St 24.
V Trslu, sredo Hi. juniju ISNO.
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva /a Primorsko.
•i v."
'Vij
„K0INOST" izhuj« vsak.i » e>|.> ; cen* m v*' let« je * rI<1. *• kr., ta. (h.Iii l>-t» I glil. »0 Ur., ta fctrt ivta 1 ttM. " Wf. — Za o/niiiiil*, kukor Imli /» porlmiien h« ].|»Cnj.> /h niiviirtrirt tri->tii|it« TMto ! ti k'. h« tiiku t k nit, 11, t* tinki» '! k nt, 1» tu *) titkn :l k nt. Zu vuCji« erkr [hi |inwtorii. Pri iVkruUin tiikmiji je i'nnii v prim«ri nmnjl.i.
NnroPninii III j SC |>.>«iliii npravnlltVH 1'nfnf.i Humanu M. 1 < K; — V - ilniKn uiv lni»ii' , — \Vfrmik ir um |.i ,m.i m' |n <m .
n<>kp,|iUi liri'7 I« •Iiik vnnliioiiti nt) vmhtjn, — l*'MmiHTih- Kli-rilk.....Inlikujo |»> in k-, v ..l.li.l ■ S i I>i><*iiiit.|i, ,	lil( v ||„,
kuli, v 1! iy.>vi.-i, v Školnjl in M. M.i("lnli'?ii /:'.
Vabilo na naročho.
Čestit« gospode, ki so naročeni le na polit leta našega časnika, vljudno vabimo, naj mu tiuli vprihodnje svoje pomoči ne odtegn<5.
Nove naročnike prosimo, naj se blagovolć liitro oglasiti, da bo mogoče določiti število tiskov i listo o pravem Času razposlati.
Mnogo naročnine imamo še tirjati; prosimo tedaj vsacega, kedor Se ni plačal za prvo poluletje, naj se podviza.
Rodoljubom, kateri so nas doslej blagodušno gmotno i duševno podpirali, izrekamo srčno zalivalo ter jih h krati prosimo, naj bodo nam tudi še odslej podpora v trudapolnem narodnem delu.
_Urcdnižtvo in upravnižtvo.
Deželni zbori.
Kakor smo nŽe zadnjič poročali, odprli so se vsi deželni zbori 8. t. m. z navadno slovesnostjo. Pred obravnavo je v vseh zborih zadonela navdušena »slava« presvitleum cesarju.
Tržaški deželni odbor je predložil deželnemu zboru ti le predloge: resolueijo zastran naprave italijanske pravoznanske fakultete, načrt zakona o šolskem zalogu, načrt stavbenega zakona, zakona o varstvu divjačino iu zakona o poljskem varstvu.
Zadnji ponedeljek zvečer je imel tržaški deželni zbor drugo sejo. O tej se je mej drugim obravnavalo tudi o Italijan-sltej pravnej fakulteti. O tem bomo prihodnjič natanjčniSe poročali.
V	poreškem deželnem zboru je deželni glavar opomnil, kako hvaležno je ljudstvo cesarju za dobrote, s katerimi je polajšal veliko bedo v deželi; naglasal jo tudi darežljivost mesta Trsta, pripomoć gosposk i duhovščine.
Goriški deželni zbor seje odprl nekako mrtvo z navadnim obredom. V drugej seji, ki je bila uže prvi dan popoludne in h katerej ni bilo nobenega poslušalca, predložil je prvosednik vladni predlog zakona, po katerem se imajo določiti doneski deželnega zaloga k troškom šolskih okrajev pri izvrševanji g. 57 zakona od G. maja 1870, zastran uredbo, ustanovitve, vzdržanja in obiskovanja javnih ljudskih šol.
Ta predlog se je izročil posebnemu odseku, da zboru o njem poroči.
Mnogo podanih prošenj se je izročilo dotičnim odsekom. Volitev Matije Jonko se brez ugovora potrdi.
Naposled se predlože računski sklepi let 1878 in 1879, pa proračuni za 1880 in 1881.
V	kranjskem deželnem zboru je deželni glavar Kalten-egger pozdravil zbor v nemškem i tudi v slovenskem jeziku, Obžaloval je, da se finance niso zboljšale, ker dobrodeljne naprave veliko troškov prizadevajo. Mej drugim je omenil, da se zboru predloži zakon, po katerem se ima odpraviti bera za župniko iu cerkve,
Deželni prvosednik Winkler jc pozdravil zbor v nemškem l slovenskem jeziku v imenu vlade, zagotovljal, da deželnim Interesom posveti vso svojo skrb i da bode zbor podpiral, kolikor bode le mogel. Omenivši težavne naloge, ker vlada ostrost mej strankami, izrekel je prepričanje, da na motilo ostrosti se mora prej ali slej povruoti zmernost, ker nazadnje mora vendar lo obveljati postava l zmagati pravica, kar jo cesarske vlade prizadevanje.
Dežeini glavar seje potem spominjal umrših poslancev; grofa Barbo In dr. Razlaga i zbornica jima skaže zadnjo čast s tem, da so vstali vsi poslanci.
Na to prosi besede dr. Blehvels i bere to le izjavo.
Visoka vlada sedanja razodel« je v vsem svojem postopanji resno voljo, da hoče pravična biti vsem narodom ter na tem poti napraviti spravo mej njimi in ustanoviti notranji mir, Avstriji tuko silno potrebni.
Ali, ker se jej zarad mnogostranskih zaprek prav od tisto struni, ki so •ustavoveriia« zove, žalibog dozdaj nij še posrečilo doseči onega cilja, ki jo vsakemu pravomu Avstrijcu jako milo
in dobroilejiio izružeji v prtislolnem govoru, s katerim j«' pre-svitn cesar blagovil odpreli sedanji državni zbor, iu ker bi se nam zastupnikom vedno lojalnega slovenskega naroda utegnilo očitati, da v tej važnej dobi, izostavši iz deželnega zbora, delamo zadrego navedenim blagim vladnim nameram, zato si smatramo za dolžnost patrijotizina, da se potrpežljivi udeležujemo še lega zborovanja, ki ima določiti proračun celo za prihodnje leto, katerega osoda denes še skrita lezi v božjih rokah, nadejajo pa se, da bode visoka vlada mej tem časom v predrngačciiem volilnem redu za zastop deželni kranjski in v svobodnem gibanji volilcev iskala sredstev in jih tmli našla, odstraniti sedanji deželni zbor, ki se glede na ogromne nepostavnostl, ki so ga stvarilc in z ozirom na naš narodni zastop v državnem zboru nikakor ne more imenovati pravim zaslopoin naše domovine.
Stoječi dakle na Istem stališči, ki smo ga lani v svojej peticiji do slavnega mlnislerstva izrazili, stopamo podpisani z,t zdaj v ta deželni zbor jedino le iz gori navedenih patrijotičnih ozlrov ter so hočemo udeleževati njegovih obravnav.
V Ljubljani dne 8. junija IH80. Dr. Jan. Bleivveis; dr, .t. Poklukar; K. Kljun; V. Pfoifer, po naročilu; dr. .1. Vošnjak, A. Navratil, po poohlaščenji; (J. Detelja; Fr. Potočnik; P. Pakož; M. Lavrenčič; Al. Koblar; dr. V. Zar-
nik; L. Hobič; K. Šavnik; L. Svetec; P. Grasseili.
Deželni glavne tej izjavi ugovarja tor pravi, da mora braniti zbor natolcevanju, da jo ilegalen, ker jo cesar potrdil postave, katere je zbor sklenol.
Deželni prvosednik potem omenja v slovenskem jeziku,da se vlada ne more spuščati v razprave, je-li zbor legalen aH ne, ker ko bile volitve v dcže/nem zborv potrjen«, kukor lo poslu v u zahteva; izreka pa v imenu vlade veselje, da se bodo i slovenski poslanci vdeleževali obravnav, kar bo deželi na korist.
(loškemu deželnemu zboru je vlada predložila premembo volilnega reda glede velicega posestva, drugi kmečki i mestni voleči razredi pa se zdaj še ne premene. Ako deželni zbor, kar pa ni ?e pričakovati, potrdi nasvetovano pronaredbo, potem dobe Čehi v deželnem zboru zdatuo večino. Doslej so bili češki veliki posestniki razdeljeni v dve kuriji; odslej pa bi imeli biti v šest razredov tako, da bi prvi razred volil '32, vsi drugi pa po :iK poslancev. V prvi razred bi spadali tisti, ki vživajo tldejkomlsna posestva in oni, ki plačujejo 10,000 gld. letnega davka. V družili razredih pa bi volili tisti, ki plačujejo na leto najmanj :S00 gld. davka, i mej tem vsaj 250 gld. zemljiškega davka.
