Letnik 1917.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CLXII1. Izdan in razposlan i L. dne septembra 1917.
Vsebina: Št. 373. Izvršitveni predpis k V. poglavju zakona z dne 25. oktobra 189(1. I. o neposrednjih osebnih davkih, oziraje se na izpreiuenibe, ukrenjene z zakonom z dne 23. januarja 1914. 1. (novela o osebnih davkih) in s Klenom III cesarskega ukaza z dne 10. mami 1917. 1.
«7».
Iz vršit veni predpis
k V. poglavju zakona z dne 25. oktobra 1896. I. (dri. zak. št. 220) o neposrednjih osebnih davkih, oziraje se na izpremembe, ukrenjene ; z zakonom z dne 23. januarja 1914. I. (drž. zak. št. 13) (novela o osebnih davkih) in s členom lil cesarskega ukaza z dne 16. marca
1917. I. (drž. zak. št. 124).
Kazenska določila.
(Razglašeno z razpisom finančnega ministrstva z dne
1.	septembru 1917. 1.).
IzvrŠujč cesarski ukaz z rine Hi. marca HM 7. i. (drž. zak. St. 124) sc z razpisom finančnega ministrstva z dno IS. marca 1914. 1. (drž. zak. št. 63) razglašeni izvršilveni predpis k V. poglavju (kazenska določila) zakona o osebnih davkih z dne 25. oktobra 1806. 1. (drž. zak. št. 220) deloma izpreminja, oziroma dopolnjuje in naj se z veljavnostjo od dne razglasitve prej omenjenega cesarskega ukaza, lo je od ?2. dne marca 1917.1. uporablja v besedilu, ki sledi dalje spodaj (člen 1 do 20).
Tukaj omenjena določila člena lil cesarskega -ukaza in za njegovo izvrševanje ukrenjene
zaukaze pa je uporabljati le na kazniva dejanja in opustitve, ki se storé po času, oznainenjcnem v sprednjem odstavku (člen IV, odstavek 2, cesarskega ukaza).
I. oddelek.
Kazniva dejanja in kazni.
(lien 1.
Uvod.
V V. poglavju zakona o osebnih davkih in v členu lil cesarskega ukaza z dne 16. marca 1917. 1. (drž. zak. šl. 124) (cesarski ukaz, člen 111) obsežena določila sc nanašajo na vse v zakonu o osebnih, davkih uravnane davke, to je na občo pridobuiuo in pridobnino od podjetij, zavezanih javnemu dajanju računov (vštevši pridobnino družb z omejeno zavezo; zakon z dne 6. marca 1906. 1. [drž. zak. št. 58]), potem na rentnino, dohodnino in plačaiino 1er na davščino od tantijem (člen III novele o osebnih davkih z dne 23. januarja 1914. 1. [drž. zak. št. 13]) in na davek od vojnih dobičkov (cesarski ukaz z dne 16. aprila 191.6.1. [drž. zak. šl. 103]).
Kazniva dejanja je razlikovati:
a) v taka, o katerih odločajo redna sodišča (8§ 242, 246, 248);
h) v taka, o katerih pristoji odločba davčnim oblastvom (gg 23«. 440, 243, 247 in 249; cesarski ukaz, člen III, 8 I, odstavek 1 in 3, in §8 2 in 3; gg 14 in 26 cesarskega ukaza z dne Ki. aprila 19| d. I. [drž. zak. št. 103] o davku od vojnih dobičkov in člen 31, št. 2 in 3 izvršitvenega ukaza z dne 8. avgusta 1910. 1. [drž. zak. št. 247]);
r) v opustitve, katerim so zapretene kazni zaradi nereda ( g 850; § 279," odstavek 2).
Člen 2.
Kazniva dejanja, katera kaznujejo redna kazenska sodišča.
(§§ 242, 240, 248.)
1.	V g 242 oznarncnjene neprave navedbe in v § 243 pod kaznijo prepovedana odreka ali zabramba vstopa v ohrtpe prostore in njih ogleda ter ogleda obratnih naprav in zalog so kapniva dajanja, ki jih morajo sodišča na prošnjo organov državnega pruvdništva preganjati uradoma. Finančnim oblastvom, ki zapazijo taka kazniva dejanja, pristoji samo naznanili jih.
2.	Priče, izvedenec; in pojasuilnike je primerno opozoriti na odgovornost, ki jim je naložena po § 242.
3.	V g 246 omenjeni prekršek dolžnosti v tajnosti imeti in zloraba davčnih vpisnikov je kaznivo dejanje, ki se preganja samo na predlog vlade, prizadetega davčnega zavezanca ali kakega komisijskega uda.
4.	Stavili kazenski predlog v imenu vlade, v to se pooblaščajo finančna deželna oblastva.
5.	Tako pri kazenskih ovadbah, kakor pr kazenskem predlogu si morajo oblastva tudi misliti, da je sicer po eni strani njih dolžnost zadobiti zakonu veljavo, da pa je po drugi strani ovadbe, oziroma kazenske predloge stavili samo ob nujni suim\ji.
Pri primerih, ozumnenjenih \ g 242. je skrbeti tudi za to, da se ne naznanjajo morda enostransko samo kazenska dejanja, storjena na škodo crarju.
V dvomljivih primerili si je izprositi ukazilo višjih oblastev.
člen 3,
Davčnim oblastvom v odločbo odkazana kazniva dejanja.
(gg 239, 240. 243, 247 in 249; cesarski ukaz, člen lil. g I. odstavek I in 3, in gg 2 in 3; gg 14 in 26 cesarskega ukaza z dne 16. aprila 1916. 1. [drž. zak. št. 103] o davku od vojnih dobičkov in člen 31, št.' 2 in 3 izvršitvenega ukaza z dpc 8. avgusta 1916. I. [drž. zak. št. 247])..
I.	Kazniva dejanja, gledé katerih pristoji izrek kazenskih razsodeb davčnim oblastvom, so:
1.	Prikrajšba davka (gg 239, 240; cesarski ukaz, člen lil,' g 3);
2.	zatajba davka (g 243; cesarski ukaz,
člen 1(1, § 3; g 14 cesarskega ukaza z dne 16. aprila 1916. 1. [drž. zak. št. 103] o davku od vojnih dobičkov In člen 31, številka f iz-vršitvenega ukaza z dne 8. avgusta 1916	1.
[drž. zak. št. 247));
3.	nem^rpa nevarnost za davek (cesarski ukaz. člen lil, g 1, odstavek I);
4.	nevarnost za pobiranje davka od vojnih dobičkov (g 26 cesarskega ukaza z dne 16. aprila 1910. 1. [drž. zak. št. 103] o davku od vojnih dobičkov in člen 31. Številka 3 izvršitvenega ukaza z dne 8. avgusta 1916. 1. [drž. zak. št. 247]t;
5.	Neredi (češarki ukaz, član lil, g 1, odstavek 3);
6.	vedoma neresnično pojasnilo o hišnih are-bivalcih (g 247);
7.	če se kdo brani prevzeti posle kakor komisijski ud ali takega namestnik, ali če neupra* vičeno izostanejo ti poslovalci od komisijskih sej (g 249).
