Št. 2. V Gorici, dne 10. januarija 1896. Tečgj XXVI. .Soča" izhaja vsak petek o poldne in velja vre-1 po pošti prejemana ali v I pol leta . četrt leta f prilogo „G«ipii»rikl list* »r i čina ..dom pošiljana: 1-10. Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnimi. Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo, ako se oglasi pri upravništvu. ^PriBiri:" izhaja vsakih 14 dnij vsak drugi torek iu veljn za celo leto 80 kr. „Ba»pod«r*fci Mat" izhaja in se prilaga vsak mesec v obsegu Vi ."tranij. Kaiiar je v petek praznik, izidula lista že v četrtek. SOČA I {Izdaja za deželo) Oznanila in »PBSL.MICC plačujejo se za pelstopno pelit-vrsto: 8 kr., če se tiskajo 1 krat, 7 • . „ 3 , G a . . » . Večkrat — po pogodi«. — Za večjo črke po prostoru. Posamične Številke dobivajo se v tobakarnah v Nunski ulici in v Šolski uliti, v Trstu pri Lavrončiču nasproti veliko vojaSuice in pn Pipanu v uliti Ponle della Fabra po 8 kr. Oopisi poii'jnjo naj se MicuniStvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Soče». — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. — Ri.scpisi so ne vru5aj'». UreUniSl"o ia upravnišlvo jn v Gosposki ulici 9. Izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Gabršček. „ Bog- in narod!" — Tiska „Gorlika TIskarna A. Gabriček" (zgovoren Josip Krmpotic). m tov.iris.-v i.,i Nj.v.i Prevzvišmošt gospoda pr.-vosotlin-g.i mitiisfiu iit n.t N,« jlm Pn-v/.vi-i.-n»-«t gu-poda mifii,tr.i imlr..ii:ifi poslov radi ii.'j.r.i\iliit.«li pii -oil:^:li im Piimorskcm -pu.li iit rmli M..|avl.,.inj\i p.)iuti> posebej. 1. V pi>::t^-in» /v. /o po\n«/"ite ,-mi'ovitie M»di-či *"v KiiitVini' in -S-zani. <:. kr. f.krn>ilft M.dis.v v <;.,riri i,b-iy.i ijki!ijii:i-«i.li..M\ iSf.Ii u, Kobaridu, Tolminu, «:»• rk. n•*m, Kanal it. A; .i,, vi (¦: m. tlurui, Korii.inu. C r.ni i - <"• i, Tivi.-u im l';cr vi n ¦ a ii n, C kr. ^kr.i.ui sodi-č; v Knmnu in N/ani «-p,iiI.iti poti c. kr. .t.vtbm sodišče \ Tt-!i:. V >ii(ii.iii;!i '¦iHiii,- 1-iv.i po /.Hlnji-iii 1ju.Nk.-t:* i'.: i o.| tin- .JI. .,.-.¦ i,i-lira I.V.MI. po u-lM-iltTi.u f. kr. osL.,ime -!,i-le-liOir k';ii.i-i.i.- pot: Si.n.iiccv It.iiij.uiKV N.itnev Hov«-.- i;o7s '• 10 Tulmiii -.»P.iimI H< 17 o-ikiiii ^s»r. 1 Kanal uyii'» '.» 11 Atdov.Vinn i:tti.D > Hi (ioiv,k.» i,ki.!iu> l\\\m $vx* ' "'\\:\ Komen i:J7V'l :.'<;*• is >:.r.e|»,-v lla!);.!!,..-. Ni pokrajini1 med lurlansku-ilalijaiisk" okraji' ter obenem iikrt-niia kot uradni jezik s lov o tiski ?¦ kupi ni nemški, t'n r ! a n s k o-i t a-I i j a n < k i po italijanski. Kot molili jw.iki voh,t»jiM» celi giolovini: n e m > k i. i t .i 1 i j a n s k i in "s 1 o v <> n s k i. V po-!otan;ii in dejanski ra))i in <'Hu v mnenju \isjsh sodnih obutev ],a se cesto z..:iiciava ,di vedoiua -kni.i /:irni>~.ivati pojim*: ti o t r a n j i ti r a 1» ko! MiiiMv.i, ampak tudi urad-mv',i jezika, kar •<• očitno proti min. ukazu o.i I.'., marci isiij. f,|. MJS. I'..:i.l.ir-.li je >e po.et.ej l\.lll lil IM.'.ptM\all OHer'.i |e- /ika, k.den ;i> \ nkraiu \ u.ivaoi ter ;;a ralti !;.dnli ;<• «!oii*ii»ki jezik v !doveii>ikili hi .'.lilo K. i min Me>,to (imi.a CradMe V'.i*i\in .m h;o». 1'i.riat ItNio \vr, ; \:\Us'i 7(i '. Hi7.*.I s:» ' j:;ji7 i.h ' 'i'I ! poliiajiiiali ,i- !.* ,iko >.-r.i;'.l.ij,M p-ivnje pr v,,...,.,' ! I'*-1- I"5 «','" l'1"1^' '» •*«' i"' i"^' '^l»(,d-•v'"':i!i j |„j.,|, n,.li i.-l:.i\r /. (.'..iimi M.ti/uii, ampak ako *-.* r.i/,1 i/a na'* .u.slrij-ke zakone sploh 7. /dr.nim 1.1/1111:0111, z dohro v.il>o, i-a/ii->ti iu nadihih za- !."• i:oil.n <..7I S Jl«i Koh..l'ii;.o -o,i.i.'e, k? delovut^e. \-L.h. je med ,, iti liovee ler Sle -pflSMtja MZlIHTltl. L'o -orei.lem ši,.v.!ii.-i Me\a«l je k .-odiitVm prehival.-tuim Jmvee, t.uti Ajdi.višino, okras Uora-a, Kom.:., .Sf/ai s >!;:!iniii ritrl.tii-k'j-:talijati--Kiiii J>r(_-Ji:va!-'.V( (':¦¦: viiijciii 111 (i:\idiiko; ^ -{.ihtiss« t«, i.m sio»«-:;>kiin - turiati-kim - <:..!iiai'-.kii!i pte! vaM\oni in--!.i i.iir...i. Kor :.:n r: Ti/:.-. Ktiii>-T..Hi-|:.i me,a ii;-.! -i„,:.;-; -',.;, :>ke^',l tli llir,.»!i'ki - l!,::. ,l!.-k>V,l ,.r,.i. t ,t ].«ipi>!i:i)iii.i I.I.:1!..:... i v/.:;.i; „...!., (i,,., m ,MikI.i\. Ako m. i/kl^i ,- i;.,. 1.k.* i.kn::. futlalisk.i o!.":t::i I.«nt,.k. [¦• \. • "t;-, -.a. i;.. > v.im lii,uiA>. k«.e ......v.:..^. !-r..|.:,s/ okraju ^iadi-v".i! ».%• :.ii; : ako -e i/k! ii,". i/ ..k:v -. k« ni.-j.^. ohilne l;ii aii.i, M-da::,. ^..r :..: ».1 .\U ,. .!.•: Do.etij,., Uv pr:k: -.iCn -,kv " -i •/. ti;*.-:!. ako -o i/<:»ri Z-Ir..v -¦,:..: :r, hw-: d-: Za-rad.". na I.-v.Tt: ti.-,:.. -^1 it... t. (»Id-avn.iva pred mdiiieiii je javna in 1 -oduiki Miiliju po iiotr.iii|em uajlioljieiu -;np::n — v : pr j.r.Vjtiju in pro-.t.*in premlaikn: ,*etsi.s Toldli!! J ;«k.iil ;e pred v-eiu i>tine, r.^uice, .i«s:ir v trm; pouc« vali j.* v nepr.pini.-m piNtopku 1 -ttMiiko »raitoisai ter f-i-iiiii uradoma koristi r:t?.ti.«-r u pri- ; \kiiiov.iiii-rv. nt >i;o<,eti-ktiti ' Olir.nii.-v.. naj m* m-U pred ohto/.enrein, ierkno. Kanai, i ^ud-^oiu iu mi.iinki, maki- o/ire. eiito/.ellill, ri;.-n. v..n.v.!H-j't da;.iti se \.m.-iwWu., da ¦. di "y.X- u ?sV.i i:'.i .Ln'. A J: j. itn. -.Ia a 1.1 Oftttl Mi- li ti m varovalu u MV.i.lVil, ili se pleil nuni! -/.kIi, ako ..- i..k:.«C: mK';us I».-\ .: okro.a tr/. ik. r.i t-r p: ¦;rii.kra-.-,. ruske pekra .-ktif::«! .sk^-.i t-r :t. I»ot:,T- ; 1 pred II »11 \n, . t»;: olir.ti A!i m na m,-to pro-t* _m prv-pi;ri.!:i;i;a-!i«--»i'i."-,il; i le *.'o!,i !'.!!s!azi,;.i. p..: .11 p.*: M/mi.«-: to, za k.u j:ri' i/. !ioa -t. iti k :-**;ro\i]_;.iku idi iu'< tu >.*a lol- ¦ zap.i .::!¦'.'.¦: r.:ipr«--!:r.i :t;.* Si..»- po iM-i-ura. Kr.:-a. (d. .¦tri.VM!:fIl: - /, •',"!-:-»*.-ko-.i.r.iJ.l!,^ - fuuat.-ki t..;.^; doTrl.ik.v Lii.l i.i a\-!f.-k«.* 1,,'A.i;.^ ,.,.. .. iir..t;0!:«. ra^R.' p-v>k:-ay.„-:" ' ......" Kr., v ko p:.iii,,t» »Muiii... K.*:.i.-:i. SežaiM. nižini 11 -.isi, Ii«.!,^,!,«!,, • lir d a, ,r,!..\.!t- iir.,!:J. M...i.i».i :n Dolenje in del >o>iiis>v-a okraja ^>riiR»-M t:a doMU-rn hrcpi ifoCei, " '*' Vipavsko d o it t; o ¦«,Kii^o Ajdov-?0ina, okraj •»•oriik! ni :.-ve:n Ito^ii Soor-. va? Zdravilna in gorenj dvl Z-^rada rn lew*m bregu So0»*j: S o S k a d o i i n a, Trr.ov-ka pl-u-.ota it>. Piatiine (M-uliioo Kanai. severni -tel okraja Horica. Toitnin, Bo!e, (a rkno). Tako je narava sama oprod..!i;a h:va-iovv ohema plemettoina. Politič.rii-jtt-tični upravi ni treha nogo posneti obris posameznih soišiikiii okrajev po naravnih mejah, iu otiuvralifnein značiiju. Ravno ta uprava pa, zapeljana po krivo razlagani zgodovini grofovi»<> Goriške-Gra-diSCinsko, po nplivu nemško-italijanske-se-milske zveze, p o p r i»t r a n s k i h. nf/.vestlli poročilih dotičnili opraviteljev, je kljnbii leni naravnim mejam razkosala slovensko a; ::aV", i»5ia» pri Aa n ¦ I II! ii mmii-k u: pripni-li , pi.rd-iika. odvet-lika a.i pi vo:i;<>ln:ka : fodniko!:,-pravnikom, ki >«i!;i.t,.\» j./.ika »I«» icla ne u :.e'o, pr.iv.ia %<;- .::¦ mas- piMiiena 11.1 jiu.ila^i zapi.-.in.v.i v .,:..>¦:[. da; t.o p:, tekali doh pn.topkaV k,e o4a a ona fi-ta re-tiira, ona >'a-pa pravica, katero z.diteva zakon? V^ako z:oiej>tvo izvila po -.-iem av-s!rijsk.::i kazensi-em zakonu edmo ie iz lm-dohnega nakupa: kazen meriti je po vec ali manj od.ati':i*'in naklepu. Ka';o pa naj sklepa sodnik porolttii; pn individualnosti, po narodnih Segali iu nagonih 111 liiulohcn n-iklep, 11:1 večjo ali manjšo od;o:'i:o-l naklepa, ako ne pozna naroda, kateri sodi, n;li ue pozna jezika, kateri ta narod govori "f Kako pa bode sodil to ljudstvo, kedar ^iopi med njega s jjred^odkom, da je to Vudstvo slalj^e od n j e g a. da je to ljudstvo nižje vrste, v.-Avnrjeno od iiog.i po tvarjeno ie, d a hI a p e u j e 11 a i' o d u, i z ni e d k a t e-rega je 011 pri.šclP Kako naj s-odi v razžaljenji časti, kedar nm niso znani navadni Se manj t.injsi odtenki govorice, kedar ne zna izluščiti pravega pomena liesode 12 cele govorice? Zlodejslva poguma so po naseni av .slrijsketn zakoniku in po innenjti kazensko-pravuili teoretikov manj kaznjiva od zlodej-stev iz k o r i s I 1*. 1 j u ' i a ^Med Slovenei jil-evladujejo hluc.iji zio.i.jslev poboja iu le-pež:i, tedaj z 1 o d e j s t v'a p o g u m a. IVvi* soli Slovcnei* inilejSe, druge Italijan. Ako je že Ia razlika vplivna na izrek, kako odločilna postane, ako sodnik uiti ne pozna jezika ni nravi sojenea V Ali more koueriio dr/ava jio juslif-iii upravi vzgajali krepke, odkrilodiisue narode, ako v krajih, kjer M- si narodnosti vprek nasprotni, postavlja sodnikom moža, ki je 101I11, katerega člene naj sodi? III. Dasi ji* po eliiograličiietn razfnerji popolnoma mogoča razdelitev uradniških 1110-čij. 10 znanju sodnili jezikov iu poznanju narodnosti, dasi zakon odločil') zahteva ralni de/elnega kol sodnega jezika, kako razpoki avljajo ':e sodniki, kako i/hirajo se poiol-niki, kako r a z 1 a g a i u i z v a j a s e z a-k o n v i s t i u i! Izmed vseh v uvodu našlelih sudiSč s slovenskim prel)ivals|voni, le eno vrši svoje posle po duhu zakona, na korist narodu iu dižave, Kdino Midečo v Tolminu rabi kot izključni sodni jezik oni, kateri govore stranke, obdolženci, priče in vnrovaiiei, ženo besi do: ljudstvo. Kdiiin to sodišče je v rokah nio/a in voditelja, ki pozna iu spnMuje ljudstvo, ki je ne le .sam piavičen ljudstvu, ampak ima tudi sira iu odločnosti dovolj, da to zahteva od podrejenih mu uradnikov. Sodišča v Kanalu, I loven, Ajdovščini, Komnu in S žaui proizvajajo v kazenskih zadevali le nemške ali laške zapisnike. V ri-vilnili zadevah pišeta slovenski siuinika v Kanalu 111 Ajdovščini, So :» -, Ciikm.u menjava nemško iu slovensko pisavo. Ktu sodišča pišejo nadpise zapisniku v uradnem notranjem jeziku, izjave slrank iu izpovedbe prič v slovenskem jeziku. Okrajna sodišča v Gorici, v Korininti. Tržiču, (iradiški. okrožno sodišče v Gorici in deželno sodeče v Trstu poslujejo le italijanski, /a nje Slovenec sploh nI na svetu. In vendar jo sodnik v IJoh-u usposobljen za slovenščino, sta sodnika v Kanala in Sežani slovenskega rodu. ima pristav v Kanalu potrdilo znanje slovenskega jez.ka, je pristav za kazenske zadeve tukajšnjega okrajnega sodišča sloveiiske-a pokol jen ja. je drugi pristav, iloklvr je i.il v Tolminu, slovenski posloval, so na iazpi>!aj.Miije pn lr/.aškeii. ••¦jdisfu svetniki Slovenci :.n veiči d. želnili jezikov-. O.l kod to razii.je v podovanju, v po-kr..;inah, k;er prebivajo izključno Slovenci, ako ne od vodst va jiisiične uprave na 1'riiuoivki'iuV Ni fkoro govorili ob okrožnem sodišču v Gorin iu ile/elliein v Tlshl. Te dve čutite >e nekako v z v i s e u e v n e-z u a u j u i 11 p r e v. i r a ti j u v s o g a, k a r je slovenskega, v z a n i k o v a u j u ! 