezono) Pogoj: končana gostinska šola
Za opravljanje objavljenih del in nalog velja sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas, razen za TOZD Družbeni standard, kjer velja sklenitev delovnega razmerja za določen čas. Višina osebnega dohodka je določena s Pravilnikom o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi Sektorju za kadrovske in socialne zadeve DO Slovenijales trgovina, Ljubljana, Titova 52. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sklepu samoupravnih organov.
Informacije po telefonu 327-561, int. 23-34.
20-4811
jE
ELEKTROTEHNA
DO JUGOTEHNIKA, trgovina na debelo, skladiščenje in transport, n. sol. o.
Ljubljana, Titova 51
objavlja prosta dela in naloge
za DSSS
1. čiščenje poslovnih prostorov
(1 delavec)
Pogoji:
-	osemletka
-	3-mesečne delovne izkušnje
-	enomesečno poskusno deio
2.	čiščenje poslovnih prostorov
(2 delavca za določen čas)
Pogoji:
-	osemletka
-	3 mesece delovnih izkušenj
3.	samostojno izvajanje nalog v saldakontih dobaviteljev
(1 delavec zadoločen čas)
Pogoja:
-	4-letna srednja ali nepopolna srednješolska izobrazba ekonomske ali splošne smeri
-	2 leti delovnih izkušenj
TOZD Eigro
4.	zahtevnejša samostojna komercialna dela na terenu srednjega obsega
Pogoji:
-	4-letna srednješolska izobrazba ekonomske ali tehnične smeri
-	2 leti delovnih izkušenj
-	2-mesečrio poskusno delo
-	stalno bivališče na delu območja Koroške ali Savinjske doline
-	vozniški izpit B kategorije
-	želeno je, da ima kandidat telefon in lastno osebno vozilo
TOZD Blagovni promet
5.	fizična manipulacija z blagom
(več delavcev)
Pogoja:
-	enomesečno poskusno delo
6.	zajemanje podatkov za AOP
Pogoji:
-	osemletka
-	2-letna poklicna administrativna šola ali nepopolna srednja šola
-	1 teto delovnih izkušenj
-	poskusno delo 2 meseca
Za objavljena prosta dela in naloge pod 1., 4., 5 in 6. bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas, pod 2. in 3. za določen čas s polnim delovnim časom Osebni dohodki so v skladu s pravilnikom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in pogojih objave kadrovski službi DO Jugotehnika, Ljubljana, Titova c. 51 v 15 dneh po objavi Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po sklepu samoupravnega organa. _______	20-4806
r
\
Že tretjič Akhov Monotona 7. etapa
V hudi vročini so udeleženci kolesarske dirke »Po Jugoslaviji« hranili moči za sprint
NOVA GRADIŠKA, 20. junija — Moslavinci so udeležencem 40. mednarodne kolesarske dirke pripravili prisrčen sprejem, v etapi od Zagreba do Nove Gradiške pa je spet zmagal sovjetski kolesar Aleksej Akhov, ki ima tako sedaj v žepu že tri etapne zmage na letošnjem jugoslovanskem »touru«. Tudi sedma etapa pa ni spremenila vrstnega reda med posamezniki in ekipami: še naprej vodi Bruno Bulič, med ekipami pa Jugoslavija.
V hudi vročini so kolesarji v glavnem ves čas hranili moči za sklepni sprint, tako da je bila sedma etapa kaj monotona. le leteči cilji so kolikor toliko razgibali kolesarsko karavano. Kar na dveh letečih ciljih je bil najhitrejši današnji zmagovalec Akhov. na tretjem pa je zmagal Bolgar Penčev. Akhov sedaj tudi s premočjo vodi v skupni razvrstitvi letečih ciljev, na drugem mestu pa je Čerin.
Šele zadnji kilometer pred ciljem v Novi Gradiški se je lagodna vožnja spremenila v srdit boj za najugodnejše položaje v odločilnem šprintu. V splošni gneči so si nekateri pomagali tudi s komolci, pri čemer je bilo videti. da jo je najbolj skupil Italijan Tae-si. ki se je komaj ognil padcu. Na cilju . je Taesi napadel Akhova. češ da ga je dvakrat potisnil med gledalce. Manjkalo ni hudih besed, vendar so se duhovi kmalu pomirili, tako da je vse minilo v znamenju miroljubnosti, kakor je bila sploh celotna etapa.
Vsi udeleženci dirke so privozili na cilj v skupini v času zmagovalca.
VRSTNI RED VII. ETAPE (Za-greb-Nova Grdiška — 143 km. povprečna hitrost 39.810 km na uro): 1. Akhov (SZ) 3:35,36. 2. Taesi (It)
V soboto prvenstvo RV in PVO
LJUBLJANA - V vojašnici Ignac Voljč-Fric na Vrhniki bo od 23. do 25. t. m. 34. prvenstvo RV in PVO v vojaškem mnogoboju in streljanju. Tekmovanja se bo udeležilo pet ekip, in sicer iz Beograda. Sombora, Niša in Zagreba. Tekmovanja v mnogoboju bodo v vojašnici, strelci pa se bodo pomerili na strelišču v Ljubljani. Tekmovanje bo v soboto ob 7.30 odprl poveljnik vojnega letalstva in protiletalske obrambe generalpodpolkovnik Slobodan Alagič. slovesen zaključek pa bo v ponedeljek ob 9. uri.
• Tudi Apostolovski prijavljen
Slovenski rekorder v skoku v višino Sašo Apostolovski. ki je imel letos /elo uspešno zimsko sezono, se je v finalu APJ minulo nedeljo v Zagrebu poškodoval. Pri enem izmed poskusov je pri padcu dobil lažji pretres možganov, ker ni bilo na voljo dovolj blazin. S tekmovanjem je sicer nadaljeval, seveda pa ni več zmogel dobrega rezultata. Kljub temu bo v četrtek, drugi dan tekmovanja, bržčas nastopil. če se bo le dovolj dobro počutil. V reprezentanco ga seveda niso uvrstili, noče pa zamuditi priložnosti za dober rezultat, ki bi ga morebiti popeljal tudi na OI v Los Angeles. Za to bo imel konec tedna še eno priložnost — nastopil bo namreč na enem izmed mnogih mednarodnih mitingov nekje na tujem.
3:35,39. 3. Popa (Rom) 3:35,41 (upoštevane so bonifikacije za prva tri mesta 10,7 5 sekund), 4. Rutten.(Niz( 3:35,46, 5. Cuderman (Jug), 6. Otte-vangner (Niz), 7. Varietti (It), 8. Rajko Cubrič (Srb). 9. N. Garcia (Kuba), 10. Žavbi (Slov) vsi v času Ruttna.
SKUPNI VRSTNI RED: 1. Bulič 19:56,55, 2. Čerin 19:58,38, 3. Pavlič 19:59,48, 4. Lampič 20:00,01, 5. Cuderman 20:00,57, 6, Ropret (vsi Jug) 20:01,11,	7. Trampuž (Slov)
20:01,25,	8. Golovatenko (SZ)
20:07,00, 9. Godio (It) 20:08,43, 10. Penko (Slov) 20:10,14.
EKIPE: 1. Jugoslavija 59:55,28, 2. Sovjetska zveza 60:27,48, 3. Slovenija 60:28,06, 4. Italija 60:36,20, 5. ekipa upo 60:47,57, 6. Avstrija 60:48,04.
Jutri bo na sporedu VIII. etapa od Nove Gradiške do Brčkega, ki ga bo dolga 165 km.
VITO DIVAC
Po pomod igralcema se je zdravnik naše ekipe zgrudil in kmalu umrl
54-letni dr. Božidar Milenovič iz Niša ni preživel novega srčnega napada — Vratar Simovič med najbolj prizadetimi v našem moštvu
LYON — 50. minuta igre Francija — Jugoslavija: v našem kazenskem prostoru sta pri izidu 1:0 za Jugoslavijo ob napadu Sixa ostro trčila vratar Simovič in Gudelj. Oba sta obležala na tleh, zato je z naše klopi za maserjem Karlom Žagarjem stekel še zdravnik dr. Božidar Milenovič. Simovič in Gudelj sta bila po učinkoviti pomoči hitro nared, toda ko sta se naša »medicinca« približala klopi ob robu igrišča, se je 54-letni dr. Božidar Milenovič zgrudil.
kot pokošen. Maser Žagar ga je med padcem prestregel, ker je dr. pri tem tudi vzkliknil, na koncu pa sta se oba skupaj skotalila po tleh. Žagar je takoj reagiral, dal mu je umetno diganje »usta na usta«, še prej pa mu je s težavo izvlekel jezik iz ust. Celo ugriznil ga je. Nato je z umetnim dihanjem nadaljeval temnopolti vojaški reševalec, za njim pa še trije. Znoj je dobesedno lil z vseh, dr. Milenovič pa je le za trenutek pogledal z očmi, ko so mu dali injekcijo in kisik. Nato so ga hitro odpeljali z reševalnim avtomobilom,« tako je pripovedoval naš ekonom Milan Nikolič, ki je natančno spremljal »operacijo«, ki je trajala približno šest minut, dodal pa še to, da se je zdravnik Milenovič že ves dan slabo počutil.
Igra je ves čas tekla naprej, okrog polnoči pa so iz bolnišnice »Bellevue« v St. Etiennu sporočili, da je dr. Milenovič umrl, ko mu je po novem napadu dokončno zastalo srce. Vsi napori francoskih zdravnikov so bili torej zaman. V našem taboru je zavladala velika žalost, najbolj potrt je bil nedvomno vratar Simovič. »Ce z Gudljem ne bi obležala, se to najbrž ne bi zgodilo. Dr. Milenovič ne bi pritekel k našim vratom. Po tem dogodku smo vsi pogledovali proti naši klopi in pozabljali na igro. Poraz s Francozi lahko pripišemo tudi tej nesreči. Dekoncentrirala nas je,« je dejal Zoran Simovič.
FRANCI BOŽIC
Režiser francoske televizije je tedaj hitro usmeril kamero proti naši klopi, kjer je dr. Milenovič nihal med življenjem in smrtjo. Toda med številnimi komentatorji je ta dogodek ustvaril pravo zmedo: na tleh je jugoslovanski selektor Todor Veselinovič (to so govorili pod vtisom dogodka s tekme proti Danski, na kateri je Veselinoviču postalo slabo in je moral v slačilnico) so vpili eni, drugi pa, da gre za našega trenerja Anteja Mladiniča (temu je bil dr. Milenkovič na prvi pogled res malce podoben), šele nekateri jugoslovanski radijski reporterji pa so na koncu sporočili pravo novico, da gre za dr. Milenkoviča, ki ga mnogi sploh niso poznali.
Profesor dr. Božidar Milenovič je bil že vrsto let predstojnik medicinsko športnega centra v Nišu, 22 let zdravnik nogometašev Radničkega, že 10 let pa dela z različnimi jugoslovanskimi selekcijami, od tega dobro leto z reprezentanco A. Je poročen in oče 21-letnega sina, vsepovsod pa je užival ugled strokovno dobro podkovanega zdravnika in širokosrčnega človeka. Le nečesa mu mnogi sodelavci in prijatelji niso mogli odpustiti - veliko preveč je kadil, cigareto za cigareto. To je bil že njegov drugi srčni napad, poleg tega pa je zaradi trenutne slabosti omahnil s klopi že med nedavno tekmo »modrih« s Portugalci v Lizboni.
In kako je umrl dr. Božidar Milenovič?
»Ko sta prišla do klopi, se je dr. Milenovič zgrudil
Visoko vodstvo ekipe SFRJ
Naša moška atletska reprezentanca dobro začela dvoboj z Grčijo na 34. Vjesnikovem memorialu Borisa Hanžekoviča v Zagrebu — Dobri dosežki
ZAGREB, 20. junija — Jugoslovanski atleti so uspešno opravili prvi dan dvoboja z reprezentanti Grčije in 34. Vjesnikovega memoriala Borisa Hanžekoviča na štadionu v Maksimira, na katerem nastopajo tudi gostje iz Madžarske in Avstrije. V toplem vremenu so naši reprezentanti pokazali dobro formo, temu primerno ugoden pa je bil tudi končni izkupiček, kar zadeva kakovost rezultatov, četudi je šprinterjem pihal veter v prsi.
Že po prvih dveh disciplinah — tekih na 100 in 400 m - ter preizkušnjah s kroglo in kopjem so naši dosegli visoko vodstvo, v obeh tehničnih disciplinah pa tudi zelo dobre rezutlate Sead Kardžalic je že v prvem poskusu s kopjem dosegel nov državni rekord 83,70 (prej 83,58), zanimivo pa je, da ga je dosegel na istem metališču kot naš zadnji rekorder pred njim — No-vomeščan Darko Cujnik v finalu evropskega atletskega pokala leta 1981 (83,56). Krdžalič je imel še več uspešnih poskusov čez 80 m in je očitno v zelo dobri formi.
Na drugem metališču je izjemno razpoloženi Zlatko Saračevič prav tako že v prem poskusu dosegel imenitno daljavo 20,65, po seriji uspešnih metov pa je v zadnjem rezultat še izboljšal na 20.76.
Tek na 100 m je prepričljivo dobil Nikolič, zanimivo pa je da je Kranjčan Rudež premagal drugega našega reprezentanta Popoviča. V preizkušnji na 400 m je premočno zmagal Knapič. medtem ko je v razmeroma šibki konkurenci v memorialni disciplini na 1 10 m z ovirami zmago slavil Vukičevič (ob naših in Grkih so na-
OD TOD IN TAM
LOS ANGELES — Na izbirnem prvenstvu ZDA za nastop na OI je bilo doseženih še nekaj odličnih rezultatov in rekordov. Moški - 10.000 m: Cum-mmgs 27:59.08, Virgin 28:02.27. Porter 28:03,86; daljava: Lewis 871, Myricks 825, McRae 815; ženske — 800 m: Gallagher 1:58.50, Wysocki 1:59.34. Campbell 1:59.77? 400 m: Chesborough 49.28. Hooks 49,79, Leathervvood 50,19; kopje: Smith 61.18, Suftin 58,08. Sulinski 55,64. V predtekmovanju moških na 200 m je Lewis tekel 19,84, kar je četrti rezultat vseh časov na svetu.
LONDON - V kvalifikacijskem nastopu za nastop na teniškem turnirju v VVimbledonu je Jugoslovanska Renata Sašak izgubila v 2. kolu z Američanko Christianovo s 3:6. 6:7.
BUDIMPEŠTA — V nadaljevanju mednarodnega vaterpolskega turnirja Tungsram je Jugoslavija igrala 9:9 z Nizozemsko, v zadnjem kolu pa izgubila z Madžarsko s 6:7. Končni vrsti red: SZ 14. ZDA 12. ZRN 8, Madžarska, Jugoslavija, Kuba in Italija po 5. Nizozemska 1 točka.
REKA — V prijateljski tekmi je naša košarkarska reprezentanca premagala Kvarncr s 138:80. Vilfan je dosegel 12 točk.
TORONTO - Na kvalifikacijskem tekmovanju za nastop na OI je kanadski plavalec Victor Davis popravil svoj svetovni rekord na 200 m prsno 2:14,77 na 2:14,58. Na 400 m kravl je zmagal Szmidt s 4:57,70 pred Shemil-zom s 3:58.30.
BELFAST - Na atletskem mitingu je angleški tekač Steve Ovett na 800
m tekel 1:46,15 in upa, da ga bodo selektorji poleg teka na 1500 m v Los Angelesu uvrstili tudi v konkurenco za 800 m.
Lepi uspehi smučarjev v Celovcu in Beljaku
CELOVEC, BEUA K - Smučarski tekači iz Ihana, člani kranjskega Triglava in Partizana iz Gorij so te dni sodelovali na mednarodnih tekmah v rolkanju in v konkurenci z Avstrijci in Italijani dosegli več lepih uspehov. Vsi upajo, da jih bodo ponovili tudi na zanimivem dvanajsturnem tekmovanju za posameznike in štafete v Cal-donazzu (24. t. m.).
Vrstni red kriterija v Celovcu, pionirji (letniki 69^-71, 5 krogov, 800 m, 16 tekmovalcev): 1. Graber (A), 2. Rugero (I), 3. Starbek, 4. Kovič, 5. Nunar (vsi J); st. mladinci (10 krogov, 13 tekmovalcev): 1. Povirk (J), 2. Standmann (A), 3. Leghissa (I); člani (10 krogov, 24 tekmovalcev); 1. Ma-siero (I), 2. Lackner (A), 3. Jože Klemenčič (J), 4. Standmann (A)... 9. Orešek, 11. Piber, 1-3. Podlogar (vsi J) itd.
Vrstni red gorskega teka Beljak--Dobrač, pionirji, 3 km (16 tekmovalcev): 1. Graber (A), 2. Ruggero
(I)	, 3. Starbek, 4. Nunar, 5. Kovič (vsi J); mladinci (5 km, 17 tekmovalcev):
1.	Lekan, 2. Janez Klemenčič, 3. Ka-trašnik ... 5. Krajšek (vsi J); člani (10 km. 28 tekmovalcev): 1. Masiero (I),
2.	Standmann, 3. Lackner, 4. Mayer, 5. Janach (vsi A), 6. Jože Klemenčič
(J)	— 1.09 za zmagovalcem, 8. D. Podlogar, 9. Orešek (oba J) itd.
stopili le še Avstrijci). Zelo solidno je tekmoval Stekič, ki je v drugi seriji presegel znamko 8 m. Razburljiva sta bila tudi teka na 5000 in 1500 m. Na daljši progi je tek odločil šele finiš, v katerem je Grk premagal našo dvojico, pri tem pa je bil Kršek (pred dnevi je v Skandinaviji nekajkrt tekel pod 14 minutami) nekaj močnejši od Celjana Rozmana, ki bo konec tedna nastopil na mednarodnem mitingu v Angliji. Na 1500 m so naši tekli precej defenzivno, razplet pa se je začel 300 m pred ciljem, ko je napadel Po-krajčič, odbil napade tekačev, vztrajni Romeo Živko (nova pridobitev Velenjčanov) pa si je v prvem nastopu za reprezentanco v ciljni ravnini pritekel zelo dobro drugo mesto.
Dober rezultat je dosegel tudi Madžar Salbert v skoku ob palici. Preskočil je 550 cm, poskusi na višini novega madžarskega rekorda (5,60) pa se mu niso posrečili.
REZULTATI - 100 m: Nikolič 10,72, Popovič (oba J) 11,06, Gadjios 11,07, Statopulos (oba G) 11,22; izven — Kovacz (M) 10,75, Rudež (Tr) 10,92; 400 m: Knapič 46,91, P.
Pavlovič (oba J) 47,19, Stefanopulos 48,20, Kalipolis (oba G) 48,21; izven - Banko (M) 47,80; 1500 m: Pokraj-čič 3:45,15, Živko (oba J) 3:45,59, Kurtis 3:45,63, Ciakulas (oba G) 3:45,70; izven Perica (J) 3:46,18, Er.ekes (M) 3:46,59, Popetru (Vel) 3:47,79;	5000 m:	Hancos (G)
13:57,21. Kršek 13:57,61, Rozman (oba J) 13:58,29, Kusis (G) 14:15,69; izven - Sekulič (J) 14:22,47; 4x100 m: Jugoslavija (Jovanovič, Nikolič, Popovič, Knapič) 40,55, Grčija 40,89, Mladost (Zg.-ml) 42,72 (ml. rek. Hrv); 110 m ovire: Vukičevič (J) 14,25, Finodis (G) 14,39, Pisič (J) 15,06, Sarokinos (G) 15,07; izven Grabušič (J) 14,95; daljava: Stekič (J) 8,10, Delifotis (g) 7,57, Marinkovič (J) 7,50, Canos (G) 7,00; palica: Co-nis (G) 500, Sarčevič 480, Georgijev-ski (oba J) 480, Kokkalis (g) 460; krogla: Saračevič 20,76, Ivančič (oba J) 19,69, Maganas 16,57, Pandis (oba G) 13,41; kopje: Krdžalič (J) 83,70, Papadimitriu (G) 79,04, Cujnik (J) 73,46, Perisperis (G) 73,32; izven — Umek (Lj) 62,90; točke po prvem dnevu: Jugoslavija 68, Grčija 38.
EVGEN BERGANT
LJUBLJANA — V zadnji tekmi polfinalnega turnirja za naslov mladinskega ekipnega prvaka Jugoslavije je Olimpija premagala Vojvodino s 3:1 in se v končnem vrstnem redu uvrstila na 2. mesto te skupine. Zmagali so nogometaši Partizana, ki jih že v soboto čaka prva finalna tekma.
Zajec v Anglijo?
• Kapetan jugoslovanske reprezentance Velimir Zajec je sklenil dogovor za prestop h grškemu Pa-nathinaikosu, zatem pa je — zaradi »častne besede«, ki jo je bil dal Grkom, zavrnil menažerja italijanskega Napolija, čeprav mu je za prestop ponudil dvakrat več denarja. Po tekmi s Francijo pa so Zajca obiskali možje iz Nottingham Fore-sta, ki očitno ne računajo več na našega vratarja Simoviča. Pogovori Zajca in Angležev so trajali dolgo v noč, naš kapetan pa jim bo odgovor v Anglijo sporočil iz Zagreba.
Maribor in Triglav
KOPER — Nogometaši kranjskega Triglava so v drugi polfinalni tekmi za jugoslovanski pokal na območju Slovenije premagali Koper z golom Ta-neskega v 46. min. Triglav se bo tako pomeril z Mariborom za vstop med 32 najboljših klubov pri nas. Finale bo jeseni. Tekmo v Kopru je pred 200 gledalci zelo dobro sodil Drobnjak (Lj), ki je v prvem polčasu upravičeno dosodil 11-m za Koper, a Omanovič najstrožje kazni ni izkoristil.
JOŽE KREFT
Rekreativna prireditev
‘P*
ob prazniku Šiške
LJUBLJANA — V okviru prireditev ob prazniku občine Šiška in KS Koseze bo v petek, 22. t. m. od 16. ure dalje (do 21. ure) v športnem parku ŠD Ilirija v Zg Šiški že tradicionalna rekreativna trimska prireditev. Udeleženci se bodo pomerili v številnih veščinah
II. skupina
Španija : ZRN 1:0 (0:0)
PARIZ — Na semaforu-je tekla že zadnja mini/ta. Senor je prodrl po desni strani. Žogo je v loku poslal pred vrata. Preletela je Santillano in njegovega čuvarja Briegla. Za njima pa se je pognal visoki Maceda in v padcu z glavo ustrelil proti vratom. Schum-macher se je žoge le dotaknil, končala je v mreži - 1:0 za Španijo. Spanci so tako postali zmagovalci II. skupine, ZRN, branilec naslova evropskih prvakov, pa je izpadla.
Dvoboj je bil hiter, kakovosten in napet. Obe ekipi sta imeli vrsto lepih priložnosti. ZRN je dvakrat zadela prečko in enkrat vratnico, Španci pa so v 44. min. Zastreljali enajstmetrovko. Najboljša sta bila oba vratarja Arconada in Schummacher.
Na štadionu Pare de Princes se je zbralo okoli 30.000 gledalcev, sodil pa je Christov (CSSR).
STRELEC: 1:0 - Maceda (90).
ŠPANIJA: Arconada, Senor, Ca-macho, Maceda, Goicoextea (Garcia), Gordillo, Gallego, Victor Mu-noz. Moreno (Lopez), Santillana, Ca-rrasco.
ZRN: Schummacher, B. Forster, Briegel, K. H. Forster, Stielike, Breh-me (Rolf), Meier (Littbarski), AJlofs, Matthaus, Voller, Rummenigge.
• Na obeh tekmah, v Nantesu in Parizu, so nogometaši, sodniki in gledalci z minuto molka počastili spomin na umrlega dr. Božidarja Milenoviča.
Portugalska : Romunija 1:0 (0:0)
NANTES - Portugalski pa tudi romunski nogometaši so še imeli možnosti, da se ob zmagi uvrstijo v polfinale. Oboji so se srčno borili, zmagali pa so Portugalci z golom Neneja v 81.. minuti. Portugalci so tako osvojili drugo mesto v II. skupini.
Na štadionu La Beaujoire je bilo okoli 30.000 gledalcev, sodil pa je Fahler (Avstrija).
STRELEC: 1:0 - Nene (81).
PORTUGALSKA:	Bento, Joao
Pinto, Eurico, Lima Pereira, Alvaro, Sousa, Carlos Manuel (Nene), Pache-to, Chalana, Diamentino, Jordao.
ROMUNIJA: Lung, Rednic, Ior-golescu, Stefanescu, Ungureanu, Dra-gena, Coras, Klein, Boloni, Camata-ru, Hagi.
Španija Portugalska ZRN Romunija
I. skupina Francija Danska Belgija Jugoslavija
Polfinalna para
Sobota — Marseilles: Francija — Portugalska (20)
Nedelja - Lyon: Španija — Danska (20)
Reprezentanca doma
BEOGRAD — Naša nogometna reprezentanca se je sinoči vrnila z EP v Franciji, kjer je ostal samo zvezni trener Veselinovič, ki bo prvenstvo gledal do konca. »Hitro moramo preučiti nastop na EP in ukrepati, kajti čakajo nas olimpijske igre in kvalifikacije za SP. O morebitnih spremembah v vodstvu bomo sklepali v naslednjih 20 dneh,« je dejal na beograjskem letališču predsednik NZJ Janko Pejanovič.
3 1 2 0 3:2 4 3 1 2 0 2:1 4 3 1 1 1 2:2 3 3 0 1 2 2:4 1
3	3	0	0	9:2	6
3	2	0	1	8:3	4
3	1	0	2	4:8	2
3	0	0	3	2:10	0
DR. BRANE ELSNER KOMENTIRA:
Za konec vendarle drobec
nase igre
- Kaže, da smo morali (brez potrebe?) izgubiti dve tekmi in prejeti sedem golov, predno so v naši reprezentanci spoznali, da je mogoče le s tekmecu prilagojeno taktiko razviti nekaj naše igre. V tekmi s Francozi so naši nogometaši pravilno postopali, ko so se oprijeli-taktike, ki je v veliki meri upoštevala naše dejanske igralne sposobnosti. K boljši igri, v kateri pa v prvih minutah ni manjkalo napak v obrambi (predvsem zaradi slabega pokrivanja), je svoje prispevala tudi psihična neobremenjenost našega moštva. Zato so naši nogometaši iz minute v minuto delovali zanesljiveje in bili v prvem delu najmanj enakovredno moštvo na igrišču.
Odmor in s tem predah zato naši enajsterici nista koristila. Francozi so spremenili nkčin igre, ki so se je z začetkom drugega polčasa lotili bolj zagnano in temperamentno, medtem ko so naši med odmorom očitno preveč razmišljali, kako braniti pridobljeno (nenadejano) prednost. Zato tudi naša reakcija na bistveno spremenjeno igro Platinija ni bila pozitivna. Prav naša nesposobnost prilagoditi našo igro drugačni, agresivni taktiki Francozov se je morala končati s porazom. Kljub vsemu pa smo lahko zadovoljni s tem, kar so naši prikazali v prvem delu tekme,
to pot celo z učinkom napada, čeprav si ni ustvaril veliko priložnosti. V drugem polčasu pa se je izkazalo, da nismo sposobni ustrezno odgovoriti na agresivno igro in spet so se ponovile vse slabosti iz prvih dveh tekem z Belgijci in Danci: pretirano zadrževanje žoge in nenehno, brezupno prodiranje s kratkimi podajami skozi obrambne vrste po sredini igrišča.
Ob koncu predtekmovanj v naši skupini lahko rečem samo tole: domala do potankosti so se izpolnila predvidevanja poznavalcev, da se bodo v polfinale uvrstili Francozi in Danci, za oboje pa velja, da gredo naprej povsem zasluženo. Lahko se celo zgodi, da se bosta ti dve moštvi srečali tudi v finalu, čeprav je realnejše pričakovati finale Francija : ZRN. Ce ne bo presenečenj in se bo v drugi skupini ob ZRN uvrstila še Portugalska, pa so mogoče prav vse kombinacije, saj prav nobena ekipa izmed omenjene četverice nima tako izrazite prednosti, da bi bilo mogoče že v naprej izključevati kakršenkoli razplet.
BRANE OBLAK KOMENTIRA:
Odločiti se moramo za en slog
»Čeprav so imeli naši nogometaši proti Franciji celo možnost za zmago, je za naš nogomet bolje, da niso dobili tekme. Zmaga proti trenutno najboljši evropski enajsterici bi bržčas nekako prikrila ali zameglila slabosti našega nogometa. Naši tokrat niso igrali slabo. A roko na srce. Francozi se niso posebej trudili, a igrali so dovolj dobro, da so si z goli Platinija zagotovili še eno zmago. Menim, da ga je vodstvo reprezentance najbolj polomilo, ko si je za zadnji tekmi pred EP izbralo za nasprotnika Portugalsko in Španijo, ki so ju naši sicer premagali, vendar koristi od teh dveh tekem še zdaleč niso imeli. Ti dve ekipi igrata precej drugačen nogomet kot Danci in Belgijci, naši prvi nasprotniki na turnirju. Če bi bili naši sparing partnerji na primer Nizozemci, bi bržčas že pred EP spoznali vse slabosti. Zadnje mesto v predtekmovalni skupini in trije porazi nazorno pri-čajQ, kam je naš nogomet zdrsnil. Igralci sami niso zaupali Veselinoviču, on pa tudi njim ne. Le tako si lahko predstavljam selektorjevo nenehno iskanje »njegove« enajsterice. Veselinovič ob sicer številnem tehničnem štabu ni imel kakšne posebne opore s sodelavci. Sam
je odločal, sam se je opekel. Proti Franciji pa so nogometaši sami izbrali taktiko. No, šlo je nekako. To pa je tudi največ, kar lahko ta reprezentanca v tem trenutku da od sebe, za kar je sposobna.
Menim, da bi morali naši nogometaši začeti gojiti en slog igre. Odločiti se moramo ali za tehnično dovršeno, kombinatorno igro, s preigravanji po zgledu latinskoameriškega nogometa, ali za evropsko inačico, za enostavnejšo, racionalnejšo igro, polno tempa, hitrega tekanja naprej in nazaj,za igro, v kateri ne bo prostora za izživljanje posameznikov. Kombinacija, bolje rečeno neposrečena zmes, ki jo reprezentanca igra zdaj, ne vodi nikamor.
Prvi šef »yu nogometa« mora biti čvrsta, priljubljena oseba, ki jo bodo igralci cenili, z njo sodelovali, razreševali slabosti. Menim, da je . pri nas veliko nogometašev, ki bi ob pravem, načrtnem delu, usklajenem med klubi, lahko * spet prodrli v Evropo in svet.«
KAM, KAJ, KJE
REKREACIJA Izleti v naravo
PD PTT LJUBLJANA organizira od 28. t. m. do 1. julija izlet na Taro, koder bo 32- zbor planincev PTT Jugoslavije. Odhod bo v četrtek ob 6. uri. cena prevoza in prehrane je 2.000 din, vodila pa bosta S. Dolenc in D. Lavrič.
PD LJUBLJANA - MATICA vabi v soboto. 23. t. m. na izlet: Jesenice--planina Golica—Medji dol-Pristava--Javornik. ki ga bo vodil Janko Tavčar. Udeleženci se bodo zbrali nekaj minut pred odhodom vlaka, ki odpelje na Jesenice ob 6.25 in si bodo že prej sami kupili povratne vozovnice.
Isto PD vabi v nedeljo, 24. t. m. na izlet Črnilec—Menina—Florjan—Gornji grad-Mozirje pod vodstvom Milenke Ožura. Odhod posebnega avtobusa izpred Miklošičeve 17 je ob 6. uri.
Kaveljci in korenine iz Škofje Loke
ŠKOFJA LOKA - Drugi pohod kaveljcev in korenin bo v soboto, 23. i. m. s startom v Škofji Loki. Zbirališče bo ob 7. uri na avtobusni postaji. Tura bo trajala ves dan (od 8 do 10 ur), smer pa bo Osovnik—Tošč, Gove-jek. Legastia. Goričane, Sora, Medvode. Vodil bo Vinko Šink iz Škofje Loke.
Priprave za blejski triatlon 12. 7.
BLED — Organizatorji prvega triatlona pri nas, na Bledu 12. avgusta, se
izjemno skrbno pripravljajo, zato so navezali tudi tovariške stike s prireditelji triatlona 1. julija v Škocijanu—St. Kancianu. Pravila in kategorije bodo na obeh prireditvah enake, le da bodo pri nas sprva nekaj krajše. Po premieri 12. 8. letos bo blejski triatlon v prihodnje ločen od prireditve kaveljcev in korenin, potlej vsako zadnjo nedeljo v avgustu. Organizatorji obeh prireditev so tudi sklenili, da bodo kar najtesneje sodelovali, je povedal predsednik komisije za množične prireditve SZS Alojz Hvala. Na Bledu bodo letos dobili vsi enaka priznanja, kategorije pa sicer bodo: moški od 18 do 35 let, od 35 do 45 let, od 45 do 55 let in ženske v enotni kategoriji.
Maraton po dolini Krke
nec b° dobil kolajno, prvi trije v kategoriji pa še posebne kolajne in pokal.
Z loki v Šiško
STRAŽA — Partizan Straža bo 24. t. m. priredil kolesarski »Maraton po dolini Krke« (Gorenja Straža—Dolenjske	toplice—Podturen-Soteska-
-Žužemberk-Zagradec—Krka in nazaj Zagradec—Žužemberk—Soteska--Gorenja Straža (70 km). Start in cilj bosta na parkirnem prostoru pri pošti v Straži. Start bo skupinski ob 8. uri.
Prijave: na štartu od 6.30 do 7.55, prijavnina 250 din. Vsak udeleženec, ki bo prišel na cilj do 13. ure, bo dobil izvirno spominsko kolajno.
Bar Kavka prireja maraton
KRANJ — V nedeljo. 24. t. m. ob 10. uri'bo bar Kavka priredil kolesarski maraton na progi Kranj-Jezersko. Cilj bo pri Kazini. Kategorije bodo: vsi kolesarji brez licence, moški do 35 in nad 35 let, ženske. Vsak udeleže-
LJUBLJANA - Člani lokostrelskega kluba Jugobanka iz Ljubljane vabijo vse lokostrelce in ljubitelje lokostrelstva, da se v soboto, 23. t. m. ob 10. uri udeležijo tekme na strelišču pri motelu Tikveš v Šiški. Nastopijo lahko s kupljeno ali doma narejeno opremo, ne glede na starost in spol. Med tekmovanjem se bodo zainteresirani lahko podrobneje seznanili s to športno panogo, na voljo pa bodo tudi informacije o rednem treningu.
Pohod na Kofce
LJUBLJANA — Zveza za rekreacijo in šport invalidov SRS bo v nedeljo, 24. t. m. priredila pohod na Kofce. Izhodiščna postaja pohoda bo avtobusna postaja v Tržiču. Zbirališče bo ob 8.30. Iz Tržiča do Kofc bo hoje približno za tri ure. S Kofc bo mogoče nadaljevati pohod še na Veliki vrh, ki je od Kofc oddaljen približno poltretjo uro hoda. Pohodnike invalide bodo spremljali planinski vodniki iz Tržiča. Prijave: po telefonu (061) 343-924 (ZRŠIS, Danica Oman) najpozneje do danes.
Še to: avtobus iz Ljubljane za Tržič odpelje ob 7.15.
H. 0.
PRIREDITVE
Vaja in razstava v Grosupljem
GROSUPLJE — »Tito, ljubitelj narave in živali« je ime razstave fotografij, ki jo v okviru svojega tradicional-
nega mednarodnega tekmovanja službenih psov prireja prizadevno kinološko društvo Krim. Razstavo so odprli že pred dnevi, na ogled je v osnovni šoli Louisa Adamiča. Fotografije prikazujejo del prostega časa tovariša Tita v družbi štirinožnih prijateljev.
Poleg fotografij tovariša Tita so razstavljena tudi likovna dela učencev
šole na temo »Pes, moj prijatelj.«
V grosupeljski občini bodo 24. t. m. končali teden civilne zaščite. V akcijo so se vključili tudi prireditelji mednarodnega tekmovanja službenih psov KD Krim. V nedeljo, 25. t. m. ob 14. uri bodo na prireditvenem prostoru prikazali delo psa reševalca v enotah civilne zaščite.
NAMIG TEDNA
Dejavne počitnice!
Končno so učenci, dijaki pa tudi študentje dočakali počitnice. Ko minejo še zadnji preskusi, se bo vrečina brezskrbno predala dejavnostim, ki jih najbolj vesele in za katere med šolskim letom ni ne dovolj časa, ne priložnosti.
Intenzivno umsko delo je težavno in terja izdaten počitek. Vendar -lenarjenje v pravem 'pomenu besede ni pravi počitek. Tisto pravo je dejaven počitek. Saj mladim tega niti ni treba pripovedovati; to dobro čutijo in se po tem tudi ravnajo. Veliko uric posvetijo najljubšim športom, počitniškemu potepanju, izletom, turam, kolesarjenju, delovnim akcijam. Še tisti »najbolj leni«, ki po naravi ne marajo niti šolskega športa, se radi kopajo in plešejo.
NAMIG na športni strani DELA se seveda poteguje za aktivne športne počitnice. Nekatere so poceni, druge manj poceni. Priložnosti za šport je dovolj. Dotna v krajevni skupnosti, na šolskih igriščih, na bazenu v koloniji, taborjenju s taborniki ali partizanskim društvom; na letovanju s starši ali prijatelji nekje ob morju, jezeru ali v gorah; pri dedu ali stricu na kmetih ali na daljšem vandranju »na stop«.
Pravi smisel počitniškega športa je sozvočje razvoja telesnih in duševnih sil tistih, ki še rastejo, in obnavljanje moči tistih, ki se jim je razvoj že ustavil. Zdravo in sposobno telo je polnokrvno, kot pravi dr. Srečko Bergant in v prispodobi rečeno: polnokrvno telo je posoda za umske napore.
Zmeren športni napor (v to bomo šteli tudi delo na kmetih ali na mladinski delovni akciji), v katerem se prepletajo aerobne, to je vztrajnostne naloge z gimnastičnimi vajami in športnimi igrami, ugodno vpliva na organizem in stopnjuje delovne zmožnosti. Če si znamo izbrati panogo, ki nas veseli in se z njo ukvarjamo v prijetni družbi, užijemo ob tem zvrhan koš zadovoljstva, razvedrila in dobrega počutja.
STANE UREK
SAH SAH S/
Presenečata mojstrska kandidata
BELA CRKVA - Na odprtem mednarodnem turnirju je med jugoslovanskimi šahisti v dobri formi velemojster Kurajica. V 4. kolu je osvojil že četrto točko. Presenetljivo pa je, da sta bila doslej enako uspešna tudi mojstrski kandidat iz Šabca Misojčič in beograjski veteran mojstrski kandidat Vuruna.
Derbi srečanje 4. kola je bilo med velemojstroma Marjanovičem in Ve-limirovičem, ki sta si po trdoživem boju razdelila točko. Prvič je izgubil partijo eden od naših najmočnejših velemojstrov Djurič. V tekmi za prvo mesto pa je še naprej bivša svetovna prvakinja Nona Gaprindašvili, ki ima samo polovico točke manj od vodilnih na lestvici.
Med tujimi šahisti je najuspešnejši mladi angleški mojster FIDE Welle.
Pomembnejši izidi 4. kola: Vuruna : S. Kovačevič 1:0, Misojčič : Gašič 1:0, Skemris : Tošič remi, Stoica : Vujovič 1:0, Gaprindašvili : Kravu-ljac 1:0, Cvitan : Adamski remi, Čirič' : V. Kovačevič remi, Karakljajič : Trumič 1:0, Komarica : Nebojša Ristič 0:1, Barlov : Djurič 1:0.
Vrstni red: Kurajica, Misojčič in Vuruna po 4, Marjanovič, Velimiro-vič, Gaprindašvili, Kirov, Karakljajič, Ilijč in Stoica po 3,5 itd.
Na kratko
LJUBLJANA — Na rednem ponedeljkovem hitropoteznem turnirju v Šahovskem domu je v 1. finalni skupini zmagal Navinšek pred Lagudinom, Zormanom, Musičem itd. V drugi skupini pa je zmagal Bras. M. Dj.
Obsodili razpečevalce ponarejenih dolarjev
43-letnega Karla Liskowtza, 41-letnega Petra-Hansa Berndorferja in 38-letnega Jožeta Škulja so obsodili na štiri leta zapora in na izgon iz Jugoslavije
LJUBLJANA, 20. julija — Mednarodno skupino razpečevalcev ponarejenega denarja, ki so proti koncu letošnjega marca skušali v Ljubljani razpečati skoraj 100.000 ponarejenih ameriških dolarjev, katerih nominalna vrednost je 10 milijonov dinarjev, so danes na ljubljanskem temeljnem sodišču obsodili na zaporne kazni: Avstrijca, 41-letnega Petra-Hansa Berndorferja in 43-letnega Karla Liskotvtza, oba z Dunaja ter 38-letnega Jožeta Škulja iz Ljubljane, zaposlenega v Hamburgu, so obsodili vsakega na štiri leta zapora in na izgon iz Jugoslavije po prestani kazni, medtem ko so 38-letnega Rolfa Zimmermanna iz Hamburga zaradi ponarejanja listin obsodili na tri mesece zapora in mu v naslednjih petih letih po prestani kazni prepovedali vstop v SFRJ. Vsem obsojenim so podaljšali pripor do pravnomočnosti sodbe.
Udarec, ki so ga preiskovalci ljubljanske UNZ zadali skupini razpečevalcev, je obrodil sadove, saj jim je uspelo preprečiti, da bi 95.000 ponarejenih ameriških dolarjev prišlo v roke ljudem, ki bi jih v dobri veri misleč, da so pravi, tudi kupili. Razpečevalcem pa so v njihovih kriminalnih kartotekah dodali še eno izmed številnih kaznivih dejanj. Čeprav najbrž ne bo nikoli povsem znano, kam seže kriminalna dejavnost obsojene skupine razpečevalcev, pa je povsem zanesljivo, da so 23. marca letos, dan pred
iz Italije ’ 95.100 ponarejenih ameriških dolarjev, katere sta jim, kakor je bilo slišati na današnji glavni obravnavi, pripeljala neka Italijana iz Milana.
Čeprav so se vsi trije razpečevalci med seboj obtoževali in valili krivdo drug na drugega, je zagotovo, da so imeli pri tem kriminalnem dejanju vsak svojo vlogo. Med njimi je imel vsekakor glavno besedo Karl Lisko-wetz, ki bi po besedah Jožeta Škulja, moral dobiti tudi največji izkupiček, če bi jim uspelo pona-
aretacijo, dobili s posredovanjem _ rejene dolarje prodati. Nič manj
ŠTIRIINDVAJSET UR
Motorista čelno trčila
‘ NOVA GORICA, 20. junija -Včeraj ob 18.50 je z neregistriranim motorjem vozil iz Otaleža proti Jaz-nam mladoletni D. E. iz Otaleža. Ko je pripeljal do hiše številka 48 v Ota-ležu, ga je zaneslo na levo, in čelno se je zaletel v motorno kolo, ki ga je pripeljal nasproti 52-letni Anton Lahajnar iz Straže. Oba sta padla in se ranila. Prepeljali so ju v ljubljanski Klinični center.
G. B.
Huda železniška nesreča v Angoli
LUANDA, 20. junija (Tanjug) — Pri hudi železniški nesreči, ki se je pred dvemi dnevi zgodila v angolski b pokrajini Kvanze Norte, je doletela* smrt več kot 50 potnikov, približno 150 pa je ranjenih. Angolska javnost •je za to nesrečo zvedela šele danes. V sporočilu je rečeno, da število žrtev še ni dokončno. Uradni viri pravijo, da se je vlak z osmimi vagoni zaradi prevelike hitrosti iztiril v ovinku. Sest vagonov .je popolnoma uničenih in iz njih še niso potegnili vseh žrtev.
S kolesom Izsilila prednost
TITOVO VELENJE, 20. junija -Sinoči ob 20. uri je 14-letna Mirjam Povh iz Titovega Velenja s kolesom zapeljala z dvorišča na prednostno cesto v domačem kraju. Pri tem je izsilila prednost pred voznikom kolesa z motorjem, 70-letnim Antonom Bre-
NOČNA KRONIKA
•	Polna luna ne udari le v hipu, ampak se njeno delovanje lahko tudi zavleče. Tako je na primer pod njen vpliv padla Ana B. Ker je preveč popila, si je na Staničevi ulici hotela malce odpočiti. Najdeno ležečo so prebudili, vendar je povedala, da je prišla že toliko k sebi, da bo lahko samostojno hodila in dostavili so jo na dom. Seveda pa so žensko prijavili.
•	Do nemira je prišlo v motelu Medno. Tam se je pojavil Dragan P. in hotel nekaj povedati ali zapeti po mikrofonu, kar pa so mu glasbeniki odklonili oziroma preprečili. To je fanta spravilo v slabo voljo in razbil je tri steklenice. Ko je na kraj prišla patrulja, je steklenice piva plačal, po nasvetu miličnikov pa je lokal zapustil in se napotil domov.
•	Tudi pri Žibertu je bilo živo. Za mizo sta se sedla dva gosta, Martin Z. in Nurija A. Sprla sta se in začela ob tla metati kozarce. Oba so odstranili in zanju napisali prijavo sodniku za prekrške.
•	Na vrtu gostilne Rio se je razigral in se nedostojno obnašal Mirsad J. Razgrajal je in se prepiral, nato pa so ga napotili domov ter napisali prijavo.
•	Ko so trije vstopili v lokal Za Ljubljanico, je eden zagrabil stol in grozil, da j>o vse razbil. Do. tega je prišlo, ker so bili vsi trije, zlasti Andrej R., že krepko »fajhtni« in jim niso več hoteli postreči z alkoholnimi pijačami. Veseljaki so še pred prihodom miličnikov pobegnili v neznano, vendar jih bodo izsledili.
M. S.
zlanom iz Šentilja pri Titovem Velenju. Prišlo je do trčenja, v katerem sta se oba hudo ranila. Zdravijo ju v celjski bolnišnici.
G. B.
Voznik motorja je bil takoj mrtev
NOVA GORICA, 20. junija - Si-noči ob 21.30 je 43-letna Stanislava Jejčič vozila osebni avtomobil iz Vo-gerskega proti Jazbinam. Ko je pripeljala do hiše številka 97 na Voger-skem, ji je z desne strani pripeljal z neprednostne ceste z neregistriranim motorjem 22-letni Jože Sušmelj iz Pervačine. Čeprav je Jejčičeva močno zavirala, je Šušmelja zbila po cesti. Bil je takoj mrtev.
G. B. c
Poročilo
protiperonospome službe
Vinogradnike Bele Krajine, Dolenjske, Štajerske in Prekmurja obveščamo, da je treba zaradi ugodnih pogojev za razvoj peronospore vinsko trto drugič poškropiti proti tej bolezni. Za škropljenje priporočamo preventivne kontaktne fungicide kot so-:dithane M 45, antracol, antracol BT, folpet in dr. V' primeru pojava peronospore pa je treba vinsko trto poškropiti z enim od sistematičnih fungicidov kot so ridomil plus, ridomil MZ 72 in mikal.
Škropivu proti peronospori je treba obvezno dodati še cosari za zavarovanje trte pred oidijem.
pomembno vlogo v tem poslu pa je imel tudi Peter-Hans Berndor-fer, ki je nekaj dni pred aretacijo odpotoval v Milano po dolarje. V hotelu Michelangelo nasproti milanske železniške postaje se je sestal z nekim Luigiom. Kakor je Peter-Hans Berndorfer povedal na obravnavi, je na ponarejene dolarje moral čakati dva dni. Medtem pa je bil v nenehnem stiku s Karlom Liskovvitzem, ki je v Ljubljani sprejemal telefonska obvestila. Očitno je, da si Karl Liskowitz sam ni upal v Italijo, saj ga kot se je izkazalo, išče švicarska in avstrijska policija zaradi razpečevanja denarja in vrednostnih papirjev.