V	Lcvovu je izrekel deželni glavar, da se nadeja, da se v upravi uvede decentralizacija, ker jo ustava dopušča.
V	Solnogradu jo izrekla ustavoverna manjšina, da so obravnav ne moro vdoleŽevati, dokler ne bo imenovan deželnega glavarja namestnik.
V	Gradcu, kder so zadnjo dni ustavoverci tak hrup zagnali zarad nečega slovenskega vabila, odprl je deželni zbor deželni glavar Blagotinšek Kalsorsleld prav tiho i malodušno. Iz njegovega govora diha neka pbupnost; mož menda vendar lo čuti, da se Slovani otresajo »svinčenih podplatov«, na Aatero jo ou vzol privilegijo.
Dopisi.
M lirittii. dne 5. junija.
Na dopis s Krasa od 8. maja t. 1. v listu »Edinost « št. 20 odgovarjam to le: Gospodje ki nosijo cesarsko obleko «pa šo sabljo«, hvala Dogu, dobro umejo njim predpisano službo. Znano mora hiti vsakemu kupčcvalcu, da imajo li gospodje pravico preiskavati obrtniške prostore ((je\vorl>sriiuiiic) brez višjega do-voljenja, drugih kupčevalskih sob pa nikdar ne brez tacega dovoljenja. Ako tedaj kupčevalec to ve, menim, da mu ni treba privatnih reči v kupčevalskih prostorih spravljati, naj jih hrani v drugih sobah, potem bo brez skrbi in se mu ne bo treba bati, da bi mu jih »gospodje z sabljami« pregledovali.
Kar pa zadeva drugi del omenjenega dopisa, niij omenim, du vsak kupčevalec po paragrafih iiTti — :i81 dohodarskega kazenskega zakona zapade kazni, ako ne more z boletami dokazati, da je robo dobil po postavnem potu. Hes je, duplikat take bolelo se more dobiti, ako se zguba bolele « gospodom z sabljami» naznani, prodno so prišli v prodajalnlco prelskavat. Tak duplikat je podvržen kolku za 1 gold. Kile je pa kolek za prošnjo in nje prilogo? Na vse zadnje pa, kedo ve,seli duplikat
dobi ali ne? To je Hitni i d mg posel; naj hiraj %' :i k skrbf, da ne izpuhi bolete. Vsak ima svoje dolžnosti, tako knpčevalri. Kakor tudi » gospodje z sabljami«; postava je dana vsem, naj -o vsak po njej ravna, pa bo najboljše in vsem pravica.
Sabljar.
% krasu, dne 7. junija.
(Neflarea slepar, — r obrambo </. todje na koprskem mi-teljilti, — f Iran 1're/ec),
Minolo je nekaj mesecev, da je pri'el v im;o vas inlad tnož pri sedem in dvajsetih letih, spodobno oblečen ter pra 'al po ineni. Po kratkem razgovoru ž njim. spoznal sem takoj. da imam opravilo z omikanim Človekom: mladi mož je govoril lepo slovenščino in pravilno nemščino ter v živili barvali mi je slikal svojo bedo: liil je nekedaj sodelaler pri »Slov. Narodu«, pozneje uradnik v l'ajkovi tiskarni v Mariboru; n \sle.| okupacije llosne je moral — ker je \ojak — na jug, radi resar j«' tudi službo zgubil »Zdaj«, tako jo končal svoj govor, «-em brez službe. Itil sem na Iteci, pa tam nij nič bilo za-liie, Hvala Bogu, kmalo bo bolje, g. dr. llizjak me poziva v Trst, da sprejmem pri njem službo. Ker mi je pa zmanjkalo denarja, prosim Vas, da mi s kakim darilom pomorete.« Mladi mož mi je povedal, da je prijatelj prof. Kleimnavr-ju v Kopru, da nm je ime Jun in da dolinski dekan jc njemu sorodnik. — S takimi izjavami Je ta isti mož, kakor sem pozneje slišal, z veliko srečo *frlit«i* pri duhovnikih iu učiteljih. Meseca aprila t. 1., sprehajajo se po goriškem Travniku v družbi nekih furlanskih učiteljev, srečal sem tega istega moža. Bistro sem ga meril z očmi; a -VI je mimo mene ne pozdravivši me. Moji kolege, lo opazivi, po-prašajo me, zakaj tega človeka tako motrim, ali ga poznam itd. Ko jim povem, zakaj sem ga gledal, povedo mi v moje nemalo začudenje, da je mož pred kratkim po vsej Furlanlji pri učiteljih prosjačil.
Pa še več! Minolega meseca maja prlromalo jotočloveče v Istro, v črnem gala-oblačilu, kjer je pri nekom gospodu prosil l."> f. Češ, da je deželnega odbora v Ljubljani uradnik, da prihaja iz Pulja, da mu jo zmanjkalo na potu denarja itd. Ker mu omenjeni gospod nij upal 1"> f., zato mu je « naš uradnik •> za 8 dni zastavil uro. V drugem kraju jo pri nekem drugem spodu rekel, da je potujoč učitelj ter zastav il jo zopet za ."i for. drugo uro in pur zlatih prstanov. Mojo menjenje je, da se v osebi tega •čudnega uradnika« skriva — necareu s/ejuit', morda tudi tat, ki tuje blago po svetu « zastavlja». Nujno bi trebalo jez postaviti njegovemu počeujanjii in ga zapreti. Mož jo srednje postave, blondastih lasi.j, nekaj bledega lica in nosi naočnike, ('luvati se nam ga je ter prijeti bi ga bilo dobro, pa ga izročiti pravici. Sploh pa sem te misli, da z mladimi berači nam nij preusmiljenini biti, kajti mlad človek si uže zasluži za ži\e/, če lo hoče delati!
(Iliinka »Hrvatske šole v Istri« v »Edinosti« ne morem biti povsem vesel, in to zato ne, ker udriha po vodji koprskepa učiteljišča, kakor bi ta gospod bil neprijazen hrvatskemu jeziku, V obrambo dotičnoga gospoda vodjo naj tu omenim to-lc: .laz sem bil gojenec g. vodje In torej moža dobro poznam. On je bil zmerom *pravi uče• r sem kandidatom, in to ne os i raje se </« njihovo narodnost. Daje temu še tako, prepričal som se meseca aprila t. 1., ko sem namreč v Kopru delal učiteljske sposobnosti izpit. Gospod vodja je menila svoj čas sam kapolanoval v l^lii mej Hrvati; s hrvatskimi učitelji on rad govori v mili jim materinščini in, da hrvatskemu jeziku nij neprijazen, kaže vrbi te^a to, da je za časa mojega bivanja ko uč. kam), v Kopru uiene iu druge večkrat priganjal, naj pridno zahajamo h hrvatskemu kursu, da si tem potem lehko prisvojimo milozvuki ta jezik. \ kraj vsega legajo g. vodja mož, ki se ne odlikuje le posvojeni blagem srci, temne tildi po svojoj učenosti v pedagogiki. — Škoda, da mi jo bilo dano lo dve leti (v Ji. in h. letu poslušati vzglodna predavanja tega odličnega moža, ki je na pedago-gičneni polji prisnanu kapaciteta. Tudi g. vodja svoje dolžnosti vrlo dobro izpolnuje, kar pač dobro svedoČI to, da ga jo cesar odlikoval pred kratkim s Franr-JoSefocim redom. Sapienti pauea sat. Sicer ne bodem g. dopisniku oporekal, da nema nekaj prav o tem, kar piše o hrvatski vadnici; moje menjenje je bilo, je in bode, da bi se učit. IzobraievališČa nikakor ne bila vsredo-točila v Kopru.
Umrl je v svojem rojstvenem kraji na Bard g. lean Preteč, bivši učitelj na Skopem, jedva vlansko leto iz koprske preparandije prišedši, v 21. letu. Hanjki ni bil talentiran čiovek,
pa do kraja mnrljir mladenič. Njegov oče, posten narodnjak, dosta jr žrtvoval, da ga je Izšolal. In kn <>e idu posrbi, da vidi svojega sina u« ilelja — uh! neusmiljena smrt prestriie živenja nit ljubljenemu sinit. Po«;rol> je Kil včeraj popuhidne precej l.p. Vsa \as je sprt-njljala pokojnega «lo hladne niogile; I.iTf so pri pogrdni trije duhovniki iii dva učitelja Morda I »i se l.ilo lehko še več učitcjev vfleležilo pogreba; pa, ali niso vedeli nIČ o smrti Ivanovi, ali jih je \rcme preplavilo, ali — ka-ll? Rajnkega duši bodi mir in pokoj — uhozim roditeljem Mažba. Kaj pač smo na Inu svetu? pulvis cl umhra su m us.