1 m e l j n i h r e s n i c nn'-;h zakonov, o p i-raje se na pravni iiimhus da tU nradovala do,!ej izklrnčno le laški, da umeta le jezik Dante;ev in n,.-ga avstrijskih potomcev. Preiskovalno sodnike v Gorivi in Trstu obhaja mraščalici pri iroli misli, da bi utegnili zapisati slovenski zapisnik. Kaj poreče piedscdnik, kaj državni pravilnik! Kaj poreče na pritožilo zvetih avstrijskih podanikov mesta tr/.aikegn višje sodišče in visoki) ir.i-ni.stet-stvo? Ites, ila preiskovalna sodnika v tiorici in Tr>lu dcimiia opravičuje sicer važna okoiuosf, d,, m. miiL-tu druzega deželm ga je-zika. Saj jiulična uprava n;i Primorskem sknplja pri okrožnem ?odiiči v (Jorici in Trstu le uradnike, ki imajo v mestu r o .j b i u s k e ?. v e z e in so 7 g o I j s i-110 v i .a vit e eolture", lako, da je n e znanje si o v e n s k e g a j »zika e e 16 neko priporočilo za odličniSa mesta sodnih pristavov Pristav v Komnu, dasi biva že leta med Slovenci, ni v stanu zapisati noulegnina rek v slovenščini. Jusliena uprava na Primorskem ima uradoma v svojih tabelah izpričane morda druge kvalifikacije*. Slovensko ljudstvo v navedenih okrajih pa je priča in porok za lo, do s o o n e "k va 1 i f i k a e i j e n e i s t i n i t e in le fortnel ne. IV. Stopimo kot poslušalci javne kazenske obravnavo v soe.no dvorano okrožnega sodišča goriškega ali tržaškega! IVazvija se nam sledeči prizor: Slovenskemu obtožencu čila se čeloma laška dobro utemeljena obložnica. Obtoženec, ki od vsega ni u m c I besed e ter nm zveni v ncuniljetiih glasovih že bodoča obsodba po ušesih, izve po končanem čitanju le toliko, da je obložen radi lega ali onega hudodelstva. Potem izprašuje so njega in I priče, govoreč neko mešanico bes&dij iz slovenskega književnega jezika, očividno priučenih, iz slovenskega narečja iz goriško ali tržaške okolice, nemških, furlanskih in laških. Kedar obtoženec in priou ne razumela precej prečiidnega golča, opominjata se kričiš a!i prigovarjaje, naj javljata ;usnieo lako, knker je zapisano v laskih iu nemških zapisnikih tekom poizvedovanj in predhodnega pieiska-Viinja. Osiip.ijena obtoženec ali priča, ki izpoveduje pod prisego, valeil leg't jame v novic pripovedovali tako, da vodno bolj znu&n.-ii ali M-b" ali poslušalce, ali pa obmolkne ne vedoč, kako obnašali se, PreilstMlnik in pri-sedniki iimeli so vce ali manj izpovedi. Na to bcni se spisi v nemSkum ali laSkem jeziku, katerih pomen ohložeuee čisto nič ne razume. Zopet zine nekaj preilsednik ter vstane obložilelj govoreč, laški, njemu odgovarja odvelnik-zagovoruik JaSki, ter skuSala menda oba obrniti po f.v-aje uslanovijajoče se pre-piičanje Hodiiiknv. Obtožnice ovseni ničesar ne razume, ni priča, ui občinstvo, kolikor je slovenske navodin,sli. Predsednik proglaša obsodbo, dobro ulemeljevano /, razlogi vse laški, le konČavSi pove obtožencu: dobili sle dva uli tri ali več. mesecev ležke ječe s tolikim postom ler imate čas premišljali o tem Iri dni za .rekurS". Orožnik u k I e n e o b I o ž e n c a i u avstrijskim z a k o n o m, j a v n i o b r a v n a v i, p r 0-sl c 11111 prepričanju .sodnika, slepi p r n vi.i j e /. a d o S č e u o — p o I a h k i. Isla podoba vtiska se pred' porolo, le ¦hi je v.-,e bolj slovesno. Sestavljanja porotne klopi poslušalec seveda ne gleda. VsIopivSi vidi može italijanske lizijniioiuije, redko kod a j moža iz domačih krajev iu Se lislega-Ie, celotni poleg materinega jezika tudi nekaj laš-čiiio. |a* redko kedaj vidi može iz svojih krajev. V tem slučaju vidi poleg sodnega dvora tudi tolmača, kateri porotnikom na !i.iti;n ponavlja slovenski, kar se je ločno razložilo italijanski. Ili.siuiie predsednika, ki česlo iu čc-do obudi pravo spoznanje v porotnikih, zveni v ptujem jeziku obtožencu in delu porotnikov, tolmač površno posname za njim, kar je rezkejSega. Pravega duha predsednikovega govora v naglici ni moč podati, podaja se le odmev, ali — že oslabeli ali — še ojačeni. Kaj se med porotniki tuje narodnosti ali mešane narodnosti in mešanih jezikov godi, tega poslušalec ne more vedeti, lo pa sliSi, da se sodba in govori i.-reko in sliši refrain: »dobili ste dve ali več !el ležke ječe". Pred tržaško poroto je od goriške le ta razloček, da ondi sploh porotnikov slovenske narodnosti politična ni justična uprava ne pozna, tedaj tudi ne občinstvo in obsojenci. Kako daleč sega žaloslua 'oslednost in ob enem brezobzirnost, državnega pravdniSlva pred porotnim sodiščem proti slovenski narodnosti iu na ko»isl nasprotne italijanske, kažejo slučaji iz porotnega zasedanja pred c kr. okrožnim sodiščem v (Jerici tekom meseca novembra IS'.K>. Posebno eklalaiitna je poleg druzega kazenska pravila ptotf nekemu Mlakarju radi ponarejevaiija državnih papirjev. Obtožence priče niso iimeli laški, kazenski spisi, zapisani pred c. k. okrajnim sodiščem v Tolminu bili so slovenski, — cela obravnava bila je laška, — izžrebali so se porotniki tako, da je ostalo devet Slovencev, trije Italijani — ker je državni pravilnik, s;;m slovenskega rodi:,odklonil Iri Slovence se oeihiiin namenom, onemogočiti čisto slovensko porotna klop. To ponavljalo se je v pravdi proti županu Kadenar« iz Hreginja v Tolminskem okraju. Obtoženec izjavil je, da ne ».na laški, priče bile so tudi Siovenči — sodni dvor, državni pravda ik pa so ostali trdi Lahi, porotna klop sestavila se je posredstvom javnega ob-ložitelja lako, kakor že v povedanem slučaji. Justična uprava trudi se očitno odlikovati predsednika porotniških obravnav^ ter izbira najboljše rvoje moči za ta poicl.Zah-teva pa od njega še posebej, da ugledno govori indijanski, slovenski je dovolj d a — 1 o m i. Glede na vse te žalostne, istinite razmere ; glede na lo, da se Furlanom in Italijanom povsod v njih pokrajinah in koder bivajo, t u d' v slovenskih pokrajinah, daja pravica po njih narodnosti v polni ui2ri in čez mero: glede na to, da so »udi za slovenske pokrajine dani vsi predpogoji za izvajanje ravnopravnosli pred sodiščem; glede na to, da se iz obnašanja uradnikov da sklepali, da se ne upajo ali nočejo rabili slovenskega sodnega jezika, da se jim. ako ga res ne znajo, tudi ni treba učili, da potebej drža v no pravd nis-t v o a I i n e s m e ali nože vlagali slovenskih obtožnic, da predsedniki sodnih dvorov no smejo ali nočejo vodili obravnav v slovenskem jeziku; glede na to, da ri verjetno, da bi se sodni uradniki (.11 lotu lmt in 18Hfi, do dnii^s no mogli mni/ili deželnega slovenskega jezika, ako bi hoteli oni, in hoteli njili predstojniki ; glodiS na lo, da vsled Inkih nepravilnih odnošajev prod *odifiči ginova v slovenskem prostem ljudstvu spoštovanje do sodnikov in sraiupnj« na |»ni> vk'0 da nvidovttjo v sodnili uradnikih od dne do dne bolj lo privržence polili-č 11 i h v o d i t, o i,j o v l n S k e n u s p r o t n o stranke, stranko, ki avstrijskih ustanovnih zakonov ne po:',na nego sebi na korMs glede na to, da so vse to razmero In ob meji italijanskega icraljoslva n n g k o d o u g i e d u avstrijsko države, nn korist ugledu sosedno državo; so podpisani nsojnjo vprnSnll \ 1. Ali so Njega Provzvllotiosll jusllčiioinu ininislrii znano, kaotično, kričečo razmero pri sodiščih grolbvino gorllke iu gradiiko in pri deželnem sodišču v Trstu P ri. Ali misli poučiti omenjena sodišču o rabi uradnega, notranjega jeziku in o 1'alil sodnega jezika v občevanju '/, ljudstvom s posebnim razločnim nkir/.om tako, da jo rabili v gori opisani slovenski skupini pokrajin s slovenskimi strankami lo slovenski Jesilk. :i. Ali misli naložili c, kr, višjemu sodišču Tržaškemu, da daja sodnemu naraftčaju prilike dovolj, učili so slovenščino v dejanskem delovanju V I. Ali misli ukazali sodnikom in prod-sodnikom, da priporočajo za nastavi Janjo uradnikov le lake osobo, o katerih so so islinilo prepričali, da poznajo deželni jezik v govoril in pisavi? Ti. Ali misli ukazali sodnikom Iu predsednikom, du beležijo v kvallllkueljske tabelo vestno sposobnosti glede znanja jezikov in povdurjajo politično nasprostvo prosllolja proti narodnosti v deželi ? G. Ali misli Njega Provzvišonost imenovali za slovensko pokrajine le take uradnike, ki so islinilo vešči slovenščini, naložili že imenovanim, da v gotovem roku izkažejo znanje deželnega jezika, ter svojo voljo tudi dejanski pokazati steni, da sega po mlajšem naraščaju in v nujnem slučaju izpod področja c. k. višjega sodišča v Trstu v oni v Gradcu in Žadru, ter vposegadisciplinarnim potom? 7. Ali misli Njega Provzvišonost justični minister sporazumno z Njega Prevzvišonostjo ministrom notranjih poslov uplivali odločno na podrejene organe, da se predlagajo kot porotniki možje, ki so obeh deželnih jezikov zmožni, oziroma uplivali na to, dtt so ustanovile dve porotni klopi, ena za slovenska, druga za italijanske pokrajine? 8. Ali misli naložili državni m p r a v d n i š t. v o m, da izdajajo obtožnice proti obtožencem slovenske narodnosti v slovenskem jeziku, predsednikom, da vodijo obravnavo, ter proglašajo sodbo v tem slučaju slovenski. '.». Ali misli naložili državnim pravdni-kom, da pri odklanjanju porotnikov delajo na lo, da se jezikovnemu razmerju zadosti? V Gorici, dne '.