Med bivanjem v Milanu je Peter-Hans Berndorfer, medtem ko je čakal na prevzem ponarejenih dolarjev, srečal Otta Schinedra, ki ga je poznal že od prej. Ta naj bi mu, kakor je zapisano v obtožnici, pokapal v Ljubljani skrivališče, ki je bilo pod koluti z električnimi kabli v bližini črnuške Elme. Zakaj je Peter-Hans Berndorfer kasneje zagovor spremenil ni znano, čeprav trdi, da Otto Schineder ni vpleten v razpečevanje ponarejenih dolarjev in ga je obtoževal le zaradi strahu pred italijanskimi šefi.
Natančno kako so ponarejeni dolarji prispeli 23. marca iz Milana v Ljubljano, najbrž ne bomo nikoli zvedeli. Obstaja pa razlaga zasebnega taksista, ki je nastopil kot priča. Tistega marčevskega večera sta ga v baru hotela Ilirija prosila Peter-Hans Berndorfer in Karel Liskowetz, da ju je odpeljal v avtokamp na Ježico. Kaj se je medtem dogajalo na Ježici ni znano, saj je moral Liskowtza peljati nazaj v Šiško, kjer ga je v katrci čakal Jože Škulj, 2 nalogo, da proda kupcu prvih 20.000 dolarjev. Priča je še povedala, da sta tisti večer, ko sta se peljala nazaj v Šiško na poti s Karlom Liskovvtzom srečala avtomobil z italijansko registracijo, v njem pa neznana moška, za katera je Karel Liskovvetz v italijanščini povedal taksistu, da sta njegova prijatelja.
Kakšna naj bi bila vloga Rolfa Zimmermanna, ki so ga kranjski prometni miličniki 23. marca ustavili zaradi prometnega prekrška, ni znano. Pri njem so našli ponarejeno vozniško dovoljenje, na ime Jožeta Škulja.
Sodišče meni, da so obsojeni, čeprav so skušali omiliti krivdo svojega početja, storili eno najbolj zavrženih kaznivih dejanj v mednarodnem kriminalu.
ŽARKO HOJNIK
Družini sta si skočili v lase, uporabili pesti, kamne in kol
Zaradi pretepa, v katerem je sodelovalo osem ljudi, se bodo nekateri znašli na sodišču, drugi pri sodniku za prekrške
HRUŠICA, 20. junija — Čeprav je od dogodka že nekaj dni, pa pretep med dvema družinama še vedno odmeva. Končni obračun bo narejen v sodni dvorani in pri sodniku za prekrške. Vsekakor pa je res, da je v pretepu sodelovalo osem ljudi, da so si nekateri pomagali ali branili le s pestmi in rokami, drugi pa niso bili tako »izbirčni« in-so uporabili kole, kamne in še marsikaj.
Vse pa se je začelo tako, da je Anton P. pred hišo, v kateri živi sosed Miran R., parkiral avto tako, da ta ni mogel do garaže.
Beseda je dala besedo in mlajši Anton P. je bil tako korajžen, da se je s pestmi lotil soseda Mirana R., ki mu takšno parkiranje pač ni bilo všeč. Prva iskra je bila tako povzročena.
Antonu P. sta kaj hitro na pomoč priskočila mlajši brat Valentin in oče Valentin P. Ker sosed seveda ni bil kos takšni premoči in poplavi udarcev, se je hitro odločil in pobegnil. Vendar kljub vsemu ni ostal sam. Iz hiše so prišli njegov oče Milan R., mati Štefka* in še stara mama. Toda tudi takšna »okrepitev« ni prinesla pravega miru, kajti povzročitelji pretepa so tudi te podrli na tla.
Vse dogajanje na dvorišču sta si ogledovala soseda Franc in Pe-|ter P., ki sta priskočila na pomoč
napadenim. Takrat pa je Valentin P. starejši pobral kamen in ga vrgel proti sosedoma, ki sta se vmešala v pretep. Toda pri tem ni bil najbolj natančen in tako je iz boja izločil svojega sina. Vse skupaj se je končalo tako, da je Anton P., ki je pravzaprav začel pretep, pograbil kol in ga zalučal v soseda Franca P., ki se je kasneje vmešal v spor. Zadetek je bil nenatančen, tako da kaj hujšega ni bilo.
Miličniki bodo Antona in Valentina P. prijavili tožilstvu zaradi ogrožanja z nevarnim predmetom, vse druge pa sodniku za prekrške. Komu se bo pritožila stara mama, ki ji je nekdo izbil zobe, pa seveda še ni jasno.'
MIRO KUNŠIČ
mm
VSAKDAN INŠPEKTORJA ZA DELO (1)
Dvigalo je seglo previsoko
Delovne nesreče, ki se jih vsak mesec zgodi na stotine, imajo svoje posledice, pogosto pa tudi nerazumljive vzroke - Neupoštevanje predpisov
LJUBLJANA, 20. junija — Inšpektorji za delo na svojih vsakdanjih obhodih spoznavajo manj svetlo plat življenja na delovnih mestih, ki naj bi bilo v skupen prid čimbolj urejeno in varno. Pa se tudi tam, kjer delovne organizacije za varnost pri delu odštevajo milijone, spet in spet dogajajo nesreče zaradi površnosti ali opuščenih nujnih varnostnih ukrepov.
Med pristojnosti inšpektorjev za delo sodijo tudi še vedno pogosti primeri, da delavci ne dobe ustreznega plačila za vse delo, ki ga opravijo, ali da invalidi ne glede na zdravnikovo prepoved opravljajo delo, ki bi zahtevalo popolnoma zdravega človeka. Posamezni delavci zaradi tega ali onega vzroka še vedno delajo neprijavljeni in se s tem, prostovoljno ali ne, odpovedujejo pravicam, ki bi jim iz delovnega razmerja šle, drugi pa službo dobe ali izgube po merilih, ki z družbeno dogovorjenimi nimajo ničesar skupnega. Tudi drugačni primeri so - vsak izmed mnogih, ki so jih v zadnjih mesecih obravnavali inšpektorji za delo MUIS v Ljubljani, pa je to za to ali drugo stran in navsezadnje tudi za vse skupaj boleča zgodba.
Dvigalo se je prevrnilo
V začetku junija se je na gradbišču tozda tovarne Celuloze v
Medvodah poškodoval delavec obrtnika-kooperanta SGP Tehnika iz Škofje Loke. A. M. je s •konzolnim dvigalom dvigoval montažne elemente na 20 metrov visok gradbeni oder. Nenadoma se je dvigalo z nosilnostjo 300 kilogramov prevrnilo, ena izmed njegovih betonskih uteži, težka 60 kg, pa je A. M. padla na desno nogo. Odpeljali so ga na urgentni blok Kliničnega centra, prizorišče nesreče pa si je ogledal inšpektor za delo.
Ugotovil je, da je bilo dvigalo tehnično pomanjkljivo, ker je bilo brez končnega stikala za izklop pogona na najvišji še varni-točki dvigovanja. Razen tega je delavec z dvigalom upravljal prvič in ga s tem delom nihče ni podrobneje seznanil: poslovodja SGP Tehnik je celo izjavil, da je A. M. z dvigalom delal, čeprav je bilo to izrecno prepovedano vsem razen obrtniku, pri katerem
je bil A. M. zaposlen.
Stroj je stisnil komolec
Nekaj dni poprej je inšpektor raziskoval, zakaj in kako si je delavka M. D. ob stroju za brizganje plastike v ljubljanskem tozdu Plastor hudo ranila roko.
Stroj, nameščen leta 1980, je imel varnostno spričevalo, vse varnostne naprave pa so bile med obratovanjem v trenutku, ko je do nesreče prišlo, pravilno nameščene. Delavka je ob 20.50 uri hotela očistiti del stroja tako, da je z roko segla pod vodila pomične posode za dovod plastične mase. Nosilec posode je dalavči-no roko v komolcu stisnil, in zdravljenje bo zahtevnejše, ker je pritisk natrgal tudi glavne žile.
Inšpektor za delo je za nesrečo zvedel šele šest dni pozneje, saj so odgovorni v pozdu (po zdravnikovi izjavi) ocenili, da ne gre za hujšo nesrečo, interna komisija pa je ugotovila, da je M. D. za nesrečo kriva sama, saj je hotela stroj čistiti med obratovanjem. Ob pregledu-stroja je inšpektor opozoril na tri kritična mesta, ki bi jih bilo mogoče učinkoviteje zavarovati. BORUT ČONT ALA
12. stran ★ DELO
REPORTAŽE - ZANIMIVOSTI - RAZVEDRILO
Četrtek, 21. junija 1984
um
Sig
PO STAREM IN DOBRO - Intiharjev škafec je tako trdno izdelan, da ga ho mogoče uporabljati vsaj nekaj desetletij. (Foto: I. P.)
Operna hiša v Trstu dobi malo denarja, pa se vendar ponaša z dobrim sporedom
Umetniški direktor Raffaelle de Banfield si prizadeva ustreči tako publiki, ki ima raje italijanski program, kot tisti, ki ji je več do nemških, avstrijskih, francoskih in slovanskih del
TRST, Junija — Čeprav je tržaška opera po subvencijah na zadnjem mestu, jo lahko po programu in kvaliteti uvrstimo med najboljša italijanska operna gledališča. Pogosto se je dogajalo, da sem nekatere operne predstave gledal najprej v milanski Scali, leto ali dve pozneje pa v Trstu, pogosto v skorajda isti zasedbi, včasih pa celo v boljši izvedbi.
Umetniški direktor Teatra Verdi Raffaelle de Banfield, ki je že več let hkrati tudi umetniški direktor znanega Festivala dveh svetov v Spoletu, vedno izbira zanimiv program. Prizadeva si kar najbolj ustreči publiki, tako tisti, ki ima raje domači italijanski program, kot tisti, ki ji je več do Wagnerja, Mozarta, Straussa, pa tudi do nekaterih francoskih in slovanskih skladateljev.
Odlični protagonisti
Letošnja tržaška sezona se je začela z izvedbo manj znane Verdijeve opere I due Foscari. Za zares dobro predstavo so poleg zelo sposobnega dirigenta Daniela Orena poskrbeli tudi solisti, kar velja še zlasti za sopra-
Več sto let stara mera
Osemdesetletni Anton Intihar iz Zavrha nad Iško je naredil mernik, s katerim je enostavneje in hitreje mogoče zajeti zajetnejšo mero žita
BLOKE, junija — Tale škafec ni čisto navaden. To Hi le zato, ker ga je te dni izdelal Anton Intihar, po domače Jurman, iz Zavrha nad Iško, na prošnjo soseda iz bližnje vasi Uit eno, in to izredno lično. Obod je izrezal in iztičil iz javorovine, dno iz smrekovine, posodo --pa spel z železnimi obroči.
Škafec je nenavaden zato. ker bo služil za starinsko žitno ipd. mero. V onih krajih namreč za domačo rabo in lažje razumevanje še naprej računajo ne le v starih dinarjih, kot to počnemo bolj ali manj še vsi, ampak tudi še v mernikih. Pravijo namreč, da je veliko lažje in razumljiveje, če poveš, da si pridelal na primer devet mernikov pšenice, kot pa če bi to preračunaval v kilograme oziroma točneje v litre. Po starem so pridelke, kot jih še zdaj v Angliji, v ZDA in še kje, merili s prostorninskimi in ne z utežnimi merami. Menda je tudi veliko enostavneje in hitreje, če zrnje za žitno setev zajameš s takšnole zajetnejšo mero. Hkrati pa se je z njo tudi lažje ravnati po starih setvenih receptih. Dolgoletne izkušnje o gostoti setve in zmogljivosti posamezne njive so namreč starši posredovali sinovom in zetom prav v tej domači meri.
Potrpežljivi 80-letni izdelovalec novega škafca je svoj izdelek meril s kosom starega metra v
dunajskih palcih ali colah. Na novih metrih so namreč poleg centimetrov ponekod angleški palci ali inče, ki so za dober milimeter daljši od nekdanjih dunajskih, ki smo jih bili uporabljali tudi v Sloveniji.
Pravi, da mora mernik meriti po diagonali od kota dna do vrhnjega roba 18 takšnih dunajskih palcev, torej 43,3 centimetra. Ker meri zdaj premer njegove že izdelane posode pri dnu 42 cen-trimetrov in pri vrhu 47,5, in ker je globoka 20,5 centimetra, drži ta mernik okrog 32,2 litra. Potemtakem bo šlo vanj 24,5 kilograma pšenice, ker je težja ali pa 16.1 kilograma ovsa, ki je lažji ipd. Za primerjavo povejmo, da meri zdajšnji angleški mernik ali bušel 36,4 litra, ameriški pa 35,2 litra, kar je mera tudi naših zdajšnjih gajbic za jabolka.
Ker je bilo tudi pri nas več vrst mernikov, nas mora zanimati, kakšen je novi Jurmanov mernik. Kot kaže, je to nekoliko povečan dunajski mernik, ki so ga 1753.
leta umerili na 30,5 in nekaj let pozneje na 30,75 sedenjega litra.
Ker so Bloke blizu nekdanje snežniške grofije, pa bi bili nemara v skušnjavi, da bi imeli mero celo za potomko skoraj 400 let starega snežniškega škafa, ki ga meroznanci imenujejo tudi prenška brenta. Omenjeni škaf je namreč v snežniško graščino uvedel baron Jurij Prankh, ki se je priselil s Štajerskega in je 1595. leta kupil snežniško graščino. Verjetno je bil mož precej »k sebi obrnjen«, trmast in je imel dobre davkarske sposobnosti. Čeprav so se tedaj na Kranjskem trudili uvesti enoten 26,5-litrski ljubljanski mernik, je namreč Prankh na svojem že tedaj uvedel 31,4-litrskega. S tem je vsaj za 18,5 odstotka povečal žitne dajatve snežniških podložnikov, ki so bile do tedaj zapisane v starih merah.
Čeprav so pri nas v več kot 200 letih po vladanju Marije Terezije mero še nekajkrat spremenili in 1876 uvedli metrsko, na Blokah stari mernik še uporabljajo. Tale narodopisno zanimiv izdelek pa jamči, da ga bodo uporabljali vsaj še nekaj desetletij, saj je škafec trdno izdelan.
ILJA POPIT
Od petka, 22. junija
Vjesnikov tedenski dodatek Sedam dana še boljši, zanimivejši, bolj informativen
7 novosti v Sedam dana:
•	Nov datum izida - v petek namesto v soboto
•	Nova grafična — oprema
•	Nov RTV radar — najbolj točen in obširen tedenski radijski in TV program
•	Nove rubrike
•	Intervjuji in neobjavljeni rokopisi
•	Raziskovanja in analize
•	Predlogi in odkritja
O vseh dogajanjih v preteklih 7 dneh preberite vsak petek v Vjesniku, tedenskem dodatku Sedam dana.
120
nistko Maro Zampieri in baritonista Piera Cappuccillija.
Dirigent Oren bo do konca sezone glasbeni direktor tržaške opere, naslednjo sezono pa bo na istem položaju nadaljeval v neapeljski operi San Carlo. Uspešno je dirigiral tudi na drugih opernih predstavah, na primer v Puccinijevem Dekletu z Divjega zahoda (La Fanciulla del West), v kateri so v glavnih vlogah nastopali sopranistka Marylin Zschau, tenorist Giuseppe Giacomini in baritonist Gianpiero Mastromei. Tudi v Giordanovi operi Andrč Chčnier sta nastopala sijajna izvajalca, in sicer tenorist Nicola Martinucci in bolgarska sopranistka Štefka Estatijeva, torej umetnika, ki sta lani v tej operi pela tudi v milanski Scali. Užitek ju je bilo poslušati. Naj še dodam, da ima Estatijeva enega najlepših glasov, kar smo jih slišali zadnja leta, Martinucci pa je danes najbolj zaseden italijanski tenorist; rešil je tudi letošnjo otvoritev v Scali, ko je v predstavi Turandot vskočil namesto nerazpoloženega Placida Dominga.
Dve nemški operi
N^ljški skladatelji so bili v le-tošitjLsezoni zastopani z Mozartovo opero Cosi fan tutte, v kateri so se posebej izkazale pevke — sopranistki Lela Cuberlioin Daniela Mazzucato in mezzosopranistka Elena Zilio. V tretjem delu Wagnerjeve nibelunške tetralogije - v Siegfriedu je dirigiral Matthias Kuntsch, v glavnih vlogah pa so nastopili vokalni umetniki iz Avstrije in Nemčije — Ingrid Humboldt, Reinhild Run-kel, Manfred Schenk, Franz Ferdinand Nentvvig, Oskar Hille-brandt in drugi.
Za ljubitelje sodobnega
Maestro de Banfield, ki je tudi sam uveljavljen skladatelj, v svojem programu vsako sezono rezervira prostor vsaj za eno sodobno delo. V letošnji sezoni je bila to opera II giro di vite, ki jo je napisal najslavnejši sodobni britanski skladatelj Benjamin Britten (avtor je umrl pred nekaj leti). V njej je svojo vlogo lepo zapela tržaška Slovenka Eleono-ra Jankovič, dekor pa so si sposodili od genovske opere.
KRIŽANKA
VODORAVNO: 1. antično stebrišče, preddvorje, obdano s stebri, 9. potomec holandskih naseljencev v južni Afriki, 12. obrat- za proizvodnjo gradbenega materiala, 19. afriški rod stročnic, iz katerih listja kuhajo zdravilni čaj, 14. zunanja podoba, 15. pomladanski mesec, 16. mitološki grški kralj v Mikenah, Pelo-pov sin, 17. eno od pariških letovišč, 19. vrsta zaporednih podob ali prizorov pri filmu, 21. prvotna grška muza petja, 23. mesto v Franciji, kjer je naša nogometna reprezentanca izgubila z Dansko 0:5, 24. belgijski teolog in astrofizik (Georges, ~1894—1966), 27. otok v Aleutih in glavni kraj na njem, 30. glavna ženska oseba v Tavčarjevem romanu »Visoška kronika«, 31. zvišana glasbena nota, 33. dolgo časovno obdobje, 34. mesto v belgijski pokrajini Hainaut (flamsko Bergen), 35. popularni naziv slovenskega zabavnoglasbenega ansambla. 37. pripadnik staroslovanskega plemena, 38. pokroviteljstvo, na primer organizacije nad socialno ustanovo.
NAVPIČNO: 1. igra na konjih s palicami in žogo, 2. pokrajina v severni Grčiji, 3. stranka, ki se pritožuje nad kvaliteto izdelka, 4. pritok Kame v Rusiji, 5. okrajšano angloameriško moško ime, 6. dolžnik, na katerega je izdana
Še pred kratkim je bila na programu (devet večerov) Hovan-ščina Modesta Musorgskega, Muzikologi ga štejejo (poleg Čajkovskega) za enega največjih ruskih skladateljev, in to kljub dejstvu, da je njegov operni opus dokaj skromen — napisal je komaj tri operna dela, četrtega pa ni dokončal. Eno od njih, namreč Boris Godunov, je doživelo svetovno slavo in ga izvajajo v vseh opernih hišah. Druga najpomembnejša opera je Hovanščina, vendar jo izvajajo precej manj od Godunova.
Neizenačen ansambel
Hovanščina se je na oder Teatra Verdi vrnila po 13-letnem premoru. Uprizorili so jo s precejšnjim,dekorom v scenografiji Nicole Benoisa in je ni mogoče uvrstiti med uspešnice letošnje sezone. Vzrok je predvsem v glasbeni strukturi ejela, ki zaostaja za tisto v Godunovu, še bolj pa
•	Zob za zob
V	Sudanu še vedno vlada zakon »zob za zob, oko za oko«. Tako so- dva Sudanca pred kratkim obsodili na »ruvanje zob brez injekcije«, ker sta nekomu v pretepu izbila zob. Sodišče je bilo neizprosno in je zavrnilo vse njune prošnje, da z denarjem poplačata izgubljeni zob in bolečine, ki jih je prestal tretji pretepač.
0 Roparji na svatbi
V	italijanskem mestu Bergamu je prišlo do nenavadnega roparskega napada. Trije oboroženi neznanci so vdrli v restavracijo, v kateri so bili svatje na slavnostnem poročnem kosilu. Svatom so pobrali vse dragocenosti in ves denar, delno so prizanesli samo nevesti — na roki so ji pustili poročni prstan. Celotna »akcija« je trajala kakih 20 minut, potem pa so roparji izginili.
•	Trgovec z aligatorji
Zaradi nedovoljenega trgovanja z aligatorskimi kožami so dva brata iz New Jer-seya obsodili na 14 let zapora in 560.000 dolarjev kazni. Strankam iz Hongkonga, Švice in Italije sta (dokaj drago) prodajala kože aligatorjev iz Latinske Amerike. »Bratovsko« družbo so odkrili po naključju, ko so cariniki v Hongkongu v nekem zavoju našli 162 aligatorjevih kož.
v tem, ker pevci niso bili najprimerneje izbrani. Med solisti je samo eden ustvaril vrhunsko vlogo, in sicer firenški basist Paolo Washington. V interpretaciji vloge Ivana Hovanskega je dokazal, da je kljub 30-letni karieri — tako glasovno kot igralsko — še vedno sposoben presenetljivih dosežkov. Višek predstave je bil prizor Ivanove smrti, ki jo je; upodobil res umetniško.
V zelo pomembni vlogi Dosi-feja je nastopil ruski basist Geor-gij Seleznev, ki je tu lani pel v Knezu Igorju, vendar se ni izkazal; zato je čudno, da so ga spet povabili. Še enkrat je potrdil, da so njegove možnosti dokaj skromne. V glavni ženski vlogi smo poslušali mezzosopranistko Car-men Gonzalez, ki je bila solidna samo odrsko, pevsko pa ne popolnoma. V dveh nehvaležnih tenorskih vlogah sta nastopila Gaetano Scano (knez Golicin) in Ruggero Bondino (knez Andrea Hovanski), v stranskih vlogah pa Marzia Ferraro (Ema), Andrea Snarski (vodja strelcev), Vito Susca (Varsonofijev), Giuseppe Botta (pisar) in drugi. Zadnji, čeprav v epizodni vlogi, je bil poleg Washingtona najzrelejši.
Predstava je predolga, saj traja skoraj štiri ure, in mestoma deluje monotono. Mladen Sabljič je, tako kot lani v Knezu Igorju, uporabil tradicionalno režijsko zasnovo, dubrovniški dirigent Baldo Podie^a ni imel na voljo izenačene in homogene pevske ekipe, zaradi česar ni mogel ponoviti lanskega tržaškega uspeha, ko je debitiral v Mayerbeerovi operi Dinorah. Toda kot se je Orenu med njegovim delovanjem v Trstu posrečilo tukajšnji orkester spremeniti v odličen ansambel, pa tudi zbor (ki mu je dirigiral Andrea Giorgi) je pel v polni formi, bi lahko Podič pokazal svojo pravo vrednost v orkestralnih delih opere in v zborovskih prizorih.
Slovo od Orena
Tržaški ljubitelji opere so z zanimanjem pričakali zadnjo predstavo sezone, Verdijevo Moč usode, za katero so pripravili novo scenografijo in ki je vrhunsko doživetje. Dirigiral je Daniel Oren in da, to je bila njegova poslovilna predstava v Teatru Verdi, /šato, da bi se publika njegovega obdobja še dolgo spominjala, je dal vse od sebe. Poleg tega so bili solisti veliki mojstri bel canta — tenorist Giorgio Me-righi, baritonist Giorgio Zanca-naro, basist Bonaldo Giaiotti itd.
DRAGAN LISAC
fiT	BBB 2	3	L	5	6 ■	7	8	J	J	9*	10	fn
W									13			
u~				15				16				
17 ~ —			18		19		20				—	
1		21		22			23			šT~l	L	
2U	25					26		■	27		28	29
30						31		32	■	33		
%				p	35				36			
37			r		38							
menica, 7. zimski pojav na vejah, 8. romanski spolnik, 9. znameniti ameriški dirigent in skladatelj, ki je lani gostoval v Ljubljani (Leo-nard), 10. ponikalnica na Notranjskem, 11. brezpravno ljudstvo pod Turki, 13. roman Toneta Svetine iz alpinističnega okolja, 16. pozdrav starih Rimljanov, 18. irsko-angleški pesnik, Nobelov nagrajenec za književnost leta 1923 (William Butler), 20. nemški dramatik, avtor »Razbitega vrča« (Heinrich von), 22. diapozitiv, 24. južnoameriška tovorna žival, 25. moško ime, 26. siromak, ubožec, 28. tropski grm, iz katerega listov pridobivajo mamilo, 29. eden od Sokrato-
vih tožilcev, 32. ptica ujeda (brkati).
Rešitev prejšnje križanke VODORAVNO: 1. spust, 6. tromba, 12. Pelton, 14. Butler, 15. Armenka, 17. Stare, 18. KG; 19. Pjotr, 21. oves, 22. Ot, 24. Amati, 26. az, 27. alod, 29. olika, 31. OD, 33. lepra, 35. antikva, 37. psovka, 39. Auriol, „40. Ei-lath, 41. Senje.
VRTIMO GLOBUS
Zdravo in dolgo
Samo zdravo življenje je lahko dolgo. Ko bomo to dojeli, ne bo nič posebnega živeti 100, 110, 120 in več let. To so ugotovili na koncu gerontološkega seminarja v Salzburgu.
Skupina znanstvenikov pediatričnega centra Boltzmann na Dunaju, ki jo vodi dr. Karel Lachnit, je ugotovila, da je »dolgost življenja našega« odvisna od nas samih. Sodobni dosežki farmacevtske industrije so pri tem še najmanj pomembni. Treba je živeti zdrave), jesti ustrezno hrano, starost pa pričakati mimo, ne kol »tretjo, zadnjo dobo življenja«, temveč kot dobo, ki prinaša tudi »svobodo in avanture«. Šele nazorsko zdrav odnos do starosti lahko podaljša življenje človeka, ki se nikoli ne sme počutiti, kot da je prišel na konec poti.
Brez RTV je dolgčas
Na tisoče Izraelcev je moralo zaradi tridnevne stavke uslužbencev radia in televizije zdoma in si poiskati zabavo v nočnih klubih in restavracijah.
Stavka je pokazala, kako pomembna sta televizijski in radijski program v vsakdanjem življenju Izraelcev. Na ulicah je zavladala prometna zmeda, restavracije, gledališča in kinodvorane so bile nabito polne, veliko mladine pa se je kratkočasilo na cestah.
Stavka se je začela, ker novinarji in uslužbenci RTV zahtevajo izenačenje plač s svojimi kolegi pri časopisih.
Zakaj so nastale puščave
Sovjetski znanstveniki menijo, da so odkrili, zakaj so v severni Afriki in Avstraliji nastale puščave. Agencija TASS sporoča, da so strokovnjaki sovjetske polarne postaje Vostok odkrili v antarktičnem ledu nenormalno veliko prahu in ugotovili, da njegova mineralna struktura ustreza strukturi mineralov z bližnje kopnine, ki so po mnenju strokovnjakov starejši od 18.000 let.
Domnevajo, da so prah prinesli na Antarktiko orkanski vetrovi, ki so pihali v takratni dobi, ko je bilo podnebje zelo spremenljivo. Takratne povprečne temperature zraka so bile za 7 do 8 stopinj Celzija nižje od današnjih, zaradi česar so na večjih nadmorskih višinah obeh polobel nastali ledeniki, na toplih nižinskih območjih pa suše, katerih posledica so puščave.
Dokaz o anomalonu
Fizik dr. Piyare Jain z newyorške državne univerze v Buffalu je sporočil, da se mu je posrečilo dokazati obstoj novega osnovnega delca, imenovanega anomalon, o katerem v znanstvenih krogih polemizirajo že 30 let.
Članek dr. Jaina je bil objavljen v listu Physi-cal Review. V okviru njegovega poskusa so nekatere materiale, ki so jih uporabili za tarčo, bombardirali z ioni; sledove delcev, ki so pri tem odleteli, so fotografiral? in odkrili, da so nekateri med njimi naredili krajšo pot kot običajno. Dr. Jain trdi, da so delci, ki so na bombardiranje reagirali drugače, anomaloni. Ime so dobili po nenormalni reakciji glede na doslej znane in podobne primere.
Dr. Jain upa, da bodo rezultati njegovih raziskav pomagali pri proučevanju anomalonov in s tem prispevali k odgovoru na temeljna vprašanja o naravi našega vesolja. »Kaj so anomaloni v resnici in kakšna je njihova vloga, za zdaj še ne vemo,« je dejal dr. Jain.
Dva znanstvenika z univerze v Berkeleyu sta na začetku leta uporabljala drugo metodo in ugotovila, da ni dokaza za obstoj anomalona.
Slepa Evropska ulica
Evropska ulica, opremljena z znakom za slepo ulico, zagotovo nima nič skupnega z evropskimi volitvami v parlament, pa naj se mimoidoči še-tako zlobno nasmihajo. Tabli, ki stojita sredi francoskega mesta Cauchey, sta se znašli na istem kolu zato, ker tako zahtevajo predpisi. (Telefoto: UPI)
»Moralno nesprejemljivo«
Dr. Robyn Rowland, vodja raziskovalnega koordinacijskega odbora za umetno oplojevanje v Melbournu, se je pred dvema mesecema nepričakovano odpovedala svojemu položaju. Odstopila je iz protesta zoper »moralno nesprejemljive« metode, kot je izjavila. Znanstvenica, ki je s svojo zdravniško ekipo ustanovila oddelek, kjer hranijo zamrznjene embrie, se boji tudi tega, da bodo zdravniki prav kmalu začeli uporabljati ženska telesa za »žive laboratorije«. Še ena bojazen obstaja, vsaj po njenem: da se bodo zdravniki nekega dne ogreli za idejo o super rasi, saj njen kolega dr. Carl Wood izjavlja, da so tako programirani otroci nadpovprečno inteligentni in da prehitevajo svoje vrstnike tako v fizičnem kot motoričnem razvoju.
Skratka, dr. Rowland, predavateljica na Dea-kin University v Melbournu, poziva zdravnike in druge, naj nehajo delati v tem projektu, kajti za to, da bodo lahko resno ocenili posledice svojega početja, je zdaj potreben predvsem čas. Po njenem mnenju bi morali o umetnem oplojevanju razpravljati tudi v javnosti in ugotoviti, ali so raziskave, ki jih delajo v Melbournu, sploh potrebne.
Zdravnica je še posebno nasprotovala novi metodi, ki so jo uvedli pri svojem delu, to je splakovan ja embria iz maternice tako imenovane matere darovalke. Žensko namreč oplodijo s spermo moža, ki bi hotel s svojo neplodno ženo imeti otroka. Čez nekaj dni embrio sperejo iz njenega telesa in ga vsadijo v žensko, ki ne more zanositi. Pri tem kajpak obstaja nevarnost, da embrio ostane v maternici, pravi dr. Rovvland, in tako zanosi ženska, ki ji do tega niti najmanj ni bilo.
»Razmislila sem in spoznala, da je takšija metoda moralno nesprejemljiva in da je niti želja po otroku ne upravičuje. Najbolj pa me . skrbi, da z ljudmi o tem nismo nikdar razpravljali.«
»Zgodovinski dogodek« Boljše zveze
Največji egiptovski dnevnik »Al Ahram« je zdaj dobil tudi evropsko izdajo. Ima šestnajst strani velikega formata, članki, ki jih objavlja, so v arabščini, pa tudi sicer je zelo podoben časopisu, ki ga v Egiptu bere več kot pol milijona ljudi. Seveda je v njem nekaj sprememb, ki jih je terjala misel na v Evropi živeče arabske bralce. Tako v televizijskem sporedu objavljajo sporede petih britanskih kanalov, za poslušalce radia pa frekvence za vse postaje, ki oddajajo v arabščini in ki jih je moč slišati v Evropi. Pri Al Ahramu imenujejo ta svoj podvig (na prvi strani) »zgodovinski dogodek«.
Egiptovski predsednik Mubarak je v kairskem predmestju slovesno odprl prvo zemeljsko satelitsko postajo v tej državi. Ima približno 300 kanalov, omogočala pa bo zvezo z evropskimi in zalivskimi državami, prek indijskega satelita pa tudi v Azijo in Avstralijo. Gradnja je stala šest milijonov funtov šterlingov.
S pravo mero
Bolnišnica za kožne bolezni in raka pri univerzi Temple v Washingtonu bo kmalu patentirala novo časovno napravo za merjenje ultra-violetnih žarkov. Uporabljati jo bo mogoče pri sončenju, opozarjala pa bo na kritično dozo teh žarkov. Zdravniki so ugotovili, da pretirano sončenje in ultraviolično sevanje povzročata kožnega raka.
Ogroženi otroci
V Mehiki še vedno veliko otrok umre pred svojim prvim rojstnim dnem. Po podatkih ministrstva za planiranje in proračun jih v tem času, od okoli dva milijona, kolikor se jih rodi na leto, umre približno sto tisoč. Tako je predvsem zaradi slabe in neprimerne prehrane. Zaradi bolezni v najzgodnejšem otroštvu ima v tej državi približno milijon novorojenčkov pozneje trajne mentalne posledice.
Anekdoti za danes
Na današnji dan pred 369 leti se je rodil italijanski slikar in pesnik Salvator Rosa (umrl 1673).
Prijatelj Salvatorja Rose je hotel prodati kla-vičembalo, ki ni bil dosti vreden.
»Zadevo bomo uredili tako, da bo vreden tisoč srebrnikov,« je dejal Rosa in naslikal na pokrov čudovito sliko.
In res je potem prijatelj prodal klavičembalo za tisoč srebrnikov.
Salvator Rosa je poslal eno svojih slik v dar vojvodi Colonni. Ta se mu je oddolžil z mošnjo denarja. Slikar ni hotel zaostajati za vojvodovo velikodušnostjo in mu je poslal še eno sliko. Spet je dobil od vojvode mošnjo denarja. Tako se je zgodilo štirikrat, ko pa je vojvoda dobil od slikarja že peto sliko, mu je poslal večjo mošnjo denarja kot ponavadi, obenem pa je poskrbel da je Salvator Rosa izvedel za njegovo mnenje: »To je zadnja mošnja, ki jo lahko pošljem, kajti meni je dosti težje polniti mošnje z denarjem kot Salvatorju Rosi naslikati dobro sliko!«
21. junij
1905 Rodil se je trancoski filozof, dramatik, romanopisec in politik Jean Paul Sartre, ki je s svojim duhom in z angažiranostjo pomembno oblikoval razburkano dvajseto stoletje. Kljub začetnemu navdušenju nad fenomenologijo in kasnejši poti v marksizem oziroma kljub iskanju stičnih točk z marksizmom je bil vse življenje eksistencialist. torej predstavnik evropske filozofske smeri, ki se je porodila v dvajsetih letih tega stoletja in je pozneje s svojim pesimizmom zrcalila grozote dveh svetovnih vojn in izražala stisko liberalnega meščanstva. Sartre je sprejel izraz eksistencializem, s katerim so njegovo filozofijo svobode označevali miselni nasprotniki, ga imel zdaj za parazitami sistem, ki živi ob robu nekega vedenja, zdaj za strogo doktrino, ki jo je mogoče definirati, ali celo za sistem, ves čas pa je poudarjal, da je treba izhajati iz subjektivnosti, ki je zanj pomenila izbiro individualnega subjekta po njem samem in hkrati človeško nezmožnosj, da bi presegel lastno subjektivnost. Sartre pa ni bil samo filozof, ampak tudi veliki pisatelj. S pisanjem se je začel resno ukvarjati dokaj pozno — ko mu je bilo že več kot trideset let. Napisal Je znamenita prozna dela kot so Gnus. Zid, Pota svobode in drame Muhe, Za zaprtimi vrati. Spoštljiva vlačuga in Nepokopani mrtveci. Z letom 1950 se je v bistvu nehal ukvarjati z literaturo, začel je pisati eseje, članke in podlistke. Leta 1971 je ustanovil časopis Liberation, ki naj bi se boril za vrnitev resnice v Francijo in napadal servilni tisk. Leta 1964je dobil Nobelovo nagrado za književnost, a je ni hotel sprejeti.
356 p. n. št. Rodil se je makedonski kralj in največji vojskovodja starega veka Aleksan-
der Veliki. Bilje sin in naslednik Filipa II., ki je že v marsičem spremenil grški svet. V Grčiji je izkoristil politično razdrobljenost mest, da je uveljavil makedonsko gospostvo. Vzrok Filipovega uspeha sta bili poleg njegove vojaške nadarjenosti predvsem spretnost in brezobzirnost v diplomaciji. Vse to je podedoval in naprej razvijal sin Aleksander, poleg tega pa je prevzel še odlično opremljeno in izvežbano vojsko. S sariso — nad 7 metrov dolgo suhco — oboroženi pešci so postali najstrašnejša falanga na takratnem svetu, z izvrstno konjenico in oddelki lahko oboroženih vojakov pa je lahko izvajal nov, kombiniran način bojevanja, ki pomeni začetek novega obdobja vojaške taktike. Aleksander Veliki je leta 334 začel vojno s Perzijci, osvojil Malo Azijo, Sirijo, Egipt in Perzijo in prišel do Inda. Umrl je v Babilonu, star komaj 33 let. Aleksander je bil velik in hraber poveljnik in dober politik, vendar je imel premalo časa, da bi osvojena ozemlja združil v celoto. Nekateri zgodovinarji so mu pripisovali željo, da bi združil Vzhod in Zahod in ju politično in kulturno povezal. Verjetnejša je domneva, da bi Aleksander, ko bi bil živel dalj, kmalu zadel na veliko močnejši odpor v svoji okolici in v svoji državi. Podlaga njegove oblasti je bila in ostala makedonska vojska, ki je pokazala, da po bojni morali in tehniki prekaša vse druge. In ravno med Makedonci si je Aleksander naredil veliko nasprotnikov. Dolgi pohodi, neznanski napori in izgube so počasi vzbujah odpor doma, na katerega se je odzval z izredno trdoto in nepopustljivostjo, pri tem pa se ni hotel odpovedati bližnjemu razmerju do makedonskih velikašev, ki je slonelo na privrženosti in zvestobi. Po njegovi smrti se je pokazalo, da je enotnost njegove države obstajala samo v njegovi osebi.
211. S krepkimi sunki sta dečka poizkušala priti čim globlje, pod vodo'sta vztrajala do zadnjega. Hkrati sta se vrnila na površje. Zlezla sta na breg, da bi si oddahnila. »Rok, prepričan sem, da si ne upaš več v globino!« — »Ah, kamor si upa moj prijatelj, veliki lovec ježevcev, si upam tudi jaz!« Dolgo sta fantiča počivala, nato pa planila v vodo, da bi se potopila do dna. Večkrat sta poskušala, a zaman. Dnu se nista približala. Ko sta se zadnjič dvignila iz vode, je Vilko v skalni steni opazil veliko odprtino.
212. Ne da bi pomislil na posledice, je zaplaval vanjo. Predvideval je, da vodi do kakšnega podzemeljskega jezerca. Rok ga je hotel zadržati, a prepozno. In ni mu preostalo nič drugega, kot da se je še sam podal na tvegano pot. Kaj če luknja nima izhoda? Ne bi se mogla vrniti v jezero in pomoliti glavo iz vode. Utopila bi se! Roka je pošteno skrbelo. Toda Vilkova predvidevanja so bila pravilna: takoj za odprtino so se stene razmaknile in skozi vodo sta nad seboj zagledala šibko svetlobo. Pričela sta se dvigati, še nekaj zamahov...
213. ^ Hlastno sta vdihnila. Skobacala sta se na kopno in še nekaj časa nista mogla do sape. »Čisto prismojen si, veš!« Rok se ni mogel premagati, da bi ne oštel prijatelja. »Kaj bi naredil, če luknja ne bi imela izhoda?« — »Oh, saj se je vse v redu končalo. Luknja ima izhod, nama pa ne bo treba plezati čez pečino, da bi prišla na drugo stran. Kar skoznjo bova šla, saj zdi se mi tako. Vidiš tisto svetlobo? Ne. Verjetno je tam izhod. Človek mora kdaj napraviti kakšno neumnost. Poglej, koliko časa si bova prihranila! Pojdiva!«
KAM, KAKO IN KDAJ
PO DOMOVINI IN PO SVETU
Titova 25, tel. (061) 320-852
Mestni trg 8, tel. (061) 222-711 in 222-741
Po naših cenah bodo ,e*ovai' tud* tisti. k: so mislili ostat' doma
Postira — Brač
7—10 dnevno letovanje s oo(nimi penzioni pri zasebnikih 7-dnevno bivanje od 6000 dinarjev 10-dnevno b*vanie — od 8.300 dinarjev
Supetar- Brač
7 in 10-dnevno letovanje s oo'nimi penzioni pri zasebnikih 7-dnevno letovanje - od 6500 dinarjev 10-dnevno bivanje — od 9000 dinadev
Vis-Vis
7 in 14-dnevno letovanje s ooinimi penzioni, bivanje Dri zasebnikih ter v hotelu Issa, cena od 6300 dinarjev
Palma de Mallorca
Zelo ugodna cena med vso sezono v hotelu Tiuna park — polni penzioni Letalski odhodi vsakih 7 ali 14 dni 7-dnevno bivanje — penzion sedaj že od 29.800 dinarjev
Pri odhodu 28. 6. ie še nekaj prostih mes»
VSAKIH 7 <n -<4 dni letimo na Krt, Kreto, Rodos. Cioer. Palma de MaMorco, Costo Bravo, od avgusta oa na Malto in Sicilijo
Križarjenje z M/L Ambasador med 1000 otoki
Cena od 15.000 dinarjev
LETOVANJA ZA PLITKEJŠI ŽEP
Z avtobusom na Brione en dan
Odhod avtobusa na Brione je 13. julija 84. Posebni avtobus bo odpeljal v jutranjih urah s Trga osvoboditve. Vožnja se bo nadaljevala po avtocesti mimo Postojne do Fažane in na Brione. Ogledali si boste razstavo Tito na Brionih, arheološki in etnografski muzej, živalski vrt in fazanerijo, obiskali boste cerkev sv. Germana, safari park-divjih živali, ki živijo na prostosti. Vse to traja dobre tri ure. Temu sledi povratek v Pulj, kjer bo tudi kosilo, popoldne bo prosto za individualne oglede, na večer pa se boste odpeljali v Ljubljano. Cena izleta za osebo je 3.200 din; vračunan je prevoz z avtobusom, gostinske storitve, vstopnine in ogledi ter organizacija in vodstvo potovanja. Prijavite se lahko ali pa dobite dodatne informacije pri Atlasu v Ljubljani, telefon 222-711, 222-741 ali na Titovi, tek 320-852, 327-792.
Atlas vam želi prijetno potovanje z ogledom Brionov in Pulja.
A-
KRIŽARJENJE PO VOLGI,
DONU IN DNJEPRU
Po izbiri: Leningrad, Jalta, Soči, Kavkaz
NOVO	_
- staroruska mesta, Srednja Azija, Sibirija, Baltik
INEX TURISTIČNA AGENCIJA BEOGRAD Pojasnila in prijave:
INEX POTOVALNA AGENCIJA Ljubljana, Titova 25. tel. (061) 312-995, 327-947.
ATLAS LJUBLJANA: Titova 25, tel. (061) 320-852 ‘ Mestni trg 8, tel. (061) 222-711
INEXTURIST
Turisti - v Oriju, 18"km vzhodno od Splita nudimo počitnikovanja
posebno primerna za družine z majhnimi otroki.
Kupi — kuhaj sam, cena 240 do 300 dinarjev. Souporaba kuhinje, cena za ležišče 65 din dnevno.
Informacije: Turistbiro Orij, tel. (058)
87-604.
2-4334
mm
Vabljivo, koristno, ugodno 1 dan v zdravilišču vam podarjajo Moravske toplice
Za tenkočutne goste, ki svojega dopusta ne želijo preživeti ob morju ali v mondenih, hrupnih in bučnih letoviščih, temveč bi radi obnovili in okrepili svoje psihofizične sposobnosti v mirnem, slikovitem okolju sredi neokrnjene narave, daleč od vsakdanjega trušča in onesnaženega zraka, smo v Moravskih Toplicah, v idiličnem kraju pod gričevjem Goričkega, ob robu žitorodne prekmurske ravnine, pripravili atraktiven 7, 10 in 14-dnevni aktivni oddih po sprejemljivih cenah in posebnih ugodnosti.
7-dnevni paket z namestitvijo v 1/2 sobi v:
-	hotelu Termal B kategorije 8.960 din za osebo
-	vikend naselju (bungalovih) 8.120 din na osebo
V	paket je vključeno:	•
-	7 polnih penzionov
-	neomejeno kopanje v bazenih
-	1 x dnevno v kopalnih kadeh Gostom nudimo zastonj:
-	1 pregled pri zdraviliškem zdravniku
-	vsakodnevno uporabo trimske steze
-	2 izleta s kolesom
-	2 ribolova v zdraviliškem ribniku -2x1 uro namizni tenis
-	2x1 uro balinanje
-	2x 1 uro tenis
10-dnevni paket z namestitvijo v 1/2 sobi v:
-	hotelu Termal B kategorije 12.800 din za osebo vikend naselju (bungalovih) 11.600 din za osebo
V	paket je vključeno:
-	10 polnih penzionov
-	1 večerja po izbiri
-	neomejeno kopanje v bazenih
-	1 x dnevno v kopalnih kadeh Gostom nudimo zastonj:
-	1 pregled pri zdraviliškem zdravniku
-	vsakodnevno uporabo trimske steze
-	3 izlete s kolesom
-	3 x ribolov v zdraviliškem ribniku
-	3 x 1 uro namizni tenis
-	3 x 1 uro balinanje
-	3 x 1 uro tenis
14-dnevni paket z namestitvijo v 1/2 sobi v:
-	hotelu Termal, B kategorije 17.920 din za osebo
-	vikend naselju (bungalovih) 16.240 din za osebo • V paket je vključeno:
-	14 polnih penzionov
-	neomejeno kopanje v bazenih
-	1 x dnevno v kopalnih kadeh
Gostom nudimo zastonj:
-	1 pregled pri zdraviliškem zdravniku
-	vsakodnevno uporabo trimske steze
-	4 izleti s kolesom
-	4 x ribolov v zdraviliškem ribniku
-	4 x 1 uro namizni tenis
-	4 x 1 uro balinanje
-	4x 1 uro tenis
15. dan bivanja lahko preživite zastonj.
Posebna ugodnost:
Upokojencem nudimo 15% popusta.
Moravske toplice so idealno izhodišče za izlete po pokrajini toplic, slatin, zidanic v prleških in lendavskih goricah in po borovih gozdovih na Goričkem.
Ni naključje, da je simbol naše pokrajine štorklja, prispodoba rodnosti in zvestobe.
Kdor je bil pri nas, se vrača, kakor se sleherno pomlad vračajo k nam te velike ptice.
Informacije in rezervacije:
Moravske toplice, 69221 Martjanci, tel. (069) 72-210 ali 72-213, telex 35275
8-179
INTEGRAL-GOLFTURIST je pripravil program potovanj na Brione, ki jih sestavlja štirinajst otočkov, ležečih jugozahodno ob istrski obali. Brioni, spominsko področje in nacionalni park so edinstven muzej živalstva, rastlinstva, stare in nove zgodovine ter neuvrščenega sveta.
Lahko se odločite za enodnevni, enoinpoldnevni, dvodnevni, dvoinpoldnevni oziroma tridnevni izlet.
Udeleženci enodnevnega izleta se bodo odpeljali z avtobusom s Trga osvoboditve ob 6. uri. Iz Fažane vas bo ladjica pripeljala na Veliki Brion. Na poti domov se boste ustavili v Pulju in si ogledali mestne znamenitosti. Cena izleta je 2.500 din za osebo, za otroke do 7 let pa 2.000 din.