(i ruti i mir.
11. Tolminu« 'Ine in. junija, (Volile t in u a Ja čitalnica).
'IVI k a • Trieslerca • nam je prinesla dopis o izidu volitev dne ;i. junija I. I. mesto t;. \VinUeija. ki je radi ohilnili poslov svoj mandat položil.
Dopisnik je pisoval in sne 'il list »Sočo. in g. Dr. Nikolaja Tonklija, odvetnika \ Tolminu, katerega je • Soča» za kandidata postavila, a glasov nasprotnega kandidata c. k. okr. glavarja Sc omenja tu'.
Kakor znano, ni l.il ne p. Dr. N. Tonkli, ne g. Schemerl voljen, ampak g. Matija .lonko, lupan bovški, za kalerega bo vsi Holčani glasovali; kajti trg Holec ima većino volllcev in zmaga je morala l»iti njegova. To naj bode le mimogrede omenjeno. Moj namen je le dopisniku «Triesteree • resnico povedati, če je ne ve.
Sirokoustnež babajo se, naznanja, da je za g. Tonklija le 47 volilcev glasovalo in piše dalje, da so \so stranko na \olilno bojišče spravili, skovali In bili komaj */(> glasov,
Koliko volilcev je glasovalo pa za gosp. glavarja? Saj mo je skoro sram povedali! Trije I Temu je tedaj dopisnik to zamolčal ? Sram ga je bilo, ker je bil on sam glavni agitator, da je tako pičlo število glasov za g. glavarja ubcračll. G. Ilabarovich ! ali bi ne l.ilo bolje, da ste z svojim Hocinantom doma sedeli?
Tukaj v Tolminu imamo čitalnico, katera pojde k malti rakom žvižgat, ali se v kak nemški kazino premeni, če ne do-bonio sposobnejšega predsednika, nego je sedanji. Minoli mesec nas je obiskala operna pevkinja gospodlčina Gabrijela Mrak, naša domorodkinja. Veselili smo se, misleč, vsaj sedaj ima čitalnica lepo priliko, da po dolgih letih napravi besedo, pri kateri bode sodelovala tudi omenjena gospodičina. Minoli so dnevi, tedni m še le dva ali tri dni pred njenim odhodom jo je blagovolil prositi predsednik, naj bi nas en večer z svojim glasom razveselila. To se ve, gospodičina je našim željam srčno rada ustregla. Mi smo lehko ponosni, da imamo tako rojakinjo, katero slove prvi nemŠKi časniki kakor izvrstno izšolano operno pev-kinjo. Pri koncertu v čitalnici je iznenadila vse poslušalce s krepkim čistim glasom.
Sedaj pa zopet lehko par let čakamo, da nam napravi naša čitalnica kak zabavni večer; g. predsednik bo imel gotovo mnogo posla, ker bo jeseni, kakor so sliši, zopet volitev enega poslanca za goriški dež. zbor, bode moral za g. glavarja skrbeti, da ne propade.
Iz llollnc, dne 14. junija.
Poročam li, draga «Edinost» žalostno novico. V noči 18. t. m. je vrli naš rodoljub g. Ivan Sancin v 42. letu svojega živenja v Gospodu zaspal. Kil je pokojni dober kristljan, moder mož in skrben oče vrle svoje družinice; bil je pa tudi hraber junak na narodnem polji, po pravici jo bil vreden priimka »Slovenec« s kojim so sorodnjaki njegovo gorečnost za slovensko reč hvalili. Pri izvrševanji priprav za sijajni tabor v Dolini je naft Ivan hil v prvej vrsti | bil je tudi podpredsednik • bralnega društva* v Dolini od prvega začetka do sedaj. Hil jo ud deputacije iz Istre pri llleiueisovi svečanosti v Ljubljani. Prizadeval si je pred desetimi leti, ko so se osnovali tabori na Kalen, v Ljubljani, Sežani iu Kubedu, da je bržanska Čitalnica odposlala pevski zbor pod vodstvom gospoda Cveku, pri klerih je bil tudi on pričujoč. Njegova obitelj je zgubila vrlega soproga in dobrega očeta. Doliučani pa bomo dolgo iu dolgo obžalovali njegovo »gubo.
Za njegove zasluge mu je «bralno društvo« položilo na rakev krasen venec z napisom: «Svojemu podpredsedniku, v hvaležen spominj bralno društvo v Dolini»,
Naj v uiiru počiva!
Hrt
Kritični politični pregled.
Domače dežele.
Cesar se jo z lastnoročnim pismom na češkega deželnega namestnika zahvalil Cehom na sijajnem sprejemu. To pismo se tako le glasi: »Po več letih mi je bila dana zopet prilika, muditi se dalj časa v češkem Mojem kraljestvu i njegovem glavnem mestu. Vse prebivalstvo mi je v teh dneh brez ne-hanja in povsod dajalo znamenja najodkritosrčniše udanosti i pravega rodoljubnega navdušenja; tekmovalo je o tem, da mi je dajalo nove dokaze srčne ljubezni, katera veže kneza i ljudstvo. Srčnim veseljem izrekam vsemu prebivalstvu in vzlasti Pražanom najgorkejšo Svojo zahvalo s prepričanjem, da bodo tudi v vseh bodočih dneh prebivalci te dežele v enacej ljubezni krog prestola zbrani.«
Cesar se je vrnol s Češkega i Moravskega, kodur ga je ljudstvo povsod navdušeno .sprejemalo, na Dunaj. Po zadnjem programu ima iti K. septembra s prestolnim dedičem v Levov na Gališko. GaliŠki deželni zbor hoče 80.000 ghl. dovoliti za slovesen sprejem.
Ko j«' kardinal Fiirslenbefg v Urnu predstavil pb-meriilaže ' opominjal jih je ceaiir in rekel, da imajo oni po naravi nalogo i dolžnost, skrbeli i a to, da se sprava napravi mej obema narodnostma.
Fanatični Nenn i v Itruil so porabili resa rje v prihod v In, da so se sovražno postavili zoper češke prebivalec, lahkim prebivalcem so se delale vse mogoče zapreke pri pozdravu cesarja. Prepovedalo se je pozdraviti cesarja v češkem jeziku, od sprejemnih slovesnosti so bili Cehi izključeni, — nobenega Češkega napisa ni smelo biti na slavolokih, češka društva se niso smela uvrstite mej nemška, ki so delala Jpalir, sploh, prepovedalo se je vse, kar po 1'e'ki di-i. Taka surovost se imenuje po nemški: «Blederkcit».
Nem<ki listi groze Slovanom, da bodo nemški poslanci v deželnih zborih slovesno protestirali zoper narodne pravice, katere misli \lada priznati vsem Slovanom v šolah iu uradih. Menimo, da taka /dražba ne bode motila vlade v pravičnem delu.
V	zagrebškem deželnem zboru je bil izvoljen poseben odsek, naj sestavi predlog, da se poinadjarovanju hrvaških uradov finančnega vodja Davida meje postavijo.
Ogersko ministerstvo namerjava postaviti most čez Dravo pri Barči, dodelali železnico od Sjenice do Sarajeva in napravili kanili za ladije od Vukovara ob Donavi da Samca ob Savi.
Tu]e dežele.
V	Pelerburgil se je ustanovilo društvo za varstvo mej-narodnih pravic, Prvosednlk temu društvu je oldenhurŠkl knez, cesarjev sorodnik. To društvo ima prelep namen zabranjatl vojne. Razni narodje bi volili svoje poslance, ki bi morali stanovati v neutralnoj državi i reševati prepire mej posameznimi državami. Ako bi se katera vlada ne udala razsodbi dotične komisije, nasproti bi se jej morale postaviti vse druge.
V	italijanskem parlamentu nič prav ne gre. Vlada nema dosti zanesljivih poslancev, danes jo podpirajo, jutri se jej po robu slavijo i tako delajo le škodo deželi.
Angleška vlada predlaga, naj se Crnogorcem da na mesto Pl ave i Gusinja ulčinsko pomorsko obrežje. Crnogorci hi s tem gotovo prav zadovoljni bili, ker bi se jim s to zamenjo odprla trgovinska pol; Rusija je temu predlogu uže pritrdila, Avstrija pa hi se utegnola ustavljati.
Turški sultan je odstavil dozdanje ministre ter na mini-sterske stole posadil take može, ki nečejo vedeti za nobene državne prenaredbe i so krlstljanoin največji sovražniki. Taki možje Turčije ne otmo smrti.
Ustuja na Arabskem se je zelo razširila, Arabci o turškem sultanu nič več nečejo vedeti, najmogočniši arabski emir Hura-shid je obsul Bozran, glavno mesto dežele Hauren. Vsa Arabija se je pobunila.
