Ljubljana, torek I7. januarja 1939 Cena 2 Din vsak dan rasen ponedeljka. Naročnina r™»** mesečno Din 25.—» Za Inozemstvo Din 40.—_ Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 8122, 8123,3124 3125, 3126. Maribor. Grajski trg St. 7. telefon št 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65._ Rokopisi se ne vračajo PRVI SESTANEK NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA PO SKUPŠČINSKIH VOLITVAH Včeraj se je sestala novoizvoljena narodna skupščina k svoji prvi seji, na kateri so poslanci izročili svoje poverilnice — Senat je izvolil predsedstvo, seje pa so odgodene Beograd, 16. Jan. p. Danes se Je prvič sestala dne 11. decembra 1938 izvoljena narodna skupščina. Ob enem je bil sklican k izrednemu zasedanju tudi senat, ki je bil zaradi skupščinskih volitev na daljšem odmoru. Praznično politično zatišje je zamenjala velika živahnost. 2e v soboto in nedeljo so prihajali v Beograd novo izvoljeni narodni poslanci in številni senatorji. Vse politične skupine so imele včeraj svoja zborovanja in posvetovanja, na katerih so razpravljale o delu v skupščini in senatu ter izbirale kandidate za predsedstvi in stalne parlamentarne odbore. Narodna skupščina je imela danes le kratko sejo, na kateri so novo izvoljeni poslanci izročili svoje poverilnice, jutri pa bo izvoljen verifikacijski odbor, dočim bodo volitve predsedstva narodne skupščine še le p>o izvršeni verifikaciji mandatov. Senat je spet izvolil novo predsedstvo. Vladna večina je izbrala za pred- sednika senata bivšega notranjega ministra dr. Korošca. Kdo bo predsednik v narodni skupščini, še ni določeno In se o tem še vodijo pogajanja v vladnem taboru. Poslanci it vrst beograjskega dela združene opozicije in JNS so imeli včeraj skupno konferenco, na kateri so razpravljali o političnem položaju po volitvah. S pristankom dr. Mačka kot nosilca opozicijske liste je bilo sklenjeno, da bodo poslanci beograjskega dela združene opozicije izročili svoje poverilnice v narodni skupščini. Enak sklep je sprejelo tudi vodstvo JNS. Na sinoč-nji konferenci so opozicijski poslanci razpravljali tudi o skupnem stališču v narodni skupščini. Poslanci iz vrst bivše HSS so imeli včeraj konferenco v Zagrebu. Sklenili so, da ne gredo v skupščino in sprejeli resolucijo, ki jo po poročilu agencije Avale objavljamo na drugem mestu. Seja narodne skupščine Predsedoval je najstarejši poslanec Mihajlo Stojadi-novič — Mačkovi poslanci ne gredo v Skupščino Seja narodne skupščine Je bila napovedana za 9. uro. Na galerijah se je zbralo mnogo domačih in tujih novinarjev, pa tudi precejšnje število občinstva Poslanci, ki so bili izvoljeni na listi predsednika vlade dr. Stojadinoviča, so se porazvrstili po klopeh od skrajne desnice preko centra proti levici. Hodžerova poslanca sta se umaknila na skrajno desnico, skupina Voje Djordjeviča pa je zavzela svoja mesta, kakor jih je imela že v prejšnji narodni skupščini. Na levi od nje so ostali prostori prazni za skupino bivše JNS iz savske banovine ter nato še za opozicijo, od katere je bil od pričetka seje v dvorani samo dr Sekula Drljevič. Skupina združene opozicije in JNS je imela namreč še preko pričetka seje v skupščini svoj sestanek v prostorih, ki jih je imela prej JNS zase. Malo po 9.30 so prišli v dvorano člani vlade z ministrskim predsednikom dr. Stojadinovicem na čelu. Ko so zavzeli svoja mesta, je narodni poslanec Acim Popovič v smislu § 2 poslovnega reda narodne skupščine predlagal za starostnega predsednika najstarejšega narodnega poslanca Mihajla Stojadinoviča, ki je bil izvoljen na vladni listi v Beograda Med tem so prišli v dvorano poslanci združene opozicije in JNS ter se porazvrstili na skrajni levici. Prišli so Peter Živkovič. Joca Jovanovič, dr Laza Markovič, Trif-ko Zugič, Ilija Mihajlovič, dr. Branko Cubrilovič, dr. Tupanjanin, dr. Stevčič in še 10 drugih Štirje opozicijski poslanci so izostali zaradi bolezni Starostni predsednik Stojadinovič Je 8 kratkim govorom pozdravil novo narodno skupščino, pozval narodne poslance, naj vestno vrše svoje dolžnosti in zaključil svoj govor z vzklikom Nj. VeL kralju, kraljevskim namestnikom, narodu in vojski. Ob njegovih zadnjih besedah so se poslanci dvignili s klopi in se pridružili njegovim vzklikom. Narodna skupščina Je nato z aklamacijo izvolila 4 začasne tajnike. Izmed njih je dr. Damič takoj za tem prečital poročilo glavnega volilnega odbora. Obenem je sporočil, da je umrl novoizvoljeni narodni poslance Milan Durman. Po teh formalnostih je starostni predsednik pozval poslance, da izroče svoje poverilnice. Tajnik Damič je po imenu pozival poslance po seznamu glavnega volilnega odbora. Prvi pa je izročil svojo poverilnico predsednik vlade dr. Stojadinovič kot nosilec liste. Za njim Je tajnik prečital ime dr. Vladimir j a Mačka kot nosilca opozicijske liste in ugotovil, da ni navzoč. Svoje poverilnice so novi narodni poslanci oddali po vrsti, najprej oni iz področja prestolnice, nato oni iz dravske, in potem še iz vseh ostalih banovin. Dr Branko Cubrilovič je oddajal poverilnice opozicijskih poslancev po vrsti, kakor so bili pozvani. Cim je bilo delo opravljeno, je starostni predsednik Stojadinovič sejo zaključil in prihodnjo sklical za jutri ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu bo volitev verifikacij skega odbora. Kratka seja senata Za novega predsednika je bil izvoljen dr. A. Korošec Seja senata se je pričela ob 10.30. Navzoči so bili tudi vsi člani vlade. Kot starostni predsednik je predsedoval seji do izvolitve novega predsedstva senator Ste-van Mihaldžič. Notranji minister Milan Acimovič je prečital ukaz kraljevega na-mestništva, s katerim je bdlo zaključeno prejšnje redno, in ukaz o otvoritvi novega izrednega zasedanja senata. Senatorji so stoje poslušali čitanje ukaza in na koncu priredili ovacije Nj. VeL kralju. Starostni predsednik Mihaldžič je imel nato pozdravni govor, nakar je takoj prešel na dnevni red in odredil volitev predsedstva, to je predsednika, 2 podpredsednikov in 3 tajnikov. Glasovanje je bilo tajno. Opozicija je oddala prazne glasovnice. Za predsednika senata je bil izvoljen z 51 glasovi vladne večine bivši notranji minister dr. Anton Korošec. Za podpredsednika senata sta bila izvoljena Juro Kotur in dr. Mile Mi-škulin, ki sta dobila 52 odnosno 51 glasov, za tajnike pa senatorji Gjuro Vukotič, Ka-menko Božič in čedomir Zaharič. Novi predsednik dr. Korošec je po izvolitvi zavzel svoje mesto ter se je zahvalil vsem za zaupanje. V svojem govoru je med drugim poudaril: Obljubljamo, da bomo svoje važne dolžnosti v senatu vršili do vseh in vsakega in v vsakem primeru objektivno, strogo po ustavi in po zakonu, v duhu medsebojnega spoštovanja in v zna- menju vdanega tal rodoljubnega dela. Val vemo, da ima parlamentarni sistem mnogo nasprotnikov. Vemo tudi, da Je to opravičeno samo tedaj in tam, kjer Je smisel za bistvene Interese naroda in države oslabel in kjer je parlamentarni sistem s svojim delom ali prav za prav s svojim nedelom pri javnosti zapravil vse simpatije. Zaradi tega se bomo trudili, da bomo ohranili dostojanstvo našega doma ter njegove pravice, talko da bo ostal tudi v bodoče pravi barometer parlamentarnega ln političnega življenja. Delovali bomo v resnici v blagor kralja, domovine in naroda in se tako najbolje oddolžili spominu pokojnega kralja Uedinitelja, ki je ta dom ustanovil. Predvsem pa moramo biti složni Svoj govor je zaključil z vzklikam Nj. Vel. kralju, kraljevemu domu ln Jugoslaviji. Tem vzklikom se je pridružil ves senat. Ob zaključku seje Je predsednik sporočil, da bo konstituiranje senatskega predsedstva v smislu poslovnika sporočil vladi, ki ga bo nato obvestila, kdaj naj skliče prihodnjo sejo senata. Resolucija b. HSS Zagreb, 16. jen. AA. Včeraj je bila V Zagrebu seja izvoljenih narodnih posla» cev bivše HSS pod predsedstvom dr. Vladimira MaSka. Na seji je bila sprejeta resolucija kot sklep tako zvanega »Hrvatske* ga narodnega predstavništva«. V začetka podčrtava resolucija načelo samoodločbe narodov in omenja hrvatsko državno pravo, »da bi bil hrvatski narod sam gospo dar na »vojem ozemlju.« Resolucija govori nato »odvajsetletni borbi hrvatskega naroda za ož ivo tvoren j e tega prava«. Nato proglaša resolucija vse pripravljene pogodbe in obveznosti za »ničevne in za hrvatski narod neobvezne« ter pravi, da hrvatski narod »ne more do kraja mirno prenašati, da se mu osporava pravica do obstoja in svobode« ter da se mu krati pravica, da aam odloča o svoji usodi. Obisk madžarskega zunanjega ministra v Berlinu Popolna soglasnost madžarske zunanje politike z osjo Rerlin—Rim Berlin, 16. jan. AA. (DNB). Ob 10.30 dopoldne je prispel na anhaltsko postajo madžarski zunanji minister grof Czaky. Na kolodvoru ga je sprejel zunanji minister Ribbentrop z več odličniki, med katerimi je bil tudi italijanski veleposlanik Attolico. Po pozdravu je Ribbentrop spremil Czaky ja z avtomobilom v hotel »Adlon«, kjer eo bili zanj pripravljeni prostori. Opoldne se je zunanji minister Czaky pripeljal v spremstvu madžarskega poslanika v zunanje ministrstvo, kjer je imel z Ribben tropom dolg razgovor. Po razgovoru Je madžarski poslanik priredit na čast zunanjemu ministru grofu Gzakyju kosilo 41a katerem so bili poleg drugih tudi nemški zunanji minister Ribbentrop, italijanski veleposlanik grof Attolico, nemški notranji minister Frick, ministra Frank in Funk ter državni tajnik Dietrich. Zvedelo se Je, da sta Ribbentrop ln Ozaky v svojem dveurnem razgovoru obravnavala vsa vprašanja, ki se tičejo raz- merja med Nemčijo in Madžarsko. Nagla** šajo, da je bila ustvarjena osnova za prijateljsko razmerje med Berlinom in Budimpešto in sicer tako z dejanskim položajem, kakor tudi z voljo madžarske vlade, da poglobi sodelovanje z Nemčijo in Italijo v duhu medsebojnega prijateljstva. Pristop Madžarske k paktu proti komin-terni je pokazal, da se Je Madžarska v vsakem pogledu pridružila politiki osi Rim-Berlin in razen tega v trikotniku Berlin-Rim^Tokio svetovno-politični fronti proti uničevalnim silam kominterne. Ta osnova nemško-madžarskega razmerja je porok, da bodo tudi vsa druga vprašanja, kjer sta obe državi neposredno zainteresirani, proučena v duhu, ki ustreza interesom obeh narodov. Popoldne je sprejel madžarskega zuna-njega ministra kanoelar Hitler v navzočnosti zunanjega ministra Ribben t ropa. Sprejel ga Je v novem poslopju nemškegn kancelarstva. To je bil prvi obisk tujega zunanjega ministra v tem poslopju. Tajinstvene eksplozije na Angleškem V Londonu, Manchestru, Dublinu in Woodvillesu so včeraj eksplodirale tajinstvene bombe, ki so zahtevale več žrtev in povzročile veliko škodo Leto XX., št. 14 Upravništvo. LJubljana, Knafljeva B — Telefon «t 8112. 8128, 8134, 8125, 8126. Znseratni oddelek: LJubljana, Selen* burgova uL — TeL 8492 in 2492. Podružnica Maribor: Ora Jaki trg 7» Telefon it 245Ö. Podružnica Celje: Kocenom uHoa 2, — Telefon it 190. Računi pri pošt ček. zavodih: LJubljana St 11.842, Prage fidalo 78.180 Wien St 105.241. Po rimskem obiskn Na tem mestu smo že izčrpno poročali o problemih, Id so bili naznačeni kot predmet rimskih razgovorov ob priliki obiska angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina in zunanjega ministra lorda Halifaxa v italijanski prestolnici. Po končanem obisku želimo v luči dosedanjih komentarjev prikazati pomen rimskih razgovorov, ne da bi se spuščali v posamezne domneve in ugibanja, ki se sučejo na skrajnih nasprotnih polih in ki skušajo v Chamberlai-novem rimskem obisku videti nekaj več od njegovega dejanskega pomena, bodisi v pozitivnem ali negativnem smislu. Chamberlainov obisk v Rimu je bil dogovorjen že pred meseci kot zunanja, vidna manifestacija izboljšanja odnošajev med obema velesilama po podpisu in uveljavljenju znanega velikonočnega sporazuma z dne 16. aprila lanskega leta. Niti tedaj, niti kasneje ni bil za ta obisk izdelan kak podroben program razgovorov. S tem se je že od vsega po-četka puščala odprta možnost najširših razgovorov o vseh perečih vprašanjih, Id bi mogla zanimati obe državi ne le v pogledu njunih medsebojnih odnošajev, temveč tudi v pogledu njunih stališč do ostalih evropskih in svetovnih problemov in s tem do ostalih držav, zlasti do ostalih velesil. Glede na sredozemske Interese obeh držav je bilo prav tako že od vsega po-četka jasno, da bodo angleški in italijanski državniki izrabili osebni kontakt v prvi vrsti za pretres vseh sredozemskih vprašanj in med njimi še posebej španskega vprašanja, ki je tvorilo osrednjo točko tudi v velikonočnem sporazumu. Ker je med tem zaradi križanja italijanskih in francoskih interesov v Španiji in drugod nastopilo znatno poslabšanje italijansko-francoskih odnošajev in ker se je izboljšanje teh vedno smatralo kot naravno dopolnilo italijansko-angleškega sporazuma v duhu naporov za zbližanje vseh štirih evropskih velesil po monakovskem zgledu, je bilo končno pričakovati, da se fcodo rimski razgovori angleških in italijanskih državnikov dotaknili tudi problemov, ki izvirajo iz napetega razmerja med Rimom in Parizom. Spričo znanih Chamberlainovih naporov zia splošno pomirjenje v Evropi, iz rimske izmenjave misli seveda ni bilo izključevati tudi vseh ostalih perečih vprašanj, na katera se trenutno osredotočuje mednarodna pozornost. Vsa poročila o rimskih razgovorih se tijemajo glede nakazovanj problemov, ki so bili na dnevnem redu dolge in izčrpne izmenjave misli. Vsa se tudi strinjajo v tem, da se je angleškim in italijanskim državnikom nudila redka prilika za izčrpno razčiščenje položaja v obliki podrobne medsebojne obvestitve c» svojih stališčih. Prav tako ni mogel nihče prikriti zadovoljstva ob skupni italijansko-angleški ugotovitvi, da hočeta obe državi »nadaljevati politiko učinkovitega zavarovanja miru«, kakor poudarja zaključni komunike z dne 13. tega meseca. V vsem ostalem pa bi v nasprotju z uradnim poročilom nedvomno pretiravali, ako bi hoteli v rimski izmenjavi misli iskati kaj več. Zato se nam zde povsem naravne ugotovitve italijanskih in angleških listov, da ni bil v Rimu podpisan noben nov dogovor in noben nov sporazum, ki bi se nanašal na zgoraj naznačena vprašanja, ker ni bilo kaj takega niti v londonskih niti v rimskih načrtih. Ne glede na to pa ni seveda nobenega dvoma, da je bUa izmenjava misli v obliki razčiščenja stališč koristna ne le za obe velesili jami, temveč tudi v pogledu možnosti nadaljnjega mednarodnega razvoja, v kolikor je ta po Monakovu še posebej vezan na odnošaje med velesilami V izjavi italijanskim novinarjem je angleški ministrski predsednik Chamberlain zelo jasno opredelil pomen svojega obiska v Rimu, ko je dejal: »Namen mojega obiska ni bil, da bi sklenili kake posebne dogovore, temveč samo ta, da z osebnimi stiki uresničimo globlje razumevanje za stališča obeh držav. Ta namen je bil v celoti dosežen.« V skladu s to izjavo je tudi v uradnem sporočilu o razgovorih glavni poudarek v osrednji točki, ki se glasi: »Razgovori so bili zelo prisrčni in so se zaključili z obširno in iskreno izmenjavo misli. Složno je bila znova poudarjena namera o nadaljnjem razvoju obstoječih odnošajev med obema državama v duhu prijateljstva in pakta z dne 16. aprila. Prav tako je bilo dogovorjeno, da se čimprej sklenejo vsi posebni dogovori, ki jih predvideva ta pakt.« V skupni želji po zagotovitvi miru, v skupni želji po nadaljnji poglobitvi medsebojnih odnošajev na osnovi velikonočnega sporazuma z dne 16. aprila lanskega leta ter v izčrpni izmenjavi misli in razčiščenju stališč obeh držav glede vseh perečih sredozemskih in drugih problemov, lahko brez slehernega pretiravanja vidimo glavni pomen rimskih razgovorov ob priliki angleškega obiska. Vse drugo, zlasti pa razmotn-vanje o tem, kaj bi utegnil biti rezultat dolge, izčrpne in iskrene izmenjave misli, bi nas zavedlo na področje v glavnem še nejasnih, četudi zelo zanimivih ugibanj. V tem pogledu se nam zdi še najmanj problematična domneva, da je bilo v središču rimskih razgovorov špansko vprašanje, ker je po trenutnem mednarodnem položaju ta domnevia najbolj naravna. Po italijanskih informacijah pa izmenjava misli v tem vprašanju ni zasledovala nikakega konkretnega sporazuma, ker sta obe stranki ostali pri svojih dosedanjih stališčih, pri čemer je šef italijanske vlade še posebej poudaril, da pred Francovo dokončno zmago ne' more biti govora o umiku tujih prostovoljcev, da pa bodo po njej vsi prostovoljci zapustili nacionalno Španijo, kajti Italija nima v tej državi, kakor je to svečano izjavila že v angleško-italijanskem velikonočnem sporazumu, »nobenih teritorialnih interesov.« Kar velja za Španijo, ki je slej ko prej glavno jabolko spora med Italijo in Francijo, velja vsaj približno tudi za vprašanje italijansko-francoskih odnošajev. To vprašanje ni bilo postavljeno na tapet iz želje po posredovanju s katerekoli strani, temveč sta se obe stranki zadovoljili le z medsebojno Informacijo. Tako je vsaj v načelu obvarovana možnost neposrednih pogajanj med Parizom in Rimom. V kolikor bi tu špansko vprašanje moglo tvoriti za sedaj še nepremostljivo oviro, bo bližnji razvoj dogodkov na španskih bojiščih nedvomno pokazal, ali in na kakšni osnovi bi bila taka neposredna pogajanja sploh mogoča, kajti nobenega dvoma ni da bi morebitni definitivni uspeh nacionalistov v Španiji povsem spremenil notranjepolitične in zunanjepolitične elemente španske državljanske vojne, s tem pa tudi dosedanje ravnotežje sil v sredozemskem bazenu. Ako sta v tem pogledu Italija in Anglija pokazali pri rimskih razgovorih nekoliko rezerviranosti, ji moramo nedvomno iskati vzroke v sedanjem položaju na španskih bojiščih. 2 njim pa stopa ves problem odnošajev med velesilami v fazo — čakanja, kakor je to jasno razvidno iz vseh uradnih in napol uradnih tolmačenj, pa bo zato tudi pomen rimskih razgovorov jasen prav za prav šele čez čas. Italija in Anglija sta se v Rimu nekoliko zbližali, ne da bi se zato Anglija odmaknila od Francije ali Italija od Nemčije. j __ London, 16. jan. w. Vsa Anglija Je razburjena zaradi tajinstvenih eksplozij, ki so se pripetile danes v Londonu, Manchestru in Dublinu. V Londonu je eksplodirala težka bomba v južnovzhodnem delu mesta v neposredni bližini kontrolne postaje glavne elektrarne, od katere dobiva električni tok ne samo London, marveč ves JuSnovzhodnl del Anglije. Okrog 10. dopoldne je bilo slišati strahovito detonacijo. Na trgu pred kontrolno postajo elektrarne, kjer je eksplodirala bomba, je nastala blizu 6 m globoka jama s premerom 10 metrov. V okrožju več kilometrov so popokale vse šipe, najbližje hiše, v katerih so po večini trgovski lokali, pa kažejo razpoke kakor po hudem potresu. Kontrolna postaja sama je ostala nepoškodovana, ker so jo v kritičnih septembrskih dneh močno zavarovali proti bombnim napadom. Eksplozija je izzvala tudi več požarov, ki pa so jih k sreči pogasili, tako da nI prišlo do večje katastrofe. Policija mrzlično vodi preiskavo, vendar pa dosedaj ni mogla ugotoviti, niti kdo je povzročil eksplozijo, niti kakšen Kolonizacija nemških obmejnih pokrajin MonakOvo ,16- Jan. AA. (Stefani) Na kongresu voditeljev urada hitlerjevske mladine za socialno skrbstvo, ki je bil po enotedenskem zasedanju zaključen, je bil sklenjen sporazum med vrhovnim šefom Hitlerjeve milice Himmlerjem in voditeljem nar. socialistične mladine v Schira-ljem nar. socialistične mladine von Schira-vprašanje vstopa mladine v hitlerjevske vrste. Mladi hitlerjevd, ki prežive leto dni v službi po vaseh, bodo imeli prednoet pri sprejemanju v aktivno milico, pokončani službi pa bodo miličnike, ki bodo preživeli leto dni na delu po vaseh, uporabili za kolonizacijo efamejnih pokrajin nemške države, kjer mora germanstvo postaviti močan branik proti ekspanziji drugih narodov. namen naj bi imela. Neki očividec, ki je tri minute pred eksplozijo šel preko trga, kjer je eksplodirala bomba, je izpovedal, da se je takrat v bližini ustavil avtomobil, iz katerega je izstopilo 6 moških, ki so se napotili proti kontrolni postaji Skoraj istočasno so nastale tri močne eksplozije v Manchestru in to na raznih krajih mesta. Pri teh eksplozijah je bil neki trgovec ubit, dva uradnika, ki sta bila na poti iz urada, pa smrtno nevarno ranjena. Na treh krajih so porušene električne naprave, tako da so celi okraji mesta ostali brez električnega toka. Ena eksplozija je porušila dve večji hiši v trgovskem delu mesta. Zvečer so prispele vesti, da sta tudi v Dublinu in v Woodwillesu na Irskem nastali danes dopoldne dve hudi eksploziji ki sta zahtevali več smrtnih žrtev. Listi obširno poročajo o teh eksplozijah In pozivajo oblasti naj store vse, da se temu početju napravi konec. Dozdevno gre za sistematično akcijo neznanih atentatorjev, ki hočejo na tako zločinski način razburjati angleško javnost. Protižidovski izgredi