Če se boste odločili za enoinpoldnevni izlet, vas bo iz Ljubljane odpeljal avtobus ob 15. uri. Prenočili boste v Pulju in se drugi dan zjutraj odpravili na Veliki Brion. Po ogledu parka in spominskega področja se boste vrnili v hotel v Pulju na kosilo, domov boste prišli v večernih urah.
Program dvodnevnega izleta: odhod avtubusa iz Ljubljane bo ob 6. uri, Na poti do Pulja se boste ustavili še v Motovunu in si ogledali značilno »akropolsko« mesto. Nočitev bo v hotelu v Pulju. Po zajtrku se boste odpeljali do Fažane, od tu pa z ladjico na Veliki Brion. Po kosilu v hotelu se boste na poti domov ustavili še ob tunelu Učka.
Če se boste odločili za dvoinpoldnevno potepanje, boste iz Ljubljane odpotovali ob 15. uri. Na poti do Pulja se boste ustavili ob tunelu Učka. Po nočitvi v Pulju se boste iz Fažane odpravili na Veliki Brion, kjer si boste ogledali zanimivosti po programu. Tretji dan bo posvečen ogledu Limskega kanala in Motovuna.
AVTOMOCHANIKA, FRANKFURT štiri dni, odhod 10. septembra SICOB, PARIZ, štiri dni, odhod 19. septembra 84 KNJIŽNI SEJEM, Frankfurt, štiri dni, odhod 2. oktobra
BANGKOK - PATAJA - SINGAPUR - letalo 12 dni. odhod 25. 7. 1984
GRČIJA, HILOKASTRO HOTEL, letalo, 12 dni, odhodi 29 junija, 9., 19., 29. julija, 8., 18., avgusta 7. in 17. septembra. Cena junija, avgusta, septembra 31.000, julija in avgusta 33.000 dinarjev GLIFADA- HOTEL »FENIX«, 12 dni, odhodi junija, julija, avgusta in septembra
S PUTNIKOM V GRČIJO!
Pri PUTNIKU so organizirali dvanajstdnevno bivanje v Grčiji, na izbiro sta dve možnosti:
Hotel Hilokastro Beach je na Peloponezu, na obali Jonskega morja, med mesti Xilokastro in Kiato. Leži na eni najlepših plaž Korintskega zaliva in je zelo udobno opremljen. V neposredni bližini je avtobusna postaja, od koder peljejo avtobusi do bližnjih mest.
V ceno počitnic so vključeni tudi izleti v Argolido, Patras in Olimpijo ter Atene. Če se boste odločili za odhod 29. junija, 28. avgusta oziroma 7. ali 17. septembra, boste za počitniško bivanje odšteli 31.000 din, če pa boste odpotovali 9., 19., 29. julija ali osmega oziroma 18. avgusta, vas bo dopust v Grčiji stal 33.000 din.
Počitnice na eni najbolj priljubljenih obal Grčije bodo gotovo nepozabne: v PUT NIKOVEM aranžmaju je organizirano bivanje v hotelu Fenix v Glifadi. Mesto je v svoji večerni atmosferi enkratno, iz nešteto tavern in nočnih klubov odmeva glas buzukija. Sam hotel je konfortno opremljen in ima nadvse ugodno lego: od Aten je oddaljenle 12 km. Potniki se bodo zbrali na beograjskem letališču in prispeli v Atene pozno zvečer. Drugi dan se bodo nastanili v hotelu Fenix. Povratek v domovino bo 12. dan popoldan. Cene in termini so enaki kot v aramžmaju z bivanjem v hotelu Hilokastro Beach. V obeh primerih imajo otroci, ki bodo uporabljali pomožno posteljo, popust v višini 8.500 din.
olympic
PIZ BUIN;
ZLATOROG MARIBOR • GREITER AG SUISSE
TURISTIČNA POTOVANJA SKOZI ČAS
TURIZEM IN CIVILIZACIJA
Pregled možnosti in oblik potovanj za zabavo, iz zdravstvenih, religioznih ali izobraževalnih namenov v času rimskega imperija dokazuje, da je bil turizem tedaj visoko organizirana dejavnost. V politično in gospodarsko stabilni državi je bil sloj, ki si je v skladu s svojim družbenim statusom lahko privoščil potovanje kot prestižno dobrino. Tudi sodobna terminologija delavcev v tej gospodarski panogi in v oglaševanju nakazuje tesno povezanost razvitosti turizma s stopnjo civilizacije oziroma produkcijskega načina; turizem se obravnava kot porabniški izdelek, dandanašnji celo eden izmed tistih, ki zadovoljuje običajne potrebe civiliziranega človeka.
Pot po zgodovini (urizma nas je pripeljala torej do srednjega veka, in sicer do obdobja, ki so mu bolj ali manj krivično nadeli oznako »mračni srednji vek«. Prva stoletja po razkroju rimskega imperija so sicer res v znaku prodiranja in osvojitev barbarskih plemen, zapiranja trgovskih poti v Sredozemlju in slošnega upada kulture, vendar pa se prav tedaj formira krščanstvo kot sila, ki je oblikovala evropsko civilizacijo. Po obdobju »turističnega mrka« torej lahko zagotovo računamo na marsikateri zanimiv podatek o načinu in možnostih potovanj v obdobju bizantinske, otonske in karolinške kulture.
KOMPAS — JUGOSLA VIJA prireja devetdnevno potovanje po Egiptu (Kairo-Luxor—Assuan). Odhod bo 30. 9. 1984.

Kaj je za letošnje počitnice pripravil GENERALTURIST? Pri GENERALTURISTU ponujajo 7 ali 14-dnevne aranžmaje z lastnim prevozom. Bivali boste v počitniških sobah ali apartmajih, skratka na način, ki je zadnje čase vse bolj priljubljen. GENERALTURIST posebno priporoča letovanje v juniju in avgustu, saj so tedaj cene precej nižje.
In kje lahko preživite počitnice?
Gotovo se bo našlo za vsakogar nekaj. Morje, gorski svet, kmečki turizem: odločite se lahko za Umag-Novigrad, Poreč-Vrsar, Pulj-Medulin, Punto Verudelo, Moščeničko Drago, Punat, Malinsko, Baško, Crikvenico, Cres, Biograd, Novaljo, Pag, Zadar, Murter, Makarsko, Tučepe, Podgoro, Pučišče ali Velo Luko; Dole pri Litiji, Mozirje; Bovec ali Preddvor. Komur je pri srcu kampiranje, se lahko v GENERALTURI-STOVEM aranžmaju odpravi v Martinščico. V prikolico se lahko namestijo tri ali štiri osebe, za prehrano je poskrbljeno v centralni restavraciji. V predsezoni in posezoni je cena polnega penziona 5.550 din za osebo, med sezono pa boste za sedemdnevne počitnice odšteli 6.900 din.
POSEBNA GENERALTURISTOVA PRILOŽNOST V UMAGU!
GOLFTURIST
Moskva - Leningrad 23. 8., “14 dni - 22.500 din Brioni - Pula 1. 7. 2500 din za posameznike
Sindikalni izleti - maturantski izleti Brioni—Pula-Sarajevo-Krk-Osijek-Kopački	rit
-Beograd-Gozd Martuljek-lvarčko jezero (Koroška)—Vinica—Marija Bistrica-Kostanjevica na Krki -Cerkno-Šempeter—Bovec
Prodajamo domače in mednarodne letalske in železniške vozovnice! Sprejemamo naročila za posebne prevoze!
Letujte z nami! Hoteli (s polnim penzionom) — apartmaji (kuhate sami) - zasebne sobe (prehrana v restavraciji) - 7-dnevni paketi od sobote do sobote — popusti za otroke
AN KAR AN—IZO LA—FI ES A—PO RT O ROŽ—U MAG-NO-VIGRAD—POREČ—VRSAR—ROVINJ—PUU-MEDU-LIN—PREMANTURA—RABAC-CRES-MALI LOŠINJ -VELI LOŠINJ-OMIŠAU-CRIKVENICA-SELCE -NOVI	VINODO LSKI-POVILE-RAB-PAG-NOVA-
UA-MURTER-STARI GRAD NA HVARU-KORČU-LA—MLJET—DUBROVNIK
Zdravilišča
!
Planine
TURIZEM IN RENT A CAR LJUBLJANA, Trdinova 3 Tel. 314-544, 315-353, 310-933
naravno zdravilišče topolšica
hotel-terme vesna
zdravje in udobje v naravi
Topolšica je miren, prijeten kraj, deset kilometrov oddaljen od Titovega Velenja. Ponaša se z močnim vrelcem tople, zdravilne vode, primerne za zdravljenje poškodb gibalnega sistema in obnavljanje zdravja po operativnih posegih, podnebje pa je nadvse ugodno za zdravljenje lažjih obolenj dihal. Okolica je kot nalašč za sprehode in rekreacijo, v novem hotelu Vesna je velik špcrtni bazen s termalno vodo (32°C), terapevtski bazen, moderni prostori za vse vrste fizioterapevtskih storitev, savna, trim kabinet, telovadnica itd. Konec tedna zabava goste v hotelu kvaliteten ansambel. Restavracija nudi pestro izbiro jedil, posebej pripravljamo dietno prehrano.
V Titovem Velenju in okolici je obilo možnosti za rekreacijo (jadranje, jadranje na deski, plavanje, tenis, kegljanje...), izlete, zabavo ter ogled kulturnih znamenitosti.
Neokrnjena narava, mir ter udobje hotela zagotavljajo prijeten dopust v Naravnem zdravilišču Topolšica.
Od 1. JUNIJA do 30. SEPTEMBRA smo pripravili
posebne popuste —
do 13 odstotkov
v.. ■
ZDRAVSTVENE PAKETE (A 10, 14 IN 21-DNEVNE) PROGRAMIRAN AKTIVNI ODDIH (7, 10 IN 14-DNEVNI)
DOPUSTE (7, 10, 14 IN 21-DNEVNE)
Cene dnevnega penziona so od 1.010 do 1.550 dinarjev!
Vsa pojasnila dobite po telefonu (063) 891-120, na naslovu: Naravno zdravilišče Topolšica, Titovo Velenje, 63326 Topolšica in v vseh turističnih agencijah.
□•□•□•□•□•□•□•□•□•□•□•□•n
GENERA1TURIST
POČITNICE '84
POČITNIŠKA STANOVANJA S KUHINJO
ZASEBNE SOBE S PREHRANO
V RESTAVRACIJI
HOTELI	'
KMEČKI TURIZEM
Umag, Poreč, Pula, Krk, Punat, Malinska, Baška, Crikvenica, Cres, Biograd, Novalja, Pag, Murter, Makarska, Tučepi, Vela Luka, Preddvor pri Kranju, Bovec, Dole pri Litiji.
-	POTOVANJA ZA SINDIKALNE SKUPINE BRIONI, Plitvice, Kopački Rit, olimpijsko Sarajevo, Dojransko jezero, Djerdap
-	PRODAJA DOMAČIH IN MEDNARODNI AVION-SKIH in ŽELEZNIŠKIH VOZOVNIC
INFORMACIJE IN PROGRAMI:
GENERALTURIST LJUBLJANA, Gosposvetska 7, tel. 217-215, 217-223.
□•□•□•□•□•□•□•□•□•□•□•□♦S

rfJP globtour
-	Zagreb skozi galerije (Sto let Strossmayerjeve galerije, Mimara, Moderna galerija, 1 dan, za zaključene skupine)
-	Strokovna potovanja: SEJEM USNJA - Pariz, GLAS - Dusseldorf, IKOFA Miinchen, DENTEHNI-CA - Koln
-	NOVO NOVO - Klimatsko zdravljenje - Rogla —' posebna ponudba za upokojence, ugodne cene
-	MATURANTSKI IZLETI. SKUPINSKA POTO VANJA ZA KOLEKTIVE.
-	POČITNICE ZA VSAK ŽEP. ZDRAVILIŠKI TURIZEM. ŠOLA HUJŠANJA.
Rezervacija sob. Prodaja letalskih in železniških vozovnic.
Iz pestrega programa E Globtour POČITNICE ’84 vam danes predstavljamo UMAG - NOVIGRAD
Izbirate lahko med polnim penzionom z namestitvijo v zasebnih sobah in prehrano v bližnji restavraciji. Polni penzion že od 7300 dalje za teden dni. Morda pa bi raje najeli apartma? Odločitev bo lažja, če se boste oglasili bližnji poslovalnici E Globtour.
Informacije in prijave: GLOBTOUR poslovalnica Ljubljana - Maximarket, telefon 213-912, Gosposvetska 4, tel. 311-164; MARIBOR, tel. 25-582; CELJE, tel. 23-139; NOVA GORICA, tel. 24-608; NOVO MESTO, telefon 25-125; RADENCI, tel. 73-375; PORTOROŽ, tel. 73-356; BLED, tel. 77-909; GLOBTOUR RENT A CAR v Maximarketu 213-992.
EMONA GLOBTOUR je pripravil poseben program za upokojence - KLIMATSKO ZDRAVLJENJE NA ROGLI, na Pohorju. Bivanje je organizirano v objektih RTC Unior, ki se nahajajo v privlačnem okolju smrekovih gozdov in travnikov. Za ljubitelje sprehodov je Zreško Pohorje idealno. Na voljo je več smeri: odpravili se boste lahko do Lovrenških jezer, Osankarice, Planinske koče na Pesku ali do Ribniške koče. Klimatske razmere so nadvse ugodne za zdravljenje srčnih obolenj, živčnega sistema, pa tudi za splošno zboljšanje počutja. Gostom bodo na voljo tudi medicinski strokovnjaki. Ljubitelji športne rekreacije bodo lahko izkoristili pokrit bazen s savno, trim kabinet, teniško, rokometno, nogometno in košarkarsko igrišče.
Odločite se lahko za bivanje v hotelu Planja ali v depandansi Brinje. Tako datum odhoda kot dolžina bivanja sta individualna.
Iti še en sejem v GLOBTOUROVEM aranžmaju: tokrat gre za obisk mednarodnega strokovnega sejma GLAS v Diissel-’ dorfu z odhodom 25. septembra 1984. Potovanje bo trajalo štiri dni, v ceno 47.900 din za osebo so vključeni letalski prevoz, trikratna nočitev z zajtrkom, vstopnica za ogled sejma ter vodstvo in organizacija potovanja.
SLAVNIK KOPER organizira KRIŽARJENJE z motorno ladjo »ISTRA«. Krožno potovanje-križarjenje bo potekalo takole: odhod avtobusa bo s Trga osvoboditve ob 13.30, nato prevoz do Pule, kjer bo namestitev v kabine in dobrodošlica. Drugi dan odpluje ladja po poti PULA - KATAKOLON -HERAKLIO - ANTORIN - PIREJ KRF - DUBROVNIK — BENETKE — PULA. Odhod na omenjeno krožno potovanje je 30. junija, 7., 14., 21. in 28. julija. Cene so od (odvisno od kabine) 42.000 do 84.000 dinarjev. Programi z nadrobnimi opisi so vam na voljo v SLAVNIKOVI poslovalnici v Ljubljani, na Tavčarjevi 8/a, tel. (061) 321-351.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O
Slavnik
Ljubljana, Tavčarjeva 8 a
KROŽNO POTOVANJE Z M/L »ISTRA«, 8 dni, PULA—KATAKOLON—HERAKLION-SANTORIN—PIREJ—KRF-DUBROVNIK-VENEZIA—PULA
odhod: 30. junija, 7., 14., 21., 28. julija
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
Brioni — sprejemamo naročila
Križarjenje med južnodalmatinskimi otoki, 7 dni, vsak petek, od 22. 6. dalje
Božava-Kornati, 2 dni in pol, vsak petek v juniju Božava, 10 dni, letni oddih, od 21. 6. dalje Bosna in samostani, Srbije, 8 dni, 30. 6.
Dunaj - obisk razstave iz obdobja cesarja Franca Jožefa, 2 dni, 4. 7.
Anatolija-Kapadokija, 9 dni, letalo/avtobus, 5. 10. Ciper, Rodos, Kreta, tedenski paketi Egipt (Kairo-Luxor-Assuan), 9 dni, 30. 9.
Tunis, 9 dni, 6. 7., 30. 7.
Strokovna potovanja:
Koln-Dentechnica, 4 dni, 2. 10.
Koln-Photokina, 4 dni, 9. in 12. 10. Frankfurt-knjižni sejem, 4 dni, 2. 10., 5. 10. Frankfurt-avtomehanika, 4 dni, 11. 9. in 14. 9. Basel-med. farmacevtska razstava, 5, 4 in 3 dni, 9. 9. in 10. 9.
Avtobusni prevoz na ŠVEDSKO: cena povratne vozovnice: 17.000 din cena vozovnice v eno smer: 15.000 din TEČAJI ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE TUDI V CELOVCU IN OB VRBSKEM JEZERU V Porečah (Portschach).
KOMPAS VAM JE NAŠEL PROSTOR POD SONCEM - POČITNICE ’84!
OBVEŠČAMO VAS, DA PRODAJAMO V POSLOVALNICI NA TITOVI C. 11 TUDI DOMAČE LETALSKE VOZOVNICE. INFORMACIJE IN PREDNAROČILA PO TELEFONU: 219-654.
OBIŠČITE BISERE SREDOZEMLJA!
KRETA, RODOS, CIPER
Odhod vsak četrtek z letališča Brnik.
Barvni prospekt »Sončne počitnice« dobite v vseh Kompasovih poslovalnicah in pri pooblaščenih agencijah.
H
m
Mjajg-ajjs
----------- % I •> JhMm*
PREŽIVITE TEDEN DNI DOPUSTA DRUGAČE, S KRIŽARJENJEM NA UDOBNI MOTORNI D VOJAMBORNICI »JAVORAK«, KRIŽARJENJE ORGANIZIRA KOMPAS. LETALSKI PREVOZ DO SPLITA IZ LJUBLJANE. ODHODI: 22. JUNIJA, 6., 13., 20., 27. JULIJA, 3., 10., 17., 24., 31. AVGUSTA IN 7. SEPTEMBRA. PRIJAVE IN INFORMACIJE:	KOMPAS JUGOSLAVIJA ALI
POOBLAŠČENE AGENCIJE. KRIŽARJENJE Z DVOJAMBORNICO JAVORAK JE PRAVO DOŽIVETJE.
KVARNER
Letovanje na Jadranu, ob gorah in jezerih ter v 3 toplicah romantična enotedenska križarjenja po srednjem in južnem Jadranu
Potovanja po Jugoslaviji in tujini z avtobusi, letali in ladjami
Romantična Evropa, 3. 7. (8 dni, avtobus) Majatraktivnejši vrhovi Alp, 21. 7. (7 dni, avtobus) Dvorci Loire-Pariz, 29. 7. (12 dni, avtobus)
Po dolini Rena in Mosele do Luksemburga, 11.8. (8 dni, avtobus)
Biseri sončne Italijej, 25. 8. (10 dni, avtobus) Indija-Nepal, 16. 11. (16 dni, letalo)
Karneval Rio, 13. 2. 85. (11 dni, letalo)
Splavarjenje po Drini, 19. 7. (6 dni, avtobus)
Po zgodovinskih poteh BiH, 27. 8. (7 dni, avtobus) Samostani, ikone in lesorezi, 1. 9. (12 dni, avtobus)
Po ravni Slavoniji, Baranji in Vojvodini, 1. 10. (7 dni, avtobus)
(programi so na voljo v naših poslovalnicah)
Festival opere v Veroni (Tosca in Aida), 4.-6. 7. Buenos Aires-Rio, 12.-24. 10.
Peking-Hongkong, 5.-14. 8.
IZLETI IN POTOVANJA ZA SKUPINE IN POSAMEZNIKE, LETALSKE VOZOVNICE,
. AVTOBUSNI PREVOZI, ITD.
Kvarner Express - Filiala Ljubljana Vegova 2 (pri univerzi), telefon: 321-980 telex 31 808
KVARNER EXPRESS -l KLJUČ VAŠEGA ZADOVOLJSTVA ■
■□■□■□■□■□■□■□■□■□■□■□■□B
Q Yugotours
Ljubljana, Titova 36/IX, tel. 321-794, 321-795
MOSKVA - EREVAN - TBILISI - TAŠKENT
-	BUHARA - SAMARKAND
Tura z odhodom 27. 6. je razprodana. Zaradi izrednega zanimanja ponavljamo turo z odhodom 15. 9. Cena tega čudovitega 15-dnevnega potovanja je 61.500 din
MOSKVA - SUZDALJ - VLADIMIR -JAROSLAVL - ROSTOV - PERESLAVL ZALESKIJ - ZAGORSK
Novo in izredno zanimivo 6-dnevno potovanje po staroruskih mestih z veličastno zakladnico neizmerne lepote, nastalih od 8. do 12. stoletja. Cena 39.950 din. Odhod :samo enkrat 12. 9.	Š ■
MOSKVA - LENINGRAD - PETROZAVODSK
-	OTOK KIŽI - NOVGOROD
Ponovno smo pripravili za vas čudovito potovanje v Leningrad, na otok Kiži v Oneškem jezeru in v Novgorod. Odhod samo enkrat - 22. 8. Cena 62.000 din za 9-dnevno potovanje.
Prijave in informacije v vaši potovalni agenciji ali na gornji naslov.
POCENI POČITNICE NA JADRANU
Tedenski odhodi z letalom iz Ljubljane v Dubrovnik in Split. Namestitev v zasebnih sobah I. ali II. kategorije ter apartmajih. Cena za 7-dnevni paket s prenočiščem in zajtrkom, transferjem in letalskim prevozom je v sezonil od 9.350 dinarjev naprej
Prijave in informacije v vaši potovalni agenciji ali na gornji naslov.
■□■□■□■□■□■□■□■□■□aDEantgnB
I
14. stran ★ DELO
OBJ AVE-OBVESTILA
Četrtek, 21. junija 1984
I§;
m
-
TELEVIZIJA
UIBUANA

I-
■
■
H
15.45-23.05 TELETEKST	RTV
LJUBLJANA
16.00	POROČILA
16.05 EP V NOGOMETU: PORTUGALSKA : ROMUNIJA, posnetek iz Nantesa (tekma prejšnjega dne)
18.00	IGRAJMO SE GLEDALIŠČE: Je režiser ustvarjalec ali ne?
Igrajmo se gledališče
Igrajmo se gledali- • šče je igrana nadaljevanka, ki želi razgrniti zavese pred gledališkim ustvarjanjem. Številne sodelavce gledališkega snovanja so mladi gledalci že spoznali in ugotovili', kako se vključujejo v delo. Z epizodo — Je režiser ustvarjalec ali ne? — se bomo poslovili od pomembnega oblikovalca gledališkega dogodka. Vprašanje v naslovu je seveda malce pretirano, saj je jasno, da mora prav vsak sodelavec v gledališču izpričati s\ ojo ustvarjalnost, režiser pa je celo nosilna osebnost. Toda če ta svojega
dela ne razume tako, marsikaj od prej povedanega ne drži. Mladi gledalci si bodo tokrat s pomočjo televizije poiskali odgovor na ta vprašanja. Na sliki: Frane Milčinski-Ježek
18.25 NA SEDMI STEZI
O težavah v slovenskem športu
Tokratna oddaja Na sedmi stezi bo namenjena obravnavanju vzrokov za to, da se je vrsta slovenskih prvoligašev v zadnjem prvenstvu borila za svoj obstanek bolj ali manj neuspešno. V študiju bodo predsedniki nogometnega in košarkarskega kluba Olimpija, rokometnega kluba Kolinska — Slovan in odbojkarskega kluba Stavbar iz Maribora. V oddaji se bodo lotili tudi »vročih« tem, kot so financiranje, raven strokovnega dela, igralski kader, zakulisna dogajanja, sojenje itd.
Do besede bodo prišli tudi gledalci, ki so svoja vprašanja na temo o »včeraj, danes in jutri« omenjenih športnih kolektivov že poslali v uredništvo. Oddajo je pripravil Marko Rožman, ki bo tudi vodil pogovor z gosti.
19.05 RISANKA
19.20 CIK CAK
19.24 TV IN RADIO NOCOJ
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK I
19.55 VREME
19.57 PROPAGANDNA ODDAJA
20.05 TEDNIK
21.15	R. Gadney: KENNEDY, angleška nadaljevanka
22.00	DNEVNIK II
22.15	RISANKA
22.25	ATLETIKA ZA HANŽEKO-VICEV MEMORIAL
ODDAJNIKI H. MREŽE________
17.25	DNEVNIK
17.45	PEŠEC V AVTOMOBILU, otroška serija
18.15	PRAVICA DO ŽIVLJENJA: Operacija fetusa
18.45	ROCK KONCERT
19.30 DNEVNIK
20.00	UMETNIŠKI VEČER - N. Ibri-šimovič: KARA-BEG, predstava Narodnega pozorišta iz Zenice
Umetniški večer
Četrta oddaja sarajevske televizije iz cikla Umetniški večer je posvečena bosensko-hercego vskemu gledališču oziroma obliki zgodovinske drame, ki dominira v tamkajšnjem povojnem gledališkem snovanju. Prvi deI oddaje vsebuje pogovor vidnih gledaliških delavcev, režiserjev, kritikov im dramskih piscev na temo »Kos tu mira ne ideje«. Prispevek so posneli na gledaliških igrah v Jajcu.
V drugem delu umetniškega večera pa nam bodo zavrteli posnetek predstave Karabeg Nedžada Obrišimoviča v izvedbi zeniškega Narodnega gledališča ter v režiji Sulejmana Kupusoviča.

Sobota 23. junija, od 12. do 24. ure Komenda - hipodrom: MARATONSKI KONCERT (ansambli, skupine, godbe, zbori, pevci, glasbeniki, igralci, napovedovalci. siHirtniki. manekeni, humoristi. plesalci, mažuretke). ob 15-lcUlici ZVEZE PARAPLEGIKOV SLOVENIJE. NAGRADNO ŽREBANJE -PRV A NAGRADA zastava 101 GT 5V.
Vstopnice po 200.00 so v prodaji pri niagajm Festivala Ljubljana, od 11 Jo 13. in od 18.-do 19. ure, tel. 221-957.
9. JUGOSLOVANSKI OPERNI BIENALE I9S4
Petek	t ,»b 20.30	preu-
dvei|e i - ;*uiu otvoritev	Viju-
.. . ■	--a 'pernega	bienala.
4 j poleti .egu le -
• , . -. .
. . ' š oi..T4 Severja ob 2i. uri — c ‘h. Gounod: A’ Maribor, uri -- poletno voai: NABUCO. -t.:	FGograd
rA »nedelje k 2. 7.. ob 21. uri — poleti«o gledališče — G. Verdi: 1 RAVIATA Op>era SNG Ljubljana
Torek. 3. 7.. ob 21. uri poletno gledališče V. Belim: NORMA. Opera HNK Z«»greb.
Sreda. 4. 7 ob 21. uri - poletno gledališče v\ Lgk: REVIZOR O^teiu HNK Osijek Četrtek. 5. 7 ob 21 uri - poletno gledališče G. Puccini: MA DAME BL TTERK1 Y Opera MM Skopje V H ESkA DVORANA Sobota. 3U. o.: otvoritev 5. simpozija opernih gledališč Jugosla-vijc Nenad Turkelj: RAZVOJNE POTI OPERNE ODRSKE IN GLASBENE INTERPRE-1 At UE \ POVOJNEM OB-l>OBJL \ JUGOSLAVIJI.
Č etrtek. 5. 7. - Gerhard Miiller, dramaturg komične opere Berlin. NI>K GLASBENO GLEDALIŠČI Vk AL TERJA FELSEN-S I EISA.
OPERNI FILMI Sobota. 30. b.. ob 18. uri — LETEČI HOLANDEC Ponedeljek. 2. 7., ob 17. uri — CARSKA NEVESTA.
Torek. 3. 7.. ob 17. uri - KAVALIR Z ROŽO.
Sreda. 4. 7.. ob 17. uri - JOLANDA.
PETEK. 6. 7.. ob 17. uri - ČAROBNA PIŠČAL OKROGLE MIZE bo vodil KONSTANTIN VIN AVER. dramaturg Opere NP Beograd. Prodaja vstopnic pri FESTIVALU Ljubljana, od 11. do 13. in od 18. do 19. ure.
Vstopnica za posamezno operno predstavo je 250 din. Karnet za šest predstav stane 1.250 din, filmske predstave 50 din.
CANKARJEV
DOM
VELIKA DVORANA Petek. 22. junija, ob 20. uri: DIRIGENT LOVRO MATIČIČ IN PIANIST PAUL GULDA, Avstrija S SIMFONIČNIM ORKESTROM SLOVENSKE FILHARMONIJE
Z Mozartovim kla-f	v irskim koncertom v
f	\ d-molu se nam bo
i VB j predstavil mladi av-/ Ctrijski pianist Paul
N-----^ Guida, sin slovitega
Friedricha Gulde. Uspešno stopa po stopnjah slavnega očeta: enako kot izvajalec klasične glasbe je zanimiv tydi kot jazz pianist. Starosta jugoslovanskih dirigentov Lovro Matičič slovi za enega najboljših interpretov Bruckner-jevc glasbe. Izvajal jo je z na j večjimi svetovnimi orkestri. Cankarjev dom in Slovenska filharmonija prirejata ob njegovi 85-letnici izredni koncert, kjer bo z orkestrom SF izvajal Bruckner-jevo 7. simfonijo.
Zadnji koncert v letošnji sezoni.
SREDNJA DVORANA Sobota, 23. junija, ob 18. uri: SREČANJE KUD BRATSTVO IN ENOTNOST.
Nastop folklornih skupin služno prizadetih iz vseh republik in pokrajin.
Zveza slušno prizadetih Slovenije je letos organizator zvezne kulturne prireditve Revija KUD »Bratstvo in enotnost« (Smotra KUD bratstvo i jedinstvo). Na tej prireditvi bo iz vsake republike in pokrajine nastopila najboljša folklorna skupina s predstavitvijo nacionalnih plesov in noš, za popestritev pa so dodane točke pantomime.
Torek. 26. junija, ob 19. in 21. uri: FILMSKI TOREK ob 19. uri: IZBOR NAGRAJENIH FILMOV S 6. SVETOVNEGA FESTIVALA ANIMIRANIH FILMOV, ZAGREB 84;
ob 21. uri: NAGRAJENI FILMI. ZAGREB 84.
MALA DVORANA ! Četrtek, 21. junija, ob 20. uri:
1 PREGLED ART ANIMACIJE, Zagrebški testi val 1972 do 1982. Program festivala 1980.
BAJKA NAD BAJKAMI, režija. J Nrštajn. Grand Prix 1980, ZADNJI SONČNI ŽAREK (The Last Rav of Sunshine), Nikola Majdak, prva nagrada 1980, ŽENSKA Z OBALE (Seaside VVoman), Oscar Grillo, druga nagrada 1980,
IGRA S KOMOLCI (Jeu de Coude), Paul Driessen, prva nagrada 1980,
RIBJE OKO (Fisheye), Joško Marušič, druga nagrada 1980, UBU. Geoff Dunbar, druga nagrada 1980.
PASJA DROGA (Caninabis), Kaj Pindal, najboljši film 1980, NASMEH ZA TETO (Smile for Auntie), Gene Deitch, nagrada 1980,
GORDIJSKI VOZEL (Nodul Gordian), Šzilagi Zoltan, nagrada 1980.
TRI TEME (Trois Themes), Ale-xandrc Alexe:eff. nagrada 1980 po samostojni oceni žirije. Četrtek, 21. junija, ob 22. uri — A. Bojetn: POGOVORI V HIŠI KARLSTEIN. Zaključeno za MK ZSMS.
Ponedeljek, 25. junija, ob 20. uri: PREGLED ART ANIMACIJE. Zagrebški festival 1972 do 1982. Program festivala 1982.
Sreda, 27., četrtek, 28., petek, 29. (ves dan):	MEDNARODNI
SIMPOZIJ »16. STOLETJE V SLOVENSKEM	JEZIKU,
KNJIŽEVNOSTI IN KULTURI«
PREDVEŽJE VELIKE DVORANE
VPIS ABONMAJA KONCERTNIH VEČEROV SIMFONIKOV RTV LJUBLJANA (ZELENI ABONMA) -do 22. junija, od 9. do 12. in od 15. do 18. ure
_	POSEBNO
OBVESTILO!
/	\ Kot smo že obvešča-
I	jli, razpisujeta Slo-
\	| J venska filharmonija
in Cankarjev dom zaradi velikega zanimanja dodatni MODRI ABONMA II. Kon-ceiti bodo Šestkrat ob četrtkin in dvakrat v soboto.
Vsem, ki so se s prijavnico prijavili za Modri abonma I. - petkov in sedežev niso dobili, imajo rezervirane sedeže v Modrem abonmaju II. Vpis je v prostorih Slovenske filharmonije do petka. 22. junija, od 9. do 12. ure. Vpisovali bomo tudi vse interesente, ki so se posebej prijavili za Modri abonma II. Vse nove interesente za Modri abonma II. bomo vpisovali v SF od 25. do 29. junija, od 9. do 12. ure.
RAZSTAVE
Do 20. julija (sprejemna dv.): PREGLEDNA RAZSTAVA OBLIKOVALCA IN SLIKAR-JA TOMAŽA KRŽIŠNIKA. Strokovno vodstvo po razstavi: kustosi Arhitekturnega muzeja vsako sredo, od 15. do 17. ure.
V ponedeljek, 25. junija, ob 12. uri bo po razstavi vodil avtor razstave Stane Bernik. Vabljeni muzealci ter strokovna in druga javnost.
Do 30. junija (Galerijski prostor): FANTAZME, fotografije Vaška Preglja.
Razstavi sta odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 15. do 18. ure; v nedeljo od 9. do 13. ure
in med prireditvami. Vstop prost!
Vabimo vas, da si ogledate Can karjev dom. Vsako sredo od 14. do 18. ure smo vam pripravili vodstvo: vhod št. 1 s Prešernove ceste.
Blagajna Cankarjevega doma v Emonskem prehodu (pasaža Ma-ximarketa) je odprta od pohe-deljka do petka od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure in uro pred pričetkom predstave. Rezervacije po telefonu: 222-815. Rezervirane vstopnice prevzemite tri dni pred prireditvijo.
GLEDALIŠČA
DRAMA
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE . V LJUBLJANI
ČETRTEK, 21. junija, ob 20. uri - Feydeau:	BARILLONOVA
.POROKA (komedija — vodvil). Abonma Četrtek in izven (tudi konto). Vstopnice so tudi v prodaji. Uršula — Polona Vetrih. PETEK, 22. junija, ob 20. uri -Feydeau: BARILLONOVA POROKA (komedija — vodvil). Abonma Petek prvi in izven (tudi konto). Vstopnice so tudi v prodaji. Uršula — Polona Vetrih. Zadnja abonmajska predstava sezone 1983/84!
SOBOTA, 23. junija, ob 20. uri — Partljič: MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK (komedija). Vstopnice so v prodaji. Niansa — Mojca Ribič. Izven abonmaja (tudi konto). Zadnja izvenabonmaj-ska predstava sezone 1983/84!
MALA DRAMA SNG
SOBOTA, 23. junija, ob 21. uri -Slavvomir Mrožek: KAROL. Javna uprizoritev IV. letnika dramske igre in režije AGRFT iz Ljubljane. Vstopnice pri blagajni Drame. Izven abonmaja. Opozarjajmo na zadnji ponovitvi, poleg sobotne še v sredo, 27. junija, ob 21. uri! Ne zamudite!
bfegajna odprta od 11. do 12. ure od 18. ure do začetka predstave rezervacije: tel. 221 511
SLOVENSKO NARODNO
GLEDALIŠČE LJUBLJANA
OPERA IN BALET
ČETRTEK, 21. junija, ob 10. uri - BALETNO GLEDALIŠČE IGORJA STRAVINSKEGA. Mladinska in izven.
SREDA, 27. junija, ob 19. uri — G. Verdi: TRAVI ATA. Izven. Konto.
Blagajna je odprta vsak dan (razen nedelje) od 9. do 11. in od 18. do 19. oziroma uro pred predstavo. Informacije in rezervacije vstopnic po telefonu (061) 214-180.
PETEK. 22. junija, ob 21. uri -Svetlana Makarovič: PLEŠEM KAČJEGA PASTIRJA. Igrajo: Majda GRBAC, k. g. (Teta miš, glas. ki prešteva), Nadja STRAJ-NAR, k. g. (Dekle), Saša MIKLAVC, k. g. (Mrtvec). Režija: Magda LAPAJNE, absl. odd. za GLR režijo na AGRFT, scena: Aleš MAHER, akademski kipar, kostumi: Jelka FLIS, akademska slikarka pod vodstvom izred. prof. Alenke BARTL. Sodelavka za gib: Damjana GRAŠIČ, absl. odd. za igro. Glasba: Aldo KUMAR in Bor TUREL.
Blagajna je odprta dve uri pred predstavo!
20-4812
v Križankah Viteška dvorana
ČETRTEK. 21. junija, ob 9.30 -in 11.30 - Collodi-Kuret: OSTR-ŽEK. Zaključeno za OŠ. Informacije po telefonu LGL 314-789.

eksperimentalno gledališče glej
PETEK, 22. junija, ob 21. uri si lahko še zadnjič v tej sezoni ogledate ELO Herberta AČHTERN-BUSCHA v režiji Edvarda Milerja. Igrala bosta Alja Tkačev in Aleš Valič. Sezono 83/84 zaključujemo s štirideseto ponovitvijo ELE. Vabljeni! Vstopnice na Gregorčičevi 3 uro pred predstavo.
n
ICfir1! SLOVENSKO Idi I Lil narodno ImariborI gledališče
PETEK, 22. junija, ob 19. uri -T. Partljič: MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK - Drama 'SNG Maribor gostuje v Lenartu. Gledališka blagajna je odprta od 10.30 do 12.30 in od 17. do 19.

22.30	ZAGREBŠKA PANORAMA (do 22.40)
ZAGREB I. PROGRAM________
17.30	VIDEOSTRANI
17.40 POROČILA
17.45	PEŠEC V AVTOMOBILU, otroška serija
18.15	TV KOLEDAR
18.25	KRONIKA OBČINE SPLIT
18.45	DNAES V SABORU
19.30	DNEVNIK
20.00	SPEKTER, politični magazin
21.05	STRANSKA KAMERA, kon-. taktna oddaja
22.05	DNEVNIK
22.25	ATLETIKA ZA HANŽEKO-VIČEV MEMORIAL
KOPER____________________
12.15	NOGOMET — posnetek nogometne tekme, PARIZ: ZAHODNA NEMČIJA - ŠPANIJA, NANTES: PORTUGALSKA -ROMUNIJA
14.00	ODPRTA MEJA
17.00	ODPRTA MEJA
17.30	POROČILA
17.35 RYAN - Serijski film
18.25	SLOVENSKI ROCK - PAN-KRTI
Slovenski rock — Pankrti
Pankrti, še vedno eden od najuspešnejših slovenskih rockovskib ansamblov, so se pravkar vrnili s petdnevne turneje po Poljski. Povedali so nam, da 'je bila turneja uspešna, da so s seboj
SEVNICA:	ameriški, TIMES
SQUARE, ob 19.30.
KRŠKO:* angleški, SEKS Z ZVEZDAMI, ob 19.30. ČRNOMELJ: ameriški, BOLNIŠNICA GROZE, ob 20. uri. DOM KULTURE - NOVO MESTO: francoski, NE DANES ZVEČER, DRAGA, ob 17. in 19. uri.
ROGAŠKA SLATINA: hong-konški, VELIČANSTNI PAR, ob 18. in 20. uri.
ŠMARJE PRI JELŠAH: ameriški, TOOTSIE, ob 20. uri.
SOČA - NOVA GORICA: ameriški. POLICAJ IZ BRONXA, ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA - ŠEMPETER PRI GORICI: ameriški, BARBARO-SA, ob 18.30 in 20.30.
celo prinesli nekaj neprofesionalnih posnetkov s koncertov, Id jih bodo verjetno predvajali na Radiu Študent. Tokratna oddaja o slovenskem rocku, Id jo bomo gledah na koprski televiziji pa je nam “Se znana Pop godba, ki so jo naredili v ljubljanskih televizijskih študijih.
M. J.
19.05 RISANKA »LA PRINCIPES-SA ZAFFIRO«
19.30	TVD STIČIŠČE
19.50 DOKUMENTARNA ODDAJA
20.20	LOVEC — serijski film
21.20	TURISTIČNI VODIČ
21.30	TVD VSE DANES 21.40 GLASBENA ODDAJA
22.30	ZEIT IM BILD - ČAS V SLIKI
AVSTRIJA L PROGRAM_____________
14.20	FUNNY GIRL, ameriški film
16.45	KRALJICA IZ BLONDELA, mladinski film
17.25	OFIRA, zadnji del, počitniških doživetij na Rdečem morju
19.45	ŠPORT 20.15 BEG IZ MIRU
21.25	SLADKO ŽIVLJENJE, italijan-sko-francoski film
AVSTRIJA II, PROGRAM___________
9.30 HAPPY EVER AFTER, angleški film
11.00 DOBRODELNA PREDSTAVA ZA GEORGEA LONDONA, neposredni prenos iz velike dvorane združenja glasbenikov na Dunaju
16.45	KJER POMLAD PRIDE POZNO, japonski film
18.30	ANEKDOTE PO NOTAH
21.45	POGLED V LJUBEZEN
22.35 ŠPORT
22.55 SANJE ZA MILIJON DOLARJEV, film
ITALIJA I. PROGRAM ___________
15.30	MISTER FANTASY, glasbena oddaja
17.25 KOJAK, serijski film
18.50 SHOGUN, serijski film
20.30	COLOSSEUM
21.30	DOLGI DNEVI MAŠČEVANJA, celovečerni film
MADŽARSKA L PROGRAM___________
10.00 FANTJE, ZA MENOJ! 3. del otroškega filma
10.30	ISKALCI ZLATA NA ALJASKI
18.40 STARSKY IN HUTCH, serijski film
20.30	DETEKTIV MARLOVV, serijski film
21.30	MIXER
23.20 ŠPORTNI ČETRTEK
RADIO
PRVI PROGRAM
4.30—8.00 Jutranji program - glasba; 4.30 Dnevni koledar; 5.30 Prva jutranja kronika; 6.00 Poročila, prometne informacije; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 8.05 Radijska šola
za višjo stopnjo, Moderna galerija; 8.35 Igraj kolce (narodne v izvedbi otroških, mladinskih in dekliških zborov); 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate ...; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Janez Verbič: Gospodarna reja plemenskih telet; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do trinajstih — Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II.program); 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob sedemnajstih;
O Berlinguerju
Današnji radijski Studio ob 17 bo posvečen vlogi in mestu Enrica Berlin-guerja v evropskem delavskem gibanju. Pogovor v živo bo vodila Mojca Driar-Murko.
18.00 Radioteka; 18.30 Chopin s pianistko Dubravko Tomšič (Baladi št. 3 in št. 4); 19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program)'; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža; 20.00 Četrtkov večer domačih'pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer - Vesoljski Odiseji III; 21.45 Lepe melodije; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno, Primož Trubar: Odlomki iz pisem; 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev; 00.05—4.30 Nočni program — glasba;
DRUGI PROGRAM — stereo__________
6.00—	8.00 Jutro na drugem programu;
8.00—	13.00 Četrtek na valu 202;
13.00—	19.00 Od enih do sedmih - Vro-če-hladno, Minute za EP; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos I. programa);
17.00	Glasbena ura; 17.30 Novice;
19.00	Radijski dnevnik (prenos I. programa); 19.25 Stereorama; 20.00 Zaplešite z nami; 20.45 Moderni zvoki;
21.00	Zavrtite, uganite; 22.15-23.00 S festivalov jazza, Glasbena parada Radenci — 84: Večer jazza Bigband italijanskega radia - RAI
TRETJI PROGRAM - stereo_________
16.00	Dober dan na tretjem programu; 16.02 Radijska šola za višjo stopnjo, Modema galerija; 16.35 Poje mezzoso-pranistka Božena Glavak; 17.00 Popoldanski komorni koncert; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.20 Protestantske pesmi — v obdelavi Marijana Lipovška in v izvedbi Komornega zbora RTV Ljubljana, dirigent - Mirko Cuderman; 18.40 Kultura danes; 19.00 Komorni studio — skladbe Danila Švare; 20.00 Prenos iz. Zagreba, Koncertni večeri jugoslovanskih radijskih postaj Koncert simfonikov in zbora RTV Zagreb, dirigent Igor Kuljerič, solist Jovan Kolund-žija, violina, J. Brahms:.Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 77, O. Respighi: Ptiči - suita za mali orkester po Pergolesiju, B. Ulrih: In memoriam poetae — (prva izvedba) - v odmoru Aktualen pogovor; cca 22.00 Glasbeni nokturno; 22.45 Lirični utrinki; 22.50—23.00 Nočni akordi

KONCERTI
BORBALA DOBOZY, mlada čembalistka iz Budimpešte, bo po včerajšnjem uspelem koncertu v Grobljah na željo poslušalcev nastopila še danes, 21. junija v Ljubljanski stolnici z novim programom. Izvajala bo dela J. S. Bacha, F. Couperina, D. Scarlat-tija, J. Mavdna in F. Bende. Vljudno vabljeni!
11692
KINO
SPORED ZA ČETRTEK KINOTEKA, Miklošičeva c. 28:
ameriški, GIMME SHELTER, ob 16., 18. in 20, uri.
Prodaja vstopnic uro pred prvo predstavo.
UNION: francoski, NORCI S STADIONA, ob 16., 18. in 20. uri.
KOMUNA:- ameriški, GENERACIJA 1984, ob 15., 17., 19. in 21. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda filma!
Ob 10. uri MATINEJA: ameriški, BELI PES, zadnjikrat! BEŽIGRAD: ameriški, JABOL-KO, ob 16., 18. in 20. uri. TRIGLAV: ameriški. DEKLETA S PLAŽE, ob 16., 18. in 20. uri.
VIČ: francoski, ŠOK, ob 16., 18. in 20. uri.
ŠIŠKA: ameriški, GOLA PEST, ob 16.. 18. in 20. uri.
SLOGA: nemški, RESNIČNE ZGODBE (8. del), ob 15., 17., .19. in 21. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda!
OTROŠKI KINO MOJCA: ameriški, TA ČUDOVITA BITJA, ob 16. in 17.30.
Vstopnice prodajajo uro pred začetkom prvih predstav. .VRHNIKA:	nemški, SALON
ZA MASAŽO, ob 20.30. DOMŽALE: hongkonški, JEZA SHAOLINA, ob 18. in 20. uri. RADOMLJE: danski, POROD -ANOTOMIJA LJUBEZNI IN SEKSA, ob 20. uri. Otrokom. ogled filma ni dovoljen. MENGEŠ: ameriški, NAJKRAJŠA POT NA KITAJSKO, ob 20. uri.
CENTER — KRANJ: ameriški, NEWYORŠKE NOČI, ob 16., 18. in 20. uri. Film ni primeren za otroke!
STORŽIČ - KRANJ: italijanski, POTOVANJE Z OČETOM, ob 16., 18. in 20. uri.	(
TRŽIČ: francoski, BILITIS, ob 18. in 20. uri.
DOM — KAMNIK: ameriški, KAMION SMRTI, ob 18. in 20. uri.
DUPLICA:	ameriški, OTOK
SMRTI, ob 20. uri.
RADIO - JESENICE: ni kino-predstav!
PLAVŽ - JESENICE: avstralski, POBESNELI MAKS, ob 18. in 20. uri. Film ni primeren za otroke!
RADOVLJICA: ameriški, OFICIR IN GENTELMAN, ob 20. uri.
BLED: ni predstave!
BOHINJ - BOH. BISTRICA: danski, ZAKAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTELJO, ob 20. uri. DELAVSKI DOM - TRBOVLJE: ameriški, NORČAVI ZAPORNIKI, ob 18. uri. KULTURNI CENTER - DELAVSKI DOM, ZAGORJE OB SAVI: italijanski. SEDEM GLADIATORJEV, ob 18. uri; ob 20. uri - KONCERT »ELEKTRIČNI ORGAZAM«.