>. januarja 1896. Alfred Coroniiil, BImU Gr*»» prof. Borbu$, KlancK-, dr. Gregorčič, dr. Itojlo, JLainuiJa, Muha. Drugi shod starišev. (Izv, poročilo.) Drugi zaupni shod slovenskih roditeljev, ki pošiljajo svoje otroke v zasebno šolo društva »Sloga", se je vršil preteklo nedeljo ob 11. uri predpoldne v prostorih »Gori škega S o ko la«. Sklicali so ga gg. Iv. U e j a, Fr. Mozetič in Vin. B i e 1 e c k i, a udeležilo 'se ga je nad 300 roditeljev, očetov ali maler, katerim so se pridružili nekateri deželni poslanci, ki so bili imenom vabljeni. Glavni sklicatelj g. Ivan Reja pozdravi zbrane slovenske stariše nekako tako - le : Predragi starisi, očetje in malere! Presrčno se vam zahvaljujem, da sto na moj poziv in mojih dveh prijateljev došli tako točno in v tolikem številu na današnji zaupni shod. Dobro venOkaj vas je semkaj privedlo. Mar ne, čitali sle v vabilu, da so hočemo razgovarjati ter dogovoriti o tem, kar nam je storiti radi pouka naših otrok in radi Hovenske šole v Gorici. Dobro nam torej došli! ( Komu od vseh nas niso znane današnjo razmere v naši lepi in solnčni Gorici ? Kdo izmed nas še ni slišal, kak6 sramoto1 lastni otroci svoje največje dobrotnike, pitajoči svojega očeta s »šklaf" mater pa sšklava"j in tudi druge slične psovke morajo požirati ubogi roditelji, potem, ko so veliko pretrpeli in polrosili, predno so jih privedli do kruha. So li to stariši zakrivili? — Nekoliko že, vsega pa nikakor ne! V prvi vrsti pro- vzroeilo je pomanjkanje prave narodne Šole.J Otroci so morali v laške šole, če so hoteli biti deležni poaka. Tu so se nasrkali tuje omike in duha. Vera jela je pešati, IjuDezen do starišev pa ginevati. Goriški rodoljubi so uvideli posledice ter sklenili temu odpomoči z ustanovljenjem otroških zabavišč in ljudske šole. Narodno politično društvo .Sloga* otvorilo nam je tako šolo, kakoršno potrebujemo: narodno 5o io na verski podlagi. V tej šoli uci se naša mladina poleg branja, pisanja, računstva itd. tudi verstva v mili materinščini, tu se uceplja strah božji v nežna srca slovenske dece. Naši otroci postanejo pobožni, pridni, varčni, razumni, značajni ljudje. Tem potom izgine psovka šklaf, šklava, izginejo odpadniki naši, izginejo sovražniki, nevarni domovini in državi. ZnaCajen Slovenec bode šelal po našem lepem Travniku, unel za vero, dom, cesarja. Navdušenemu in lepemu govoru je sledilo zasluženo priznanje. Ko se živio-sklici poležejo, zahvalil se je g. Josip Hrovatin v ime slarišev gospodom sklicateljem današnjega zaupnega shoda, nadaljuje g. predgovornika besede, da se je pred 12, leti ustanovilo prvo slovensko zabavišče, pred desetimi leti pn enorazredna '/.asebna ljudska šola društva »Sloga" v Gorici, ki je sicer lep6 napredovala, vendar njeno pravo razvitje začelo se je še le pred petimi leti, tedaj, k o j c prišlo vodstvo naro/.nega političnega društva v drugo roke. V zadnjih petih letih so se ti narodni zavodi tako pomnožili, da imamo že o s e m r a z r e d n o ljudsko šolo, tri otroške vrte in obrtno šolo z dvema tečajema. S takim in tolikim vspehom se pač nobeno društvo ne more ponašati. Hvala in slava gosp. usbnovnikom naših zavodov, osobilo pa zadnjemu odboru in njega spretnemu in modremu vodstvu gosp. Antona dr, Gregorčiča, državnega in dež. poslanca, s kakeršnim možem se naši nasprotniki nikakor ponašati ne morejo. Toga moža nam Bog obrani še mnogo, mnogo let zdravega in čilega na čast in slavo našega naroda. (Tem besedam sledili so nehrojni živio in slnvaklici iz grl poštenih in možatih slovenskih starišev.) Čast in hvala pa tudi vsem dobrotnikom, ki so podpirali naše zavode z radodarnimi doneski, brez katerih bi šola ne mogla vslrujuti. — Dragi stariš ! Na prven zaupnem shodu napravili smo protest proti kosami v Podturnu, in prošnjo, naj se nemudoma ustanovi naša šolu na primernem prostoru kje v mestu. — Naši nasprotniki imajo rešitev že 10 dnij v rokah, mi slovenska para pa zastonj pričakuje; m o odgovora bodisi ugodnega ali ncu g o d neg a. Naši nasprotniki zasramujejo nas v svojem časniku, češ, . sept. 1SU1.; a zdaj Štejemo že meseca januarja 18%., in šole ni še' nikjer. Vlada je poklicana, da izvrši zgore navedene državne in deželne zakone ter svojo naredbe, ali potrebne moči k temu ne nahaja. Mi pošiljamo svoje otroke v šolo, namreč v zasebno; ali šolo moramo sami vzdrževati. Zakoni in razsodbe šolskih oblastij so z.l nas brez pomena, ker mesto goriško jih ne izvršuje in vlada mesta k temu ne sili, kakor bi »rebalo. Kakor bi se hotelo mesto z nami šaliti, odločilo je za slovensko šolo neranljive prostore, zunaj mesta, ob meji proti Št. Petru; a niti teh ni priredilo v času, ki mu je bil v to odločen. V takem neprijetnem položaju zbrali smo se danes že drugič v zaupen shod radi šolskega pouka naših otrok in radi slovenske ljudske šole, katero ustanovili je dolžno goriško mesto. Ker so bojimo, da vlada se bo iudi za naprej udajala prošnjam in grožnjam goriškega mesta in njegovih zaščitnikov, da torej prepotrebne javne ljudske šole na primernem kraju ne dobimo z lepa, izbrali smo poseben odbor slovenskih roditeljev v Gorici, ki ima skrbeti prvič za to, da se bo nadaljeval pouk naših otrok nepretrgoma, ter drugič, da se prej ko prej otvori slovenska javna ljudska šola na primernem kraju v središču mesta goriškega. Visoka vlada naj vzame to našo organizacijo blagovoljno nu znoiije. Pri tej priliki ne moremo, da bi se bridko ne pritožili, da se od visoke vlade v tej šolski zadevi tako neusmiljeno preziramo. Zoper sklep dež. š. sveta z dne 13. nov. smo na shodu 24. nov. sklenili slovesen protest in utok, ki se je drugi dan odposlal vis. ministerstvu ter bil 16. dec. rešen. Nasprotniki naše šole imajo rešitev našega utoka že deset dnij v rokah; mi pa zastonj pričakujemo, da bi nas vlada počastila z odgovorom, Ce tudi neugodnim, na našo pritožbo in naš utok. A še bridkeje moramo tožiti, da nas visoka vlada v nasprotju z gore navedenimi zakoni, naredba mi in razsodbami prezira, ko se potegujemo za to, kar bi nam morala vlada poskrbeti iz svoje inicijative kot izvr-ševalka državnih in deželnih zakonov ter svojih naredb in razsodb. Zastonj smo pričakovali, da dobimo vsaj s l. januarjem 1896.javno šolo za naših 480 otrok, ki so obiskovali zasebno šolo društva »Sloga*. Vlada nam jo je sicer obetala, pa ni imela moči, da bi nam jo dala, ker zastop goriškega mesta ni izvršil dane mu naloge. Društvo je visoki vladi že pred letom dnij naznanilo, da ne bo moglo vzdrževati šole namesto občine; a vlada je prezirala glas društva, ki deluje nesebično za javno blaginjo s pospeševanjem pouka in odgoje one mladine, katero zanemarja goriško mesto vkijub zakonom in pred očmi vladnih organov, ki kažejo neverjetno neodločnost in popustljivost. In tako je prišlo, da imenovano društvo ne more vzdrževati več šole za naše otroke in da mi, avstrijski državljani in cesarja zvesti Slovenci, moramo i z'svojih žepov plačevati učitetje, ako hočemo izpolnov.-di dolžnost, katero nam nalaga državni zakon, da namreč ne smemo pustiti svojih otrok brez šolskega pouka. Šolske prostore in šolsko opravo, namreč to, kar je imelo, prepustilo nam je društvo s 1. januarjem, a denar za učiteljske plače, katerega društvo nima, moramo skladati in zbirati mi, roditelji onih 480 otrok, ako nočemo, da ostanejo sicer brez šolskega pouka. Med tem je pa mesto fakticno prosto one dolžnosti, katero mu nakladata državni in deželni zakon. Po katerem zakonu more visoka vlada opravičiti te nezakonite odnošaje? Kedaj jih misli vendar odpravili v čast mogočni Avstriji in v sramoto njenim sovražnikom, ki se posme-hujejo, ko vidijo, kako se vladni organi krivijo pred brki goriškega župana ter pred sladkimi besedami predsednika južne železnice? Slišali smo neverjetno vest, da vlada hoče razkosati sedanji šolski okrog goriškega mesta, v kolikor zadeva slovenske otroke, ter da hoče všolati jih v Kromberg, Solkant Pcvmo. Podgoro in ŠL Andrež v okolici goriški, in ostalim privoščiti podrto kosamo med smetišči in gnojišči, med stoječo vodo v okuženem zraku v Št. Roku. Ako ima visoka vlada v resnici ta namen, torej bi jo mi še na nekaj opozorili, kur bi postavilo krono temu početju. Kosarna v Št. Roku je komaj 500—600 metrov oddaljena od šolskega poslopja v Št. IVtru. Ako imajo slovenski otroci z ozemlja goriškega hoditi na vse vetrove v okolico goriško, da dobijo v enorazrednicah in dvo-razred.ticah s petdnevnim poukom potrebni šolski uk, k čemu dajati prodpravice onim, ki so namenjeni v Št, Rok 'i Proč tudi ž njimi naravnost v Št. Peter čez občinsko mejo, kjer naj se všolajo. Tako bo mesto goriško rešeno slovenskih otrok in polovici občinarjev bo morala pošiljati svoje otroke čez občinsko mejo v okolico goriško, ako bo hotelu, da naj se učijo v ljudski šoli na edino pravi podlagi materinega jezika. Visoka vlada srne biti prepričana, da s tem si pridobi pohvalo vse iiredente. Ali mi prote-stiijemo odločno proti temu, da se našim otrokom odločuje podturrtska podrtija kot S(,lsko poslopje ter da se naši otroci gonijo iz mesta, kjer plačujemo poredni in ne-pršredni davek, v okolico, ki nima nikukr dolžnosti skrbeti za šolski pouk naših otrok. Visoki vladi naznanjamo .svojo organizacijo ter jo rotimo pri državnih zakonih, na katere je prisegla, naj d.i tem zakonom čast s tem, da jih izvrši, če tudi nam v korist. Večja polovica prebivalcev nu ozemlji mestne občine goriške je slovenskega rodu in slovenske narodnosti. Visoka vlada ima neoporečno dolžnost skrbeti za gmotne in dušne potrebe Slovencev d o -rn a činov z enako vestnostjo, kakor za koristi priseljenih Lahov in poitulijunčencev, slovenskih reiiegatov. Neopravičeno bi bilo, ako bi se kje tujci na rokah nor-ili,n domačini prezirali na željo kake nemirne stranke Podpisani protestujemo proti temu, da se hoče goriški šolski okrog razkosati ter da se hoče dati našim otrokom, bodisi stalno, bodisi začasno, kositrna v Pod tu mu kot šolsko poslopje, kamor jih nikakor ne moremo pošiljati, ker je pot predolga in nevarna in n« moremo pustiti, da bi bili otroci po 2, .'