v Rusiji Varšava, 16. jan. AA. (Stefani). Po vesteh iz Moskve so se v mnogih krajih v Rusiji pripetile krvave protdžideske demonstracije. Posebno hudi izgredi so bili v čenkeski pokrajini na Kavkazu, kjer so porušili mnogo židovskih hiš, dočim je bilo več Židov ufbitih, njihovo premoženje pa zaplenjeno, v Moskvi je vojaško sodišče obsodilo na smrt pet višjih uradnikov v komisarijatu za notranje zadeve, ker so nezakonito odvzeli svobodo komsomolskim učiteljem. Izmed obsojencev so trije Žid-je. Sydney, 16. jan. AA. Škodo, ki jo je povzročil silni gozdni požar, cenijo na 21.5 milijonov funtov šterlingov. Mnogi kraji so popolnoma uničeni. Zgorelo je 74 ljudi, 110 pa jih je umrlo zaradi eolnčarice. Po angleškem obisku v Rimu Poluradna „Informazione Diplomatica" o vsebini razgovorov angleških in italijanskih državnikov Rim, 16. Jan. o. »Informazione Diploma, tlca« je danes objavila naslednji komunike: Rimski odgovorni krogi so nam daU zanesljive informacije o razgovorih, ki sta jih imela Chamberlain in Mussolini v prisotnosti Halifaxa in Ciana v Beneški par lačl. Pri tem naglašajo, da so bill ti raz* govori iskreni in prisrčni. Na dnevnem redu razgovorov ni bilo nobenega senzacionalnega vprašanja, v katerem bi šlo za italljansko-angleške odnošaje, ki so bili v celoti in podrobno urejeni s sporazumom z dne 16. aprila, uve-lavljeni po 16. novembra preteklega leta. Lojalno izvajanje tega sporazuma se je že pričelo tako na italijanski kakor na angleški strani. Pri presoji splošnega položaja so načeli razna pereča vprašanja. Predsednik an« gleške vlade je opozoril na tesne odnošaje med Londonom ln Parizom, z italijanske strani pa je bilo posebno naglašeno, da bo os Rim-Berlin ostala tudi nadalje osnova italijanske politike. Kar se tiče Španije, je Mussolini ponovno naglasil, da bodo poslednji italijanski legionarji odpoklicani, ko se bodo tudi iz republikanske Španije umaknili tuji prostovoljci ln ko bodo generalu Francu priznane vojaške pravice. Pri tem je poudaril, da bo Italija v primeru, če bi vlade, ki so doslej prijateljsko podpirale Negrinovo vlado, ponovno priskočile repu- blikancem na pomoč, smatrala, da tana I zopet proste roke ln da bo vsekakor opu- J stila politiko nevmešavanja I Glede na ttalijansko^franooske odnoto-je je Mussolini izjavil, da Je bilo vzrok sedanjega s por a špansko vprašanje ln da tudi še sedaj loči eno državo od druga zaradi česar se bo mogel proučiti ves položaj in bo mogoče najti kak izhod šele te. daj ko bo španska državljanska vojna končana, dotlej pa nima nobenega smisla govoriti o kaki arbitraži, posredovanju ali sklicanju konference zastopnikov . štirih odnosno treh velesil. Rimski krogi v zvezi s tem demantirajo vse domneve tbjlh listov, ki so trdili, da je Italija skušala pridobiti Anglijo za kakšna posredovanja. Drugo vprašanje, o katerih so ob tej prilik razpravljali, čeprav morda le površno, je bila ureditev židovskega proble, ma in poskus za omejitev oboroževanja. Pri razgovorih je prišla do izraza na obeh straneh trdna volja, da se ohrani mir v Evropi, vendar pa rimski krogi poudarjajo, da bi bilo po sestanku Chamberlain* in Mussoiinija še prezgodaj predajati se kakršnemukoli pesimizmu ali pretiranemu optimizmu. Državnikom, ki imajo dobro voljo, je treba pustiti, da dovršijo svojo nalogo. V tem primeru je pričakovati, da bodo izpolnjene vse stvarne življenske potrebe evropskih narodov ln da bo s te Evropi bodočnost zagotovljena. Bonnetove in HaliSaxove informacije teneva, 16. jan. AA. Posveti v Ženevi eo se začeli že snoči takoj po prihodu lorda Halifaxa in Bonneta. Po sestanku s Halifaxom je Bonn et obvestil zastopnike francoskega tiska o vsebini razgovora. Na sestanku je Halifax obvestil Bonneta podrobno o razgovorih z Mussolini jem in grofom Članom v Rimu. Iz informacij, ki sta jih Bonnet in Halifax dala angleškim in francoskim novinarjem, je razvidno, da je imel rimski sestanek naslednji rezultat: Chamberlain in Halifax sta glede na mednarodni položaj zelo optimistično razpoložena ter Izključujeta možnost vsakega oboroženega spopada. Z Mussolini jem in Članom sta govorila predvsem o španskem vprašanju. Mussolini Je Izjavil angleškima državnikoma, da ostaja pri prejšnjih obveznostih in da bo takoj po končani državljanski vojni v Španiji umaknil svoje čete lz Španije. Mussolini se Je zelo pritoževal nad Francijo zaradi podpiranja republikanske Španije, ker znatno ovira zaključitev državljanske vojne v Španiji Mussolini je izrazi] globoko prepričanje, da bo Franco zmagal. Italija bo umaknila svoje vojake iz Španije kakor tudi z Bale arskih otokov, ker nima v tej vojni nikakih teritorialnih aspiracij, pač pa se bori lz čisto ideoloških motivov, ker želi, da bi se na španskem polotoku ne vzpostavila kaka komunistična vlada. To so edini razlogi, zaradi katerih Italija podpira generala Franca. N— Kar se tiče revtndlkadj napram Franciji, sta dobila Chamberlain in Halifax lz izgovorov z italijanskimi državniki vtis, da Italija ne namerava poseči po kakih ekstremnih ukrepih za uresničenje svojih naravnih teženj. Italija ni zahtevala od Anglije, da bi v tem spora služIla Franciji za posredovalca, niti se Anglija nI ponudila za kako posredovanje. Mussolini Je poudaril, da je Italija pripravljena pogajati se s Francijo. Značilno je, da se je Mussolini pritoževal nad Francijo, ker po odpovedi rimskih protokolov iz L 1935 ni sprejela predloga grofa Ciana, ki je istočasno zahteval od Francije, naj se začno pogajanja o vprašanju Italijanskih revin-dikacij. Zato je po mnenju italijanskih državnikov Francija omogočila, da se je mednarodno ozračje zastrupilo tn da so se poslabšali odnošaji z Italijo. Italijanski državniki so izjavili, da je nameravala Italija, ko je odpovedala pogodbo Iz 1935, doseči, da se Istočasno začno tudi pogajanja s Francijo za. ureditev vprašanj Sredozemskega morja. Končno so govorili tudi o gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo Anglijo in Italijo. Splošni vtis lorda Halifaxa je bil, da v skorajšnji bodočnosti ni treba pričakovati ni-kakega oboroženega spopada ter da obstoji najboljši namen, da se vsa sporna vprašanja rešujejo z miroljubnimi pogajanji na mednarodni podlagi, ki Je bila ustvarjena v Monakovu. Posveti v ženevi V ospredju posvetovanj sveta DN je špansko vprašanje Ženeva, 16. Jen. o. Francoski zunanji minister Bonnet je imel davi celo vrsto razgovorov i diplomati, ki so zbrani v Ženevi. Najprej se je sestal z angleškim zunanjim ministrom Halifaxom, nato z ruskim poslanikom v Parizu Suri čem, zatem z ju-goslovenskim stalnim delegatom pri Društvu narodov dr. Subotičem, z gdan&kim komisarjem Burghardtom in končno s švedskim zunanjim ministrom Sandlerjem. Popoldne je imel zelo dolg razgovor z belgijskim min. predsednikom in zunanjim ministrom Spaakom. Jugoslovenskega delegata dr. Subotióa je sprejel tudi angleški zunanji minister Halifax, nato pa podtajnik v angleškem zunanjem ministrstvu Buttler. Svet Društva narodov je imel oh 12.15 prvo sejo, ki ji je predsedoval SandleT in ki je bila zasebnega značaja Na njej so določili le dnevni red zasedanja pri tem niso naleteli na nikake težave. Popoldne ob 16.30 se je ponovno sestal. V prvi vrsti se je bavil s poročilom mednarodne voja- ške komisije o umiku tujih prostovoljcev iz Španije. Razpravi o tem poročilu je prisostvoval tudi zunanji minister republikanske Španije Alvarez del Vayo. V poročilu, ki ga je predložila svetu DN o umiku tujih prostovoljcev iz Španije, Je vojaška komisija ugotovila da se je doslej 12 673 tujih borcev umaknilo s španskih front. Iz Španije je odpotovalo 4640 tujcev. Nadaljnjih 1500 je pripravljenih za odhod Komisija je v poročilu zahtevala še 4 mesece časa, da bi dovršila svoje delo. V debati je lord Halifax izrazil mednarodni vojaški komisiji vse svoje priznanje za svoje dovršeno delo. Poudaril je, da bo angleška vlada tudi v bodoče vztrajala pri nevmešavanju v španske zadeve. Ob 13. so bil? člani sveta DN na obedu, ki ga je priredil generalni tajnik DN Ave-nol. Obed je nudil Bonnetu in lordu Hali-faxu priliko za ponoven razgovor, v katerem sta izpopolnila medsebojna obvestila o mednarodnih vprašanjih, ki so na dnevnem reda Na obedu je bil tudi dr Subo-tič, ker je Jugoslavija članica »veta DN. Prijateljstvo Poljske in Madžarske se je ohladilo Ribbentropov obisk in madžarska politika v varšavski luči Variava, 16. Jan. H. V tukajšnjih dobro poučenih krogih se doznava, da je bil obisk nemškega zunanjega ministra Ribben-tropa v Varšavi določen že za ta mesec na izrecno željo Berlina. Nemška vlada želi, da bi se dalo peti obletnici nemško-polj-skega pakta čim večji poudarek in je zato predlagala, naj se obisk Ribbentropa uredi tako, da bo na obletnico pakta to je 26. januarja v Varšavi. Na ta način naj se pred vsem svetom ponovno manifestira nemško-poljsko prijateljstvo Prvotno je bilo objavljeno, da bo Ribbentrop obiskal Varšavo šele meseca marca ali aprila, vsekakor pa še le po obisku italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana. Dejstvu, da bo Ribbentrop prišel v Varšavo pred grofom Cia-nom, pripisujejo v varšavskih diplomatskih krogih velik pomen. V tem vidijo dokaz, da hoče Nemčija svoje načrte glede vzhodne Evrope čimbolj pospešiti. Veliko vlogo igra pri tem tudi odločitev Madžarske, da pristopi k protikomunističnemu paktu. V Varšavi je ta korak Budimpešte izzval precejšnje presenečenje. Poljska je trdno računala s tem. da bo Madžarska vztrajala pri svoji dosedanji politiki prijateljstva do Poljske ter da bo mogoče osnovati vzho-dno-evropski blok, ki naj bi po zasnutku Varšave tesnejše povezal Poljsko. Madžarsko in Rumunijo. S tem, da je Madžarska pristopila k protikomunističnemu paktu, se j« po sodbi Varšavo še bolj tesno pove- zala z Nemčijo ln tako prekrižala varšavske načrte. Odrekla se je na željo Nemčije tudi skupni meji s Poljsko, kar pomeni po varšavski sodbi podporo ukrajinskim avtonomistom. proti Brodyju ustavljen Praga, 17. januarja. AA. Reuterjev dopisnik je zvedel, da je češkoslovaška vlada sklenila spustiti na svobodo prvega predsednika vlade Podkarpatske Ukrajine Brodyja, kl Je bil kakor znano aretiran 26- oktobra preteklo leto tn obtožen vele-izdaje. Obtožba proti Brodyju je umaknjena. Hud mraz v Severni Ameriki New York, 16. jan. w. V severnem delu Zedinjenih držav je zopet zavladala izredno ostra zima Temperatura je padla na 20 do 30 stopinj pod ničlo. Po dosedanjih ugotovitvah je 43 ljudi zmrznila V Kanadi pa besne hudi snežni zameti in je ves promet usitavljen. PRISTOPAJTE K JC UG1! Beležke v španskem vprašanju Pisali smo že, da je ozadju krize, v kateri se že nekaj tednov nahaja Spaakova vlada v Belgiji, med drugim tudi vprašanje belgijskih odnošajev s Francovo Španijo. Pred dnevi je ožji Izvršni odbor belgijske socialistične stranke, katere član je ministrski predsednik, odobril Spaakovo špansko politiko in s tem pristal tudi na možnost imenovanja belgijskega zastopnika pri Fran co vi vladi. To odločitev pa je Spaak dosegel samo z grožnjo, da bo v nasprotnem primeru podal d emisijo. Pri razpravi v ožjem Izvršnem odboru stranke, ki Šteje 12 članov, se je pokazalo, da so flamski zastopniki glede španske politike vlade na Spaakovi strani, dočim so valonski zastopniki nasprotovali ureditvi odnošajev s Francovo Španijo, sklicujoč se pri tem na nedavni sklep kongresa socialistične stranke. Končni rezultat pa je bil, da je 9 članov Izvršnega odbora odobrilo Spaakovo politiko, ostali trije pa so se vzdržali glasovanja. teneva ln Društvo narodov »Prager Tagblatt« objavlja uvodnik o zasedanju sveta DN. ki se začne prihodnji teden. V uvodniku poudarja list razliko med pomenom ženevske mednarodne ustanove in Ženevo kot krajem diplomatskih sestankov. O tem piše med drugim: Sprememba in oslabitev DN se nista nikdar tako jasno pokazali kakor v programu sedanjega zasedanja Medtem ko je bila prej pozornost ne le diplomatskih krogov, temveč tudi vse evropske javnosti osredotočena na zasedanje DN. je danes mogoče ugotoviti nasprotno: zasedanje in njegov program sita stopila v ozadje in zanimivo je sedaj samo še to. o čem se bo govorilo za kulisami. V tem je seveda še vedno neka vrednost po svojem pomenu že močno okrnjenega zasedanja DN Prej ie bila seja sveta DN dogodek, sedaj je samo še stena Toda ta stena ie še vedno potrebna. Državniki in diplomati kakih 20 držav, ki bodo prihodnji teden prišli v Ženevo, bi brez nadalje delujočega mehaniz-na DN ne imeli prilike za razgovore, vsaj ne brez visoko uradnih obiskov, ki često povzročajo preuranjene komentarja Vse to kaže, da danes ni več mogoče istovetiti Društva narodov in Ženeve. Namesto »angleška zunanja politika« lahko na kratko rečete »Foreign Office« in namesto »francoska zunanja politika« »Quai d' Orsay«; reči namesto »politika DN« »Ženeva«, pa bi bilo napačno. Politika DN je mrtva toda Ženeva je še nadalje ostala središče političnih razgovorov. Vpliv vojske na narodno gospodarstvo V »Hrvatski prlvredi««, glasilu zagrebške Trgovske zbornice, je objavil divizijskl general Panta Draškič daljši članek o vplivu vojske na narodno gospodarstvo. Med drugim je napisal: »Vojska ni samo element narodne ln državne obrambe, temveč tudi vsenarodna šola, v kateri se mladina nauči marsičesa, česar ni zvedela v ljudski šoli. Je pa vojska tudi eden največjih konsumentov v državi ter ima kot taka silno važen pomen za razvoj narodnega gospodarstva. Vpliv vojske v gospodarskem pogledu je mogoče ugotoviti že pri malih garnizijah. Sleherno mesto z garnizijo želi, da bi bila garnizija čim močnejša. Gospodarski vpliv vojske na razvoj narodnega gospodarstva pa se mora ravnati prvenstveno po narodnih potrebah Tako se je n. pr. treba vprašati, ali je koristno ali škodljivo, če je vojak hranjen v vojski za ceno, ki pomenja rušenje vrednosti proizvodov narodnega gospodarstva Živimo v času avtarkije, ki pa Je le mogoča, če se narodu plača za njegove pridelke cena, s katero lahko pokriva potem tudi on svoje potrebe ln Izdatke.« Protižidovska stolica na berlinski univerzi Na berlinski univerzi so slovesno otvo-rili novo stodico za proučevanje židovskega vprašanja Stolica nosi ime Julija Streicherja, voditelja narodnih socialistov v Frankfurtu ki je eden največjjih nasprotnikov Židov ter duševni oče vse nemške protižidovske zakonodaje. Uvodno predajanje je imel sam Streicher, ki je govoril o »židovstvu in znanosti«. V predavanju je dokazoval, da so židje spodkopavali korenine nemškega naroda že za časa Viljemovega cesarstva, zaključil pa je svoja izvajanja z napovedjo, da bo židovsko vprašanje rešeno v celoti šele takrat, kadar se bodo vse ostale evropske države pridružile protižidovsldm ukrepom ,ki so jih doslej izdale Nemčija, Ita-lijain delno tudi nekatere druge države. Francova vojska zasedla Tarragono in Cervero Vse operacije Francove vojske so sedaj usmerjene proti Barceloni Razstava italijanske knjige v Beogradu Beograd, 16. jan. AA. O priliki obiska italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Beogradu bo prirejena v umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorič na Kale-megdanu razstava italijanske knjige, ki bo obsegala skupno okoji ^.000 knjig. Ka. kor je bilo že o priliki razstave italijanskega portreta skozi stoletja, želi tudi sedaj Italija s to razstavo prikazati prijateljski sosedni državi razvoj svojega kulturnega ln umetniškega življenja Z izbra, nimi deli, ki predstavljajo le mai del italijanske književne proizvodnje, hočejo prireditelji razstave v glavnih potezah pokazati napredek v posameznih znanstvenih panogah, kakor tudi napredek v umetniški opremi knjig. V vsakem oddelku bodo poleg klasikov zastopani tudi sodobni in najmodernejši pisatelji da bo razstava pokazala v glavnem vse ono, kar je dala Ita lija na posameznih področjih od rimske dobe do danes. Poseben oddelek bo name, njen starim redkim delom, ki so bila tiskana v Italiji v srbskem in hrvatskem jeziku, kakor tudi slavnim Italijanskim delom ki govore o življenju in o umetnosti Jugoslovanov. Iz državne službe Beograd, 16. jan. p. Upokojen je računski preglednik Mirko Česmik pri finančni direkciji v Ljubljani. — V železniški službi je bil premeščen višji kontrolor Jožef Lavrič z ljubljanskega glavnega kolodvora k prometnemu oddelku železniške direkci-Ì®. . ' Burgos, 1«. Jan. AA. (Havas) Tarragono Je Francova vojska zasedla včeraj ob 1&J0. Nacionalist! so istočasno zavzeli tudi Reua Obenem so zasedli vse kraje v tej pokrajini, med njimi važno mesto Tarrego, zapadno od Cervera Davi ss mgonike Sete pod poveljstvom generala M os carda zavzele mesto Cervero, ki leži na cesti Lerida - Barcelona Na tej fronti se sovražnik še ogorčeno upira. Cete generala Moscarda in generala Me-s tra za so se srečale pri Taregl, 8 km vzhodno od Cervere. Snoči so zavzele Santo Co-lomo de Queralt in prodirajo sedaj proti AgualL Santa Coloma je oddaljena samo 35 milj od Barcelone. V glavnem štabu nacionalističnih čet mislijo, da Je sedaj edino aktualno vprašanje, ali se bodo republikanske čete utegnile ra zmesti ti na novih obrambnih postojankah. Salamanca 16. jan. AA. Uradno poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva je snoči potrdilo vesti o velikih uspehih nacionalistov na katalonskem bojišču. Ujetih je bilo v zadnjih bojih nad 5.000 republikancev, zaplenili so tudi ogromno vojnih potrebščin, ki so neprecenljive vrednosti. Poročilo navaja 18 krajev, ki so jih nacionalisti zasedli, med njimi tudi mesti Reus In Tarrego Ponoči so nacionalisti prodirali dalje od Tarragone v smeri proti Barceloni Na estremadurskem bojišču Je doživela republikanska ofenziva neuspeh in so celo nacionalisti prešli v protinapad Sovražni oddelki so utrpeli zelo velike izgube. Samo ena nacionalistična divizija je pokopala nad 500 trupel republikanskih vojakov Poleg tega Je ujela tudi 230 republikancev Ta divizija je zaplenila med drugim 4 strojnice, 4 topove in 200 pušk Nacionalistična letala so bombardirala pristaniške objekte v Valenciji in Barceloni ter s tem v velik meri pomagala prodiranju ostale Francove vojska Republikansko porodilo Barcelona 16 Jan. o. Vojno ministrstvo ie davi Izdalo komunike, v katerem pravi, da se Je republikanska vojska na kata- lonski fronti umaknila na drugo obramb* no črto vzhodno od tarragonske nižina Republikanska letala so ▼ času teb operacij ponovno uspešno napadla Francovo vojsko in uničila celo vrsto njenih tran« športov. V Estremaduri wo nacionalisti prelil v protinapad, vsi njihovi napadi na posa-mezne republikanske postojanke pa so bili krvavo odbiti. Na vsej fronti Je ▼ teku huda bitka Mobilizacija ki Jo Je proglasila vlada y Barceloni za vso Katalonijo, se izvaja pospešeno. Vse vojašnice so že polne obveznikov starosti od 17. do 56. leta Prvi transporti vojaštva so že odrinili na fronto. Franco ukinja avtonomijo Katalonije Burgos, 16. jan. AA. Notranji ministe« vlade generala Franca Je izdal začasni odlok o likvidaciji katalonske administrativne avtonomije. Z zakonom od 5. aprila 1938, ki Je bil objavljen naslednji dan. J« bil sedaj po zavzetju Leride ukinjen avtonomni pravilnik Katalonije. Novi odlok do, loča, da bodo pokrajinska zastopstva Barcelone,Tarragone, Leride ln Gerone ponovno razpolagala z državnimi poslopji, v katerih je imel katalonski generalni štab svoje urade. Uradniki generalnega štaba bodo ostali na svojih mestih, oni, ki so bili sprejeti v službo po 18. januarja 1936 pa bodo takoj odpuščeni Začasno Jih bodo mogli porabiti kot pomožno osobje, če se bo preiskava o njihovem delovanju ko»* čala zanje ugodno. j Roosevelt za podporo španskim republikancem ? New York, 16- Jan. br. V vsej Ameriki je Izzvala največjo pozornost najnovejša izjava prezidenta Roo3evelta, da bodo morale Zedinjene države v danem primeru opustiti svojo vojaško nevtralnost in se odločiti za večje vojne dobave republikanski Španiji. Listi so objavili to izjavo V posebnih izdajah. Skoraj v vseh ameriških krogih je naletela na ugoden odziv. Po zavzetju Tortose na skrajnem južnem koncu katalonske fronte so v zadnjih dneh Francove čete z veliko naglico prodirale ob obali proti severovzhodu in so v nekaj dneh zasedle okrog 90 km morske obale v smeri proti Barceloni. V soboto so zavzele mesto Walls in važno železniško križišče Reus, v nedeljo pa so že vkorakale v Tarragono. Z zavzetjem Tarragone so nacionalisti dobili važno pomorsko luko s 35.000 prebivalci (ob zavzetju je ostalo v mestu le še 11.000 prebivalcev) ln obvladajo sedaj železniško zvezo od Tarragone do Leride. Tako ima sedaj nacionalistična Španija prvo neposredno železniško zvezo z vzhodno obalo Španije. Istočasno so Francove čete pričele prodirati Južno od Cervere ln so v nedeljo zavzele Slerro de Queralt ln Coloma de Queralt. V tem odseku so prodrle že na ozemlje province Barcelone, vzhodno od Tarragone pa do Izliva reke Gaya Pričujoči zemljevid nam kaže stanje v nedeljo 15. t. m. Včeraj pa so nacionalisti zavzeli Se Tarrego ln Cervero. Angleška in ameriška demarša v Tokiju Japonska vztraja na zahtevi po omejitvi tujega gospodarskega Vpliva na Kitajskem Tokia 16. Jan. AA. V dobro obveščenih političnih krogih v zvezi z angleško noto od 14. januarja in noto Zedinjenih držav od 31. decembra poudarjajo, da je stališče japonske vlade naslednje: 1. S tema notama se obvešča tokijska vlada da Velika Britanija in Zedinjene države ne morejo odobriti novega reda v vzhodni Aziji» kakršnega zahteva Japonska 2. Japonska vlada ne bo pospešila odgovora pač pa bo počakala na ugoden trenutek. 