DOMAČE STVARI.
Cesarjev odhod iz Prage. Ko je cesar Prago zapustil, šei je mestni župan Skramlik na kolodvor, da se mu še enkrat zahvali v imenu mesta Prage. Cesar mu je odgovoril te le vesele besede: « Stanovništvu mesta Prage zahvaljujem se na sprejemu, kateri mi je napravilo in na lojalnosti, katero je izkazavalo. Vrnem se kmalu zopet, potem pa ostanem dalje časa tukaj. A vam, gospod župan, podelil sem v priznanje vaših zaslug za mesto železni red s krono*. Na peronu je govoril s posamičnimi mestnimi zastopniki iu dr. lliogerju dejal v češkem jeziku: «}ftni se jc tukaj jako dopalo, upam, da se k malu vrnem i da tu da/j Časa ostanem » in te besede je večkrat ponovil. — To je zopet očiten dokaz, da ima cesar trdno voljo, da se sprava doseže, i da je tudi uverjen, da se to zgodi, — Cesarjevo popotovanje na Češko je obrodilo najlepši sad, ker po njegovih izjavah i prelepem njegovem vedenji se bode ravnal vsak, kdor ima ljubezen do cesarske hiše in avstrijske domovino; cesarjeva spravljivost bode vsacemu zvezda, na katero se bode oziral, kakor mornar na planem morji v viharnej noči.
Litijska občina je izvolila za častne občane mlnisterskega prvosednika grofa Taafeja, kranjskega deželnega prvosednika gosp. IVinklerja in grofa Iloheiucarta, To je lepo, ker rodoljubje i hvaležnost ste lepi stvari.
Občinski mestni odbor v Kamniku je v seji 7 t. m. soglasno izvolil ministra faafeja in kranjskega deželnega prvo-mestnika IVinkltrja za častna občana mesta Kamnika.
V	Velikovcu na Koroškem je bil dne 10. t. in. izvoljen za poslanca v koroški deželni zbor staroslavni slovenski rodoljub in pisatelj, gosp. Andrej Einlpieler. Čestitamo vrlim volilcom in rodoljubnemu Izvoljencu.
Naglo delo. Ko je cesar v Pragi bil pri vojaških vajah, lil je dež tako, da mu je maršalsko suknjo pokvaril. Dvorni krojač Chvapil je tedaj dobil ukaz, naj napravi novo suknjo v 34 urah. Chvapil pa je bil tako priden, dajo je prinesel, prednoje osem ur minolo. Cesar seje čudil in razveselil tega naglega dela.
Voda na Krasu. Znano je našim bralcem, da je geolog Henrik \Volf pod Sv. Križem misel toliko vode, da hi se ž njo lahko ves Trst preskrboval. Ko je ta slavnozuani mož preiskoval vodene žile pod Krasom ob morskem bregu, takrat gaje c. k. deželno namostništvo za Primorsko naprosilo, naj bi izdelal spomenico, ali in kako bi mogoče bilo vodo iz kraških podmolov na zemeljno površje speljati, ker dokazano je, da je na Krasu pod zemljo na množili krajih veliko dobre sladke vode. Geolog \Volf je to spomenico uže dovršil ter jo izročil ministerstvu za
poljedt Nho, katero j.- ukazalo doli<:ne geologične preiskave. To nalogo je dobil \Yoli sani, ki preiskavo liže to poletje prične. Na podlogi pozvedeb, katere se priobčijo, z au k alejo se potrebna dela. — Neizrečeno koristno bi Kra^evcem bilo, ako bodo ta dela imela dober vspeh, ker pomanjkanje vode je največja nadloga na Krasu.
Gospe v ogerskem ministerstvu. Ogerski finančni minister je ukazal, da se imajo v računskem oddelku gospe v službo jemati. Najprej se ima 12 gospej nasta\iti. — Mi mislimo, da se vsled tega ogrske finance ne zboljfajo, poleg tega pa smo odločni nasprotniki vseh ženskih uradnikov, vzlasti ako so z moškimi v enem in istem uradu. Tako nastavljanje je zoper naturo i širi le — spridenost.
Uredba zemljiškega davka se bliža koncu, ker so vsi glavni opra\ki izvršeni i gre le še za popravke. Deželne komisije so zračunile letni zeuiljiščni davek na 165,225,1100 ghl., po tarifnih promeinbah, katere je nnsvetovala vlada, pa bi zna«al tHn.'.HtH.UNI ghl, I'o lem bi plačevale :
Več nego sedaj, iu sicer:
|u |>r«ilK'» ilefelnlh	vlulnetn
komisij	pri'.|| mu
Galicija................454.942 gold.	1.522.750 gold.
Spodnja Avstrija . . .	1.071.882 .	048.51» •
Stilsko................884.862 »	«24.570 »
Moravsko..............349.012 »	208.020 »
Ihikovina..............,148 999 »	292 087 »
Zgornja Avstrija . . .	99.890 »	165.186 »
Tirolsko..............79,990 «	37.»» »
Primorsko............35.315 »	117.920 »
Solnograško.......14.907 »	bi plačevalo manj
Predarelsko............8.780 .	28.240 gold.
Koroško..............bi plačevalo manj 4.180 »
Manj bi plačevale:
(lesko.........2.881.1119 gold.	3.200.618 gold.
Kranjsko..............200.821 »	316.127 »
Slesko................156807 »	150.695 «
Dalmacija..............31.191 .	54 067 «
Koroško..............16182 »	bi plačevalo več
Solnograško......bi plačevalo več	14.967 gobi.
Kranjski deželni prvosednlk gosp. Winkler je minoli teden marljivo obiskoval višjo realko v Ljubljani ter se jako zanimival za poduk.
Gosp. dr. Tonkli je imenovan namestnikom deželnega glavarja v goriškem deželnem zboru.
Phllox«r« ali trtna ui — žalostjo moramo to poročati — prikazala so je pri Piranu v Istri. Ubogim Istranom,' katere je lanska slaba letina tako hudo zadela, preti tedaj nov nevaren sovražnik.
Nabrežlnska čitalnica napravi 20. t. m. veselico s plesom pod milim nebom. Začetek bo ob štirih popoludne. Odbor vabi k ohilej vdeležbl.
RAZNE STVARI.
Romanje v Indiji. Pri nas ljudje sicer radi hodijo na božja pota, katerih nekatera so mnogo obiskovana, ali nikakor ne tako kakor sveli kraji v Indiji. Tak svet kraj je Indijanom meslo Hurdvar na reki Gangesu. Letos je prišlo tja v prvih dneh meseca aprila poludrugi milijon romarjev. Vsak romar, ko pride v Ilurdvar, da si lase ustriči, potem pa sc skoplje v Gangesu, da sc očisti svojih grehov. Marsikateri dan se je kopalo 400,000 ljudi v svelej reki, a prigodila se ui nobena nesreča, ker angleške gosposke za varnost jako skrbe. V Hurdvaru je vsako leto, ko so romarji tam, tudi semenj, na katerem se najbolj — muliki iu — konji prodajajo. Letos se je prodalo posebno veliko mulikov,
Rusi tirajo jude na vse Štiri strani sveta. Kedor ne more dokazati, da je ruski podanik i da si pošteno kruh služI, mora povezati culo i zapustiti Rusijo. Judje so tega sami krivi, ker so bili nihilisti ali sami, aH so pa druge zapeljavali I podkupovali.
Vodotok mej atlantlikim i sredozemskim morjem. Francoski senator Duelerc je načrtal osnovo, po katerej bi se zvezalo atlantiško morje z sredozemskim. Napraviti bi se imel prokop skoz rodovito dolino Languedoc od mesta Narbonne do mesta Bordeaux. TroŠki tega velikanskega dela bi znašali 5-600 milijonov frankov za 400 klim. dolg prokop. Ako se to delo izvrši, velikansko se povzdigne francoska trgovina, tudi Trst bi bil na koristi, Nemčija pa na velikej izgubi.
Porotna sodba
pri c. k. deželnej kazenskej sodniji v Trstu, dne 9. junija.
Zafettk ob H. :jutraj.
V 14. številki »Edinosti« smo poročali o žalostnej dogodbl, ki se je pripetila 1. aprila t. 1. v tržaškem predmestji Koloniji in imenovali glavno osobo te tragedije usmiljenja vredno morilko.
Danes je bila glavna sodniška obravnava, za katero se je ves Trst tako živo zanimival, da je bilo na tisoče ljudstva do po-lunoči pred sodiščem na nogah.
Sodni prvosednik je hil deželni svetovalec dr. Monti, prl-sednika gospoda Imho/T in Ropele, zapisnikar dr. Ftrro.