{, 4 celo 5 ur na dan nu poti v šolo i:i iz šole, kjer se oaru telesno in dušno prav gotovo pokvarijo. Visoka vlada nuj pokaže enkrat, da jej je resno za izvr-senje državniL hi deželnih zakonov, ter naj prisili mesto goriško, da izpolni svojo dolžnost, da nemudoma dobi ali sezida slovenski šoli primerno poslopje v sredi mesta. Do sedaj smo pripravljeni, ker nas sila vežo in ljubezen do naših otrok, prepustiti v namer, mestne šole one izvrstne šolske prostore /. opravo vred. katere nam je dalo na razpolago zo naše otroke tukajšnje društvo »Sloga", pod istimi pogoji, pod katerimi smo jih sprejeli. Visoka vlada naj vendar prisili, da goriško mesto n e m ti -d orna ustanovi Sol o, katero je ustanovili dolžno, ter naj mu odkuže kot z a -č a sne šolske prostor e, dokler ne dobi ali sezida drugih primernih prostorov, one, katere mu dajemo s tem mi nu razpolago. Dokler ne bo ustanovljena mestna šola, treba, da se na vsak način nadaljuje zasebna. Ali to je krivično in nezakonito, »iu bi morali mi plačevali učiteljsko oseb j e. Visoka vlada naj poskrbi, da jih bo plačevalo mesto, ki je krivo, da naši otroci nimajo potrebne šole. do katere imajo pravico, ali naj plača vlada, ki ni prisilila mesta o pravem času, da bi izpolnilo dolžnost, katero mu nalagajo zakoni. Nadejamo se, da visoka vlada usliši naše pritožbe, proteste, ugovore in prošnje, ker so popolnoma utemeljene v državnih in deželnih zakonih, v minUterskili naredbah ter v mnogih pravoveljavnih razsodbah raznih šolskih oblastij in upravnega sodišča. V Goriei 5. januarja 18%. DOPISI. Iz Št. Petra priGorld: Dovolite mi, da v Vašem cenjenem listu spregovorim nekoliko besedij. — Na sv. večer, ko sem bil pri sv. maši, dasi je bilo zunaj slabo, deževno vreme, vendar zagorel sem ves, ko sem slišal med službo božjo pete naših domačih pevcev: pel je krepak pevski zbor društva Slov. zveza*. Ves ginjen sem poslušal iiiilo doneče glasove iz grl naših pevcev, ki izražajo srčno veselje, da se je porodil »Mesija v tej noči", ter malo je manjkalo, da se ni slehernemu vrnila misel, tla prepevajo angelji na visočinah. oznaiiu-joCi pastirjem rojstvo našega Zveličarju. Po vsej cerkvi je vladala med sv. ma5o popolna tišina. •— Nerad sem se ločil iz cerkve po končani sv. maši, ko je potihnilo milo petje krepkega zbora. To je častno ne le za pevce, da s tem poveličujejo cerkveno slavje, proslavljajoči rojstvo Gospodovo, marveč tudi za g. nad-učite(ja M. Lovrenčien, ki se je potrudil v prostih urah, da je izuril pevce prav dobro v cerkvenem in narodnem petju. Ako se ozremo v sosednje vasi, videli bomo, da so v narodnem ozira nekoliko zaostale in-—za- kaj? Zato, ker jim nedostaje prave, resne volje in dostojnih sredstev, s katerimi bi se nasrkali polagoma narodnega duha, kar smo mi dosegli že davno. Predno se poslovim, izrečem naj svojo popolno zadovoljnost s petjem, ki se je na sv. večer in v naslednjih praznikih posebno odlikovalo v narodnem Št. Petru, in želim pevcem in njih g. nadučitelju, da se njih trud vsikdar in dobro sponese, kar ostane v čast Št. Petru. Nihče pa naj ne opeša pri težavnem delu: Torej pogum, ker v slogi je moč! Nevarnost za naše gozde. — Na dopis s Tolminskega pod tem naslovom v predzadnji številki smo prejeli popravek posredovanjem goriškega redarstva. Dasi nima ni-kakega znaka uradnega popravka, priobčimo ga danes brez opomb pridržuje si odgovor za prihodnjo številko. Popravek se glasi: Častilo uredništvo! Odnosno na dopis s Tolminskega z dne 16. decembra pod naslovom ^Nevarnost za naše gozde*, ki se nahaja v Vašem cenjenem listu z ilne 27. decembra 1SU5. i., prosim častilo uredništvo na podlogi predpisov g. UK tisk. zak. za sprejem v Vaš list sledečega popravka; 1) Ni res, da je v zadnjih dnevih me-seca novembru meni bilo zaupano načelništvo komisij«., katera bi imela pregledati one kraje n.t Tolminskem, koder je ž** pela sekira gospoda Lenassi-ja najemnikov. Vodil sem pak ob teta času komisijo, katera je imela nalogo, izvršiti zakonita poizvedovanja o prošnji gospoda Odoua Lenassi-ja, da se mu dovoli plavanje drv po nekaterih vodah Goriškega in Tolminskega političnega okraju, in iz tega uzroka bi! je tudi go.-:pod Lenassi pri komisiji navzoč. 2) Ni res, da je gospod Odone Lenassi iz prijaznosti vozari? v svoji kočiji mojemu uačelništvu zaupano komisijo, ampak vpotre-bila je komisija gospodu Leiussi-ja voz pod izrecnim uvetom in pridržkom, da mu ne zururuni zbog ove rune njegovega vozu do-tičtnh vo/.ndi nristojbio, katere bi mor.il inuče plačati gospod Lenassi. Te pristojbine bi znašale 1*J gld. 07 nove. '.i) Ni res, da je gospod Lenassi tudi za to skrbel, da so bili gospodje ud komisije dobre in zidane volje in da je s lega pripeljal seboj iz Solkanu buteljk«? raznega najboljšega vin i, kateremu so gospodje skazo-vuh vso čast. Gospod Lenassi je nn< 1 pri sebi dve steklenici z jednukovrstnim zares dobrim namiznim vinom, od katerega je članom komisije po končanem dolgem in utrudljivem prehodu hotetijskegu potoka dne 26. novembru ponudil v gostimi v Dolnji Tiil>u',i en požirek, kar so tisti uijve/.aluejse tudi sprejeli. 4) Ni res, da je pri tej priliki le gospod IaTiassi skrbel za to, d.i dobe gospodje marsikaj »/.a poil zob*, ampak piin'iv.ek m> m omislili tudi gospodje sami in n ga ob kratkem počitku v omenjeni gostilni drug drugemu ponudili. .">) Ni res da je nekateri menda celo dobil neki. novembru je temveč komisija brez gu.-poda Leuassi-ja pri najneprijetnejšem vremeiistvu prehodila strme obdo- Tribušo in Gaeuiku veči del p.> najslabših polih reiih 12 ur. in vsi člani komisije so bili vsled tega tolko trudni, da so se, vrnivši se v Sv. Lucijo, komaj da so bil: uživali maloicščo večerjo, podali k počitku. 7) Ni res, da je gospod Lenassi v kuhinji Vugove gostilne plačal gostilničarju V* gld, ,">7 zu trošek, katerega je storila komisija. Naredil je sicer gostilničar skupen račun, ampak plačila so >e udeležili vsi člani komisije in osob;to j iz, ki ^eiu plačal S gld. '.tO novč. V Trstu, dne :>U decembra t >:»."». F r i d e r i k vitez p!. S c h w a rz, (. k. uuiiie.-tuiji doib'l_efi r. k. okrujt:: glutur. Deželni zbori. Goriški. — 2>. div. sle b.ii dvo prvi seji, tretja pa Se le — učeraj '.). januar j a, a še U s tako medlim dnevnim redom, da res ni bilo vredno, priti po tolikem času zopet skupaj; ali še od skromnega dnevnega reda je bila odložena prva točfea : imenovanje treh zastopnikov v komi.si,o ;m pregledovanje zemljiškega katastra. — Deželni začasni proračun je bil sprejet te za mesec j a n u a r. Človek bi mislil, da se bo odločujočim gospodom kaj mudilo, da spravijo do konca januarja deželni račun stalno pod streho. Ali nič tega! Ta teden je bila jediu seja peticijskega in jedna finančnega odseka. V zadnjem so i/.stali vsi Lihi ruzun predsednika dr. V e r;: e g n a s s i-ja: slovenski poslanci so došU vsi in tudi predložili svoja poročila. Kaj so hoteli doseči Saški gospodje s tem, da so izostali, ostane odprto vprašanje: želeli bi pojasnila. Sumi se pa, da so hoteli poslovanje zavleei, kar se jim je deloma tudi posrečilo s tem, da niso bili sil ioni dati poročil na d op osla ne {['.) jim referate. Vmejemo: 18. t. mi. bo ž«> volitev na mesto oda deželni gliihonemii i se sprejme enoglasno; predlog o polpoii. podeljeni Josipini Kodonm.tz-nvi za iijeneg.i sinu Atoj/iju, visokoSoleu v Gradcu, seodobt:. S tem je bil izvršen d n e v u i r e d !!! Deželni gl.iv.tr predlaga, nuj se voh namesti. po-danc.t Klaiičiča, ki se je odpovedal, drug; član v peticijski odsek, izvoljen je poslane« Turna. Deželni glavar sklene sejo. Kot kurijo-zuui t» seje poročamo, da je bil mimo drugih poslušalcev od konca do kraju policijski komisar Goutin iu da je nu»u prijatelju,«. ,F,5. od hišnona-jemninskega in hišuorazrednega daikafc. Dalje je stavil nujni predlog posl. Murnu »lede začasnega pobiranja doklad na pivo, kateri je bil sprejet. Prejšnji trije predlog« pa pri.lejo naVevni red. V i* sej. se je razpraViilo poročilo u deželuozborsk.b vo-tikah, F, kateri sli «i* strank, dosazovah o nepravilnostih, katere »a se godile o volitvah, vendar -vj bile potrjeno. Po odobrilo računov in proračuna garancijskega zaklada dolenjskih železnic J« bil-i seja. zaključena. __ v -eji 1.1, m. je pod.I predlog poslane«; Po v Se, s katerim se poziva vlada, naj stori potrebno, da se pri dogovorih Avstrije t Ogi r-»ko priključi žu/.eoil-esski '»kraj Kr.;ič »osti >!ovfti-k:i» pos'niiiev. kateri .-»• j:h ne mislijo ii.leb-iili. dokler jim vlada »•• zago-tirti, d.i s- bodo uvafcfvait; lu h nah zel,.- tri prt.««-«:. Koroško. - V letu de*,-h,«»m /h ¦• piv-ifi»'[i,»|('jO volilni okraji br ii*'k**»-t«*rk" vm-hiti"'pravi'«'. *|V sprein« mbe niso nasie-treiir za drugi* n«,'m s.oko v .»uho, d.t ->' o:u» i i/n»'at. v <«.v.'tiskih ka;j.Walov v okra,ih, fc;i J" 'i\\v >io'.» Hi'i. Dalmatl^ki. - s »tvorile.- .le?.-;».v« zbora, ki in se imela vrr.f dne It. !. in. nd;i.?.o»:i '-•• n.i S.t. t. m. radi smili de/ -Ifiiv« -!avarja .Ir.i K S a ie a. .Hi»r»i*ko. -¦ Tuli i*!i '<• je i/i.k« 7A ts^taliO'.! er.J ¦ »i'»i«k« / i i •••i.r-.If -¦1.< v Umu. *«¦*..'. M«'j postu i^ni ni -tla !ik (Č.il klkti bi m- i,mg.<» -i i.ra«iai!if. . .'I.UM! ; K I.IO'.'- VlUlIO |»!<'!II-'V o h, bilo i a;>> p ¦.pra ./¦[»), \u. tAl -.¦ M:.id« .i-chi. i\ ;iko 1,1 Ul; »;-K i'.; »a- pa lati n:iiii'.-.Mi.ka 'ILmt.i, /o.,r >i«-W d j ni l'r f.ik.iv.ili. Ne »¦•ki PO.MN. i v .!• ;•. /ji »ni so •.poraznim '.i .!