RADIO
ŠTUDENT
11.00	Vžig z orkestracijo; 12.00 Tolpa bumov: Andrew Cyrille meets Pete Brotzman in Berlin (EMP) (2); 13.00 Propaganda in zaščita: Računalniki; 14.00 Informacija dneva; 15.00 Zatemnitev;
20.00	Jutranji pozdrav; 20.30 Kontaktni program: Računalniki;
24.00	Potop
OBVESTILA
Železniško gospodarstvo Ljubljana obvešča potnike, da do nadaljnjega vlaki ne bodo ustavljali na postajališču Jesenice-železama.
21-3407
Gostilna »Gurman«, Cesta na loko 28, tel. 222-882 vabi in obvešča s\pje goste, da je vrt prenovljen, delno pokrit. Če ne boste zadovoljni s hrano in postrežbo, naročenega ni treba plačati. Odprto vsak dan od 11. do 23. ure — razen ponedeljka.
11259-0
ŠKUC
ŠKUC -FORUM Kersnikova 4, Ljubljana
Razstava projekta LINIJE SILE. Otvoritev bo v četrtek, 21. junija, ob 21. uri v Kapelici na Kersnikovi 4.
Klub K 4 vpeljuje še eno novost! Vsak četrtek Jazz scena od 18. do 24. ure. Že ta četrtek bo Jam session, za glasbeno opremo pa bo poskrbel Zoran Pistotnik.
MAGNUS projekt se nadaljuje. Gay cluč> bo obratoval vsako soboto, od 20. do 24. ure v prostorih Kluba K4, na Kersnikovi 4. in KRT vas vabita v petek, 22. junija, na video-diskusijski večer ob knjigi W. Reicha: Sexpol. V odmoru mrd projekcijama filmov D. Makavejeva »Misterij organizma« in »Sweet movie« bo razgovor z gosti: F. Adam, V. Flaker, M. Grakalič in S. Žižek. Začetek je ob 18. uri na Kersnikovi 4. Predprodaja vstopnic v uredništvu KRT na .Kersnikovi 4, od 11. do 13. ure.
PREDAVANJA
SLOVENSKO GEOLOŠKO DRUŠTVO vabi na predavanje
prof. dr. Erika Fliigla iz univerze v Erlangenu: Mikrofazies Unter-suchungen in permischen und triadischen Riffkalken, v petek, 22. junija 1984, ob 10. uri, v sobi 208 na Aškerčevi 20/11.
21-3355
Slovenska akademija znanosti in umetnosti vljudno vabi na predavanje, ki ga bo imel akademik prof. dr. V. A. NEGOVSKI (Moskva) dne 21. junija 1984 (četrtek) ob 18. uri v dvorani SAZU v Ljubljani, Novi trg 3/1. Tema:	THE PRESENT-DAY
PROBLEMS OF REANIMA-TOLOGY.
21-4849
MONTIRAM in popravljam TV antene. Jamstvo. Informacije po telefonu (061) 344-268.	PAN-16340-165
DEŽURNI
ZDRAVNIK
LJUBLJANA
1.	Nujna ambulantno-medicinska pomoč v Ljubljani za odrasle neprekinjeno v Urgentnem bloku Kliničnega centra (vhod iz Bohoričeve ulice): Za otroke in mladino do 15. leta starosti — ob delavnikih čez dan v otroških in šolskih dispanzerjih zdravstvenega doma Ljubljana
— ponoči od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih v pediatrični dežurni ambulanti - Pediatrični kliniki - Vrazov trg 1. tel.: 312-255 in 324-275, int. 302.
2.	Za nujno zdravniško pomoč na domu kličite po tel.: 323-060. V primeru življenjske nevarnosti ali ogroženosti pa tel. št. 94. Za otroke in mladino do 15. leta starosti se ob delavnikih od 7. do 19. ure obračajte na otroške in šolske dispanzerje Zdravstvenega doma Ljubljana. Pediatrična dežurna ambulanta od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih pa bo zagotavljala le v izjemnih primerih prevoz otrok z reševalnim vozilom v ambulanto. V takem primeru kličite po tel. 323-060.
3.	Prebivalci občine Grosuplje — Ivančna gorica kličejo za nujno zdravniško pomoč na domu po tel. 783-039 ali 783-006, v odsotnosti zdravnika od 19. do 7. ure zjutraj, ob nedeljah in praznikih pa po št. 94.
4.	Nujna zobozdravstvena pomoč ponoči, ob nedeljah in praznikih je v prostorih novega ZD Center, Metelkova ulica 9, pritličje, soba št. 50.
Ambulanta nudi pomoč v nujnih primerih in to vsak dan od 19. do 23. ure,ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 23. ure.
»Klic v duševni stiski« deluje od 19. do 7. ure naslednjega dne. Kličite po tel. (061) 313-715.
DEŽURNA
LEKARNA
LJUBLJANA
Centralna lekarna,
Prešernov trg 5.
MARIBOR
Nočna in nedeljska dežurna lekarna: Lekarna Glavni trg 29.
MALI OGLAS
DNE 19. 6. 1984 sem v Mostah izgubila ročno uro doxa. Poštenega najditelja prosim, če jo za nagrado vrne na ime Ksenja Pahole, Bavdkova 3. Ljubljana.	T-123860-160
DNE 18. junija 1984. sem na Viški cesti izgubila žensko torbico. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne na naslov, ki je v dokumentih. Ponujam nagrado.	011731-160
Pri razpisu
DO Rudis Inženiring, p. o., Trbovlje
objavljenem 18. junija 1984, je pri pogojih v drugi alineji pravilno naslednje:
- zunanjetrgovinska registracija ter soglasje KO RKMS ter če imajo kandidati izobrazbo tehnične smeri, tudi strokovni izpit (razen pod 7.)
in ne, kot je bilo pomotoma objavljeno.
21-4710
CITMlNA
originalni nadomestni deli
rabljeni deli za citroen originalni dodatni pribor
od ponedeljka do petka,
od 7.30 do 16.30
CITROENA
JERHOT
Flughafenstrasse 14, 9020 Klagenfurt, tel. 04222741410

KOTO • koteks tobus • proizvodno in trgovsko podjetje n. sol. o. Ljubljana, 61000 Ljubljana, Miklošičeva 5,
KOTO koteks tobus proizvodno in trgovsko podjetje n. sol. o. Ljubljana, 61000 Ljubljana,
Miklošičeva 5
Komisija za delovna razmerja TOZD Surovine objavlja naslednja prosta dela oz. naloge:
1. tehničnega referenta
Kandidati za opravljanje navedenih del oz. nalog morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
-	visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri
-	1 oz. 2 leti delovnih izkušenj
-	znanje nemškega oz. italijanskega jezika
-	trimesečno poskusno delo
Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela oz. naloge:
1. pripravnika
z visoko ali višjo strokovno izobrazbo (za določen čas)
Kandidati za opravljanje navedenih del oz. nalog morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
-	visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske smeri, aktivno znanje nemškega jezika
Kandidati za objavljena prosta dela oz. naloge naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: KOTO koteks tobus, Ljubljana, Miklošičeva 5, kadrovsko splošna služba. O izbiri bomo kandidate obvestili v 10 dneh po opravljeni izbiri.
20-4803
Kvamer express,
Filiala Ljubljana,
Vegova 2,
61000 Ljubljana
Odbor za delovna razmerja DO Kvarner express-turizam Opatija M. Tita 186, Opatija razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom
vodje obračunske službe filiale Ljubljana
Pogoji:
višješolska ali srednješolska izobrazba ekonomske smeri 1—2 leti delovnih izkušenj pri ustreznih delih in nalogah
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili in podatki o strokovni izobrazbi ter usposobljenosti v 8 dneh po objavi razpisa.
Odgovore o izbiri kandidata boste prejeti v 15 dneh.
20-4814
KIT KZ Velike Lašče
Razpisna komisija razpisuje
po 68. členu statuta KIT Kmetijske zadruge Velike Lašče prosta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa
za 4 leta (reelekcija)
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
—	da imajo VŠ ali SS strokovno izobrazbo kmetijske smeri
—	5 let delovnih izkušenj
-	da so širše družbenopolitično aktivni
-	da imajo organizacijske sposobnosti
Kandidati morajo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati razpisni komisiji v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: KIT Kmetijska zadruga Velike Lašče - z oznako »za razpisno komisijo«. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
20-4802
V uubloanaTU^P
Komisija za delovna razmerja delovne organizacije
Astra, Maloprodaja, TOZD Blagovnica, Ljubljana, Bežigrad 6
diplomante srednje šole za trgovinsko dejavnost
- smer prodajalec
če želite opraviti svoje pripravništvo v urejeni, dinamični in z blagom dobro založeni blagovni hiši, vas vabimo, da nam takoj pošljete svoje prijave.
Nastop dela bo že 1. 7. 1984. Delovno razmerje bomo sklenili za čas pripravništva.
Enako vabilo velja tudi za enega pripravnika -oblikovalca.
Vse prijave sprejema kadrovska služba SOZD Astra, DS Skupnih služb Ljubljana, Titova 77 v 8 dneh po objavi.
20-4817
delovna organizacija ,
emona merku r
ljubljana, šmartinska 130
Komisija za delovna razmerja
TOZD
maloprodaja
Ljubljana, Šmartinska 130
vabi k sodelovanju za nedoločen čas s polnim delovnim časom
prodajalko - cvetličarko
za Center Nove Jarše
Pogoji: KV cvetličarka, zaželene so deiovne izkušnje, enomesečno poskusno delo Prijave sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: Emona Merkur Ljubljana, Služba za kadrovsko in splošno dejavnost, Ljubljana, Šmartinska 130.
O izbiri bomo vse kandidate obvestili v 15 dneh po odločitvi komisije za delovna razmerja.
20-4807
Komisija za medsebojna delovna razmerja
TKG, TOZD Proizvodnja kovinske galanterije Ljubljana
objavlja prosta dela in naloge:
1.	tajniško administrativna opravila
Pogoji:
SS izobrazba ekdnomske ali administrativne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, 2-mesečno poskusno delo
2.	orodjarsko delo
Pogoji:
KV orodjar, 2 leti delovnih izkušenj, 2-mesečno poskusno delo
3.	graviranje
Pogoji:
KV graver, 2 leti delovnih izkušenj, 2-mesečno poskusno delo
4.	streženje strojem
Pogoji:
pomožni galvanizer ali pomožni delavec, osemletka, psihofizične sposobnosti, starost nad 18 let, 2-mesečno poskusno delo
Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov.
21-4822
IZPOLNITE, POŠIJITE NA NASLOV:	ČGP Delo, tozd Prodaja, 61000 Ljubljana, Titova 35
Naročam dnevnik IXI<> Pošiljajte mi pa na naslov:
Priimek in ime: _________________________________________________________________________
Ulica in hišna št.
Poštna št. in kraj:
Datum
IZDAJA ČGP DELO, TOZD »DELO«, GLASILO SZDL SLOVENIJE • NASLOV UREDNIŠTVA: LJUBLJANA, TITOVA 35, TELEFONA N. C. 318-255. 319-255 • MALOPRODAJA - KOLPORTAŽA • YU DELO, 31-255 • POSTNI PREDAL 2,9, 61001 LJUBLJANA • TISK ČGP DELO, TOZD TISK ČASOPISOV IN REVIJ, LJUBLJANA. TITOVA 35 • NAROČNINA TEL. 315-366, REKLAMACIJSKI ODD. DOSTAVE DNEVNIKA »DELO« ZA LJUBLJANO TEL. 318-880, LJUBLJANA, TITOVA 35 • POSAMIČNA ŠTEVILKA STANE 15 DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 18 DIN • NAROČNINA ZA ZASEBNE NAROČNIKE 365 DIN MESEČNO •, NAKAZILA NAROČNINE NA TEKOČI RAČUN TOZD DELO, ŠTEVILKA 50102-603-48909 • LETNA NAROČNINA ZA TUJINO: ZDA 72,50 DOL., AVSTRIJA 1380 ŠIL., ZRN 196 DM, FRANCIJA 597 F. F., ŠVICA 158 Svic. f„ Švedska 576 S. kron, italija n 8.500 lir • plačila na devizni račun pri lb. Številka 50100-620-107-257300-27822/O; naročila na dnevnik delo sprejemamo vsak dan
IN ZAGOTAVLJAMO DOSTAVO NA DOM V SEDMIH DNEH OD NAROČILA • NAROČNINA JE SAMO,
MESEČNA • ODPOVEDI LAHKO UPOŠTEVAMO OB KONCU MESECA • STIK - SPREJEM MALIH! OGLASOV PO TELEFONU 223-311 ALI OSEBNO NA BLAGAJNI V ŠUBIČEVI 1 ALI TITOVI 35 OD 7. DO 19. URE • SPREJEM OSMRTNIC; OB DELAVNIKIH OD 7. DO 16. URE OZ. OB SOBOTAH OD 7. DO 11. URE OSEBNO (ŠUBIČEVA 1 IN TITOVA 35), PO TELEKSU YU DELO ST 31-633, S TELEGRAMOM ALI PO TELEFONU 223-311 (OD 14. DO 16. URE) ZA NAROČNIKE IZVEN LJUBLJANE • OGLASNO TRŽENJE, LJUBLJANA, TTTOVA 35, 61001 LJUBLJANA, TELEFON 318-570 • OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH SPREJEMA OSMRTNICE (DO 16. URE) NEPOSREDNO CENTRALNA REDAKCIJA »DELA«, LJUBLJANA, TITOVA 35 OSEBNO ALI PO TELEFONU 315-366 INTERNA 29-15 ZA NAROČNIKE IZVEN LJUBLJANE • ROKOPISOV NE VRAČAMO •
TELEFON DEŽURNEGA UREDNIKA 318-252 TELEKS YU DELO 31-255
P«xlpis:
SO ljubljanska banka
Gospodarska banka Ljubljana, n. sub. o.,
Ul. Josipine Turnograjske 6, Ljubljana
Delovna skupnost LB-Gospodarske banke Ljubljana vabi k sodelovanju delavce za opravljanje prostih del in nalog
1.	pregledovanje in analiziranje pravilnosti poslovanja banke
in delovne skupnosti
2 delavca
Pogoja: visoka šola ekonomske ali pravne smeri; 5 let ustreznih delovnih izkušenj; zaželena praksa na ekonomsko finančnem področju
2.	pregledovanje poslovanja na posameznem področju dela
1 delavec
Pogoja; visoka šola ekonomske ali pravne smeri; 5 let ustreznih delovnih izkušenj; zaželena praksa na ekonomsko finančnem področju
3.	vodenje in organiziranje del v oddelku za drobno gospodarstvo
1 delavec
Pogoja: dokončana visoka šola ekonomske, pravne ali organizacijske smeri; 5 let ustreznih delovnih izkušenj
4.	vodenje in organiziranje del v odseku za dolgoročne naložbe
v reprodukcijo
1 delavec
Pogoja: dokončana visoka šola ekonomske smeri; 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
5.	vodenje in organiziranje del v odseku za kreditiranje drobnega gospodarstva
1 delavec
Pogoja: dokončana višja šola ekonomske smeri; 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
6.	vodenje in organiziranje del v odseku za dinarske
in devizne posle
1	delavec
Pogoja: dokončana 4-letna srednja šola ekonomske, administrativne, komercialne ali splošne smeri; 4 leta ustreznih delovnih izkušenj
7.	dela dinarsko valutne blagajne
7 delavcev
Pogoji: dokončana 4-letna srednja šola ekonomske, administrativne, komercialne ati splošne smeri; 2 leti ustreznih delovnih izkušenj; 3-mesečno poskusno delo
8.	vodenje knjigovodskih računov občanov
2	delavca
Pogoji: dokončana 4-letna srednja šola ekonomske, administrativne, komercialne ali splošne smeri; 2 leti ustreznih delovnih izku-• šenj; 2-mesečno poskusno delo ”
9.	strojepisna dela A
1 delavec
Pogoji: dokončana poklicna šola ali enoletni strojepisni tečaj z izpitom; leto dni ustreznih delovnih izkušenj; znanje strojepisja nad 350 udarcev/min.; enomesečno poskusno delo
10. administrativna pomožna dela
1 delavec
Pogoji: dokončana poklicna dvoletna šola ali dve leti srednje šole ekonomske, administrativne ali splošne smeri; 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj; znanje strojepisja, več kot 150 udarcev/min.; enomesečno poskusno delo
Kandidate, ki bi želeli podrobnejša pojasnila o objavljenih delih in nalogah, vabimo, da se oglasijo v Službi za kadrovske zadeve LB—Gospodarske banke Ljubljana, Trg revolucije 2. Prijave lahko prinesete osebno ali pa jih pošljete v 8 dneh po objavi v službo za kadrovske zadeve.
20-4815
mostovna
Komisija za delovna razmerja
DO ŽG Mostovne, Podjetje za Izdelovanje jeklenih konstrukcij in dvigal Ljubljana, p. o., Ljubljana, Verovškova ulica 60
objavlja naslednja prosta dela in naloge
1.	organizatorja AOP
načrtovanje informacijskih sistemov Pogoji: dipl. strojni ing. ali ing. ali diplomirani organizator dela z ustreznimi delovnimi izkušnjami tečaj iz računalništva in aktivno znanje angleškega jezika - 1 delavec
2.	transportiranje z viličarjem in nadomeščanje voznika kamiona
Pogoj: izpit za voznika viličarja ter C in E kategorije za voznike motornih vozil — 1 delavec
3.	manipuliranje z materialom
Pogoja: delavec brez poklica, zaželeno je, da ima delavec odslužen kadrovski rok - 1 dela-Vec
in ponovno objavlja naslednj prosta dela in naloge:
4.	načrtovanje in izvajanje zahtevnih tehnoloških postopkov
ter pripravljanje tehnološke dokumentacije za računalniško obdelavo
Pogoja: dipl. strojni ing., 3 leta delovnih izkušenj — 1 delavec
5.	nadomeščanje pri vodenju ali vodenje ključavničarske skupine
pri izdelavi dvigal v delavnici ali na terenu Pogoja: KV ali VKV strojni ali konstrukcijski ključavničar, 3 do 5 let delovnih izkušenj - 2 delavca
6.	struženje visokozahtevnih izdelkov
Pogoja: KV ali VKV kovinostrugar, 3 do 5 let delovnih izkušenj — 1 delavec
7.	vzdrževanje instalacij in stavb
Pogoja: stavbni klepar, 3 do 5 let delovnih izkušenj — 1 delavec
8.	rezanje s plamenskim sekatorjem
Pogoja: tečaj za plamenorezalca, 1 leto delovnih izkušenj - 1 delavec
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom, ki traja: pod 1. in 4. - 3 mesece, pod 2., 5., 6. in 7. - 2 meseca, pod 3. in 8. en mesec dni.
Vse prijavljene kandidate bomo povabili na pogovor. Pisne prijave pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: ŽG Mostovna, Komisija za delovna razmerja, Verovškova ulica 60, 61000 Ljubljana, p. o. 72.
20-4810
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata
NIKOLE KOŠCA
mag. farmacije
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se prof. dr. Plesničarju in drugemu zdravstvenemu osebju onkološkega inštituta za vso nudeno pomoč in nego. Prav toplo se zahvaljujemo dr. M. Zwitterju, ki je nesebično pomagal lajšati bolečine in trpljenje. Hvala tudi dr. Kolbeznovi za vso nudeno pomoč. Iskrena hvala medicinski sestri in negovalki zdravstvenega doma Bežigrad za požrtvovalno nego. Hvala vsem.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob prerani izgubi mojega dragega moža, brata, strica in svaka
JOŽETA DRAVCA 1
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi ob težkih trenutkih stali ob strani. Posebna hvala mojemu bratu Gustiju, sosedom Kastelčevim in Rožmanovim ter drugim vaščanom. Enaka zahvala velja zdravstvenemu osebju Inštituta Golnik in dr. Pavlinu. Hvala tudi za poslovilne besede župniku ob grobu ter vsem, ki so darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti.
Žena Tončka in vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža. atija in dedija
VALENTINA-MARJANA
BRANCA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem. sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste ga tako številno pospremili k zadnjemu počitku in mu podarili toliko cvetja. Hvala vsem za ustne in pisne izraze sožalja.
* Njegovi: žena Ivica, otroka Tone in Vlasta z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, omame in tete
MARTE AVSEC
rojene ŠKEDELJ
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, OSS Krke, VGP, Splošne bolnišnice za darovano cvetje in izraženo sožalje. Zahvala dr. Hiibscherju, dr. Se-menovi in med. sestri Jožici za skrbno zdravljenje. Posebna zahvala patru Andreju Vovku za opravljen pogrebni obred.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega skrbnega moža, očeta in starega očeta
ANTONA HAFNERJA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znanceru, kolektivom SGP Tehnik, Ljubljanske banke, Restavracije na Trati in Turističnemu društvu za spremstvo na zadnji poti, darovano cvetje in izraze sožalja. Posebna zahvala pevcem za zapete žalostin-ke, govorniku za ganljive poslovilne besede in župniku za pogrebni obred.
Vsi njegovi
Škofja Loka, 19. junija 1984_
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tašče in tete
KANCIJANE HLEBŠ
rojene JEŽEK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali toliko lepega cvetja. Hvala vsem za izraze ustnega in pisnega sožalja. Posebna zahvala tudi kolektivu Doma na Bokalcah. Zahvaljujemo se tudi duhovniku za lepo opravljen obred in vsem, ki ste sočustvovali z nami.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega moža
KARLA VIRANTA
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekam kolektivu tovarne Saturnus, tov. Mlateju za topel poslovilni govor, dr. Kocjančiču za pomoč v njegovih zadnjih urah in tudi duhovniku štepanjske fare za lep obred in spremstvo
Žena Stanislava in vsi njegovi
ZAHVALA
Oh nenadni in boleči izpuhi našega dragega moža. očeta, dedka, hrata. strica in svaka
JOŽEFA GY0RK0ŠA
upokojenega ing. iz Lendave
sc iskreno zahvaljujemo sosedom Stcfanccovim in Horvatovim iz Lendave, ki mi nam nesebično pomagali ter nam bili v oporo v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi Delovni skupnosti Občinskega sodnika za prekrške Lendava. Elizabetinim prijateljem in sodelavcem iz Maribora za izraze sožalja, darovane vence in evetje. Prisrčna hvala vsem sorodnikom in znancem z.a ustne in pisne izraze sožalja ter vsem. ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi^luhovniku za opravljen cerkveni obred ter Železniški godbi iz Čakovca.
V globoki žalosti žena Marija in drago sorodstvo ___ Lendava. Maribor. Virovitica, 14. junija 1984_
Občinska žveza prijateljev mladine Ljubljana Šiška
objavlja
prosta dela in naloge
računovodje
(s skrajšanim delovnim časom, 6 ur dnevno - z možnostjo polne zaposlitve v prihodnjem letu
-	za nedoločen čas)
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
-	srednja ali višja izobrazba ekonomske smeri s petimi leti delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 2 meseca. Začetek delovnega razmerja 25. 7. 1984.
Ponudbe z dokazili o izobrazbi pošljite na Občinsko zvezo prijateljev mldine Ljubijana-Siška, Trg prekomorskih brigad 1. Razpis, velja 15 dni po objavi.
O izbiri bomo vse kandidate pisno obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb.
18-4751
DO
Elektromontaža Ljubljana, Tržaška c. 126
Komisija za delovna razmerja
razpisuje prosta dela in naloge
računovodje
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	višja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali -
-	srednja izobrazba ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj pri računovodskih delih Poseben pogoj: trimesečno poskusno delo
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po razpisu na naslov: DO Elektromontaža, Ljubljana, Tržaška c. 126.
O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi razpisa.
19-4788
Sporočamo žalostno vest, da je v 54. letu starosti nenadoma umrl dobri mož in oče
JANKO
PERKO
Iz Gorič
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 21. junija 1984, ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Goričah
Žalujoči: žena Martina, hčerka Marti, brata Andrej in Marjan z družinama
Goriče, 19. junija 1984
Jugobanka, 6*1001 Ljubljana, Titova 32
Temeljna banka Ljubljana, n. sub. o.
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti Jugobanke, TB Ljubljana vabi k sodelovanju:
sodelavca za področje odobravanja blagovnih kreditov in deviznih garancij
Pogoji:
-	končana II. st. ekonomske fakultete
-	zunanjetrgovinska registracija
-	3 leta delovnih izkušenj v bančnem ali finančnem poslovanju
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim' delovnim časom
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v oddelek kadrovskih zadev Jugobanke TB Ljubljana, 61000 Ljubljana, Titova ^32 v 8 dneh po objavi.
• O izidu izbire bomo kandidate pisno obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa.
21-4823
Velebit, DO za mednarodno in notranjo trgovino ter storitve, TOZD Informatika, o. sol. o., Zagreb, Trg J. F. Kennedyja 6 a
objavlja prosta dela in naloge v svojem predstavništvu v Ljubljani, Vegova 5a
serviserja II
za terensko servisno vzdrževanje računalni-.ške opreme - terminalov in linijskih printerjev Pogoji:
-	višja ali srednja šolska izobrazba elektro-smerf (šibki tok)
-	1 oz. 3 leta delovnih izkušenj odslužen vojaški rok
-	znanje angleškega jezika
-	vozniški izpit B kategorije
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi oblasa na naslov:
Velebit - OOUR Informatika, Trg. J. F. Kenne-dyja 6a, 41000 Zagreb.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
20-4809
Vsem sorodnikom prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga mama in teta
MARIJA ANŽIČ
rojena PAJK
Od nje se bomo poslovili v četrtek, 21. junija 1984, ob 16. uri izpred hiše žalosti Velika Ilova gora na pokopališče na Kopanju
Žalujoči: sin Jože, nečak Tone, nečakinji Marinka in Fanika ter drugo sorodstvo
Ilova gora, Ljubljana, Dragomer, 19. junija 1984
ZAHVALA
Na njen praznik, 13. junija, smo se poslovili od naše sestre in tete
ANTONIJE ERJAVEC
Hvala vsem, ki so se poklonili njenemu spominu.
Sorodniki
Vižmarje, junija 1984
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega sina in brata
ALFONZA GROSA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, stanovskim prijateljem, delovnemu kolektivu VGP Hidrotehnik, TOZD Hidrogradnja, Ljubljana za cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo vsem sosedom, krajevni skupnosti Rečica -ob Savinji in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala.
Žalujoči: mama Ani, brat Pepi z družino, sestri Anica Psaltirov , in Milka Perhaj z družinama
Rečica ob Savinji, Ljubljana
ZAHVALA
Ob izgubi našega moža, očeta in dedka
ANTONA BRICA-SILA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in njegovim vojnim tovarišem, ki so darovali cvetje, izrazili ustna in pisna sožalja ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo družbenopolitičnim organizacijam, Skupščini občine Litija, Zaščitni enoti vojno političnega vodstva NOV in POS, šolam Franc Rozman Stane in Osnovni šoli Litija za dostojno organizacijo pogrebne svečanosti.
Žena Frančiška, sinova Zvonomir in Janez z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nase mame
FRANČIŠKE KEŠ-VIDINKE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in borcem za tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, vence in izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala dr. Merlotu za dolgoletno skrb o njenem zdravju, Tončki Tomšič za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevskemu zboru za ganljivo petje in župniku za opravljen obred.
Vsi njeni
Umrl je
STANKO HAJSINGER
Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 18. junija 1984 na mestnem pokopališču v Celju v krogu sorodnikov in najbljižjih prijateljev
Žalujoči: sinovi Stanko, Marjan, Viktor in sestra Vera z družinami
V SPOMIN
našemu
zastavniku v pokoju
Danes, 21. junija 1984, mineva leto dni, odkar si nas za vedno zapustil, naš dragi in ljubljeni mož, oče, ded in tast.
Žalujoči: soproga Nata, sinovi Miro, Dragan, Miki, vnučki, snahe in druga rodbina
Ljubljana, 21. junija 1984
. Zapustil nas je naš dragi mož, oče in dedek
ANTON DIMNIK
Od njega se bomo poslovili v soboto, 23. junija 1984, ob 14. uri na pokopališču
v Polju
Na dan pogreba bo žara v mrliški vežici Polje
... - *
Žalujoči: žena Cilka, hčerki Zdenka in Jelka z družinama
;	Novo Polje, 19. junija 1984
V 67. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat, stric
ADOLF CUZAK
prvoborec MARTIN, borec II. grupe odredov
Od njega se bomo poslovili v petek, 22. junija 1984, ob 10. uri izpred četrte mrliške vežice na ljubljanskih Žalah
Žalujoči: žena, otroci in drugo sorodstvo
Ljubljana, Jesenice, Sadinja vas, 20. junija 1984
Umrla je naša draga mama, babica in prababica
ALOJZIJA POŽEK
rojena KESTNER
Od nje se bomo poslovili v petek, 22. junija 1984, ob 16. uri Na dan pogreba bo ležala v deseti mrliški vežici na ljubljanskih Žalah
Žalujoči: sin Jože z ženo Silvo, hčerka Tončka z možem Francijem, vnuki Sonja, Alenka, Janez, Franci, Andrej in drugi sorodniki
Ljubljana, Postojna, Črnomelj, Kot pri Semiču, Toronto, 20. junija 1984
Delovna skupnost LB Stanovanjsko-komunalne banke sporoča, da je umrl
KAREL LUBEJ
upokojenec delovne skupnosti
Spominjali se ga bomo kot vestnega in tovariškega sodelavca
Delavci delovne skupnosti LB Stanovanjsko-komunalne banke
Ljubljana, 20. junija 1984
V 85. letu starosti je umrla naša mama in stara mama
ALBINA JOCIF
upokojenka
Pogreb bo v petek, 22. junija 1984, ob 15. uri na kranjskem pokopališču
Sinova Janez in Peter z družinama
••
Kranj, 20. junija 1984
Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrl namibijski študent in borec SWAPO
FESTUS AITEMBU
Od njega se bomo poslovili v četrtek, 21. junija 1984, ob 10. uri na ljubljanskih Žalah
Študentje iz Namibije in kolektiv Mednarodnega centra za podjetja v javni lastnini
Ljubljana, 19. junija 1984
Prezgodaj nas je za vedno zapustil naš dolgoletni sodelavec
JANKO MAKOVEC
vodja odpreme
*
Na zadnji poti ga bomo spremili v četrtek,
21 .*j unija 1984, ob 17. uri izpred domače hiše v Borovnici 70 na pokopališče v Borovnici
Vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu
Delavci IUV — TOZD Opekarna Sinja gorica
Sporočamo žalostno vest, da je nepričakovano umrla
IVANKA ŽNIDARŠIČ
delavka LB, GB Ljubljana
Od vestne sodelavke se bomo poslovili v četrtek,
21. junija 1984, ob 18. uri izpred domače hiše v Fari na Blokah
Ohranili jo bomo v lepem spominu
Delovna skupnost Ljubljanske banke, Gospodarke banke Ljubljana
MILORADU
NEDELJKOVIČU
PELO DELO DELO DELO DELO BELO
»ELO PELO PELO
NOVI DEVIZNI TEČAJI
Tečajna lista št. 118 z dne 20. junija 1984
država	tečaj valuta velja za		nakupni za devize	srednji	nakup.za čeke in kred. prodajni	pisma		nakup, za efek. in pošt. nak.
A> stri ja	šiling	100	713,4228	714,4946	715,5663	699,15	695,59
Belgija	frank/C	100	245,0940	245,4622	245,8304		
Belgija	franlc/F	100	241,4755	241,8383	242,2010	236,04	234,83
Danska	krona	100	1367,2492	1369,3032	1371,3571	1336,49	1329,65
Finska	marka	100	2352,9359	2356,4706	2360,0053	2299,99	2288,23
Francija	frank	100	1623,0355	1625,4737	1627,9119	1586,52	1578,40
Nizozemska	gulden	100	4426,5364	4433,1862	4439,8360	4326,94	4304,81
Italija	lira	100	8,0788	8,0909	8,1030	7,92	7,88
Norveška	krona	100	1754,2257	1756,8610	1759,4963	1714,75	1705,98
ZR Nemčija	marka	100	5010,0661	5017,5925	5025,1189	4909,86	4884,81
Španija	pezeta	100	88,3030	88,4357	88,5683	84,77	84,33
Švica	frank	100	6010,4851	6019,5144	6028,5437	5890,27	5860,22
Švedska	krona	100	1692,3228	1694,8651	1697,4074	1654,24	1645,78
V. Britanija	funt	1	188,8372	189,1209	189,4046	184,59	- 183,64
Irak	ir. dinar	1	7298	440,3904	441,0510		
Japonska	jen	100	59,1848	59,2737	59,3626	56,82	56,52
Kuvajt	kv. dinar	1	460,3074	460,9989	461,6904	441,89	439,59.
Kanada	dolar	1	105,3982	105,5565	105,7148	101,18	100,65
ZDA	dolar	1	137,8132	138,0202	138,2272	134,71	134,02
Avstralija	a. dolar	1	121,0969	121,2788	121,4607	116,25	115,65
Grčija	drahma	100		124,11	127,94	119,63	118,99
Irska	funt	1		153,41	153,64	147,05	146,29
Nakupni in prodajni tečaji za devize začno veljati 20. junija 19K4 oh 14. uri. srednji pa 21. junija 1984. — Tečaji za efektivo. čeke. kreditna pisma in poštne nakaznice začno veljati 21. junija 1984. — Srednji in prodajni tečaji za devize se uporabljajo tudi za efektivo. čeke. kreditna pisma in poštne nakaznice, začenši z 21. junijem 1984.
To	ljubljanska banka
	Pravi naslov za denarne zadeve
IZ POSLOVNEGA SVETA
PROJEKCIJA 0 RAZVOJU ZNANSTVENO RAZISKOVALNEGA DELA V JUGOSLAVIJI DO LETA 2000
• •••••M«
ŠTEVILO RAZISKOVALCEV (V TISOČIH)
ODSTOTEK DRUŽBENEGA PROIZVODA ZA RAZISKOVALNO DELO
— 3
1981
1985
1990
Z000
•	TEHNOLOŠKI RAZVOJI = DENAR + ZNANJE - V primerjavi z industrijsko razvitimi državami, kjer dajejo za raziskovalno in razvojno delo okrog 2,6 odstotka družbenega proizvoda (ZDA. Japonska. ZR Nemčija), so izdatki za ta namen v Jugoslaviji (po oceni lani 1,2 do 1,3 odstotka) razmeroma skromni; v primerjavi s srednje razvitimi državami pa dajemo za to kar ustrezen delež družbenega proizvoda, celo višji, kot ga za to namenjajo nekatere.manjše industrijsko razvite države. Se ugodnejša je primerjava števila raziskovalcev oziroma njihovega števila na
10.000	prebivalcev, kjer se sicer ne moremo kosati z najrazvitejšimi državami, smo pa pred mnogimi srednje razvitimi državami in vštirc z nekaterimi evropskimi industrijsko razvitimi državami. Po podatkih za leto 1981 je bilo na primer v Italiji okrog 51.000 raziskovalcev, na Nizozemskem
19.000	v Belgiji in Luksemburgu 12.000, v Jugoslaviji pa 23.800. Pri tem pa kaže omeniti, da je v večini industrijsko razvitih držav 60 do 70 odstotkov raziskovalcev zaposlenih v razvojno raziskovalnih organizacijah v podjetjih, pri nas pa približno enak odstotek (70 odstotkov) v samostojnih raziskovalnih organizacijah ali na univerzah. Zanimivi so tudi podatki o številu raziskovalcev na 10.000 prebivalcev v letu 1980: v ZSSR 48,2, v CSSR 30,5, v ZDA in Švici 24,7, na Švedskem 18,3, v ZR Nemčiji 16,1, v Jugoslaviji 11, na Nizozemskem 11, v Italiji 8,5 itd. Dolgoročna projekcija o razvoju znanstveno raziskovalnega dela v naši državi kaže, da se želimo tako po deležu družbenega proizvoda za raziskavo in razvoj (1990. leta 2,11 odstotka, leta 2.000 pa 2,65 do 2.75 odstotka) kot po številu raziskovalcev (1990. leta skoraj dvakrat več, leta 2.000 pa trikrat več kot leta 1981) uvrstiti n A je proti sredini industrijsko razvitih držav. Bomo napredovali tudi po rezultatih raziskovalnega in razvojnega dela? (Z. S.)
•	BREZ POSOJIL NE BO ŠLO -Indonezija se je odločila, da bo s precejšnjimi novimi naložbami v vrednosti 145 milijard dolarjev pospešila razvoj gospodarstva, da bi po dveh letih stagnacije znova dosegla vsaj 5 odstotno rast družbenega
proizvoda na leto. Za nove naložbe, za odplačevanje najetih posojil v tujini (teh je imela konec minulega leta za 23,7 milijarde dolarjev) in za pokrivanje proračunskega primanjkljaja bo morala po oceni strokovnjakov svetovne banke v prihodnjih treh letih najeti vsako leto najmanj za 4 milijarde dolarjev novih posojil. Indoneziji, ki ima velikanske zaloge energetskih surovin (26,5 milijarde ton nafte, 45 milijard ton premoga) in industrijskih surovin, hkrati pa izredne možnosti za večjo kmetijsko pridelavo, dajejo ugodna posojila banke skupine držav za Indonezijo (lani na primer za 2,4 milijarde dolarjev) in japonske banke (lani za 67 milijard jenov). Indonezija, ki je lani z reprogramiranjem načrtovanih naložb, povečevanjem izvoza in z zmanjševanjem domače porabe povečala presežek v zunanjetrgovinski menjavi na 4 milijarde dolarjev, si je pri tujih posojilodajalcih pridobila sloves solidnega dolžnika in plačnika; zato je že omenjena skupina držav za Indonezijo letos že odobrila spet za 2,4 milijarde dolarjev novi posojil. (P. T.)
• NA KRATKO:
■	Od 800.000 tujih delavcev, ki so zaposleni v Italiji, jih ima komaj petina vse zahtevane dokumente za delo v tej državi.
■	Japonska je letos aprila uvozila 80.467 bal bombaža, kar je sicer za 4,2 odstotka več kot aprila lani, vendar pa precej manj kot marca letos, ko so ga uvozili 120.490 bal.
■	V ZR Nemčiji so bile cene živil in drugih potrebščin, pomembnih za življenjsko raven, aprila le za 0,1 odstotka višje kot marca; od cen v maju lani so bila za 2,8 odstotka višja, od cen pred štirimi leti pa za_ 18,2 odstotka višje.
■	Na londonski borzi je ob koncu minulega tedna cena kavčuka zdrknila na najnižjo raven po februarju 1983. leta; za kilogram so plačali le 65,75 penija.
■	Družba ENEA in Fiatov raziskovalni center sta sklenila dogovor o sodelovanju pri skupnih raziskavah na področju energetike, ki naj bi prispevale predvsem k varčevanju z energijo.
■	Avstralski premogovniki načrtujejo, da bodo letos izvozili 64 milijonov ton premoga; 4 milijone ton več kot lani, ko so dosegli rekordno prodajo na tuje.
■	Svetovna banka je odborila Turčiji 186,4 milijona dolarjev posojila za posodobitev sedanjih in za gradnjo novih cest.
Drugi poskus Egipta za pomiritev v Zalivu
Obojestranska sumničenja o kršitvi sporazuma o prekinitvi obstreljevanja civilnih naselij - Hamnei zatrjuje, da je Iran močnejši kot kdaj prej
BAGDAD, TEHERAN, 20. junija (Tanjug) — Irak je danes ovrgel iranske obtožbe, da so njegova letala v minulih dveh dneh preletala tri območja v Iranu. Kot je sporočila uradna tiskovna agencija IN A, je vojaški predstavnik Bagdada izjavil, da vojaška letala v tem času niso opravila nobene akcije. Po njegovem mnenju pomenijo iranske obtožbe poskus spodkopavanja posredno sklenjenega sporazuma o prekinitvi bombardiranja civilnih naselij.
Dosedanje akcije Irana so bite obrambne narave, je izjavil iranski predsednik Ali Hamnei. Ofenzivnih akcij po njegovih be-
• KAIRO, 20. junija (Tanjug) — Egipt pripravlja nov načrt o mirni rešitvi iransko-iraške vojne. Dg pa bi bil njegov uspeh zagotovljen, podrobnosti za zdaj še ne bodo objavili. To je izjavil v Kairu direktor kabineta egiptovskega predsednika Osama el Baz.
sedah doslej ni bilo, v prihodnje pa je lahko nasprotnik »nanje pripravljen«.
• BAGDAD, 20. junija (INA) - Jordanski kralj Husein je po obisku v Bagdadu, kjer se je mudil le nekaj ur, pozno sinoči od-, potoval iz iraškega glavnega mesta. V sporočilu, izdanem ob odhodu jordanskega vladarja, ni rečeno, zakaj je prispel v Bagdad in o čem se je pogovarjal z iraškimi funkcionarji.
Iranski predsednik, ki je hkrati šef vrhovnega obrambnega sveta,
Dnevi sovjetske znanosti v SFRJ
BEOGRAD, 20. junija (Tanjug) - Dnevi sovjetske znanosti in tehnike v SFRJ, ki potekajo v Beogradu, so nadaljevanje uspešnega sodelovanja med državama na tem področju. Prvi državni sporazum o sodelovanju v znanosti in tehniki je bil sprejet leta 1955, aktualni program za razdobje 1981-1985 pa zajema več kot sto tem s 24 področij.
Večji del sodelovanja poteka pri raziskovalnih načrtih, namenjenih proizvodnji. Pričakovati je, da bo to pomenilo približno 40 novih strojev, aparatov in kosov opreme. Izdelali bodo tudi več kot 30 kompletov tehnične dokumentacije in okoli 20 novih materialov.
Mondale: 52 odstotkov glasov
WASHINGTON, 20. junija (Tanjug) — P° končnih rezultatih volitev delegatov za demokratsko konvencijo je Mondale od 3933 dobil 2045 oziroma 52 odstotkov glasov, mladi senator iz Colorada Garry Hart pa lahko računa na podporo 1249 delegatov oziroma 34’ odstotkov; črnski borec za človekove pravice in duhovnik Jesie Jackson ima 384 glasov. Zdaj, ko so stvari glede demokratskega kandidata dokaj jasne, posebno pozornost posvečajo temu, koga bo Mondale predlagal za podpredsednika, saj utegne biti tudi to pomembno za izid volitev.
je danes ponovil, da njegova država v vojni z Irakom »brani svoje nacionalno dostojanstvo, islamslco revolucijo in islamski sistem«. Kot je sporočila iranska tiskovna agencija, je v govoru ob odhodu prostovoljcev na fronto poudaril, da je »sovražnik šibkejši ko# kdaj prej kljub veliki pomoči, ki jo dobiva od velesil«.
Kar zadeva bojne sposobnosti
• KUVAJT, 20. junija (Reuter) — Kot je izjavil šef kuvajtske diplomacije šejk Sabah al Ahmed al Sabah, mu je sirski predsednik Hafez el Asad zagotovil, da Damask ne bo podprl Teherana, če bo Iran svoj spor z Bagdadom razširil tudi na druge arabske države.
Irana, je Hamnei poudaril, da je njegova država močnejša, kot je bila prej. Po njegovih besedah bodo islamski borci, opirajoč se »na sveto moč«, zmogli odbiti napade.
Prepričani, da gredo »po božji poti«, do danes krenili na fronto prostovoljci iz Gazvina, Araka,
Industrijska kooperacija balkanskih držav
BEOGRAD, 20. junija (Tanjug) — Strokovnjaki iz Bolgarije, Grčije, Romunije, Turčije in Jugoslavije, ki razpravljajo o ciljih, oblikah in področjih industrijske kooperacije in specializacije med balkanskimi državami, so menili, da so take zapletenejše oblike gospodarskega sodelovanja nujno potrebne, saj balkanske države že nekoliko zaostajajo za drugimi podobnimi območji v svetu. Kot so poudarili, so možnosti za razvijanje takih gospodarskih stikov praktično v vseh industrijskih panogah.
Tabriza in drugih mest. Nekateri so že ob odhodu oblekli bela ogrinjala za pogreb, v želji, da bi pokazali, da so se pripravljeni žrtvovati za islam.
Iranski štab za poročanje z bojišča je danes zanikal trditve, da je Irak zavzel otočje Madžnun. Kot je izjavil predstavnik štaba so trditve Iraka popolnoma neutemeljene. Poudaril je, da Iran to otočje še vedno v celoti nadzoruje.
-OGLEDALO-
KO SE LADJA POTAPLJA...
M. KOS ANO VIČ, Večernje novosti
L
Tri milijone stolov za ameriškega kupca
LJUBLJANA, 20. junija — Lesnoindustrijski kombinat LIKO z Vrhnike slavi te dni pomemben jubilej, 15-letnico sodelovanja z veliko ameriško firmo CCFI iz Severne Karoline (ZDA): pravkar so ji poslali trimilijonti stol iz svojega kolonialnega programa.
Sploh pomeni delež ameriškega tržišča kar tri četrtine vsega Liko-vega izvoza, katerega vrednost je lani znašala že 11 milijonov dolarjev. Izvoz teče prek ljubljanske Lesnine. Kot pravijo v Liku, so perspektive tudi za naprej več kot spodbudne, saj je masivno pohištvo v Ameriki zelo cenjeno.
Edino, kar jim povzroča preglavice — ob, že klasičnih težavah z uvozom specialnih repromaterialov, zlasti barv in lakov — so surovine. V zadnjem času namreč začenja doma primanjkovati bukovega lesa, ker ga gozdarji sami prodajajo na tuje v vedno večjih količinah. Hkrati zbuja skrbi povečano povpraševanje po drveh in neurejena cenovna razmerja; zaradi tega precej bukovine konča v pečeh, namesto da bi obdelana prinašala dragocene devize*
I. G.
Več denarja za usmerjeno izobraževanje
Srednje in visoko šolstvo s tem lovi draginjo - Pred novimi varčevalnimi ukrepi
LJUBLJANA, 20. junija -Vsote za usmerjeno izobraževanje naj bi se nekoliko popravile. Glede na letošnja planirana sredstva bi se v cenah, za storitve povečal dohodek za 15,2 odstotka (oziroma na 40 odstotkov glede na lansko leto), denar za materialne stroške pa za 17,6 odstotka (oziroma 54 odstotkov glede na lansko vsoto). Celotna sredstva za usmerjeno izobraževanje, ki so se letos sprva zvečala za 28,9 odstotka glede na lanska, bi bila po novem 46,4 odstotka večja kot lani.
S takim predlogom se je danes seznanil odbor za usmerjeno izobraževanje pri Izobraževalni skupnosti Slovenije. Obenem je ugotavljal, da s to spremembo usmerjeno šolstvo ne popravlja svojega gmotnega položaja v primerjavi z lanskim, marveč le lovi draginjo. Problemi še naprej ostajajo pereči: novi varčevalni ukrepi bodo zahtevali od skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije, da v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi takoj 1 pripravi načrt za zmanjševanje | stroškov.
J. S.
Jugoslavija podpira pravični boj PLO
Predsedstvo SFRJ razpravljalo o rezultatih obiska Ja-serja Arafata in korejskega predsednika Kim II Sunga
BEOGRAD, 20. junija (Tanjug) - Predsedstvo SFRJ je imelo danes sejo, ki ji je predsedoval Veselin Djuranovič. Na njej so razpravljali o uresničevanju politike družbenega in gospodarskega razvoja v tem letu, še posebej pa o problemih v zvezi s cenami in ukrepi za finančno utrditev gospodarstva in bank ter o razbremenitvi gospodarstva. S svojimi stališči in ugotovitvami bo predsedstvo SFRJ seznanilo skupščino SFRJ in zvezni izvršni svet.