11.	Odločbi davčnega oblastva v razsojevalcem senatu (primerjaj člen 7, lil) so pridržani pod sprednjo točko I, številka I in 2, omenjeni davčni progreški po naslednjih pogojili (kvalitlko-vani primeri):
1.	Ako znesek, zn katerega se je prikrajša! državni davek (vštet ši vojni priklati) ali se je izpostavil prikrajšbi (prikratbeni znesek), . presega
1007
šeststo kron; zneske, ki se nanašajo na več let za davek (člen 3, I, številka 3). Odmerjajo kazen, ;|li več davčnih vrst, je sešteti (cesarski ukaz. | pa se je ozirati na manjšo kaznivost v razmerju
eien III, S 2, odstavek 1, številka 1).
Ne gleilé na zatajho najemnine po patentu ° da\ku od poslopij z dne 23. februarja 1820. 1., gledé katere se izdado posebni zaukazi, prideta °b poizvedbi tukaj merodajnega prikratbenega zneska razen osebnih davkov v poštev davščina "d tantijem in davek od vojnih dobičkov.
Seštevanje pa je dopustno le toliko, kolikor je prikratbene zneske dognati z isto razsodbo. Zatorej se bo treba še ob uvedbi postopanja skrbno ozirati na določilo o ravnanju z več. pregreški, ki pridejo skupaj (člen 7, 11, številka 4, "dstavek 1), ako obstaja sum kvalifikovanega premišljenega pregreška. Na določilo člena 4, h, številka 2, odstavek 2,- x zvezi s členom 7, II. številka 4, odstavek 2. se opozarja.
2.	Ako je dan povratek h kaznivemu dejanju v /.mislil cesarskega ukaza, člen IH, § %, odstavek 1, številka 2, to se pravi, ako je bil obdolženec Že obsojen zaradi pregreška, omenjenega v začetku te točke (II), ali zaradi zatajbe najemnine v začetku čl» na III, § 2 cesarskega ukaza oznanionjene vrste in se pred pretekom petih let izza obsodbe vnovič zakrivi enega teh dejanj.
Člen 4.
Kazni.
a)	Denarne kazni.
1.	Izvzemši kvalifikovane premišljene pregrenke, se more \ vseh kazenskih primerih, ki so odkazani davčnemu oblastvu v odločbo, naložiti le denarna kazen.
2.	Denarne kazni za davčno prikrajšbo in
‘lavčno zatajbo (primerjaj češarki ukaz, člen III, 8 3, odstavek 2) so v §§ 241 in 244 ustanovljene z mnogoternikom prikrajšanega davka, oziroma prikrajšbi izpostavljenega davka, eventualno Po njega verojetni izmeri, in to z najmanjšim in največjim zneskom muogoternika, ki ga je uporabljati pri kaznovanju. Pri lem so razmerno brezpomembne zaokrožim kazenskega zneska na zdelaj dopustne.	f
3.	V §§ 241 in 244 ustanovljeno kazensko ‘zuiero je uporabljati tudi na nemarno nevarnost
k premišljenemu davčnemu pregrešku po stopnji krivde. Pri tem se more seči tudi pod zakonito najmanjšo izmero kazni do njene polovice (cesarski ukaz, člen III. § 1. odstavek 2).
4.	V vseli ostalih primerih (§tj 247 in 249; cesarski ukaz, člen III, § 1, odstavek 3; g 26 cesarskega ukaza z dne 16. aprila 1916. 1. [drž. zak. št. 103] o davku od vojnih ^dobičkov in člen 31, številka 3 izvršitvenega izkaza z dne
8.	avgusta 1916. 1. [drž. zak. št. 247]) je ustanovljen le po en uajvečji znesek kazni; »ajmaujša mora sicer zakonito ni določena, toda pod znesek 2 K praviloma ni segati-
h) Zaporne kazni; objava razsodbe.
1.	Zaradi kvalifikovanega premišljenega pregreška se more poleg denarne kazni, zapretene v g§ 241, oziroma 244, naložiti zaporna kazen (cesarski ukaz, člen HI, § 2, uvod in § 3, odstavek 2).
Poleg zaporne kazni se more v primerili člena IH, g 2 cesarskega ukaza razsoditi tudi na to, da se po enkrat objavi razsodba v enem ali v več listih na obsojenčeve siroške.
2.	Zaporno kazen je naložiti v izmeri od enega dne do treh mescev; na zapor do enega leta se more razsoditi, ako presega znesek pri* kralbe (člen 3, H, številka 1) pettisoč kron (cesarski ukaz, člen lil, § 2, odstavek 2). Kazenski postavek je določiti enotno, ako pride skupaj več pregreškov, ki jih je kaznovati hkratu (primerjaj člen 7, H, številka 4), in ne sme presegati dopustne najvišje izmere.
Ker se po členu 7, II, številka 4, odstavek 2, ne smejo združiti pregreški osebnih davkov (člen 3, I, številka 1 in 2) z zatajbami najemnine, in je torej o teh dveh vrstah davčnih pregreškov razsojati ločeno, je treba, ako pridejo kvalifikovani pregreški osebnih davkov skupaj s kvalifikovani mi zatajbami najemnine, v razsodbi, ki se izreče pozneje, -določujč zaporno kazen gledati na to, da zaporni kazni obeli razsodb skupaj ne smeta presegati zakonite najvišje izmere.
<) Odmera kazni.
Ustanavljajo kazni v zakonitih mejah, se je ozirati na kakovost posmieznega primera, na
važnost prestopku. na mero izraženega hudobnega nameda ali nemarnosti (primerjaj cesarski ukaz, <tlen III. g I, odstavek 2) kaznivčeve, 1er na druge olajšujoče, oziroma otežilne okolnosti. Zato je zlasti ' primerih prikrajšbe davka po S 23» (cesarski ukaz, člen lil, § 3, odstavek 11 razločevati, ali gre za dohodke, o katerih ni gledé številke uikakega dvoma, kakor na primer obresti, dividende, rente itd. ali pa za take dohodke, ki jih. more tudi davčni zavezanec sam dognati le približno. Tudi okolnosti, ali se je davek res prikrajšal ali je bil prikrajšbi samo izpostavljen, ho \ lem oziru prisojati pomen. Poleg večje ali manjše pripravnosti navedb, ki jih je podal ali opustil davčni zavezanec, premotiti davčne organe, se bo v vsakem primeru ozirati tudi na osebne razmere kaznivega, zlasti na njegove rodbinske in imovinske razmere. Povračljive osebe bo treba, kolikor se ni povratek primerno vpošteval že z naložbo zaporne kazni, ob sicer enakih razmerah kaznovati strožje nego osebe, ki zapadejo kazni prvič.
Pri kvalifikovanih davčnih pregreških (člen 3, 11) bo treba uvaževati, da mora uporaba zaporne kazni in v še večji meri njene v cesarskem ukazu, člen III, 8 2, odstavek 3, določene stranske kazni po stvari ostati omejena na liste primere, v katerih izdatno prevladujejo otežilne okolnosti in naložba denarne kazni same ne daje upanja, da se doseže namen kazni.
d) Nadomestne kazni.
1.	Ako je denarna kazen, ki je naložena zaradi davčne prikrajšbe ali davčne zatajbe, potem zaradi nemarne nevarnosti za davek, docela ali deloma neizterljiva, uaj stopi na njeno mesto za nadomestno kazen zapor od enega dne do šest mescev (cesarski ukaz. člen III, § -i. odstavek 1).
To določilo je v nasprotju k določilu cesarskega ukaza, člen III, 8 2, odstavek I, obvezno, to se pravi, ako so dani zakonit) pogoji, ga je uporabljati brezpogojno, torej zlasti tudi tedaj, ako so zaradi istega pregrešk.% ncposrednje naloži zaporna kazen.