3. Zunanji minister Arita bo dal med tem časom veleposlanikoma Zedinjenih držav in Velike Britanije obvestila v zvezi z izjavami kneza Konoje 3. novembra in 22. decembra ki jih je ponovil Arita sam 19. decembra Glede angleško-amerl-ških pobud za revizijo pogodbe devetih držav smatra japonska vlada da sedanji trenutek še ni ugoden za delo v tem smislu, o teh predlogih pa bi se dalo govoriti pozneje. Zastopnik zunanjega ministrstva Je izjavil, da bo Japonska bržkone istočasno odgovorila na ameriško noto od 31. decembra in na angleško noto od 14. januarja Odgovor na ameriško noto bo na ta način prišel nekoliko pozneje, kakor so pričakovali. Zastopnik zunanjega ministrstva je tudi dejal, da v Tokiju ne pripisujejo nikake posebne važnosti slično-sti angleškega ln ameriškega koraka Tukajšnji politični krogi smatrajo, da Je angleška nota polna protislovij. Na eni strani poudarja da bi bila mogoča revizija pakta devetih držav, na drugi strani pa se upira zahtevam Japoncev po reviziji pakta Tako zadržanje očividno pomeni popuščanje pred neizpodbitnimi dejstvi na Daljnem vzhodu. Na pot, po kateri gre Japonska, ni mogoče vplivati z zastarelimi pojmi kakor s statusom quo in sličnim. Tokio, 16. jan. w. Japonski listi ostro kritizirajo noto angleške vlade in soglasno pišejo, da Je z Anglijo nemogoč vsak sporazum, dokler ne prizna Japonskih ciljev na Daljnem vzhodu in dokler se bo enostransko zavzemala za maršala Cangkajška, Hladni organ govori q blagih tr- ditvah angleške note in piše, da Je angleška vlada izgubila pamet. Japonska poli. tika se temeljito razlikuje od angleškega imperializma kateremu ae ne bo nikdar uklonila London, 17. Jan. AA. Listi poročajo šno zboljšanje razmer, bkiati pa jmoramo tudi ugotoviti iz števila pičlih 21.000 strank, ki so posojilo vrnile, in iz mad 22.000 strank, ki so posojilo dobile, da ljudje zastavljajo vedno manj vredne predmete. Splošno gospodarsko stanje Ljubljane in vse Slovenije se je namreč zlasti zboljša-lo, odkar je postala Mestna hranilnica ljubljanska sipet likvidna. Dokler je bila Mestna hranilnica ljubljanska nelikvidna, so prinašali v zastavljalnico vrednostne papirje in hranilne knjižice z visokimi vlogami. Odkar je pa Mestna hranilnica likvidna in redno izplačuje tudi najvišje vloge, je zastavljanje vrednostnih papirjev in hranilnih knjižic v zastavljalnici popolnoma prenehalo. Naš gospodarstvenik odslej ne prihaja več v nepričakovano težko zadrego, ker denar lahko dobi v Mestni hranilnici IE znatno ugodnejšimi pogoji. Zastavljeni predmeti leže v zastavljalnici večkrat tudi po več let. Kakor rečeno, je lani blizu 21.000 strank rešilo zastavljene predmete, novih zastavljalcev je bilo pa inad 22.000. a poročilo dalje pravi, da so bili zapadli predmeti prodani samo 1341 strankam za 221.844 din. Če upoštevamo, ■da je med temi strankami, ki svojih pred-imetov niso mogle rešiti, tudi mnogo takih, ki so po več let čakale na boljše čase, lahko ugotovimo, da v Ljubljani živi le minimalen odstotek ljudi v zares tako težkih razmerah, da bi zastavljenih predmetov ne mogli rešiti. Poslovanje mestne zastavljalnice nam torej dokazuje, da ogromna večina ljubljanskega prebivalstva živi v znosnih razmerah, na drugi strani nam pa poročilo o poslovanju tudi dokazuje, da je mestna zastavljalnica predvsem v resnici pomemben in velik socialen zavod v korist prebivalstvu Ljub ljane in vse Slovenije Sedanja mestna uprava je s socialnega stališča pristojbine v zastavljalnici znatno znižala da mestna zastavljalnica vsestransko Lahko ustreza svoji socialni nalogi Gospa Starétova na zadnji poti Zimska krajina v kopnečem snegu, v zraku rahla jugovina, nebo lahno zastrto! Taka je bila zadnja nedelja tam v tihi pokrajini pod PaloviVami, kjer sameva beli kolovški grad. Po samotni dolini proti rov-ski župni cerkvi se vije dolg sprevod, ki spremlja na njeni poslednji poti — »kolov-ško gospo«. Pred malone 54 leti jo je bil kot brhko nevesto iz dolenjskega škocjana na svoj gorenjski dom pripeljal strumni graščak Feliks Staré ki zdaj žaluje za svojo življenjsko družico, on, ki nastopa že 90. leto svojega plodovitega življenja. Blaga pokojnica je bila žena prav posebne izjemne vrste: izobražena dama v salonski družbi, skrbna mati v rodbinskem krogu, vzorna gospodarica na svojih obširnih posestvih, dobrohotna podpornica vseh, ki so iskali pri a je j nasveta in podpore. V dekliških letih se je poskušala v slovenskem leposlovju (Lj. Zvon). Praktično usmerjena v ekonomskih zadevah, je bila iskrena prijateljica narave in ljubiteljica živali. Kakor ie znala spretno in krepko voditi vajeti kadar se je kot grajska gospa s čilimi konji peljala v mesto, tako je prijela doma tudi za vsako kmečko delo. hoteč pokazati, da visoko ceni opravek žuljavih rok. Kako Je znala negovati zlasti konje, ki jih je cenila kot najbolj razumne živali! Prav v skladu z njenim bitjem je žalujoča rodbina odredila, da sta vlekla voz, visoko obložen z žalnimi venci, dva vranca; krsto s truplom pokojnice, položeno na odprt voz, pa je peljala četvero-vprega domačih konj. Grajska gospa v podeželski preproščini na zadnji poti! Za žalujočo rodbino in sorodniki se Je uvrstila dolga vrsta prijateljev in znancev njene rodbine od bivšega bana dravske banovine do sestre usmiljenke. ki je stregla rajnici v njeni težki bolezni. Nič koliko pa je bilo domačinov s Palovč, Rov, Radomelj, Jarš in drugih bližnjih in daljnih vasi. V rovski cerkvi je opravilo službo božjo in pogrebne obrede pet duhovnikov. Domači pevci so zapeli žalostinko, ko se je krsta kot prva pogreznila v še prazno obširno grobnico, ki jo je pokojnica sama zasnovala zase in svojo rodbino. V zadnje slovo sta plemeniti ženi govorila lepe besede zastopnika domačih gasilcev in radomeljskega Sokola, na kar so bujni venci rož in Medvedje v slovenskih gozdovih Resnica o njihovem življenju in „škodljivosti" Marsikdo se bo čudil, zakaj se pri nas toliko piše o medvedu in zakaj se v dnev, nikih sploh o tem razpravlja. Kdor pa či-ta dnevnike iz drugih držav, bo menil dru, gače. Po vsem civiliziranem svetu se ljudje vedno bolj zavedajo, kako važno duševno razvedrilo so prirodne lepote in kakšno uteho najde človek v večno lepi, božji pri. rodi, posebno pri proučevanju in opazovanju njenih skrivnosti. Na čelu držav, ki se zavzemajo za prirodne lepote, h katerim spada v prvi vrsti ohranitev redkih rastlin in živali, je gospodarsko visoko stoječa Amerika. Ona ustanavlja obsežne prirodne parke, kjer ima mati Priroda priliko gospodariti po svoji mili volji. Ker ve, koliko koristi nudi s takim delom svojim državljanom, žrtvuje Amerika za zaščito prirodnih le, pot in redkosti vsako leto ogromne vsote. Kako pa pri nas, kjer imamo poleg omenjenih dobrin tudi še velike gospodarske ugodnosti prav od naših, žal, tako zanemarjenih prirodnih lepot? Saj obeta in v mnogih primerih tudi že donaša turizem, ki temelji na prirodnih lepotah, našim krajem največje dohodke. Kaj je z našim prirodnim parkom v Triglavskem pogorju? Odkar je zatisnil oči veliki prijatelj pri-rode prof. Jesenko, je vse utihnilo. Iz spanja, ki že nekaj let obdaja zaščito naših prirodnih lepot, nas je lansko leto zbudil krik iz sosednje države, krik čez Karavanke zaradi medveda, ki je bil ustreljen lansko leto v Kamniških planinah. Nemška država zelo skrbi za zaščito pri* rode. Zato, so nas od tam opozorili na zaščito medveda, ki postaja vedno redkejši v Srednji Evropi. Le malo je Se držav, ki se morejo pohvaliti, da hranijo to redko žival. Prav zaradi tega je potrebno, da se s stališča prirodnih redkosti nekoliko točneje seznanimo z žitjem in bitjem rjavega kosmatinca v naši ožji domovini. Da je bilo nekoč pri nas mnogo medvedov, dokazujejo že razna krajevna imena, kakor: Med ji dol, Medved jek, Medvedov log, Medvedji hrib in še razni drugi kraji. V mnogih naših lepih starih pravljicah poznamo medveda po večini označenega kot dobrohotno, navadno celo nerodno ali smešno žival. O medvedjih grozodejstvih se pripoveduje kaj malo. Kvečjemu če Je mamica svarila neubogljenca: »Kar na sneg te bom postavila, da te bo medved našel v brlog!« Slednja pri nas zelo razširjena beseda, ki je v zvezi z bivaliSči medveda, je nemška popačenka Bärenloch. Prava medvedova domovina v Sloveniji je zdaj le Se Dolenjsko, posebno Kočevje in Ribnica, in pa del Notranjskega. Medvedje so navadno med letom tako porazdeljeni, da prebiva »medvedka skupaj z enim ali dvema mladičema in tu pa tam z medvedkom ali medvedko prejšnjega les gla, nazvano pestunja, ki Ji pomaga pri vodenju mladih. Stari medved, kakor pri večini drugih divjih živali, ni pri družini, pač pa večkrat v bližinL Take družine so v goteniSkem Snežniku, v Ravnah, v Borovcu več družin je v občini Kočevski Reki in'med švajnsbergom in Kočevsko Reko. Medvedje se stalno nahajajo tudi na Rogu Graščak Marko Rudež iz Ribnice na skrbno čuva medvede, ki prebivajo na Veliki gori pri Ribnici. V teh gozdovih zelenja zastrli k večnemu počitku položeno pokojnico. Tako Je bil končan pieprosto-veHčastni pogreb kolovške gospe, na katero ostane najlepši spomin v srcih vseh, ki so bliže poznali njeno odlično osebnost In ki so bili kdaj deležni njene gostoljubnosti ln dobrotijivosti. Prvi napis na granitnem nagrobniku, ki bo poslej nemo zrl izriad rovskega griča po tihi kolovški dragi, bo nosil ime gospe Josipine Staretove. Maribor. 16. januarja Včeraj popoldne je umrl šentiljski župnik. duhovni svetnik g. Evald Vračko. Rodil se je leta 1878. pri Sv. Lenartu nad Laškim in je po končanih bogoslovnih študijah v Mariboru služboval kot kaplan v Vranskem in Jarenini Leta 1909 je postal župnik v Št. Ilju v Slovensikih goricah ter se uvrstil med vnete borce za pravice našega življa v času. ko se je baš ▼ severne kraje zaganjal z vso silo germanizem. V tej hudi nacionalni borbi je imela njegova požrtvovalnost, zbujena od nacionalnega idealizma in podprta z veliko njegovo priljubljenostjo med slovenskim ljudstvom, velike uspehe. Ob prevratu je nastopal na številnih narodnih zborovanjih kot temperamenten govornik, navdušujoč obmejno prebivalstvo za Jugoslavijo in naše ideale. V najnevarnejših časih je bil vnet so-delovalec pokojnega generala Maistra in nekaj časa tudi v najtesnejših stikih z Narodno odbrano v Mariboru. V zadnjih letih se je zaslužni duhovnik in nacionalni delavec popolnoma umaknil iz javnega življenja Huda bolezen je 'zpodkopavala njegovo življenje in zdaj je zaspal za večno na torišču svojega dolgoletnega požrtvovalnega in zelo koristnega nacionalnega udejstvovanja. Pokopali ga bodo v sredo 18. t. m ob pol 9 na šent-iljskem pokopališču. Ohranjen bo v častnem spominu 1 Smrt naprednega očanca Logatec, 16. januarja V nedeljo 15. t. m. smo položili k večnemu počitku menda najstarejšega Lo-gatčana, 92 let starega Mihevca Gregorja, ki je bil bolj poznan po logaški okolici pod imenom Skrotnikov. Rojen je bil iz znane Lovrečeve rodovine na Martin hribu pri Dol. Logatcu 1. 1847 kot najmlajši med sedmimi otroki Obiskoval je osnovno šolo v Gor. Logatcu, nato pa so ga poslali starši na idrijsko realko, kjer pa je trgal hlače samo 3 leta, ker je spoznal, da ni za »gospoda« in da bo najboljše, če ostane kmet, kakor so- bili njegovi predniki. Zato se je 1. 1871. priženil v Zibrše pri Logatcu ter poročil Marjeto, hčerko Blaža Slabeta. Iz tega zakona je imel 5 otrok. Leta 1892. mu je umrla prva žena, čez nekaj časa pa se je oženil drugič in rodili so se mu spet 3 otroci. Leta 1899. je šel s trebuhom za kruhom v Ameriko, kjer je ostal 5 let, nakar se je vrnil v domovino in se spet oprijel dela na svoji kmetiji. Posestvo je izročil 1. 1908. svojemu najstarejšemu sinu Francu, ki še danes gospodari, sam pa si je zgovoril kot in hrano do smrti. Tako je preživel v miru še zadnjih 30 let. To bi bil kratek potek njegovega burnega življenja. Sloves in poznanstvo, ki ga je užival, pa si je pridobil kot zaveden narodnjak in naprednjak Sokol v DoL Logatcu, ki se je osnoval 1. 1908., ga šteje med svoje ustanovne člane. Bil je to tip tihega in delovnega člana, vedno pripravljen prijeti za vsako delo. Ker zaradi starosti ni mogel telovaditi, se je ponudil za hišnika in stari telovadci so se ob pogrebu menili, kako jim je uredil telovadnico in kako je vse pripravil za vsako telovadno uro: pometel in zakuril, nalil petrolejke in očistil valčke, da je bilo telovadcem čim prijetne j e v takratni zasilni telovadnici — v Tollazzijevi štali. Takega hišnika menda Sokol ne bo imel več. Tudi po od-selitvi v Zibrše ni pozabil na Sokola. Z velikem veseljem je sledil napredku društva in redno posečal vse njegove prireditve. Še naša deca se ga spominja, kako je sedel ob vsakem nastopu v prvi vrsti ter zadovoljen in čil sledil posameznim točkam Le zadnjih par let ga ni büo več v dolino. Sile so mu opešale... Čeravno ni spadal med višje kroge in ni bil bogatin, pa je naš napredni živel pravilno ocenil njegovo delo in Sokol ga je uvrstil med svoje ugledne umrle brate, ker tu se uvršča in ocen j a po delu! To je pokazal tudi njegov pogreb, na katerega je Sokolsko društvo DoL Logatec poslalo deputacijo 12 članov v kroju z društvenim praporom ter veliko število članov z znakom katerim so se pridružili tudi bratje iz Gor. Logatca. Tako se je vil na njegovi poslednji poti dolg sprevod večinoma moških, bratje so mu zapeli žalostinko ter tako položili k večnemu počitku naprednega očaka, kmeta - Sokola! Večna mu slava, njegovim mnogim sorodnikom pa naše iskreno sožalje! Ob 60 letnici vrlega Zasavca Litija, 16. januarja. Kdor pozna Se vedno mladostnega, vedrega in neumornega inž. Pavla Koblerja, bo skoraj podvomil v naše pripovedovanje, da je ugledni Zasavec ta teden vzel nase že šesti križ. Nasmejanih lic je uganil tudi oto svojem godu, ko so se ga spomnili njegovi prijatelji in znanci od blizu in daleč, ter so mu prišli čestitati osebno ali pa so ga spomnili pismeno: »Staramo se!«... Inž. Pavel Kobler Je pristen Liti jan. Domuje sredi trga, poleg starega litijskega Turna. Stara Koblerjeva hiša je zarisana že v Valvazorju ,pa jo je pred leti Inž. Pavel predelal tako, da je obdržala še starinski slog. Po končanih študijah na dunajski univerzi je stopil inž. Pavel v službo k železnici in Je bil nameščen v Sarajevu. Kasneje je bil podravnatelj ljubljanske tooačne tovarne, po prevratu mu je bilo poverjeno ravnateljstvo tobačne tovarne. Po zedinjenju mu je bilo zaupano važno mesto pri direkciji monopola v Beogradu. Na tem mestu je bil tudi upokojen. Nekaj let nato je vodil še Strojne tovarne in livarne v LjubljanL še vedno poln energije, se ni predal brezdelju. Vse svoje proste čase je posvečal že pop reje domačemu kraju. V srečnem zakonu z gospo Anico iz znane ugledne šmarske rodbine Knafljičeve nista tudi ob upokojitvi pozabila Zasavja. Vrnila ste se v Litijo in inž. Kob'er se je kot strokovnjak posvetil napredku Litije in okraja Bil je podnačelnik sreskega cestnega odbora, trški starešina, predsednik pri Sadjarjih in vrtnarjih i. t. d. Litijsko in Bre-žansko polje oion je obvaroval pred poplavami. Dal je pobudo za zgradbo obrambnega zida vzdolž reke Save. Njegov načrt smo izvedli in zdaj vidimo, da smo res obvarovani pred stalnimi letnimi nevšečnostmi. Reguliral je tudi potok Reko in tudi tam voda nič več ne trga kultur in Brežani in Grbinci nimajo več vsakoletnih težav in škode. Vse svoje odlične sposobnosti pa posveča inž. Kobler v največji meri Okrajni hranilnici in posojilnici, ki je eden najbolj uglednih denarnih zavodov v Zasavju. Ob öOletnici je predsednika Koblerja posetil upravni in nadzorni odbor. Jubilantu in zglednemu zadružniku so izročili krasen šopek nageljnov z narodno trobojnico in spominskim napisom. Dr. Grašič pa mu je izrekel čestitke ter je očrtal jubilantove zasluge za Zasavje in Hranilnico. Koblerjeva hiša pa je velika dobrotni-ca litijskih in šmarskib otrok. Letos so prav tako. kakor vsa prejšnja leta, obdarili tucat naših in tucat šmarskih šolarjev s perilom in obleko. V tem pogledu sta gospa Anica in g. inž. Pavel zgled redke naklonjenosti do obeh šel in uboge dece. Inž. Kobler pa podpira tudi naša narodna društva, zlasti še litijske skavte s stalnimi letnimi podporami. Vrlemu narodnjaku želimo ob njegovem 60. rojstnem dnevu še mnogo srečnih jubilejev. Izseljenska anketa Murska Sobota, 16- januarja Pred nedavnim je ministrstvo za socialno politiko sklicalo v Murski Soboti anketo zastran izseljevanja naših sezonskih delavcev v inozemstvo, predvsem v Nemčijo, ki potrebuje v prihodnjem letu 13.000 sezonskih delavcev. Na anketi so bili navzoči šef izseljenskega odseka pri ministrstvu za socialno politiko dr. Aranicki in tajnik inž. Janko švaiger, tajnik osrednje uprave za posredovanje dela v Beogradu Milan Požega, dalje še tajnik izšel j. komisariata iz Zagreba, v imenu banske uprave dr. Karlin, šef centrale borze dela Josip Vončina, izseljenski nadzornik Fink, sreski načelniki iz Murske Sobote, Dolnje Lendave in Cakovca, pred- •edoik Rafaelov» druflbe in 6et bora» dala v Muiraki Soboti Franc Kerec. Vsi ti odgovorni činitelji ao v iaBrpnin Izvajanjih osvetlili nekatera vprašanja izseljevanja na sezonsko delo in se razgo-varjali o načinu, kako zajeziti odtok najboljših delovnih moči iz obmejnega ozemlja v tuje kraje ter mu najti zaposlenja v domovinL Seveda to ni lahko vprašanje, če pomislimo, da je letos iz Prekmurja odšlo na sezonsko delo v Banat in v inozemstvo okrog 20.000 ljudi. Takega vpra^ Sanja ena sama anketa ne more likvidirati in spraviti v sklad naše narodne interese s perečim socialnim vprašanjem, ki se vzpričo gostote prebivalstva in siromaštva obmejnega Prekmurja pojavna leto za letcm v vedno strahotnejši obliki. Vsi, ki jim Je na srcu bodočnost naše Slovenske krajine, neprestano opozarjajo odgovorne činitelje na pogubne posledice prevelikega izseljevanja in zahtevajo rešitve v kolikor toliko sprejemljivi oblikL Po vsestranskem razmotrivanju in upoštevanju vseh razlogov, ki so prišli v po-štev, je na anketi prišlo do zaključka, da se za letošnje leto določi kontingent sezonskih delavcev za Nemčijo v sledečem razmerju- na Prekimurje, to je na lendavski in soboški srez odpade 6000, na ča-kovski, preloški srez in še nekatere drage kraje pa 3000 delavcev. Ker pa jih Nemčija sprejme še 4000, jih bodo vzeli še iz mariborskega sreza in od drugod naknadno pa še iz Prekmurja. Na anketi so tudi določili, kakšni delavci se smatrajo najpotrebnejši ln izvolili odbor, ki bo izvedel kategorizacijo. Občine bodo dobile posebne tiskovine ,na katerih bo popisano premoženjsko in družinsko stanje prosilcev za odhod v inozemstvo. Odbor bo potem določil, kateri prosilci pridejo prvenstveno v poštev. Huda nesreča pod avtom Ljubljana, 16- januarja. Pred tramvajsko remizo na Celovški cesti se Je danes okrog 13. pripetila huda prometna nesreča. Težak tovorni avto je podrl 15-letnega vajenca Marjana Sili j a, zaposlenega pri mojstru Cedilniku na Trati pri gt. Vidu. Nesrečnik je dobil izredno hude poškodbe : kolesa so mu zdrobila obe nogi v stegnu nevarno pa je poškodovan tudi v dimljah. Na kraj nezgode so bili poklicani mestni reševalci, ki so v največji naglici prepeljali ranjenca na kirurški oddelek. Fant je pod avtomobilom in med prevozom izgubil tolikšno množino krvi, da so morali zdravniki takoj izvršiti transfuzijo. Silijevo stanje je prav resno. Stari grobovi v cerkvi Male Brace Dubrovnik, 15. Januarja. Kakor znano, bodo letošnje poletje slavili spomin velikega pesnika Ivana Gun, duliča v Dubrovniku ob 300 letnici njegove smrti in je pripravljalni odbor sklenil, da morajo še pred proslavo najti njegov grob, ki je nekje v starodavni frančiškanski cerkvi Male Brače v Dubrovniku. V tem svetišču so grobovi pred glavnim oltarjem in v sakristiji. V starih listin h h so grobovi opisani in označeni s številka* mi ter je navedeno, da ima grob pesnika Gunduliča številko 6. Zdaj, kakor smo že poročali, že nekaj dni odkrivajo stare grobnice, one, ki imajo številko 6, pa še vedno niso našli. Po vrsti so odkri i naslednje stare grobnice: najprej grob št. 3., ki je last stare rodbine Righi, zraven njega je bil