Predsednik Djuranovič je poročal o rezultatih nedavnega obiska' predsednika izvršnega komiteja Palestinske osvobodilne organizacije Jaserja Arafata v naši državi. Člani pre
predsedstva so menili, da so bili rezultati obiska dobri, pogovori, med katerimi so
Na Dunaju ubili turškega atašeja
Za bombni napad je prevzela odgovornost armenska revolucionarna vojska
OD NAŠE DOPISNICE
DUNAJ, 20. junija - Eden mrtev, pet težko ranjenih, popolnoma razbito pročelje turškega veleposlaništva, kri po ulicah in ogromno razbitega stekla. Takšna je slika na Prinz-Eugen-Stras-se, kjer je danes zjutraj ob petnajstih minut pred deveto eksplodirala bomba.
Atentat je zahteval * smrtno žrtev — trgovinski ataše turškega veleposlaništva na Dunaju je bil ubit v službenem avtomobilu,
• PARIZ, 20. junija (Reuter) — Pripadniki tako imenovane armenske revolucionarne vojske so prevzeli odgovornost za današnjo eksplozijo pred turškim veleposlaništvom na Dunaju, v kateri je bila ubita ena oseba, tri pa so bile huje ranjene. Predstavnik omenjene organizacije, ki je po telefonu poklical redakcije več pariških listov, je dejal, da njegova organizacija prevzema odgovornost tudi za vrsto nedavnih bombnih napadov na Dunaju, Bruslju in Lizboni.
policist, ki je stražil poslopje turškega diplomatskega predstavništva v tej ugledni dunajski ulici, je bil videti kot goreča baklja, obraz ima popolnoma sežgan in pet ljudi, ki so tedaj šli tam mimo, je v težkem stanju.
Ali je bila bomba podtaknjena in tempirana, ali jo je kdo vrgel iz neposredne bližine, ostaja za enkrat še golo ugibanje, vsekakor pa je količina razstreliva, sodeč po katastrofalnih posledicah na stavbi veleposlaništva, tehtala okoli pet kilogramov.
Od 22. oktobra 1975. leta, ko je bil prav tu, sredi Dunaja, v svoji pisarni ubit turški veleposlanik - ustrelili so ga trije Armenci, je policija poostrila nadzor in varstvo te palače na Prinz-Eugen-Strasse.
BARBARA GORIČAR
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Slovenije
Prognostična karta za 21. junij 1984
	jasno
	poloblačno
	oblačno
	nevihta
T	dež
*	sneg
ss	megla
	topla 'fronta
—9—	hladna fronta
	okluzija
središče	C ciklona A anticiklona
SLOVENIJA
Bo pretežno jasno, popoldne zmerne po-oblačitve. Najnižje jutranje temperture bodo od 9 do 14, ob obali 18, najvišje dnevne od 25 do 29 stopinj C.
JUGOSLAVIJA
Drugod po državi bo sončno in toplo. VREMENSKA SLIKA
Naši kraji so še vedno pod vplivom obsežnega območja visokega zračnega pritiska in severozahodnih vetrov, s katerimi priteka topel zrak.
GORSKI SVET
Dopoldne bo pretežno jasno, popoldne zmerne pooblačitve. Temperatura na 1500 m bo okoli 16 stopinj, na 2500 m pa okoli 9 stopinj C. Pihali bodo šibki do zmerni zahodni vetrovi.
KAKO KAŽE ZA PETEK
Pooblačitve s krajevnimi plohami in nevihtami.	>
TEMPERATURE MORJA
Piran 21,6, Reka 18,5, Ulcinj 20,5, temperatura Blejskega jezera 19 stopinj C.
Vreme
in temperatura dne 20. junija 1984 ob 14. uri
kraj	vreme	St.
Ljubljana	pret. jasno	28
Planica	delno oblačno	27
Brnik	jasno	27
Kredarica	pret. jasno	S
Maribor	pret. jasno	.2 S
M Sbbotu	pret. jasno	27
Sl Gradec	pret. jasno	2b
Celje	delno oblačno	28
Novo mesto	jasno	27
Nova Gorica	pret. jasno	2b
Portorož	jasno	25
Reka	jasno	25
Puli	jasno	27
Hvar	jasno	27
Dubrovnik	jasno	26
Zagreb	jasno	27
Beograd	/mer. oblačno	26
Sarajevo	del. oblačno	24
Titograd	jasno	2Y
Skopje	delno oblačno	27
Celovec	pret. jasno	28
Gradec	jasno	27'
Dunaj	jasno	2 h.
Benetke	jasno	26
Milano	jasno,	28
Genova	delno oblačno	26
Rim	delno oblačno	v
Pan/	/mer. oblačno	27
Berlin	delno oblačno	23
Stockholm	/mer. oblačno	22
Moskva	delno oblačno	21
STANJE VODA 20. JUNIJA 1984 OB 8. URI
VIŠINA v cm: MURA Gornja Radgona 140, SAVA Radovljica 102, SAVA Šentjakob 214, SAVA Radeče 159, SORA Škofja Loka 119, LJUBLJANICA Moste 75, SAVINJA Laško 107, KRKA Podbočje 79, KOLPA Radenci 85, SOČA Solkan 303.
PRETOK v m'/s: MURA Gornja Radgona 152, SAVA Radovljica 68.0, SAVA Radeče 170, SORA Škofja Loka 6,50, LJUBLJANICA Moste 32,0, SAVINJA Laško 18,2, KRKA Podbočje 14,0, KOLPA Radenci 15,2 in SOČA HE Doblar 80.
TEMPERATURE v “C: MURA Gornja Radgona 14,2, SAVA Radovljica 9,6, SAVA Radeče 15,0, SORA Škofja Loka 12,1, LJUBLJANICA Moste 14,5 ter SAVINJA Laško 16,0.
Poletje med nami
Danes ob 6. uri in 2 minuti stopi Sonce v znamenje Raka, kar označuje začetek poletja.
Poglejmo v nekaj leksikonov pod geslo poletje.
Mala splošna enciklopedija (DZS) pravi, da je to letni čas, ki se na severni polobli zdčenja, ko vstopi Sonce v znamenje Raka (longituda 90 stop.) ok. 22. junija, in traja do tedaj, ko vstopi Sonce v znamenje Tehtnice (longituda 180 stop.), ok. 23. sept., ter traja skoro 94 dni (natančneje: 93 dni in 16 ur). Na južni zemeljski polobli pa traja od 22. dec. do 21. marca, torej 89 dni.
Splošna enciklopedija Leksikografskega zavoda iz Zagreba navaja: Poletje, eden od štirih letnih časov v srednjih geografskih širinah Zemlje. Na severni polobli se začne z letnim solsticijem (najdaljšim poletnim dnem) 21. junija, konča pa se z ekvinokcijem 23. septembra; na južni polobli traja od 22. decembra do 21. marca. Poletje je na severni polobli daljše kot na južni, ker je Zemlja tedaj bolj oddaljena od Sonca (najbolj je 3. januarja - afel), okrog katerega se giblje počasneje. Med poletjem na južni polobli je Zemlja najbljižja Soncu (najbližja je 3. julija - perihel) in dobiva več energije, toda poletje je krajše zaradi njenega hitrejšega gibanja okoli Sonca.
Domači vedež iz leta 1936 pa pravi: Poletje ne vpliva sicer toliko na organizem kakor prehodna doba pomladi, vendar pa mnogo prispevš k zdravju. Človek se mora lažje oblačiti, da se telo lahko izparja. Poleti se moramo več kopati, sprehajati, moramo dobro zračiti stanovanje itd. Tudi v hrani nastajajo poleti velike spremembe: nič več ne 'uživamo toplih juh, ogibljemo se mastnih jedi in uvajamo zelenjavo in sadje.
izmenjali mnenja o razvoju skrb zbujajočih, dogodkov na Bližnjem in Srednjem vzhodu, pa zelo koristni. Posebej so poudarili, da se je čimprej treba lotiti reševanja palestinskega problema in podprli zamisel o sklicu mednarodne konference o Bližnjem vzhodu v okviru svetovne organizacije. Znova so izrazili vso podporo Jugoslavije pravičnemu boju palestinskega ljudstva za uresničitev njegovih pravic na čelu z zakonito predstavnico PLO in njenim predsednikom Jaserjem Arafatom. Med drugim so poudarili tudi pomen enotnosti in neodvisnosti PLO, pa tudi prepričanje, da bo palestinsko gibanje v demokratičnem dialogu odpravilo sedanje notranje težave.
Veselin Djuranovič je seznanil predsedstvo tudi z rezultati uradnega in prijateljskega obiska predsednika Demokratične ljudske republike Koreje Kim 11 Sunga v Jugoslaviji. Predsedstvo je izrazilo zadovoljstvo zaradi dobrih in prijateljskih odnosov med DLR Korejo in Jugoslavijo. Kot so poudarili, je še veliko možnosti za njihov nadaljnji razvoj na vseh področjih, k čemur je obisk predsednika Kim 11 Sunga nedvomno zelo veliko prispeval.
Predsedstvo SFRJ je menilo, da so bili rezultati izmenjave mnenj o najpomembnejših mednarodnih problemih, do katerih imata ,dve socialistični in neuvrščeni državi zelo sorodna stališča, dobri. Posebno pomembno je bilo soglasje, da si mora gibanje neuvrščenih držav prizadevati za reševanje ključnih mednarodnih problemov na podlagi izvirnih načel politike neuvrščenosti. Poleg tega je predsedstvo SFRJ znova poudarilo, da Jugoslavija podpira predlog DLR Koreje o sklicu trojnih pogajanj in vse druge pobude za mirno združitev obeh Korej.
Seja libanonske vlade preložena
BEJRUT, 20. junija (Tanjug)— Za danes sklicano sejo libanonske vlade so prestavili na jutri, da bi se lahko pomembne razprave udeležil tudi državni minister za libanonski jug in vodja šiitske organizacije Amal Nabih Beri, ki se zdravi v eni od bejrutskih bolnišnic.
Kot so uradno sporočili bi hkrati premier Karame rad dal ministrom še en dan, da bi lahko »v zasebnih pogovorih« zgladili nesoglasja in bi se poem z bolj usklajenimi stališči lotili uresničevanja »sporazuma iz Bikfaje«, kot imenujejo tukaj dogovor sirskega podpredsednika Abdela Halima Hadama in najvišjih libanonskih osebnosti o reševanju krize v tej državi.
-ISKRICE-----------------
Razumen človek se prilagaja svetu, nerazumen pa vztrajno skuša prilagoditi svet sebi. Zato je ves napredek odvisen od nerazumnega človeka.
SHAW
mm
Pogovor s Tonetom Partljičem:
Država ti tudi svobode ne da, če se zanjo sproti ne boriš.
Za otroke v vzgojnih zavodih namenja družba vedno manj denarja, gojenci pa pravijo:
Nočem, da bi vedeli, da sem bil v zavodu.
Beljakovinski »naboj« za gospodarske težave:
Sojo bi lahko celo izvažali. Poročilo z EP nogometašev v Franciji:
»Toza« odhaja!
Revija Bunte je dala preiskati vzorce vode v 10 letoviščih:.
Sredozemsko morje je spet čisto.
Mojster Matačič in mladi Gulda
LOVRO MATAČIČ, petinosemde-setletni hrvaški dirigent, je v torek dobil Nazorjevo nagrado za vrhunske interpretacije del Beethovna, Wagnerja, Čajkovskega in Slavenskega v letu 1983 na javnih koncertih v Zagrebu in 'Dubrovniku. Vendar se mojster podelitve ni udeležil, ker vadi z orkestrom Slovenske filharmonije za petkov izredni koncert v veliki dvorani Cankarjevega doma (tokrat bo izjemoma ob dvajseti uri). Matačič bo izvedel Mozartov klavirski koncert v d-molu in Brucknerjevo Sedmo simfonijo. Kot je znano, je Lovro Matačič poleg Jochuma in Karajana največji interpret Brucknerjeve glasbe na svetu, o čemer govorita tudi Brucknerjeva medalja Mednarodne Brucknerjeve družbe in Brucknerjev prstan, nagrada Dunajskih simfonikov. Med vsemi Brucknerjevimi simfonijami je bila prav Sedma še najbolj priljubljena za njegovega življenja, z njo je v tujini dosegel prvi večji uspeh, čeprav je kralj glasbenih kritikov Eduard Hanslick o njej zapisal, da je »nenaravna, napihnjena, bolestna in pogubna«. Adagio v cis-molu z žalno glasbo za Richarda Wagnerja (med komponiranjem kode je Bruckner izvedel za smrt svojega idola) pa je med njegovimi deli prav gotovo eno najbolj globokih.
Kot solist v Mozartovem klavirskem koncertu bo nastopil enaindvajsetletni avstrijski pianist PAUL GULDA, sin znamenitega klavirskega ekscentrika Friedricha Gulde. Oče nad Paulovo izbiro poklica sprva sploh ni bil navdušen, navsezadnje pa mu je za pedagoga izbral Rolanda Batika, ko pa mu je bilo sedemnajst let, ga je začel sam poučevati. Paul Gulda in Ronald Batik sta ostala prijatelja in ko je pred dvema letoma in pol Glasbena mladina predlagala Batiku, naj organizira koncertni večer za. dva klavirja, si je za partnerja izbral prav njega. Iz prvih skupnih nastopov se je razvilo izjemno glasbeno sodelovanje in klavirski duo Ronald Batik — Paul Gulda, ki nastopa z mešanimi programi (klasična glasba in jazz) si je v kratkem času pridobil velik ugled. Kritiki hvalijo predvsem tehnično popolnost in muzikalično izbrušenost njunih interpretacij, prav tako pa tudi izredno skladnost in živahnost njunega igranja, kar je pri takšnih sestavih precejšnja redkost. Kot solist se Paul Gulda posveča predvsem poznim romantikom in impresionistom, tako kot oče pa igra tudi jazz.
Po sledeh dolgega pohoda
HARRISON SALISBURY, šestinsedem-desetletni ameriški novinar in nekdanji urednik »New York Timesa«, piše knjigo o zgodovinskem »dolgem pohodu« kitajske rdeče armade, ki se je začel v noči med 24. in 25. oktobrom leta 1934 v pokrajini Jiangxi in se končal 24. oktobra leta 1935 v pokrajini Severni Shanxi. Salisburv ‘je letos aprila potoval po sledovih dolgega pohoda (približno 13.400 kilometrov), obiskoval zgodovinske kraje, se pogovarjal z udeleženci največjih bitk, se sestajal s poveljniki enot revolucionarne armade, svoje obsežne raziskave pa je zaokrožil v pogovorih z naj višjimi kitajskimi osebnostmi. Te dni sta ga sprejela tudi generalni sekretar CK KP Kitajske Hu Yaobang in predsednik LR Kitajske Li Xiannian.
Vse življenje za gledališče
ERNST HAEUSSERMAN, direktor dunajskega »Theatra in der Josef-stadt«, je umrl na Dunaju, star oseminšestdeset let. Bil je eden najvplivnejših avstrijskih gledališčnikov po drugi svetovni vojni, deset let (1959—1969) je bil direktor Burgthea -tra, bil je igralec in režiser, član direktorjev salzburškega in gradiščanskega festivala, visokošolski profesor, vodja Inštituta za kulturni management, predsednik Mednarodnega gledališkega inštituta na Dunaju in še marsikaj.
Včasih je sam priznaval, da je svoje delo preveč drobil, da si je nabral preveč naslovov in funkcij.
Rodil se je leta 1916. v, Leipzigu in rasel na Dunaju, kjer je bil njegov oče Reinhold Haeusserman igralec v Burgtheatru. S sedemnajstimi leti je v tem gledališču začel igrati vloge mladostnih ljubimcev. Ko se je začela druga svetovna vojna, je bil na potovanju po Ameriki, ostal je v ZDA in postal osebni asistent Maxa Reinhardta v Hollywoodu. Po koncu vojne se je kot ameriški državljan vrnil na Dunaj, bil nekaj časa ameriški programski direktor radia Salzburg, nato pa vodja oddelka za film in gledališče pri ameriškem veleposlaništvu na Dunaju. Leta 1953 je začel kariero gledališkega direktorja; prevzel jp vodstvo »Theatra in der Josefstadt« in z novimi francoskimi, angleškimi in ameriškimi komornimi igrami, pa tudi z Lorco, Ibsnom in Pirandeliom ustvaril novo podobo tega gledališča. Ustanovil je mali oder za avantgardistična dela in jih v sodelovanju s televizijo približal tudi širšemu občinstvu.
Z njegovim prihodom v Burgtheater je častitljiva hiša dobila nov lesk. Angažiral je pomembne umetnike, uvedel je sistem ciklusov (ciklus Shakespearovih kraljevskih dram. Raimundov ciklus z opremo Oskarja Kokoschke, antični ciklus v scenografiji Fritza Wotrube), uprizarjal Nestroya, Grillparzerja, Schnitzlerja, Hofmanstahla, poleg klasikov svetovne literature pa tudi moderno od Pinterja od Ionesca, od Camusa do Millerja. Cikličnost je prenesel v gledališče v Josefstadtu. ki ga je spet vodil od leta 1969 (med najbolj uspelimi ciklusi je bil Horva-hov). Sam je režiral celo vrsto Schnitzlerjevih del, v Salzburgu pa so prav po njegovi zaslugi pripravili krstne predstave Bern-hardovih in Handkejevih dram.
Srhljivka stoletja
MICHAEL JACKSON, trenutno najbolj popularen pevec rocka, se pripravlja na turnejo po dvanajstih največjih mestih Združenih držav Amerike. Že zdaj je zanimanje za 42 koncertov, kolikor jih ima v načrtu, tolikšno, da bo vstopnic zagotovo zmanjkalo (čeprav so po 30 dolarjev). Turnejo bo začel 6. julija v Kansas Cityju. Na njej ga bo spremljalo vseh pet bratov. Organizatorji računajo, da bo pevec na tem svojem pohodu zaslužil vsaj 40 milijonov dolarjev, medtem ko se jih sami nadejajo kakih 80.
Jackson je že v Guinnessovi knjigi rekordov. Vanjo je prišel z najbolj uspešno long play ploščo v zgodovini človeštva, Thrillerjem. Pred dnevi je v muzeju Guinnessovih svetovnih rekorderjev dobil tudi svojega voščenega dvojnika, figuro v naravni velikosti, ki j6 je izdelal Henry Alvaraz.
PASETO
KONGRES O PLEVELU — Ob vseh mednarodnih simpozijih, srečanjih in seminarjih se je v Osijeku v torek začel še 2. jugoslovanski in mednarodni kongres - o plevelu.
■6. stran - III. ★ DELO
IZ NAŠIH KRAJEV
Četrtek, 21. junija 1984
Papimičarji vidijo rešitev v izvozu
• Torkova akcijska konferenca komunistov v DO Djuro Salaj ni bila prav nič »bralna*. Nasprotno, spontana razprava je potrdila, da se večina od 230 članov ZK dobro zaveda trenutnega gospodarskega položaja, in da sami iščejo poti iz zagat, kar hkrati pomeni, da dobro poznajo tudi lastne slabosti in notranje rezerve. To seveda daje upanje, da bodo laže odklanjali težave in preprečevali malodušje med delavci.
V ospredju razprave je bila namreč večkrat bojazen, da bi ob morebitni ponovni izgubi - ob koncu marca je že presegla 180 milijonov dinarjev — bili v drugem polletju prikrajšani pri osebnih dohodkih. Ob tem je namreč treba dodati, da so v prvem trimesečju zapet odstotkov zvišali proizvodnjo in za 4,5 odstotka tudi produktivnost ter v primerjavi z enakim obdobjem lani kar za petino povečali izvoz. Prav izvoz, so dejali, je tudi edina rešitev iz težav, saj bi v nasprotnem primeru medtem morali proizvodnjo že ustaviti, kar hkrati pomeni, da bi tudi Djuro Salaj prišel na seznam velikih slovenskih izgubarjev. Krški papimičarji se vendarle zavedajo, da je ta trenutek najpomembnejše ohraniti proizvodnjo, čeprav obenem ne morejo dojeti. kako se lahko republiška in zvezna administracija igrata z usodo panoge, ki je posebnega družbenega pomena. Kot primer so večkrat omenili zamude pri prenosu deviz, in so zato za tono poljskega žvepla morali namesto 80 plačati kar 175 dolarjev. Tako so mimogrede izgubili 50.000 — 60.000 dolarjev, na drugi strani pa so potrebni izjemni napori, da dosežejo novih
10.000 — 20.000 dolarjev izvoza. Dodatne težave, slabo likvidnost, neakumulativnost in izgubo pa jim povzročajo zlasti neusklajene cene -surovine so se na primer podražile za 68, premoga za 64, druge obremenitve pa so se povečate kar za 85 odstotkov — pa tudi zvezni organi niso izpolnili obljub.	s
V Krškem so se zato odločili za povsem določne ukrepe, ki jih je osrednji delavski svet že sprejel, komunisti pa so tudi soglašali z njimi. Posebno mesto med njimi zavzema združevanje dela in sredstev na podlagi skupnega prihodka s ■ slovenskimi in drugimi papirnicami ter časopisnimi podjetji, predvsem pa si seveda želijo pogoje za posodobitev opreme in postopno uvajanje ,proizvodnje nizkogramskifrpapirjev.
Ob tem pa v DO Djuro Salaj spoznavajo, da imajo še mnogo lastnih rezerv, pri čemer so omenjali zlasti neizrabljene, tudi nove stroje, a_ hkratno najemanje kooperantov, nedisciplino, nedodelane načrte delovnih izmen, grajo so izrekli strokovnemu svetu in omenjati še zapiranje v tozdovske meje, hkrati pa opozoriti tudi na prepočasno uresničevanje že sprejetih stabilizacijskih ukrepov.
Ob vsem tem imajo prav komunisti priložnost, da se znova izkažejo, si povrnejo zaupanje, poenotijo svoje vrste, stopijo med delavce in tako v' kritičnih razmerah kot že nekajkrat potrdijo svojo moč pri reševanju problemov.
VLADO PODGORŠEK
Med starejšim rodom slovenskih novinarjev je hudo odjeknila novica, da je ugasnilo življenje našega stanovskega tovariša ter priljubljenega in zvestega prijatelja Franceta Gerželja. V prvem hipu se nam je zdela neverjetna prav zatt>, ker ga imamo v spominu vedno polnega življenjske sile. vedrine in humorja, in kljub letom — ki jih ni nikoli kazal — vsega mladega, fantovskega.
V Senožečah pri Divači se je rodi! pred 75 teti v družini vaškega kovača. Z očetom je pobegnil
-liT'
pred fašisti v Slovenijo in se naselil na Pragerskem. V Mariboru je leta 1929 končal realko, s filozofske fakultete v Ljubljani pa je presedlal v Prago na novinarski oddelek visoke šole za politične vede. kjer je diplomira! leta 1935. Tako je bil v predvojnem času prvi in edini slovenski novinar z novinarsko diplomo v žepu. Po vrnitvi domov je začel v Mariboru svojo novinarsko pot najprej pri Edinosti in nato pri Ve-čemiku. dokler nh na začetku vojne pred nacisti srečno prebe-žal z družino v Ljubljano. Takoj se je vključil v Osvobodilno fronto in je bil ves čas vojne njen vneti in predani aktivist.
Po vojni se je najprej vrnil v Maribor, delal v Vestniku in kot dopisnik Borbe, septembra 1945 pa se je vrnil v Ljubljano, v uredništvo Slovenskega poročevalca. Leta 1954 je presedlaI k Ljudski pravici, najprej kot njen dopisnik iz Trbovelj in nato iz Kopra. Po reorganizaciji slovenskega tiska je še nekaj časa ostal dopisnik Dela in vodja podružnice v Kopru. Nazadnje, v letih pred upokojitvijo, je delal pri Primorskih novicah, nekaj časa tudi kot glavni in odgovorni urednik. Od leta 1935je bil član Društva novinarjev Slovenije, večkrat po vojni tudi njegov tajnik.
France Gerželj je bil odličen novinar z velikim znanjem in pretanjenim političnim posluhom. Zato tudi ni bilo naključje, da je v zgodnjih petdesetih letih vodil na Ribnem pri Bledu tudi šolo za mlade novinarje. Prav tako je bil tudi nam, takrat še mla-
dim partizanskim novinarjem v uredništvu Slovenskega poročevalca nepogrešljiv svetovalec, ki nam je s svojim poklicnim znanjem in izkušenostjo čestokrat pomagal preko mnogih takratnih težav in čeri novinarskega pisanja. Bil je odličen reporter z bistrim očesom opazovalca in tankim posluhom za stiske in težave delovnega človeka. 9
»Košček srca mora biti v vsakem pisanju, srca za človeka,« nas je učil. Njegovo pisanje je bilo prav tako, poleg tega pa ga je odlikoval še lep, bogat in sočen jezik, jasno, vsem razumljivo. preprosto izražanje.
»Menda ni med našimi novinarskimi vrstami človeka, ki bi poklicno pretaknil toliko naše ožje domovine, kot je je France Gerželj. Maribor, Ljubljana, Trbovlje in Koper so samo postojanke, kjer si ga lahko poiskal in kjer ga lahko dobiš, ko ga iščeš. Iz teh mest pa je razpredal svoja pota v vsak kotiček, kjer se je odvijalo in se odvija naše življenje. Njegovih člankov, reportaž, poročil in vesti bi bilo za knjige, če bi jih zbral - toda novinar ne zbira svojega dela, kot zidar ne opek, ki jih je vzidal,« je nekoč o njem zapisal naš kolega Cene Kranjc.
France Gerželj je bil dober človek. S to preprosto besedo je mogoče o njem povedati vse. Bil je vdan tovariš in vedno iskren prijatelj ljudem, ki jih je imel rad. Rad pa je imel nemara vse ljudi, tako kakor življenje, pa najsi je bilo dobro ali hudo. V tem je bila njegova človeška vrednost in veličina.
Spominjali se te bomo, dragi naš tovariš in prijatelj Franček!
VANDA ŠKODNIK
Letos bodo v Hrastniku uredili še nekaj plazov
HRASTNIK, 20. junija - Delavci ljubljanskega podjetja za urejanje hudournikov v teh dneh urejujejo plaz Dolinšek vzhodno od Pustove skale, ki j/ ogrožal potok Brnico in cestno povezavo med Hrastnikom in Smarjeto. Precej dela so opravili že lani, do konca meseca pa bodo z deli verjetno že končali. Skupna vrednost del je 4,4 milijona dinarjev. Sicer pa bodo letos v hrastni-ški občini uredili še brežino pod osnovno šolo na Logu, območje med naseljema Novi log in Novi dom, ter manjše plazove v Čreti, Podkraju, Krištandolu in Unič-nem.	M. P.
LOTO
V 25. kolu lota so bile izžrebane naslednje številke: 7, 24, 27, 78 in dodatna številka 29.
DELEGATI SO VPRAŠALI
Kočevje ne sme biti umazano
KOČEVJE, 20. junija - Delegacija Zdravstvenga doma Kočevje je zastavila v občinski skupšini vprašanje snage v Kočevju, saj je mesto večkrat izredno umazano, pozimi pa je bilo tudi slabo očiščeno. Delegacija je opozorila, da naj bi si stanovalci v družbenih stanovanjih vzeli za zgled zasebnike, kar zadeva čiščenje in urejanje okolice.
Kočevje je mogoče obdržati čisto le s skrbjo vseh prebivalcev in z občasnimi akcijami za čiščenje, katerih se Kočevci lotevajo v okviru KS Kočevje mesto na pobudo OK SZDL. Denarja za komunalno dejavnost je namreč v KS Kočevje mesto le 3,175 milijona, torej za 1,116 milijona premalo. Tako mora KS pokrivati manjkajoči del iz rednih sredstev za dejavnost KS in z lastnimi prihodki. Večji del razpoložljivega denarja pa morajo Kočevci nameniti za pluženje cest in ulic, saj so morali samo januarja dati za pluženje in odvoz smeti 674 tisočakov, februarja pa le nekaj manj. Čiščenje ulic in pločnikov pa stane od 60 do 80 tisočakov.
M. D.
Prednost ima pokopališče v Križah
Zanj so tržiški delegati namenili 2 milijona dinarjev - Denarja le za tretjino zahtev
TRŽIČ, 20. junija - Trinajstim tržiškim krajevnim skupnostim so letos razdelili 9,72 milijona dinarjev. Denar so zbrali v tržiških organizacijah, kjer namenjajo na zaposlenega 1800 dinarjev. Polovico zbranega denarja nakažejo neposredno na žiro račune krajevnih skupnosti, ostanek pa namenijo po prednostnem seznamu za najpomembnejše naložbe v posameznih krajevnih skupnostih.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so predlagani predlog investicij, brez posebne razprave, sprejeli.
Letos je bilo veliko več želja, kot možnosti, saj je seštevek želja narasel na 28 milijonov dinarjev.
Največjo vsoto, 2 milijona dinarjev, so namenili razširitvi pokopališča v Križah, kamor pokopavajo umrle iz štirih krajevnih skupnosti. Drugi večji del krajevne naložbene pogače predstavljajo popravilo cest, gradnja vodovoda in kanalizacij.
M. K.
V tozdu IKG na Račjem selu ne bodo ustavili strojev
Nameravane prvo julijske ustavitve proizvodnje v Novolesovem obratu ne bo, k čemur je pripomogla tudi pomoč iz republike
RAČJE SELO PRI TREBNJEM, 20. junija - Centralni delavski svet lesnega kombinata Novoles iz Straže je na današnji seji sprejel sklep, da nadaljuje s proizvodnjo v svojem tozdu IGK na Račjem selu, ki so jo nameravali ustaviti 1. julija. Novolesov obrat je namreč zaradi visokih proizvodnih stroškov (energetika) nameraval 1. julija ustaviti. Velike izgube delovni kolektiv No-volesa ni bil več pripravljen pokrivati.
Med pripravami na ustavitev strojev so se nekateri pogoji poslovanja spremenili. Razmere so se zlasti zboljšale, ko se je v sanacijo vključilo Splošno združenje rudnikov in industrije nekovin Slovenije, ki mu pač ni vseeno, kakšna bo nadaljnja usoda tega obrata. Svoj delež je prispeval tudi republiški komite za industrijo in gradbeništvo.
V tem času so se tudi nekoliko spremenile cene keramičnim izdelkom (za 34,5 odstotka), kar je vplivalo na zmanjšanje ■ izgube pri prodaji končnih izdelkov. Poslovna skupnost keramike je soglašala, da cene keramičnih ploščic v IGK lahko naraščajo za 5 odstotkov hitreje, kot je povprečje v keramični industriji Slovenije, ker je tip njihovih ploščic odporpejši.
Delovemu kolektivu gredo na roko tudi cene, ki jih mora potrditi še republiška skupnost za cene. Na mesec morajo izdelati in prodati najmanj 50.000 kvadratnih metrov ploščic, kar bo najpomembnejši prispevek k dokončni sanaciji.
Dejansko gre za ponovni poskus oživitve proizvodnje. Če ne bo zadostovalo zadnja .injekcija', se bo delovni kolektiv Novo-lesa moral spet spopasti s tem .trdim orehom'.
SLAVKO DOKL
Predlog za podražitve v Ribnici
Nove cene za stanovnje, kanalščino in smeti naj bi začele veljati I. julija
RIBNICA, 20.junija — Izvršni svet občinske skupščine Ribnica je v skladu z izhodišči o določanju cen, ki so v občinski pristojnosti, sklenil predlagati povišanje nekaterih cen. O predlogu se mora izjasniti še občinska skupščina, nove cene pa naj bi začele veljati 1. julija. Izjema je le vodarina. Cena vodi se je namreč povišala že prvega v tem mesecu in sicer za 32 odstotkov.
S prihodnjim mesecem naj bi Ribničani plačevali za četrtino dražje stanovanje, za 29 odstotkov dražjo kanalščino, v povprečju pa bo za 31 odstotkov dražji tudi odvoz smeti. Ker so bile po oceni ribniškega izvršnega sveta cene odvoza smeti za gospodinjstvo doslej zelo nizke, bodo cene odvoza za Zasebnike 50 odstotkov višje, za gospodarstvo pa le 25 odstotkov.
Pri obrtnikih bodo cene poskočile v povprečju za 30 odstotkov, vendar ne povsod enako. V gostinskih lokalih pa še pred pričetkom glavne sezone Ribničani lahko računajo na 15 do 30 odstotkov višje cene.	M. D.
Servis v Kranju mora ostati, čeprav v povezavi z drugimi
Alpetourov avtomobilski servis na Laborah je v zadnjih šestih mesecih izboljšal storilnost in zmanjšal porabo materiala KRANJ, 20. junija — V Alpetourovem servisu za osebne avtomobile na Laborah so se razmere v zadnjih šestih mesecih, odkar je pod prisilno upravo, precej izboljšale. V tem času pa je postalo tudi jasno, da servis v prihodnje ne bo mogel poslovati kot samostojen tozd.
Letos so na servisu, ki ga sedaj vodi Vili Frelih, precej izboljšali delovno disciplino, tako da so s 15 zaposlenimi manj, opravili enako število delovnih ur kot prej. Občutno so zmanjšali porabo materiala, ki so ga prej očitno tudi nosili domov za zasebne potrebe. Z vsem tem in nekaterimi novostmi in spremembami so precej izboljšali tudi poslovne rezultate.
Kljub še tako dobremu in uspešnemu delu pa servis ne bo mogel samostojno poslovati.
Nanj se bo namreč zgrnilo za okoli 80 milijonov dinarjev posojil, ki so nastala predvsem pri graditvi novih servisnih prostorov. Zaradi tega bo potrebna reorganizacija oziroma se bo moral servis vključiti v kako drugo organizacijo.
V Alpetouru so servis najprej hoteli vključiti v proizvodno organizacijo kmetijske mehanizacije. Vendar to ne bi bila rešitev, saj bi s tem spravili v težak finančni položaj še drugo delovno
organizacijo. Tudi povezava s servisom za avtobuse in tovornjake, kot so nato predlagali, ne bi bila smotrna, ker je ta servis prav tako. v slabem finančnem položaju.
V kranjskem izvršnem svetu, ki je dal lani pobudo za prisilno upravo, menijo, da bi bilo najsmotrneje servis priključiti Alpe-tourovi prometni organizaciji.' Določili so, da morajo v Alpetouru reorganizacijo speljati do konca septembra. Če tega ne bodo napravili, se bo moral servis združiti s kako drugo delovno organizacijo, vendar tako, da bo obdržal osnovno dejavnost. V Kranju namreč tak servis osnovnih avtomobilov potrebujejo, zato ni mogoče računati s tem, da bi ga zaprli.
Kot smo zvedeli, bi bilo servis na Laborah pripravljeno prevzeti podjetje Slovenija avto iz Ljubljane, ki bi prevzelo tudi odplačevanje vseh posojil.
LADO STRUŽNIK
Udarniške ure za novo kočo
Več kot 100 planincev in drugih je pripravljeno pomagati pri zidavi nove
koče na gozdu pod Vršičem — Stara je bila dotra
KRANJSKA GORA, 20. junija — Člani planinskega društva Kranjska gora so se odločili, da bodo izpeljali v današnjih časih ne prav lahko nalogo. Namesto stare Koče na gozdu bodo zgradili novo, več o tem pa je povedal predsednik gradbenega odbora Franc Žerjav.
Koča je bila postavljena med prvo svetovno vojno, ko so ruski ujetniki gradili cesto čez Vršič. Delno so jo obnovili še leta 1922,' potem pa ne več. Koča je propadala, zadnjih pet let pa je bila celo zaprta. Gradbeni odbor se je odločil, da bodo novo kočo gradili v dveh etapah. Najprej kuhinjo, restavracijo in sanitarije, kasneje, ko bo denar za to, pa še bivalni del, boljše sobe in
skupna ležišča. Prva etapa bo stala (brez opreme) devet milijonov dinarjev, pod streho pa jo bodo spravili do jeseni.
Finančno jim bo pomagalo več delovnih organizacij. Gozdno gospodarstvo Bled, kmetje in pašna skupnost bodo zagotovili les, prihodnje leto pa jim bo z denarjem pomagala tudi Planinska zveza Slovenije. Največ razu-
STARO KOČO NA GOZDU BO ZAMENJALA NOVA - Na starih temeljih bodo novo kočo zgradili v dveh etapah.
ana in že pet let zaprta
mevanja za pomoč pa je med domačimi delovnimi organizacijami pokazal Kompas, tozd Hoteli Kranjska gora, s katerim so se dogovorili o sodelovanju pri gradnji (Kompas bo za to oziroma opremo namenil pet milijonov dinarjev) ter kasnejši delitvi dohodka. O tem, da dohodek bo, ne dvomijo. Koča namreč stoji na zanimivi cestni prometni točki - sedem kilometrov od Kranjske gore in pet od vrha Vršiča. Že doslej je imela velik parkirni prostor, pod njo pa je velika jasa, primerna za organizacijo hotelskih piknikov in druge prireditve.
Kot je za planinske postojanke že običajno, tudi pri graditvi Koče na gozdu brez prostovoljnega dela ni šlo. Gradbeni odbor pa je pri tem naletel celo na večji odziv, kot je sam pričakoval! Ko so povprašali domače planince in druge, za katere so vedeli, da jim je narava blizu, če bi bili pripravljeni delati, se je za to prijavilo več kot sto ljudi. Nekateri od njih so že opravili prve udarniške ure. Kočo so do plošče podrli, njeno okolico pa očistili, in jo tako pripravili na prihod gradbenikov	VLASTA FELC
MALA ANKETA
Študij ob delu zahteva veliko napora in samoodpovedovanja
Izkušnje in misli štirih trgovskih poslovodij, ki so končali dveletno šolanje ob delu — V prihodnje slabše možnosti?
NOVO MESTO, 20. junija — Pred kratkim je končala dveletno šolanje ob delu skupina 44 trgovskih poslovodij iz dolenjskih in posavskih občin. Študij sta jim omogočila Šola za blagovni promet v Brežicah in novomeški Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela ter njihovi delovni kolektivi.
Anica Črtalič, Dolenjka Novo mesto: »Vesela sem, da je vse za menoj. V študij sem vložila veliko truda. Ni bilo lahko ob družini, vendar sem premagala vse težave, imela sem polno podporo v našem delovnem kolektivu, ki skrbi za kadre.
Nikoli me ni zagrabilo malodušje, bili smo izredno uglašen »orkester«, zato tudi uspeh ni izostal. Študij ob delu zahteva velike napore in veliko sa-mbodpovedovanja, zato se ljudje zanj vedno manj odločajo.
Mislim, da takemu izobraževanju kljub vsemu še ne bo konec.«
Štefan Judež, Mercator —
Standard Novo mesto:	»Na
študij sem se dolgo pripravljal.
Ko sem se že odločil, sem vztrajal do konca, diplome pa sem zelo vesel. Veliko sem si pridobil zlasti splošne izobrazbe, nekoliko premalo strokovnosti, ki pa jo bom lahko utrdil na delovnem mestu. Študij želim nadaljevati, zelo me zanima komerciala. Zdaj niso najbolj ugodni časi za tak študij, spet primanjkuje denarja, zato bodo ljudje študij zanemarjali.
Zlatka Kaplan, Agraria Brežice: »Vsako šolsko leto mi je vzelo precej moči. Med šolanjem sem bila v Novem mestu več kot 200-krat, kar zahteva podvojene napore. Polno razumevanje v družini in v podjetju me je spodbujalo, zahvala gre tudi kolegici, brez katere bi bilo še teže. S študijem sem veliko pridobila; znanje si želim še izpopolniti, vendar ne vem, kako bo v prihodnje. Študij ob delu je za nas edina možna oblika izobraževanja.«
Magda Smrke, KZ.Krka Novo mesto ZTO Suha krajina Žužemberk: »Ponudbo za študij sem dobila v našem podjetju. Ni mi žal, da sem jo sprejela, saj sem v teh dveh letih, ko sem ob družini še študirala, dosti pridobila. Na mestu poslovodje v trgovini na Dvoru sem že pet let, zato mi je takšna šola kar prav prišla. Volje za nadaljnjo strokovno izpopolnjevanje ne manjka, negotove pa so možnosti.«
Besedilo in slike:
SLAVKO DOKL
lllllfSlIi
UTRIP
V Verigi obnavljajo staro kovačnico
LESCE, 20. junija — V Verigi Lesce so pred štirimi meseci začeli z rekonstrukcijo stare kovačnice, ki je bila stara več kot 60 let. Medtem ko so strojno kovačnico že pred letom preselili v novejše prostore, bodo v prenovljeno dvorano prenesli stroje za proizvodnjo bremenskih verig, predvsem iz visokokakovostnega programa, montažo opreme žičnih vrvi, najbrž pa tudi dva stara stroja za rudarske verige. Dela bodo končana v dveh mesecih, stala pa bodo okoli 25 milijonov dinarjev. (Foto: V. F.)
V Krškem razstavlja Martina Koritnik-Fajt
KRŠKO, 20. junija — Bogato in smiselno načrtovano razstavno dejavnost vodi Galerija Krško tudi v tej sezoni. Ta petek odpira vrata domači akademski slikarki Martini Koritnik-Fajt, likovni pedagoginji na osnovni šoli v Podbočju. Tokrat bodo na ogled predvsem njena olja in akvareli, med katerimi izstopajo tihožitja, pokrajine, portreti in dekorativne kompozicije. Ob otvoritvi razstave, ki bo odprta do 6. julija, se bodo v kulturnem programu predstavili domači recitatorji. (V. P.)
Janez Knez razstavlja v Kočevju
KOČEVJE, 20. junija — V kočevskem likovnem salonu so danes odprli slikarsko razstavo Janeza Kneza iz Trbovelj. Razstava bo odprta do 1. julija. Razstava je za Kočevce zanimiva, saj je Janez Knez, priznan akademski slikar, ki je razstavljal že na več kot 60 razstavah v domovini in na tujem. (M. D.)
Srečanje tržiških harmonikarjev
PODLJUBELJ, 20. junija-Vsoboto popoldne pripravljajo Podlju-beljčani prvo srečanje tržiških harmonikarjev in pastirski dan v‘ tamkajšnjem avtokampu. Organizatorjem, KUD Podljubelj in turističnemu društvu, se je prijavilo 12 harmonikarjev. Domačini obljubljajo dobro prireditev, domačo hrano in veliko gostoljubnosti. (M. K.)
Lutke za igro in učenje otrok
KRANJ, 20. junija - Ob koncu vsakega šolskega leta pripravijo vzgojiteljice Vzgojnovarstvenega zavoda Kranj razstavo igrač, slik in drugih predmetov, ki jih naredijo same iz odpadnega materiala ali iz materiala, ki ga dobijo v naravi. Letošnjo razstavo, ki so jo odprli danes v avli stavbe občinske uprave, so posvetili lutkam, ki so pomembne za otroke tako pri igri kot tudi pri učenju. Ob otvoritvi razstave so prikazali tudi dvoje lutkovnih igric za otroke. Razstava bo odprta še jutri in v petek, oba dneva pa bodo popoldne tudi lutkovne igrice. (L. S.)
Praznik krajanov Vojskega
IDRIJA, 20. junija — V spomin na eno najuspešnejših partizanskih ■ akcij v Slovenskem Primorju 22. junija 1943. leta, ko je skupina borcev Gregorčičeve brigade pod vodstvom narodnega heroja Ivana Turšiča-Iztoka uspešno napadla italijanski policijski avtomobil v Razorih med Mrzlo rupo in Vojskim — na tem mestu so lani tej partizanski zmagi postavili spominsko ploščo — ter na povračilni ukrep okupatorja, ki je naslednji dan požgal številne domačije na vojskarski planoti, krajani Vojskega v soboto, 23. junija praznujejo krajevni praznik. V soboto ob 19. uri se bodo zbrali pred lovsko kočo na Vojskem in s proslavo, ki jo pripravljajo družbenopolitične organizacije KS Vojsko, počastili spomin na dogodke pred 41 leti, prav tako pa bodo zaslužnim krajanom in organizacijam podelili krajevna priznanja OF. V kulturnem programu bodo sodelovali pevski zbor in mladi z Vojskega. (S. K.)
Priznanja republiškega sekretariata za ljudsko obrambo
LJUBLJANA, 20. junija — V slovenskih občinah so podelili priznanja Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, ki so jih dobili:
Brežice: Ante Držanič, Celje: Ivan Paser, Kristina Jarh, Črnomelj: Ekipa prve medicinske pomoči CZ KS Vinica, Gornja Radgona: DO Radenska iz Radenc, Grosuplje: ZD Ljubljana - tozd Osnovno zdravstveno varstvo Grosuplje, Hrastnik: Ljudmila Dolanc, Izola: Trgovsko podjetje Jeklotehna — tozd Obala Izola, Jesenice: Poklicna gasilska reševaina četa Železarne Jesenice, KS Žirovnica. Kranj: Božo Janež, Laško: Občinska gasilska zveza Laško, Lendava: Ekipa prve medicinske pomoči DO Ina - Nafta Lendava, Ljutomer: Štab civilne zaščite KS Ljutomer, Ljubljana — mesto: Gasilska brigada Ljubljana, Osnovna šola Tone Trtnik-Tomaž, Sostro, Jože Logar, Ljubljana - center: DO Podjetje za PIT promet, Ljubljana - Moste-Polje: Gasilsko društvo Bizovik, Ljubljana - Šiška: Komite za SLO in DS - DO Energetika, Ljubljana - Vič-Rudnik: KS Iška vas, Kinološko društvo Krim, Maribor — mesto: Odred Rdečega križa Maribor, Gasilsko društvo Malečnik, Herman Jazbec, Maribor — Pesnica: Štab CZ KS Sladki Vrh, Maribor - Obrežje: Anton Škof, Maribor -Rotovž: Alojz Klemenčič, Maribor — Ruše: Franc Skarlovnik, Maribor — Tabor: KS Jožica Flander, Maribor — Tezno: Štab CZ KS Starše, Metlika: Albinca Pfeifer, Mozirje: DO Modna konfekciji El kroj Mozirje, Murska Sobota: ZGEP Pomurski tisk Murska Sobota, Novo mesto; Franc Hribernik, Bojan Pureber, Postojna: Občinska organizacija RK Postojna, Inštitut za raziskovanje Krasa pri SAZU, Ptuj: Štab CZ KGA »Boris Kidrič« Kidričevo, Piran: Stanko Šuligoj, Radovljica: Gasilsko društvo Bled, Radlje ob Dravi: Vinko Erjavec, Ravne na Koroškem: Rudnik svinca in topilnica Mežica Sevnica-: KS Šentjanž, Sežana: Občinska gasilska zveza, Slovenj Gradec: Lesna, Tozd tervarna pohištva Pameče, Slovenska Bistrica: Elizabeta Žohar, Slovenske Konjice: Olga Čanžek, Škofja Loka: Vinko Florjančič, Šmarje pri Jelšah: Mag. dr. Ivan Ratkajc, Tolmin: Štab za CZ KS Pečine, Trebnje: Ekipa prve medicinske pomoči OZD Dana Mirna, Tržič: DO Tokos Tržič, Titovo Velenje: Igor Naraks, Zagorje ob Savi: Anton Strojan, Žalec: Bogomir Urbanci, Pokrajinski odbor, za Zasavje: Janez Drolc, Idrija: Marjeta Kogej, Ilirska Bistrica: Karel Moran, Krško: Poklicna gasilska enota Krško, Lenart: Prostovoljno gasilsko društvo Lenart, Ajdovščina: DO Tekstilna Ajdovščina, Cerknica: Majda Intihar, Pokrajinski odbor za južno Primorsko: VP 250/24, Domžale: KS Rova, Šentjur pri Celju: Stanko Zabukovšek.
Willy Stenton
PLAČAJTE BOMBO!
11. nadaljevanje
Tiste črnke, ki vsakega prišleca na zabavi odvleče v najbližjo spalnico. Nikar mi ne govorite, da vam ni do tega. Če punca kot jaz ne prepozna v družbi moškega, ki mu je všeč, potem ni več za show business, marveč za dobrodelno društvo, ki skrbi za potepuhe. Upam, da kapirate... Mister... mister ...»