2.	Izmero nadomestne kazni je določili po stopnji krivde in po imovinskih razmerah, razmerah dohodkov in drugih osebnih razmerah obsojenca in jo izreči v kazenski razsodbi (cesarski ukaz, člen lil. g 4. odstavek 2). Zgoraj pod h, številka 2, odstavek I, zadnji stavek, in odstavek 2, obsežene zaukaze o enotni določitvi in
o uajvišji izmeri zaporne kazni, ako pride skupaj več	pregreŠkov, je	uporabljati	zmislu primerno
tudi	na nadomestno	kazen.
3.	V razsodbi	je določiti	le	skupno dobo
nadomestne kazni- Ako je denarna kazen deloma neizterljiva, pa je izvršiti nadomestno kazen le v tisti izmeri, ki razmerno ustreza neizlerijivemu delnemu znesku v primeri s skupnim zneskom. Ako se ta izmera ne dà določiti v celih dnevih, je večje ostanke nego pol dneva zaokrožiti na dvanajst ur, manjše pa zanemarjali.
Nadomestna kazen se mora skrajšati v zmislu sprednjega določila	tudi še med	izvrševanjem,
ako se dodatno vplača tisti delni znesek denarne kazni, ki razmerno ustreza Vsakočasno ne izvršenemu delu nadomestne kazni.
Z omejitvijo na ta delni znesek in, ako se primerno skrajša zapor, se more izterjati denarna kazen tudi proti obsojenčevi volji, ako se šele dodatno pokaže izterljivost.
Po tem potrebne odredbe naj brez odloga ukrene pristojno kazensko oblastvo 1. stopnje.
Gl e n 5.
Opustitve, katerim so zapretene kazni zaradi nereda.
(g 250, g 27». odstavek 2.)
1.	Kaznivost opustitev, ki jili je kaznovati s kaznimi zavoljo nereda, je odvisna od izrečnega poziva, naj se zahtevano dejanje opravi v primernem roku, ter od lega. da je v tem pozivu zapretena kazen zàvoljo nereda, ki jo je določiti po znesku.
2.	Da se more kazen zaradi nereda zapretiti veljavno, v to je potrebno, da se je smel nalog ali poziv na podstavi zakona dati davčnemu zavezancu (pooblaščencu, naznanilnemu zavezancu), pojasnilniku ali izvedencem.
V koliko se morejo odreči pojasnila, je določeno v g 26». (Izvršitvam predpis k VI. poglavju, člen ti.)
Il, V ji 250, odstavek 2,. omenjeni primeri, v katerih se v zakonu izrečno pridržuje pravica davčnega oblastva, davčne komisije in predsednika
Nalagali kazni zavoljo nereda, so primeri, kadar se zanemarijo pozivi :
<i) za vložim pridobninske izjave za občo pri-dobnino (D 42),
b)	za vložim priznanice ali drugačnih pomočkov za odmero pridobnine od podjetja, zavezanega javnemu dajanju računov ('§ 112),
c)	za vložbo priznanice ali drugačnih-pomočkov za odmero rentninc (D 1 42),
d)	za vložbo priznanice za dohodnino ( S S 20 5 in 209),
• *) za dovplilev vpogleda v knjige (§$; 272 do 27ti) ter primeri, dd se odreče vpogled v knjige ali da se odrečejo pojasnila, ki so v zvezi z vpogledom, y priredbenem postopanju in postopanju pravnih pomočkov o priredbi (g 279, odstavek 2).
V primerih, navedenih pod a -d, more nastopiti, ako so izpolnjeni zakoniti pogoji, tudi kaznovanje zaradi davčne zatajim, nemarne nevarnosti za davek ali nevednosti, oznamenjene v členu lil. § 1. odstavek 3 cesarskega ukaza (primerjaj tudi člen 30, številka I izvršitvenega predpisa k IV. poglavju).
4.	/, zapretilvijo kazni zavoljo nereda pa se morejo zvezati tudi drugi nalogi ali pozivi, kolikor so osnovani v zakonu. Dovolitev vpogleda v knjige pa se ne sme izsiliti v kazenskem postopanju.
5.	Izrečni poziv je izdati praviloma pismeno. Kadar se pa tak poziv zdi potreben ob zasliševanju davčnih zavezancev (pooblaščencev, nazna-oilnih zavezancev), pojasnilnikov ali izvedencev, se sme zapretiti kazen ustno 1er je zapretilo zabeležiti v zapisniku. Tudi v tem primera je dodeliti primeren rok za opravo zahtevanega dejanja.
(.lien 6
Izključitev kazni in zastaranje.
(DS 245. 251 dg 254.1
1.	Pri davčni prikrajšbi in davčni zatajbi, 'storjeni s pripoinočjo (člen 3, I, številka 1 in 2) Jo skrbno gledati na določila o prostosti kazni Saradi tega, ker je bil obdolženec prisiljen zaradi gospodarske odvisnosti (eesarski ukaz, člen HI. S 3, odstavek 3).
2.	Na določila zakona o prestanku kaznivosti zaradi dejanskega kesanja (D 245), potem o zastaranju (§§ 251 do 254) jo paziti davčnim oblastveni uradoma.
3.	V D 254 omenjena določila občega kazenskega zakona, po katerih analogiji je presojati, v koliko se pretrga (prekine) zastaranje s lem, da se prične kazensko preganjanje, ■ so obsežena v S 531 občega kazenskega zakona; la določila se glasč :
„ Zastaranje se (torej) pretrga, ako so zoper storilca kol obdolženca izdii povabilo, privodno ali zaporno povelje, ali ako je bil on kot tak že zaslišan ali prijet ali pa preganjan s potiro ali z iskalnimi listi.*
Tamkaj omenjenih primerov izdaje privodnega ali zapornega povelja ali iskalnega lista, potem preganjanja s potiro ter prijetbe ni v kazenskih primerih, odkazanrh v razsodbo davčnim oblastvom. Zatorej ne ostane drugega, nego samo, da se je povabil in zaslišal obdolženec,
3.	Kratkost v D 253 ustanovljenega roka za zastaranje pravice pobirati kazni, naložene v zmislu 2 49 in 250 (D 279. odstavek 2) nalaga vsem udeleženim organom dolžnost, hitro rešiti opravila, ki se tičejo pobiranja leh kazni.
JI. oddelek.
Pristojnost in postopanje.
a)	Razsojajoča oblastva.
Člen 7.
Zn izrek kazenske razsodbe na prvi stopnji poklicana oblastva in organi.
(§ 256 in cesarski ukaz. člen 111, §■ 5.)
I.	Postopanje glede kaznivih dejanj, ozna-menjeuih v D§ 242, 246 in 248. je naložimo rednim sodiščem, pristojnim za pregreške, oziroma prestopke.
osebe, ki so pod vojaško sodno oblastjo v kazenskih stvareh, velja vojaško sodišče za pristojno redno sodišče.
II.	I. Kazenske razsodbe gledč kaznivih dejanj. oziuunenjenih v	239, 2 40 in 243
(cesarski ukaz, člen lil, § 3. odstavek 1 ), potem v členu 111. § 1, odstavek 1 in 3. in \ g 247, izreka davčno oblastvo prve stopnje, ki je pristojno gledé dotične davčne vrste.
n) Za to davčno oblastvo je gledé prikrajšbe in zatajbe davka, (er gledč nemarne nevarnosti za davek in nerednosti, izvzemši \ § 240 oznamenjeni primer, šteti tisto, katero bi bilo poklicano izdati plačilni nalog gledé davka,' spravljenega v nevarnost prikrajšbe.
b)	V primeru g 240 je za izrek kazenske razsodbe pristojno tisto davčno oblastvo, katero je pristojno za sprejemanje naznanil (izvršit-veni predpis k IV. poglavju, člen 40, št. 4).