odkopan grob št. 4, ki je imel na plošči vklesane črke FBB: Frano Bla-kov Bozdari (Božidarevič). Sin tega Fra, na je bil predstojnik kapucinskega reda. Tik te grobnice je bil grob št. 7. z napisom »Comitum de Lalis«. Ta rodbina je izumrla v 17. stoletju in njen član je bil znani hrvatski pesnik Lalič. Zraven groba št. 7 Je bil grob št. 8, v katerem so pokopani oče, mati in ostali člani rodbine slavnega učenjaka Rudjera Boškoviča. Strokovnjaki in delavci so bili prepričani, da mora biti Gunduličev grob št. 6 nekje v neposredni bližini in ob vsakem udarcu orodja so pričakovali njegovo odkritje. Našli pa so grob št. 5 rodbine Marka Grgiča iz leta 1716. Zraven te grobnice Je bila grobnica št. 16 iz 18. stoletja, v kateri je pokopan Ivan Regitano, visoki vojaški funkcionar »prejasne republike«. Naslednji grob, ki so ga tudi odkopali pa ima St. 45. Nume-riranje torej ni šlo po vrsti in bo treba od kopati tudi grobnice, nad katerimi so bili pozneje postavljeni cerkveni stebri. Baš med odkopanimi grobnicami z zaporednimi Številkami je postavljen tak steber. Postani in ostani Slan Vodnikove družbe! prezimuje vsako zimo kakih 10 do 12 medvedov. Stalen gost je medved tudi v Travni gori. Manj stalni so medvedje v notranjskih gozdovih, v Snežniku in tam okrog. Tu pa tam pridejo na Slivnico nad Cerknico in od tod v velike gozdove Ravnika. Večkrat se naselijo posamezni medvedje v gozdovih Rakitne in od tod pose- gajo Krim. V pravo medvedjo domovino lahko prištejemo tudi Malo goro pri Rib, niči, ki Je redko brez medveda. Vseh skupaj je v omenjenih krajih 40 do 50 medvedov. Nekateri «o mnenja, da prebiva pri nas več vrst medvedov. TO je napačno. Pri nas Sivi eoa sama medvedja vrsta: rjavi medved (Ursus formicarus). Ker so V barvi naši medvedje zelo različnL mnogi menijo, da so temnejši črni medvedje, svetlejši pa rjavi. Glede barve Imajo prav, toda vrsta so pa vsi le ena. Nadalje hočejo nekateri razlikovati medveda mravljinčarja od pravega rjavega medveda Mravljinčarji so po njihovem mnenju manjši in se hranijo le z mravljami. Nekateri smatrajo za mravljinčarje mlajše in manj razvite medvede, dočim so po njihovem mne, nju stari, veliki medvedje že druga vrsta. To trditev vzdržujejo kljub temu, da pri-poznajo, da se vse od njih iznajdene medvedje vrste: črni, rjavi in mravljinčarji medsebojno parijo in križajo. Pač pa, kakor bomo videli kasneje, na medveda zelo vplivajo razmere pokrajine v kateri živi. Medvedje se sorazmerno z drugo divjadjo razmnožujejo precej počasi. Ni še točno ugotovljeno, v katerem letu ima medvedka prvič mladiče. Pred petim letom bržčas ne. Mlada medvedka ima navadno le enega mladiča, v zrelejši dobi po dva, prav redko več. Kakor piše Brehm, ima največ pet mladih naenkrat, a taki primeri pri nas niso znani. Ko se medvedka postara, ima spet le po enega mladiča in sicer do starosti 15 let. Mlade skoti vsako tretje aH celo četrto leto. V naših gozdovih, kjer v največ primerih medvedke skote po enega ali dva mladiča, lahko postavimo približno tale prirastek: v petem letu enega, v osmem dva, v enajstem letu dva, v 14. letu pa spet le enega mladiča. Ker pa večino medvedk doseže že prej kakšna nezgoda, lahko povprečno računamo le s tremi ali Stirimi doraslimi nasledniku Mladiče skoti medvedka sredi rime, v januarju, ko gospod soprog: in medvedke, ki nimajo mladičev, sladko spe. Kakor se vi, di, nima mati medvedka nič dobrega v času kotenja. -- ~ Domače vesti * NJ. VeL kralj Feter IL je Blagovolil prevzeti pokroviteljstvo XIX. mednarodnega pomladnega ljubljanskega velesejma, ki bo od 3. do 12. junija t. 1. in Jesenske velesejemske prireditve »Ljubljana v Je, seni«, ki bo od 2. do 11. septembra t. L * Smrt našega najstarejšega arheologa. V Sibeniku je umrl v nedeljo popoldne po daljši bolezni v visoki starosti 82 let ugledni arheolog fra Lujo Marun, ki je bil odličen sotrudnik pokojnega arheologa dona Frana Buliča in ima z njim vred največje zasluge za odkrivanje in ovekovečenje stare hrvatske zgodovine. Lujo Marun je bil sin revnih kmetov v Skradinu in so učitelji ter duhovniki poslali nadarjenega dečka v šole v Sibenik in potem v frančiškanski samostan v Sinju, kjer Je v starosti 28 let postal duhovnik. Z arheološkimi študijami se Je bavil že v samostanu, potem pa, ko Je služboval v raznih župnijah severne Dalmacije, je povsod neumorno in požrtvovalno iskal in opisoval spomenike lz naše narodne zgodovine Avstrijske oblasti so njegovo in Buličevo delo ovirale z najrazličnejšimi sredstvi, ker so uvidele, da narod v spoznanju svoje slavne preteklosti pridobiva na svoji narodni zavednosti ln odpornosti proti tujcem Marun pa je požrtvovalno in neustrašeno nadaljeval svoje delo in že v devetdesetih letih minulega stoletja Je ustanovil v Kninu »Hrvatsko starinarsko društvo«. Nekaj let pozneje je bil v Kninu otvorjen zgodovinski muzej in je bila njegova otvoritev velika manifestacija hrvatske narodne misli. Kninski muzej je bògat in Lujo Marun je združil v njem izsledke svojega dolgoletnega dela Vse svoje najdbe je tudi opisal in so vse njegove razprave naletele na laskava priznanja v znanstvenem svetu. Nestor arheologov je odgojil več mlajših zgodovinarjev in starinoslovcev, ki so bili do zadnjega njegovi zvesti sotrudniki. Fra Lujo Marun bo ohranjen v častnem spominu. 9araß * „slepe misi seprav t slabovidnim oam Hi skozi Ovijanje. Zato raie nosita tako/ očala od ÜUBUANA PASAŽA NEBOTIČNIKA SSa/ec • Na 8000 prebivalcev ena ljudska šola. V nobeni pokrajini države ni tolikega pomanjkanja ljudskih šol. kakor v Hercegovini. Revno prebivalstvo kaže veliko prosvetno vnemo, a kaj pomaga, ko so občine revne ln ne morejo graditi novih Šolskih poslopij in ko je za deco do obstoječe šole pot predolga in v mnogih primerih eplofc nemogoča. Hercegovina je imela pred osvobojen jem 93 ljudskih šol, na katerih je poučevalo 161 učiteljev, lanska statistika pa izkazuje 177 Sol in 364 učiteljev. Z lepim prirastkom pa šolsko vprašanje ni rešeno. Saj so okraji, kjer pride ra 3000 prebivalcev samo ena ljudska Soia. Nekatere ljudske šole imajo področje nad 100 kvadratnih kilometrov, v drugih okrajih je malo bolje, ker pride ena šola na tisoč prebivalcev. Pomanjkanje Sol Je glavni vzrok nepismenosti ki dosega v za-ipadni Hercegovini 70 odstotkov. Nekatera šolska poslopja se sama podirajo, ker občine ne premorejo sredstev niti za najnujnejša popravila Samo v ljubuškem Okraju bi morali zgraditi najmanj 17 novih Šolskih poslopij. Brez izdatne pomoči države in banovin pa to ni mogoče storiti. Pri hemoroidih, bolečinah v križu, zastoju krvotoka v jetrih in nezadostnem izločevanju Lz žolča, nastalem zaradi zapeke, se dosežejo z naravno »Franz-Josefovo« vodo odlični uspehi. Bolniki radi uživajo preizkušeno »Franz-Jose-fovo« grenčico, ki se tudi pri pogostejši uporabi dobro obnese. Ogl reg 8. br. 19 485-35 * Diplomiral je včeraj na tehnični fakulteti ljubljanske univerze za inženirja kulturne geodezije g. Bogdan Pestotnik iz Ljubljane Cestitamol rm KINO SLOGA, tel. 27-30 l—M Samo še danes ob 16., 19. ln 21. uri | LORD LAKAJ J ■ Hans Söhnker — Fi ta Benkhof H Zabavna veseloigra polna smeha, i humorja ln dovršene komike ! [ . • Ne pozabite, da j« ilustrirana revija I »življenje in svet« edini slovenski obzornik za poljudno aianstwo, leposlovje in javna vprašanja. Revija se tiefe« letos na lepem papirju in prinaša aktualno vsebino, ki zanima vsakega Jnteligeota. Naročila sprejema uprava revije »življenje ln svet« v LJubljani, Aleševfceva uL 16. kamor naj sporoče svoj naslov tudi stari nar ročniki, da bodo mogli prejeti pravočasno že prvo številko novega letnika, ki izide v četrtek. • Slovenski Klub t Sarajevu je ime» svoj 29. občni zfooir, na katerem so člani razpravljali o smernicah za bodoče delo vseh odsekov agilnega kluba. Tajnik je v svojem poročilu naglasi!, da ni klub deležen nobenih podpor, da nima nobenega mecena in da mora zaradi tega izhajati a članarino in s prostovoljnimi prispevki članov. v zadnjem času je zaradi premestitev klub izgubil mnogo požrtvovalnih članov ln bo treba skrbeti, da se z večjimi prireditvami osigura obstoj organizacije. Klub tana lepo. bogato knjižnico, katero člani radi obiskujejo. Ko je bil dosedanji odbor razrešen tn mu je bila izrečena zahvala za marljivo delo. je bila v lepem soglasju Izvoljena nova uprava, kateri je na čelu upokojeni višji poštni kontrolor Aleksander Ravnikar. Odborniki eo; Luiza šubaceva, Maks Primožič, Jctžko Jeglič, Filip Kocijančič, Franc Zadnikar, Janko Železnik, Franc Mušič, Inž. Franjo Zgem, Avgust Keršič, Ciril Lipovi, Vlado Juva-aec, Mirko Ekart in Franc žabkar. Nadzorni odbor pa tvorijo: dr. Jože Čeh, Ivan Potočnik in Anton Zemljič. Novi predsednik kiuiba Ravnikar je znan javni delavec in nudi sploh ves novi odbor jamstvo, da se bo društveno delovanje živahno in uspešno nadaljevalo. Prva prireditev bo prihodnji mesec v So/kolskem domu. Prireditve Slovenskega kluba uživajo v Sarajevu že od nekdaj dober sloves zaradi svoje originalnosti in anhnitaoosti. * Diplomirane babice in njih zaposlitev. Dr. Zanela, zdravnik zagrebške šole za babice, je posvetil temu vprašanju veliko pozornost, ko je pod okriljem zagrebške zdravniške organizacije predaval o na-tallteti v naši državi. Po številu porodov sta Jugoslavija in Rumumija na prvem mestu v Evropi, pil tem pa ne smemo pozabiti, da pamrje pri nas in v Rumuniji ogromno Število dojenčkov. To je zaradi tega, ker kmetice rodijo brez pomoči in ne znajo negovati otrok Relativno je pri nas v Vojvodini število porodov najmanjše, Hrvatska in Slovenija imata dvakrat toliko, vardarska in drinska banovina trikrat vrbaska banovina pa petkrat toliko porodov kakor Vojvodina A baš v banovinah, kjer se rodi največ otrok, je najmanj Izšolanih babic. V 80 mestih živi petina vsega prebivalstva države, a v mestih deluje četrtina vseh babic. Seveda je po vaseh vse polno babic, ki nimajo šol. Za babice so v naši državi samo štiri šole: ljubljanska od leta 1857, zagrebška od 1. 1877, beograjska od leta 1899. m od leta 1931 babiška šola v Skoplju. Iz vseh teh šol pa pride na leto samo okrog 75 diplomiranih babic. V naši državi je treba namestiti najmanj še 2000 diplomiranih babic in je zaradi tega treba povečati število šol za babice, že obstoječe šole pa razširiti. * Mura Je spet plovna. V zadnjem mrazu se je količina vode v strugi zelo znižala,, tako da brodovi niso mogli več posredovati zvezo med levim in desnim bregom. Veliki brod pri Petanjcih je nekaj dni počival, zato pa je tovorni promet šel čez most v nemški Radgoni. Mura je v velikem delu struge zamrznila Pri Veržeju se je nagromadilo dokaj ledenih plošč, ki so priplavale po vodi, vendar pa je na-daljno kopičenje ledu preprečil mraz, ki je uk lenii v leden oklep še preostalo vodo. Ponekod so ljudje lahko prešli čez reko po ledeni skorji, pri Petanjcih pa je služilo za osebni prehod leseno ogrodje, ki ga je postavilo podjetje Slograd ob gradnji novega železobetonskega mosta. Jug je nagnal spet dosti vode v strugo Mure, tako da prometnih ovir ni več, pač pa se ljudje že boje da se bodo vode začele razlivati čez bregove. * Volkovi v okolici Rume. Redko kdaj se pojavijo volkovi blizu večjih krajev Srema, ono noč pa jih je srečal gostilničar Salopek, ki se je z nekaterimi svojimi prijatelji vozil z avtomobilom iz Rume v Novi Sad Pet volkov je naskočilo avtomobil in ko je gostilničar streljal z revolverjem, a ni zadel, so volkovi še nekaj kilometrov dirjali za avtomobilom Ko se je avtomobil približal Kamenici, so volkovi zaostali Gostilničar se je nameraval še ponoči vrniti v Rumo, a zaradi volkov je rajši ostal v Novem Sadu. ▼ Nloo. Društvo Pvtnlk prireja tudi letos taflet na karneval v Nico. Udeleženci izleta M bodo ogledali zanimivosti Benetk, pri vrnitvi pa zanimivosti MIlana. Potovanje bo od 9. do 19. februarja. Iz Ljubljane bo vozil vlak v petek 10. februarja ob 1.34. V nedeljo 12. februarja bodo izletniki prisostvovali mimohodu slovitega karnevalskega sprevoda, a med ostalimi štirimi dnevi bivanja na francoski rivieri bodo skupni Izleti v tvorni co kozmetičnih predmetov, v Monte Carlo in v Marseilles. Cene vožnje In vse, ga aranžmaja znašajo za udeležence lz Ljubljane din 2.240 v UL razredu, dodatek za vožnjo v n. razredu pa znaša iz Ljubljane 435 din. Potuje se s kolektivnimi in osebnimi potnimi listi. Vse informacije dobe interesenti v biletarnicah Putnika v Ljubljani. Prijava za izlet se sprejemajo do 4. februarja. . ..nininiwmiimw T ČETRTEK 19. t m. Iside prva (dvojna) številka novega letnika ilustrirane revije ŽIVLJENJE IN SVET v novi oprezni In na lepem papirju. Naročila sprejema uprava revije Ljubljana — Aleševčeva ulica 16. Zahtevajte prospekte ln brezplačno številko na ogled ! Iz Ljubljane n— Predsednik Srpske kraljevske akademije v Ljubljani. Od sobote se mudi v Ljubljani predsednik srbske akademije znameniti jezikoslovec prof. Aleksandar Belič v zadevah n. slavističnega kongre, sa, ki bo septembra t. L v Beogradu. Včeraj je v družbi dekana dr. Kidriča in prof. dr. Ramovša obiskal v slovanskem insti-tutu naše univerze predsednika slovenske Akademije znanosti in umetnosti prof. Rajka Nahtigala ter razpravljal o pripravah za ta kongres in o delovnem programu slavistike za bližnjo bodočnost sploh. M. dr. se namerava dokončati Berneker-jev slovanski etimološki slovar, prirediti nova izdaja starocerkvenoslovanskega slovarja ter vseslovanskega pravnega slovarja i. pod., za kar je gradivo deloma že zbrano, tako da »Tretjemu slavističnemu kongresu ne bo manjkalo pogojev za obil, no in uspešno delo«, kakor je izjavil prof. Belič, a denarni činitelji se bodo za tako koristno, potrebno pa tudi rodoljubno delo gotovo tudi rade volje odzvali. Kupcu v korist ln sebi v dober sloves mora imeti prava delikatesna trgovina od raznih dobaviteljev najboljše blago, a vse, kar ima v zalogi, mora znati tudi okusno pripraviti, da ustreže v čim večji meri okusu in željam odjemalcev. Pri tem je seveda Izključeno, da bi imela dobave ali celo vzore in zglede od ene same, še tako ugledne velemesarije ali veletrgovine. Prepričajte se, da so ta načela trdno uveljavljena v delikatesni trgovini V. A. JANE S, ALEKSANDROVA C. 12 telefonska štev. 3455. u— Ponovne volitve v Društvo slušateljev juridične fakultete ljubljanske univerze bodo v sredo 18. t m od 14 do 18 K udeležbi pozivata vse svoje člane JNAD Jugoslavija in JSND Edinstvo. u— Na sestanek vseh juristov vabita JNAD Jugoslavija in Edinstvo drevi ob 20. v prostorih JNAD Jugoslavije. u— Občni zbor SK Polža bo v ponedeljek 6. februarja ob 19. v lovski sobi restavracije Slamič na Gosposvetski cesti, z običajnim dnevnim redom. u— V počaščenje pokojnega Rada Tau-sesa je darovala rodbina inž. Finca 100 din za mestne reveže, mestni socialni urad je pa v znamenje tega daru položil na krsto preprost venec s trakovi v mestnih barvah. Mestno poglavarstvo se za podporo revnim najlepše zahvaljuje. Poča, stimo rajne z dobrimi deli! I DANES — SL Pesem slave NINO MARTINI Predstave točno ob 16., 19-, 21. uri KINO MATICA Zanimivo predavanje o barvni fotografiji Je imel v prostoru Fotokluba LJubljane g. Ivo Koželj z Jesenic ob zelo Ste, vilnl udeležbi članov ln gostov. Okrog 200 diapozitivov, ki so to predavanje Ilustrirali, je pokazalo, da je pri nas tudi fotografija v naravnih barvah na zavidljivi višini. V prihodnjih tednih bodo s takšnimi posnetki nastopili v klubu še drugi člani, pozneje pa priredi klub nekoliko večerov barvne fotografije za širšo Javnost. Naj ob tej priliki opozorimo še na to, da se jutri, v sredo, ob 20. otvorl v klubskem lokalu drugi tečaj za začetnike, v četrtek ob isti url pa prvi nadaljevalni tečaj. Za oba tečaja se je prijavilo zelo mnogo interesentov, kar Je najboljši dokaz, kako potrebno delo vrši naš fotoklub. u— Pod okriljem Prlrodo»lovneg* društva bo predaval danes v mineraloški predavalnici univerze g. dr. ing. J Baturič: »O geofizikalnih metodah raziskavanja rudnih slojišč«. Začetek ob 18.15. u— Namesto venca na Krsto blago pokojnega g. Josipa Verllča sta darovala g. Julijo König, Zagreb in g. Aleksander Go-ljevšček, Ljubljana, po din 300 za slepe. u— Ples v narodnih nošah Jadranske straže. Vsa značilna lepota narodnih noš se odkriva šele na velikih prireditvah, kjer se noše kosajo med seboj s pisanimi barvami ln interesantnimi kroji Najstarejša in tudi najlepša taka prireditev bo v LJubljani brez dvoma »Ples v narodnih nošah«, ki bo letos 4. februarja na Taboru spet zbral vse čare Ljubljančank v petah in avbah. Priprave za to prireditev so v polnem teku. Spored bo zanimiv. Ob pol 21. uri se otvori večer s koncertnimi točkami vojaške godbe. Po sprejemu ofi-cielnih predstavnikov oblasti tn ostalih odličnikov 6ledi sprevod narodnih noš. Po sprevodu bodo zaplesali Izurjeni plesni pari češko besedo in kolo. Ostali večer je namenjen plesni zabavi in drugim atrakcijam. Najzanimivejša bo izvolitev »Kraljice Jadrana«, v ta namen dobe dame v narodnih nošah pri vhodu številke, občinstvo pa glasuje po lističih za kraljico Jadrana. Dama, ki ji bc poiklonjenih največ lističev. bo proglašena za »Kraljivo Jadrana« in sprejme izbrano lepo nagrado. Da pa bo vsaj delno povrnjen trud po izbiri narodnih noš tudi ostalim krasoticam, bo žirija razdelila več nagrad, katerih bodo deležne noše. ki bodo odlikovane z največ lističi. Vstopnina bo za osebo 20 din, za rodbino treh članov 50 din, za člane Jadranske straže v predprodaji na legitimacijo 15 din, dijaške na legitimacijo 10 din. Rezerviranje lož 50 din za ložo poleg vstopnine. u— Obup ar estanta. Včeraj so v bolnišnico pripeljali 25-letnega Franceta Lego» riča, ki je po rodu iz Trsta, a se zadnji čas nahaja v zaporih ljubljanske jetnišni-ce. iz obupa nad življenjem je nekje poiskal večjo količino žebljev in jih pogoltnil. Njegovo stanje je resno. u— žrtev °djuge. Tudi južno vreme, ki smo ga deležni zadnje dni, je po ulicah in cestah priklicalo poledico na plan: deževje .ki po malem neprestano Uje izpod neba, Je odplavilo vrhnje plasti snega, na cestah .trotoarjih in prehodih pa je ostala najnižja ledena plast, v Koseskega ulici je včeraj popoldne padel 30-letni čevljarski prikrojevalec Rudolf Peterlin, ko mu je v bližini domače hiše spodrsnilo na spolzkih tleh. Pri padcu si je zlomil nogo. u— Dragocena zlata ura išče lastnika. Te dni je bila aretirana neka ženska, ko je v nekem lokalu skužala dragoceno zlato uro, pravo umetniško delo, in zlato verižico z dragim kamnom, pod roko spraviti v denar. Ura in verižica sta vredni kakšnih 4.000 din. Ko je policija žensko vprašala, od kod ima dragocenost, je odgovorila, da jo je Izredno poceni kupila od neznane osebe. Ker kažejo vsa znamenja .da sta bili ura in verižica nekje ukradeni, se policija zanima za lastnika. u— popravek črno-beli redutl je tiskarski škrat v nedeljski številki uvrstil med odlično opremo dekoracije In buffet tudi uboj namesto udobja, kar so stari po-setniki črno-bele že sami popravili, saj poznajo ta elitni lepi večer. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Iz Celja e— O vtisih is Bolgarije bo predaval v četrtek 19. t m ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma tajnik ljubljanske Jugo-slovensko-bolgarske lige g Vekoslav Bučar. Predavanje bo ponazoril s skloptičnl-mi slikami. To aktualno in zanimivo predavanje priredi Jugoslovensko-bolgarska liga v Celju. Na to predavanje opozarjamo vse občinstvo. e— »Potopljeni svet«. Ljubljanska drama je uprizorila v petek zvečer v celjskem gledališču dramo »Potopljeni svet«, globoko zasnovano, duhovito in dramatsko močno delo slovenskega pisatelja Stanka Cajnkarja, v tehtni režiji g. Cirila Debev-ca. Zasedba in izvedba vlog Je bila zelo skrbna, kakor Jo to pomembno odrsko delo po vsej pravici zasluži. Izklesane in notranje dobro pretehtane like so podali gg. Debevec (dr. Velnar) in Gregorin (škof Ciril) ter ge. Mira Danilova (Lilijana), Vida Juvanova (Vivina> in Saričeva (Klara). Igra se Je globoko dormila gledalcev, ki so se tudi s prisrčnimi aplavzi oddolžili ljubljanskim gostom za umetniške kreacije. Scenerija je bila okusna in učinkovita. Takih lepih gledaliških večerov si želimo še mnogo. — R. P. _ e— V celjskem gledališču Je ponovil podmladek JS na drž. dekliški in meščanski Soli v nedeljo popoldne Golievo božično igro »Petrčkove poslednje sanje.