»Bill Davies. Na uslugo sem vam, miss!«
»Glej, glej, kako uglajen južnjak je med nami! Od kod pa te je prineslo? No, saj ni važno... Zaplešiva.«
Nekaj časa so bili plesi hitri, nato pa so dobro plačani črnski glasbeniki prešli na počasne reči. Molly je zaupljivo položila roke na Billove rame. Vse na njej je bilo prozorno in skozi prozorno bluzo, pod katero ni bilo nič več, sta se v Billa zadevali trdi bradavici s temnima kolobarjema. Bill se je spomnil naloge in skušal je na njenih podlakteh odkriti sledove igel. Plesala je spretneje, kot bi si lahko želel katerikoli zdrav moški — in dlje kot četrt ure.	,
Očitno je že nekaj popila, kajti postala je vse mehkejša in poželjiva.
»Gotovo si nežen in osamljen, kajne, dragi?«
»Kakor se vzame, dragica. Kadar je gneča velika, se počutim osamljenega kot v preriji pred orkanom. Toda o nežnih stvareh bi se raje pogovarjal kje drugje v tejle rezidenci, da bi se bolje razumela.«
Gledala ga je megleno,'čisto v slogu večera.
»Ti je res do tega? Dobro, pojdiva v zgornje nadstropje.«
Prerivala sta se skozi množico in se držala za roke, kajti sicer bi se izgubila. Bill je vedel, da MolIy zdaj ne sme izgubiti, in s pestmi bi se pretolkel do nje, če bi se zgodilo kaj takšnega. Ko je tako gledal okoli, je opazil Dicka, kako je gledal čez ramo podjetne Betty.
Pevka je bila tu očitno več kot doma, kajti mirno je iz torbice vzela ključ in odklenila majhen apartma.
»Zdaj pa bodi dober in pripravi nama pijačo,« je rekla. Ko je zapirala vrata kopalnice za seboj, mu je pomahala in z ramena ji je že zdrsnil del prozorne bluze.
Pri takem delu mora človek imeti dobre živce in trdno voljo. To je bilo vse, kar je ugotovil Bill, ko je Molly odprla vrata in počasi šla proti njemu. Očitno je bita srečna, ko je videla zmedo v njegovih očeh. Kajti čednega plavolasega mladeniča je zmedla sama, brez kakršnih pripomočkov, brez česarkoli na sebi. Še celo malo ličila si je spravila z obraza.
»Molly... Jaz... Morala bi se... Pogovarjati bi se morala!«
»Dobro, fant moj, če praviš temu pogovor sem za to. Prej pa odloži embalažo in top Že med plesom mi je nagajal. Sicer kar dobro plešeš, moram reči...«
Bill Davies se je prepustil njenim željam. Mogoče je bilo še najbolje tako. Mogoče bo potem Molly bolj naklonjena pogovoru.
»Veš kaj, Billy, pa si res malo čuden! Kaj tega še nisi opazil? Ali pa je tvoj poseben štos v tem, da pustiš, da te punce posilijo? Ne vem, sicer pa niti ni tako slabo. Za koga delaš? Zdaj me to sicer ne briga več. Zdaj ko nisi več oborožen drugače kot s tistim kar ti je dala
narava, najraje pozabim na posle. Razen na enega...«
Nista več izgubljala besed. In tako mu je Molly nekje na sredi njegove prve newyorške »balade« šepnila na uho, da si nikakor ne bi mogla odpustiti, če bi ga za ves večer prevzela tista »zmešana Betty«.
Billu v tistih trenutkih še ni bilo jasno, v čem je razlika med Molly in Betty, razen da je bila Betty sprva zelo napadalna, Molly pa bolj vabljiva. Toda še v šoli so mu starejši dopovedovali, da ne sme nikoli, razumeš, nikoli, primerjati ženske z drugo, zlasti pa ne v navzočnosti prve...
V	kopalnici, kamor sta tokrat odšla skupaj, ji je rekel:
»Molly, pošilja me Samson!«
V	kadi, v kateri sta stala, je med njima nastal zid. Molly je odrevenela. Bila je lep, negiben ženski kip.
»Samson? Kaj pa imaš ti z njimi? To... torej... delaš? Kako si si upal? Ne, ne morem verjeti! Biliy!«
»Ne, Molly, ne delam tistega, kar misliš. Moral sem te spoznati. Zato mi je dal Samson pošiljko zate.«
»Saj jo imam! Nič več ne potrebujem stalno. Razumeš? Zapravila sem takšen kup denarja, ki ga ti ne boš videl tako kmalu, samo da sem se znebila praška. Zato me pustite pri miru! Ti, ali kdo drug?«
Vse je mirno prenesel in prav to jo je tudi pomirilo.
Vzela je zavojček in ga spravila v torbico. Potem je preskočila njuno obleko.
»Komu moram dati denar, moj veliki prijatelj in ljubitelj mojega petja? Poreden si, da veš!«
Mary Lynn Baxter
Solze včerajšnjega dne
23. nadaljevanje
Paige se je obotavljala. »Ne vem, nisem še razmišljala o tem, kaj bom počela, vsekakor pa sem z delom zelo v zaostanku in tudi stanovanje moram malce pospraviti...«
»Razumeme.. .<< jereklaKatherinezmučeni-škim glasom.
»Te bom kaj poklicala,« je pohitela Paige. »Najbrž jutri, pa tudi v nedeljo.«
»Prav. Torej se kmalu spet slišiva. Adijo.«
»Adijo,« je tiho rekla in odložila slušalko.
Imela je slabo vest. Mati je bila zaskrbljena in sama. Morala bi k njej. Ampak saj se bosta takoj spet sprli! Ta dva dni mora biti sama, mora razmisliti o stvareh in se umiriti.
Ko se je oprhala, je potegnila nase udobno svileno pižamo, vzela v roke žepno knjigo, ki je veljala za bestseler, in se vrgla na kavč. Lase si je spela in obraz očistila. Bolje se je počutila in vse je kazalo, da bo to noč vendarle spala, ne da bi jo tlačila mora.
Zdaj je zazvonilo na vratih. Pogledala je na kuhinjsko uro in šla odpret.
»Kdo je?« je vprašala.
»Jaz, Lane.«
Obstala je kot vkopana.
»Paige, odpri, za božjo voljo! Zmrznil bom, če me boš še dolgo pustila stati tu.«
Kot začarana je stegnila roko in počasi odprla vrata. Ko je vstopil, je hitro spet zaprla za njim. Od zunaj je zavel hladen in vlažen zrak, ki je nagnal človeku mraz v kosti.
»Kako čudovito je pri tebi,« je rekel Lane, ko je slačil plašč. Prisegla bi, da si je ta čas že ogledal notranjost stanovanja. »Čedno,« je zamišljeno pripomnil in jo pomenljivo pogledal.
Paige mu je obrnila hrbet. A ne prej, kot je premotrila globoke gube, ko so se mu zarezale okrog ust, in ugotovila, pač, kadar nima plašča na sebi, je videti kar nekam sključen od utrujenosti.
Molk je prekinila šele, ko je požrla slino, ki se ji je nabrala v grlu in se odhrkala. »Si... si prišel zaradi Jamieja... ali zaradi ločitve?«
Mrko jo je pogledal. Njegov obraz je v trenutku otrdel. »Zaradi prvega,« je zamrmral.
Roki sta se ji kar sami stisnili v pesti.
. »Vsaj toliko počakaj z zasliševanjem, da sedem in se ogrejem, hudiča. Bodi no malo bolj potrpežljiva.«
Zardela je. »V redu,« je sarkastično rekla. »Izvoli, počuti se kot doma.« Potem se je počasi le premaknila od vrat, kjer je že od njegovega prihoda negibno stala.
Vonj, ki jo je-pri njem od nekdaj vznemirjal, se je že naselil v njeno stanovanje. Oči so ji obvisele na njegovi skrušeni postavi.
Sesedel se je na kavč in se popraskal po bradi, ki je od jutranjega britja sem postala že spet ostra.
»Ali je sploh kje kdo, ki mi pride do živega,« je zavzdihnil, se naslonil nazaj in zaprl oči. Čez obraz mu je šinil blažen smehljaj.
Paige je stala dovolj blizu, da je videla njegove dolge trepalnice, robove vek, ki jih je tolikokrat poljubovala... A zdaj so te oči...
»Bi kaj spil?« je živahno rekla, da bi tako tudi sebe zbudila iz sanj. »Kavo?«
»Prosim... če ti ni odveč.«
Res je bil videti izčrpan. Skušala je pregnati sočutje, ki se je je hotelo polotiti.
»Bi morda tudi kaj pojedel? Omleto na pri-
mer? «
»Ne, hvala,« je rekel, odprl oči in jo začudeno pogledal. »Med potjo sem se ustavil pri stojnici s hamburgerji,« je dodal in končno le odvrnil oči od nje. Glas se mu je čudno lomil.
Paige je prikimala in odhitela v kuhinjo, da bi pripravila kavo. Ko je štela žličke, si je dopovedovala: ne prepuščaj se usmiljenju, res je utrujen, ubog in izgubljen, ampak kaj to tebi mar. Toda ob pogledu nanj se ji je stiskalo srce... Proti temu se pač ni mogla boriti.
Noge je kar niso hotele držati, ko se je s kavo na pladnju podala proti mizi v dnevni sobi. Žvenketanje ga je prebudilo iz polsna. »Najprej sem vdrl, zdaj pa mislim, da mi bodo še stregli«, se je nasmehnil.
Omečila se je in mu vrnila nasmešek. »Je že v redu.« Potem je hlastno vprašala: »Si kaj izvedel glede Jamieja?«
»Danes popoldne sem priletel iz Belgije in ko sem prišel domov, me je čakalo sporočilo, naj pokličem Jima.« Ko je opazil njen začudeni pogled, je pojasnil: »Jim je ime detektivu, ki sem ga najel, da bi našel Jamieja.«
Prikimala je. »No, poklical sem ga in izkazalo se je, da mož potrebuje podroben opis tvojega brata in njegovo fotografijo. Novejšo, seveda. Opisal sem mu ga dokaj natančno, upam, žal pa mu nisem mogel postreči s fotografijo...« Obmolknil je. »Zjutraj navsezgodaj jo hoče imeti«.
»Razumem...« je rekla in odvrnila pogled. Če kdaj, potem je bil zdaj pravi čas, da načne pogovor o ločitvi. Pa kaj se še obotavlja?
»In to je vse?« je razočarano rekel. »Vse, kar mi imaš reči?«
»Ne, saj nisem tako mislila,« je planila. »Razmišljam, ali imam kakšno njegovo fotografijo, ki bi ne bila stara...«
6. stran — II. ★ DELO
IZ NAŠIH KRAJEV
Četrtek, 21. junija 1984
Ilirska Bistrica: kmalu več novih obrtnih delavnic
Prve štiri naj bi na robu bodoče industrijske cone začeli zidati že prihodnji mesec — Še letos tudi idejni načrti za obrtni pas v Jelšanah
ILIRSKA BISTRICA, 20. junija - Za obrtno dejavnost ilirskobistri- ' ške občine je značilno, da se je razvijala počasi in nenačrtno. Lani je bilo v občini sicer 582 obrtnikov in v njej zaposlenih delavcev, vendar pa je bilo med njimi skoraj polovica avtoprevoznikov. Število obrtnikom predstavlja okoli 13 odstotkov vseh v gospodarstvu občine zaposlenih delavcev, ustvarijo pa približno osem odstotkov celotnega družbenega proizvoda te občine.
Na področju proizvodne obrti je 39 obratovalnic, od katerih jih ima 16 kooperacijske pogodbe z delovnimi organizacijami. Tovrstno sodelovanje se je začelo razvijati šele v zadnjih letih, zato v večini delovnih organizacij nimajo programov razvoja kooperacije. V podgrajski Piami, Javorovi temeljni organizaciji Tovarni stolov Bač in v LKI Lesonit ocenjujejo letošnjo vrednost kooperacije na 29 milijonov dinarjev. V tem znesku je upoštevana le vrednost proizvodnih storitev, ne pa materiala.
Storitvena obrt je v občini še vedno slabo razvita. To velja zlasti za osebne storitve (krojaštvo, pletilstvo, krznarstvo, zlatarstvo, optika), saj je za to vsega le 29
obrtnikov. Nezadovoljiva je tudi gostinska ponudba, v katero je vključenih 23 bifejev in le 11 gostinskih lokalov s hrano. V občini nameravajo omejevati odpiranje bifejev in sicer ne le s politiko višjih cen glede na kakovost gostinskega lokala, marveč tudi z davčnimi olajšavami, ki naj bi veljale za gostilne s toplo hrano.
Med vsemi obrtniki je kar 273 avtoprevoznikov. K temu je v letih 1979—82 v precejšnji meri prispeval priliv avtoprevoznikov s sosednjega hrvaškega območja.
Med ukrepe, ki naj bi pospešili razvoj obrti, so v tej notranjski občini poleg ustreznejše kreditne in davčne politike uvrstili tudi zagotavljanje poslovnih prostorov. Kajti le-teh v novih stanovanj-
Med starejšim rodom slovenskih novinarjev je hudo odjeknila novica, da je ugasnilo življenje našega stanovskega tovariša ter priljubljenega in zvestega prijatelja Franceta Oerželja. V prvem hipu se nam je zdela neverjetna prav zato, ker ga imamo v spominu vedno polnega življenjske sile. vedrine in humorja, in kljub letom - ki jih ni nikoli kazal — vsega mladega, fantovskega.
V Senožečah pri Divači se je rodi! pred 75 leti v družini vaškega kovača. Z očetom je pobegnil
pred fašisti v Slovenijo in se naselil na Pragerskem. V Mariboru je leta 1929 končal realko, s filo-' zofske fakultete v Ljubljani pa je presedlal v Prago na novinarski oddelek visoke šole za politične vede, kjer je diplomiral leta 1935. Tako je bil v predvojnem času prvi in edini slovenski novinar z novinarsko diplomo v žepu. Po vrnitvi domov je začel v Mariboru svojo novinarsko pot najprej pri Edinosti in nato pri Ve-černiku. dokler ni na začetku vojne pred nacisti srečno prebe-žal z družino v Ljubljano. Takoj se je vključil v Osvobodilno fronto in je bil ves čas vojne njen vneti in predani aktivist.
Po vojni se je najprej vrni! v Maribor, delal v Vestniku in kot dopisnik Borbe, septembra 1945 pa se je vrni! v Ljubljano, v uredništvo Slovenskega poročevalca. Leta 1954 je presedlal k Ljudski pravici, najprej kot njen dopisnik iz Trbovelj in nato iz Kopra. Po reorganizaciji slovenskega tiska je še nekaj časa ostal dopisnik Dela in vodja podružnice v Kopru. Nazadnje, v letih pred upokojitvijo, je delal pri Primorskih novicah, nekaj časa tudi kot glavni in odgovorni urednik. Od leta 1935je bil član Društva novinarjev Slovenije, večkrat po vojni tudi njegov tajnik.
France Gerželj je bi! odličen novinar z velikim znanjem in pretanjenim političnim posluhom. Zato tudi ni bilo naključje, da je v zgodnjih petdesetih letih vodil na Ribnem pri Bledu tudi šolo za mlade novinarje. Prav ta-
ko je bil tudi nam, takrat še mladim partizanskim novinarjem v uredništvu Slovenskega poročevalca nepogrešljiv svetovalec, ki nam je s svojim poklicnim znanjem in izkušenostjo čestokrat pomagal preko mnogih takratnih težav in čeri novinarskega pisanja. Bil je odličen reporter z bistrim očesom opazovalca in tankim posluhom za stiske in težave delovnega človeka.
»Košček srca mora biti v vsakem pisanju, srca za človeka,« nas je učil. Njegovo pisanje je bilo prav tako, poleg tega pa ga je odlikoval še lep, bogat in sočen jezik, jasno, vsem razumljivo, preprosto izražanje.
»Menda ni med našimi novinarskimi vrstami človeka, ki bi poklicno pretakni! toliko naše ožje domovine, kot je je France Gerželj. Maribor, Ljubljana, Trbovlje in Koper so samo postojanke, kjer si ga lahko poiskal in kjer ga lahko dobiš, ko ga iščeš. Iz teh mest pa je razpredal svoja pota v vsak kotiček, kjer se je odvijalo in se odvija naše življenje. Njegovih člankov, reportaž, poroči! in vesti bi bilo za knjige, če bi jih zbral - toda novinar ne zbira svojega dela, kot zidar ne opek. ki jih je vzidal,« je nekoč o njem zapisal naš kolega Cene Kranjc.
France Gerželj je bil dober človek. S to preprosto besedo je mogoče o njem povedati vse. Bil je vdan tovariš in vedno iskren prijatelj ljudem, ki jih je imel rad. Rad pa je imel nemara vse ljudi, tako kakor življenje, pa najsi je bilo dobro ali hudo. V tem je bila njegova človeška vrednost in veličina.
Spominjali se te bomo, dragi naš tovariš in prijatelj Franček!
VANDA ŠKODNIK
Ustanavljajo skupnost za obrambo pred točo
NOVA GORICA, 20. junija -Člani iniciativnega odbora za ustanovitev območne skupnosti Primorske za obrambo pred točo, v katero se bodo vključile občine Ajdovščina, Nova Gorica, Koper, Piran, Izola in Sežana, so na sestanku sprejeli osnutke dokumentov za ustanovitev skupnosti in za načrte za njeno delovanje. O gradivu bodo morali zdaj pred ustanovno skupščino razpravljati delavci primorskih delovnih organizacij, in sicer kmetijskih ter živilskopredelo-valnih, in občani v krajevnih skupnosti. Ustanovitev skupnosti namreč spada v priprave za uresničitev načrtovanega skupnega sistema za obrambo pred točo z Italijo. Celovit sistem obrambe naj bi predvidoma začel delovati v letu 1986.
S. C.
skih soseskah ni. Tako so že pripravili projekte za malo obrtno cono v Ilirski Bistrici, ki bo na robu bodoče industrijske. V njej je predvidena zidava osmih obrtnih delavnic, prve štiri pa naj bi začeli graditi že prihodnji mesec. To je le kratkoročna rešitev. V obrtni coni Jelšane je predvidena zidava stanovanjskih hiš z delavnicami. Ta lokacija je v skladu s predvidenim prostorskim razvojem sosednje opatijske in reške občine; Idejni projekti za obrtno cono v Jelšanah pa naj bi bili nared do konca letošnejga leta. -MARJANA TRILER

naša
zena
- najstarejša slovenska ženska in družinska revija
ZAKAJ TAKO?
Zaklonišče pa lahko propade...
Zaklonišče pri blokih št. 54 in 57 v Luciji je tipičen primer, kako malomarno je moč ravnati z družbeno lastnino, čeprav gre za objekt, vreden vse pozornosti.
Na neurejenost in popolno zanemarjenost zaklonišča so v krajevni skupnosti že opozarjali in že tedaj postavili na skupščini delegatsko vprašanje. Minilo je več kot pol leta, medtem pa ni nihče poskrbel, da bi popravil škodo (v zaklonišču je namreč voda, ki uničuje opremo).
Oddelek za ljudsko obrambo občine Piran pa je na drugo delegatsko vprašanje odgovoril, da je za vzdrževanje zaklonišča sicer odgovorna samoupravna stanovanjska skupnost Piran, ker pa ta doslej ni ničesar uredila, je oddelek naročil DO za vzdrževanje zaklonišč v Zagrebu, naj izdela načrt za popravila. Šele potem bodo lahko povedali, do kdaj in za koliko denarja bodo zaklonišče uredili.	B. Š.
Povezovanje tudi v kulturi
• Z veliko mero previdnosti so se na Tolminskem le začeli pripravljati na ustanovitev občinskega kulturnega središča, enovite delovne organizacije, ki naj bi pod eno streho spravila najprej knjižnico v Tolminu, kino-gledališči v Kobaridu in Tolminu ter strokovno službo občinske zveze kulturnih organizacij, kasneje pa morda še katero od kulturnih ustanov, ki sedaj delujejo pri posameznih krajevnih skupnostih. Uradno bo začelo delovati L januarja prihodnje leto.
Na občinski kulturni skupnosti so v te namene rezervirali 1,8 milijona dinarjev, kolikor naj bi zadoščalo za nakup filmov za obe kinodvorani, za pripravo nekaterih kulturnih prireditev ter za zagonske stroške bodoče delovne organizacije.
S tem denarjem so torej prižgali zeleno luč za postopno združevanje tolminskega knjižničarstva, organizacije kulturnih prireditev, kinematografske, kulturno-vzgojne in drugih dejavnosti. Te naj bi bile osnovne programske usmeritve bodočega centra.
Kako naj bi tolminsko kulturno središče zgle-dalo, so se razpisali delavci strokovne službe občinske kulturne skupnosti v elaboratu, ki je bil tudi osnova za pravkar končano javno razpravo. Ker je med mrtvo besedo na papirju in dejstvi oziroma prakso običajno veliko razlik, je bilo pričakovati, da bo javna razprava vmnogo-čem dopolnila ali celo ovrgla predloge iz elaborata. Pa ni bilo tako. V razpravo so se najbolj tvorno vključili občani iz večjih krajevnih skupnosti, kar je razumljivo zaradi težav na področju
kulture, katerih posledica so tudi nedokončan kulturni dom v Bovcu, zaprto kino-gledališče v Tolminu in negotov položaj kina in gledališke dejavnosti v Kobaridu. Ti občani so seveda zahtevali ustanovitev središča, ki ga razumejo tudi kot obljubo, da bo z njim kultura na Tolminskem zopet oživela.
Da pa bi bilo res tako, bi se morali do skrajnosti potruditi delavci v tolminski kulturi. Toda dejstvo, da elaborat, ki je nastal v pisarni občinske kulturne skupnosti in ne tam, kjer se dejansko kuje kulturno življenje, v javni razpravi ni doživel nikakršnih sprememb, povzroča pomisleke. Pomeni namreč, da je nekaterim ustanovam vseeno, druge pa so se užaljeno umaknile. Tiho je bilo gostinstvo, ki bi po vsej logiki moralo imeti interes. V razpravo se ni vključila tolminska knjižnica, sedanja nosilka kulture v Tolminu. So se v knjižnici morda zbali, da bi izgubili še to, kar jim sedaj omogoča solidno delo? Če je tako, bi morali delavci knjižnice to v javni razpravi tudi glasno povedati. Poročajo, da se je tudi precej zatikalo pri prvem poskusu skupnega dela, pri programu letošnjih kulturnih prireditev.
Po vsem tem se torej zdi upravičena bojazen, da bi center ustanovili preveč na silo in da bi tako Tolminci dobili še eno papirnato ustanovo. Delegati skupščine občinske kulturne skupnosti bodo o vsem tem razpravljali prihodnjo sredo, 27. junija. Snovi za razmišljanja imajo gotovo veliko.
KATJA ROŠ
Obalnemu zdravstvu manjka najmanj 130 milijonov din
Člani medobčinskega sveta ZKS Koper: poslovanje brez izgub in večji OD le ob prilivu dodatnega denarja
KOPER, 20. junija - O neurejenih razmerah v zdravstvu so ponovno spregovorili člani medobčinskega sveta ZKS Koper, ki so temu področju v zadnjem času posvetili že po več ur razprav. Gmotni položaj tukajšnjega zdravstva je namreč med najbolj skrb zbujajočimi v Sloveniji. To lahko sklepamo predvsem po osebnih dohodkih zdravstvenih delavcev, ki so, po podatkih poslovodnega odbora Zdravstvenega centra Koper, najnižji v Sloveniji, torej celo nižji kot v Mariboru in Celju.
Tukajšnjim zdravstvenim delavcem se zdi nerazumljiv že pristop k pripravi finančnih načrtov za letos. Enotna izhodišča, ki so si jih zadali v republiki, so namreč taka, da bi morali v tukajšnjih bolnišnicah porabiti za 4,6 odstotka manj denarja kot so ga v lanskem letu. Materialne stroške bi morale zmanjšati za 7,1 odstotka, stroški pa so, tem izhodiščem v posmeh, bistveno višji.
Vse torej kaže, da po začrtanih izhodiščih letos ne bodo mogli poslovati. Če bi hotei poslovati brez izgub, bi morali zagotoviti vsaj še 130 milijonov dodatnega denarja (poleg predvidenih prilivov), če pa bi hoteli letos vsaj za 30 odstotkov povečati osebne dohodke in zagotoviti dovolj denarja za pokritje vseh finančnih obveznosti, bi potrebovali prav-
zaprav dodatnih 300 milijonov dinarjev.
Dodaten denar, ki ga zahtevajo v zdravstyenem centru, bi v večini občin terjal ponovno ovrednotenje prispevnih stopenj iz gospodarstva. Notranje rezerve v tej družbeni dejavnosti so v glav-nem'že izrabili, so ugotovili komunisti štirih obalnih občin. Nekaj sredstev bi sicer lahko še privarčevali z drugačno organizacijo dežurstev, s preselitvijo ankaranskega internega oddelka v novo bolnišnico nad Izolo. Člani medobčinskega sveta ZKS so se tudi zavzeli, da bi čimprej rešili vprašanje delovanja sežanskega internega oddelka in se tudi čimprej dogovorili o nadaljevanju graditve regijske bolnišnice.
BORIS ŠULIGOJ
Lijaka še ne bodo gradili
Gradnja industrijske cone pri Novi Gorici je naložba, vendar so se razmere tako poslabšale
NOVA GORICA, 20. junija - Priprave na gradnjo nove industrijske cone »Lijak« nedaleč od Nove Gorice so bile med prednostnimi nalogami sedanjega srednjeročnega družbenega razvojnega načrta novogoriške občine. Kot kaže, pa so občutne težave novogoriškega gospodarstva to nalogo zdaj potisnile med dolgoročne načrte.
V prejšnjem srednjeročnem obdobju, ko je bil, za novogoriško industrijo značilen hiter razvoj in je vrsta delovnih organizacij uresničevala ali pa načrtovala nove naložbe za širitev proizvodnje, so v občini ugotavljali, da sta obe večji industrijski coni, in sicer v Kromberku in Šempetru pri Gorici, pravzaprav že pozidani in zato ne omogočata več širjenja gospodarske dejavnosti.
Treba je bilo torej poiskati primerno območje za prihodnji razvoj novogoriške industrije. To pa naj bi bilo za kmetijstvo mani primerno Lijaško polje.
Da bi pravočasno pripravili in primerno komunalno opremili območje, so natanko pred tremi leti, v začetku junija 1981, ustanovili poslovno skupnost za gradnjo in vzdrževanje industrijske cone Lijak, njene članice pa so postale delovne organizacije: Projekt Gorica, SGP Primorje Ajdovščina, SGP Gorica, vodnogospodarsko podjetje »Soča«
Nova Gorica, Meblo tozd Trženje in Elektro Primorska tozd Elektro Gorica.
Industrijsko cono naj bi zgradili na 200 do 250 hektarih Lija-škega polja, kar bi menda zadoščalo za tridesetletni razvoj novogoriške industrije. V coni pa naj bi bilo delovnih mest za približno 5700 zaposlenih. Oblikovali so tudi samoupravni sporazum o združevanju denarja za izdelavo naložbene tehnične dokumentacije in opravljanje nalog za gradnjo cone. Sporazum naj bi podpisale vse delovne organizacije v občini. Do zdaj ga je podpisalo le 16 ozdov, tozdov in skupnosti. Za ureditev cone naj ne bi skrbele le delovne organizacije, ki bi v njej začele graditi, temveč vse novogoriško gospodarstvo.
V slabih dveh letih pa so se očitno razmere v novogoriškem gospodarstvu tako poslabšale, da večina ozdov ne razmišlja več o gradnji- cone. Denarja za nove
bila picer prednostna , da za to ni denarja
naložbe je premalo, predvsem seveda za širitev na novih lokacijah, ki zahtevajo še veliko dodatnega, predhodnega vlaganja.
SLAVICA CRNICA
Policentrični razvoj občine Sežana
SEŽANA, 20. junija - V sežanski občini so že začeli pripravljati plane razvoja do leta 1990 oziroma 2000. V tem obdobju naj bi družbeni proizvod naraščal s stopnjo 3—3,6 odstotka. Razvoj občine naj bi slonel predvsem na razvoju industrije (zlasti v Sežani, Kozini, Divači, Komnu, Dutovljah in Senožečah), razvoju kmetijske proizvodnje (govedoreje, vinogradništva in sadjarstva v Brkinih, na Vrheh in nekaterih območjih Krasa), turizma (Lipica, Škocjanske jame) in prometa (suhozemni terminal).
Seveda so v smernicah za izdelavo plana razvoja omenjene tudi druge dejavnosti. Za bodoči raz-r voj sežanske občine bo značilna t. i. policentričnost, saj se ključne dejavnosti ne bodo koncetrirale samo v občinskem središču, pač pa bodo »razpršene« po vsej občini.	D. G.
Čimprej pomagati cipresam
KOPER, 20. junija - Na Primorskem se ciprese sušijo. Nekateri menijo, da o tem ne velja izgubljati besed, drugi pa, da ta bolezen lahko močno prizadene to značilno sredozemsko drevo. Strokovnjaki že vedo, da se je bolezen pojavila v Franciji, nato v Italiji; uradno se je v Jugoslavijo preselila leta 1978. Gre za glivico seridicum cardinale, ki tako napade cipreso, da se počasi posuši. Bolezen se širi z vetrom, dežjem in lubadarji. V novogoriški občini je prizadetih več kot polovica vseh cipres, na Koprskem pa ni veliko boljše. Če odgovorni organi in organizacije ne bodo primerno ukrepale, bodo ta drevesa kmalu zdesetkana. Potrebno je škropljenje obolelega drevja, sajenje novih odpornih vrst, odstranjevanje obolelih cipres ...
Boj proti tej bolezni morda ne bi bil kdove kako zahteven in drag, če bi se ga lotili pravočasno in organizirano. Toda odgovorni v obalnih občinah se še niso omislili, da bi se bilo le treba lotiti usklajene akcije, preden bodo vse ciprese sprmenile barvo. Vsekakor ob tem ne bi smelo biti vseeno tistim, ki skrbijo za urejeno in prijetno okolje.
B. Š.
Poglobljena
predstavitev
Doberdoba
Y	Novi Gorici, Braniku in Renčali se bodo seznanili z življenjem te zamejske občine
NOVA GORICA, 20. junija -S sinočnjo okroglo mizo o političnem, upravnem, gospodarskem, kulturnem in športnem življenju slovenske zamejske občine Doberdob so se na Goriškem začele priprave z naslovom Dan Doberdoba. Do nedelje bodo v Novi Gorici, Prvačjni, Braniku in Renčah prebivalci Doberdoba predstavili utrip svojega kraja.
Občina Doberdob, v kateri je med približno 1400 prebivalci skoraj 90 odstotkov Slovencev, že vrsto let tesno sodeluje z novogoriško in s posameznimi krajevnimi skupnostmi v njej, predvsem s Prvačino, s katero je že osem let pobratena, in s Selami na Krasu. Da bi prijateljske vezi še utrdili, sta se letos obe občini odločili za poglobljeno predstavitev Doberdoba na Goriškem.
Na sinočnji okrogli mizi so zato župan Doberdoba dr. Marjan Lavrenčič, predstavniki občinske uprave in vrste organizacij ter društev seznanili predstavnike novogoriške občine z gospodarskim, političnim in družbenim dogajanjem v tej geografsko sicer naj večji, po številu prebivalcev pa manjši slovenski občini v Italiji. Čeprav prebivalcev ni veliko, pa je za to občino značilna izjemno razvejana društvena dejavnost. V Doberdobu deluje več kot 12 slovenskih društev, med njimi več kulturnih in športnih, jamarsko društvo, krvodajalska sekcija, taborniki itd. Njihovo delo je pogosto tesno povezano z društvi in organizacijami v matični domovini. V pogovoru so predstavniki Doberdoba poudarili tudi močno narodno ozaveščenost prebivalcev te občine.
Danes se prireditve nadaljujejo v Novi Gorici. V galeriji salona Meblo so odprli razstavi fotografij in dokumentarnega gradiva Naša zgodovina in kultura ter Dejavnost društev v Doberdobu.
V	petek bodo v novogoriški osnovni šoli 9. korpusa NOVJ predvajali etnološke in naravoslovne filme o Krasu, v soboto bodo v Novi Gorici in Renčah športna tekmovanja, v nedeljo pa bo doberdobsko kulturno društvo Jezero nastopilo v Braniku s spevoigro Vinka Vodopivca Kovačev študent. Osrednja slavnostna prireditev dnevov Doberdoba na Goriškem pa bo v soboto zvečer v pobrateni Prvačini.
SLAVICA CRNICA
Zabavnik
utrip
Nastopili so mladi glasbeniki
ILIRSKA BISTRICA, 20. junija — Tukajšnja glasbena šola je priredila za občane Bistrice v veliki dvorani doma JLA že tretji nastop. Poslušalci, ki so povsem napolnili dvorano, so bili navdušeni nad nastopom mladih glasbenikov na klavirju, flavti, trobenti in drugih inštrumentih. Uspešen nastop je vsekakor tudi priznanje učiteljev glasbene šole. (P. N.)	„
Novokračani dobili asfaltirano cesta
NOVOKRAČINE, 20. junija — Tukajšnja krajevna skupnost je bogatejša za novo asfaltirano cesto. S pomočjo občinskih skupščin Ilirska Bistrica in Opatija so namreč asfaltirali cesto Novokračine-—Rupa, dolgo 1,3 kilometra. Sedaj urejajo še bankine in odvodne kanale. Slovesna otvoritev naj bi bila okrog prvega julija. (P. N.)
V Žusterai m za 20 odstotkov več stanovanj
KOPER, 20. junija — Že čez mesec dni naj bi bila končana dokumentacija noveliranega zazidalnega načrta za koprsko naselje Žusterna III. Gre za načrt, po katerem naj bi na območju novega koprskega naselja namesto prvotno načrtovanih 1500 stanovanj zgradili okrog 1800 stanovanj, torej le 20 odstotkov več kot je bilo prvotno predvideno. Strokovnjaki so namreč ocenili, da bi 80-od-stotno povečanje števila stanovanj (s 1493 na 2697), kar so predlagali pri Urbanističnem inštitutu SRS, povsem porušilo rešitve, ki so jih predlagali snovalci načrta Žusterne III. In zato so pri komisiji, ki je izbirala projekt, dobili tudi največ točk. Gradnja stanovanj v Žusterni III bo »pokrila« potrebe tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju. Prvi stanovalci so že v 76 novih stanovanjih, predvidoma oktobra pa bo vseljivih še sto stanovanj. Gradnja novih stanovanj naj bi se po spremenjenem načrtu začela še letos. (Foto: Dušan Grča)
Praznik krajanov Vojskega
IDRIJA, 20. junija - V spomin na eno najuspešnejših partizanskih akcij v Slovenskem Primorju 22. junija 1943. leta, ko je skupina borcev Gregorčičeve brigade pod vodstvom narodnega heroja Ivana Turšiča-Iztoka uspešno napadla italijanski policijski avtomobil v Razorih med Mrzlo rupo in Vojskim — na tem mestu so lani tej partizanski zmagi postavili spominsko ploščo — ter na povračilni ukrep okupatorja, ki je naslednji dan požgal številne domačije na vojskarski planoti, krajani Vojskega v soboto, 23. junija praznujejo krajevni praznik. V soboto ob 19. uri se bodo zbrali pred lovsko kočo na Vojskem in s proslavo, ki jo pripravljajo družbenopolitične organizacije KS Vojsko, počastili spomin na dogodke pred 41 leti, prav tako pa bodo zaslužnim krajanom in organizacijam podelili krajevna priznanja OF. V kulturnem programu bodo sodelovali pevski zbor in mladi z Vojskega. (S. K.)
T
MIMOGREDE
Staro gimnazijo obnavljajo
TOLMIN, 20. junija - V Tolminu so se resno lotili ureditve starega dela mesta. Ko so odstranili stavbe, ki niso bile več uporabne (med zadnjimi bivšo šolo v Bazoviški ulici), so začeli obnavljati tudi nekdanjo gimnazijo, ki je spomeniško zaščitena (na sliki). S pomočjo krajevnega samoprispevka nameravajo urediti še tržnico. Zgradili jo bodo v starem delu Tolmina, in sicer ob stavbi, ki je nekoč služila kot telovadnica, sedaj pa so jo za svoje potrebe uredili tolminski strelci. (Foto: Katja Roš)
Vaščane Libušenj mika dolina
Prebivalci vasi Libušnje, ki je doslej sodila v krajevno skupnost Vrsno, so se odločili, da izstopijo iz družine vrsenskih vasi in se raje pripoje h krajevni skupnosti Ladra Smast. Tako so se odločili zato, ker so dosedanje izkušnje pokazale, da ima življenje v Libušnjah bolj žive vezi z vasmi v dolini kot z gorskim Vršnim. Ker sodijo tovrstne spremembe med statusne, so morali prizadeti krajani izpeljati referendum o odcepitvi in pripojitvi.
Vzrok, da so s tem pohiteli, pa sta samoprispevka, za katera so se odločili v obeh krajevnih skupnostih. Vrsenci so referendumski program že uspesno izglasovali. Odločili so se, da bodo z zbranim denarjem uredili cesto od vasi Krn. V krajevni skupnosti Ladra-Smast, kamor sedaj sodi še Libušnje, pa naj bi s prispevkom, za katerega se bodo odločili v kratkem, gradili nov vodovod. Stare vodovodne naprave namreč ne ustrezajo več. Lansko sušno jesen so bili v tej krajevni skupnosti kar štiri mesece brez zadostnih količin vode.	KATJA ROŠ
Priznanja republiškega sekretariata za ljudsko obrambo
LJUBLJANA, 20. junija - V slovenskih občinah so podelili priznanja Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, ki so jih dobili:
Brežice: Ante Držanič, Celje: Ivan Paser. Kristina Jarh, Črnomelj: Ekipa prve medicinske pomoči CZ KS Vinica, Gornja Radgona: DO Radenska iz Radenc, Grosuplje: ZD Ljubljana - tozd Osnovno zdravstveno varstvo Grosuplje, Hrastnik: Ljudmila Dolanc, Izola: Trgovsko podjetje Jeklotehna - tozd Obala Izola, Jesenice: Poklicna gasilska reševalna četa Železarne Jesenice, KS Žirovnica, Kranj: Božo Janež. Laško: Občinska gasilska zveza Laško, Lendava: Ekipa prve medicinske pomoči DO Ina — Nafta Lendava, Ljutomer: Štab civilne zaščite KS Ljutomer, Ljubljana - mesto: Gasilska brigada Ljubljana, Osnovna šola Tone Trtnik-Tomaž, Sostro, Jože Logar, Ljubljana - center: DO Podjetje za PTT promet, Ljubljana - Moste-Polje: Gasilsko društvo Bizovik, Ljubljana - Šiška: Komite za SLO in DS - DO Energetika, Ljubljana - Vič-Rudnik: KS Iška vas, Kinološko društvo Krim, Maribor - mesto: Odred Rdečega križa Maribor, Gasilsko društvo Malečnik, Herman Jazbec, Maribor -Pesnica: Štab CZ KS Sladki Vrh, Maribor - Obrežje: Anton Škof, Maribor -Rotovž: Alojz Klemenčič, Maribor - Ruše: Franc Skarlovnik, Maribor -Tabor: KS Jožica Flander, Maribor - Tezno: Štab CZ KS Starše, Metlika: Albinca Pfeifer, Mozirje: DO Modna konfekcija Elkroj Mozirje, Murska Sobota: ZGEP Pomurski tisk Murska Sobota, Novo mesto; Franc Hribernik, Bojan Pureber, Postojna: Občinska organizacija RK Postojna, Inštitut za raziskovanje Krasa pri SAZU, Ptuj: Štab CZ KG A »Boris Kidrič« Kidričevo, Piran: Stanko Šuligoj, Radovljica: Gasilsko društvo Bled, Radlje ob Dravi: Vinko Erjavec, Ravne na Koroškem: Rudnik svinca in topilnica Mežica Sevnica: KS Šentjanž, Sežana: Občinska gasilska zveza, Slovenj Gradec: Lesna, Tozd tovarna pohištva Pameče, Slovenska Bistrica: Elizabeta Žohar, Slovenske Konjice: Olga Čanžek, Škofja Loka: Vinko Florjančič, Šmarje pri Jelšah: Mag. dr. Ivan Ratkajc, Tolmin: Štab za CZ KS Pečine, Trebnje: Ekipa prve medicinske pomoči OZD Dana Mirna, Tržič: DO Tokos Tržič, Titovo Velenje: Igor Naraks, Zagorje ob Savi: Anton Strojan, Žalec: Bogomir Urbanci, Pokrajinski odbor za Zasavje: Janez Drolc, Idrija: Marjeta Kogej, Ilirska Bistrica: Karel Moran, Krško: Poklicna gasilska enota Krško, Lenart: Prostovoljno gasilsko društvo Lenart, Ajdovščina: DO Tekstilna Ajdovščina, Cerknica: Majda Intihar, Pokrajinski odbor za južno Primorsko: VP 250/24, Domžale: KS Rova, Šentjur pri Celju: Stanko Zabukovšek,
Willy Stenton
PLAČAJTE BOMBO!
11. nadaljevanje
Tiste črnke, ki vsakega prišleca na zabavi odvleče v najbližjo spalnico. Nikar mi ne govorite, da vam ni do tega. Če punca kot jaz ne prepozna v družbi moškega, ki mu je všeč, potem ni več za show business, marveč za dobrodelno društvo, ki skrbi za potepuhe. Upam, da kapirate____Mister... mister...«
»Bill Davies. Na uslugo sem vam, miss!«
' »Glej, glej, kako uglajen južnjak je med nami! Od kod pa te je prineslo? No, saj ni važno... Zaplešiva.«
Nekaj časa so bili plesi hitri, nato pa so dobro plačani črnski glasbeniki prešli na počasne reči. Molly je zaupljivo položila roke na Billove rame. Vse na njej je bilo prozorno in skozi prozorno bluzo, pod katero ni bilo nič več, sta se v Billa zadevali trdi bradavici s temnima kolobarjema. Bill se je spomnil naloge in skušal je na njenih podlakteh odkriti sledove igel. Plesala je spretneje, kot bi si lahko želel katerikoli zdrav moški — in dlje kot četrt ure.
Očitno je že nekaj popila, kajti postala je vse mehkejša in poželjiva.
»Gotovo si nežen in osamljen, kajne, dragi?«
»Kakor se vzame, dragica. Kadar je gneča velika, se počutim osamljenega kot v preriji pred orkanom. Toda o nežnih stvareh bi se raje pogovarjal kje drugje v tejle rezidenci, da bi se bolje razumela.«
Gledala ga je megleno, čisto v slogu večera.
»Ti je res do tega? Dobro, pojdiva v zgornje nadstropje.«
Prerivala sta se skozi množico in se držala za roke, kajti sicer bi se izgubila. Bill je vedel, da Molly zdaj ne sme izgubiti, in s pestmi bi se pretolkel do nje, če bi se zgodilo kaj takšnega. Ko je tako gledal okoli, je opazil Dicka, kako je gledal čez ramo podjetne Betty..
Pevka je bila tu očitno več kot doma, kajti mimo je iz torbice vzela ključ in odklenila majhen apartma.
»Zdaj pa bodi dober in pripravi nama pijačo,'« je rekla. Ko je zapirala vrata kopalnice za seboj, mu je pomahala in z ramena ji je že zdrsnil del prozorne bluze.
Pri takem delu mora človek imeti dobre živce in trdno voljo. To je bilo vse, kar je ugotovil Bill, ko je Molly odprla vrata in počasi šla proti njemu. Očitno je bila srečna, ko je videla zmedo v njegovih očeh. Kajti čednega plavolasega mladeniča je zmedla sama, brez kakršnih pripomočkov, brez česarkoli na sebi. Se celo malo ličila si je spravila z obraza.
»Molly... Jaz... Morala bi se... Pogovarjati bi se morala!«
»Dobro, fant moj, če praviš temu pogovor, sem za to. Prej pa odloži embalažo in top. Že med plesom mi je nagajal. Sicer kar dobro plešeš, moram reči...«
Bill Davies se je prepustil njenim željam. Mogoče je bilo še najbolje tako. Mogoče bo potem Molly bolj naklonjena pogovoru.
»Veš kaj, Billy, pa si res malo čuden! Kaj tega še nisi opazil? Ali pa je tvoj poseben štos v tem, da pustiš, da te punce posilijo? Ne vem, sicer pa niti ni tako slabo. Za koga delaš? Zdaj me to sicer ne briga več. Zdaj ko nisi več oborožen drugače kot s tistim kar ti je dala
narava, najraje pozabim na posle. Razen na enega...«
Nista več izgubljala besed. In tako mu je Molly nekje na sredi njegove prve newyorške »balade« šepnila na uho, da si nikakor ne bi mogla odpustiti, če bi ga za ves večer prevzela tista »zmešana Betty«.
Billu v tistih trenutkih še ni bilo jasno, v čem je razlika med Molly in Betty, razen da je bila Betty sprva zelo napadalna, Molly pa bolj vabljiva. Toda še v šoli so mu starejši dopovedovali, da ne sme nikoli, razumeš, nikoli, primerjati ženske z drugo, zlasti pa ne v navzočnosti prve...
V	kopalnici, kamor sta tokrat odšla skupaj, ji je rekel:
»Molly, pošilja me Samson!«
V	kadi, v kateri sta stala, je med njima nastal zid. Molly je odrevenela. Bila je lep, negiben ženski kip.
»Samson? Kaj pa imaš ti z njimi? To... torej... delaš? Kako si si upal? Ne, ne morem verjeti! Billy!«
»Ne, Molly, ne delam tistega, kar misliš. Moral sem te spoznati. Zato mi je dal Samson pošiljko zate.«
»Saj jo imam! Nič več ne potrebujem stalno. Razumeš? Zapravila sem takšen kup denarja, ki ga ti ne boš videl tako kmalu, samo da sem se znebila praška. Zato me pustite pri miru! Ti, ali kdo drug?«
Vse je mirno prenesel in prav to jo je tudi pomirilo.
Vzela je zavojček in ga spravila v torbico. Potem je preskočila njuno obleko.
»Komu moram dati denar, moj veliki prijatelj in ljubitelj mojega petja? Poreden si, da veš!«
Mary Ljnti Baxter
Solze včerajšnjega dne
23. nadaljevanje____________________________
Paige se je obotavljala. »Ne vem, nisem še razmišljala o tem, kaj bom počela, vsekakor pa sem z delom zelo v zaostanku in tudi stanovanje moram malce pospraviti...«
»Razumeme...«je rekla Katherinezmučeni-škim glasom.
»Te bom kaj poklicala,« je pohitela Paige. »Najbrž jutri, pa tudi v nedeljo.«
»Prav. Torej se kmalu spet slišiva. Adijo.«
»Adijo,« je tiho rekla in odložila slušalko.
Imela je slabo vest. Mati je bila zaskrbljena in sama. Morala bi k njej. Ampak saj se bosta takoj spet sprli! Ta dva dni mora biti sama, mora razmisliti o stvareh in se umiriti.
Ko se je oprhala, je potegnila nase udobno svileno pižamo, vzela v roke žepno knjigo, ki je veljala za bestseler, in se vrgla na kavč. Lase si je spela in obraz očistila. Bolje se je počutila in vse je kazalo, da bo to noč vendarle spala, ne da bi jo tlačila mora.
Zdaj je zazvonilo na vratih. Pogledala je na kuhinjsko uro in šla odpret.
»Kdo je?« je vprašala.
»Jaz, Lane.«
Obstala je kot vkopana.
»Paige, odpri, za božjo voljo! Zmrznil bom, „če me boš še dolgo pustila stati tu.«
Kot začarana je stegnila roko in počasi odprla vrata. Ko je vstopil, je hitro spet zaprla za njim. Od zunaj je zavel hladen in vlažen zrak, ki je nagnal človeku mraz v kosti.
»Kako čudovito je pri tebi,« je rekel Lane, ko je slačil plašč. Prisegla bi, da si je ta čas že ogledal notranjost stanovanja. »Čedno,« je zamišljeno pripomnil in jo pomenljivo pogledal.