•> ii-!.iM.»v • v/a :titio /!.:«¦- ntt liu piivci-jvi; tm. liolnjta' »trljftkl. V s :.;:! lw vV» I«.;!;.;. ,aAi p :.m i X I: !,\i' r:;k(i:i! Ki k.ibT.-,M i ,pi.l.» .. 8;. u« «»¦- In JIU U| «I|M «..' i (.n. .«» ;.. '?;"'. k,-:' •.•'.čl i od .\ivr.e t ii nidl« -u-.. iloka.1 «•''. u f I A v ••Ir,;.-c "i ¦; 1» iy,»va (< i.'i,ua \.:>U ..t v« - > krw .'¦, A ¦/1 M. V»; » p..!..?..-!! •¦ v t.: ki.:- 1! »ii-»vv'. *•'*' r Tlmti \ . :-»• sis, ,ta ii .- 11 .M i iti v 'or.*k' :it it« .br-k ¦sa, n s (d U •lik«. c».i n. "-i |(f.-ii«-i »••»i 1 iko V 'ra-tfo iti oal.fti, am iak livarni ..:,p.*, .»:. j vla-iu.- It«li;kl In hukoiltiskf. w«v u.hh t..;«, f':a;.), k :4:!: pi*-«. f»:to v pr--::.i ii:i i • gina* stranka ima v deželi v^jko nasprotnikov. — Opozarjamo na te spletke svoje somišljenike, da storž o dani priliki svojo dolžnost! Proč s prodanimi kukavicami! Pokažite jim vrata! t Dr. Maurovieh Josip, bivši dolgoletni Župan in dež. poslanec, jo umrl v sredo o*> 5Vs zjutraj; smrt se je pričakovala že nekaj časa. — Pokojnik je bil rojen 22. nov. 1816. iz navadne rodbine. — Zdravoslovne nauke je dovršil na vseučilišču v Padovi. Kot zdravnik se je naselil doma v Gorici, kjer si je pridobil /.aupanjo najboljših rodbin. — Že 1. 1848. je bil član tedanjega mestnega zastopa pod županom Rujatti-jom; enako 1. 1861., ko je počela ustavna doba. L. 1882. je bil izvoljen županom, kar jo, ostal do 1. 1895. — V dež. zbor je prišel 1. 1870. in je bil tam do letos, ko so ga odstranili na jako nedelikaten način. Član kmetijske družbe je bil nad 50 let. Takoj v sredo o poldne je imel sejo mestni zastop. Župan dr. Venuti je čital obširnejši govor o pokojniku in predlagal: 1. mestni zastnp izreče svoje sožalje ; 2. pogreba se udeleži vse stara-šiu>tvi>, mestna godba, ognjegasei in vsi mestni zavodi;.:,!, mestsia zastava se nasadi zagrnjena v črno; 4. imenom stara-šinstva se puloži veniT na kr.^to; o. med pogreliom buanes dostavljamo, da v »Jrojni 1 i i-vetii spt.mladni zvončki. Pčeraj je i sicer začelo neprijetno pihati; sloveči k! p:\ih v>led slabo Vklopljenih cest ...... ije, Šetati Solnogrra^kl. To. h v l.-:a ?.!:¦«. .2 -i prttljll prc.i:„». m; v;a=h.,:! i:>ve pr,s\.« p^V.lho Z l»rf.l -k<\ tt-r n e •>'.»(?'. p«itr da bo.lo varova t-5 avs!ri;-ke kori-Ji p:i r.M.JJ dntj smo imi U zares tb IhT !.o.-. t«» M i.:oramo j.i', si> . polivaijti 1/ t.ekdi , ..bi. Ijemh /»;i!lie! ij sm<> m« znali, da p.-! i tirna obli-st v Gorici, ak« \u. le mi* ne l>o pustil t huj-k: ti "k ak-.. meni wtia (t k r i 11 k o v s!;, k.ik»»: p! a vuno mi, n*.\ uai.jt' vit' i I:in;iM «.l.i].i I>.d.er -e.-.ij r sam j<> šep» '.A: V'*t. vi > ogledahi'! K; J l.lfc.-iM t!« S.IV.T po- ebn jialantno. ali ptitrebr.o e! Kaj i eliio Zwe.-k ifili-i t tiie Mi«e| In najel >:n dva e.-Ieduha za č;is .».i 12. do :\ I-'P •u (Kožna zabavišče i praznika od ha. ». mladega zabavaj«. ko een^.ti"a i it s -S^čn in išče. ako ni v njej kaj ri-T.objeij-.iiiarJi'v>^ jje.t*-u je p«»hajko\.d v ].e-I.,pj» j.-*avar>»ia. ilrss^i tam okoii divavne^a pravdmštvu. N:>-upaanvalee ?:.i glavarstvu ]»^ kmalu zapazil neko -umijivo tekanje, in vede! je Koj. da je S--,'-.;, ti.-itu kriva. Kx:< Winkler teket aaravjto.,t na državno ;e.;ivunL-tv«,. Kaj se je tam godilo, slišale >s. :::di ,-tene in ključa v-niee. Skratka: ^T..'<::!a •¦» zaidemba. Kenstatnjemo torej, d.i je zanU-nilo drž. pravilništvo našo p:>'.e::iJko ... T. T. o vitezu K. le na prilik g»-ti-k<« poli?i-ke otd.isti. Zdaj pa :;-.!> ::o prič.»kujenu> uradni popravek. Kdinost »jaslh p»*laneet v e naši nasprotniki pjvzgtulaj veselili In preveč računili na zivom prfiti S logi-na Krasu. Oba poslanca kupčkih obč. >. kraških sta člana slovenskega kluba in delujeta sloino z ostalimi slovenskimi poslanci. To jima služi le v čast pred vsem slovenskim svetom. Slovenski narod jima bo hvaležen, da sta uničila nade naših nasprotnikov, ki so delovali med volitvami z vsemi možnimi stroji po geslu,- Divide ed impera. Vladni možje v Trstu so hoteli dokazati, da »Sloga-ima močno protistranko v deželi, zato" da ni treba preveč upoštevati njenega glasu. Ali pogoreli so! — Zdaj vzdržujejo neki zakotni listič, da ga bodo kazali ena zgoraj* in govorili: Evo, «Slo- !U ulie jemlje MoVeku V ,,. s -vezem /raku. Or-Hllšče na P.aronovši fioliim) je tudi letos živahno za mc.-Juo gospiHlo. Preteki: je tam .-virahi vojaška e Ljad-tva je v-dej silno velik. in >t:ir*va. !)i>a!ej >e didaro yii'da!ri pa tudi; >krbne iiiamiee in t<-t"k p;s iui.iio ¦> m;«.-.'o dru;»e«j;a p«^la, da nai:u»v po/osno pazijo na te^a in onega, k-:m meč. svoje oči. če /aljldtljelio pogleduje to ah o,i to, (e kaka nje/na ^•-.jiiea ah tsiilo^tna yo-pa nala-č zdisne po L'":.idkem ii'du, da jo izvidjeui vite/. fjje?no \zdiirne in naredi tako 7. njo bfi/e znanj". •'e morda kake aktivne /.veze tu nehote ne ptikipč na dan, itd. itd. Moj p.o;r. kdo naj našleje vse ro-ma::tične dogodite in do^odbiee. ki d.tj.jo pote::« doLro časa bogatih snovij /a / itiimive pogovore, ugibanja, nakb-panja in /avi-uia zabavljanja. Kaj ho-čes-io. >m«» pač vetnlar v^i ljudje'. No .-tirna r-nm.inim dr.-ališče je vendar prav zanimivo -b:jjali-če goriškelm ele^ant-iie-ra sveta, kjer -e jtob^r živahne za-b.ive lov-:1 na opolzkem ledi« včasih še hoij opolzke ribice, kjer mrgoli >tr.is!:«th vzdilntv. ^orečili ali milostnih pogledov. Skr.itka: fletlio je na ledu; tod.s pozor - kajti opolzek je, kakor vse omenjene dogodbiee. Lahko si kdo ra/bije gl-?vo, ali r-rce iti za tem .-ledi če.-to jok iii škripanje z zobmi . Pozor torej! j Nekdo,* ki ima v vsem tem bogatih, bridkih .-kušenj). „Kui}*tni>" posnemanje. - Hinaldi-; nijevo trobil«) v Tivtu je lagalo, da • »Sit,ga- je šla lovit v okolico otroke i za svojo šolo; prinesti je moralo popravek, a ukijub temu jr bilo tako nesramno, da je tudi še potem ponovilo \ svojo laž, nestvor hudičeve nestrpnosti 1 do vsega, kar je slovensko in božje. --Zdaj ima Mattino še drugega posnemovalca. Znani dopisnik iz Do len j , ob laški meji v Corrieru > od torka pravi, da okrajni šolski svet je ustanovil slovensko šolo v II ruše vi ju (da i zvoni po laško (V!), imenuje to slo-| vensko vas V. ur so). Ali otrok ni bilo, i — zato so jih poiskali v sosednjih šol-j skih okoliših občin Kožbana, Itiljana in I Fojana. — Nadejamo se, da okrajni I šolski svet zaprč sapo takim lažnjivcom jm) poklicu. „M*ttino4 in pa obrtna šola v Na-I brežlnl. — »MatUnov* goriški dopisnik pri- poroča laSkim poslancem v deželnem zbottf goriškem, naj bi tudi oni vlado interpelovali radi nabrežinske obrtne šole, v kateri se poučuje jedino v slovenskem jeziku ukijub. temu, da obiskuje isto veliko učencev italijanske narodnosti. To svojo zahtevo podpira na dejstvu, ker so slovenski poslanci interpelovali vlado radi — slovenske šole v Gorici. Tako piše glasilo viteza Raialdinija ; tako piše list, katerega urejuje c. kr. okrajni komisar K rek i c h! ..... Iz tega je jasno, kaj imamo Slovenci pričakovali od Riualdinijeve vlade v Trstu! -- Zakaj pa g. Rinaldini ne zahteva v svojem listu, da se poučuj? na državni obrtni šoli v Trslu tudi v slovenskem jeziku? To bi bilo pravično, ker Trst je središče slovenske zemlje in je ista šola bila ustanovljena tudi za Slovence Dekle na shodu. — Prišel je »pust, ta čas presneti", — in tudi bratec ,Corricre" je začel norce brili. V torek je pripovedoval s slahimi dovtipi — ki so prikrivali hudo jezo —- da se je vršil v nedeljo „pri zvezdi" shod kuharic, dekel, postreznic, hlapcev, po-strežnikov itd. zastran slovenske šole. Marši-kaka fina gospa je morala ta dan sama kuhati. - - To je .(ialgenhumor", dragi bralec „(.orriere*,ki vzbuja pomilovalen smeh, « sita le na tvoj račun. Vsekakor pa priznava tudi Slovencem najnižjih vrst toliko narodno zavesti in probujeiiosli, da so zbirajo v mnogobrojuem številu k shodom, kjer se delajo utoki in protesti proli mestnim mogotcem. Res je, ljubi bralec, taka je nafta inateria pri m a. Pokaži pa ti svojo! In v tem znamenju je zdravo jedro, iz katerega v/raste krepko drevo - na*a prihodnost. Mi \slajanio in Vas je slrah! Otroka /.norel«. Alojzija Ve d i o v 1 Hranili se je oddaljila i. I. m. le za malo časa od lihe, pustivši doma dva olročič.i, prvi 1 drugi i leti star. Mlajšemu otroku se jo ilegala obleka pri ognju; lvšitcv je dnMu prepozno. Drugi dan je" ......1 za opeklin.ma'. • V petek se je pripetil enak slučaj v po-fuilanjeiii Majniii, kjer je :ix:t letni otrok umrl za opeklinami. 1/. KtUlienJ |iod ("'.aviiom iiam poročajo: .Dne 17. p. m. je bil v Kaiunjali enoglasno županom voljen g, ,1u >ef S I o k a r, prejšnji vnMelni župan, v splošno zadovoljhlvii m trdno prepričanje, da bode ua.jvrediii.;i in pravi na-leiinik nepozabnega r. Vnliča, ter d.i .v.e v občino |iovrne prejšnji |ji,)ii mir, ki je bil lani radi volitev malo ruieii", TatV.ne v beneški Sloveniji. — Zadnji iMs se dogajajo v raznih krajih prav ilr/iie tatuiie, ali \ečinuma s siabini ilspehoni. V Ma/uioliMi so neko Mauiuo ..a kakih lilHI lir; v Azil iu Uiečah so i^.inovlči večkrat !-kufali u.lreti v slanov.eiia, a so jih odpo-dili, l.;,ud|e miiimiio. «la delajo lo cigani. Popravek. V zadnji »Soči" izkazano darilo o lio/iiuici v Pevmi naj se bla-go\uli lako popraviti, da je darovala blag. gonpa Adele harouira Tenlleidiacli :t gld. in u<* ;i krone. • ¦ Ker !;nio priobčili mi vesl, a /a nami drugi časopisi, da jo /gorel neki um/', v Ibliembergu, popravljamo isto v toliko, da se je to zgodilo v D o m bergu. V llolcil je pobrala davica precej veliko otrok; in katerim rodbinam j«« kruta smrt ugiahila kar po d.a ljubljen."ka. I/, ltretrliijii nam pišejo: ,(red dvema me-,1. cama si je jin-paral na Koroškem (rebuli miad innA preteklem decembru ga najnovejši samomorilni m; fanl, tudi iz Hreginja. dn-vn." soboto je po3iieni.il v tej lelnohti Se Pt-leten Piiirl je v imeni Ostala Slovenija Tn»t. JCdinosf j.