« Gledar llšče Je bilo, kakor pn prvi predstavi na Štefanovo, tudi pri reprlzJ nabito polno mladine ln odraslih, ki so z navdušenimi aplavzi izražali svoje priznanje e— Uprava srbske pravoslavne parohije v Celju objavlja, da je v smislu člena 175. cerkvene ustave volilni seznam razgrnjen javno na vpogled v parohijski pisarni v Vrvarski ulici 1-1. Vsak član pravoslavne cerkvene občine celjske si lahko ogleda ta seznam od 13. do vštetega 27. t m. in predloži svoje e ven t pripombe k seznamu pismeno upravnemu odboru cerkvene občine. e— Pravoslavna služba božja na bogo-javljenje v četrtek 19. t m. bo v pravoslavni cerkvi v Celju ob 9.., blagoslovijo, nje vode pa ob 10. V sredo 18. L m. in četrtek 19. t. m. popoldne bo blagoslavljanje stanovanj pravoslavnih vernikov. e— Dijaki iz Celja in Ptuja bodo priredili v nedeljo 22. t. m ob 16. koncert zbora kromatičnih harmonik. Cisti dobiček tega svojevrstnega in zanimivega koncerta je namenjen Dijaški kuhinji v Celju. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge. e— Nekaj o harmonikah. Se mi je v spominu polemika, katera se je vodila zaradi harmonik, posebno zaradi malih harmonikarjev. Harmoniko so smatrali kot manjvreden, nepopoln instrument, skoraj je niso smatrali za glasbilo. Priznam, da se je harmonikaštvo naravnost razpaslo. Skupine so se naučile po 20 do 50 narodnih pesmi in ustvarjale »čudeže«. Posebno privlačne so take skupine v enotnih oblekah. Toda ne vprašajte po napredku takih skupin, število narodnih pesmic se Je v repertoarju takih skupin sicer pomnožilo, nikakor pa se ni povečalo znanje izvajalcev in s tem njihova notranja vrednost. Dobro, naj bo! Pridružim se mnenju onih, ki vseeno odobravajo, da se pri deci zbuja za,-nimanje za glasbo tudi z malimi harmonikami. čudim se pa, da se še vedno najdejo ljudje, ki z zaničljivo gesto izražajo svoje mnenje tudi o kromatičnih harmonikah. Pri njih je tudi harmonika s 60 do 120 basi le nepopoln instrument, le nekako nadomestilo, pripravno za gostilno, planine ali ples. Potem res ne vem, kaj je smatrati za popoln instrument. Mar so vsa pihala in glasbila na lok manjvredni in' nepopolni instrumenti? Ni moj namen spuščati se ponovno v polemike, pač pa bomo v kratkem nudili širši javnosti priliko, da Ji na, koncertu zbora kromatičnih harmonik pokažemo, da se da na ta baje nepopolna glasbila staviti visoke, celo zelo visoke za-hevke. Pokazati hočemo, kaj se da v razmeroma kratki dobi in s smotrnim delom doseči. Koncert v celjskem gledališču bo nudil poleg narodnih pesmi tudi klasično, salonsko in moderno glasSbo, tako da bo — upam — ustreženo slehernemu okusu. Pokazati hočemo, da ne zaostajamo za inozemstvom, ki ima o harmonikah boljša mnenje nego ml Na svidenje na koncertu! C. Rakuša. DANES nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19 tn 21. uri SACHA GUITRY-jeva umetnina Kino Union, tel. 22-21 Kronski biseri Ne zamudite tega napetega ln zanimivega filmskega romana o 7 biserih, — ki so prinašali lastnikom od leta 1518—1937 toliko sreče in toliko gorja mmmmmmmmmmmmmmmmmi Kakor že omenjeno, se medvedje Izredno prilagodijo krajevnim razmeram, precej važno je za nje primerno skrivališče. Pomladi, poleti ln jeseni si žele mirnih, obsežnih gošč, kjer lahko nemoteno životarijo v puščavniškem življenju. Za zimo pa morajo imeti primerna skrivališča bodisi velike votle štore ali pa skalnate votline. Ker pri današnjem gozdnem gospodarstvu nimamo več romantičnih pragozdov z razpadlimi gozdnimi orjaki, kjer bi si kosmatinec lahko postlal ln prespal hudo zimo, se pač mora zateči v razdrapa-ne pečine v podzemeljske votline. In prav to je že druga dobrina, ki jo najde medved v dolenjskih in notranjskih gozdovih. Kras je poln votlin, primernih za medvedje prezimovanje. Dočim imajo medvedje povsod, kjer pre, bivajo, enake stanovanjske zahtevke, se glede hrane prilagodijo krajevnim razmeram. Oglejmo si nekoliko lovsko literaturo, ki posveča mnogo strani rjavemu medvedu. Skoraj povsod čitamo o grozodejstvih, ki jih uganja medved s tem, da kolje in pobija govedo in trga ovce. Da bi napadal mirne ljudi, ni čitati, pač pa postane zelo nevaren, če je ranjen. Zelo nevarno je je* mati medvedki mladiče, ki jih v največ primerih brani, dokler Jih ne reši ali pa podleže sama. Posebno značilno Je opisal medvedje življenje v naših krajih gozdar kneza Auersperga Viljem Tomašek, eden izmed najboljših poznavalcev kočevskega medveda, v »Gottscheer Kalender 1925«. Tomašek pravi: »Po načinu življenja in po značaju je kočevski medved vse kaj drugega kakor njegovi skoraj v prvotni ciivjosti živeči bratje iz Bosnoj Transsil- vanskih Alp ali pa iz slovitih prostranih volinij&kih medvedjih pokrajin. Pri nas medved m tak, kakor ga slikata zgodovina in povest. Ni zvit in predrzen ropar. Njegovo življenje je kolikor mogoče skrito samotarjenje v noči in v temnem gozdu, kajti postane zelo plašljiv in neverjetno previden ter se v splošnem ogne človeku s pota.« O takih srečanjih je vedel prav zanimive dogodbice največji lovec iz ribniške doline, pred kratkim umrli Ivan Rus z žage. V Uralu smatrajo medveda za izredno nevarnega govedom in konjem, celo vpre, ženim na cestah. Pri nas pa je v kolikor se ljudje spominjajo in kakor vemo iz pripovedovanja, gnanih le nekaj primerov, da je medved napadel govedo. Napad na konje ni znan prav nobeden. Na Dolenjskem in Notranjskem medved tudi nima posebne prilike, da bi se navadil napadov na četvoronožoe, ker v omenjenih krajih ni planin, kjer bi se paslo govedo in ovce. Divjad pa mu uide kljub temu, da je medved zelo uren. Tako je torej medved na Dolenjskem in Notranjskem vegetarijanec. Hrani se s sadjem, Jagodami, gobami, lešniki, želodom, žirom in raznimi žuželkami. NajljubSe so mu seveda mravlje ln čebele. Občutno Škodo naredi v Čebel, njakih, kjer se posebno rad posladka z medom. Dobrodošle so mu tudi kače, polži, kuščarji, žabe in slična golazen. Rad privzdiguje klade in staje, iz katerih pobira drobne gliste. Največjo škodo povzro. ča pri nas, če zaide na polje, kjer med uživanjem ovsa, koruze in ajde več po-mendra kakor poje. Kaj dobrodošla je medvedu tudi mrhovina, posebno jeseni, preden gre h počitku, ali pa pozimi, ko Je posebno huda odjuga in ne more spati. V mnogih krajih na Dolenjskem, kjer gojijo medvede, pokladajo za take primere prebujenja v za to prirejena mrhovišča stare ustreljene ali pobite konje. Čeprav so naši medvedje v glavnem vegetarijanci, vendar dosežejo težo do 250 kg. Takšno je torej medvedovo življenje v njegovi pravi domovini na Dolenjskem in Notranjskem. Vse drugačen pa postane kosmatinec, če pride iz svojih domačih krajev. Važen prehod za medvedje begunce je Ljubljansko barje, kamor jo radi primahajo iz Rakitne ali Izpod Krima, čudno je, da jo odtod medved nikdar ne mahne v Polhograjske Dolomite, marveč jih le na skrajnem jugovzhodnem podalj, Sku, segajočem proti Medvodam, prekorači, nato blizu Mednega preplava Savo, od tod pa jo mahne proti Smledniškim gozdovom in nadaljuje pot v Kamniške planine. Take begunce usledé ali celo vidijo skoraj vsako leto v okolici Šmarne gore. Kakor hitro pa kosmatinec (po večini so to stari samci) pride iz svoje domovine, je že ropar. Vsaj proglasijo ga za takega. Delni povod temu je gotovo pomanjkanje hrane in pa, ker se posebno hitro ne znajde v novih razmerah. Bržčas mu manjka na Gorenjskem mravljišč ln mogoče tudi korenin, s kakrSniml si teši glad v svoji pravi domovini. To pogreša posebno pomladi, ko je gorenjska priroda več ali manj zaostala za gorenjsko ln notranjsko. Na, dalje najde na Gorenjskem ovce, ki jih ni poznal v svoji pravi domovini Te se mu kar ponujajo, da jih pograbi. Ovca je namreč znana, da je glede roparic najbolj neumna žival. Moral bi imeti oče kosma- tinec železne živce, da bi sestradan, kakor je pomladi, ne pograbil, ponujajoče se mu pečenke. Izkazalo pa se je že v več primerih, da je bilo mnogo ovčjih tatvin izvršenih po dvonožnih tatovih in zapisanih na medvedov račun. Tako je en sam ovčji tat, ko je zvedel, da je v kamniških planinah medved, zaklal 26 ovac. Nobenih posebnih pritožb pa ni bilo slišati o medvedu, ki se je dolgo zadrževal v lovišču barona Borna nad Tržičem. Edini greh, ki ga medved dela v svoji pravi domovini, na Dolenjskem in Notranjskem, je pač škoda na polju. Ta je, kakor se sliši, precej velika- Toda tudi temu se bo dalo, upajmo, pomagati. Lovska škoda je pri nas vedno tista nerodna oži, na v kateri se tolikokrat srečajo lovci, posebno Se prijatelji prirode, s kmeti. V največ primerih nimajo prav ne prvi ne drugi Lovci neradi priznajo lovsko škodo, kmetje pa stavijo previsoke zahtevke. Da mnogi skušajo škodo, povzročeno po divjadi, izkoriščati, pričajo primeri, ko najdemo skoraj sleherno leto ajdo nasejano po takih krajih, kjer sploh ne dozoreva. V takih primerih bi se škoda imela poravnati Sele jeseni, ko bi bilo dokazano, da je ostala ajda res dozorela. Največ pa zavM od pravilne cenitve. Kdor je imel priliko osebno prisostvovati takim cenitvam, je spoznal, da so bile prenizke, večkrat pa tudi pretirane. Veliko napak se naredi pri cenitvi koruze, na kateri medved največkrat naredi škodo. Te napake nastanejo zaradi tega, ker je pomendrana njiva ko, ruze tako strašna videti. Vzemimo, da je na njivi pre vrženih ln polomljenih 1-500 stebel. To izgleda strašno, kakor poraže- na vojska, če pa vse skupaj točno ocenimo, brž vidimo, da ni tako hudo. 15 lepih storžev da kg koruze, ki danes stane 1.40 din. 1.500 storžev tehta 100 kg in ima vrednost 140 din. Podobno je tudi pri dru. gih žitaricah. Vpoštevati moramo, da je le redko uničena cela njiva in da so na Kočevskem le majhne njive. Dolžnost zakupnikov je, da skupno z oškodovanimi kmeti škodo ocenijo in pridelek, ki je izostal, povrnejo v blagu. Da bodo pa cenitve še točnejše in da bo obenem olajšano plačilo odnosno povrnitev blaga, bi bile priporočljive zavarovalnine za taka polja, kjer dela divjad Skoda Zavarovanje, ki naj bi ga plačal lastnik ali zakupnik lova, naj bi se vršilo vsako leto ln šele pri posevkih spričo donosnosti dotičnega polja. Zavaro, valnice imajo tudi boljše cenilce, kakor ac lovci, in tako bi bila volk sit in ovca cela. Denar, ki ga plačuje banovina za škodo, je pa itak plačan od lovcev in sicer s prispevkom k lovskemu fondu. Našemu kosmatincu lahko mirne vesti pustimo življenje in sicer v veselje pravih lovcev, posebno pa prijateljev prirode, naj Se dalje nemoteno životari po naših dolenjskih in notranjskih gradovih. Če ga pa hočemo obdržati, ga moramo tudi zaščititi pred nevrednimi streljači, ki jim ni za gojenje, marveč le za streljanje. Škodo, ld jo bo medved povzročal, pa moramo seveda pošteno povrniti. Tako bomo menda lahko prekoračili tisto nerodno oviro, kjer se srečujejo zagovorniki medveda in poljedelci. Kako bo « medvedom na Gorenjskem, Je pa težje vprašanje. Dobro, da jih je le malo in še ti se radi vračajo v svojo pravo domovioo» —a» •— Pravica se Je trJfamah». Na okrožnem sodišču v Celju bi bila morala biti včeraj razprava proti 67-letnemu preužitkar, ju Matevžu pogorevcu iz Spodnjega Doli-Ča pri Vitanju in proti 25-letnemu posest, nikovemu sinu Karlu Skoku iz Brezna pri Vitanju. Matevž Pogorevc je bil obtožen, da je lani 27. aprila od svojega zeta Josipa Vovka v Spodnjem Doliču in svoje hčerke Angele Vovkove sodno zahteval plačilo dolga v znesku 1047 din, čeprav je vedel, da sta mu zet m hčerka ta dolg v celoti poravnala Posledica je bila, da je bilo do 60.000 din vredno posestvo Josipa Vovka in njegove žene prodano na Javni dražbi za 18.150 din edinemu ponudniku Karlu Skoku. Karel Skok pa je bil obtožen, da je lani 27. aprila na javni dražbi na sreskem sodišču v Konjicah z lažnim prikrivanjem dobro mu znanega dejstva, da sta Josip Vovk in njegova žena medtem že poravnala Matevžu Pogorevcu nje, govo izvršljivo terjatev, dovedel izvršilnega sodnika Franca Gubenška v zmoto in ga držal v zmoti ter ga s tem zavedel, da je na škodo Imetja Josipa Vovka in njegove žene izvršil javno prisilno dražbo nju_ nih nepremičnin na protipravno imovinsko korist Karla Skoka, pri čemer j naša škoda najmanj 40.000 din. Pred pričetkom razprave je uspelo odvetniku dr. Ernestu Kaianu kot zastopniku Josipa Vovka ln njegove žene kot zasebnih udeležencev iz poslovati poravnavo, na podlagi katere bo Karel Skok zopet izročil Josipu Vovku in njegovi ženi njuno poestvo v last. Državni tožilec je nato umaknil obtožbo. e— Lastniki vozniških izkaznic, ki re-flektirajo kot poklicni šoferji na znižano banovinsko takso, morajo predložiti zadevne prošnje, opremljene z banovinskim kolkom za 10 din, v teku tega meseca banski upravi. Banovinska taksa na vozniške izkaznice zapade v plačilo v mesecu februarju. e— Prijava vozil. Predstojništvo mestne policije v Celju opozarja vse lastnike registriranih vozil, da morajo prijaviti vozila do 31. t. m. pri predstojništvu mestne policije. Poleg prijavne takse za kolesa v znesku 5 din je treba obenem s prijavno takso plačati v gotovini takso v znesku 15 din za državni cestni fond, za potniške avtomobile poleg prijavne takse v znesku 100 din še 300 din za cestni fond, za fija-karske in polfijakarske vozove pa poleg prijavne takse v znesku 25 din še 75 din za cestni fond. V taksah za cestni fond je tudi všteta taksa za drugo polletje 1938. Obrazci za prijavo koles se dobijo tudi v mestni in gabrski policijski stražnici. Iz Maribora a— Smrt vrle narodnjakinje. Soproga brivskega mojstra v Mariboru gospa Seli Pire je po dolgi, težki bolezni, zadeta tretjič od kapi, umrla, stara 56 let. Blaga in plemenita pokojnica je bila odlična narodnjakinja, koroška Slovenka, po rodu iz Strmca pri Beljaka Na svojo ljubljeno slovensko koroško domovino je mislila do poslednjega srčnega utripa. Pogreb blage pokoj niče bo danes popoldne iz mrtvašnice na Pobrežju. Pokojnici časten in svetal spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sočutje. a— Železniški uradniki, organizirani v pododboru Društva železniških uradnikov, so imeli občni zbor pri Meranu. Poročali so predsednik inž. Jagodič, tajnik Cretnik in blagajnik Lipovšek Mariborska organizacija šteje 140 članov. Na občnem zboru so Izvolili nov odbor z inž. J.agodičem na čelu. a— Mariborski čebelarp so imeli v Mariborskem dvoru sv obredni občni zbor, ki se ga je udeležil tudi prof. Verbič iz Ljubljane kot predsednik čebelarskega društva. Predsednik g. črepinjko je prečital pismo osrednjega društva, ki je dalo povod precej živahni debati Dopis je povzročil med osrednjim vodstvom in mariborsko podružnico razpoko, ki jo bo treba na vsak način popraviti. Pri volitvah je bil soglasno izovljem za predsednika zopet trgovec Oton črepinjko, za podpredsednika učitelj Fran jo Luknar, za tajnika Josip živko, za blagajnika pa Alojzij 2iv-ko. Občni zbor je soglasno sklenil, da se postavi v Ratečah društveni čebelnjak. Občni zbor je stavil tudi predlog prenosa sedieža podružnice za bivšo mariborsko oblast iz Celja v Maribor. a— Zaporedoma odpovedani predstavi V nedeljo popoldne bi morala biti v gledališču predstava »Aide«. Ker so se pa v zdravstvenem stanju naše altistke gospe Vide Zamejič-Kovičeve v zvezi s svoje-časnim padcem na pogrezljivem delu odra v globino 4 m nepričakovano pojavile nekatere posledice, je bila za nedeljo popoldan napovedana predstava nove izvirne domače operete »Vse za šalo«. Zaradi nenadne obolelosti režiserja g. Harasto-viča pa so morali v zadnjem hipu tudi to predstavo odpovedati in so mesto nje uprizorili Cankarjevega »Kralja na Be-tajnovi«. Tudi za nocoj napovedana predstava operete »Vse za šalo« se je morala odložiti. Mesto nje se uprizori »Matura« za red C. Na to se opozarjajo zlasti sbollenti reda A. a— Ostavko na državno službo j« podala gdč. Marica Kopič, učiteljica pri Sv. Križu nad Mariborom. a— Protituberkuloznl dinar je ob zaključku leta 1938. dosegel vsoto 455.018 din, ki je namenjena za zgradbo azila j etičnim bolnikom Sklad je v preteklem letu zrasel za preko sto tisoč dinarjev, kar je vsekakor lepo izpričevalo za socialno čuteče Mariborčane, ki se redno vsak mesec radi spominjajo svojega sobrata (sestre) bolnika-jetičnika. Protituberkulozna liga v Mariboru se vsem meščanom in slehrnemu darovalcu naj iskrene j e zahvaljuje in želi vsem uspeha polno novo leto 1939. a— Pobrežje proti novemu pokopališču na Teznem. Na nedeljski dopoldanski seji pobreškega občinskega odbora so razpravljali tudi o vprašanju novega pokopališča na Teznem, kjer ima župnija kupno pravico. V zvezi s tem je stolni župnik kanonik msg. Umek zahteval pri pobreškem občinskem predstojništvu pismeno izjavo, da občina Pobrežje ne bo ugovarjala temu načrtu. Razen tega je tudi izrazil mnenje, da bi se morale stavbe na predvidenem zemljišču odstraniti. Pobreško županstvo ni moglo dati pismenega pristanka; stavilo je zadevo na dnevni red nedeljske občinske seje, ki se je soglasno izrekla proti ureditvi novega pokopališča na Teznem. a— Vlom v župnlšče. V župnlšče pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah so se vtihotapili neznani zlikovci in pretaknili vse predale pdsalne mize v župnijski pisarni. Zaradi njihovega ropota se je zbudila župnikova kuharica, nakar so vlomilci pobegnili a— Na Präsentem ln v Makolah Je go+ relo. Posestniku Jakobu Rozmanu lz Pra-gerskega je zgorela domačija škoda znaša okoli 50.000 din. Pohištvo so rešili v zadnjem hipu. V Makolah pri Poljčanah pa je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Lenarta Žunkoviča. Škoda znaša 25.000 din. a— Automelody na mariborskem odru. Drama študira novo odrsko delo hrvatskega pisatelja Andjelka Stimca »Automelody«. Režira g. V. Skrbinšek. a— Za 11,578.824 din posestev je prešlo v preteklem letu v Mariboru v druge roke. Svoje lastnike je menjalo 117 posestev. Največji promet z nepremičninami je bil v januarju, ko je 5 posestnikov kupilo, oziroma prodalo svoja posestva v vrednosti 2,529.200 din. Po številu kupčij pa prednjači marec, ko so kupovali ljudje parcele za gradnjo hiš. Najmanjši promet je bil v aprilu, ko so 4 posestniki prodali oziroma kupili posestva v vrednosti din 438.500. Niso pa v tej statistiki vštete kupčije mariborske mestne občine, ki je kakor znano, kupila zemljiščni kompleks s hišami pod državnim mostom od g. Berga, nadalje zemljišče v magdalenskem predmestju, kjer bo stala nova realka, ter nakup hiše v Stolni ulici. Zanimiva je tudi statistika davkov Kakor znano morajo prizadeti plačati pri nepremičninskih spremembah 1% mestne doklade, 4°/» državne takse ln 2% banovlnske takse, tako da so znašali davki skupaj 810.000 din. a— Žrtve fantovskega poboja. V Hočah so se spopadli v noči na ponedeljek hočki fantje. Pred Božičevo gostilno so potrgali z bližnjih plotov in ograj planke ter se z njimi pošteno namikastili Precejšnje poškodbe so odnesli Maks Bregant, Jakob Cveček in Jože Jurič. a— Zeni zažgaL Mali kazenski senat okrožnega sodišča je obsodil 381etnega posestnika Karla Brumna na leto dni in 2 meseca robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let, ker je dne 14. oktobra 1937 zanetil požar v gospodarskem poslopju svoje žene v Drago-viču. Ogenj se je razširil tudi na sosednja poslopja in uničil trem posestnikom domačije. Pri razpravi je Brumen tajil vsako krivdo. a— Vlomilci v okolici Drzni zlikovci so se pojavili v občinski pisarni v Slivnici pri Mariboru. Strgali so mrežo v čakalnici, nato pa odprli vrata v pisarno s ponarejenim ključem Iskali so denar, pa ga niso našli, četudi so pretaknili vse predale. V blagajno, kjer je bilo 5000 din gotovine, pa niso mogli, kar daje sklepati, da ne gre za profesionalne vlomilce. Dak-tiloskop je dognai da so zlikovci delali z rokavicami. a_ Vlom v razvanjsKo šolo. V noči na ponedeljek so se splazili vlomilci v raz-vanjsko šolo. Hoteli so odpreti vrata HL razreda v pritličju, pa je tičal v vratih ključ, tako da niso mogli v notranjost. Daktiloskop mariborske policije Grobinje posnel prstne odtise. a— Strahovalci mariborske okolice. V Hrastju so zajeli orožniki vlomilsko družbo, ki je od novembra 1938 dalje izvršila v tamošnji okolici okoli 10 vlomov. Družba se je specializirala na tatvine raznih življenskih potrebščin, perutnine in svinj. Skupno škodo cenijo na več ko 100.000 din. Vseh osem članov te tatinske ln vlomilske družne so izročili mariborskemu sodišču. Iz Kamnika ka— Zdravstveni dom. Pred kratkim je dobil Kamnik prepotrebno socialno institucijo »Zdravstveni dom«, ki je začasno nastanjena v dr. Dereanijevi hiši na Glavnem trga Ordinacije v Zdravstvenem domu so vsak ponedeljek in četrtek popoldne, in sicer za dečji dispanzer od 14. do 15., za šolsko polikliniko pa od 15. do 16. Občinstvo vabimo, da se v potrebi poslužuje ugodnosti, ki jih nudi naš dozdaj tako pogrešani Zdravstveni dom ka— Protituberkuloznl dispanzer Sreske protituberkulozne lige v Kamniku je v novem letu odprt vsak torek in petek od 16. do 18. ure. ka— Sreskl cestni odbor kamniški jena zadnji seji sprejel predlog proračuna za prihodnje leto. Predlog izkazuje 1 milijon 495.211 dinarjev stroškov in Je za 142.610 din večji od lani odobrenega proračuna. Doklade bodo ostale na isti višini kakor lansko leto, namreč 20%. V postavki za nove gradnje je določenih 100.000 din za nadaljevanje gradnje ceste Moravče—Kan-drše, 180.000 za končno