Paige mu je obrnila hrbet. A ne prej, kot je premotrila globoke gube, ko so se mu zarezale okrog ust, in ugotovila, pač, kadar nima plašča na sebi, je videtfkar nekam sključen od utrujenosti.
Molk je prekinila šele, ko je požrla slino, ki se ji je nabrala v grlu in se odhrkala. »Si... si prišel zaradi Jamieja... ali zaradi ločitve?«
Mrko jo je pogledal. Njegov obraz je v trenutku otrdel. »Zaradi prvega,« je zamrmral.
Roki sta se ji kar sami stisnili v pesti.
»Vsaj toliko počakaj z zasliševanjem, da sedem in se ogrejem, hudiča. Bodi no malo bolj potrpežljiva.«
Zardela je. »V redu,« je sarkastično rekla.. »Izvoli, počuti se kot doma.« Potem se je počasi le premaknila od vrat, kjer je že od njegovega prihoda negibno stala.
Vonj, ki jo je pri njem od nekdaj vznemirjal, se je že naselil v njeno stanovanje. Oči so ji obvisele na njegovi skrušeni postavi.
Sesedel se je na kavč in se popraskal po bradi, ki je od jutranjega britja sem postala že spet ostra.
»Ali je sploh kje kdo, ki mi pride do živega,« je zavzdihnil, se naslonil nazaj in zaprl oči. Čez obraz mu je šinil blažen smehljaj.
Paige je stala dovolj blizu, da je videla njegove dolge trepalnice, robove vek, ki jih je tolikokrat poljubovala... A zdaj so te oči...
»Bi kaj spil?« je živahno rekla, da bi tako tudi sebe zbudila iz sanj. »Kavo?«
»Prosim... če ti ni odveč.«
Res je bil videti izčrpan. Skušala je pregnati sočutje, ki se je je hotelo polotiti.
»Bi morda tudi kaj pojedel? Omleto na pri-
mer?«
»Ne, hvala,« je rekel, odprl oči in jo začudeno pogledal. »Med potjo sem se ustavil pri stojnici s hamburgerji,« je dodal in končno le odvrnil oči od nje. Glas se mu je čudno lomil.
Paige je prikimala in odhitela v kuhinjo, da bi pripravila kavo. Ko je štela žličke, si je dopovedovala: ne prepuščaj se usmiljenju, res je utrujen, ubog in izgubljen, ampak kaj to tebi mar. Toda ob pogledu nanj se ji je stiskalo srce... Proti temu se pač ni mogla boriti.
Noge je kar niso hotele držati, ko se je s kavo na pladnju podala proti mizi v dnevni sobi. Žvenketanje ga je prebudilo iz polsna. »Najprej sem vdrl, zdaj pa mislim, da mi bodo še stregli«, se je nasmehnil.
Omečila se je in mu vrnila nasmešek. »Je že v redu.« Potem je hlastno vprašala: »Si kaj izvedel glede Jamieja?«
»Danes popoldne sem priletel iz Belgije in ko sem prišel domov, me je čakalo sporočilo, naj pokličem Jima.« Ko je opazil njen začudeni pogled, je pojasnil: »Jim je ime detektivu, ki sem ga najel, da bi našel Jamieja.«
Prikimala je. »No, poklical sem ga in izkazalo se je, da mož potrebuje podroben opis tvojega brata in njegovo fotografijo. Novejšo, seveda. Opisal sem mu ga dokaj natančno, upam, žal pa mu nisem mogel postreči s fotografijo...« Obmolknil je. »Zjutraj navsezgodaj jo hoče imeti«.
»Razumem...« je rekla in odvrnila pogled. Če kdaj, potem je bil zdaj pravi čas, da načne pogovor o ločitvi. Pa kaj se še obotavlja?
»In to je vse?« je razočarano rekel. »Vse, kar mi imaš reči?«
»Ne, saj nisem tako mislila,« je planila. »Razmišljam, ali imam kakšno njegovo fotografijo, ki bi ne bila stara...«
Že tretjič Akhov Monotona 7. etapa
V hudi vročini so udeleženci kolesarske dirke »Po Jugoslaviji« hranili moči za sprint
NOVA GRADIŠKA, 20. junija — Mošlavinci so udeležencem 40. mednarodne kolesarske dirke pripravili prisrčen sprejem, v etapi od Zagreba do Nove Gradiške pa je spet zmagal sovjetski kolesar Aleksej Akhov, ki iraa tako sedaj v žepu že tri etapne zmage na letošnjem jugoslovanskem »touru«. Tudi sedma etapa pa ni spremenila vrstnega reda med posamezniki in ekipami: še naprej vodi Bruno Bulič, med ekipami pa Jugoslavija.
V hudi vročini so kolesarji v glavnem ves čas hranili moči za sklepni sprint, tako da je t»la sedma etapa kaj monotona, le leteči cilji so kolikor toliko razgibali kolesarsko karavano. Kar na dveh letečih ciljih je bil najhitrejši današnji zmagovalec Akhov, na tretjem pa je zmagal Bolgar Penčev. Akhov sedaj tudi s premočjo vodi v skupni razvrstitvi letečih ciliev, na drugem mestu pa je Čerin.
Šele zadnji kilometer pred ciljem v Novi Gradiški se je lagodna vožnja spremenila v srdit boj za najugodnejše položaje v odločilnem sprintu. V splošni gneči so si nekateri pomagali tudi s komolci, pri čemer je bilo videti. da jo je najbolj skupil Italijan Tae-si. ki se je komaj ognil padcu. Na cilju je Taesi napadel Akhova. češ da ga je dvakrat potisnil med gledalce. Manjkalo ni hudih besed, vendar so se duhovi kmalu pomirili, tako da je vse minilo v znamenju miroljubnosti, kakor je bila sploh celotna etapa.
Vsi udeleženci dirke so privozili na cilj v skupini v času zmagovalca.
VRSTNI RED VII. ETAPE (Za-greb-Nova Grdiška - 143 km. povprečna hitrost 39,810 km na uro): 1. Akhov (SZ) 3:35,36. 2. Taesi (It)
V soboto prvenstvo RV in PVO
LJUBLJANA — V vojašnici Ignac Voljč-Fric na Vrhniki bo od 23. do 25. t. m. 34. prvenstvo RV in PVO v vojaškem mnogoboju in streljanju. Tekmovanja se bo udeležilo pet ekip, in sicer iz Beograda. Sombora, Niša in Zagreba. Tekmovanja v mnogoboju bodo v vojašnici, strelci pa se bodo pomerili na strelišču v Ljubljani. Tekmovanje bo v soboto ob 7.30 odprl poveljnik vojnega letalstva in protiletalske obrambe generalpodpolkovnik Slobodan Alagič, slovesen zaključek pa bo v ponedeljek ob 9. uri.
• Tudi Apostolovski prijavljen
Slovenski rekorder v skoku v višino Sašo Apostolovski, ki je imel letos zelo uspešno zimsko sezono, se je v finalu APJ minulo nedeljo v Zagrebu poškodoval. Pri enem izmed poskusov je pri padcu dobil lažji pretres možganov, ker ni bilo na voljo dovolj blazin. S tekmovanjem je sicer nadaljeval. seveda pa ni več zmogel dobrega rezultata. Kljub temu bo v četrtek, drugi dan tekmovanja, bržčas nastopil. če se bo le dovolj dobro počutil. V reprezentanco ga seveda niso uvrstili, noče pa zamuditi priložnosti za dober rezultat, ki bi ga morebiti popeljal tudi na OI v Los Angeles. Za to bo imel konec tedna še eno priložnost — nastopil bo namreč na enem izmed mnogih mednarodnih mitingov nekje na tujem.
3:35,39, 3. Popa (Rom) 3:35,41 (upoštevane so bonifikacije za prva tri mesta 10,7 5 sekund), 4. Rutten (Niz( 3:35,46, 5. Cuderman (Jug), 6. Otte-, vangner (Niz), 7. Varietti (It), 8. Rajko Cubrič (Srb). 9. N. Garcia (Kuba), 10. Žavbi (Slov) vsi v času Ruttna.
SKUPNI VRSTNI RED: 1. Bulič 19:56,55, 2. Čerin 19:58,38, 3. Pavlič 19:59,48. 4. Lampič 20:00,01, 5. Cuderman 20:00,57, 6. Ropret (vsi Jug) 20:01,11,	7. Trampuž (Slov)
20:01,25,	8. Golovatenko (SZ)
20:07,00, 9. Godio (It) 20:08,43, 10. Penko (Slov) 20:10,14.
EKIPE: 1. Jugoslavija 59:55,28, 2. Sovjetska zveza 60:27,48. 3. Slovenija 60:28,06, 4. Italija 60:36,20, 5. ekipa upo 60:47,57, 6. Avstrija 60:48,04.
Jutri bo na sporedu VIII. etapa od Nove Gradiške do Brčkega, ki ga bo dolga 165 km.
VITO DIVAC
Po pomoči igralcema se je zdravnik naše ekipe zgrudil in kmalu umrl
54-letni dr. Božidar Miienovič iz Niša ni preživel novega srčnega napada — Vratar Simovič med najbolj prizadetimi v našem moštvu
LYON — 50. minuta igre Francija — Jugoslavija: v našem kazenskem prostoru sta pri izidu 1:0 za Jugoslavijo ob napadu Sixa ostro trčila vratar Simovič in Gudelj. Oba sta obležala na tleh, zato je z naše klopi za maserjem Karlom Žagarjem stekel še zdravnik dr. Božidar Miienovič. Simovič in Gudelj sta bila po učinkoviti pomoči hitro nared, toda ko sta se naša »medicinca« približala klopi ob robu igrišča, se je 54-letni dr. Božidar Miienovič zgrudil.
Režiser francoske televizije je tedaj hitro usmeril kamero proti naši klopi, kjer je dr. Miienovič nihal med življenjem in smrtjo. Toda med številnimi komentatorji je ta dogodek ustvaril pravo zmedo: na tleh je jugoslovanski selektor Todor Veselinovič (to so govorili pod vtisom dogodka s tekme proti Danski, na kateri je Veselinoviču postalo slabo in je moral v slačilnico) so vpili eni, drugi pa, da gre za našega trenerja Anteja Mladiniča (temu je bil dr. Milenkovič na prvi pogled res malce podoben), šele nekateri jugoslovanski radijski reporterji pa so na koncu sporočili pravo novico, da gre za dr. Milenkoviča, ki ga mnogi sploh niso poznali.
Profesor dr. Božidar Miienovič je bil že vrsto let predstojnik medicinsko športnega centra v ^išu, 22 let zdravnik nogometašev Radničkega, že 10 let pa dela z različnimi jugoslovanskimi selekcijami, od tega dobro leto z reprezentanco A. Je poročen in oče 21-letnega sina, vsepovsod pa je užival ugled strokovno dobro podkovanega zdravnika in širokosrčnega človeka. Le nečesa mu mnogi sodelavci in prijatelji niso mogli odpustiti - veliko preveč je kadil, cigareto za cigareto. To je bil že njegov drugi srčni napad, poleg tega pa je zaradi trenutne slabosti omahnil s klopi že med nedavno tekmo »modrih« s Portugalci v Lizboni.
In kako je umrl dr. Božidar Miienovič?
»Ko sta prišla do klopi, se je dr. Miienovič zgrudil
kot pokošen. Maser Žagar ga je med padcem prestregel, ker je dr. pri tem tudi vzkliknil, na koncu pa sta se oba skupaj skotalila po tleh. Žagaf je takoj reagiral, dal mu je umetno diganje »usta na usta«, še prej pa mu je s težavo izvlekel jezik iz ust. Celo ugriznil ga je. Nato je z umetnim dihanjem nadaljeval temnopolti vojaški reševalec, za njim pa še trije. Znoj je dobesedno lil z vseh, dr. Miienovič pa je le za trenutek pogledal z očmi, ko so mu dali injekcijo in kisik. Nato so ga hitro odpeljali z reševalnim avtomobilom,« tako je pripovedoval naš ekonom Milan Nikolič, ki je natančno spremljal »operacijo«, ki je trajala približno šest minut, dodal pa še to, da se je zdravnik Miienovič že ves dan slabo počutil.
Igra je ves čas tekla naprej, okrog polnoči pa so iz bolnišnice »Bellevue« v St. Etiennu sporočili, da je dr. Miienovič umrl, ko mu je po novem napadu dokončno zastalo srce. Vsi napori francoskih zdravnikov so bili torej zaman. V našem taboru je zavladala velika žalost, najbolj potrt je bil nedvomno vratar Simovič. »Če z Gudljem ne bi obležala, se to najbrž ne bi zgodilo. Dr. Miienovič ne bi pritekel k našim vratom. Po tem dogodku jmo vsi pogledovali proti naši klopi in pozabljali na igro. Poraz s Francozi lahko pripišemo tudi tej nesreči. Dekoncentrirala nas je,« je dejal Zoran Simovič.
FRANCI BOŽIC
Visoko vodstvo ekipe SFRJ
Naša moška atletska reprezentanca dobro začela dvoboj z Grčijo na 34. Vjesnikovem memorialu Borisa Hanžekoviča v Zagrebu - Dobri dosežki
ZAGREB, 20. junija — Jugoslovanski atleti so uspešno opravili prvi dan dvoboja z reprezentanti Grčije in 34. Vjesnikovega memoriala Borisa Hanžekoviča na štadionu v Maksimira, na katerem nastopajo tudi gostje iz Madžarske in Avstrije. V toplem vremenu so naši reprezentanti pokazali dobro formo, temu primemo ugoden pa je bil tudi končni izkupiček, kar zadeva kakovost rezultatov, četudi je šprinterjem pihal veter v prsi.
Že po prvih dveh disciplinah — tekih na 100 in 400 m - ter preizkušnjah s kroglo in kopjem so naši dosegli visoko vodstvo, v obeh tehničnih disciplinah pa tudi zelo dobre rezutlate. Sead Kardžalič je že v prvem poskusu s kopjem dosegel nov državni rekord 83,70 (prej 83.58), zanimivo pa je, da ga je dosegel na istem metal išču kot naš zadnji rekorder pred njim — Novo meščan Darko Cujnik v finalu evropskega atletskega pokala leta 1981 (83.56). Krdžalič je imel še več uspešnih poskusov čez 80 m in je očitno v zelo dobri formi.
Na drugem metališču je izjemno razpoloženi Zlatko Saračevič prav tako že v prem poskusu dosegel imenitno daljavo 20,65, po seriji uspešnih metov pa je v zadnjem rezultat še izboljšal na 20,76.
Tek na 10() m je prepričljivo dobil Nikolič, zanimivo pa je da je Kranjčan Rudcž premagal drugega našega reprezentanta Popoviča. V preizkušnji na 400 m je premočno zmagal Knapič. medtem ko je v razmeroma šibki konkurenci v memorialni disciplini na 110 m z ovirami zmago slavil Vukičevič (ob naših in Grkih so na-
OD TOD IN TAM
LOS ANGELES - Na izbirnem prvenstvu ZDA za nastop na OI je bilo doseženih še nekaj odličnih rezultatov in rekordov. Moški«- 10.000 m: Cum-mings 27:59.08, Virgin 28:02,27, Porter 28:03.86; daljava. Lewis 871, Myricks 825. McRae 815; ženske -800 m: Gallagher 1:58.50. \Vvsocki 1:59,34. Campbell 1:59.77; 400 m: Chesborough 49.28. Hooks 49.79, Leatherwood 50.19; kopje: Smith 61.18. Suftin 58.08. Sulinski 55.64. V predtekmovanju moških na 200 m je Lewis tekel 19.84. kar je četrti rezultat vseh časov na svetu.
LONDON - V kvalifikacijskem nastopu za nastop na teniškem turnirju v Wimbledonu je Jugoslovanska Renata Sašak izgubila v 2. kolu z Američanko Christianovo s 3:6. 6:7.
BUDIMPEŠTA — V nadaljevanju mednarodnega vaterpolskega turnirja Tungsram je Jugoslavija igrala 9:9 z Nizozemsko, v zadnjem kolu pa izgubila z Madžarsko s 6:7. Končni vrsti red: SZ 14. ZDA 12. ZRN 8, Madžarska. Jugoslavija. Kuba in Italija po 5. Nizozemska 1 točka.
REKA — V prijateljski tekmi je naša košarkarska reprezentanca premagala Kvarner s 138:80. Vilfan je dosegel 12 točk.
TORONTO - Na kvalifikacijskem tekmovanju za nastop na OI je kanadski plavalec Victor Davis popravil svoj svetovni rekord na 200 m prsno 2:14.77 na 2:14.58. Na 400 m kravl je zmagal Szmidt s 4:57.70 pred Shemil-zom s 3:58.30.
BELFAST - Na atletskem mitingu je angleški tekač Steve Ovett na 800
m tekel 1:46,15 in upa, da ga bodo selektorji poleg teka na 1500 m v Los Angelesu uvrstili tudi v konkurenco za 800 m.
Lepi uspehi smučarjev v Celovcu in Beljaku
CELOVEC, BELJAK — Smučarski tekači iz Ihana, člani kranjskega Triglava in Partizana iz Gorij so te dni sodelovali na mednarodnih tekmah v rolkanju in v konkurenci z Avstrijci in Italijani dosegli več lepih uspehov. Vsi upajo, da jih bodo ponovili tudi na zanimivem dvanajsturnem tekmovanju za posameznike in štafete v Cal-donazzu (24. t. m.).
Vrstni red kriterija v Celovcu, pionirji (letniki 69—71, 5 krogov, 800 m, 16 tekmovalcev): 1. Graber (A), 2. Rugero (I), 3. Starbek, 4. Kovič, 5. Nunar (vsi J); st. mladinci (10 krogov, 13 tekmovalcev): 1. Povirk (J), 2. Standmann (A), 3. Leghissa (I); člani (10 krogov, 24 tekmovalcev): 1. Ma-siero (I), 2. Lackner (A), 3. Jože Klemenčič (J), 4. Standmann (A)... 9. Orešek, 11. Piber, 13. Podlogar (vsi J) itd.
Vrstni red gorskega teka Beljak--Dobrač, pionirji, 3 km (16 tekmovalcev): 1. Graber (A), 2. Ruggero j (I), 3. Starbek, 4. Nunar, 5. Kovič (vsi J); mladinci (5 km, 17 tekmovalcev):
1.	Lekan, 2. Janez Klemenčič, 3. Ka-trašnik ... 5. KrajŠek (vsi J); člani (10 km. 28 tekmovalcev): 1. Masiero (I),
2.	Standmann, 3. Lackner, 4. Mayer, 5. Janach (vsi A), 6. Jože Klemenčič (J) - 1.09 za zmagovalcem, 8. D. Podlogar. 9. Orešek (oba J) itd.
stopili le še Avstrijci). Zelo solidno je tekmoval Stekič, ki je v drugi seriji presegel znamko 8 m. Razburljiva sta bila tudi teka na 5000 in 1500 m. Na daljši progi je tek odločil šele finiš, v katerem je Grk premagal našo dvojico, pri tem pa je bil Kršek (pred dnevi je v Skandinaviji nekajkrt tekel pod 14 minutami) nekaj močnejši od Celjana Rozmana, ki bo konec tedna nastopil na mednarodnem mitingu v Angliji. Na 1500 m so naši tekli precej defenzivno, razplet pa se je začel 300 m pred ciljem, ko je napadel Po-krajčič, odbil napade tekačev, vztrajni Romeo Živko (nova pridobitev Velenjčanov) pa si je v prvem nastopu za reprezentanco v ciljni ravnini pritekel zelo dobro drugo mesto.
- Dober rezultat je dosegel tudi Madžar Salbert v skoku ob palici. Preskočil je 550 cm, poskusi na višini novega madžarskega rekorda (5,60) pa se mu niso posrečili.
REZULTATI - 100 m: Nikolič 10.72, Popovič (oba J) 11,06. Gadjios 11.07, Statopulos (oba G) 11,22; izven — Kovacz (M) 10,75, Rudež (Tr) 10,92; 400 m: Knapič 46,91. P.
Pavlovič (oba J) 47,19, Stefanopulos 48,20, Kalipolis (oba G) 48,21; izven - Banko (M) 47,80; 1500 m: Pokraj-čič 3:45,15, Živko (oba J) 3:45,59, Kurtis 3:45,63, Ciakulas (oba G) 3:45,70; izven Perica (J) 3:46,18, Enekes (M) 3:46,59, Popetrtt (Vel) 3:47,79;	5000 m:	Hancos (G)
13:57,21, Kršek 13:57,61, Rozman (oba J) 13:58,29, Kusis (G) 14:15,69; izven - Sekulič (J) 14:22,47; 4x100 m: Jugoslavija (Jovanovič, Nikolič, Popovič, Knapič) 40,55, Grčija 40,89, Mladost (Zg.-ml) 42,72 (ml. rek. Hrv); 110 m ovire: Vukičevič (J) 14,25, Finodis (G) 14,39, Pisič (J) 15,06, Sarokinos (G) 15,07; izven Grabušič (J) 14,95, daljava: Stekič (J) 8,10, Delifotis (g) 7,57, Marinkovič (J) 7,50, Canos (G) 7,00; palica: Co-nis (G) 500, Sarčevič 480, Georgijev-ski (oba J) 480, Kokkalis (g) 460; krogla: Saračevič 20,76, Ivančič (oba J) 19,69, Maganas 16,57, Pandis (oba G) 13,41; kopje: Krdžalič (J) 83,70, Papadimitriu (G) 79,04, Cujnik (J) 73,46, Perisperis (G) 73,32; izven — Umek (Lj) 62,90; točke po prvem dnevu: Jugoslavija 68, Grčija 38.
EVGEN BERGANT
LJUBLJANA —-V zadnji tekmi polfinalnega turnirja za naslov mladinskega ekipnega prvaka Jugoslavije je Olimpija premagala Vojvodino s 3:1 in se v končnem vrstnem redu uvrstila na 2. mesto te skupine. Zmagali so nogometaši Partizana, ki jih že v soboto čaka prva finalna tekma.
Zajec v Anglijo?
• Kapetan jugoslovanske reprezentance Velimir Zajec je sklenil dogovor za prestop h grškemu Pa-nathinaikosu, zatem pa je — zaradi »častne besede«, ki jo je bil dal Grkom, zavrnil menažerja italijanskega Napollja, čeprav mu je za prestop ponudil dvakrat več denarja. Po tekmi s Francijo pa so Zajca obiskali možje iz Nottingham Fore-sta, ki očitno ne računajo več na našega vratarja Simo vica. Pogovori Zajca in Angležev so trajali dolgo v noč, naš kapetan pa jim bo odgovor v Anglijo sporočil iz Zagreba.
Pohvali le Zajcu in D. Stojkoviču
Zadnjo tekmo predtekmovanja na 7. EP s Francozi so naši izgubili z 2:3
ST. ETIENNE — Tretji poraz »modrih« ni bil sicer tako prepričljiv kot prva dva, vendar po svoje še bolj boleč: Francozi so namreč zaigrali samo s polovično močjo, pa vseeno zanesljivo premagali Jugoslovane. Tega bi se pri nadaljnjem snovanju morali pri nas še posebno zavedati, ne pa da bi častni poraz ob slovesu od EP morda spet precenili.
Izmed naših igralcev sta nalogi soli dno opravile le Zajec in D. Stojkovič, najbolj pa je odpovedal Zlatko Vujo-j vic, ki ga naš štab nedvomno sploh ne bi smel uvrstiti v moštvo, saj je bil že v obeh prejšnjih nastopih med najslabšimi.
L’Equipe je takole ocenil igralce obeh moštev - Francija: Bats 7,00, Femandez 7,12, Battiston 6,75, Bo-siss 7,25, Domergue 6,87, Tigana 7,62, Giresse 6,25, Ferreri 6,12, Platini 8,87, Rocheteau 5,12, Six 7,25; Jugoslavija:k Simovič 5,33, N. Stojkovič 5,66, Zajec 6,16, Miljuš 6,33, Šestič 7,50, Gudelj 6,83, Radanovič 6,00, D. Stojkovič 7,50, Baždarevič 6,83, Sušič 5,66, Vujovič 6,83.
FRANCI BOŽIČ
IZJAVI
ANTE MLADINIČ (Veselinovič spet ni dal uradne izjave): »Igrali smo solidno. To je bila naša najboljša igra ha prvenstvu. Potrdila je, da nekaj le veljamo. Premagal nas je Platini, ki ga ne more nihče zaustaviti, tudi nadarjeni D. Stojkovič ne.«
MICHEL. HIDALGO: »Razburljiva tekma z več preobrati. Po dveh zmagah so naši igralci preveč popustili. V posameznih trenutkih smo igrali slabo. Jugoslovani so potrdili svojo vrednost.«
Danska : Belgija 3:2 (1:2)
STRASBOURG — Danci in Belgijci so bili hud boj za drugo mesto v 1. skupini in za uvrstitev v polfinale. Dancem je zadoščal že remi, Belgijcem pa le zmaga. Obe enajsferici sta igrali zelo ostro, neodločni sodnik
Jugoslavija : Francija 2:3 (1:0)
Štadion Geoffroy Guichard, gledalcev 52.000, sodnik Daina (Švica). STRELCI: 1:0 - Šestič (30), 1:1 - Platini (59), 1:2 - Platini (62), 1:3 — Platini (76), 2:3 — D. Stojkovič (80, 11-m).
JUGOSLAVIJA: Simovič, Miljuš, Radanovič, Zajec, N. Stojkovič, D. Stojkovič, Gudelj, Baždarevič (Katanec), Šestič, Sušič, Vujovič (Deverič).
FRANCIJA: Bats, Bossis, Domergue, Battiston, Femandez, Ferreri (Tusseau), Six (Bravo), Tigana, Girrese, Platini, Rocheteau.
Maribor in Triglav
KOPER — Nogometaši kranjskega Triglava*so v drugi polfinalni tekmi za jugoslovanski pokal na območju Slovenije premagali Koper z golom Ta-neskega v 46. min. Triglav se bo tako pomeril z Mariborom za vstop med 32 najboljših klubov pri nas. Finale bo jeseni. Tekmo v Kopru je pred 200 gledalci zelo dobro sodil Drobnjak (Lj), ki je v prvem polčasu upravičeno dosodil 11-m za Koper, a Omanovič najstrožje kazni ni izkoristil.
JOŽE KREFT
Gole so dosegli: Arnesen (40., 11-m), Brylle (60.) in Elkjaer (84.) za Dansko, za Belgijo pa Ceulemans (26.) in Vercauteren (38).
Prokop (NDR) je pokazal Belgijcem dva rumena kartona, s tem pa srbori-tih duhov ni umiril. Puščal je precej grobo igro.
1. skupina Francija Danska Belgija Jugoslavija
3	3	0	0	9:2	6
3	2	0	1	8:3	4
3	1	0	2	4:8	2
3	0	0	3	2:10	0
Skakalna revija Mostec 1984 že konec tedna
Prireditev naj bi bila odslej namesto jeseni ob šišenskem prazniku (22. junij)
LJUBLJANA — Skakalno revijo »Mostec'84«, tradicionalno prireditev Smučarskega skakalnega kluba Ilirija, ki je bila doslej navadno v jeseni, bodo tokrat v skakalnem centru v dolinici pod Šišenskim hribom izvedli že konec tega tedna - kot osrednjo športno prireditev ob občinskem prazniku občine Ljubljana Šiška (22. junij — v spomin na ustanovitev glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet leta 1941 na Vodnikovi cesti 27). Tridnevni spored tekibovanj na Mostecu bodo 22. t. m ob 16. uri začeli pionirji, stari do 9 let (1976 in mlajši) na mali plastični skakalnici (12 m) ter pionirji do 11 in 13 let ob 17. un. (22 m). 23. t. m. ob 16. uri se bodo na 40-me trs ki plastični skakalnici predstavili pionirji do 15 let (1970-71) in mlajši mladinci (1969) na 40-me trski skakalnici, končali pa jo bodo z nastopom najboljših slovenskih mladincev in članov ter gostov iz zamejskega Zahomca. Koroške in Furlanije-Julijske krajine (Trbiža) v nedeljo (24. t. m.) ob 16. uri na 65-metrski skakalnici. Vstopnine ne bo, razglasitev rezultatov pa bo vsakokrat takoj po končanem tekmovanju v izteku skakalnic na Mostecu.
OTO GIACOMELLI
DR. BRANE ELSNER KOMENTIRA:
Za konec vendarle drobec naše igre
Kaže, da smo morali (brez potrebe?) izgubiti dve tekmi in prejeti sedem golov, predno so v naši reprezentanci spoznali, da je mogoče le s tekmecu prilagojeno taktiko razviti nekaj naše igre. V tekmi s Francozi so naši nogometaši pravilno postopali, ko so se oprijeli taktike, ki je v veliki meri upoštevala naše dejanske igralne sposobnosti.
K boljši igri, v kateri pa v prvih minutah ni manjkalo napak v obrambi (predvsem zaradi slabega pokrivanja), je svoje prispevala tudi psihična neobremenjenost našega moštva. Zato so naši nogometaši iz minute v minuto delovali zanesljiveje in bili v prvem delu najmanj enakovredno moštvo na igrišču.
Odmor in s tem predah zato naši enajsterici nista koristila. Francozi so spremenili način igre, ki so se je z začetkom drugega polčasa lotili bolj zagnano in temperamentno, medtem ko so naši med odmorom očitno preveč razmišljali, kako braniti pridobljeno (nenadejano) prednost.
Zlato tudi naša reakcija na bistveno spremenjeno igro Platinija ni bila pozitivna. Prav naša nesposobnost prilagoditi našo igro drugačni, agresivni taktiki Francozov se je morala končati s porazom. Kljub vsemu pa smo lahko zadovoljni s tem, kar so naši prikazali v prvem delu tekme.
to pot celo z učinkom napada, čeprav si ni ustvaril veliko priložnosti. V drugem polčasu pa se je izkazalo, da nismo sposobni ustrezno odgovoriti na agresivno igro in spet so se ponovile vse slabosti iz prvih dveh tekem z Belgijci in Danci: pretirano zadrževanje žoge in nenehno, brezupno prodiranje s kratkimi podajami skozi obrambne vrste po sredini igrišča.
Ob koncu predtekmovanj v naši skupini lahko rečem samo tole: domala do potankosti so se izpolnila predvidevanja poznavalcev, da se bodo v polfinale uvrstili Francozi in Danci, za oboje pa velja, da gredo naprej povsem zasluženo. Lahko se celo zgodi, da se bosta ti dve moštvi srečali tudi v finalu, čeprav je realnejše pričakovati finale Francija : ZRN. Ce ne bo presenečenj in se bo v drugi skupini ob ZRN uvrstila še Portugalska, pa so mogoče prav vse kombinacije, saj prav nobena ekipa izmed omenjene četverice nima tako izrazite prednosti, da bi bilo mogoče že v naprej izključevati kakršenkoli razplet.
BRANE OBLAK KOMENTIRA:
Odločiti se moramo za en slog
»Čeprav so imeli naši nogometaši proti Franciji celo možnost za zmago, je za naš nogomet bolje, da niso dobili tekme. Zmaga proti trenutno najboljši evropski enajsterici bi bržčas nekako prikrila ali zameglila slabosti našega nogometa. Naši tokrat niso igrali slabo. A roko na srce. Francozi se niso posebej trudili, a igrali so dovolj dobro, da so si z goli Platinija zagotovili še eno zmago. Menim, da ga je vodstvo reprezentance najbolj polomilo, ko si je za zadnji tekmi pred EP izbralo za nasprotnika Portugalsko in Španijo, ki so ju naši sicer premagali, vendar koristi od teh dveh tekem še zdaleč niso imeli. Ti dve ekipi igrata precej drugačen nogomet kot Danci in Belgijci, naši prvi nasprotniki na turnirju. Ce bi bili naši sparing partnerji na primer Nizozemci, bi bržčas že pred EP spoznali vse slabosti. Zadnje mesto v predtekmovalni skupini in trije porazi nazorno pričajo, kam je naš nogomet zdrsnil. Igralci sami niso zaupali Veselinoviču, on pa tudi njim ne. Le tako si lahko predstavljam selektorjevo nenehno iskanje »njegove« enajsterice. Veselinovič ob sicer številnem tehničnem štabu ni imel kakšne posebne opore s sodelavci. Sam
je odločal, sam se je opekel. Proti Franciji pa so nogometaši sami izbrali taktiko. No, šlo je nekako. To pa je tudi največ, kar lahko ta reprezentanca v tem trenutku da od sebe, za kar je sposobna.
Menim, da bi morali naši nogometaši začeti gojiti en slog igre. Odločiti se moramo ali za tehnično dovršeno, kombinatorno igro, s preigravanji po zgledu latinskoameriškega nogometa, ali za evropsko inačico, za enostavnejšo, racionalnejšo igro, polno tempa, hitrega tekanja naprej in nazaj, za igro, v kateri ne bo prostora za izživljanje posameznikov. Kombinacija, bolje rečeno neposrečena zmes, ki jo reprezentanca igra zdaj, ne vodi nikamor.
Prvi šef »yu nogometa« mora biti čvrsta, priljubljena oseba, ki jo bodo igralci cenili, z njo sodelovali, razreševali slabosti. Menim, da je pri nas veliko nogometašev, ki bi ob pravem, načrtnem delu, usklajenem med klubi, lahko spet prodrli v Evropo in svet.«
KAM, KAJ, KJE
REKREACIJA Izleti v naravo
OPD KOPER organizira v nedeljo, 24. t.. m. zanimiv planinski izlet po slovenski planinski poti in transverzali kurirjev in vezistov NOV Slovenije, ki bo potekal od Šentvida na Slemenu prek Smrekovca in Mozirske koce do Mozirja. Odhod posebnega avtobusa bo ob 5. uri z Ukmarjevega trga, prijave pa sprejemajo ob torkih in četrtkih v pisarni OPD. Koper, Čevljarska 1 med 17. in 19. uro. Izlet bo vodil Miro Žnidarčič.
PD PTT LJUBLJANA organizira od 28. t. m. do 1. julija izlet na Taro, koder bo 32. zbor planincev PTT Jugoslavije. Odhod bo v četrtek ob 6. uri, cena prevoza in prehrane je 2.000 din, vodila pa bosta S. Dolenc in D. Lavrič.
Kaveljci in korenine čez Pohorje
MARIBOR — Pohod kaveljcev in korenin čez Pohorje, to je štajerske skupine, bo v nedeljo. 24. t. m. Zbirališče bo pri spodnji postaji pohorske vzpenjače ob 7. uri (mestni avtobus št. 6). Ce bo deževalo, bo pohod (Areh--Klopni vrh-Lovrenc) šele 1. julija.
Priprave za blejski triatlon 12. 7.
na obeh prireditvah enake, le da bodo pri nas sprva nekaj krajše. Po premieri 12. 8. letos bo blejski triatlon v prihodnje ločen od prireditve kaveljcev in korenin, potlej vsako zadnjo nedeljo v avgustu. Organizatorji obeh prireditev so tudi sklenili, da bodo kar najtesneje sodelovali, je povedal predsednik komisije za množične prireditve SZS Alojz Hvala. Na Bledu bodo letos dobili vsi enaka priznanja, kategorije pa sicer bodo: moški od 18 do 35 let, od 35 do 45 let, od 45 do 55 let in ženske v enotni kategoriji.
Pohod na Kofce
BLED — Organizatorji prvega triatlona pri nas, na Bledu 12. avgusta, se izjemno skrbno pripravljajo, zato so navezali tudi tovariške stike s prireditelji triatlona 1. julija v Škocijanu-St. Kancianu Pravila in kategorije bodo
LJUBLJANA — Zveza za rekreacijo in šport invalidov SRS bo v nedeljo, 24. t. m. priredila pohod na Kofce. Izhodiščna postaja pohoda bo avtobusna postaja v Tržiču. Zbirališče bo ob 8.30. Iz Tržiča do Kofc bo hoje približno za tri ure. S Kofc bo mogoče nadaljevati pohod še na Veliki vrh, ki je od Kofc oddaljen približno poltretjo uro hoda. Pohodnike invalide bodo spremljali planinski vodniki iz Tržiča. Prijave: po telefonu (061) 343-924 (ZRŠIS, Danica Oman) najpozneje do danes.
Še to: avtobus iz Ljubljane za Tržič odpelje ob 7.15.
.H. O.
PRIREDITVE
Vaja in razstava v Grosupljem
GROSUP1JE — »Tito, ljubitelj narave in živali« je ime razstave fotografij, ki jo v okviru svojega tradicional-
nega mednarodnega tekmovanja službenih psov prireja prizadevno kinološko društvo Krim. Razstavo so odprli že pred dnevi, na ogled je v osnovni šoli Louisa Adamiča. Fotografije prikazujejo del prostega časa tovariša Tita v družbi štirinožnih prijateljev.
Poleg fotografij tovariša Tita so razstavljena tudi likovna dela učencev
šole na temo »Pes, moj prijatelj.«
V grosupeljski občini bodo 24. t. m. končali teden civilne zaščite. V akcijo so se vključili tudi prireditelji mednarodnega tekmovanja službenih psov KD Krim. V nedeljo, 25. t. m. ob 14. uri bodo na prireditvenem prostoru prikazali delo psa reševalca v enotah civilne zaščite.
NAMIG TEDNA
Dejavne počitnice!
Končno so učenci, dijaki pa tudi študentje dočakali počitnice. Ko minejo še zadnji preskusi, se bo vrečina brezskrbno predala dejavnostim, ki jih najbolj vesele in za katere med šolskim letom ni ne dovolj časa, ne priložnosti.
Intenzivno umsko delo je težavno in terja izdaten počitek. Vendar — lenarjenje v pravem pomenu besede ni pravi počitek. Tisto pravo je dejaven počitek. Saj mladim tega niti ni treba pripovedovati; to dobro čutijo in se po tem tudi ravnajo. Veliko uric posvetijo najljubšim športom, počitniškemu potepanju, izletom, turam, kolesarjenju, delovnim akcijam. Še tisti »najbolj leni«, ki po naravi ne marajo niti šolskega športa, se radi kopajo in plešejo.
NAMIG na športni strani DELA se seveda poteguje za aktivne športne počitnice. Nekatere so poceni, druge manj poceni. Priložnosti za šport je dovolj. Doma v krajevni skupnosti, na šolskih igriščih, na bazenu v koloniji, taborjenju s taborniki ali partizanskim društvom; na letovanju s starši ali prijatelji nekje ob morju, jezeru ali v gorah; pri dedu ali stricu na kmetih ali na daljšem vandranju »na stop«.
Pravi smisel počitniškega športa je sozvočje razvoja telesnih in duševnih sil tistih, ki še rastejo, in obnavljanje moči tistih, ki se jim je razvoj že ustavil. Zdravo in sposobno telo je polnokrvno, kot pravi dr. Srečko Bergant in v prispodobi rečeno: polnokrvno telo je posoda za umske napore.
Zmeren športni napor (v to bomo šteli tudi delo na kmetih ali na mladinski delovni akciji), v katerem se prepletajo aerobne, to je vztrajnostne naloge z gimnastičnimi vajami in športnimi igrami, ugodno vpliva na organizem in stopnjuje delovne zmožnosti. Če si znamo izbrati panogo, ki nas veseli in se z njo ukvarjamo v prijetni družbi, užijemo ob tem zvrhan koš zadovoljstva, razvedrila in dobrega počutja.
STANE UREK
S AH SAH S/
Presenečata mojstrska kandidata
BELA CRKVA - Na odprtem mednarodnem turnirju je med jugoslovanskimi šahisti v dobri formi velemojster Kurajica. V 4. kolu je osvojil že četrto točko. Presenetljivo pa je, da sta bila doslej enako uspešna tudi mojstrski kandidat iz Šabca Misojčič in beograjski veteran mojstrski kandidat Vuruna.
Derbi srečanje 4. kola je bilo med velemojstroma Marjanovičem in Ve-limirovičem, ki sta si po trdoživem boju razdelila točko. Prvič je izgubil partijo eden od naših najmočnejših velemojstrov Djurič. V tekmi za prvo mesto pa je še naprej bivša svetovna prvakinja Nona Gaprindašvili, ki‘ima samo polovico točke manj od vodilnih na lestvici.
Med tujimi šahisti je najuspešnejši mladi angleški mojster FIDE Welle.
Pomembnejši izidi 4. kola: Vuruna ; S. Kovačevič 1:0, Misojčič : Gašič 1:0, Skemris : Tošič remi, Stoica : Vujovič 1:0, Gaprindašvili : Kravu-ljac 1:0, Cvitan : Adamski remi, Čirič' : V. Kovačevič remi, Karakljajič : Trumič 1:0, Komarica : Nebojša Ristič 0:1, Barlov : Djurič 1:0.
Vrstni red: Kurajica, Misojčič in Vuruna po 4, Marjanovič, Velimiro-vic, Gaprindašvili, Kirov, Karakljajič, Ilijč in Stoica po 3,5 itd.
Na kratko
LJUBLJANA — Na rednem ponedeljkovem hitropoteznem turnirju v Šahovskem domu je v 1. finalni skupini zmagal Navinšek pred Lagudinom, Zormanom, Musičem itd. V drugi skupini pa je zmagal Bras. m. Dj.
Obsodili razpečevalce ponarejenih dolarjev
43-letnega Karla Liskowtza, 41-letnega Petra-Hansa Bemdorferja in 38-letnega Jožeta Škulja so obsodili na štiri leta zapora in na izgon iz Jugoslavije
LJUBLJANA, 20. julija — Mednarodno skupino razpečevalcev ponarejenega denarja, ki so proti koncu letošnjega marca skušali v Ljubljani raz pečati skoraj 100.000 ponarejenih ameriških dolarjev, katerih nominalna vrednost je 10 milijonov dinarjev, so danes na ljubljanskem temeljnem sodišču obsodili na zaporne kazni: Avstrijca, 41-letnega Petra-Hansa Bemdorferja in 43-letnega Karla Liskotvtza, oba z Dunaja ter 38-letnega Jožeta Škulja iz Ljubljane, zaposlenega v Hamburgu, so obsodili vsakega na štiri leta zapora in na izgon iz Jugoslavije po prestani kazni, medtem ko so 38-letnega Rolfa Zimmermanna iz Hamburga zaradi ponarejanja listin obsodili na tri mesece zapora in mu v naslednjih petih letih po prestani kazni prepovedali vstop v SFRJ. Vsem obsojenim so podaljšali pripor do pravnomočnosti sodbe.
Udarec, ki so ga preiskovalci ljubljanske UNZ zadali skupini razpečevalcev, je obrodil sadove, saj jim je uspelo preprečiti, da bi 95.000 ponarejenih ameriških dolarjev prišlo v roke ljudem, ki bi jih v dobri veri misleč, da so pravi, tudi kupili. Razpečevalcem pa so v njihovih kriminalnih kartotekah dodali še eno izmed številnih kaznivih dejanj. Čeprav najbrž ne bo nikoli povsem znano, kam seže kriminalna dejavnost obsojene skupine razpečevalcev, pa je povsem zanesljivo, da so 23. marca letos, dan pred aretacijo, dobili s posredovanjem _
iz Italije 95.100 ponarejenih ameriških dolarjev, katere sta jim, kakor je bilo slišati na današnji glavni obravnavi, pripeljala neka Italijana iz Milana.
Čeprav so se vsi trije razpečevalci med seboj obtoževali in valili krivdo drug na drugega, je zagotovo, da so imeli pri tem kriminalnem dejanju vsak svojo vlogo. Med njimi je imel vsekakor glavno besedo Karl Lisko-wetz, ki bi po besedah Jožeta Škulja, moral dobiti tudi največji izkupiček, če bi jim uspelo ponarejene dolarje prodati. Nič manj
ŠTIRIINDVAJSET UR
Motorista čelno trčila
NOVA GORICA, 20. junija -Včeraj ob 18.50 je z neregistriranim motorjem vozil iz Otaleža proti Jaz-nam mladoletni D. E. iz Otaleža. Ko je pripeljal do hiše številka 48 v Ota-ležu, ga je zaneslo na levo, in čelno se je zaletel v motorno kolo, ki ga je pripeljal nasproti 52-letni Anton Lahajnar iz Straže. Oba sta padla in se ranila. Prepeljali so ju v ljubljanski Klinični center.
G. B.
Končana nogometna afera »Teteks«
TETOVO, 20. junija (Tanjug) — Občinsko sodišče v Tetovu je izreklo kazni bivšim funkcionarjem nogometnega kluba Teteks, ki jih je obtožnica bremenila ponarejanja službenih dokumentov in grabeža. Tako so bivšega predsednika kluba Sima Trifunovske-ga obsodili na 18 mesecev zapora, bivšega sekretarja Jovana Bojčevske-ga pa na 12 mesecev zapora. Na sedem mesecev zapora pa so obsodili še tri bivše funkcionarje.
S kolesom izsilila prednost
TITOVO VELENJE, 20. junija -Sinoči ob 20. uri je 14-letna Mirjam Povh iz Titovega Velenja s kolesom zapeljala z dvorišča na prednostno cesto v domačem kraju. Pri tem je izsilila prednost pred voznikom kolesa z motorjem, 70-letnim Antonom Bre-
NOČNA KRONIKA
•	Polna luna ne udari le v hipu, ampak se njeno delovanje lahko tudi zavleče. Tako je na primer pod njen vpliv padla Ana B. Ker je preveč popila, si je na Staničevi ulici hotela malce odpočiti. Najdeno ležečo so prebudili, vendar je povedala, da je prišla že toliko k sebi, da bo lahko samostojno hodila in dostavili so jo na dom. Seveda pa so žensko prijavili.
•	Do nemira je prišlo v motelu Medno. Tam se je pojavil Dragan P. in hotel nekaj povedati ali zapeti po mikrofonu, kar pa so mu glasbeniki odklonili oziroma preprečili. To je fanta spravilo v slabo voljo in razbil je tri steklenice. Ko je na kraj prišla patrulja, je steklenice piva plačal, po nasvetu miličnikov pa je lokal zapustil in se napotil domov.
•	Tudi pri Žibertu je bilo živo. Za mizo sta se sedla dva gosta, Martin Z. in Nurija A. Sprla sta se in začela ob tla metati kozarce. Oba so odstranili in zanju napisali prijavo sodniku za prekrške.
•	Na vrtu gostilne Rio se je razigral in se nedostojno obnašal Mirsad J. Razgrajal je in se prepiral, nato pa so ga napotili domov ter napisali prijavo.
•	Ko so trije vstopili v lokal Za Ljubljanico, je eden zagrabil stol in grozil, da bo vse razbil. Do tega je prišlo, ker so bili vsi trije, zlasti Andrej R., že krepko »fajhtni« in jim niso več hoteli postreči z alkoholnimi pijačami. Veseljaki so še pred prihodom miličnikov pobegnili v neznano, vendar jih bodo izsledili.
M. S.
zlanom iz Šentilja pri Titovem Velenju. Prišlo je do trčenja, v katerem sta se oba hudo ranila. Zdravijo ju v celjski bolnišnici.
G. B.
Voznik motorja je bil takoj mrtev
NOVA GORICA, 20. junija - Sinoči ob 21.30 je 43-letna Stanislava Jejčič vozila osebni avtomobil iz Vo-gerskega proti Jazbinam. Ko je pripeljala do hiše številka 97 na Voger-skem, ji je z desne strani pripeljal z neprednostne ceste z neregistriranim motorjem 22-letni Jože Sušmelj iz Pervačine. Čeprav je Jejčičeva močno zavirala, je Šušmelja zbila po cesti. Bil je takoj mrtev.
G. B.
Poročilo
protiperonospome službe
Vinogradnike Bele Krajine, Dolenjske, Štajerske in Prekmurja obveščamo, da je treba zaradi ugodnih pogojev za razvoj peronospore vinsko trto drugič poškropiti proti tej bolezni. Za škropljenje priporočamo preventivne kontaktne fungicide kot so-:dithane M 45, antracol, antracol BT, folpet in dr. V primeru pojava peronospore pa je treba vinsko trto poškropiti z enim od sistematičnih fungicidov kot so ridomil plus, ridomil MZ 72 in mikal.