« %l.nlii.v'a ja>l.if|ii v TMii, prvi letošu . šJMvilki prav in napadel po-.:.ima Nabor; !;i upo/i:ajo s pn.svi to, kal pri katerem sodeluje' trenila po ker je v .Msnpis te dokazuj ut.idtaki name p>» lajamo jim SV0;| pr\l leti.šn to-!e: ,11 Peti.Mi zahtevata. ,U p beini dan v tli pioti ilaliali-lvu ni-iiiu ukazu, < potrebo okrepili da -;<• postavi na h- ;e /dra\J,ep;. gii.i, oilr-d.vai; kalen išfti ,pi«-ioIi viii pri nam tukaj (udi Ij! šl.Vitki je ro Slavo« »I. Nab< .-elo kakor k ¦stnišlvii v Trstu, mi to cvetko. V -;il u i Slo, sle- j izu-t ajski vliMinici koj o tiiipiko, r-ta. V i» :^'!ed temu odloč-?uli spK-lovani s Proseka i svoj«- govorniške sil«; in rbiiner sifiiv:iri,i>. podvrgel potom drgnjenja (ni.is.sag-a ga ;ako krepko drgneta ! - i »trapo* iu Jerihom don Jacbicb ; (menda J.iki^r) iu njegov tovariš gospod s M a n d i č; poleg U'^,i požre (divora) dan na j ilan po tri kilograme krvavih klobas (miilze), ! da mu postanejo ii-.ta bolj sv«ža iu glas bolj . ; z venec'. • ,11 Mali i no" tako se imenuje :'J i naiuieč vladni jasiar v Trstu odgovoril je '" ' .Klinosti" v številki od torka, a tako neslane tu malo duhovito, da se je kar OMiieši). Ker ni znal re.-no odgovoriti iu opravičili svoje nesramni; pisarije, liavil se je le z drugim delom v Jvlinosli*, to je z onim mestom, kjer j« .Kil*, povedala, da se ogreva ,Mattino za Itaiijn ukijub svojemu nevidnemu kouservatizma iu patrijoliškemu mišljenju uprav lako, kakor njegovi tržaški bratci. A ni mu prav, ker mu je .Kdinosl* rekia, da jo počel tekmovati ,Pircolu" s tujim denarjem. Za »Lego Naziouale* nabira doneske, ktr je spomal, da je dobrodelno društvo (!) in se ('rzi svojega delokroga; ako hi spoznal da ni tako bi ji obrnil hrbet (') Na vsak način je dobro znamenje, da so pričeli polemizovati z našimi časopisi vladni uradni in poluradni nemški iu italijanski časopisi, a nje slavni c. kr. uradniki in uradi pošiljati popravke. To vse pomeni torej, da nas razume gospoda v Trstu — a da hoče skrivati pred svitom svojo nagoto. Ali povemo ji, da se ne plašimo ne nje polemike ne popravkov. Tržaški »Hattino^ je zgubil svojega ustanovitelja in »lastnika" Matcovicha, ki JT& ttftffiIrmSk. Mož je bil naš velik nasprotnik, bivši Garibaldinec, zudnji čas svojega življenja pa v službi avstrijske, bolje tržaške -flade. —- Ukijub veliki vladni podpori mu je šjp%.slabo. 2at6 je hotel list lani prodati; dogovarjal s*e je tudi s slovansko stranko, kateri je holel prodati list za 12.000 gld. — Ko so doznali za toliko »nevarnost" vladni ^konservativci", so takoj segli globoko v žepe in si tako €Mattino» ohranili. Baron Reinslt je dal baje do 50.000 gld. na razpolago. — Naj bo kakorkoli, golo dejstvo je, da ta list je najbolj strupen sovražnik Slovanov, kar je | dovoljno znano našim čilateljem. Ali tržaški ,P i c c o 1 o" nam je razkril še drugo novico, namreč, da glavni urednik listu je zdaj c. kr. okrajni komisar pri namestništvu g.Giovanni Krekich p!. Treuland.Srečni Slovani pod takim vladnim sistemom! Istra. — Dne 1. t. m. je izšel na Voloskem nov časopis «Prava Naša Sloga* pod uredništvom dra Ivana Krstii$a. Tzhajal bo dvakrat mesečno, a se ima pečati posebno s kastavskim okrajem. Mi sicer nismo dobili časopisa, a kakor piše »Hrvatska Domovina*, ima nalogo napadati poslanca Spinciča. Bog si ga ve, ali nima poleg svoje prsle naš preljubi gospod in prijatelj Slovanov v Trstu f Na vsak način pričakujemo s »Hrvatsko Domovino'', da nam to reč razjasni naša stara »Naša Sloga« v Trstu -• Imenovan je voditeljem okr, glavarstva v Poreču g. Alojzij basciac. Dosedanji glavar v Poreču g. Sehaffon-Iiauer-Ney8 se je povrnil zopet v Koper. Poslednjega niso marali imeti Italijani, ker je vsaj nekaj zakonito postopal ter" ni hotel slrankariti v korist Italijanov, in radi toga se l"e moral umaknili. Deželni zbor je bil okoren v sredo; o leni poročamo na drugem mestu, Društvene vesti. ,(} o r i s k i Sokol" bo imel v letošnjem predpuslu le-l« zabave; V nedeljo I ii. t. m. ob H. zvečer plesno za h n v o na glasovir. — Naslednjo nedeljo 10, t. m, ob S, /.večer veseli o a s hunlmmnjoin, peljem in igro; pozneje plesna zabuvn. — V nedeljo iS, lebruar,;'. ob H. zvečer plesna zabava. • Pustni torek iS. februarja navadni veliki ples. Za veselico in veliki ples se bodo delila še posebna vabila, Udeležiti se bodo mogli poleg udov in njih rodbin le povabljeni gostje, — Akademično društvo »Triglav" v Uraden priredi i!:>, jan. oh S'/8 /.večer v Danici-Anuoiisiilo svoj navadni ples, Vstopnina I gld,; /a obitelj U gld. V T o I m i n n ustanavljajo podružnico »Slovenskega plani n akogu d ruši v a" v Ljubljani za vso Soško dolino, Izvrstna misel! ('las je vendar že, da Slovenci damo svojim goram slovensko lice (udi na polju liribolaznega športa, Naprej! ¦ - N a ro d u a ('! i I a I ti i o u v Cerkuu ho imela v nedeljo t± t. m. redni letni občni zbor z navadnim dnevnim redom. (Ura nam ni bila naznanjena; skoro golovo se ho vršil po navadi, t. j. po popoldanski službi božji.) -- Narodna ('.italuica v Botcu je imela občni zbor na praznik sv. Treh Kraljev. Naznanilo je po pomoti izostalo v zadnji številki. — Vojuško-voleransko društvo v Na brez in i vabi li koncertu in plesu, katerega priredi v nedeljo dne 12. januarja \H%. v prostorih g. Ignacija Tance v Nabre-žini. Vspored: 1. Stopaj, svira godba. 2. Cesarska hvinna, petje. :), godba. 4. »Slovenski svet". 5. Godba. G. »Ti osrečeti jo boli", petje, 7. Godba. S. »Krčmarska", pelje, '.). godba. K). Ples. Pelje oskrbuje pevsko dru-ko »Nabrežina*. Začelek ob 0. uri zvečer. Vstopnina h koncertu in plesu za gospode z eno družico 1 gld. Več kakor ena gospa ali gospodičina poleg gospoda ali sama :l() kr. — 7. L i v k a nad Kobaridom nam poročajo, da so osnovali v delu te županije, v šilu Perali, novo »Mlekarsko društvo". Odbor že napravlja kamenje, da bo zidalo primerilo poslopje. V septembru začne Že poslovali. Mleka bo 700 — 800 kilov na dan. - (Jlavni dohodek v tej občini je živinoreja. D r a I n o društvo v Sv, Križu vipavskem je imelo dne 5. 1. m. svoj letni obč. zbor, kateremu je odstopivši odbor poročal o delovanji društva v preteklem letu. Drušlvenikov je bilo do 80. Dohodkov 12!gl., stroškov M gl.. čistega preostanka 25 gld. Ako store vsi društveniki svojo dolžnost, da poravnajo zaostale mesečnine, imelo bo društvo iep preostanek, kateri bi bil podlag* prihodnjemu delovanju. V minoleni letu prirejena veselica upiivala je blagodejno na društvo, zalo je obe. zbor naročil odboru, naj tudi v tekočem letu priredi kaj enakega ler naj upelje večkratna predavanja. Določila se ,if; si« deta mesečnina: 30. 1.1, 10 kr. ler se naročili ti-!e časopisi: Slov. Narod, Slovanski svet, Edinost, Soča, Primorec in Kmetovalec- Volil se je la odbor: Peter Mcdvešček predsednik, Leopold Peric podpredsednik, P.adivoj Šinigoj tajnik, Anton Špeli blagajnik, Slcpov in Volk odbornika. Po obč. zboru bilft je prosta, zabava, pri kateri nas je pevski zbor prijetno zabaval. — M. Razgled po svetu. Avstrija. — Mej avstrijskimi in oger-skitni ministri so se vršila dogovarjanja glede na gospodarsko pogodbo mej Avstrijo in Ogersko. — Na Dunaju resnično mislijo ustanoviti železniško ministerstvo po uzoru drugih držav. Minister bo imenovan že ta mesec. Dosedaj je upravljal z železnicami trgovinski minister. — 2. t. m. je bila podpisana pogodba glede podržavljenja se-vero-zapadne železnice. — Na Moravskem so ustanovili tamošnji Nemci posebno nemško ljudsko stranko s programom, kakoršnega ima enaka na češkem. — Brnskl mestni za-slop je sklenil, poslati prošnjo ' državnemu zboru, da se osnuje v Brnu nemško vseučilišče. K temu sklepu ga je spravilo dejstvo, ker so prosili Cehi češko vseučilišče za Moravsko. Razna. — Ako se izključi s polit, dnevnega reda vest, da se je spri nemški cesar s svojim svakom, kateremu je odmeril pet dnij hišnega zapora, potem, da so Italijani ukradli dva abisinska princa, katera sta bila v Švici v vzgoji, kakor tudi nova iznajdba za fotografovanje- predmetov v z a-prlih ormarčkih ne da se ormarčki foto-grafujejo — se vrti ves evropski politični svet okoli dogodkov v Afriki, v državici Trans v al, kjer so domačini nalepil požrešne Angleže, ki niso zadovoljni samo s tem, da izkoriščajo to državo v gmotnem pogledu v njenih zlatih rudokopih, nego ho-I čejo imeti še posebne politične pravice, katerih jim pa no mara priznati država Trans-val vkljub temu, da imajo tam svoja posestva in plačujejo davke, Da so bili Angleži tepeni, seveda ni ljubo Angležem, vendar so se spokorili in sedaj prosijo, naj postopa transvalska vlada milosrčno z angleškimi ujetniki. — Za Afriko pride na vrsto Azija ali armensko upraflanjo, Tudi tam ho ho-malijc še vodno na dnevnem rodu, kajti sumu Turčija ni zmožna naredili red, nogo bodo moralo poseči umes drugo evropsko državo. Pisalo se je, da prevzame Rusija pokroviteljstvo ter da uredi odno8oje, in tla je bilo v Petrogradii posebno odposlanstvo, katero je prosilo posredovanje, — sedaj pa piSojo, da v Petrogradu o luni nič no vodo. — Ua/.por mej Anglijo in Zjedinjcmiim državami radi venostiiulskn moj« So ni končnn, a upali je, do mirno končn. — Na Kubi še, vedao vre, Ustuši klestijo Španco, ti pa nje, Jedeu dim dobi ImMn joden, drugi dan pa Irugi. Tako no končajo nikoli, IMaSi no uzročili veliko nesrečo na neki fcolezuiskl progi, katero so, ko jo vlak drdral, /, dina-milom vzdignili v zrak, Razgled po slovanskem svetu, Hrvaška. — Sabor bo sklican po vo-likonočnih praznikih, »- FruncoHka umetnina Jud i c je uspešno gostovala v novom hrvaškem glodaliftču v Zagrebu, — »M n 11 u a Hrvatska* je razpisala književni naločnj za loto 1800, iz zaklada Ivana grofa Orni« kovica v znesku 850 gld„ polom it ?.