ureditev nevarne Pirčeve ride in smreške ride na cesti Kamnik—Gornji grad, 70.000 din za preložitev ceste pri zloglasnem dvojnem ovinku ob šoli v Spodnjih Jaršah. ka— Izjava. Z ozirom na izjave g. Viljka Cerarja, urarja v Kamniku, da ta prodaja povsem iste aparate Radione, kot pa tvrdka Gustav Slatinšek iz Kamnika, toda znatno ceneje, izjavljamo naslednje: Aparate Radione, ki jih ima v prodaji g. V. Cerar, je podpisana tvrdka prodala v jeseni leta 1937. neki zagrebški tvrdki. Ti aparati torej niso isti kot jih prodaja g. Gustav Slatinšek, ki prodaja le letošnje aparate Radione in sicer neposredno od nas. Aparati Radione, ki jih prodaja Slatinšek, so zadnja tipa modela 1939, aparati Radione, ki jih prodaja g. Viljko Cerar, pa predlanski modeli 1938. Najnižja cena aparatov, ki jih prodaja g. Cerar, je torej zelo utemeljena v blagu samem. Zastopstvo tovarne Radione »Radio«, dr. z o. z. v Ljubljani Iz Šoštanja g— »Pesem s ceste« na sokolskem odru. Predzadnjo soboto zvečer in v nedeljo popoldne je uprizoril sokolski oder Schure-kovo tridejansko komedijo »Pesem s ceste«. Igro je naštudirala in dala na oder mlajša skupina sokolskih igralcev, ki pa je svojo nalogo opravila prav dobro. Sceneri j a je bila polna duhovitih domislekov in iznajdljivosti, tako da se je na odlično pripravljenem odru igra popolnoma sprostila in razživela. Posamezne vloge so bile v dobri zasedbi. Sodeloval je Bobi-jazz. Tudi obisk je bil pri obeh predstavah lep. — Zdaj pripravlja sokolski oder v režiji g. Rozmana Govekarjevo ljudsko igro »Le-gionarji«. š— »Mrakovo gledališče« lz Ljubljane v Šoštanju. Drevi bo gostoval v Šoštanju g. Mrak s svojo igralsko družino. Igrali bodo Mrakovo dramo v 4 dejanjih »Slovensko tragedijo«. Predstava bo v dvorani Sokolskega doma. š— Pošten najditelj. Delavec Zager z Grada je izgubil na trgu denarnico z večjo vsoto denarja Našel jo je sodni raznaša-lec v pokoju g. Miha Stanovšek, ki jo je takoj odnesel v občinski urad, kjer jo je prejel lastnik. Gospodarstvo Monopolizacija italijanske uvozne trgovine 1 Poročali amo 2«, da je bik v Italiji ustanovljena privilegirana družba sa uvoz kave in da se ustanavljajo še druge slične take družbe, tako posebna centralna organizacija (družba) za uvoz lesa, h kateri bodo morali pristopiti vsi uvozniki lesa. Ustanavljanje teh organizacij je posledica načelnega sklepa fašistične korporacije trgovcev, po katerem se vsa uvozna trgovina podredi javni kontroll. V ta namen bodo za posamezne stroke uvozne trgovine ustanovljene posebne centralne organizacije, ki bodo imele monopolno pravico za uvoz surovin, polizdelkov in izdelkov. K tem centralnim organizacijam bodo lahko pristopili vsi italijanski trgovci in vse tvrdke, ki imajo pravico uvažati blago iz inozemstva. Država bo tem centralnim organizacijam odstopila vse uvozne kontingente in vsa uvozna dovoljenja in bodo te organizacije neke vrste komisionar trgovcev in tvrdk. Dirigirale in kontrolirale bodo ve« uvoz, ki ga bodo po dobljenih navodilih usmerjale tako glede obsega kakor tudi glede razdelitve na posamezne države. Z monopolizacijo uvozne trgovine naj se prepreči tudi dosedanja praksa trgovanja z uvoznimi dovoljenji. Mnoge italijanske tvrdke, ki niso izkoristile dobljena uvozna dovoljenja so jih prodajale naprej in se je na ta način razvila prava trgortaa s uvoznimi dovoljenji Kakšen uspeh bo imela ta monopolizaci-ja in oeotralizacija uvozne trgovine, bo morala seveda pokazati praksa. Doslej si je italijanska uvozna trgovina obdržala navzlic omejitvam še precej elastičnosti in lastne iniciative. Nove centralne uvozne organizacije spominjajo na nemške urade za nadzorstvo uvoza, ki izpopolnjujejo organizirano devizno kontrolo. Doslej so v Italiji devizni uradi dodeljevali devize na ta način, da so uvozniki na podlagi uvoznega dovoljenja avtomatično dobili dovoljenje za nakup deviz in »o uvozniki lahko kupili blago pri katerikoli tvrdki v inozemstvu ter »o se lahko sami dogovorili glede cene. Ta več ali manj liberalni sistem je seveda omogočil italijanskim tvrdka m razne aranžmaje s svojimi inozemskimi dobavitelji, ki so imeli za posledico številne procese zaradi deviznih kršitev. Kakor se zdi, ima monopolizacija uvoza predvsem ta namen, da onemogoči vsakršne aranžmaje in transakcije med italijanskimi uvozniki in inozemskimi dobavitelji, da se prepreči izvoz kapitala, zlasti pa. da se prepreči beg židovskega kapitala iz Italije, kajti v bodoče bodo kupovale blago v inozemstvu za vse svoje člane le omenjene centralne uvozne organizacije. Prizad je znižal cene pšenici za 12 % Prizad sporoča, da je spričo splošnega padca pšeničnih cen na vsem svetu t dnem 17. t. m. znižal cene pšenice, in sicer: za blago na vlačilcih: Tisa 1 od severne meje do Čuruga, 80 kg; 2%, 140 din (doslej 160) Tisa 2. od Zabija do iziiva Tise, 79 - 80 kg, 2% 139 din; Begej 79 — 80 kg. 2% 138 din; Tisa, prekop od Kule do Bačkega Gradišta 80 — 79 kg, 2°/t 137 din; Donava prekop do Bezdana 79 — 78 kg, 2% 134 din; prekop kralja Aleksandra 78 — 79 kg, 2% 134 din; Donava, Bačka Banat in Baranja 78 — 79 kg, 2% 137 din; Donava, Srem in Drava, 78 kg, 2% 133 din; Donava Srbija, 77 — 78 kg, 2 do 3V» 131 din; Sava Srbija, Srem Bosna, 77 — 78 kg, 2 do 3% 130 din. za vagonsko blago: gor. bačka ln gor. banatska 80 kg, 2°/« 134 din; ostala baška, banatska in baranjska 78 — 79 kg, 2*/o 132 din; sremska in slavonska 78 kg, 2*/o 127 din; srbijansflca, glavna proga, 78 —77 kg, 3% 124 din; Srbijanska ozkotirna proga, 77 — 78 kg, 3% 124 din; južnosrbijanska pariteta Skoplje, 77 — 78 kg: 3% 124 din. Okrožnica pravi nadalje, da je Prizad svoje dosedanje cene držal več kakor šest mesecev ne glede na oscilacije in tendenco padanja cen na svetovnih trgih. Svojo intervencijsko ceno 160 din, baza Tisa 1, je Prizad določil, ko je bila teoretična izvozna pariteta 88 — 96 din. Poslednja notica za bodoči termin v Liverpoolu pa znaša 4/8, kar ustreza teoretični izvozni pariteti 63 din. V času, ko je bila začetna cena 160 din, baza Tisa, je Prizad plačal za 71 din nad liverpoolsko izvozno pariteto, po novi ceni pa plača 76.56 din nad to pariteto. Potreba načrtnega gospodarstva Jugoslovenski »Gvoždjar« je v svoji zadnji številki objavil uvodni članek, kjer pra, vi med drugim naslednje: Vedno smo trdili, kadar je šlo za domače gospodarstvo, da nam je v sedanjih razmerah, v katerih živimo, potrebno načrtno gospodarstvo. Nismo tega naglašali zato, ker je postalo moderno govoriti in pisati o načrtnem gospodarstvu, temveč zato, ker se pri nas v gospodarstvu dela brez sistema ln ker zaradi tega največ trpimo. V pogledu izvoza naša situacija nI za-vidna, kajti od vsega blagovnega prometa gre preko 70% v klirinške države, ki nam, razen češkoslovaške, dolgujejo znatne zneske. Ostanek izvozimo v neklirinške države. Izvoz v neklirinške države pa Je premajhen, da bi lahko ustvarili povoljno plačilno bilanco, kajti uvoz lz nekllrinških držav je znaten in presega Izvoz v te države. Za kapitai ki je zamrznjen v obliki klirinških saldov v klirinških državah mo, rajo naši izvozniki plačevati obresti Vrhu tega pa je upoštevati da potrebujemo mnogo deviz za naše finančne obveznosti (obrestno službo državnih posojil v Inozemstvu). Vse to Ima neugodne posledice v zunanji trgovini in v zadnjem času so imela mnoga podjetja težkoče pri nabavi deviz za surovine, kar velja zlasti za tekstilno industrijo. če vse to razmišljamo, moramo prttl do zaključka, da je pod sedanjimi okolnostml neobhodno potrebno sestaviti stvaren načrt dela, da bomo jasno videli, kaj prav za prav hočemo. Vedeti moramo, katere Industrijske panoge je treba favorizirati in pospeševati. Načrtno gospodarstvo bi v našem primeru ustrezalo principom sistematičnega reda in dela v gospodarskih odnošajih v naši državi. Tak načrt zahteva politika glede surovin, pa tudi vprašanje naše domače delovne sile. V zvezi z gospodarskim načrtom je potrebno ugotoviti, katere banovine so pasivne in ne morejo živeti od kmetijstva. V takih banovinah je treba forsirati industrijo, zlasti če so tam na razpolago surovine, sposobne delovne moči ln transportne zveze. Industrializacija naše države pa ima tudi svoje meje ln mora biti načrtno Izvedena. V tej zvezi smatramo tudi za potrebno, da se Izvede končna devalvacija dinarja. Naše blago na zunanjih tržiščih je predrago, ker izvozni, ki ne dobe polne protivrednosti deviz. Ko bi naša država sestavila tak načrt, bi bilo na mestu, da bi vsako leto določila nekaj sto milijonov dinarjev za izsledovanje našega rudnega bogastva in za pospeševanje gospodarstva sploh, nakar bi ugotovili koliko lahko izvozimo surovin ln koliko jih lahko sami predelamo. Doslej smo imeli 36 vlad, pa nam še nI uspelo, da bi dobili delovni načrt za naše gospodarstvo, ki bi naš narod te državo preporodil. Naše gospodarstvo je sicer našlo zaslombo na me-rodajnlh mestih toda vse delo je več aH manj individualistično; sedanje stanje državnega ln privatnega gospodarstva pa more trajno zboljšati le razumna načrtna politika, Gospodarske vesti ~ Specialne takse na potrdila pri izvozu sadja In vina. Trgovinski minister je izdal na osnovi uredbe o organizaciji Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine odlok, po katerem se za potrdila, ki jih Izda zavod o kakovosti Izvoznih proizvodov, pobirajo naslednje takse: sveže sadje 10 din od tone, sveže grozdje 15 din od tone, suhe češplje 15 din od tone, suha jabolka in suhe hruške 10 din od tone, orehi v lupini 10 din od tone, pekmez 15 din od tone, vino 3 din od 100 litrov. Kadar se ti proizvodi pošiljajo kot komadne pošiljke odnosno kadar ena pošiljka ne presega ene tone, znaša taksa za vsako potrdilo o kakovosti 20 din. Taksa se plača z nalepljen jem posebne znamke zavoda. Odlok Je stopil v veljavo z dnem olbjavev »Službenih novšnahe, to je s 13. januarjem. = Dražba kogubovlne v LJubljani bo 23. t m. v prostorih ljubljanskega vete-sejma. Dražbo, in to že 27-to, prireja lov-skoprodajna organizacija »Divja koža«, ki ima direktne zveze z Inozemskimi odjemalci. Namen te organizacije je, da pomore lovcem do čim ugodnejšega vnovče-nja lovskega plena. Plen pa mora biti dobro pripravljen ,to je, da so kože dobro in pravilno posušene na zraku, ne na peči! Kože se mora preje dobro očistiti in napeti. Dobro blago pošiljajte na naslov: »Divja koža«, Ljubljana — VeJesejem. = Dobiček londonskih veleban». Vseh pet londonskih velebank (Big Five) je sedaj objavilo bilance za leto 1938. Celotni čisti dobiček teh pet zavodov Je sicer nazadoval v primeri z lanskim letom za 0.7 milijona funtov, vendar Je dosegel še vedno 9.4 milijona funtov, t. j. 2 milijardi 470 milijonov dinarjev. = Označevanje številke poštnega predala!. Upravi pošte v Beogradu opozarja, da bo od 1. marca t. i naročnikom poštnih predalov dostavljala po plsmonošth vso ono pošto, kjer ne bo označena številka postnega predala. Ta svoj ukrep utemeljuje pošta s tem, da je sedaj v Beogradu okrog 1000 naročnikov poštnih predalov ln je manipulacija zelo otežkočena, ker si poštni uslužbenci, ki delijo pošto glede na veliko število naročnikov ne morejo zapomniti številk poštnih predalov posameznih naročnikov. — Znižano vožnjo (50*/a) je odobrila generalna direkcija državnih železnic v Beogradu vsem posetnikom pomladnega in jesenskega velesejma v Ljubljani Za pomladni velesejem bo veljala ta ugodnost za potovanje v Ljubljano od 31. maja do 12. junija, za povratek pa od 3. do 17. junija L L Za jesenski velesejem pa bo veljala znižana vožnja od 28. avgusta do 11. septembra oziroma za povratek od 2. do 16. septembra. =Tečaj sa sadjarske pomočnike. Kraljevska banska uprava priredi v tekočem letu n a vseh banovinskih kmetijskih šolah 14dnevne sadjarske tečaje za praktično Izobrazbo določenega števila sadjarskih pomočnikov (precepljevalcev) Iz posameznih sadjarskih okolišev. Tečajniki se bodo teoretično in praktično Izobrazili v vseh najvažnejših delih pil oskrbovanju sadnega drevja, zlasti j>a v precepljeva.aju starejšega drevja in v sušenju sadja. Tečaji bodo v treh razdobjih: a) od 12. do 20. aprila, b) od 12. do 14. Junija in c) od 25. do 30. septembra. Udeleženci dobe hrano in stanovanje na zavodih brezplačno. Ob zaključku tečaja delajo praktični izpit in prejmejo spričevalo, ki jih usposablja, da morejo opravljati razna sadjarska dela pri lastnikih sadnih vrtov, odnosno voditi sadne sušilnice, za kar dobijo primerno nagrado. Prosilci morajo biti najmanj 18 let stari. Prošnje vlagajo po okrajih na kmetijske zavode kakor sledi: Prosilci iz okrajev Novo mesto, Črnomelj, Krško, Litija» Kočevje, Ljubljana in Logatec na banovinsko kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu; prosilci iz okrajev Brežice, Laško, Celje. Gornji grad, Slovenj Gradec, Šmarje pri Jelšah na kmetijsko Šolo v Sv. Jurija ob Jož. tet, prosilci iz okrajev Maribor levi breg, Maribor desni breg Dravograd in Ptuj na banovinsko vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru, prosilci iz okrajev Murska Sobota, Ljutomer in Lendava pa na banovinsko kmetijsko šolo v Rakičanu. Prošnje Je vlagati do 28. februarja 1989 na ravnateljstva prej navedenih kmetijskih šol. Pravilno kolkovani prošnji (banovinski kolek za 10 din) se priloži: krstni list, domovnica, spričevalo o nravnosti in Šolsko spričevalo. Borze 16. Januarja Na Jugoslovanskih borzah je po padcu ob koncu prejšnjega tedna tudi danes klirinški tečaj nemške marke ostal na višini 13.80, tako v Ljubljani, kakor tudi v Beogradu in Zagrebu. Na ljubljanski bor- februar nudle po 13.60. Prav tako Jeostal nespremenjen specialni tečaj devize London na višini 238. Grški boni pa so se trgovali v Zagrebu po 38, v Beogradu pe po 37.50. Na zagretoSkem efektnem tržišču ss Je Vqjna škoda najprej trgovala po 47O, po-zneje pa se Je nudil denar po 472 (v Beogradu je bil promet po 473.50). Promet J« hll še v 4*/. severnih agrarnih obveznicah po 50 — 69-87. _ DEVIZE LJubljana. Amsterdam 2387.50—-2425.50, Berlin 1766.12 — 1783.88, Bruselj 742.50 — 754.50, Curth 995 — 1005, London 205.50 — 208.70, New York 4374.87 — 4434.87, Pariz 115.65 — 117.95, 150.75 — 152.25, Trst 231.45 — 234.55. Curih. Beograd 10, Pariz 11.68, London 20 70 New York 442.6875, Bruselj 74.84, Milan 23.30, Amsterdam 240.60, Berlin 177.55, Stockholm 106-60, Oslo 104, Kö-benhavn 92.40, Praga 15.14, Varšava 83.50 Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 472 _ 473, 4°/o agrarne 60 — 62, 4% severne agrarne 59.50 — 59.8750, 6°/t dalm. agrarne 88 — 89, 7®/o invest 100.50 bi.; delnice: PAJB 230 bi.. Trboveljska 186 _ 190, Narodna šumska 20 bl-, Gutmann 35 _ 46. Sečerana Osijek 100 bl., Osiječ-ka Ijevaonica 180 bL, Isis 35 bi, Jadranska 320 den. Beograd. Vojna Skoda 473.50 — 474 (473.50), 4*/» agrarne 60.75 den., 4«/. severne agrarne 59 den., &>/• begluške 90.25 — 90.75, 6»/« dalm agrarne 89.25—89-75 (89.50), 7»/o Invest. 100 den., 7°/o Blair 91 — 92, 8»/. Blair 97-75 — 98.50 (98), Narodna banka 7725 — 7800, PAB 228 den. Blagovna tržišča «ITO 4- Chicago, 16. Jan. Začetni tečaji: pSe-nica: za julij 68.625, za sept. 69.50; koruza: za maj 82.1250, za julij 83. Winnipeg, 16. jan. Začetni tečaji: pšo-nica: za maj 62, za julij 62.6250, za okt. 63 + Novosadska blagovna borza (16. t. m) . Tendenca neizpremenjena. promet srednji. Pšenica: baška, sremska ln slavonska L5» — 159; banatska 157 - 159. Rž: baška 142 50 _ 145. Ječmen: baški in sremski, 64/65 kg 149 - 151; jari, 68 kg 180 -185. Oves: baškl, sremski in slavonski 162 — 165. Turščica: baška pariteta Indjija In Vršac 101 — 102; baška, pariteta Indjija in Vršac, sušena 113 — 114. Moka: baška in banatska »Og« ln »Ogg« 247.50 - 257.50; »2« 227.50 - 237.50 »5< 207.50 — 217.50; »6« 187-50 — 197 50? »7« 157.50 — 167.50; >7 ln pol« 122.50 — 127.50; »8« 112.50 - 115. Fižol: baškl ln sremski beli, brez vreč 287.50 — 292-o0. Otrobi: baški, sremski tn banatski v ju-tastih vrečah 95 — 100. Iz Jesenic s— Občni zbor Gorenjskega akademskega kluba na Jesenicah. V sredo 4 t m. je bil na Jesenicah občni zbor Gorenjskega akademskega kluba Je to eden najmlajših akademskih klubov, ki so si ga ustanovili akademiki, živeči v radovljiškem srezu z namenom, da bi Jih družil ter obenem držal zvezo med starejšo in mlajšo generacijo. Velikih uspehov klub po enem letu svojega obstoja še ne more pokazati, ker se mora pač boriti z začetniškimi težavami. Na občnem zboru je bil izbran nov odbor, ki ga sestavljajo sledeči gg.: predsednik Plajh Avgust, cand. iur.; podpredsednik Thuma Slavko, stud. tech.; tajnik Stuler Klavdij, stud. iur.; blagajnik Božič Stanko, cand. iur.; odbornika Zvan Davorin, stud. agr., Hren Heri, stud. tech.; nadzorni odbor: Jan Lojze, cand. iur., Auguštin Herman, stud. med., Gogala Vladimir, cand. iur. Vsi navzoči so si obljubili, da bodo zastavili vse sile, da bo dosegel klub čim več uspehov. Javnosti pa se bo predstavil z akademskim plesom, katerega bo priredil 28. t m. v dvorani Sokolskega doma na Jesenicah. Iz Zagorja z— Dva Vloma. Pretekli teden sta bila izvršena dva podobna vloma in sicer prvi v Litiji ,drugi v Zagorja Na hiši znanega gostilničarja Antena Lindtnerja ob glavni cesti v Litiji je vlomilec utrl šipo in odprl okno gostilniške sobe, da je prišel v sobo in nato t kuhinjo. Tu si je postregel z jedačo in pijačo, nato pa je izginilo z njim precej obleke, tako nov ženski plašč, moška suknja in še to in ono v skupni vrednosti 3.000 din, V petek ponoči Je bil izviSen enak tvlom * trgovino Viktorja Müller ja v Zagorju poleg cerkve. Tu je vlomilec utrl šipo izložbenega okna in zlezel v trgovino. Odnesel je 180 din drobiža in se založil z blagom za moške obleke, da je trgovec oškodovan za 2.500 din. Nekateri so bili podnevi opazili dva mlada mo-gka, M sta se potikala okrog hiš blizu cerkve. Nekdo je ponoči opazil, da se neznan človek suče okrog trgovine, pa je bil tako preplašen, da se ni upal zavpiti na pomoč. Orožniki so prepričani, da sta oba vloma delo enega in istega človeka ali organizirane tatinske družbe. iz Ptuja j— Iz kriminalne ln sodne statistike ptujskega sodišča. Kriminaliteta v ptujskem sodnem okraju je v preteklem letu nekoliko padla, če jo primerjamo s prejšnjim letom, vendar pa je za naše kraje še vedno dovolj žalostna. Na kazenskem oddelku se Je v preteklem letu obravnavalo 1138 primerov, od katerih je bilo 1127 rešenih in sicer 663 z poravnavo, v 464 primerih pa je sodišče izreklo sodbo. Poizvedbe v kazenskih stvareh, za katere je pristojno okrožno sodišče, Je ptujsko sodišče izvršilo v 336 primerih, od katerih Je bilo dovršenih 303 in predloženih državnemu tožilstva Opomin j e valnih stvari je imelo civilno sodišče 1123. Drugih pravd se je obravnavalo in rešilo 843 izmed 880 došlih. Predlogov za prisilne izvršbe je bilo 3288 primerov in se jih je izvršilo 32 s prisilno upravo na nepremičninah, v 29 primerih pa je bila prisilna dražba nepremičnin. Rubežni na premičninah je bilo izvršenih 1053, poleg tega pa 402 na denarne terjatve Civilno sodišče je obravnavalo 967 zapuščinskih razprav. Prekli-nih postopanj je bilo zaradi delne ali popolne slaboumnosti 15. Najbolj živahno pa je bilo pri zemljiški knjigi Iz te se Je Izdalo 5433 izpiskov. Spominjajte se v mrzli zimi malih pevcev l ■(-•.j»-»! Med obiskom angleSkih državnikov ▼ Rimu sta se sestala ▼ Italijanski prestolnici tnTidens Tegn«^ Državniki dveh imperijev v rimski operi Nevllle Chamberlain, Mussolini, lord Halifax ln grof Ciano na balkona opernega gledališča v Rimu Ruski ledolomilec na raziskovalnem potovanji Topla morska struja v bližini Severnega tečaja 3efremov, pomočnik kapitana ruskega iedolomilca »Sedova« je sporočil v Moskvo: Ledolomilec plove še vedno onkraj 85. sporednika. Sedaj smo oddaljeni kakšnih 250 morskih milj od Severnega tečaja. Ladjo žene v glavnem sporedno s progo, po kateri je gnalo pred 40 leti Nansenov »Frame, samo dosti severneje. Zdaj smo v predelu, do katerega ni dospel doslej še noben človek. Ledna polja, ki nas obdajajo, se premiki jo v presekanih črtah, udarjajo drugo ob drugo in pokajo. To nam povzroča nemirne minute. V veliki razdalji od nas so se napravile mnoge razpoke, M jih je v mesečini dobro videti. To premikanje ledu nam je dalo mnogo dela. V decembru smo morali naše rezervne zaloge že dvakrat preložiti proč od razpok, ki so bile nastale. Tako velike premike ledu pod vplivam viharjev, ki pogostoma spreminjajo svojo smer, opazujemo prvič, od kar nas led nosi s seboj. Ladijska posadka Je zaposlena z velikimi, dragocenimi znanstvenimi deli za raziskan je Arktide. Redno proučujejo meteorološke, astronomske, magnetske in hidrološke pojave. Skoraj neprestano opazujejo magnetske viharje, ki v teh predelih skoraj nikoli ne nehajo. Hidrološka opazova- Največji hotel na svetu nja so pokazala, da Je v gloibdni 250 do 300 m topla vodna plast. Prosti čas