Škropivu proti peronospori je treba obvezno dodati še cosan za zavarovanje trte pred oidijem.
pomembno vlogo v tem poslu pa je imel tudi Peter-Hans Berndor-fer, ki je nekaj dni pred aretacijo odpotoval v Milano po dolarje. V hotelu Michelangelo nasproti milanske železniške postaje se je sestal z nekim Luigiom. Kakor je Peter-Hans Berndorfer povedal na obravnavi, je na ponarejene dolarje moral čakati dva dni. Medtem pa je bil v nenehnem stiku s Karlom Liskowitzem, ki je v Ljubljani sprejemal telefonska obvestila. Očitno je, da si Karl Liskowitz sam ni upal v Italijo, saj ga kot se je izkazalo, išče švicarska in avstrijska policija zaradi razpečevanja denarja in vrednostnih papirjev.
Med bivanjem v Milanu je Peter-Hans Berndorfer, medtem ko je čakal na prevzem ponarejenih dolarjev, srečal Otta Schinedra, ki ga je poznal že od prej. Ta naj bi mu, kakor je zapisano v obtožnici, pokazal v Ljubljani skrivališče, ki je bilo pod koluti z električnimi kabli v bližini črnuške Elme. Zakaj je Peter-Hans Berndorfer kasneje zagovor spremenil ni znano, čeprav trdi, da Otto Schineder ni vpleten v razpečevanje ponarejenih dolarjev in ga je obtoževal le zaradi strahu pred italijanskimi šefi.
Natančno kako so ponarejeni dolarji prispeli 23. marca iz Milana v Ljubljano, najbrž ne bomo nikoli zvedeli. Obstaja pa razlaga zasebnega taksista, ki je nastopil kot priča. Tistega marčevskega večera sta ga v baru hotela Ilirija prosila Peter-Hans Berndorfer in Karel Liskowetz, da ju je odpeljal v avtokamp na Ježico. Kaj se je medtem dogajalo na Ježici ni znano, saj je moral Liskovvtza peljati nazaj v Šiško, kjer ga je v katrci čakal Jože Škulj, z nalogo, da proda kupcu prvih 20.000 dolarjev. Priča je še povedala, da sta tisti večer, ko sta se peljala nazaj v Šiško na poti s Karlom Liskowtzom srečala avtomobil z italijansko registracijo, v njem pa neznana moška, za katera je Karel Liskowetz v italijanščini povedal taksistu, da sta njegova prijatelja.
Kakšna naj bi bila vloga Rolfa Zimmermanna, ki so ga kranjski prometni miličniki 23. marca ustavili zaradi prometnega prekrška, ni znano. Pri njem so našli ponarejeno vozniško dovoljenje, na ime Jožeta Škulja.
Sodišče meni, da so obsojeni, čeprav so skušali omiliti krivdo svojega početja, storili eno najbolj zavrženih kaznivih dejanj v mednarodnem kriminalu.
ŽARKO HOJNIK
Družini sta si skočili v lase, uporabili pesti, kamne in kol
Zaradi pretepa, v katerem je sodelovalo osem ljudi, se bodo nekateri znašli na sodišču, drugi pri sodniku za prekrške
HRUŠICA, 20. junija — Čeprav je od dogodka že nekaj dni, pa pretep med dvema družinama še vedno odmeva. Končni obračun bo narejen v sodni dvorani in pri sodniku za prekrške. Vsekakor pa je res, da je v pretepu sodelovalo osem ljudi, da so si nekateri pomagali ah branih le s pestmi in rokami, drugi pa niso bili tako »izbirčni« in so uporabili kole, kamne in še marsikaj.
Vse pa se je začelo tako, da je Anton P. pred hišo, v kateri živi sosed Miran R., parkiral avto tako, da ta ni mogel do garaže. Beseda je dala besedo in mlajši Anton P. je bil tako korajžen, da se je s pestmi lotil soseda Mirana R., ki mu takšno parkiranje pač ni bilo všeč. Prva iskra je bila tako povzročena.
Antonu P. sta kaj hitro na pomoč priskočila mlajši brat Valentin in oče Valentin P. Ker sosed seveda ni bil kos takšni premoči in poplavi udarcev, se je hitro odločil in pobegnil. Vendar kljub vsemu ni ostal sam. Iz hiše so prišli njegov oče Milan R., mati Štefka in še stara mama. Toda tudi takšna »okrepitev« ni prinesla pravega miru, kajti povzročitelji pretepa so tudi te podrli na tla.
Vse dogajanje na dvorišču sta si ogledovala soseda Franc in Peter P., ki sta priskočila na pomoč
napadenim. Takrat pa je Valentin P. starejši pobral kamen in ga vrgel proti sosedoma, ki sta se vmešala v pretep. Toda pri tem ni bil najbolj natančen in tako je iz boja izločil svojega sina. Vse skupaj se je končalo tako, da je Anton P., ki je pravzaprav začel pretep, pograbil kol in ga zalučal v soseda Franca P., ki se je kasneje vmešal v spor. Zadetek je bil nenatančen, tako da kaj hujšega ni bilo.
Miličniki bodo Antona in Valentina P. prijavili tožilstvu zaradi ogrožanja z nevarnim predmetom, vse druge pa sodniku za prekrške. Komu se bo pritožila stara mama, ki ji je nekdo izbil zobe, pa seveda še ni jasno.
MIRO KUNŠIČ
mm
VSAKDAN INŠPEKTORJA ZA DELO (1)
Dvigalo je seglo previsoko
Delovne nesreče, ki se jih vsak mesec zgodi na stotine, imajo svoje posledice, pogosto pa tudi nerazumljive vzroke - Neupoštevanje predpisov
LJUBLJANA, 20. junija — Inšpektorji za delo na svojih vsakdanjih obhodih spoznavajo manj svetlo plat življenja na delovnih mestih, ki naj bi bilo v skupen prid čimbolj urejeno in varno. Pa se tudi tam, kjer delovne organizacije za varnost pri delu odštevajo milijone, spet in spet dogajajo nesreče zaradi površnosti ali opuščenih nujnih varnostnih ukrepov.
Med pristojnosti inšpektorjev za delo sodijo tudi še vedno pogosti primeri, da delavci ne dobe ustreznega plačila za vse delo, ki ga opravijo, ali da invalidi ne glede na zdravnikovo prepoved opravljajo delo, ki bi zahtevalo popolnoma zdravega človeka.
Posamezni delavci zaradi tega ali onega vzroka še vedno' delajo neprijavljeni in se s tem, prostovoljno ali ne, odpovedujejo pravicam, ki bi jim iz delovnega razmerja šle, drugi pa službo dobe ali izgube po merilih, ki z družbeno dogovorjenimi nimajo ničesar skupnega. Tudi drugačni primeri so - vsak izmed mnogih, ki so jih v zadnjih mesecih obravnavali inšpektorji za delo MUIS v Ljubljani, pa je to za to ali drugo stran in navsezadnje tudi za vse skupaj boleča-zgodba.
Dvigalo se je prevrnilo
V začetku junija se je na gradbišču tozda tovarne Celuloze v
Medvodah poškodoval delavec obrtnika-kooperanta SGP Tehnika iz Škofje Loke. A. M. je s konzolnim dvigalom dvigoval montažne elemente na 20 metrov visok gradbeni oder. Nenadoma se je dvigalo z nosilnostjo 300 kilogramov prevrnilo, ena izmed njegovih betonskih uteži, težka 60 kg, pa je A. M. padla na desno nogo. Odpeljali so ga na urgentni blok Kliničnega centra, prizorišče nesreče pa si je ogledal inšpektor za delo.
Ugotovil je, da je bilo dvigalo tehnično pomanjkljivo, ker je bilo brez končnega stikala za izklop pogona na najvišji še vami točki dvigovanja. Razen tega je delavec z dvigalom upravljal prvič in ga s tem delom nihče ni podrobneje seznanil: poslovodja SGP Tehnik je celo izjavil, da je A. M. z dvigalom delal, čeprav je bilo to izrecno prepovedano vsem razen obrtniku, pri katerem
je bil A. M. zaposlen.
Stroj je stisnil komolec
Nekaj dni poprej je inšpektor raziskoval, zakaj in kako si je delavka M. D. ob stroju za brizganje plastike v ljubljanskem tozdu Plastor hudo ranila roko.
Stroj, nameščen leta 1980, je imel varnostno spričevalo, vse varnostne naprave pa so bile med obratovanjem v trenutku, ko je do nesreče prišlo, pravilno nameščene. Delavka je ob 20.50 uri hotela očistiti del stroja tako, da je z roko segla pod vodila pomične posode za dovod plastične mase. Nosilec posode je dalavči-no roko v komolcu stisnil, in zdravljenje bo zahtevnejše, ker je pritisk natrgal tudi glavne žile.
Inšpektor za delo je za nesrečo zvedel šele šest dni pozneje, saj so odgovorni v pozdu (po zdrav- 4 nikovi izjavi) ocenili, da ne gre za hujšo nesrečo, interna komisija pa je ugotovila, da je M. D. za nesrečo kriva sama, saj je hotela stroj čistiti med obratovanjem. Ob pregledu stroja je inšpektor opozoril na tri kritična mesta, ki bi jih bilo mogoče učinkoviteje zavarovati. BORUT ČONTALA
6. stran - I. ★ DELO
IZ NAŠIH KRAJEV ‘
Četrtek, 21. junija 1984
Centrala na Golovcu zabeleži 30 tisoč impulzov na uro
Po večletni zamudi končno opravili tehnični prevzem telekomunikacijskega centra Golovec — Kljub temu telefonske razmere ne bodo boljše
CELJE, 20. junija — Po večletni zamudi, nastali zaradi težav z novo avtomatsko telefonsko centralo, je danes republiški komite za industrijo opravil tehnični prevzem telekomunikacijskega centra Golovec. To seveda ne pomeni, da bodo razmere v telefonskem prometu boljše, je pa lahko povod, da izvemo, kakšne pravzaprav so.
Po mnenju predstavnikov PTT se kljub številnim pripombam in kritikam telefonskih naročnikov n izračun najrazličnejših motenj v tem času s telefonijo ni dogajalo nič posebnega. Izjema so dnevi pred prvomajskimi prazniki, ko je promet bistveno večji, zmogljivosti pa ostajajo nespremenjene. Ob vključitvi centrale leta 1981 je bilo 288 vodov. Toliko jih je tudi danes, potrebe pa so se močno povečale. Gre tudi za to, da je medkrajevnih zvez, ki so izključno iz uvoza, premalo, krajevnih, za katere ni potreben uvoz, pa preveč. Zdaj je najbolj obremenjeno velenjsko in spodnještajersko vozlišče v Šempetru. V Titovem Velenju bodo vključili v promet veliko in drago centralo v začetku prihodnjega meseca, medtem ko bodo v Šempe-
tru dobili dodatnih 60 tranzitnih zvez do Ljubljane. Težave povečujejo naročniške centrale, ki imajo zaradi varčevanja premalo vodov. Centrala na Golovcu zabeleži v dopoldanskem času 30 tisoč pozivov na uro, število impulzov je lani preseglo 321 milijonov. Ker so pri nas lokalni telefonski pogovori približno desetkrat cenejši kot v drugih državah, pomeni to še dodaten izpad dohodka.	“
Poglavje zase so telefonske go-100), saj so predmet vandalizma. Uporabniki, tisti pač, ki nimajo nikakršnega odnosa do družbenega premoženja in bi lahko tudi rekli, da so nekulturni, kradejo iz njih vse od mikrofonov in slušalk do aparatov (ukradli so celo dve kompletni govorilnici), uničujejo pa jih tudi s tem, da mečejo va-
Med starejšim rodom slovenskih novinarjev je hudo odjeknila novica, da je ugasnilo življenje našega stanovskega tovariša ter priljubljenega in zvestega prijatelja Franceta Gerželja, V prvem hipu se nam je zdela neverjetna prav zato. ker ga imamo v spominu vedno polnega življenjske sile. vedrine in humorja, in kljub letom - ki jih ni nikoli kazal -vsega mladega, fantovskega.
V Senožečah pri Divači se je rodil pred 75 leti v družini vaškega kovača. Z očetom je pobegnil
pred fašisti v Slovenijo in se naselil na Pragerskem. V Mariboru je leta 1929 končal realko, s filo-' zofske fakultete v Ljubljani pa je presedlal v Prago na novinarski oddelek visoke šole za politične vede. kjer je diplomiral leta 1935. Tako je bi! v predvojnem času prvi in edini slovenski novinar z novinarsko diplomo v žepu. Po vrnitvi domov je začel v Mariboru svojo novinarsko pot najprej pri Edinosti in nato pri Ve-čemiku. dokler ni na začetku vojne pred nacisti srečno prebe-žal z družino v Ljubljano. Takoj se je vključi! v Osvobodilno fronto in je bil ves čas vojne njen vneti in predani aktivist.
Po vojni se je najprej vrnil v Maribor, delal v Vestniku in kot dopisnik Borbe, septembra 1945 pa se je vrnil v Ljubljano, v uredništvo Slovenskega poročevalca. Leta 1954 je presedlal k Ljudski pravici, najprej kot njen dopisnik iz Trbovelj in nato iz Kopra. Po reorganizaciji slovenskega tiska je še nekaj časa ostal dopisnik Dela in vodja podružnice v Kopru. Nazadnje, v letih pred upokojitvijo, je delal pri Primorskih noricah, nekaj časa tudi kot glavni in odgovorni urednik. Od leta 1935je bil član Društva novinarjev Slovenije, večkrat po vojni tudi njegov tajnik.
France Gerželj je bi! odličen novinar z velikim znanjem in pretanjenim političnim posluhom. Zato tudi ni bilo naključje, da je v zgodnjih petdesetih letih vodil na Ribnem pri Bledu tudi šolo za mlade novinarje. Prav ta-
ko je bil tudi nam, takrat še mladim partizanskim novinarjem v uredništvu Slovenskega poročevalca nepogrešljiv svetovalec, ki nam je s svojim poklicnim znanjem in izkušenostjo čestokrat pomagal preko mnogih takratnih težav in čeri novinarskega pisanja. Bil je odličen reporter z bistrim očesom opazovalca in tankim posluhom za stiske in težave delovnega človeka.
»Košček srca mora biti v vsakem pisanju, srca za človeka,« nas je učil Njegovo pisanje je bilo prav tako, poleg tega pa ga je odlikoval še lep, bogat in sočen jezik, jasno, vsem razumljivo, preprosto izražanje.
»Menda ni med našimi novinarskimi vrstami človeka, ki bi poklicno pretaknil toliko naše ožje domovine, kot je je France Gerželj. Maribor, Ljubljana, Trbovlje in Koper so samo postojanke, kjer si ga lahko poiskal in kjer ga lahko dobiš, ko ga iščeš. Iz teh mest pa je razpredal svoja pota v vsak kotiček, kjer se je odvijalo in se odvija naše življenje. Njegovih člankov, reportaž, poročil in vesti bi bilo za knjige, če bi jih zbral — toda novinar ne zbira svojega dela, kot zidar ne opek, ki jih je vzidal,« je nekoč o njem zapisal naš kolega Cene Kranjc.
France Gerželj je bi! dober človek. S to preprosto besedo je mogoče o njem povedati vse. Bil je vdan tovariš in vedno iskren prijatelj ljudem, ki jih je imel rad. Rad pa je imel nemara vse ljudi, tako kakor življenje, pa najsi je bilo dobro ali hudo. V tem je bila njegova človeška vrednost in veličina.
Spominjali se te bomo, dragi naš tovariš in prijatelj Franček!
VANDA. ŠKODNIK
Načrti za širše sodelovanje Podravja in Gorenjske
MARIBOR, 20. junija — Na medobčinskem svetu ZKS Maribor so razpravljali o možnostih za poglobitev sodelovanja med Podravjem in Gorenjsko. Možnosti za gospodarsko sodelovanje še niso izkoristili, čeprav je dosedanje sodelovanje obeh gospodarskih zbornic že dalo nekatere rezultate. V prihodnje pa bodo razvili tudi sodelovanje političnih organizacij, raznih društev in drugih organov. Izmenjavali bodo tudi izkušnje na področju razvoja političnega sistema, izobraževanja, obveščanja, inovacijske dejavnosti in na drugih področjih. Sekretar MS ZKS Maribor Slavko Kleindienst je rekel, da so se ob obisku podravskih predstavnikov v Kranju dogovorili za nekatere oblike sodelovanja na različnih področjih.
M. K.
nje kovance na vrvici, misleč, da bodo po pogovoru tak kovanec spet izvlekli iz avtomata. V resnici s takšno prevaro ne morejo telefonirati ne sami ne tisti za njimi, ker preluknjani kovanec pokvari mehanizem, a ga prav tako ne morejo izvleči, ker naprava prereže vrvico. Pokazali so nam zajeten kup preluknjanih kovancev, različne ključe, papir, kovinske »žetone«, celo eksplodirano petardo.
Takšno početje naredi PTT veliko škodo, saj stane govorilnica že skoraj 500 tisoč din. .
DRAGO HRIBAR
Razstava v Sinagogi
MARIBOR, 20. junija - V četrtek bodo ob 18. uri odprli v razstavišču Sinagoga v Židovski ulici razstavo likovnih del članov Grupe 676 iz Murske Sobote. Razstavljali bodo Ivo Bošnjako-vič, Endre Gonter, Ivo Hirci, Oto Jurgec in Geza Kocan, razstava pa bo odprta do 4. julija. (B. Č.)
Nov planinski dom na Donački gori
Postavili so ga člani planinskega društva Straža-Rogatec, odprli pa ga bodo v nedeljo
DONAČKA GORA, 20. junija — Člani planinskega društva Straža-Rogatec bomo v soboto slavili. Po devetih letih dela bodo odprli nov planinski dom na Donački gori.
Odločitev o gradnji je bila sprejeta leta 1972, ko so planinci iz Rogatca in Straže ponovno ustanovili planinsko društvo, graditi pa so začeli leta 1975, ko so dobili še zadnje soglasje. Dom so vsa leta gradili skoraj sami, s prostovoljnimi prispevki članov, krajanov, delovnih organizacij, obrtnikov. Posebej veliko je pomagala steklarna Straža iz Huma na Sutli, nekaj sta primaknili tudi šmarska telesnokultuma skupnost in občinska skupščina, sami planinci pa so v gradnjo vložili več kot deset tisoč prostovoljnih delovnih ur.
Planinski dom so zgradili na 652 metrih nadmorske višine ob planinski poti iz Rogatca proti Žetalam in Donački gori; ima 25 ležišč, planinci pa iščejo stalnega oskrbnika.	§
Tudi renjci za stroj?
• V Lendavi, gospodarsko manj razviti pomurski občini, ki je lani po ustvarjalnem narodnem dohodku zdrsnila na 37. mesto med 65 slovenskimi občinami, postaja problem zaposlovanja vse bolj izrazit. Lani se je v občini skupno število zaposlenih povečalo le za 27 delavcev. Zdaj pa je v vsej občini zaposlenih celo 55 delavcev manj kot ob koncu lanskega leta. Zato se v občini skupaj dogovarjajo, kako iz težavnega položaja. Ob začasnih rešitvah, ki so le malenkostne, skušajo najti tudi nekaj dolgoročnih, torej perspektivnih rešitev.
Ob mnogoterih težavah večine tozdov se lahko zdaj oprejo le na tri delovne organizacije. Na tumiško Planiko, ki je dosegla svetovno produktivnost in ob tem še presega vse načrte zaposlovanja, potem na Lek, ki bo ob obratu v Lendavi skoraj zagotovo zgradil, še tovarno zdravil, — in na soboško Muro.
Prav dogovarjanje z Muro, ki že nekaj let dobro sodeluje z lenda vskim Indipom in mu s tem, da njegovih 220 delavcev za njene potrebe šiva ženska krila in vetrovke, omogoča tudi normalno izdelovanje dežnikov, so marsikje prepozno zbudila spoznanje, da mora 'pri odpiranju novih delovnih mest, v sedanjih gospodarskih težavah in v bitki za sleherni dinar dohodka in dolar zaslužka, prevladati ekonomska logika.
V Muri ne zavračajo ideje, o njej celo resno razmišljajo, da bi v Lendavi zgradili . tovarno za štiristo delavcev; s tem pa bi bil ta že blizu 6000-članski kolektiv s svojimi to-
varnami prisoten v vseh štirih pomurskih občinah.
Toda v Muri pod streho nove tovarne nikakor ne bi želeli imeti opravka tudi z dežniki. To je ekonomsko logično, saj se s to dejavnostjo doslej sploh niso ukvarjali, predvsem pa bi bilo brez smislna ukvarjati se s proizvodnjo, za katero na leto porabiš šesto do sedemsto tisoč dolarjev, vsak dežnik pa moraš prodati doma za dinarje.
Izvoz je namreč nemogoč, ker so domači proizvodni stroški previsoki.
Če bi se v Indipu, ki sicer nima izgub, na račun nove tovatne Mure v Lendavi odpovedali dežnikarski dejavnosti, bi v lendavski Muri takoj dobilo zaposlitev 200 Indipovih delavk, ki že šivajo za Muro, in še približno toliko norih. Toda, tako bi ostali Indipovi dežnikarji (60 delavcev) brez zaposlitve, saj dežnikarstvo kot samostojna dejavnost v Indipu še zdaleč ni. rentabilno.
• Le redko kateri režijski delavec bi se prilagodil evropskemu tempu proizvodnje v Murini tovarni, zato bi si moral poiskati delo drugje. Kje, to je vprašanje, ki povzroča odgovornim v občini največ preglavic.
Kakšna je rešitev? V Lendavi bodo morali poiskati podobno pot, kot jo je ubrala soboška Mura: z njo naj bi se dogovorili za gradnjo nove tovarne, kolektivu Indipa pa pomagali najti proizvodni program, ob katerem bo tudi dežnikarstvo še naprej uspevalo. To pa je zdaj zelo težka naloga.
IVAN GERENČER
V Rabeljčji vasi zidajo četrti blok
PTUJ, 20. junija - V stanovanjski soseski Rabeljčja vas zahod so delavci Gradisovega tozda Gradnje iz Ptuja začeli graditi četrti stanovanjski blok. V njem bo 84 stanovanj, skoraj vsa pa so že prodana. Stanovanja v tem bloku, ki ga imenujejo B 1, bodo predvidoma vseljiva maja prihodnje leto. Te dni pa v Rabeljčji vasi pričakujejo komisijo, ki bo tehnično pregledala pravkar končani tretji blok A 3 v tej stanovanjski soseski. Konec tega in v začetku prihodnjega meseca pa bo 106 ljudi dobilo težko pričakovane ključe novega stanovanja. (F. M., foto: Bogo Čerin)
Za oživitev kmetijstva veliko naredili pospeševalci
Bistriška kmetijska pospeševalna služba je dobro organizirana, vendar jim že zmanjkuje denarja za naložbe
SLOVENSKA BISTRICA, 20. junija - Čeprav Bistričani ugotavljajo, da je kmetijska pospeševalna služba, ki jo v okviru domače kiseiijške zadruge sestavlja devet ljudi, dobro organizirana, z njo še niso povsem zadovoljni. Bojijo pa se, da se bodo razmere še poslabšale.
V	bistvu gre tu za, nevarnost, ki jo prinaša omejevanje naložb, pa tudi zelo visoke obrestne mere. Te so marsikaterega kmeta v zadnjem času že odvrnile od načrtovanih vlaganj. Brez vlaganj ni mogoče pričakovati napredka, omejen pa je tudi učinek dela pospeševalcev. Naj povemo, da zasebni sektor kmetijstva v bistriški občini razpolaga s skoraj štiri tisoč hektari njiv, da imajo kmetje več kot sedem tisoč hektarov travnikov, več kot 1700 hektarov sadovnjakov (žal večinoma ekstenzivnih), 611 hektarov vinogradov in še precej druge zemlje, saj je v zasebni lasti več kot štiri petine vseh kmetijskih površin.
V	bistriški kmetijski zadrugi je včlanjenih le 653 članov, kar pomeni, da ima pospeševalna služba vpliv le na ta del kmetov, medtem ko ostali napredujejo (ali nazadujejo) pretežno le z
lastnim znanjem. To je najbolj očitno v manj razvitem južnem delu te podravske občine, kjer ima pospeševalna služba slabše uspehe predvsem zaradi ostarelih lastnikov kmetij, nesodobne miselnosti tamkajšnjih kmetov, paše bi se našel kakšen razlog.
Bistriška kmetijska zadruga, članica sozda Hmezad, je z dvema temeljnima zadružnima organizacijama in tremi zadružnimi enotami, stara sicer šele pet let, pa že dosega zelo lepe rezultate. Prav gotovo je nemajhen delež pospeševalne službe tudi pri izredno povečanem obsegu tržne proizvodnje v zadnjih letih. Tako so Bistričani v zadnjih petih letih kmetje za trg spitali štirikrat več govedi, za osemkrat povečali odkupljene količine mleka, na leto zredili okoli 2700 ton piščancev, v štirih letih zgradili skoraj tisoč novih stojišč v hlevih.
VLADO SMOLE
Pohod po poteh 14. divizije
Od nedelje do dneva borca bodo mladinci in vojaki prehodili pot od Pohorja do Roga
MARIBOR, 20. junija - Od 24. junija do 4. julija bo 70 mladincev prostovoljcev teritorialne obrambe in 10 pripadnikov JLA v okviru programa usposabljanja mladincev prostovoljcev teritorialne obrambe sodelovalo na pohodu Pohorje—Rog. Komisar pohoda Franc Zemljarič, predsednik mestne konference ZSMS Maribor, je povedal, da bodo udeleženci pohoda prehodili v tem času 342 kilometrov dolgo pot po poteh 14. divizije.
Iz Maribora se bodo z vlakom odpeljali do Uršnega sela na Dolenjskem, nadaljevali pohod do Podturna pri Dolenjskih Toplicah. Obiskali bodo tudi Bazo 20 na Rogu, rojstno hišo predsednika Tita v Kumrovcu, Muzej pregnancev v Brestanici, legendarno partizansko vasico Ravna-ce in druge kraje. Mudili se bodo tudi v Sedlarjevem, v Vitanju, na Rogli, Pesku, Osankarici in končali pohod 4. julija na proslavi Štajerska v borbi v dvorani Tabor v Mariboru.	m. K.
Kmalu nova kmetijska trgovina
VIDEM OB ŠČAVNICI, 20. junija — Že nekaj let so si pri kmetijski zadrugi Radgona in TZO Videm—Negova prizadevali, da bi razširili kmetijsko trgovino v Vidmu ob Ščavnici. Ker je na tem področju več kot 600 kmetov in kooperantov, ki imajo več kot 4000 hektarjev obdelovalne zemlje, je bila gradnja skladišča in trgovine nujna. Kot nam je povedal direktor KZ Radgona Janko Slavič, bodo na tem področju v kratkem opravljene obsežne melioracije, zato bo ta investicija še kako pripomogla k izboljšanju preskrbe z umetnimi gnojili, zaščitnimi sredstvi, mehanizacijo in rezervnimi deli za kmetijske stroje.
Skladišče in trgovina bosta imela 800 kvadratnih metrov, poleg tega bo precej prostora tudi za skladiščenje na prostem. Celotna investicija, ki jo uresničuje gradbeno podjetje Stavbar iz Maribora, bo veljala 40 milijonov dinarjev. Gradnja bo zaključena do 22. julija letos.
L. K.
LOTO
V 25. kolu lota so bile izžrebane naslednje številke: 7, 24, 27, 28, 36 in dodatna številka 29.
NAŠ POMENEK
Lovci pomagajo tudi drugim
Trideset let stara lovska družina v Dramljah dobro gospodari — Sprva bolj prazna lovišča so dobro naselili z divjadjo — Izobraževanje članov
DRAMLJE, 20. junija — Letos mineva trideset let, kar je bila v Dramljah ustanovljena lovska družina. Trenutno šteje 33 članov, ki so večinoma aktivni tudi v ostalih organih in organizacijah krajevne skupnosti, nadzoruje pa 3500 hektarov lovnih površin.
»Veliko se je spremenilo za nas lovce v teh tridesetih letih,« pove 60-letni Stanko Arzenšek, predsednik lovske družine Dramlje in eden njenih najstarejših članov. »Naša lovišča so bila sprva bolj prazna, veliko pa je bilo zajcev, tako da je družina prišla do denarja za svoje delo s prodajo zajčjih kož. Zanimivo je bilo, da smo lovci tedaj lahko odpeljali ves ulov domov, šele okoli šestdesetih let smo začeli delno prodajati divjad lovski zadrugi. Seveda smo se v začetku sestajali kar doma pri naših članih, pred osemnajstimi leti pa smo si uredili lovski dom na Uršuli.«
— Kaj vse obsega delovanje vaše lovske družine danes?
»Seveda je naš osnovni cilj gojenje divjadi po smernicah, ki so bile sprejete v Lovski zvezi Slovenije, ob tem pa smo si zastavili še vrsto drugih nalog. Skrbimo za izobraževanje naših članov, organiziramo strelska tekmovanja in skupne pogone s sosednjimi lovskimi družina-
mi, imamo svoj ribnik, ki nam navr-že precej zaslužka, da lahko vzdržujemo lovsko kočo in finančno pomagamo tudi drugim društvom v krajevni skupnosti - Tako smo nekaj denarja letos primaknili čebelarjem, pa TVD Partizan, šoli in tudi za cesto do Laz smo nekaj dali.«
— Po čem pa so značilna vaša lovišča?
»Veliko divjadi smo sami naseli-
li,« pove Stanko Arzenšek. »Srnjadi smo na primer v začetku odstre-ljevali le po pet na leto, sedaj pa je odstrelimo že po sto. Na leto odstrelimo še okoli trideset zajcev, po petdeset rac, ki smo jih sami uspešno naselili, pa tudi pet do šest divjih prašičev, probleme pa imamo z malimi živalmi, katerih število iz leta v leto upada. Tako smo včasih odstrelili tudi po sto fazanov na leto, sedaj jih le še štiri do pet, skoraj izginile pa so iz naših lovišč jerebice in prepelice. Mislim, da so temu krivi veliki agrotehnični ukrepi in hitra cesta.«
— Bi nam povedali še kakšno lovsko zgodbo iz vaše družine?
»Lahko bi vam pripovedoval o tem, kako smo v Redkovem lovili srnjaka, pa se je izkazalo, da je bil divji prašič. Nasmejali bi se tudi ob zgodbi, ko so naši lovci lovili medveda in mu celo nastavljali kozla, da bi se nanj ujel. A naj se raje pohvalim z dvema trofejama naših lovcev. Prva je jelen damjak, ki smo ga starega in bolnega odstrelili pred kakimi petimi leti, ponosni pa smo tudi na merjasca, ki je bil zaradi lepih čekanov odlikovan celo s srebrno medaljo.«
DAMJANA STAMEJČIČ
UTRIP
V Dramljah so asfaltirali cesto
DRAMLJE, 20. junija - Krajani Dramelj so se s skupnimi močmi znova dokopali do pomembne pridobitve. Ob pomoči krajevne skupnosti in občinske cestno-komunalne skupnosti so namreč asfaltirali dva kilometra ceste od Dramelj do Laz, zanjo pa so predvsem najbolj zainteresirani prispevali obilo prostovoljnega dela in tudi po 60 tisoč dinarjev primaknili v skupno blagajno. Hkrati s cesto pa so v Dramljah asfaltirali še telovadno igrišče ob osnovni šoli, potreben denar pa so večinoma zbrali v društvu TVD Partizan. (D. S.)
Ob jubileju so nastopili najmlajši
MARIBOR, 20. junija — V mariborskih vzgojno-varstvenih ustanovah so delovno proslavili 150-letnico organiziranega otroškega varstva. V mnogih vrtcih so program pripravili kar sami najmlajši in s svojimi vzgojiteljicami prikazali svoje mlado življenje. Na sliki sos najmlajši iz vrtca v Lavričevi ulici. (Foto: B. C.)
Električno omrežje obnavljajo
\	\ \ i i
CANKOVA, 20. junija — Elektro Maribor enota Murska Sobota te dni obnavlja električno omrežje v Cankovi. Zamenjali bodo dotrajane lesene drogove in jih postavili še nekaj do novih hiš. Na sliki je delavec Franc Bunderla ob napenjanju žic za električni kabel (Foto-M. Z.)
Predavanje o kozmetiki	*
MARIBOR, 20. junija — V sodelovanju z Zlatorogom bo modno oblikovalna skupina KUD Jože Hermanko pripravila v petek in soboto predavanja o novostih v negovalni in dekorativni kozmetiki. Predavatelj, estetolog Milan Pejnovič, bo predavanja popestril s praktičnimi prikazi, prijave pa sprejemajo vsak večer med 18. in 19. uro v kletnih prostorih KUD J. Hermanko. (B. C.)
Prva letošnja številka glasila Elrad
GORNJA RADGONA, 20. junija — V Gorenju—Elrad je izšla letošnja prva številka glasila Elrad. Glasilo izhaja že dvaindvajseto leto in je med delavci zelo priljubljeno. Prej je glasilo izhajalo redno vsak mesec, v zadnjem času pa se je pri izdaji zataknilo. Da pa delavci ne bi bili prikrajšani pri obveščanju v Gorenju—Elrad izdajajo po potrebi Informator, ki ga tiskajo na ciklostilni papir. Uredniški odbor glasila se že pripravlja na izdajo posebne številke glasila, ki bo v celoti posvečena letu kakovosti. (L. K.)
Priznanja republiškega sekretariata za ljudsko obrambo
LJUBLJANA, 20. junija — V slovenskih občinah so podelili priznanja Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, ki so jih dobili:
Brežice: Ante Držanič, Celje: Ivan Paser, Kristina Jarh, Črnomelj: Ekipa prve medicinske pomoči CZ KS Vinica, Gornja Radgona: DO Radenska iz Radenc, Grosuplje: ZD Ljubljana — tozd Osnovno zdravstveno varstvo Grosuplje, Hrastnik: Ljudmila Dolanc, Izola: Trgovsko podjetje Jeklotehna — tozd Obala Izola, Jesenice: Poklicna gasilska reševalna četa Železarne Jesenice, KS Žirovnica, Kranj: Božo Janež, Laško: Občinska gasilska zveza Laško, Lendava: Ekipa prve medicinske pomoči DO Ina — Nafta Lendava, Ljutomer: Štab civilne, zaščite KS Ljutomer, Ljubljana — mesto: Gasilska brigada Ljubljana, Osnovna šola Tone Trtnik-Tomaž, Sostro, Jože Logar, Ljubljana — center: DO Podjetje za PTT promet, Ljubljana - Moste-Polje: Gasilsko društvo Bizovik, Ljubljana - Šiška: Komite za SLO in DS - DO Energetika, Ljubljana - Vič-Rudnik: KS Iška vas, Kinološko društvo Krim, Maribor — mesto: Odred Rdečega križa Maribor, Gasilsko društvo Malečnik, Herman Jazbec, Maribor — Pesnica: Štab CZ KS Sladki Vrh, Maribor — Obrežje: Anton Škof, Maribor -Rotovž: Alojz Klemenčič, Maribor — Ruše: Franc Skarlovnik, Maribor -Tabor: KS Jožica Flander, Maribor — Tezno: Štab CZ KS Starše, Metlika: Albinca Pfeifer, Mozirje: DO Modna konfekcija Elkroj Mozirje, Murska Sobota: ZGEP Pomurski tisk Murska Sobota, Novo mesto; Franc Hribernik, Bojan Pureber, Postojna: Občinska organizacija RK Postojna, Inštitut za raziskovanje Krasa pri SAZU, Ptuj: Štab CZ KG A »Boris Kidrič« Kidričevo, Piran: Stanko Šuligoj, Radovljica: Gasilsko društvo Bled, Radlje ob Dravi: Vinko Erjavec, Ravne na Koroškem: Rudnik svinca in topilnica Mežica Sevnica: KS Šentjanž, Sežana: Občinska gasilska zveza, Slovenj Gradec: Lesna, Tozd tovarna pohištva Pameče, Slovenska Bistrica: Elizabeta Žohar, Slovenske Konjice: Olga Čanžek, Škofja Loka: Vinko Florjančič, Šmarje pri Jelšah: Mag. dr. Ivan Ratkajc, Tolmin: Štab za CZ KS Pečine, Trebnje: Ekipa prve medicinske pomoči OZD Dana Mirna, Tržič: DO Tokos Tržič, «Titovo Velenje: Igor Naraks, Zagorje ob Savi: Anton Strojan, Žalec: Bogomir Urbanci, Pokrajinski odbor za Zasavje: Janez Drolc, Idrija: Marjeta Kogej, Ilirska Bistrica: Karel Moran, Krško: Poklicna gasilska enota Krško, Lenart: Prostovoljno gasilsko društvo Lenart, Ajdovščina: DO Tekstilna Ajdovščina, Cerknica: Majda Intihar, Pokrajinski odbor za južno Primorsko: VP 250/24, Domžale: KS Rova, Šentjur pri Celju: Stanko Zabukovšek.
WiIIy Sten ton
PLAČAJTE BOMBO!
11. nadaljevanje
Tiste črnke, ki vsakega prišleca na zabavi odvleče v najbližjo spalnico. Nikar mi ne govorite, da vam ni do tega. Če punca kot jaz ne prepozna v družbi moškega, ki mu je všeč, potem ni več za show business, marveč za dobrodelno društvo, ki skrbi za potepuhe. Upam, da kapirate... Mister... mister...«
»Bill Davies. Na uslugo sem vam, miss!«
»Glej, glej, kako uglajen južnjak je med nami! Od kod pa te je prineslo? No, saj ni važno Zaplešiva.«
Nekaj časa so bili plesi hitri, nato pa so dobro plačani črnski glasbeniki prešli na počasne reči. Molly je zaupljivo položila roke na Billove rame. Vse na njej je bilo prozorno in skozi prozorno bluzo, pod katero ni bilo nič več, sta se v Billa zadevali trdi bradavici s temnima kolobarjema. Bill se je spomnil naloge in skušal je na njenih podlakteh odkriti sledove igel. Plesala je spretneje, kot bi si lahko želel katerikoli zdrav moški — in dlje kot četrt ure.
Očitno je že nekaj popila, kajti postala je vse mehkejša in poželjiva.
»Gotovo si nežen in osamljen, kajne, dragi?«
»Kakor se vzame, dragica. Kadar je gneča velika, se počutim osamljenega kot v preriji pred orkanom. Toda o nežnih stvareh bi se raje pogovarjal kje drugje v tejle rezidenci, da bi se bolje razumela.«
Gledala ga je megleno, čisto v slogu večera.
»Ti je res do tega? Dobro, pojdiva v zgornje nadstropje.«
Prerivala sta se skozi množico in se držala za roke, kajti sicer bi se izgubila. Bill je vedel, da Molly zdaj ne sme izgubiti, in s pestmi bi se pretolkel do nje, če bi se zgodilo kaj takšnega. Ko je tako gledal okoli, je opazil Dicka, kako je gledal čez ramo podjetne Betty.
Pevka je bila tu očitno več kot doma, kajti mirno je iz torbice vzela ključ in odklenila majhen apartma.
»Zdaj pa bodi dober in pripravi nama pijačo,« je rekla. Ko je zapirala vrata kopalnice za seboj, mu je pomahala in z ramena ji je že zdrsnil del prozorne bluze.
Pri takem delu mora človek imeti dobre živce in trdno voljo. To je bilo vse, kar je ugotovil Bill, ko je Molly odprla vrata in počasi šla proti njemu. Očitno je bila srečna, ko je videla zmedo v njegovih očeh. Kajti čednega plavolasega mladeniča je zmedla sama, brez kakršnih pripomočkov, brez česarkoli na sebi. Še celo malo ličila si je spravila z obraza.
»Molly___Jaz____Morala bi se... Pogovarja-
ti bi se morala!«
»Dobro, fant moj, če praviš temu pogovor, sem za to. Prej pa odloži embalažo in top. Že med plesom mi je nagajal. Sicer kar dobro plešeš, moram reči...»
Bill Davies se je prepustil njenim željam. Mogoče je bilo še najbolje tako. Mogoče bo potem MoIly bolj naklonjena pogovoru.
»Veš kaj, Billy, pa si res malo čuden! K tega še nisi opazil? Ali pa je tvoj poseben što: tem, da pustiš, da te punce posilijo? Ne vei sicer pa niti ni tako slabo. Za koga delaš? Zd me to sicer ne briga več. Zdaj ko nisi v oborožen drugače kot s tistim kar ti je da
narava, najraje pozabim na posle. Razen na enega...«
Nista več izgubljala besed. In tako mu je Molly nekje na sredi njegove prve newyorške »balade« šepnila na uho, da si nikakor ne bi mogla odpustiti, če bi ga za ves večer prevzela tista »zmešana Betty«.
Billu v tistih trenutkih še ni bilo jasno, v čem je razlika med Molly in Betty, razen da je bila Betty sprva zelo napadalna, Molly pa bolj vabljiva. Toda še v šoli so mu starejši dopovedovali, da ne sme nikoli, razumeš, nikoli, primerjati ženske z drugo, zlasti pa ne v navzočnosti prve...
V	kopalnici, kamor sta tokrat odšla skupaj, ji je rekel:
»Molly, pošilja me Samson!«
V	kadi, v kateri sta stala, je med njima nastal zid. Molly je odrevenela. Bila je lep, negiben ženski kip.
»Samson? Kaj pa imaš ti z njimi? To... torej... delaš? Kako si si upal? Ne, ne morem verjeti! Billy!«
»Ne, Molly, ne delam tistega, kar misliš. Moral sem te spoznati. Zato mi je dal Samson pošiljko zate.«
»Saj jo imam! Nič več ne potrebujem stalno. Razumeš? Zapravila sem takšen kup denarja, ki ga ti ne boš videl tako kmalu, samo da sem se znebila praška. Zato me pustite pri miru! Ti, ali kdo drug?«
Vse je mirno prenesel in prav to jo je tudi pomirilo.
Vzela je zavojček in ga spravila v torbico. Potem je preskočila njuno obleko.
»Komu moram dati denar, moj veliki prijatelj in ljubitelj mojega petja? Poreden si, da veš!«
Mary Lynn Baxter
Solze včerajšnjega dne
23. nadaljevanje_____________________________
Paige se je obotavljala. »Ne vem, nisem še razmišljala o tem, kaj bom počela, vsekakor pa sem z delom zelo v zaostanku in tudi stanovanje moram malce pospraviti...«
»Razumeme...«jereklaKatherinezmučeni-škim glasom.
»Te bom kaj poklicala,« je pohitela Paige. »Najbrž jutri, pa tudi v nedeljo.«
»Prav. Torej se kmalu spet slišiva. Adijo.«
»Adijo,« je tiho rekla in odložila'slušalko.
Imela je slabo vest. Mati je bila zaskrbljena in sama. Morala bi k njej. Ampak saj se bosta takoj spet sprli! Ta dva dni mora biti sama, mora razmisliti o stvareh in se umiriti.
Ko se je oprhala, je potegnila nase udobno svileno pižamo, vzela v roke žepno knjigo, ki je veljala za bestseler, in se vrgla na kavč. Lase si je spela in obraz očistila. Bolje se je počutila in vse je kazalo, da bo to noč vendarle spala, ne da bi jo tlačila mora.
Zdaj je zazvonilo na vratih. Pogledala je na kuhinjsko uro in šla odpret.
»Kdo je?« je vprašala.
»Jaz, Lane.«
Obstala je kot vkopana.
»Paige, odpri, za božjo voljo! Zmrznil bom, če me boš še dolgo pustila stati tu.«
Kot začarana je stegnila roko in počasi odprla vrata. Ko je vstopil, je hitro spet zaprla za njim. Od zunaj je zavel hladen in vlažen zrak, ki je nagnal človeku mraz v kosti.
»Kako čudovito je pri tebi,« je rekel Lane, ko je slačil plašč. Prisegla bi, da si je ta čas že ogledal notranjost stanovanja. »Čedno,« je zamišljeno pripomnil in jo pomenljivo pogledal.
Paige mu je obrnila hrbet. A ne prej, kot je premotrila globoke gube, ko so se mu zarezale okrog ust, in ugotovila, pač, kadar nima plašča na sebi, je videti kar nekam sključen od utrujenosti.
Molk je prekinila šele, ko je požrla slino, ki se ji je nabrala v grlu in se odhrkala. »Si... si prišel zaradi Jamieja... ali zaradi ločitve?«.
Mrko jo je pogledal. Njegov obraz je v trenutku otrdel. »Zaradi prvega,« je zamrmral.
Roki sta se ji kar sami stisnili v pesti.
»Vsaj toliko počakaj z zasliševanjem, da sedem in se ogrejem, hudiča. Bodi no malo bolj potrpežljiva.«
Zardela je. »V redu,« je sarkastično rekla. »Izvoli, počuti se kot doma.« Potem se je počasi le premaknila od vrat, kjer je že od njegovega prihoda negibno stala.
Vonj, ki jo je pri njem od nekdaj vznemirjal, se je že naselil v njeno stanovanje. Oči so ji obvisele na njegovi skrušeni postavi.
Sesedel se je na kavč in se popraskal po bradi, ki je od jutranjega britja sem postala že spet ostra.
»Ali je sploh kje kdo, ki mi pride do živega,« je zavzdihnil, se naslonil nazaj in zaprl oči. Čez obraz mu je šinil blažen smehljaj.
Paige je stala dovolj blizu, da je videla njegove dolge trepalnice, robove vek, ki jih je tolikokrat poljubovala ... A zdaj so te oči...
»Bi kaj spil?« je živahno rekla, da bi tako tudi sebe zbudila iz sanj. »Kavo?«
»Prosim... če ti ni odveč.«
Res je bil videti izčrpan. Skušala je pregnati sočutje, ki se je je hotelo polotiti.
»Bi morda tudi kaj pojedel? Omleto na pri-
mer?«
»Ne, hvala,« je rekel, odprl oči in jo začudeno pogledal. »Med potjo sem se ustavil pri stojnici s hamburgerji,« je dodal in končno le odvrnil oči od nje. Glas se mu je čudno lomil.
Paige je prikimala in odhitela v kuhinjo, da bi pripravila kavo. Ko je štela žličke, si je dopovedovala: ne prepuščaj se usmiljenju, res je utrujen, ubog in izgubljen, ampak kaj to tebi mar. Toda ob pogledu nanj se ji je stiskalo srce... Proti temu se pač ni mogla boriti.
Noge je kar niso hotele držati, ko se je s kavo na pladnju podala proti mizi v dnevni sobi. Žvenketanje ga je prebudilo iz polsna. »Najprej sem vdrl, zdaj pa mislim, da mi bodo še stregli«, se je nasmehnil.
Omečila se je in mu vrnila nasmešek. »Je že v redu.« Potem je hlastno vprašala: »Si kaj izvedel glede Jamieja?«
»Danes popoldne sem priletel iz Belgije in ko sem prišel domov, me je čakalo sporočilo, naj pokličem Jima.« Ko je opazil njen začudeni pogled, je pojasnil: »Jim je ime detektivu, ki sem ga najel, da bi našel Jamieja.«
Prikimala je. ».No, poklical sem ga in izkazalo se je, da mož potrebuje podroben opis tvojega brata in njegovo fotografijo. Novejšo, seveda. Opisal sem mu ga" dokaj natančno, upam, žal pa mu nisem mogel postreči s fotografijo...« Obmolknil je. »Zjutraj navsezgodaj jo hoče imeti«.
»Razumem ...« je rekla in odvrnila pogled. Če kdaj, potem je bil zdaj pravi čas, da načne pogovor o ločitvi. Pa kaj se še obotavlja?
»In to je vse?« je razočarano rekel. »Vse, kar mi imaš reči?«
»Ne, saj nisem tako mislila,« je planila. »Razmišljam, ali imam kakšno njegovo fotografijo, ki bi ne bila stara...«