«kUuk Adolfa Veho v a - T k a l č o v \\\* v »noikti !KH) gld, ler iz zaklada T n rožo pl, T o-maftU HG gld. •- Zmtim reft o porotni razpravi proli uredniku »Mil ro w 11 zor Z e i l u n g"»u se ni ilognana. Na vest Nar, Novin", da jo preklical svoje besedo urodnik lloroš, katere jo rekel pred porotniki, jo poslal Horoft popravek v »Nar. Novlne* In so enkrat potrdil kol resnično, da so pisali ono razžaljive članke dr. Ojurkovld, dr. Mllokie. in dr. Rok nič ler jih poziva, naj ga tožijo, kajti da je pripraven vse dokazali in da ima še marsikaj razodel i. Ozirom na lo reč, plšo ..Hrvatski Urutiik", da se pruv godi grdiln-Ijem hrvaškega imena, knjli ako hočo kdo doseči milost visokosloječih gospodov, ta naj piše proti Sirossmujo.ru, Hačkemu, Starčeviču, hrvaškim književnikom in sploh proli vsem zaslužnim Hrvatom, a naj povzdiguje rodo-ljubje Gjurkovica, Milckica tor dolepenih urednikov kojekakšnih nemških časopisov.... Končuje vesl: Za časa Balaša, Bučuna (hrvaških banov) je bilo Se huje — mi smo še tukaj; za časa bana ilallcra so nas streljali, — mi smo še tukaj; za Bachovega časa so nas hoteli ponemčiti, vendar se ni ponemčil nijeden Hrvat, nasprotno 3tno pohrvatiii Nemce; danes nas hočejo podredili »ladjarskemu piiševanju — pa tudi to premagamo, mi pojdemo močneji iz te čro uprav tuko, kol zlato, ';o se očisti v ognju drugih primes, Le ne smemo zgubiti poguma nego zaupali v Boga, — a On nam pomore! 315 Reke poročajo, da je preteklo že devet mesecev, od kur je poseben odbor predloži! vladi v polrjenje pravila hrvaškega pevskega društvu, a do danes še, ni rešitve, To je znamnje, da takšno društvo no uguja madjarski vladi. — »Hrvatskemu pravu* pišejo, da so imeli shod reški trgovci v svrho sporazumka, da ustanove trgovsko društvo ,l.loyd fiumano". Na shodu je bilo 32 prvih trgovcev, ki so sprejeli že izdelana pravila in zaključili, da se skliče čim prej ustanovni shoil. _ Madjarsko pravosodno ministerstvo je poslalo na Reko posebnega veščaka, da prouči odnošaje ter razvidi, kako bi se dal uvesti v področje reškega nic^la madjarski zemljiški red. Ako povemo, da velja doslej tam hrvaški zemljiški red, tedaj je očitno, da je la korak zopet madjarska predrznost na škodo Hrvaški. — In hrvaška vlada, molči na vse lo! Dalmacija. — Že v zadnjem ..Primorcu" smo naznanili žalostno vest o smrti dra. M. Klaiča. Vsi časopisi brez razločka strank in narodnostij so priznali, da je zginil v. dr. KI a i čem mož učen, trezen in takten politik. Posebno hrvaški časopisi ne morejo dosti obžalovati prerane smrti njegove. Njegov pogreb, ki so jo vršil v nedeljo na deželne stroške iz Zadra v Dubrcvnik — njegovo rozino mesto — je bil sijajen, da, veličasten," kakor lo priznava sam »Piccolo". Udeležile so se pogreba vse občino dalmatinske, a sožalje so izrekli rodbini v»i krogi in stranke. Vrlemu rodoljubu in prijatelju Slovencev ter zagovorniku naših pravic bodi lelika zemlja svojega rojclnega kraja! -- V Zadru je pričel izhajati nov časopis y italijanskem jeziku in duhu pisan pod imenom »Gorrierc Nazionale". Zagovarjal bo italijansko koristi dežele. OcSka. — Pišejo, da odslopi namestnik Thun precej po zaključenju deželnega zbora. Da bi se le uresničilo 1 Isto želimo iskreno tudi nekemu drugemu namestniku v Avstriji, katerega imamo uprav tako radi kot — on nas. — V Pragi je začel izhajati na francoskem jeziku list »La Nution Toheqiw" (Češki narod), ki ima namen seznati Francoze in drage prosveine narode s Čehi in njihovimi razmerami. — Mladočehi se ne ujemajo s predlogi, podnešenimi v deželnem zboru, da se uvedejo narodne korije za volitev v deželni odbor in v razne odseke, kajti oni ne morejo dovoliti, da bi volili Nemci in veleposestniki uprav toliko zastopnikov, kot zastopniki češkega ljudstva, katero plačuje 15 milijonov letnega davka. — Mladocehi so predlagali v dež. zbora, naj se sestavi posebno poverjenstvo ter izdela adreso, katera se predloži cesarju. — Posl. dr. Fort'je predlagal, naj se pozove vlada, da odpove trgovinsko in carinsko pogodbo z Ogersko. ftalicU«. — Da se vsaj deloma pokrijejo nezakonitosti, katere so se godile o priliki deželnozborskih volitve, radi katerih je šlo posebno odposlanstvo na Dunaj, pripravljajo sedaj, kakor poročajo iz Lvova, od-poslati na Dunaj in v Rim posebno odposlanstvo zmernih Rusinov, da se zahvali cesarju za imenovanje Sembratoviča kardinalom. ----------Ilo8|la.Herc«I(rTlirft. — Vladni svetnik, g. Kosta Hfirman n, urednik »Nade« itd., je bil nevarno bolan. Kakor poročajo Časopisi, je okreval popolnoma. Velezaslužriemu aotrudniku na polju jugoslovanske prosvi-te Želimo tudi mi zanaprej trdno zdravijo v korist vzajemne domovine! — V Sarajevu bodo zidali novo poslopje za učiteljišče, tt zraven istega tudi stanovanja za dijake. StroSek je proraCunjen na 290.000 gkl. Bosna nnpreduje! — Deželna banka jo ustanovita podružnico v Mostam, - ~ V Sar a -j o v u so ustanovili poseben odbor za agitacijo in živahno delavnost, da se udeleži čira vefe prebivalcev millenijske razstave v Budimpešti. V to svrho se razpošiljajo po vseh krajih Bosne - Hercegovine tiskovine razne vsebine. Na razstavi ustanove paviljon za Bosno - Hercegovino. Nam se zdi Čudno, kaj ima opraviti Bosna in Hercegovina v Budimpešti«. Tako Ijubknnje nanj Slovencem no ugaja! Criiagora. — »Glas Črnogorca" je prinesel vest; Na poziv francoske republike je odgovorila naša vlada, da bo sodelovala "Crhngora pri francoski razstavi 1. 1900*. Potem: »Mej črnogorsko in srbsko vlado je podpisana trgovinska pogodba na podlag: pogodb drugih držav, a brez določene dobe. Ako se zljubi kateri vladi odstopili od pogodbe, mora to naznanili drugi šest mesecev naprej". — Prispel je na Celitijo novi nvairo-ogerski poslanik K u c i n s k i. NrMjn. — V skupščini so sprejeli predlogo o povišanju plačo Častnikom in vojaštvu srbsko vojske, kakor tudi osnovo zakona, da mora dali vsak srbski državljan, kateri jilaCa najmanj 300 dinarjev davka, v dobi sedmih let jednega konja srbski vojski na razpolago. Več od deset konjev ni zavezan dati nikdo. Oni, kateri plačajo ineuj od 300 dinarjev, morajo skupno oskrbeli jednega konja. Tako dalo belgrajsko.okrožje 1200 konj. Konji morajo biti vedno v pripravi in na razpolago vojnega ministerstva. Kdor nima konja, da lahko 000 dinarjev gotovine. — Angleška vshodnja pošta, katera je doslej šla na Carigrad skozi Srbijo, pojde odslej skozi Romunsko. Srbija zgubi s tem letnih 32.000 frankov. Ako bi isto storile ostale evropske države, bi Srbija zgubila letnih 80.000 frankov. Uzrok temu je baje iskati v negotovosti poštnih pošiljatev posebno radi razbojstev, kitera so na dnevnem redu v Srbiji. Bolgarija. — Knez Koburg se baje pripravlja na potovanje v inozemstvo. — Časopis „S v o b o d a* prinaša zanimive vesti o neki zaroti, katero so pripravljali proti Koburgu 1. 18U1. V enem pismu spominja tudi sokrivce v umoru ministra Belčeva. Mej temi so baje tudi nekateri sedanji poslanci.— V sobranju je predlagal Karavelo v, naj so briše postavka za bolgarskega agenta na Dunaju ter naj se poviša petrogradska, kajti v Petrogradu so bolj varovane bolgarske koristi nego na Dunaju. — Redar siv o je ulovilo one zločince, kateri so udrli v srbsko poslaništvo v Sofiji. Vsi so Srbi. — Listi pišejo, da pride v Sredec ruski general O b r u C e v, da se dogovori o prestopu k pravoslavju kneženega sina Borisa. Ima baje nalogo obvestiti o tem svojega carja kot glavarja pravoslavne cerkve. — Dosedaj je imela Bolgarija dvojno kovinsko veljavo. Sedanji finančni ministru Gešev pa je predložil sobranju nov načrt zakona, po katerem se uvede v Bolgariji jedino zlata veljava. Finančni minister hoče s tem odpraviti visoki agio, vsled katerega izgubi država vse leto nad 7 mii. Vzame kakih 15—20 mil. srebrnega denarja iz prometa in nadomesti z zlatim denarjem. Kot denarno jednoto določuje Gešova valutna predloga zlati lev (1 frank). Cirkulacija tujega denarja bode prepovedana. Vse denarne transakcije , sktenene v Bolgariji, morale bodo imeti za podlago novo kovino. Tudi trgovske knjige imele se bodo voditi le na podlagi nove denarne veljave. Itnsij?, — Car Nikolaj H. je izdal odlok, s katerim se prenaša delokrog uprave državnih zaporov od ministerstva notranjih poslov na ono pravosodja. S tem odlokom je storil car Nikolaj korak, s katerim se deloma odstrani upravna samovolja, katera je doslej vladala pri upravi državnih zaporov. *— Poročajo, da obišče ruski car nemškega cesarja v Berolinu in našega na Dnnaju. — V Petrogradu se ustanovi posebni tiskarski urad za zastopnike časopisov, kateri bodo poročali o kronitbenih slavnostih. Zunanji zastopniki časopisov se morajo obrn.i s prošnjo na ruška poslaništva, katera jim pri-skrbe izkaznice. Isto odpošljejo s poročevalčevo fotografijo na tiskarski urad. Ta pa izroči poročevalcem zopet posebne izkaznice, s katerimi bodo pripuščeni k vsem slav-nostim. —Ne vemo,'ako je resnično, vendar beležimo vest, da je ruski car daroval jeden milijon rabljev za razne slavno&ti o priliki njegovega kronaDJa, — N. A. N e k l j u d o v je imenovan pomočnikom v notranjem nri-nisterstvu. V tem imenovanju vidijo zmago liberalnih življev v Rusiji. Kozaki pred durmi! — Rusko zastavo že imamo goriški Slovenci, a sedaj pridejo kmalu tudi Kozaki sem, kajti Rusija je sklenila, pomnožiti svojo vojsko na av-strijsko-ruski rieji z jedno divizijo Kozakov. Hej, bralec „Corriere, ali slišiš? ljudska predavanja v Rnslji. — V Rusiji je navada, da se prirejajo ljudstvu javna predavanja v času, ko nima opravkov na polju. Takšna prično vedno v jeseni. Pred 20 leti so poskusili z istimi v Petrogradu, da poučijo o vsem najširše ljudske kroge. Sedaj ima veliko stotin mest takšna predavanja, pa tudi na vaseh in v tovarnah. V Petrogradu in v Moskvi je po 10 primernih prostorov za predavanja. V drugih mestih in okrajih razmeroma manj. Vsako „slušaInico" (prostor za predavanje) obiskuje povprečno 3000 oseb v času predavanja. Obiskuje