<■) V primeru g 247 izreče kazensko razsodbo tisto davčno oblastvo, ki je pristojno za priredbo dohodnine prebivalcev dotične hiše.
2.	Finančni minister lahko združi več davčnih priredbenih okrajev v en davčni kazenski okraj in določi za izvrševanje kazenskih preiskav in izrekanje kazenskih razsodb gledé kaznivih dejanj, ozuamenjenih v gg 239, 240, 243 (cesarski ukaz. člen lil. gg I in 3) in 247. za ta celi okraj eno samo izmed davčnih oblastov. ki so v njem. Finančna deželna oblastva lahko slavijo predloge o tem.
3.	Nadalje se lahko, pridržuje zaukaz pod naslednjo številko 4, odstavek 4, iz važnih razlogov, tako zlasti ako je istega kaznivega dejanja obdolženih več obdolžencev ali ako je isti obdolženec obdolžen več kaznivih dejanj (primerjaj številko 4), ki bi osnovala različne krajevne pristojnosti, ali ako je to morda potrebo iz ozira na obstoječo pristranost, delegira tudi drugo davčno oblastvo prve stopnje, da izvrši kazensko razpravo in izreče kazensko sodbo. Delegira se lahko tako na prošnjo obdolženčevo kakor tudi uradoma. Za delegiranje v okolišu finančnega deželnega obla-siva se pooblašča to oblastvo; zoper njegovo odločbo je obdolžencu odpri rekurz na finančno ministrstvo. O delegiranju davčnega oblastva v okolišu drugega finančnega deželnega' oblastva odloči finančno ministrstvo.
Ako je o kazenskem primeru razsoditi v raz-sojevalnem senatu (primerjaj točko 111. tega člena in člen 8, številka 3), je delegirati zaradi pristranosti le tedaj, ako se pristranski ud senata ne more nadomestiti z njegovim namestnikom.
4.	Kolikor ne gre za kazni zaradi nereda po g 2Ti() i§ 279. odstavek 2) ali za pregrešek po
gg 247 in 249, je raztegniti kazensko postopanje vsakočasno na vse pregreške. katerih je obdolžen obdolženec in ki jih je kaznovati po V. poglavju zakona o osebnih davkih ali po členu lil cesarskega ukaza, in ga skleniti s skupno razsodbo.
Zatajbe najemnin se ne smejo združiti z drugimi vrstami spredaj oznarnenjenih kazenskih stvari.
Ako se uvede preiskava, se bode moralo davčno oblastvo — eventualno s poprašanjem pri soudeleženih oblastvih — prepričati, ali ni obdolženec obdolžen še drugega pregreška nego tistega, ki je povzročil preiskavo, in ali ni prejšnjih kazni, ki osnujejo kvalifikacijo za povratek v kaznivo dejanje (člen 3, II, številka 2).
Ako je za zasledovanje pregreškov krajno pristojnih več davčnih oblnstev, je predlagati delegiranje v zmislu sprednje številke 3.
111.	1. V primerih kvaliOkovanih premišljenih pregreškov (člen 3. II) naj izreče razsodbo davčno oblastvo v razsojevalnem senatu treh udov, ki je sestavljen po naslednji številki 2.
V tern senatu je razsojati tudi o kaznivih dejanjih zaradi nemarnosti ali nerednostih, (člen 3,1, številka 3 in 5), ki pridejo' skupaj s takimi pregreški. Pravtako mora razsojevalni senat sam odločiti, ako smatra, da v kazenskem primeru, ki mu je predložen, sicer ni dan kvalifikovan premišljen pregrešek, pač pa drug kazniv učili.
2.	Razsojevaluciim senatu morajo pripadati za ude davčni poročevalec (načelnik davčnega upravnišlva). sodniški uradnik in prisednik-lajik. Za vsakega uda je postaviti enega ali več namestnikov.
Namestnike davčnega poročevalca (načelnika davčnega upravnišlva) določi finančno deželno oblastvo.
Sodniške uradnike določi predsedstvo pristojnega višjega deželnega sodišča na prošnjo finančnega deželnega 'obl#slva.
Priseduika-lajika in njegovega namestnika imenuje na nasvet trojim- finančnega deželnega oblastva finančni minister za dobo štirih let -Aktivni državni uradniki, nekdanji finančni uradniki in osebe, ki so v cesarski dvorni službi, ne morejo biti imenovani za prisednike-lajike.
Prisédnika-lajika (namestnika) naj, kadar vstopi v svojo službo, zapriseže davčni poročevalec (načelni! davčnega upravništva) ali njegov namestnik (prim. spodaj št. 3) takole:
, Prisegam pri Rogu Vsemogočnem in Vsevednem, da bodem na razpravah razsojevalnega senata brez ozira na osebo odločeval nepristransko po najboljši vednosti in vesli in da bodem najstrožje tajno hranil, kar izvem z razpravami sploh, zlasti o razmerah davčnih zavezancev, tako gotovo, kakor mi Bog pomagaj.*“*
Osebe, ki smatrajo zaradi svojega vcroizpd-vedanja prisego za nedopustno, se morajo namesto prisege zarotiti \eroizpnvedanju primerno. V ostalem se zrtiislu primerno uporabljajo določila izvrSitve-ocga predj)isa k IV. poglavju, člen 18, št. 1.
Po prisegi naznani predsednik prisedniku-lajiku razloge, ki izključujejo prisednika-lajika od sodelovanja in odločanja ria razpravi.
Ti razlogi so:
o) Ako je prisednik-iajik k stranki ali njenemu zastopniku v takem osebnem razmerju, ki po gg 25 iu 191 izključuje uda komisije od posvetovanja iu sklepanja;
t>) ako mu je iz oprostitve ali obsodbe stranke pričakovati korist ali škodo;
< i ako je v tej stvari nastopil kakor ovadnik ali zastopnik stranko, ter ako je bil zaslišan za pričo, izvedenca ali pojasnilnika;
ti) ako se je v predloženi stvari že na kaki drugi stopnji udeležil sklepanja v razsoje-vatnem senatu.
O navedenih razlogih izključitve odloči predsednik razsojevalnega senata.
3.	Ako se eden izmed razlogov, ki izključujejo po številki 2, predzadnji odstavek prised-nika-lajika od udeležbe na razpravi, uveljavlja gledé drugega uda senata, mora odločiti predsednik, ali ni morda dotičnega uda, češ da je pristranski, nadomestili z namestnikom. (Primerjaj tudi točko II, številka H, odstavek 2.)
Predsednik mora v enakem primeru oddati predsedstvo svojemu namestniku.
1.	V razsojevalnem senatu predseduje davčni poročevalec (načelnik davčnega upravpištva) ali njegov namestnik.
5.	Razsojevalnemu senatu je podati poročilo. Natančnejše zaukaze ukrene predsednik. Sam pa je izključen od poročanja.
ü. Razprava razsojevalnega senata se vrši v nenavzočnosti obdolženca. Toda na njegovo izrečno zahtevanje mu je dovoliti pravico, da se sam osebno in. tudi privzemši odvetnika, ustno podrobneje zagovarja pred razsojevalnim senatom; pri lem pa ni .dopustno navajati novih dejanstev ali dokazil. Ako davčni zavezanec zahteva to, nm je naznaniti, kdaj mora eventualno'« svojim odvetnikom — priti pred razsojevalni senat.