izkorišča posadka s čitanjem in šahiranjem. Redno posluša tudi radijske oddaje. So v redni radijski zvezi z rtom Celjuskinom, Rudolfovim otokom in rtom Dobre nade. IVERI NÜfcoH n« porftaušaj poboljšati kekflnega moškega, öe to ni uspelo njegovi materi, ne bo niti tebi. Varuj se žensk, ka nikoli n« gorore. Tem rajši poslušajo. Samo ena stvar Je hujša od spomina že«v-ske: moška pozabljivost. Hvali ženske ln moške vedno za lastnosti, ki Jih nimajo, kajti baš o teh si domišljajo, da Jih imajo. V napakah drugih vidimo pogostoma opravičilo za naše lastne napake. Lahko je, ljubiti ljudi na drugem koncu sveta. Nasa želodčna ura Vsaka Jed potrebuje določen čas za prebavo in dobro je, če te čase vsaj za najvažnejša živila poznamo, da bomo vedeli izbirati. čaj, kava in pivo zapustijo želodec v 1 uri, mehko kuhana jajca, mesna juha In kuhano mleko v poldrugi url, hruške in cvetača v 2 urah, beluši in paradižniki v 2 in pol ure, surova jajca, krompir v oblicah, bel kruh, jagode in marelice v 2 in %, kuhana perutnina v 8, bravina v S in četrt, riž, špinača in govedina v 8 in pol, pečenka in kumarice v 4, orehi, gosja pečenka, svež kruh in račja pečenka v 4 in pol, goveji filet v 4 in slaniki, grahova kaša in zeleni fižol v 5, svinjina v 5 in % ure. Po teh podatkih je mogoče sestaviti primerne obede in večerje, kar je posebno važno za večerjo, kajti od hitre prebave je odvisno dobro spanje. Nemški radio-abonentt Dno i. januarja 1939. je imela Nemčija z bivSo Avstrijo, toda brez SudetSke dežele 11 in pol milijona radijskih albonentav. Izven nevarnosti Princesa Mafalda Hessenska je prošli teden zaradi pljučnice visela med življenjem In smrtjo; zdaj je nevarnost minila in bolnica se že nahaja na potu okrevanja Ovratnice na abonma Dobičkonosna domislica dveh podjetnih Američank NadiSavlJeni pisemski papir V Parizu so imeli papirniški industriale! pred kratkim zborovanje, na katerem so obravnavali vprašanje, zakaj naklonjenost do perfumiranega pisemskega papirja, ki ga je nekoč uporabljala vsaka dama, tako močno popušča. V preteklem polletju je znašala potrošnja tega papirja komaj četrtino potrošnje v L 1935. Zborovale! so v splošnem menili, da Js Iskati vzroka v tem, da so postale ženske dandanes vse bolj moške, nego so bdle prej. To se ne kaže samo na ta način, da opuščajo parfemirani pisemski papir, temveč tudi v tem, da segajo po večjih formatih, ki so Jih včasih upora/bljali samo moški. Moderne mlade dame niti od daleč niso več tako sentimentalne kakor nekoč, da bi svoja čustva spravljala na nežno dišeč, rožnat papir. Sport, film in druge modeme pridobitve so dovedle v tem ozlru do temeljitih preobratov. Proti temu nastopati, bi bilo brez pomena, zato so tudi zboroval ci sklenili, da bodo parfemirani pisemski papir v bodoče izdelovali le v znatno omejenih količinah, kajti nekoliko romantičnih duš bo nazadnje ostalo vedno tudi v ženskem svetu. Televizija v Italiji I« Rima poročajo, d« bo začela v najbližjem času obratovati prva italijanska televizijska oddajna postaja. Postaja je na Monte Mariu v severozapadnem dolu Rima in je baje najmodernejša na svetu. Nova palača «lemBkUi kancelarjev V Berlinu so zgradili in izročili svojemu namenu novo palačo za državne kancelarje. Zgradba Je reprezentativno delo, večinoma Iz marmorja. Na sliki vidimo vhod v Hitlerjevo delovno sobo Libanonske cedre Posekan so eno izmed čudovitih starih dreves Llbanand so silno ogorčeni Časniki napadajo z neverjetno ostrostjo odgovorne oblasti, zahtevajo odstavitev krivcev in ek-semplairične kazni zanje. Zgodil se Je namreč zločin, ki je zanj označba »barbarski« dosti pre mil. Eno Izmed čudovitih in slavnih libanonskih ceder so namreč poeekalL To se je zgodilo na skrivaj in če bi drvarjev po naključju ne bili zalotili pri delu, tal stvar odkrili dosti pozneje. Najslabše pri vsem tem ni samo to, da so podrli drevo baš na narodni drevesni dan, ki ga Slavijo vsako leto s tem, da sadijo na gola pobočja Libanona majhna drevesca, temveč tudi to, da je bila oblast Izdala nalog za ta Zločin. Cedrov les potrebujejo namreč za okrasitev libanonskega paviljona na newyoräki svetovni razstavi Pri vsem ponosu, ki ga Imajo Libanood, Id so postali šele pred nedavnim neodvisni pa si takšne žrtve Dt svetovno razstavo ne bi hoteli naložiti V celoti je namreč komaj Se nekoliko stuf libanonskih ceder in te so zadnje, ki so ostale po slavnih mogočnih gozdovih, ki so nekoč pokrivali to deželo in gorovje. Za posest teh gozdov so se v starem in sred« njem veku, a tudi še dosti pozneje borili z ognjem in mečem. Vse preostale cedre so pod narodno zaščito, kajti nikakor noče uspeti, da tal nekdanjo krasoto obnovili. Tudi če seme vzkali, nastanejo lz njega 14 bedna drevesca, ki kmalu spet odmrejo. Libanon je silno ponosen na svoje oeàri ln celo njegove znamke kažejo ta mogočmA la čudovita drevesa, ostanek neke prazgq» dovinske flore, Sprava na rimskih tleh Izvrstno in dobičkonosno domislioo sta Imeli dve stari newyoräki dami Helen Gleich in Adelheid Herzog, ženi dveh borznih mešetarjev, Id sta stopila že davno v pokoj. Ustanovili sta tvrdko, ki oddaja ovratnice na letni abonma. Za določen znesek, ki je po kvaliteti ovratnic različen, a znaša povprečno 30 dolarjev, dobe naročniki vsak mesec točno po eno ovratnico. Prej Se morajo izpolniti vprašalno polo, kjer natančno navedejo, kakšnih vrst ovratnice si žele. Lahko dobe tudi zbirko različnih ovratnic aH pa si tiste, ki jim niso všeč, zamenjajo za druge. Sprva sta obe dami mislili samo na nekakšno pomožno organizacijo za znance svojih mož, stvar pa je zbudila takšno navdušenje, da sta podjetje razširili Ker sta obe dami znani po svojem okusu in imata samo ovratnice boljše kakovosti, sta si v kratkem zagotovili več tisoč odjemalcev in nista za to potrebovali nobene posebne reklame. Sedaj sta na eni izmed najbolj prometnih newyorških cest odprli oelo veliko trgovino, kjer si vsak abonent, ki je svoj letni prispevek plačal v redu, proti izkaznici lahko vsak mesec izbere ovratnico, ki mu ugaja. Sam si je odrezal roko Kurjač osrednje visoke šole v Minnea^ polisu Henry Donnett je izvršil dejanje, ki nima mnogo primerov. Ko je ponoči v hiši sam kuril, je nastala neka okvara v eni izmed ogromnih peči. Hotel je stvar popraviti, pa mu je 600 kg težka klada nenadno stisnila desno roko in jo zmečkala. Preden bi dospela zjutraj pomoč, bi bil kurjač že davno izkrvavel in ker si nI mogel drugače pomagati je segel z levo roko po žepni nož in si z njim zmečkano roko odrezal. Da bi ne Izkrvavel, je nato rano zvezal z žico in odšel tako do najbližje rešilne postaje. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer mu bodo rešili vsaj življenje. i Tri teilte grad je V Toronto na kanadskem ozemlju se ©tvorili te dni največji ln najbolj razkošni hotel na »vetu. Gostom bodo na razpolago vse udobnosti — za drag denar.»« Ellsworth povečuje ameriško ozemlje »New York Times« objavljajo radio-gram EMsworthove odprave, glasom katerega Je ameriška raziskovalec proglasil SO tisoč četvornih km novega ozemlja v AntarktkU za last Zeddnjenih držav. Kulturni pregledi Desetletnica Zdravniškega vestnika S pravkar izišlim zajetnim 13. »veZkom Je >ZdravniSki vestnik« zaključil svoj deseti letnik: dejstvo, ki ga je treba z zadoščenjem vpisati v slovensko kulturno kroniko. Do osvobojen Ja Je bilo težišče vsega našega kulturnega prizadevanja v literaturi tn umetnosti, kajr Je po-\sem ustrezalo našim tedanjim razmeram. V kolikor smo sploh Imeli znanstveno književnost, Je zaznamovala večji napredek samo v zgodovini, literarni zgodovini in filologiji, nekoliko tudi v pravu, v vseh ostalih vedah smo z malimi izjemami gojili le poljudno poučno književnost in se terminološko šele pripravljali za nadaljnji razvoj. Z razširjenimi možnostmi in sredstvi v svoji narodni državi smo v teku prvega desetletja Jugoslavije Izgradili v univerzi ln njenih institutih, kakor tudi v r ekaterih znanstvenih društvih trdno pod-Lago za nadaljnji znanstveni in strokovni razvoj. Na tej podlagi se je v drugem desetletju razmahnilo delo, ki kaže vzlic vsem časovnim nevšečnostim ta našim posebnim razmeram že nekatere značilne rezultate. Seveda bo potrebno Se kakšno desetletje mirnega, smotrnega ln z zadostnimi sredstvi podprtega dela, da bodo na-£a prizadevanja v znanosti in v strokovni kulturi dobila tiste oblike, kakor jih sploh more doseči majhen, vendar pa kulturno aktiven in stremijiv narod. Vsekako smo se v drugem desetletju že precej »deliterari-zirali«. To seveda ne pomeni omalovaževanja literature ln umetnosti, ki Jim gre v sleherni, organično se razvijajoči kulturi važno ta v nekem smislu osrednje mesto. Nobena kultura, ki naj predstavlja normalno zrasli socialni organizem, pa ne more biti brez znanosti ta njenih domačih institucij, njene domače književnosti. Uredništvo »Zdravniškega vestnika« je * uvodnem članku prvega jubilejnega zvezka, ki pravilno označuje pomen narodnega jezika za sleherno kulturno življenje. poudarilo zvezo znanosti ta znanstvene revije z ostalim slovenskim kulturnim prizadevanjem, ki ga druži ta uvršča Skupen zagon, ljubezen do slovenske besede. Tu čitamo: »... šele ko bo ustvarjena tradicija, ko bodo korenine pognale v globino, potem se tudi viharja ne bojimo. Ob tem skromnem desetletnem Jubileju se slovenski zdravniki zavedajmo enega: malo, premalo smo dosedaj prispevali pri gradbi hrama slovenske kulture, čeprav najmanjši med evropskimi narodi, nismo zato nobene naloge onroščeni. Z vso požrtvovalno voljo se udeležujmo z ostalimi stanovi pri večni reformaciji slovenskega kulturnega življenja.« Zares, v tem Je cilj: vsakdo naj dobro, temeljito, umno ta lepo obdeluje svoj kulturni vrt; napredek celote — Jugoslavije — ne zavisi od velikih kompleksov, ki bi bili morda lahko bolj strnjeni, a zato bolj zanemarjeni ta težje obdelovani. Vsaka greda na tem vrtu — vsaka panoga ali stroka — prispeva k vrednosti, koristnosti in lepoti, vsega kulturnega vrta in sleherni izmed kulturnih vrtov ojačuje celotno državno »posest«. Samo tam, kjer bodo tla skrbno obdelana, se bo dovolj trdno zako-reninilo tisto, kar prlnaSa narodu duhovni sad, ga hrani s svojimi svežimi sokovi, mu daje moralne moči in vzpodbuja njegovo voljo in veselje do nadaljnjega napredka. Tradicija, ki je drug izraz za dobro pripravljena kulturna tla, v katerih leže energije ie izvršenega dela ta Izbrana, žlahtna semena novih duhovnih sadov, je potrebna tudi v znanosti ta v strokovni kulturi. Desetletnica »Zdravniškega vestnika« pričuje, da se začenja v tem smislu in duhu ustaljevati, zgoščevati to rasti v globino tudi domača medicinska kultura. Marsikakšna vrzel Se opozarja na pomanjkljivosti te mlade rasti, toda začetne tež-koče so premagane, revialno središče se zdi utrjeno, kontinuiteta v medicinski književnosti izpostavljena to smernice nadaljnjega razvoja začrtane Odveč bd bilo še posebej poudarjati koliko je na tem zainteresirana vsa naša kultura ta kaj pomeni za naš skladni kulturni ta socialni razvoj uspeh in napredek domače medicine, Id ne more pogrešati domače medicinske literature! Ni si mogoče misliti, da se bomo kdaj emancipirali na tem važnem, bistveno mednarodnem področju, vendar nas ta nedosegljivi smoter ne bi mogel opravičiti, da bi tudi te znanosti ta strokovne kulture ne vključili med temelje narodno-kulturne zgradbe ta prilagodili njeni arhitektonski liniji. Imamo dovolj razlogov, da smo ponosni na si ehern resnično tehten doprinos v Slovensko medicinsko književnost in nič manj razlogov, da smo hvaležni vsem, ki brez ozira na gmotno nagrado ta vnanji uspeh prispevajo s svojimi razpravami ta članki k uveljavljenju naše besede in njenega duha v medicinski književnosti. »Zdravniški vestnik« Je bil ▼ zadnjem času, če sino prav poučeni, nekoliko omajan v svojem obstoju, toda trdna volja, združena z ljubeznijo do domače kulture, je zmagala nad dvomi ta omahovanjem. Z obsežnim desetim zvezkom desetega letnika se je poslovil iz njegove redakcije dr. R. Neubauer, ki ie uspešno vodil ta strokovni časopis v letih ko je bilo treba šele izgraditi prvo ta edino slovensko medicinsko znanstveno glasilo. Želeti bi bilo, da bi nova redakcija z novim vzgonom in novimi sredstvi uspešno nadaljevala to plodno delo ta zagotovila slovenski znanstveni kulturi eno njenih reprezentativnih glasil. Obžalovati je samo. da je bila ob tej spremembi ukinjena priloga » E v g e -n 1 k a « edino glasilo prevažnih evgenič-nih prizadevanj v Jugoslaviji, vendar upamo, da se bo uspeli poskus dr. B. Skerlja pojavil v drugi, morda samostojnejši revialni obliki. Kajti evgenika Je sonce, ki je šele nedavno vzžUo na nebu znanosti in njegovih žarkov bo treba vedno bolj tudi našemu narodu. (Prikaz vsebine obeh listov bomo še objavili) — študija o beograjskem človeku KV. Velmar Jankovič, »Pogled s KaHmeg-dana«) Znani dramatik ta esejist g. Velmar Jankovič je svojo najnovejšo knjigo skromno imenoval »Pogled s Kalimegdana. Raz-ma tran ja o beo gradsk om čoveku«. V resnici je to zgodovina mesta, pod čigar zidovi so se vojskovali Kelti, Huni, Slovani, Madžari, Nemci ta ki je kot prestolnica predvojne Srbije predstavljalo resnično sintezo naporov to prizadevanj vsega naroda. Posebno toplo so orisani zgodovinski dogodki od 1. 1804—1918, ki tvorijo organsko celoto, »narodno revolucijo«, ki je privedla do osvobojen ja Srbije to kot svoje Eadnje dejanje prinesla osvobojenje to ze-llinjenje Jugoslavije. Od meditacij na nekdanjem Fl čir Ba-Jiru, »hribu za razmišljanje«, kakor so HIŠNI KLJUČ Mož in iena se odpravljata v nedeljo popoldne z doma. Pred hišo vpraša iena tnoža, ali je zaklenit vrata, »Seveda«, pravi moi. »Kakšen seveda? Človek takSne reči po-tabi in tudi tebi bt s« utegnilo kaj takega primeriti.«: »Prav dobro vem, da sem zaklenil.* »Prav dobro? DobroI* Na drugem oglu se iena ustavi. ' »Ali si res prepričan, da si zaklenit?* »l, seveda semic »Možje niste preveč zanesljivi. N• vem, vh naj bi ti verjela?* »Kar verjemi mil Vrata so dobro zaklenjena.* »U pam.* »Jaz tudi*, meni moi. »Kaj praviš? Samo upaš? Torej nisi prepričan, da si dobro zaklenil?* »Prepričan sem.* Žena ga prime za roko. »Mož, meni se tako čudno zdi. Kaj, če ti se zmotil?* »Pojdi noi Kaj ti Je danes? Saj nisem prvič zaklepali* »To je lahko reči. TakSna lahkomiselnost 'Je že dostikrat napravila hude reči.* »Zdaj pa molči!* 5 * Moi in lena gresta dalje, on premišljuje svoje, ona pa svoje. Tedaj pa iena spet obstane in reče skoraj jezno: »Reci karkoli, jaz se hočem prepričati. Vrniva sel* Mož je jezen. »Ali mislli, da znaS samo ti vrata zaklepati?* Začneta se pričkati, potem pa sa le pomenita ln se vrneta proti domu, da se prepričata, kdo Ima prav. Ko sta pred vrati stanovanja, iena poizkusi s ključem. Vrata so bila zaklenjena, da bolje biti niso mogla. Mož žari od škodoželjnosti. Zeni pridejo skoraj solze v oči, tako Je osramočena in jezna, ker Je moi zmagal. Nato se v drugo odpravita na tzprehod. čez dve uri rele lena tvojemu motu, tako mimo grede: »Vrni mi ključe, ki si Jih prej vtàknil v tep* »Ključe? Saj Jih moraS sama imetll* Žena išče in išče. premišljuje, potem pa Vzklikne: »Ježeš, v vratih sem Jih pozobilal* imenovali Turki Kalim egdan, prihaja Velmar Jankovič na opis človeka beograjske usmerjenosti odnosno Srba v širšem smislu besede to naposled celo sploh Jugoslo-vena. G. Velmar Jankovič riše Beograjčana te mentalitete v njegovem odnosu do religije, rodbine, demokracije to raznih političnih to socialnih vprašanj. Čeprav goji pisec močno ljubezen do Beograda to njegove zgodovine, se približuje tudi današnjim problemom in dogodkom, zlasti še hrvatskemu vprašanju. Poglavitni vzrok srbsko-hrvatskega antagonizma pa odkriva Velmar Jankovič v neslovanskem mišljenju ta čustvovanju Hrvatov, ki da so preveč podlegli tujim vplivom ta imajo v sebi še mnogo tega, kar imenuje pisec »austrijski toksin«. Zanimivo je, kar pripoveduje Velmar Jankovič o križišču, na katerega je zašel današnji Beograd. Odtod ogromna raznovrstnost v mentaliteti včerajšnjega ta današnjega Beograjčana. Ker je ta razvoj potekal zelo hitro, je bilo treba delati velike skoke in prenagljene korake, to pa povzroča rieizglajenost to kaotičnost, kar se menda nikjer drugje ne kaže v toliki meri kakor v Beogradu. Tako Velmar Jankovič razlaga tudi silno pohlepnost novih Beograjčanov po užitkih to zabavi. G. Velmaru Jankoviču bi lahko očitali, da presoja zgodovino ta razvoj Jugoslavije preveč enostransko, s stališča Beograjčana. Prezrl je oplojevanje Beograda s strani Jugoslovenov izven Srbije. Prav posebno pa je bil pozabil na veliki delež, ki so ga kneli pri ustvarjanju Jugoslavije Slovenci, Id dobivajo prav zaradi srbsko-hrvatskega antagonizma vse večji pomen v tej državi. Dasi knjiga ni brez napak, je vendar treba poudariti, da je zelo zanimiva: študija posebne vrste ta novum v naši književnosti. Dr. J. Chlapec-Gjorgjevič države prfkaaufla pro«. kjObenhtuvgk» univerze dr. Martin Vahl, o gospodarstvu pa piše jugoslov. generalni konzul T*. Olesen. Zanimiv je prispevek muzejskega inšpektorja dr. Jaha. Brandsteda o dansko-jugoslov. sodelovanju y arheologiji, pri čemer omenja zlasti delo Dancev pri raziskavanju solinskih In splitskih starta, obenem pa prikazuje najznačilnejše uspehe Jugoslavije v arheologiji med njimi tudi sodelovanje ljubljanskega univ. prof. dr. Sarte pai odkopavanju Stobija. Zanimiv Je tudi pregled jugoslov. literature v njenem tisočletnem razvoju, ki ga je na-kratko orisal univ. prof. Anton Kartgren. Omenjene so samo najvažnejše stroje to pojavi brez navedbe imen. o Jugoslov. umetnosti, posebej Se o Meštrovičevem delu, plSe docent dr. Christian Elltag. Glasbeno življenje pa prikazuje kapelnik Sv. Chr. Felumb. Izmed Slovencev so omenjeni Osterc. Skerjanc ln Adamič. O jugoslov. ljudski umetnosti je prispevala informativen članek sllkartca Hernny Ha- 4L pregled prometnih razmer, ki ga je spi. sai tag. Per Kampmann. Krasno in obilno ilustrirani zvezek zaključuje članek višjega želez, uradnika Gustava Hanseaa »Jugoslavija kot dežela turizma«, ki omenja tudi Ljubljano in zlasti Bled — >en Idyllemea Ictyi«. Jubilejna publikacija Je vzlic svojemu skrvmnemu obsegu (24 str.) zaradi prispevkov ria.Ti»kih sodelavcev in zaradi krasnih ilustracij v čast našim danskim prijateljem. Spomenik nove Italije v Rimu. Na Tra-janovem antičnem stebru v Rimu bo postavil kipar Fontana v klasičnem stilu izgrajeni spomenik v obliki 36 m visokega in 4 m debelega stebra, ki ga bodo ovijali reliefi z ramimi motivi iz novejše politične zgodovine Italije. Tu bosta upodobljena tudi simbola dveh rek: Tibere kot zibelke Italije ta Nila kot soseda novega Imperija. Spomenik bo stal na Via dell'Impera Zapiski Smrt prof. dr. Miloša Weingarta, ki smo jo že zabeležili v okviru naše kulturne kronike, odmeva po vsem slovanskem svetu. Češki listi predvsem obžalujejo izgubo izvrstnega poznavalca ta ljubitelja češkega jezika. Prof. Weingart je pripadal Praškemu lingvističnemu krožku, temu najmo-derneje usmerjenemu znanstvenemu združenju v vsej srednji Evropi Njegovo najožje znanstveno poiročje je bila starocer-kvenoslovanščtaa. Prav v zadnjih dveh letih je izdal dva zvezka svoje »Rukovčti sta-soslovènSttay«. 