jih pa ono ljudstvo, katero si želi više omike. Tu je videti delavcev, kmetov, služabnikov, starčkov, žen in otrok. Predavanja so verska, zgodovinska, zemljepisna, naravoslovna ter iz vseh strok znanstva; kakor tudi n najboljših delili domače književnosti. — Tako je v .barbarski" Rusiji — pri nas je pa drugače! Ruski prestolonaslednik, veliki knez Jurnj, živi sedaj v Nizzi, kjer oslan«' dlje časa'. Njegova bolezen baje ni tako huda, kakor se je pisalo. Prispel je v Nizzo 20. pr. m. Francoska vojna ladija je pozdravila njegov dohod s streljanjem iz topov, a za-povodnik ladije se mu je poklonil. .Slavjanska Sloaa" v Aleksandrijl. "Pod tem naslovom ustanovili so om rodoljubi, kateri so nam poslali iz Aleksandrije poziv o slovensko - hrvaški slogi, posebno društvo, katero ima nalogo, zbrali v svoje kolo vse Slovane v Kgiptu. Kakor pišejo zadarskemu „Nar. Ustu» in ..Crveni Hrvatski", ustanovili so lo društvo Slovnici m Hrvatje, a zavoljo sloge s Srbi daii so im<-društvu .Slavjanska Sloga• ukljub temu, da sta se upisala le dva Srba, Na ljuba v poslednjim so ustanovitelji spremenili tudi člen pravil, kateri je dolntul, da v slučaju raz-druženja ima pripasti premoženje družbi sv. Cirila in Metoda. Spremenili so la člen tako, da ima v tem slučaju odločili obeni zbor, kaj je storili z društvenim premoženjem. Predsednik društva je Hrvat dr.Lujo Za j o, Slovenec Ivan Ternus pa podpredsednik. Največ zasluge za ustanovo društva ima duhovnik Slovenec U a u l, kateri je prvi sprožil misel o slovensko-krvaškem društvu v Kgiplu. Mlademu društvu želimo obilo sreče in priporočamo, naj so drži strogo pomena svojega naslova. ScidMi-Uauinsto (;;> Ju*. hh II. It'«:. |'. M«l. -- smvic m1iw;iiz.-, ueMo nnd fiirl.iire Hamtakarg-Saldo v«n :i:. kr. I.is 11. I Mir. i>. Met. (da«. srPKli-eift. kanicit, iri-miisU-rl, [Minuslo vU: (.¦«. 'JIO verscli. Quul. nnd 'JiHMi vedeli. Karln-ii, Iii-ssiii« clc). (torto* iiJ.it stciicrfrel Iiih Mihih. Mm ter lIlilKoliPlHl. I)(.|.|..-l:.-. Uliefporlo liiirh i|.t fVluv.i*. SeluVieFAlirlkeii U. llviiudivrc [k. u. k. Iloll.l ZVMVM. (Ioiimvi,n učiteljic.". francošrine (Pari/anka), niileljir.t 1-2 Iol višjih razredih ojrorskcjfa zavoda na lički, bo pouči vala odslej v (Jorici. — Cene: Tečuj s fi učenci p 2 pld. na mesec. — Cel lazred po 1 (-1.1. ,:.i .-seli. - Lekcija posebna a plil. IVuičuje po sloiniei nemški francoski Ploctz - razgovor, čitanje, književnos Pouk lahek in praktičen. 17. 'J! Ojrlasiti se je v Nunski ulici St. It. H. nr,d>tr. Učenca za svo) Jotogvajictvi zavod sprejme pod ugodnimi pogoji ANTON JERKIČ, a Travniku v Gorici. Lesno volno (lino oblanje) kot najbolje, najceneje in najčisteje zamotalno gradivo; lesene oboje za pošiljatve vzorcev vsake vrste; čistilne ire-ičice za pivovarne in tovarne oeta; zaboje vsake oblike in velikosti in za vsako rabo; s stroji izdelane zobnike, higijenično čiste; specijaliteto: iz- ^rjBr- ključno patent o v,-me cevko za smodite, kakor tudi drage v lesno SNF stroko spadajoče predmete ponuja It. 0 - Biajsko Molovska lesna industrija t JorSnli pri MengSn na Kranjskem. Pojasnila, kakor ludi prevdarki stroškov se rado i oljno dajejo. Feliks Stare. #,3« - Med. dr. JJ A. POBAfiHIKi [ doslej skozi 2o let T? \ Zdravniški specijslist za prue Wezii« Duaji gj l sedaj v Pevmi ^ ji h. st.:». V A Ordinuje tudi pismeno. ST A Brošure o tuberkulozi pr> pL I. A^ f ovama tamburiG I. STJEPUSIN Sicsk (Hrvatska) Na lvnvfki raz.lavi a jtrv.i ci m. .-relirnn .--.t:!^«. Tovarna uzornib telovadnih priprav JOS. YINDYŠ-A, v Pra|?l na Smihovu (IVatia^iiiiclioi) Viuoliradi.k.i nli.r .'i !<» hli;. t:.- |iril,nro,\l k popolnemu uzoniemii privfjoviinju sokolskili in solskili trlovadiiic po n,ijii'iv<'j',ili |iri|in/uanili in [u.iktMiiti ; <¦-.?:ivilt. j.nih ^>n,:iii tiuiJiU in ilinzci^kil.. Za/olavlja jcdim Ido. One wU, zm.-nic, i.I.i.tij.- jVav.idne priprave so vedno v zalogi. Ceniki, |>i'iiiac'iini in nai'rli ¦/.» |ii'|.nlf.- trlo- \>r»An. I.!. .'..! •.' l'»pniv<< I/hAiiJc p» nujiil/Jili ccmili. Pražko hišno mazilo f/ lf'illl'lll< -¦ '¦• '-'"• '' B. FRAGMER-JA v PRAGI je slarn, najpn-j v Prajri uporaSiiju\ann hi.'iio zdravilo, katero vzdržuj« i-i-fli' rane in jili linli obvaruje lu-r-istolm ter \il>l.i/.ujoi'e deluje u.i V olMdkili po :i,"i in l/.il :', v lekarni angelja varuha G. Bradjj-a v Kromerižu (Moravsko) delo\anja za želodec i:i |ir>.'itavl;.uije. Želcdečne kapljice lt-karnii-arja C. Hmiiil.V-a (MAHUAitELJSKi: KAPI..IICK1 so zavito \ posebno »kalljieo ter pre-videue * sliko Marija.'el.»k« Matere liožje ikot zasilno znamko\ fod in znamko mora :^e_ nahajati ^lcdl^*i podpi,- e*^\U%3Ly __ _ _ Vsebina kaplji.; je napovedana. fi&uuLf?. 1 steklenica stane 40 kr.. scuuticiiirice. ilvojiiiitu 70 kr. Opozarjam odjemaikc naj ne kupijo ponaiejetie želodeene kapljice, f ri kupovanju paziti je na zgornjo zaščilno zn.imVo s podpisom C. Brady ter zavrniti vse ostale tvarine. kot ponarejene, katere nimajo zgornjo zaščitno znamko ter podpis C. Brady. Prave ialadacnft kapljic« ><» na proilaj v Gorici v lekarnah: rrfotofoletti, 1'ontoni, Gimni-olf, Kilrner in Gliubich. - V Sežimi v lekarni Rlt*rhf>l. OGLAS! P. n. gp. trto rejce nih cenah amerikansi iRiparia - Solonis • Rupectris za cepljenje, katerih se ne prejme trtna uš; kakor tudi druge kakovosti sadik francoskega izvira, tig. pride-lovalcein senu pa priporoča semenj« za umetne se-nožetl, katero sfasom d>i bogati in trajni pridelek. Iv. Jož. Streehel, veleposestnik 3- 5*1 P- . r Semeniglii; ulici v Gorici. Liniment. Capstci comp. Iz Itichtcrjerc lekarne t Prajr! pripoznano kot izvrstno bol ubla-žujoče mazilo; /a ceno 40 kr., 70 kr. in 1 »irl. s« dobi po vseli lekarnah. Naj se zahteva tosploino priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno \f Ketteje* UtitmA s „sHrowu kot edino pravo in vzam !e tako steklenico, ki je pre- L"^^J videna s »sidrom" kot znano IVo^4 zaščitno znamko. Slchtaoeva !eana „pri zlate« levi" v Pragi. Želotfečni in okrepčujoči eliksir iz kine in železa .{«• po-t-biiost t;, -i Cristofoletti-jeve iekarne. lemi VM*liirm /••:-*. in kitu- i jednaki mi"fž.iii, Je \,r(,i-Uii'/.i okusi ter U» z diii/>li ikiidljivih tiisnif. V/.vt:CiiU- li-k, oi,ij-'ijf prr-1m\(* in prcmi.^-iri si.it»;krvrifi^t. Jedi« *h'ki''!i'.r.-» -j.'iit {rmiiiov .-lani« 80 kr. Najlepše darilo j godovne in svečane prilike. Oljnati portret 85x75 cm. )\r\bna Jvtartina 5lomšeka, najfineje po najboljšem izvirniku izveden, na platno napet, v zlatih ko-h vinsko-barok, antik-barok ter črnih Ai zlato okrašenih okvirih po 10, 12, 15 .»in 18 gld., dobiva se v trgovini ®j D. Hribarja v Celji. JjPj KajjeAnlr.n Martin SloinSek .Slov^ncen [fi1 iiilo hi preveč govotili Kjuma &e imamo za >2^ hvaliti za družim sv. Moliora; njemu se inianif iBj zahvalili za najbolj« in cajlep.le jivdagOKiaki fiji bpise in domovinsko ljubezen vnemajnee ne.-in V^ f)n j« bil naj«id!i.'nejJi hndileSj m "aihriU vr.c'i z.ig.-,vr.init praV lPJ; najdalj vr.ci z-igovriiniti pravic Siov^necv, ^Nobena -.hivn-ke l.ria na; bi ne bil t br<; VZA >hk« !.-*, .,;.u!itVa „i,.ia. ki ;.- i„ „-!au. ^¦fj -..•¦hii ponos in .lik.-. Siov.n^v. i.re.ii..- x« tlalna kioja^ki n:.vr 4ot(a Nunih v Podbrdu i.,i Ti.lmin-k^u 2 -^ !¦¦ !!Zalit»vajl. Nlarinati z« kon- 7 4 carta u 11--:. .4.!;,.,-,, i, -.. c, l>, Iv., fi. Loki X % srn gosli iul u. V> > ^r^r•^^^^f'r'^^^r^^^rtr>r^^f>rf^1i %.% K ,t A & A A A A A A A A .t A A A A A A A A A A A A A A A A A J* 1 u -8 l ."¦ = — 1 " r- l HH 1 r — ¦ 11 s ! 1 n"3 1 1^3 -Ul "S Ešj I as | S]l o (aaaaj 1 CSS9 | n =-B > \Zm\ ¦ -ttt 5 5 2 ¦ 0 6 1 — s2-| o: WSM 9 r m I S = ° I ni umnanmiah ¦? % 1 GLAVNI ZASTOP DV0K0LE8 „SWIFT" iz «roziiriiik v Sti*yrn za ^ovis^o^va&Vicaustio axoS^° ^We«f odprla sla podpisana dne 1. januarlja 1896. leta na ofsti Fran .Josipa {(orso Vr. (».) St. 4 (nasproti jfkdisrne knvartie) Popravljalnlco kakor tudi uVlaliilco flvokoles ,Iliria% prodajalnfco šhalnih strojev. pu>»k, NtrcIjlvA in družeča orodjat tur tovarno žičnih blazin ,!)ralhm*Uer.i,.xen]i imata pa Saunig & Dekleva v Gorici v Nilski uliii -!. 1 l-K ftt Y * '* ^ '$ * Y ¦ * Y »* *' '4' Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y Y *A jg; i*; I J. Psernofer-jeva lekarna Jm goldenen Reicbsapfel" J otvarjajoče krogijice, ; •. Na IMmajii. L. Sinscr.stra.sso 15. J. Fserhcfsrja kričistilne brogljice t, : 1 škatliica x IS kroaliieamt 21 ne., fadan savilak 6 ik. '> -.-,i r--;-:.»'-: i- ;¦ -¦•»¦:•¦» i-^ j- * ••*•}° ,•?*-, -U".M1 ti-'t:,ir > '¦.'. 4 ^vi'tkt'V^'1 4-t tS. S z.ni-»^'r. kM. 'io-!:;-.. |n":iw:t,k 'J n'i-1. #, W..,r.,,..;:iV f ^E**» J. r»arhefarja»a otwarja]oga krealjlca -*atB |» - J. Paarheler <. rudačlh p nih. kil & |g| Jkilzam za ozeblino ^ $Š 40 ,,:-.. pr,,,!,, p.,Kma,. t* n.\ Ptarhofar- ^ Trpt>tČOV S(>k. 1 >teWler.i.-a 5" kr. L2» Balzam za jroltaiitn*, l^]1^. Mastii<» za rane. '- -t«k>pni™ "° «¦¦¦'-FijakiTskiprsni praš«*k. *L;™ Tannoi-iiininskapoinatla^K ^jj nm.' prosi.) o..ji,-. "^ Stollov .Kola-pirparat*. *"h;"" 7.a okrepeanje žolodi-a in živcev. I-Iiiertu :>lekl. Kola-vina ali elik?:r.> ^hi. ;!, ', itira -Id. Mi<>. «4 litra 8,-) novi-. r.v.\, j-r.vto poi nni.-. P;» 7.') nvč. Gronka tinktura za želodec. Univerzalna čistiluasolBivifh^ (proj življenja esenca, ali praJke kapljico ime- d.im.uo sreJ>tvo proti posledicam >lahe prebave, novana). Hahlo rutopljajoee sred*tvo. ki oiivlia t os:iot l pld. Ilazven imenovanih izdelkov dobivajo se še drve tu- in inozemsko f.inr.aceutiine speci v litelc, ki s«' bile po v-ih avstri;>kili Časopisih oznanjene ter se na zahtevanjc točno in ceno pre-skrhljajo tudi predmeti, kojili ni v zalojri. Raspoiiljanja po poili vr5e se točno, a treba je denar naprej poslati: več;a naročila po postnem povzetju. U),.V i ^Hajr*" Pri poSUjatvi denarja po poštni nakaznici stane porto dosti ninnj kakor po povzetju. "Mfl