Tožnik je bil državni pravdnik Urbantil in zagovornik dr, Cnra::ani.
Na zatožnej klopi je sedela Marija Dal Col, črno oblečena, vsa potrta si je obraz skoraj vedno z ruto zakrivala.
Ko »e porotniki izirekmtt. zaerla m* je obravnava.
Prvosednik je nagovoril založeno, opomnil jo, naj bode pogumna, ker poguma potrebuje, da se more zagovarjati.
ZatoŽena pripoveduje, da je rojena v Trstu dne 22. aprila, 18M, da seje poročila z Rugieroin Hal Gol, da ima dva zakonska
tri i .štiriletna otroka, da zna brali in pisali, sodniški je i.....-
madeževana.
Potem se porotniki zaprisežejo in odpre se galerija občinstvu ter v naglici vsa napolni.
Zapisnikar pre|»ere zat<>žho, iz katere posncmljemo to le:
V	Kolonji je !. aprila 1. I. zvečer ob 1"'/, slišalo več osob klicanje na pomoč. Priteklo je več ljudi na mesto, od kodar so slišali glas, i našli so vdovo Ano Pelizzari mrtvo na tleli i poleg nje vkrvavJjen nož.
Zdravniki so našli na njenem telesu l!l smrtnih ran.
Kdo je vdovo umoril, to se dokazuje iz lega le:
Marija de Agostini je bila šest let oinožena z Uovdovim uradnikom Dal dol, zvedela pa je Še le en mesec pred to krvavo dogodbo ljubezen mej njenim možem in Ano Pelizzari, kar jo je zelo ožalilo iu unelo v njej sovraštvo do zapeljivke njenega moža.
Mati umorjeno Pelizzari priča, daje veliki teden prišla Marija Dal Col v njeno hišo, da hi govorila z njeno hčerjo, katere pa ni bilo doma. Pri tej priliki je rekla, da njenej hčeri dade tako znamenje, da se ga hode vse žive dni spominjala, ako njenega moža v miru ne pusti.
Ta priča in tudi Jožefa Drezinger trdite, da je Marija I)al Col 1. aprila rekla, da Pelizzari da tako znamenje, da ga jej nobeden ne izbriše.
Poslednja priča trdi dalje, da jej je Pelizzari velikonočni ponedeljek rekla, da jo je Rugier Dal Col svaril, naj sc varuje njegove žene, ker mu je ta rekla, da jo hoče umoriti.
ZatoŽena Marija Dal Col ne taji, da je z nožem zabadala rane, trdi pa. da ni imela namena Pelizzari umoriti, ona sama ni vedela, kako jo delala. 1. aprila zvečer je šla v hišo k Pelizzari, tam pa jej rekla mali umorjene, da nje hčere šo ni doma, zato jo je na ulici čakala. Pozneje je prišla Pelizzari z njenim možem, ki jo je spremil do hišnega ogla. Ona je k sebi poklicala Pelizzari, prašala jo, če je bila v družbi z njenim možem.
In ko se je ta grozila, odgovorila jej je, da ne more dalje trpeti, da hI se z njenim možem pečala. Na to pa jo je Pelizzari za lase zgrabila i njenega moža klicala: Vlen qul, nuggiero! To jo je tako razdražilo, da je segla po nož, kateri je sabo vzela, da si ubogo svoje živenje vzame, i z nožem bodla, da sama ne vć kako.
Priče Amalia iu Ermina Krinol in Jožefa OhaČiČ trdijo, da so slišale, ko Je Pelizzari kričala: »Gospa, vi ste pijani, jaz pokličem policijo«, na to je zakričala Dal Col: »Meni to? po-štenej ženi, vi cunja mojega moža!« Na to je planola na Pelizzari ter jo začela z nožem zhadati.
Vsled toh dokazov toži državni pravdnik Marijo Dal Col hudodelstva namišljenega uinora po g. 134 kazenskega zakonika.
Mej branjem zatoŽbe zatožena omedli, dr. Luzzatto jej priskoči na pomoč. Obravnava se zarad tega nekoliko minut pretrga.
Zatožena potem odgovarja na prvoseduikova prašanja, da sc ne čuti dolino namišljenega umora. Ona pripoveduje, da se je omožila leta 1874 i da je imela 4 olroke. Stanovala je z svojim možem do meseca avgusta minolega leta pri svojih roditeljih, potem pa so vzeli viastno stanovanje.
V	prvih letih je živela v srečnem zakonu, ljubila je nad vse svojega moža i tudi on jo njo ljubil; to srečo je vživala do poletja lanskega leta; od tega časa pa začela dvomiti o zvestobi svojega moža, ker je bil do nje jako mrzel i je začel pozno ponoči domu hoditi. Meseca februarja tega leta jo zvedela, da ima nje uiož pregrešno znanje s Pelizzari. Skoraj vsak dan je rekla možu, da pojde k Pelizzari, du jo pregovori, naj to znanje opusti, ali on jej je pretil, ako se dotakne njegove Anete, tedaj sam sebe umori. Zadnje štiri mesece ni hodil več domu na juŽino, ampak južinal je v magazinu s Pelizzari.
Nekega dne je Sel z doma rekoč: »Morum iti, ker je bolna Celestinu, moje ljubice hči; ko je bil pa lastni njegov otrok na smrt bolen, do ene ponoči ga ni bilo domu in otroka še pogledal ni, in ko je umrl, nič mu ni bilo mari, še troškov za pogreb ni hotel plačati. Na maškerudi je pil šampanca s Pelizzari i zato-ženej živenje kolikor mogoče grenil. Zatožena je svojega moža v božjem imenu na kolenih prosila, naj se odpove pregrešnemu znanju, omedlevala je pred njim, ali omečiti ga ni mogla. 1. aprila je zatožena zvedela, da je Šel nje mož s Pelizzari v Koper, ves dan ni Imela miru, hotela je sama sebe umoriti, šla je iskat svojega moža v »Minervo«; ker ga tam ni našla, vrnola sc je zopet domu. Zdaj je zagledala lovski nož svojege moža, vzela ga k sebi i zopet šla moža iskat i tu se je zgodilo, kar je bilo uŽe zgoraj omenjeno. Po umoru je dobila udarec na glavo, da je zavest zgubila l Še le v bolnici k sebi prišla. Dalje je pripovedovala zatožena, da o pregrešnem znanju njenega moža nobenemu nič ui razodela, ker jo je bilo sram i se je bala, da ne bi škodovala svojemu možu, kuterega je so vedno enako srčno ljubila. Na vprašanje državnega pravduika odgovori zatožena, tla se je hotela umoriti, ker je na svetu vse upanje zgubila.
Mali umorjene Pelizzari pripoveduje, da je svojej hčeri očitala pregrešno znanje, da je pa tu odgovorila, da jej ona nema nič zapovedovati, povedala je tudi, da jo je Dal Col prosila, naj hčer svari, ker nema nič jesti itd.
Priča Ermina Krmol pravi, da je 1. aprila zvečer na oknu sosednje hiše sloneč videla, da seje zatožena vedla, kakor besna, naglo je skočila po konci, zakričala i takoj potem se je začela smijati. Zdaj pride Pelizzari, zatožena jej gre naproti i zdaj sc
začne t.i le pogovor: »DoIht večer«. — D"ber večer, gospa. — • Vi >te meni obećali, da moje<ra moža ne b«>sl«< več sprcjtviali, a vendar ga vedtm sprejemate«. — To ni res — »Kes |e«. — Vi ste pijani, jaz pokličem poln ijo. — »Zarad mene ? poštene žene? Tako govorite \t, cunja mojega ino/a?. puteni je priča sli ala klicati Pelizzari. »Sem k meni, Rugier! Se en trenotek i Pelizzari jc padla na tla.
Priča trdno veruje, vendar noče trditi, da je Pelizzari ulekla založeno za lase. Zdaj je pritekel mož (Dal Col, ki je Založeno s palico po gla\i tepci, ta pa je klicala: •(» umja inati!« in bežala pred njim. Dal Col seje pripogml k ranjeni iu rekel: • Nuna mia, noii sara nieiile. m prosil mimo gredo-čega dclalca pomori. Priča na prvosednikovo pra-anje ponavlja, du se jo zatožena tako vedla, da je morala verovati, da je blazna.
Tildi Joit/a Olntit trdi isto, kar prejšnja pričo, tudi ona misli, da je Pelizzari založeno za lase ulekla.
Marija Moten, dekla pri zakonskih Dal Co|, priča, da je hil liiej zakonskimi večkrat prepir i da je gospa vedno jokala. Gospod svoje žene ui ljubil, hodil je pozno domu, večkrat ga celo ni bilo in južinal ni doma.