2e i 1913 je objavil obsežno studijo o začetkih bogomilstva, v L 1922—23 pa dve knjigi bizantskih kronik v cerkvenoslovanski literaturi. Pisal je tudi v starejši zgodovini slovanskih jezikov ta o zgodovini slovanske filologi je, uredil zbornik »Spisovné slovanské jazyky v pfi-tomnostl« (1937) ta objavil mnogo pod-netnih člankov o problemih slovanskega sodelovanja. Danska publikacija o Jugoslaviji Dan- sko-jugosi združenje v Kjöbenhavnu ( Ko-penhagnu ) je izdalo za dvajsetletnico Jugoslavije elegantno opremljeno publikacijo v danskem jeziku z naslovom »Jugoslawen«. Uvodne besede so prispevali: z danske strani minister Th. Stauning ln minister E. Biertog, z Jugoslovenske pa ministrski predsednik dr. Stojadinovič to poslanik Milorad Stražnicky. O jugosdov. zgodovini podaja pregled tisočletnega razvoja Ejnar Dyggve, predsednik Dansko-jugoslov, združenja, zemljepisni položaj SPORT Plavalni sport dobi drugo lice Važne podrobnosti o letošnji bogati plavalni sezoni V nedeljo ae je v Zagrebu vršila važna seja upravnega odbora Jugoslovanskega plavalnega saveza ki so Ji prisostvovali tudi delegati vseh šestih podsavezov. Seja, ki je bila nekako nadaljevanje aavezne glavne skupščine, Je imela namen nalogo, dokončno razčistiti vse probleme, ki so v zvezi z bodočim delovanjem plavalnega saveza to njegovih klubov to so na skupSčtol sami ostali še nerešeni Celih sedem ur Je trajala ta zgodovinska seja, ki J« našemu plavalnemu športu dala povsem novo lice to tudi definitivno skonstruirala sliko plavalne sezone 1939. Za vsa vprašanja, ki so na te j seji bila na dnevnem redu, je splitski JŠK Jadran pripravil na hitro roko bolj iniciativne kakor pa precisolo Izdelane predloge, ki sta jih podprla tudi oba naSa ligaSka kluba, sušaška Viktorija ta Ilirija in s katerimi je v glavnem soglašal tudi četrti v skupini najmočnejših, dubrovniSki Jug. Zanimivo je, da je tudi ta seja skoro vse zaključke napravila na osnovi popolnega sporazuma, je dubrovniSki delegat g. Josip šoltar je nekajkrat zahteval pripombo v zapisnik, da se s pravkar storjenim sklepom ali odločitvijo, ki . so Jo soglasno sprejeli ostali delegati, ne strinja. Vendar se je zdelo, da so tudi vsa taka nezadovoljstva Dubrovnika bila le bolj formalnega značaja, saj je vrlim Dubrovničanom že nekako v krvi da morajo biti nezadovoljni! Ko Imamo torej letošnjo plavalno sezono v glavnem že ugotovljeno, si oglejmo nekoliko, kakšne dogodke bomo doživljali v plavalnem športu v letu 1939. Nacionalna liga Klubsko prvenstvo Jugoslavije se bo po dveh letih poizkusne dobe, v katerl je Italijansko-jugoslovenski turnir za jadranske pokale prepričal tudi največje nasprotnike ligaškega sitema, da je tak način le najprimernejši vršilo i za plavanje i za skoke i za vvaterpolo med Štirimi najmočnejšimi našimi plavalnimi klubi Viktorijo, Jadranom, Jugom ta Hitijo, ki tvorijo tkzv. nacionalno ligo. To prvenstvo se bo vršilo enako kakor je bilo tekmovanje za Jadranski pokal, namreč v obliki tour-retour dvobojev med posameznimi klubi 2e skupščina saveza v decembru je v nacionalno ligo določila navedene Stiri klube na podlagi njihovih dosedanjih uspehov v domačih prvenstvih, v mednarodnih ta reprezentativnih tekmovanjih. Seveda pa velja to le za leto 1939. Ob koncu letošnje sezone pa bo smel medeonski prvak izzvati zadnjeplasirani ligaški klub na kvalifikacijsko tekmo, ki se Ima Izvršiti v mestu izzivača po ligaškem programu. Ako bo izzvani premagan ali ako se lzzlvaču ne bi odzval, Izpade lz lige to na njegovo mesto stopi novi klub, letošnji medeonski prvak. Ostre sankcije so bile tudi določene za ligaški Wub, ki bi v teku sezone Izstopil iz ligaškega tekmovanja: tak klub mora ostalim trem ligašem plačati penale po 6000 din, uničijo se mu vsi že doseženi uspehi izgubi pa tudi pravico nadaljnjega sodelovanja v nacionalni ligi. ki si Jo mora šele znova pridobiti z zmago v medeon-skem prvenstvu. Ta gotovo zelo hud ukrep je bil sprejet pa« zaradl tega, da se udeleženci zavarujejo pred dostikrat nepremišljenimi to prenagljenimi ukrepi ko moštva zapuščajo tekmovanja. Za tekmovanje v nacionalni ligi Je že bil deftaitivno določen program tekmovanja to njega vrstni red, ki je za vse tekme Isti to se ima Izvesti v enodnevni prireditvi po želji prireditelja, bodisi popoldne, bodisi zvečer* 1. 400 m prosto gospodje, 2. 100 m hrbtno dame, 2. 200 m prsno gospodje, 4. 100 m prosto dame, 5. 100 m prosto gospodje, 6. 200 m prsno dame, 7. 100 m hrbtno gospodje, 8. skoki gospodje, 9. 4 X 50 m prosto dame, 10. 4 X 200 m prosto gospodje ta 11. Waterpolo. V ligaški program so torej vendarle sprejeti tudi skoki, to sicer v istem skromnem obsegu, kakor so bili v tekmovanju za Jadranski pokal, namreč, da se skače-ta kot obvezna skoka prva dva skoka olimpijskega programa, nato pa še dva poljubna iz m., IV. to V. skupine tabele mednarodnega pravilnika. Za vsak klub nastopita tako v skokih kakor tudi v plavanju po dva tekmovalca to po eno moštvo. Interesantno je , da si Je dubrovniSki Jug pridržal koncesijo, da v Dubrovniku skokov ne bo prirejal, ker da za postavitev deske na plavališču ni dovolj globoke vode. In vendar so tam že bila meddržavna tekmovanja v skokih s češko ln z bivšo Avstrijo! Za klubskega prvaka v plavanju, t. J. za tisti klub, ki v ligaškem tekmovanju v plavanju doseže največ točk, Je minister za telesno vzgojo naroda dr. Maštrovič daroval pokal, ki Je dve leti prehoden. Za klub, ki doseže v letu 1939 največ točk v moških plavalnih disciplinah, je daroval pokal urednik »Novosti« ta tehnični referent plavalnega saveza g. Hrvoje Macanovič, tretji pokal za klub, ki v ženskih plavalnih disciplinah osvoji največ točk, pa bo priskrbel savez. Oba poslednja pokala prekleta že letos v deftaitivno last Termini tekem nacionalne lige so naslednji: Julij: 7. Viktorija : Ilirija na Suša-ku; 11. Jadran : Ilirija v Splitu; 15. Jug : D'rija v Dubrovnika; 22. Jug : Jadran v Dubrovniku; 24. Ilirija : Viktorija v. Ljub- ljani — Avgusti 1. Jadran : Jug v Splitu; 4. Viktorija i Jug na Sušaku; 9. Ilirija t Jug v Ljubljani; 16. Jadran : Viktorija v Splitu; 19. Jug i Viktorija v Dubrovniku; 22. Ilirija : Jadran v Ljubljani; 25. Viktorija : Jadran na Sušaku. Dogovorjeno Je tudi bilo, da se vsem tekmam v Dubrovniku priključi te enodnevno gostovanje naslednji dan a posebnim programom ker ima Jug s postavljanjem plavališča prevelike stroške, ki jih v enodnevni prireditvi ne more pokriti To koncesijo so vsi trije ostali klubi dobro-voljno Jugu radi dovolili za minimalno odškodnino. ki bo Jedva zadostovala za kritje stroškov tako podaljšanega bivanja v Dubrovniku. Državno prvenstvo JonlorJev Ligaški klubi so tudi za državno prvenstvo juniorjev vložili predlog, ki ga je stavil splitski Jadran, vendar pa je bilo sklenjeno, da se tu ostane pri starem načinu in ae tu ne bo zaenkrat uvajalo ni-kakih novo tari j. Vršilo se bo letos državno prvenstvo Juniorjev v soboto ta nedeljo 12. to 13. avgusta v Hercegnovem v Izvedbi tamkajšnjega Jadrana. Elitno državno prvenstvo poedlncev Slaba izkustva z letošnjim prvenstvom poedlncev ki jih je na svojih ramah bridko občutila naša Ilirija kot prireditelj tega letošnjega tekmovanja, so privedla do čisto novega osnovnega načela: prvenstvo poedlncev mora postati elitna prireditev naših plavačev. Odslej na prvenstvo poedlncev ne bo smel vsak in ae tekmovalec sploh ne bo mogel prijaviti sam ali potom svojega kluba. Na prvenstvu poedincev bodo v bodoče smeli starta ti samo oni tekmovalci, ki jih bo pozval savez to savez pa bo pozval samo tiste, ki so v dotični sezoni dosegli na dotični progi predpisani minimum. če bo tak tekmovalec tudi na prvenstvu dosegel rezultat Izpod minima, mu bo savez plačal vse stroške potovanja na prvenstvo in nazaj, razen tega pa tudi oskrbo, in to če je njegovo bivališče oddaljeno od mesta tekmovanja manj kot 400 km za tri, bolj oddaljenim pa za Stiri dni Prvenstvo poedincev ae mora vsako leto izvršiti osem dni pred najvažnejšim nastopom državne reprezentance ln to v kraju, kjer prilike najbolj ustrezajo prili-likam v tistem mestu, v katerem bo star» tala reprezentanca. Vsi prvoplasiranl na prvenstvu poedincev bodo dobili državni grb z uvezeno letnico ln pravico nositi ta grb na svojem plavalnem dresu. V naslednjem navajamo poleg to€k ln disciplin, v katerih se bo tekmovalo na prvenstvu poedlncev tudi že določene minimalne rezultate, ki Jih bodo morali tekmovalci v teku sezone doseči da rt pridobe pravico starta na prvenstvu poedlncev. Gospodje: 100 m prosto min. rez. 1:04, 200 m prosto 2:28, 400 m prosto 5:80, 1500 m prosto 23:00, 100 m hrbtno 1:18, 200 m prsno 3:02. Dame: 100 m prosto min. rez. 1:18. 400 m prosto 6:30, 100 m hrbtno 1:35, 200 m prsno 3:35. Za letošnje leto je termin prvenstva poedincev 2. in 3. septembra, mesto pa še ni določeno, ker še ne vemo deftoitlvno, kje bo teden dni kasneje dvomateh z Madžarsko, ta Je prepuščeno savezu. da odredi kje bo letos naša elitna plavalna prireditev, (Se bo nadaljevalo) V neka) vrstah Razen precej Številnih športnih prireditev na terenu — predvsem uspelega smučarskega zleta Gorenjcev v Kranjski gori in vrste nogometnih tekem za tako imenovani zimski pokal — le zadnja nedelja prinesla tudi več pomembnih športnih sestankov, konferenc ln občnih zborov, na katerih vseh se je razpravljalo o novih načrtih za čim uspešnejše delo v aportu aJi pa urejevalo razne spore, ki so kvarno vplivar li n« složno delo v njem. Razen plenarnega sestanka pooblaščenih zastopnikov ligaških plavalnih klubov ln celotne uprave plavalnega saveza zaradi končne redakcije propozicij za novo plavalno prvenstvo Jugoslavije, o katerem pišemo obširno na drugem mestu, so imeli v Zagrebu važno konferenco tudi naši atleti. Na dnevnem redu so bili številni problemi, ki so v znamenju splošne sprave ostali nereSeni na zadnjem občnem zboru. Na sestanku je bila sprejeta nova razdelitev dovoljenih disciplin za juniorje po sa veznem predlogu, medtem ko so bili odklonjeni predlogi enakega izvor» za uvedbo tako imenovanih neodvisnih atletov in za delitev v razrede. Rekordov, ki jih ne vodi mednarodna atletska federacija, tudi pri nas ne bodo več vodili Ustanovljena je bila posebna skupina atietov-internacio-nalcev, ki jih bo izbiral savez Dolžina proge za cross-country za drž. prvenstvo je bila podaljšana od 7500 na 10.000 m. Tabele najboljših atletov bodo ostale, toda le za najboljših 30 atletov, brez ocenjevanja po točkah. Na prihodnjo olimpiado bodo poslani atleti, ki bodo dosegli vsaj rezultate dvanajstega plasiranega na zadnji olimpiadi v Berlinu. Državno prvenstvo posameznikov bo deloma v Ljubljani, deloma pa v Beogradu. V Zagrebu Je hnsl s?«oJ redni občni tfec* Se zagrebški kolesarski podsavez, na katerem je poteklo v»e v najlepšem redu. Organizacija je imela ▼ preteklem letu največ težav zaradi delavcev, ki so jI drug za drugim obračali hrbet. Za novega predsednika je bil Izvoljen Mijo Slezak, znani kolesarski pionir iz Medjimurja, ki Je ie prekoračil 70. leto starosti Stari »o le te zmerom stari .. Buren izredni občni zbor to hnetl dalj« nogometaši v Osijeku, kjer »o ae dajali zaradi spora, ki ga je imel Bata • podsave-zom zaradi preostrega kaznovanja nekaterih njegovih igralcev Kljub temu. da se je Bata dobro pripravil za napad na podaar vezno upravo, je vendarle glasovanje a 24:14 glasovom izpadlo v prilog stari upravi, ki je tako še dalje ostala na dedu. Vaino mednarodno športno konferenco so imeli konec preteklega tedna tudi v Sofiji, in sicer vsi balkanski kolesarski «avr-zi Razen lepih besed z« skupno siportno delo vseh balkanskih držav je bil »prejet tudi konkretni predlog, da bodo prve kolesarske tekme za prvenstvo Balkana v teku meseca julija 1939 v Sofiji. Za te tekme je bil določen tudi podrobni spored Na konferenci je rumurnsk* delegat sprožil to-di misel, da bi se tradicionalna tridnevna kolesarska dirka iz Beograda v Sofijo podaljšala za nadaljnje tri dni od Sofije do Bukarešte. Češkoslovaška smučarska sveža j» sklenila, da ne bo poslala svojih smučarskih reprezentantov na svetovno prvenstvo v Zakopane, ker smatra, da njeni tekmovalci zaradi pomanjkanja treninga niso v dovolj dobri formi. Kakor te zdi, je to to izgovor na papirju... Tečaj za alpsko kombinacijo ▼ Planici Po zelo uspelem tečaju za teke, ki ga j« vodil naš olimpijec Franc Smolej, bo organizirala smučarska sekcija SK Ilirije še tečaj za alpsko kombinacijo. Tečaj bo tudi v Planici in sicer v času od 22. Januarja do 5. februarja, vodil ga bo pa strokovnjak Seelosove šole g. Kari Russ, nemški državni športni učitelj iz Innenkremsa Vežbe v slalomu se bodo vršile na plazovih pod Cipernikom, vežbe v spustu pa s Kotovega sedla. Tndl hokejisti gredo r Planice. Ker Je pobralo Južno vreme zadnje ostanke ledenS plošče na drsališču Ilirije, bo prenesla hokejska sekcija svoj trening na drsališče v Planici, kjer so ledne prilike še zmerom ugodne. Velika škoda je. da je planiško drsališče premajhno ln na njem nI mogoč regularen igralni trening, ki je naSim hokejistom pred skorajšnjim nastopom na svetovnem prvenstvu tako nujno potreben. Razpis prvenstva LZSP v klasični kombinaciji v Zagorja ob Savi LZSP razpisuje podzvezino prvenstvo ▼ klasični kombinaciji v teku to skokih v dneh 21. in 22. januarja t i v Zagorju ob Savi v izvedbi amuškega odseka SPD v Zagorju. Spored: t soboto dne 21. t. m. ob 16.: a) tek Juniorjev (letniki 20—21) ta b) tek seniorjev na okoli 15 km dolgi progi a startom to ciljem pri Sokolskem damiu. V nedeljo dne 22. t m. ob li sfcoM m kombinacijo, Istočasno konkurenčno ska*canje za juniorje to seniorje na skakalnici r Zagorju. Tekmuje se po pravilnikih JZSS. Udeležba je dovoljena vsem podzvezam, p*-avico do starta Imajo vsi tekmovalci verificirani pri JZSS. Prijavntoe ni Prijave Je trs-ba poslati do srede 18. t m na naslov: Lojze Mahkovec, Ljubljana, kavama Evropa. Naknadne prijave se sprejemajo proti prijavnini din 10.— pred startom. Na tekmovalni prijavnici je brezpogojno navesti ime, priimek, rojstno leto in disciplino, v kateri bo tekmovalec startal Žrebanje Številk ta obrazložitev proge bo pol ure pred startom. Prvak v kombinaciji prejme naslov «prvaka LZSP v kombinaciji za sezono 1938-39«. Prvi trije lz vsake skupine prejmejo darila, če prejme tekmovalec že eno darilo v kombinaciji ne more prejeti tudi darila za tek. Prvi trije najboljši tekmovalci izvenljubljanskih klubov, članov LZSP, prejmejo diplome. Razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad bo v nedeljo 22. t m. ob 16. uri ▼ Sokolskem domu. Vodstvo si pridržuje pravico do membe programa. Romunski hokejisti v Ljubljani. Za primer da se bo vreme nepričakovano izboljšalo, se bo ustavil v Ljubljani na dvodnevnem gostovanju romunski prvak T. C. Roman iz Bukarešte, ki je že mesec dni na turneji po vsej Evropi K nam prispe na povratku v domovino iz Milana. Tekme bodo po možnosti v petek in soboto zvečer. Smučarski klub Ljubljana obvešča vsi smučarske klube, da ima na razpolago za vse prilike tekmovanj razne plakete za slalom, smuk, tek in skoke ter diplome. V slučaju potrebe naj se klubi obrnejo na klubovega gospodarja Oskarja Kürner ja, Ljubljana, tv A. Goreč, Ljubljana, Tyr-ševa cesta št 1. Iz LNP. Drevi ob 19. seja p. o. — Ob 20. seja u. o. — Tajnik. Sneine razmere Kranjska gore 810 m: 1, oblačno, 40 cm snega, Južen, sankallSče uporabno, Bateče-PIanica 870 m: +2, delno oblačna 54 cm snega, južen, Skakalnice uporabne Planica-SIatna 950 m: +J, delno oblačno, 64 cm snega, južen. Bled 501 m: +2 dež. 30 am snega, južen, drsaliSče neuporabno, Dovje-Mojstrana 650 m: +1, dež, 00 om snega, Južen, Gorjuše 1000 m: —1, 50 cm anega, vetrovno, Mariborska kote bi Pohorski dom 1080 mt —4. delno oblačno, sneg osrenjen, Peca 1654 m: +1, solnčno, 100 cm snega, osrenjen, mirno, Rimski vrelec 530 m: —2, solnčno, 80 cm snega, osrenien, mirno, 15. L 1939 Velika planina 1558 m: —5, 125 cm snega, osrenjen, po robovih spihan. Dom na Krvavca 1700 m: —4, 115 cm ane- «a. Koča na Peska 1S82 m: —2. 90 cm snega, Mozirska koča 1344 m: +3, 90 cm snega. Južen. . _______ ,.. i___ • P. G. 36 Strel u grajski Knjižnici Roman »V Londonu sem potem opazil, da jih v mojem toaletnem kovčegu ni. Reči hočem,« je popravil, »v tistem kovčegu, ki sem ga bil prinesel s seboj.« »Kaj se pravi to?« »Pomotoma sem bil vzel drug kovčeg.« »Kaj? Kovčeg, ki je bil last nekoga drugega?« »Da, a mojemu za las podoben.« »Razjasniva to do dobrega!« je rekel Meredith. »Kakšen je bil kovčeg na pogled?« »Iz krokodiljega usnja.« »Drag kovčeg?« »Da. Bil je darilo.« »Razumem. Dalje!« »Majhen kovčeg iz krokodiljega usnja z mojim monogram om. « »Z vašim monogramom?« »Da.« »Ali ste ga imeli na vlaku iz Biarritza v Pariz še pri sebi?« »Pri sebi prav za prav ne. S svojimi ostalimi Stvarmi vred sem ga dal odpraviti v prtljažnem vozu.« »Aha! In ga v Parizu niste odprli?« »Ne, šele doma v Londonu.« »Ali j« bU vai kovčeg zaklenjen?« »Da, in nepravi kovčeg tudi. A po čudnem naključju ga je moj ključ odklenil. Sele ko sem videl vsebino, sem spoznal, da ni moj.« »Hm. Čujte, Fawcett kdo mi je porok, da je vse to res?« »Samo jaz, a resnica je.« »Ali zanesljivo veste, da ste imeli svoj lastni kovčeg, ko ste v Biarritzu zapustili hotel?« »Povsem zanesljivo. Sam sem ga nesel v taksi. « »Prav. Ali po vsebini ni bilo moči dognati, kdo je lastnik zamenjanega kovčega?« Fawcett je zmajal z glavo. »Ne. V kovčegu so bile samo običajne potrebščine za umivanje in britje, aparat Gillette, dve ščetki in dva glavnika — « »In nikjer nobenega monograma?« »Ne, gladka ebenovina. Višnjeva svilena pidža-ma, par usnjenih copat in pol tucata romanov.« »Novih ali prebranih?« »Novih. Kriminalnih romanov. To vem zanesljivo, ker sem jih obdržal.« »Kaj se pravi, obdržal? Ostalih reči nimate več?« »Ne, ostale reči sem zavrgel.« »Kaj ste storili?« »Neumnost, jelite?« »In še kakšno!« »Kako naj bi bü vedel, da se bo zgodilo nekaj takega? Mislil sem si samo: ,Nu, teh pisem ne bom več videl!' — in konec.« »Kaj niste ničesar ukrenili, da bi spet prišli do svojega kovčega? Lahko bi bili dali oglas v časnike.« »Seveda, a prav zaradi pisem sem hotel molčati. Kdor je bil naàel moj kovčeg, jih Je bil gotovo prebral, in z oglasom bi mu bil tako rekoč na krožniku prinesel odkritje, komu so bila namenjena. Tega nisem mogel tvegati, ker je bila vendarle možnost, čeprav majhna, da bi tisti človek kaj vedel o prijateljstvu med Pamelo Colchestrsko in menoj. Bal sem se, da ne bi spravil njenega dobrega slovesa v nevarnost.« »Seveda«, je odvrnil deteJctiv. »In potem se je Pamela najbrže skrivaj zatekla k vam, Meredith, da bi ji pomagali? Kdo bi utegnil biti tisti lopov?« »Približno si mislim«, Je odvrnil Meredith, »in podvizati se bom moral, da ne najdejo pisem moji spoštovani uradni tovariži.« »Policija? Kako to?« »Ker domnevam, da bo oblast še te dni preiskovala izsiljevalčeve zadeve.« »Zakaj?« »Zato, ker menim, da Je — mrtev.« »Mar mislite... Fairfaxa?« »Fairfaxa mislim.« »Cemu, za Boga, naj bi bil ta nadlegoval Pamelo z izsiljevanjem? Bogat je bil ali vsaj precej bogat« Meredith je mladega moža trdo pogledal, preden je odgovoril. »Vkljub temu si lahko mislim, da je nadlegoval lady Colchestrsko z izsiljevanjem. Ne zaradi denarja. Iz maščevalnosti.« »Iz maščevalnosti?« »Da. Da bi se znesel za razočaranje.« »Ta svinja!« »Da, svinja Je bil. De mortuis.. a »A kako je prišel do mojega kovčega s pismi?« »Mislim, da se je hkratu z vami odpeljal iz Biarritza.« »Sveta nebesa! Tudi on je bü v Biarritzu?« »Da.« »Kako veste?« »Lady Colchestrska ml je povedala.« »O Bog!« 6 V Londona Dvajset minut pozneje je stal nadzornik Meredith v mardleighabbeyski knjižnici pri telefonu. Najprej je poklical Fairfaxovo stanovanje v Gray's Innu. Oglasil se je pokojnikov sobar, in slišati je büo, kolikanj ga je razburjala novica o gospodarjevi smrti. John se je predstavil kot kriminalni uradnik ter dobü zaželeni podatek. Nato je poklical odvetniško tvrdko Merwyn, Scudamore & sinovi, ki je vodila zadeve sira Geralda Fairfaxa. »Bi mogel govoriti z gospodom ScudamoromT« »Gospod Scudamore je mrtev, sir«, je bü začudeni odgovor. »Kaj, vsi Scudamori, tudi sinovi?« »Da, sir.« »Tedaj bi rad govoril z gospodom Merwynom.« »Na žalost ni mogoče, sir. Gospod Merwyn je že pred nekaj leti izstopü iz tvrdke.« »Kdo je torej šef?« »Gospod Jones.« Mati oglasi Službo dobi Beseda 1 din, da ved ) din, za SUro all dajanje naslova 5 din Najmanj 61 anesefe 17 din. Dekle za vse ki zna tudi kuhati ln Je vešča nekaj nemščine dobi mesto "takoj. Ponudbe na podružnico Jutra Trbovlje pod ši-Iro »Stalna služba« 764-1 r—-- Frizerko dobro moč u železno in rodno ondulaci)'o, »prej-mem. Mesečna plača din 300—400 in oskrba. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljši salon«. 978-1 Prodajalka Ipecerijsk« »troke, nad 21 let stara, z večletno prakso, dobi mesto. Predpogoj nekaj nemščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prodajalka«. 982-1 Frizerko res dobro moč, sprejmem. Salon Dobaj, Maribor, Gosposka 38. 093-1 Nemško vzgojiteljico BJern dekletce v Beogradu. Sposobne osebe t letnimi spričevali in fotografijo naj pošljejo ponudbe pod »Ozbiljna i savesna« nji Publicitas, Zagreb. 988-1 *$tužbe ttie Väaka beseda 50 par da vek 3 din. za šifro ali dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 12 din Trgovski pomočnik ipecerist, išče zaposlitve. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »19«. 975-2 100 din onemu ki mi preskrbi kakršnokoli »talno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Nagrada«. 977-2 Šivilja belega perila, ki zna tudi lepo krpati, gre šivat na dom po ugodni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 985-2 Absolventka trg. akademije i?£e primerno službo pri večjem podjetju kot kores-pondentka. Zmožna perfekt-no slovenščine, italijanščine in francoščine. Gre na enomesečno brezplačno poskuš-njo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 990-2 Trgov, pomočnik začetnik, izučen v večji trgovini mešane stroke, želi spremeniti mesto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 984-2 Iščem mesto praktikantke v pisarno ali za vzgojiteljico. Imam malo maturo z znanjem nemškega in hrvatskega jezika. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vzgojiteljica«. 994-2 •i.i.n............................................... Vajenci (ke) ;:a!>n!lliiU!!!llllllli:ill!lllllll!lil!U!i!lllll!IIU!i