7.	Ob posvetovanju in sklepanju je ločiti vprašanje o krivdi od vprašanja o kazni in glasovati o njem pred tem vprašanjem. Predsednik odda svoj glas zadnji.
Mnenje, y.a katero se izreče absolutna večina glasov, velja za sklep. Ako se ne doseže tak sklep večine, skusi predsednik z delitvijo vprašanj in s ponovnim popraševanjem doseči potrebno večino. Ako ostane tudi la poskus brez uspeha, se prištevajo obdolžencu najneugodnejši glasovi najprej manj neugodnim glasovom tako dolgo, da se poda absolutna večina glasov.
Ako nastane različnost mnenj o tem, katero dveh mnenj je manj škodljivo za obdolženca,, je posebej glasovali o tern kakor o predprašanju. Ako so pri tem glasovanju mnenja enako razdeljena, odloča za predprašanje predsednikov glas. O predlogu, ki .se glasi na objavo razsodbe (cesarski ukaz. člen lil. S 2, odstavek 3) je glasovali posebej (vedno nazadnje).
Ob sklepanju o kazni je udom senata, ki so kaznive» spoznali za nekrivega dotičnega davčnega pregreška. dano na voljo na podstavi sklepa, storjenega o vprašanju o krivdi, oddati svoj glas o kazni ali se zdržali glasovanja. V poslednjem primeru je šteti njihove glasove tako, kakor da bi bili pristopili za kaznivega najugodnejšemu izmed mnenj, ki so jih izrekli ostali glasovalci.
8.	O vseh razpravah razsojevalnega senata je pisali zapisnik, ki ga morata podpisati predsednik in zapisnikar, ki se privzame; zapisnik je priložiti spisom.
9.	Razsodbo je izdati v imenu davčnega oblastva. sklicujč se na razsojevalni senat, in sicer v nastopnem besedilu:
„C. kr. okrajno glavarstvo (davčno uprav-
ništvo) v................... . je v razsojevalnem
senatu, sesTavljènem po členu III, § 5, cesarskega ukaza z dne 10. marca 1917. 1. (drž. zak. št. 124) razsodilo v davčni kazenski stvari
IV.	(Jledé kazenskega dejanja, oznamenjenega v tj 249, so pristojna davčna oblastva na sedežu dotične komisije.
Ona nastopajo uradno samo tja zaprosilo predsednikov dotičnih komisij.
Ako gre .za kaznivo dejanje kakega uda pri-dobninske deželne komisije ali prizivne komisije, je predložiti kazensko razsodbo finančnemu deželnemu oblaslvu, da jo d 6 vročiti.
V.	Kazni zaradi nereda prisoja tisti organ (davčno oblastvo, 'komisija, presednik komisije), ki jih je zapretil.
Ako prisodi kazen zavoljo nereda komisija ali ujen predsednik, je lo priobčiti takoj davčnemu oblastvu prve stopnje na sedežu komisije.
VI.	Davčno oblastvo obvesti vselej o predpisu kazui tisti davčni urad, ki je pristojen pobrati naloženo kazen. Pristojen je v primerili pod li, številka 1, lil. «, davčni urad, poklican za predpis dotičnega davka (v primerih delitve davka za predpis večjega dela davka), v vseli drugih primerih pa davčni urad na uradnem sedežu pristojnega davčnega oblastva prve stopnje; to je v primerih delegiranja (prim. zgoraj II. št. 2 iti 8) davčni urad na uradnem sedežu prvotno pristojnega davčnega oblastva, ne pa davčni urad na uradnem sedežu delegiranega davčnega oblastva.
Člen 8.
Odločba na drugi stopnji.
(gg 260, odstavki 1. 2; in 260 o.)
1.	Odločevali o rekurzih, podanih zoper kazensko razsodbo na prvi stopnji, je poklicano finančno deželno o bias Ivo.
2.	O rekurzih zoper kazni zaradi nereda do 200 K odloča finančno deželno oblastvo v oblikah navadnega upravnega postopanja.
3.	V vseh drugih primerili, torej tudi tedaj, kadar gre za kazen zaradi nereda z več nego 200 K, naloženo v teku vpogleda v knjige (§ 279,
odstavek 2), mora finančno deželno oblastvo odločiti v razsojevalueni senatu petih udov od katerih morata biti dva sodniška uradnika in eden prisednik-lajik. K temu razsojevalnenni senalu mora pripadati finančni deželni ravnatelj (finančni ravnatelj) ali njegov iiaiueslnik in pa po finančnem deželnem oblastvu postavljen svetnik ali tajnik tega oblastva.
Zastran postavljanja sodniških uradnikov se je obračati finančnemu deželnemu oblaslvu na pristojno predsednikvo višjega deželnega sodišča.
Na prisednika-lajika se zmislu primerno uporabljajo določila člena 7, lil, številka 2, odstavek 4 nasl., na druge ude senata določila člena 7, lil, številka 3.
4.	V razsojevalueni senatu predseduje finančni deželni ravnatelj (finančni ravnatelj) ali njegov namestnik.
5.	Poročali mora uradnik, ki mu to poveri finančno deželno oblastvo, ako mogoče, tak uradnik, ki ne pripada k razsojevalnemn senatu. V tem primeru seveda poročevalec nima pravice glasovati v razsojevalnem senalu.
6.	Razsojevalui senat razpravlja v odsotnosti obdolženca. Toda na podstavi g 260, odstavek 2, mu je na njegovo izrečno Zahtevanje dovoliti pravico, svoj rekurz pred razsojevalnim senatom ustno nadrobneje izvajati sam in tudi privzemši odvetnika; pri tem pa ni dopustno podajati nova dejanstva ali dokazila. Ako davčni zavezanec to zahteva, mu je naznaniti, kdaj mora — eventualno s svojim odvetnikom — priti pred raz-sojevalni senat.
V ostalem se zmislu primerno uporabljajo določila člena 7. lil, številka 7 in 8.
7.	Razsodbo je izdati v imenu finančnega deželnega oblastva, sklicuje se na razsojevalni senat, in sicer v nastopnem besedilu:
,C. kr. finančno (deželno) ravnateljstvo,
v . .	.............je v razsojevalnem senatu,
sestavljenem po g 260 Zakona o osebnih davkih
Člen 9.
Kadar se zapazijo kazniva dejanja.
(S 257-)
1.	Ako po lem zakonu postavljena komisija zapazi kako v tem poglavju oznaipenjenih kaznivih
dejanj, mora to naznaniti davčnemu oblastvn 1er um priobčiti ol> enem svoje razprave in sklepe, j ki se nanašajo na dotični obdačbeni primer. To J ue })o oviralo komisije tekoče davčne priredbe izvršiti po občili predpisih toliko, kolikor niso odvisne od izreka o kaznivimi učinu.
2.	Prav tako mora vsako davčno oblaslvo priobčiti pristojnemu davčnemu oblastvn kaka za-pažena kazniva dejanja, katera preganjati ni pristojno samo. Podajati to poročilo so dolžna zlasti v davčni kazenski okraj po členu 7, II, številka 2 združena davčna oblastva nasproti davčnemu oblnstvu, določenemu za vodstvo kazenskih poslov.