Ko mu je nosila južino v magazin, videla je lam dvakrat Pelizzari. V zadnjem času jc manjkalo v hiši vsega potrebnega. Dal Col se je za mrtvo dete malo menil. 1. aprila je šla večkrat iz lilše se svojo gospo, ki je bila kakor blazna. Ko je zvedela o umoru, prestrašila se je tako, da je iz hiše ubegnola. Sploh potrjuje vse, kar je njena gospa trdila.
Štefan. 1iolgher, kočijaž, pripoveduje, da je videl na večer 1. aprila ubežno ženo, ki jc klicala: »Pomagajte, moj mož me ubije!« prosila ga je, naj jo spremi, povedala, kilo je i da je ljubo svojega moža z nožem sunila. Spremil jo je do »Volti di Chiozza«; tam je sedla v voz i peljali so jo v bolnico. Zutožcnej je iz rane na glavi kri tekla iu imela je krvavo roko. Priča pravi, da je bila vsa zmešana.
Pričanje Amalije Krmol se ujema popolnoma z onim nje sestre Erininc.
Tudi svekrva (inati moža založene), ki se je pravne dobrote odpovedala, daje lepo pričalo svojej siniihi. Iz njo sodniji poslanega pisma posnemljemo to le: Dokler sta mlada zakonska pri meni stanovala, ljubila sta se i še le, ko sta zapustila mojo hišo i se je moj sin seznanil s Pelizzari, vselil se je nemir v poprej srečno hišo. Zatožena mi je še le meseca marcija o tem tožila. Sla sem k Pelizzari, da jo pregovorim, ali nje brezbožni odgovori so me prepričali, da Je brez srca. 1. aprila ob Štirih popoluilno je prišla moja sinalia k meni i lepo me prosila, naj grem ž njo iz hiše. Ilila je vsa raz mišljena i zmešana; ona je prav angelj, najboljša duša, ki ne more buditi nobenega prepira i nobenemu nič žalega storiti.
Razen teh prič so bile zaslišane še druge, ki pa niso nič posebnega povedale, kar ne bi uŽo znano bilo; nobena prlču nI nič slabega o zutožcnej izrekla: iz vsega pričevanja jc dokazano, da je bila zatoženka poštena i spoštovana žena, obdarovana z najlepšimi lastnosti, ki dičljo ženski spol.
PriČevanjo je bilo tedaj sklcncno. Zdaj se je prebralo pismo, katero je pisala Pelizzari svojemu ljubemu 21. ali 22. marcija. Pismo je zelo dolgo, naši bralci naj nam ne jeuiljo v zlo, da ga ne priobčujemo, ampak le mimogrede omenimo; pismo ni za vsaka ušesa i za vsako srce; Pelizzari na opominjanje njene matere odpoveduje ljubezen, a vendar Dal Cola prav po sironskl k sebi vabi, ker mu pošilja en poljub — ne — tis-.Č! tisoč! tisoč! Osodopolui ste v tem pismu te le dve besedi: « KaM lonifam t»
Da tako pismo ni moglo spreobrnoli Dal Cola, to je jasno i to priča tudi njegov odgovor od 22. marcija. V tem odgovoru izreka Dal Col, da zdaj ve, da ga ona ljubi i du se odslej ne more več od nje odtrgati.
Na zadnje se prebere še pismo, katero je pisal Dal Col, predno se je sam umorjl na grobu svoje ljube. V tem pismu pravi, da brez ljube ne more živeti, prosi svojo ženo, naj mu odpusti, priznava krivico, katero je storil njej, popisuje grozno dogodbo 1. aprila tako, kakor jo je povedala njegova žena i glavne priče ter izreka npanje, da ho njegova Žena pri sodbi oproščena.
Mej branjem tega pisma omedli zatožena i prvoscduik preloži obravnavo na drugi dan. — Ura je bila tri.
Porotniki izreki željo, naj se obravnava še danes dokonča, ker sc morajo sodbe kolikor mogoče naglo vršiti, i da se zato-ženej skrajša strašna negotovost.
Obravnava se potem oh Šestih zvečor zopet prične.
Zatožena se ne spominja dogodeb od časa umora do liste dobe, ko je prišla k zavesti v bolnici.
Zdaj sc začne formalna zdravniška obravnava; ko se bere zapisnik o ranah umorjene, omedli zatožena, katero pre-peljo v stransko sobo.
Zagovornik nasvotuje i tožnik dovoli, da se ta obravnava izvrši v nepričnjočosti zatoŽcnkc.
Policijsko pričalo imenuje vedenje zatožonke izgledno, posvečeno domačej sreči, o njenem možu pravi, da je bil luhko-mišljen, o umorjenej Pelizzari pa. da je bila nravno pokvarjena, kar se ujema tudi z druzhni pričami, ki so trdile, da se je Pelizzari pečala z neožcnjeuimi i tudi z oženjenim!.
Obravnava se sklene.
Porotnikom se stavijo tri prašanja.
I. glavno prašanje;
Jeli založena Marija Dal Col na večer 1. aprila t. I. v via Peltinello z namenom, du Ano vdovo Pelizzari umori, to z nožem bodla tako, da jej je zavdala devetnajst ran, mej temi ono pod levim ključem (sklepno kostjo), za katero je umrla?
II. vprašanje, ako se prvo zanika:
Jcii zatožena Vanju Ihti Co/ na večer I. aprila I. I. v via 1 Vttinello, ne z morilnlm namenom, pa z družim sovražnim namenom, Ano »dovo Pelizzari z nožem bodla tako, da jej je zavdala devetnajst ran, mej temi ono pod ključem, za katero je umrla?
Dodatno prašanje, ako se pritrdi I. glavno, ali drugo eventvalno prašanje: Jeli bila zatožena, ko je v glavnem, ali v eventvalnem prašanji omenjeno dejanje vršila, tako zmešana, da ni vedela, kaj je delala ?
Poleni vsliine državni pravdnik kakor tožnik, opominja por'dnike \ imenu razžalp-ne dovede družbe, naj |ih ne zapelje usiuil|eiije, on zanika trditev založene, da |• * bila tako zme ana, da ui vedela, kaj |c delala, da ni bila prisiljena podleći močnejšej sili. nego je bila ii|e volja, trdi, du je zatožena uže poprej >kle-nola, kakor hodi, maščevali se nad Pelizzari,
Zagovornik dr. Oavazz.ani opominja porotnike, da |im lil no bode soditi o hudodelstvu, ampak <> stra^uej nesreč), o žrtvi kazni vrednega prešeštva.
Govornik se spomiii|a malih otrok, povdarja, kako Izgledno se je vedla soprnga, kako potrpežljivo iu udano je prenašala rodovinsko nesrečo, celo nje rajnki mož je hvalil izgledno poštenje zakonske zvestobe najbolj<c gospodinje.
Govornik pobija tožnikove razloge od točke do točke, živimi barvami riše nje ljubezen, udanost do možu, do otrok, kako strašno je padla iz sladkega srečnega živenja v grozno nesrečo. Zagovornik spominja tudi, da jc žena nosna i da so zdravniki o tem edini, tla tako stanje na čutnico jako vpliva, i da je to veliko pripomoglo k žalostnej dogoditi.
Sklicuje se tudi na sočutje, katero vživu mej ljudstvom; njeno vedenje pri obravnavi je omočilo vsa srca, javno menjenj« treba spoštovati, ako je ljudski glas božji glas. On predlaga, naj so oprosti.
Po kratkem ugovoru državnega pravduika iu zagovor-nikovem odgovoru ponovi prvoscduik sodno obravnavo.
Porotniki odstopijo ob 10. url in 51. minuti in se vrno ob 11. uri 20. minuti ponoči. Nastane grobna tihota. Načelnik dr. Al t Kinder Dom bere:
O lat no prašanje na morilce se soglasno za ni k nje;
evcntvalno prašanje na uboj se soglasno potrjuj«;
dodatno praianje, je/i bila zato/ena tako zmeiana, da ni vedela, kaj je, dela/a, soglasno se. potrjuje.
Poslušalci pozdravijo te izreke z neskončnim ploskanjem i na ulicah preti sodiščem zatlonc radostni glasovi tisoč i tisoč zbranega ljudstva, da se jo široko po mestu razlegalo.
Sodhi prvosednlk Izreče, da je zatoženka prosta; ona pado na kolena iu omedli. Ko se je zopet zavedla, poda roko zagovorniku rekoč: « Ne morem govoriti«.
To je konec tiste drame, o katerej smo poročali v 14. št. •Edinosti« in Imenovali založeno «usmiljenja vredno morilko». Tako dejanje more le Rog sodili, človeški razum jc preslab. Popisali smo to srce pretresujočo, krvavo dogodbo zato, da bi prestrašila, svarila, zmodrlla i poboljšala liste, ki premalo spoštujejo zakonsko zvestobo.
•-^aaAAAT/-
Tržno poročilo.
Promet jo sređeni; na kavo dohaja več naročeb, mej tem ko žitna kupčija ponehava, ker zdaj Ogrska in Sisek zopet konkurirata.
Kam — v najboljšem mnijenju, ker dohaja zopet mnogo naročite in uvaževalci tirjajo više cene. — Tudi zaloge nijso posebno obilo. Vse lo utegne vplivati na to, tla cene zopet nekoliko poskočijo.
Olje — gre prav dobro od rok; pri vsem tem pa niso cene prav nič poskočile in teško letos učakamo viših con.
Sadje. — Cono tega blaga so zdaj le nominalne, ker manjka zalog iu tudi naročeb.
Rti. — Italijanski riž se prodaja s kakim malim olajšanjem, indiški pa utegne v kratkem postati še ceneji, nego jo denes. Kupuje se zdaj sploh ugodno.
Mast iu Ipek. — Mast so prodaja po nižih cenah, katere utegnejo še pasti; speli na je v primeri z mastjo prav drug, v kljub temu pa ni nade, tla bi ceneji postal, ker blaga manjka na raznih trgoviščih.
Petrolij — ie poskočil zadnje dni za H"/„ ker je vso blago zdaj v inagazinih in ladije s petrolijem ni nobene v Inki. — Kakor hitro pa dokle par ladij s petrolljem, postane to blago zopet inalo coiioje. Za kesnejo dobo se denes lehko kupi petrolij po f. 10'/,.
Domaii pridelki. — Fižolu gre še vedno nekoliko, vendar pa za veče partije v inostratisko ui prašanja. — Slive vso ponuja prav po nizki ceni; a nobeden jih noče. — Maslo je tudi zanemarjeno iu so cene tega blaga vedno prav nizke. — Naše maslo je zgubilo kredit v orijentu — to je najveći uzrok slabo kupčije.
Žito in moka. — Pšenica je poslala ccncja, tudi koruza je to dni močno padla in utegno Še pasli, ker se pričakuje še mnogo blaga. Ni torej previdno zdaj preveč naročati na Oger-skem, kor tukaj bomo v kratkem zopet niže cene imeli, nego tam. — Cene moke tudi padajo, pa ne zdutno iu naglo, ker špekulanti so rešeni ran i, nepozuajoč še natanjko, kaj obeća letina.
Les. — Mlahova kupčija; kupci tirjajo niže cene.
Vrednostni papirji. — Kurzi so zdaj bolj mirni brez velikih sprememb, katerih za bližnji čas ni pričakovati.
Dunajska Borsa
dni /S. junija.
Enotni drž. dolg v bankovci!......
Enotni državni dolg v srebru.....
Zlata renta ... .........
1800, državni zajem.........
Delnice narodne banke.......
Kreditne delnice..........
London 10 lir sterlin...... < •
Srebro ..............
Napoleoni.............
C. nr. cekini............
KAJ državnih mark.........
73 ghl.		(50	kr.
74	»	05	»
M	»	6T)	»
182	m	90	•
KKS	■	—	■
282	■	90	•
117	»	lil	•
0	„	32	m
5	■	52	■
57	■	50	t
Cenik raznega blaga.
KAVA: Moka............
O V Ion biser .........
plunt. lina in iiajllneju . . . .. n srednja in '/. ''Il)( • •
i nalive......
1'ortrtriio...........
Mahibar nutive.........
I.:t .................
St 1 >« > i n i 11 v • ■ .........
Kalila............
Ki> linjliin ja . ........
i. fina...........
<■ '/ lina in navadna ......
Siuitos navadna in lina......
JhVu Malaiig .........
< 'nstarieca...........
Manila............
(iiiati-mala..........
Sladka skorja.........
Na'.'t'ljll .Vi cVečiei šibice).....
l'o|>er Singupore........
I »lil a v iti.........
PitneuL Jamajku........
linbtir.........: • ■
Slailkor avstrijski v stokih rulinlratt .
« v kosili.....
(11..1E: llal. ji'ililno navalno. ......
lino in nujliinjše namizno . . . Levantinsku in Albniieško jedilno . . C'orlu j< dilno fino in mtjlim-ji' . . . Dalmacija jediino lino in najlinejšo . Istru	u «	«
Laneno...........
I'uvolj no ali bombažno......
Itiliji' huinluir.-ko /i kroni ) . . . .
Oh-in............
SAlMK: l'niiifiraiićf Sicilijo (I ZuM) . . . .
Limoni	11 zaboj; . . . .
K uperi	« lini......
'/„ lini.....
KoŽičl pulješkl....... . .
• grški ..........
Mamllji pulješki . . ......
u romanski........
u siriljski . .......
•i puljtškl grenki......
Lešniki novi ital.........
K	<i istrski.......
('\ spije suli ■ i/ llnsiii) in Srbije novo „ „	u	d staro.
<i i- i/ kranjski' in hrvatsko .
Pinjoli............
Fige Calamiita v vencih.....
„	o v vrečah.....
u pulješke v sinjih......
•i i/. Smiriie.........
Cvebe Klenie .......••
o Clsnu'. . ........
u Slaiicliio.........
u Sainos crno.......
Kozine Sultan.........
Grozdiće (opažaj grško......
» mileče korlute).....
i. siciljsko L i pari.....
ItlŽ Al.I LAŠKO ['SKN«»:
Italijanski naVinlul do 7?,Jml • • • Italijanski lini m uujllnejši , . . .
SI. \ NIN I N' MAST: Slanina amerikanska .
.....Mast lJuiikroft.........
\Vlln.x.........
Loj ......................
i. tržaški..........
Stearinu . ..........
Svečo iz stearine........
i. i/ parullno , .......
1'FTKUl.U v sodili..........
v zabojih...........
lKiMAt'1 1'KlbKI.Kl: Muslo štujirsko I. vrste
Maslo hrvatsko.........
I .eni . . . . M........
Fižol »vitlo ..............
n temno mileči.......
h bohinei'.........
« rumeni.........
ii zeleni .........
n kanarček .........
n cukrene.- koks)......
n beli dolgi.........
m u okrogli........
i' mešani i m v........
u « stari........
Konoplje drobne ....'.•<
debele........
Proso belo ..........
Zeljo kranjski..........
Koron............
/1T0: PScnlcu ruska .........
u hanušku in ogrska . . .
Koruza liahic, Ibraila.....
Udesa........
u ogrska iu banašku. ...
o hrvatska.......
t!ž, (luluc, Odesa........
.ločmou...........
Oves Imunski, ogrski.....
/8 loo K
,1 I | ilo f
50
50
50
ii'.'
l;.'o
20 r*< t r«u
17 IH
,"ill
k
po 1 gol d. botelja.
Kdor ga želi kaj kupiti, naj sc obrne do
Uprnvništvo
Moka . o I
■(Trska
3 4 5 17 8 *V» |
1.7», 11.70, ao.10, 1!'.—, IN.JO, 17.40, 14.50
iVilll, !fl.!«l, '.'
otrobi ilelh'ii.........
.trobili.........■
'Vidova...........
k<iiii/iia............
VINO |N šl'llll I Apirlt rafinirani :H>" In ktol.
Ki
Vino
•r)
iiinujka (liter) UniiiTuri « SI ,lugO » ciiiirsko hektolit. Maluga irobu .
rološk i/ Istre (buteljlij.....
lstersko hfktol.) .......
teran « . ......
vipavsko « .......
hrvatsko «	.......
ogrsko « .......
dalmatinsko«	.......
1'HKIHVO konopljeno Ferrura .......
Itolngna.......
u ('es.Mlll .......
dolgo rišcellO...........
i'	<i iiiijlineje ....'..
/a dreto.............
KAZNU lir.AOU: Kafra..........
Orehi dalmatinski.........
Virli..............
Oreški (Muškat..........
Te...............
Vanllja	(1 kilo).......
Žafran španjski « ...... .
(lahni.............
1'otaŠelj.............
Smla..............
Kij doinači in tirolski........
u istrski............
Kolofonii aineriknnskl........
Vntlee (ItiiiisLein).........
Mjilo k [indijsko..........
u l'orlu . ..........
('uiijo.............
Gobe za konje..........
•i za toaleto ...........
Ježiće iz Azije..........
n	fil'ške^..........
«	(Ininače.........
Žveplo rimsko v kosih.......
» sicilijansko zmljeto......
KIUK — poienovke nove..........
n stare..........
Arnikl Yarmouth (I sod)......
Surdelte istrske « ......
KOŽE —usnje za poplate.........
usnje teletina...........