3.	Ovadbe, oziroma poročila, v katerih niso navedena določna dejanstva in dokazi, ne smejo hiti povod za uvedbo kazenskega postopka brez primernega uvodnega poizvedovanja. Sploh se smejo začeti kazenske preiskave le. ako so dani konkretni momenti sumhje.
*») Postopanje v kazenskih primerili, ne odkazanlh pravosodju sodisč.
Člen 10.
Zasliševanje obdolženca.
(§ 258.)
*
1.	Obdolženca je v kazenskem postopanju za- ; slišati vsaj enkrat; ta zaslišba se sme opustiti: samo v nastopnih primerih :
<O ob prisodili kazni zaradi nereda ;
h) ako obdolženec ni slušal izdanega mu, pred- J pisom ustrezajočega povabila (prim. spodaj št. 2), ter neopravičeno ni prišel tudi na povabilo, ponovljeno po zmislu 8 259, odstavek 1 in 2. ali, ako ne sluša enako ponovljenega poziva, naj imenuje zastopnika, ker je trajno, opravičeno zadržan priti, ozi-romu naj mu da potrebne informacije (§ 259. odstavek 4; člen 13, št. 3).
2.	Preden se zasliši obdolženec v kazenskem Postopku, ga je posebej pozvati in la nameri izrečno oznameniti. Ob začetku zasliševanja mu je vrhu tega izrečno na zapisnik povedati, da se za- ' slišnje v kazenskem postopanju; ob enem ga je podučiti tako. kakor je povedano v členu 11, št. 4.
3.	Oblastni je dano na voljo ponoviti zasliševanje obdolženca tolikokrat, kolikorkral se mu lo zdi potrebni) v pojasnilo, razprave.
4.	Pozive 1er vse dinge odpravke za obdolženca je vročevati zaprte in zunaj ne sme biti vidno,-da so izdani v kazenskem postopku.
Člen II.
Varovanje pravic obdolžence vili.
(§ 258.)
1.	Obdolžencu je povedati v teku kazenskega poslopka vse razloge suma, ki jih ima davčno oblaslvo pred seboj, in sicer časno in stvarno zapored, kakor preudari davčno oblastvn.
•
2.	Obdolžencu gredo v kazenskem postopku naslednje pravice:
a)	Ko se je povedalo vse obdolžuo gradivo, za-. ldevali 14dneven rok za izjavo, toda samo
enkrat. To pa ne izključuje, da se obdolžencu dovolijo tudi že prej primerne dobe za izjavo, kolikor zahtevajo vsakočasno mu povedani razlogi sumnje res posebne priprave za ovržbo (sestavo nadrobnih preračunov itd.).
b)	Posluževati sc odvetnika ali druge osebe, zakonito upravičene za zastopanje, ki jo je na njegovo zahtevanje v času, v katerem to dopušča tek razprave, vsekakor pa pred sklepom preiskave, pripustiti na razpravo in ki ima pravico njega zastopajoč staviti dokazne predloge.
c)	O določnih vprašanjih, ki so zanj važna, predlagati zasliševanje prič, izvedencev in pojasnilnikov in predlagali, da se zaslišijo pod prisego; o tem naj oclločr davčno ohlastvo (prim. člen 12, št. 2).
d)	Zahtevati, da se mu iz oči v oči predstavijo priče, izvedenci in pojasnilniki ; to zadnje pa samo, v kolikor ni njih vnovični zaslišbi pri davčnem oblastvn na poti kaka ovira, oznamenjena v § 252, št. 1, kazenskega pravdnega reda z dne 23. maja 1873. I. (drž. zak. št. 1 19).
*
Za take ovire našteva § 252, št. 1, kazenskega pravdnega reda:
„Ako so zaslišanci med tem časom umrli; ako njih bivališče ni znano ali ako
niso mogli osebno priti zavoljo starosti, zavoljo bolezni ali slabotnosti ali ker bivajo predaleč ali pa iz kakega dragega važnega vzroka.“
c)	Vsak ëas zahtevati, da se mu pokažejo pred davčnim oblastvom ležeče listine; vpogledati zapisnike in druge spise in jih prepisovati, in sicer v času, ko to dopušča tek preiskave, vsekakor pa prod sklepom preiskave v roku, ki zadošča, da se stavijo kaki dokazni predlogi. Notranji uradni spisi se lahko izključijo, da se ne morejo vpogledati. (Gledé tega se zmislu primerno uporabljajo določila izvršit-venega predpisa k IV. poglavju, člen 61, št. 4.)
f) Po sklepu preiskave, o katerem ga je obvestiti. vložiti pismen zagovor ali ga dati ustno na zapisnik. Za vložbo tega zagovora je dovoliti rok 14 dni, ki se lahko podaljša iz važnih razlogov.
<j) Udeleževati se razprav razsojevalnega senata po določilih člena 7, III. številka 6 (ozir. člena 8, številka 6).
3.	Ako so se v razpravi pred komisijo pokazale obdolžencu listine ali so se zaslišale priče, pojasnilniki in izvedenci vpričo njega, ni treba več davčnemu oblaslvu ponoviti teh dejanj.
4.	O teh njemu pristoječih pravicah je po-" <lučiti obdolženca precej pri prvi zaslišbi; v raz-, pravnem zapisniku je zabeležiti, da je bil res podučen (prim. člen 14, št. I).
Člen 12.
Nadaljnje postopanje. Zaprisega prič. pojasnilnikov in izvedencev. Vpogled v knjige.
(§ 258, odstavek 5.)
1.	Davčno oblaslvu mora opraviti vse za popolno pojasnitev, kako je s stvarjo, potrebne uvedbe in pri lem paziti enako na okolnosti, ki opravičujejo obdolženca, kakor tudi na razloge suma.
2.	Kolikor bi ne bile izpovedbe prič in po-jnsnilnikov ali mnenje izvedencev že prej, namreč v lekn priredbenega postopanja, potrjene pod prisego, ima davčno oblastvo pravico zahtevati, naj
jih pristojno okrajno sodišče stanovališča zasliši pod prisego.
O slični pravici	obdolženčevi pritherjflj
člen 11. št. 2, lit. c.
Pri svojih odredbah in odločbah naj se davčno oblastvo ravna po ukazilih, danih cenilnim komisijam v členu 50, št. 2, potem v členu 53, št. 7 in 8, izvršitvenega predpisa k IV. poglavju.
Pozive ter vse druge odpravke za jiriče, po-jasnilnike in izvedence v kazenskem postopku je vročati zaprte in zunaj ne sme biti vidno, da so izdani v kazenskem postopku.
3.	Davčno oblastvo ima tudi pravico, pozvati davčnega zavezanca, naj predloži knjige, zapiske in izkaze po §§ 272 in nasl. (Člen 8 izvršitvenega predpisa k VI. poglavja.)
Na posebno pismeno naročilo davčnega oblastva, ki vodi preiskavo, morejo osebe, katerim je poverjeno opraviti vpogled v knjige, tudi zoper voljo davčnega zavezanca stopili v prostore, v katerih so hranjene knjige, in vpogledati v knjige. Te oblasti se je poslužiti le izjemoma v važnih kazenskih primerih tedaj, ako je pričakovati zanesljivo razjasnitev «čina ali podlage za odmero kazni le, ako se pogleda v knjige. (Člen 8, II, številka 6, odstavek 3 izvršitvenega predpisa k VI. poglavju.)
Člen 13.