" kravina bela iu emu......
kože surove volovske .lomače.....
dalmatinske iu bosenske......
amerikanske...........
kravje iz Indije..........
telečje .............
junčje dalmatinske.........
zajčje (100 komadov) ........
VOLNA bose n sk a............
ulbaneika............
grška..............
iz mulo Azije...........
istrska.............
tleske 1" debele in 7" Široke za 100 kom.
I. MS;

1 Skureto '/,
850colov
i. laoo «
II 1200 « •I 1200 «
.i 1200 «
II1200 «
« liM> kom. « 100 « « 100 .i
H/0
10/11 II 8/12 " 10/11 ii H/1',' ii
i. i. i. 1U/1 J« Itemeljni W «
u *t I / " II
;; :
IMIe 2" « za 1 cola......
« 1'A « «	......
<' 2" mere nove «	......
« V/, u u	......
/1 leske pol" debele tli 7M Široke za 1(*) kom.
i. .. 8/0 ii	n 1W) «
« «< 10/11«	« 1200
« «8/14 «	i. 1200
„ „ «10/11«	i. 1200
ISkurete |!(»ke min' ilch.lo	8/12 1200 3 1« ,< « i. « 10/14 1200
»r Kenieljni '/.," « « «	100 kom.
Z t <• */.'/, « .< « ioo « - .. v, i. « .. ioo «
t lile 2" debele cola........
r'/........... ■ •
I lami od '/r, do "/, kubični čevelj . . .
7. do 7„ . ... llordonali oii 24 naprej <•	. . .
Hrva /a kurjavo bukova, seŽenj . . . .
(Oglje bukovo za 100 K.°.......
po lakih cenah prodaja Ne tukaj v magazinu doliro votovsko (dun. cent.) .....
navadno konjsko..........
SI,AMA (škojiii ržena...........
za steljo, panično.........
SENO
ta 100 R
od 4 | do t
15
trm
11"» 15
70
12o |tKI 00 28 80 1111 Ud 120
■'(.') 40 8(1 m 70
r*}
50 5(1 2! I
fiO
fiO
.71
2il
21 -
t:i
USTNICA UREDNIŠTVA.
resi. gosp. i. N. v P. Ml nismo zapisali one opazko, tudi nprauiislvo o tem nič ne v o. Dosti prida no more biti, kdor jc to storil. — Nečemu prasabu: Knjiga »Nauk slovenskim županom- se dobiva v Ljubljani pri Kloinu iu Kovači in velja s poštnino vred 1 gld. ii kr.
---
Najboljši hlevski refošk
j h. -dREH^
I PIV0VARNICA
«>	v
I	TRSTU.
Botelje in sodci.
i

Le enkrat

dajemo po-
s' ponuja tako dobra iirilika, da se more izvrstna ura /a |M»lo% l«M> ' i tU' kupiti.
Velika
r s-zpr o d.a-3 sl.
l'o vsej F.vropi nastale pnlitiške razmere se tudi S vira niso iignnlo i /ato se je mnogo delalcov izselilo, vsled česar se rušijo tudi fabrike. Tako je i prva iiuj/aifiincnitiča lirurniia, katero mi zastopamo, /daj zaprta i iiain poverjena razprodaja njenih 'zdelkov. Tako imenovane VVasc hi n g to n Žepne ure so najboljše ure na svetu, i/.venrtfdno krasno vrezljane i vezene i po amerikauskem sestavu napravljene
Vsa ure so na sekunde repasirane i mi rođtvo za vsako uro na 5 tet.
Za dokaz gotovega poroštva i stroge soliclnosti se a tem javno obvezujemo, da hočemo vsako uro, ki ni po volji, nazaj vzeti i zamenjati.
tono žepnih romontotr is r, navijajo s.- brez ključa, n kristalnim zuklopcein, iz.venrediin točno na sekunde regulirano, razen tega po novem načinu elektrogalvanički pozlačene, z verižico, nieitaljoiKun itd. poprej golil. 25, zdaj ena le po ltl golil. 50 kr. 11 k hi krasnih ur na kotvo iz srebnvnikla, na 15 rabinih, /. emajliranim kazalom, s kazalom /i* sekunde, kristalnim plošmitlm steklom, poprej gold. 21, zdaj ena le gold. 7.25, vso na s kutide repasirane. 1000 ur na vreteno, z izrez.eiiim zakloprein iz srebro-nikla, kristalnim plošmUim steklom, na 8 rubinih, najnatanjčriiao re]>asiraiie, z verižico, medaljonom i žametnim otuisom, poprej gold. 15, zdaj ena le golil. 5.00. 1000 ur na kotvo, iz čistega KI kitnega srebra, po c. k. pu n en v n e m uredu pregledano, na 15 rubinih, razen tega električno pozlačene, najnataiijčuiše regulirane. Te uro so poprej stale 27 golil., zdaj pa stoje lo golil. 11.40. 050 ur za gosjie iz pravega 1 rt totnega sreba, po c. k. pun-r 0 v u o m n redu pregledane, na 8 rubinih, krasno i jaku dično pozlačene, z beneško verižico okoli vratii vred, veljale so poprej gold. 28, zdaj pa le gold. Ki ena. Kum \V ase h I u g ton remontolr žepnih ur iz pravega Kil. teškega srebra, po c. k. puneovnem uredu pregledane. Poroštvo su daje, da so najtočnije na sekunde repasirane, notranja sestava jo iz nikla i teh ur ni treba nikoli popravljati. Taka ura je veljala poprej golil .Ti, zdaj pa so dobiva za neverjetno ceno 1(5 gld. Razen tega se doniva z uro vred zastonj verižica, medaljon, etul iz žametu i ključ.
1000 pravih zlatih ur za gospe, na 10 rubinih, prej 40
gold.. zdaj 20 gold. 1000 remontolr ur Iz pravega zlata za gospode ali gosjih,
prej 100 gold., Zdaj 10 qold. g5o nr za zid z najlepShn emajliranim okvirom in bitnim
kladivom, poprej 7 gold., zdaj le 3 gold. 75 kr. 050 ur lin d ilnie z udarcem, ki prav dobro tolče, najnatanjčnlSe regulirane, tudi pripravne za mizno pisače; poiirej 12 gold., zdaj lo 4 gold. 80 kr. 050 ur z ni ha lom v najlepše Izdolaupj visokej gotlSkej omarici, navijajo so vsaeili 8 dni, najtočiilSe na čas regulirano, izvenivduo lepe i krasne. — Ker ima taka ura Se po 10 let dvojno vrednost, ne imela bi se v nobene} hiši pogrešali, pos lino ker jo taka res krasota sobi. Take ure so poprej veljale po 35 gold., zdaj pa Izjemno lo 15 gold. 75 kr. Kadar se liaročujejo ure z nihalom, treba je priložiti zagotovščino.
Napis:
RAZPRODAJA UR
urariiic<» pii. Promiiia*
Dunaj, Rolhcnthurmstrassc št.
(i)	partere.
Dediči Karasinskih juntursklh nahajališč čestitajo si naznanjati svojim kupovalcein, da so vsled bogatili najdeb v svojih jamah ceno jantarja za 807« znižali.
S to čudovito nizko ceno upajo ohraniti dobro ime naravnemu jantarju, kateremu ga s podkupujejo nič, vredne i zdravju žikodjive ponaredilo, — Cene iz
garantiranoga
naravnega jantarja
izdelanih
cigurnih - celcv, močnih, v krasnih okvirih.
$t. Cnt.	gld.	gld.
L 12 dolge poprej HO, zdai le 5.— 11. 10 .» ,! 1(1 » » 4.-
VI. (t >, .. 6 »> » 1 —
Cio;arne - cevke, tanjke. Jst. Cnt,	gld.	gid.
1. 10 dolgo poprej 15, zdaj lo H.—
II.	0 » » 10 » » 2.50
III.	8 » » 8 u » 2,-
IV.	7 » i> G n » 1.80
V.	G » » 5 » n 1.50 Za zgoraj omenjene ceno smo odgovorni
štiri tedne od dneva tega oznanila, pridržujemo pa si, da utegnemo potem cene povišati Naroča nuj ee pri nusoiu pooblaščencu gospodu
W. Hcnn na Dunaji,
X. Bez., Dampfgasse Jt. 11.
Kurami n-likost ^tj* Pužlhatvo SO VI'.se proti poslani na- Nariivns voliknst lil Cnt. iti'ln'' kA~y J . .	V, "„	1" Ont. Jul«''
oitt.ine evke.	roOllllU lili povzetji,	(8 cigiiT|ii.-oijVkO.
Lastnik, društvo ..Edinost". — Isdatelj in odgovorni urednik: Ivan Tosti.
Tisk. Fran Huala v Trstu.