Kadar obdolženec ne pride iu sc ne pokori.
(S 259.)
1.	Kadar obdolženec ne sluša v kazenskem postopanju nanj namerjenega povabila, v katerem je izrečno oznameniti njega namen, tedaj je povabilo ponoviti, določivši primeren rok in zapre-tivši mu, da se bo. če bi zopet izostal neopravičeno. kazenska razsodba izrekla na podstavi po-močkov, ki ležč pred oblastvom, zmislu primerno uporabljaje določila § 213.
2.	če tudi ta poziv nima uspeha, mora davčno oblastvo izreči kazensko razsodbo.
Prav tako je ravnati..ako davčni davezanee ne sluša v teku daljnega postopanja nanj namerjenega povabila ali poziva, naj kaj pojasni, ali ako opusti slušati poziv, naj dovoli vpogled
v Kajige. S teni se ne izpreminja pravica davč-neg, oblastva opraviti vpogled v knjige, ako treba, zoper obdolženčevo voljo (primerjaj člen 12, Številka 3, odstavek 2). Ako se davčno oblastvo poMuži te pravice, odpade pod številko 1 zaukazana ponovitev poziva.
3.	Ako je obdolženec, ker je odsoten, trajno zadržan priti, je davčnemu Oblastvo tudi dano na voljo ga enako pozvati, naj imenuje davčnemu oblastvu zastopnika, nasproti kateremu je izvršiti ka.anski postopek; ako opusti imenovati zastopnika, je toliko, kakor da je obdolženec izostal neopravičeno. Ista določila naj veljajo, ako je obdolženec obolel in ga njegova obolelost po izpričevalu uradnega zdravnika sicer ovira, da bi prišel osebno, pa ne izključuje primerne informacije zastopnika.
3.	Zlasti se je upreti misli, da je dopuščena izreči kazensko razsodbo, če ni dokaz krivde popolnoma dosežen, in da je' prepustiti davčnemu zavezancu, da dokaže nasprotno, kadar uveljavlja pravni pomoček.
ti. Razsodbo je izdati pismeno ter ji pri-dejati obrazložbo, ki obsega vse bistvene znake učina, ki ga šteje razsojajoče oblastvo za dokazanega, in okolnosti, dane v podstavo odmeri kazni, zlasti tudi olajševalne, oziroma oteževalne razloge.
7. V obrazložbi se sme opozarjati samo na take listine, priče, pojasnilnike, izvedence in drugačna dokazila, gledé katerih so se izpolnila v členu 11 obsežena ukazila; to določilo pa se po stvari sami ne uporablja na razsodbe, izrečene v zruislu člena 13.
4.	Sicer se ob sebi razume, da mora v zakon .i omenjeni ,izrek kazenske razsodbe“ izostati tedaj, kadar davčno oblastvo samo ali davčno oblastvo v razsojevalnem senatu smatra, da ni naložiti kazni, ker ni kaznivega učina, ali iz drugih zakonitih razlogov; v teh primerih je dati stranki s posebnim odlokom ali v obliki zapisnika na znanje, da se je postopanje ustavilo.
Člen 14.
Zapisnik. Ocena dokazov. Razsodba.
1.	O vseb zasliševanjih je pisati urejene, če st rabi več pol, v sešitek zvezane zapisnike. Podpis je' ponoviti na vsaki poli.
2.	V zakonu ni izrečno ukazano, da je privzeli zapisnikarja, vendar je to dopustno in v važnejših primerih se celo svetuje.
Kolikor bi za to ne bilo na razpolaganje zapriseženih uradnikov, je z zapisnikom opozoriti zapisnikarja na kazenskopravno odgovornost, katero irtn, po g 246. To mu je povedati najpozneje precej poleni, ko sc je spisal prvi zapisnik, ki ga je n sestavil.
3.	Ker ni pravega kontradiktornega posto-patija, je davčno oblastvo zlasti strogo dolžno, da tie pazi enostransko samo na razloge suma, ampak da popolnoma ocenja tudi okolnosti, katere opravičujejo obdolženca.
4.	Kazensko razsodbo je izreči po svobodni oceni dokazov, skrbno ppzeč na vse ovedene in obdolžencu v redu oponesene okolnosti.
S.	Sicer se ob sebi razume, da se oblastvo samo že pri izreku razsodbe ne sme ozirati na dokazila, katerih ni v redu oponeslo davčnemu zavezancu.
Č1 e n 15.
Odinern dodatnega davka. Jamstvo.
(§ 250, odstavek 3: cesarski ukaz, Člen 111, g 3, odstavek 2; g 157, zadnji odstavek, in g 266.)
I.	V primerih prikrajšbe davka in zalajbe davka ter v primerih nemarne nevarnosti za davek (cesarski ukaz. člen 111, § 1, odstavek 1) in v členu lil, g 1. odstavek 3 cesarskega ukaža oznamenjenih nerednosti, mora razsojajoče obla-slvo (člen 7, II) odmeriti pripadajoči dodatni davek.
Dodatni davek je dati davčnemu zavezancu na znanje s plačilnim nalogom, oziroma osebi, ki jamči, s plačilnim pozivom; predpisuje ga in pobira davčni urad, oznamenjen v členu 7, VI.
Ako še kazensko postopanje ustavi, je gledé odmere dodatnega davka ravnati samostojno po dotičnih določilih izvršitvenega predpisa. (Izvršit veni predpis k* VI. poglavju, člen 11, št. 3. zadnji odstavek.)
II.	Primeri jamstva, ki pridejo v poštev v kazenskem postopanju, so:
1. Davčni zavezanec in v primerih g 24D naznanilih zavezanec jamči za kazni, naložene
sokrivemu napeljevalcu ali pomočniku (cesarski ^ iikaz. člen III. g 3. odstavek 2. zadnji stavek).
»
2.	Pripadniki gospodarstva jamčijo z a Listi del eventualnih po § 241 ali S 244 naloženih kazni, ki pride na njihove v zinislu § 157 dohodkom predstojnika gospodarstva prištete dohodke po razmerju v podlago zn odmero kazni privzetih večjih dohodkov pripadnikov gospodarstva k večjim dohodkom gospodarstva, privzetim v podlago za odmero kazni. Jamstvo za davčno kazen pa odpade, ako se je davek prikrajšal ali zatajil, kakor je dokazaho, lirez vednosti dotičnega pripadnika gospodarstva.
Jamstvo pripadnikov gospodarstva je redno uveljavljati samo tedaj, kadar hi bilo združeno s posebnimi težkočami izterjati kazen od predstojnika gospodarstva.
Glede jamstva pripadnikov gospodarstva, oziroma korporacij za eventualne po S 256, odstavek d. odmerjene dodatne davke primerjaj izvršitveni predpis k IV. poglavju, člen H. III.
d. Fizične in j uri stične osebe 1er dedinsko mase jamčijo za kazni, naložene njihovim zakonitim ali pooblaščenim zastopnikom.
Od lega jamstva pa so odvezane ne samo-pravne fizično osebe gledé svojih oblastveno postavljenih zastopnikov.
HI. O uveljavljanju jamstva po lučki II. številka 3, primerjaj izvršitveni predpis k VI. poglavju, člen 3, številka ti, čigar določila se zinislu primerno uporabljajo tudi na uveljavljanje jamstva po točki II. številka I in 2.
(lien 1(1.
v
Pravni |iiiinoèki.
(g 260, odstavek 1. 3.)
1. Zoper kazensko razsodbo ter zoper odmero dodatnega davka je dopusten rekurz na finančno deželno oblastvo.
■
Pri tem se uporabljajo določilu zakona z dno 19. marca 1876. 1. (drž. zak. ŠL. 28).
Potemtakem je podajati rekurze zoper kazni zaradi nereda, prisojene po davčnih oblastvih, oziroma komisijah (presednikih) v osmih dneh,
in to pri tistem davčnem oblastvu, oziroma komisiji (predsedniku), od katerega je izšla kazenska odredba.
Rekurze je takoj predložili finančnemu deželnemu oblastvu ter mu priložil vse razpravne spise. 0 rekurzih zoper razsodim, izrečeno v raz-sojovalnem senatu, se more izprositi poprej mnenje senata. -
2.	Rekurzi v kazenskih stvareh imajo od-
loživo moč.	s,
•
3.	Finančno deželno oblastvo mora o rekurzih v kazenskem postopanju ravnali po predpisih člena K.
4.	Finančno deželno oblastvo obvesti o razsodbi tisto davčno oblastvo, ki je predložilo rekurz, oziroma ki je na sedežu komisije, ki je predložila rekurz.
Davčnega oblastva dolžnost je obvestiti stranko in — z ozirom na zgornjo številko 2 — tudi davčni urad.
5.	Finančno deželno oblastvo mora odločali tudi o rekurzih zoper dodatni davek, Odmerjen v kazenskem postopku.
G. Zoper razsodbe, oziroma odločbo finančnega deželnega oblastva je dopuščena stranki pritožba na upravno sodišče. O ustavitvi izvršitve zaporne kazni primerjaj člen 17, številka. G.
Člen 17.
Izvrševanje kazni.
(g 2(i(). odstavek 3.)
I. Ko je dobila kazenska razsodba pravno moč, mora razsojajoče davčno oblastvo ukreniti, da se izvršb naložene kazni (denarna kazen, za-j porna kazen, objava kazenske razsodbe).
Davčno oblastvo ima pravico odrediti popolno zavarovanje kazenskih zneskov, čim je razsodba prve stopnje vročena obdolžencu. Začasne odredbe v zmislu in s pogoji gg 378 nasl. izvršilnega reda se morejo doseči že prej.
Zaporno kazen, ki stopi po cesarskem ukazu, člen lil, g 4, na mesto neizterljivih denarnih kazni, je izvršiti takoj, ko se je dognala neizterljivost.
uravnanih pod številko 4 in številko 5, lit. a, samo odločiti. V primeru številke 5, lil. b, je poslati prošnjo nemudoma dalje finančnemu deželnemu oblastvu ter staviti predlog; to oblastvo naj prošnjo zavrne, ako smatra, da milostna prošnja, ki se tiče zaporne kazni, ni pripravna, da bi se s priporočilom predložila finančnemu ministrstvu.
2. Zaporno kazi li je izvršili v sodnih ječali, in sicer po predpisih, ki veljajo za izvrševanje kazni navadnega zapora (*j 244 k. z.), ki jih nalagajo redna sodišča.
Aktivni vojaški osebi naloženo zaporno kazen naj izvršb vojaška sodišča.
Zaporna kazen se praviloma- ne sme prekiniti .
It. Da se izvrši zaporna kazen, je poslati sodišču s potrdilom izvršljivosti opremljen prepis kazenske razsodbe (brez razlogov).
•1. Izvršitev kazni je odložiti dotlej, da odpade (ivira:
u) ako je kaznivec ob času, ko se naj izvrši kazen, po potrdilu uradnega zdravnika urno-holen ali telesno lmdo . bolan, ali ako je kaznivim noseča;
b) ako je kaznivec zoper rekurzno odločbo v za-konilem roku dokazno vložil pritožbo na upravnem sodišču, s katero je zaporna kazen izpodbijana v zmisln §Sj (5 ali 7 zakona z dne 22. oktobra 1S77». 1. (drž. zak. št. 36 iz 1. 1876.) in se prosi za odlog izvršitve po S 17 omenjenega zakona.
Ö. Razen lega se more na prošnjo kaznive osebe dovoliti odlog izvršitve kazni:
a)	ako bi bil pridobilek kaznive osebe ali preživljanje njegove nedolžne rodbine v nevarnosti, če hi se kazen takoj izvršila, ali ako je odlog nujno* potreben za ureditev rodbinskih stvari;
b)	ako je kazniva oseba pred nastopom kazni vložila prošnjo, da se polajša ali (/.pregleda zaporna kazen, in ako se ta prošnja opira na laki' posebnega ozira vredne okolnosti, ki so se dokazno pojavile šele potem, ko se je izrekla razsodba (odločilo o rektirzu).
Odlog, ki se dovoli po lil. a, naj praviloma ne presega štirih tednov.
6.	Prošnjo za odlog kazni je vložiti pri razsojajočem davčnem oblast vu, ki mora v primerih,
Odločbe v primerili, uravnanih pod številko 4, se morejo izpodbijati po stopnjah v zmisln S 282 z. o o. d.
7.	Stroške za objave razsodbe mora plačati kazniva oseba. Njegovo dolžnost za povračilo je izreči v razsodbi s pristavkom, da se znesek naznani dodatno.
Oim je dognana višina teh stroškov, jih je naznaniti kaznivi osebi s pozivom, naj jih takoj vplača, in ako treba, jih je izterjati potom prisilnega postopanja, predpisanega za izterjevanje javnih davščin.
Člen 18.
I'po raba kazenskih zneskov.
(S 261.)
V zmislu š§ 241 in 244, potem členu lil. S S I in 3 cesarskega ukaza ter § 26 cesarskega ukaza z dne 16. aprila 1916. I. (drž. zak. šl. 103) o davku ml vojnih dobičkov naložene kazni dohajajo v državni zaklad.
Nasproti pa dohajajo v zmislu §§ 247 in 249 prisojene kazni 1er kazni zaradi nereda v ubožni zaklad, in lo:
1.	Ako se le kazni rialožč. davčnemu zavezancu samemu z ozirom na dolžni davek, katerega je predpisati vsega v določeni občini; v ubožni zaklad le občine :
2.	v vseli drugih primerih v ubožni zaklad liste občine, v kateri ima plačilni zavezanec svoje stanovalršče ali bivališče.
Te kazni pa je vplačati pri pristojnem davčnem uradu (člen 7, VI), ki mora vsako leto predložili davčnemu oblaslvu izkaz o kazenskih zneskih, pobranih v prid uhožnim zakladom. Davčno oblastvo poroča o tem finančnemu deželnemu oblaslvu. ki izdaja potrebne plačilno nakaznice.
Člen 19.
Člen 20.
Kazenski vpisnik.
Davčna oblastva morajo o prisojenih kaznih Obrazec A pisati kazenski vpisnik po priloženem obrazcu A.
O kaznih zaradi nereda, katere prisodijo komisije ali njih predsedniki ter se naznanijo davčnemu oblastvu (člen 7, V), je pisati ločen vpisnik po istem obrazcu.
V vpisniku je poočititi tudi odločbe o rekurzih in razsodbe upravnega sodišča.
Naznanilo o n ved hi in sklepu kazenskega' pi*-ropanja.
O uvedbi in posledku kazenskega postopala zoper odvetnika (notarja) zaradi enega kazn vth dejanj, določenih v cesarskem ukazu, člen III, ÿ 3, je obvestiti pristojno zbornico.
Pravtako je ravnati, ako se odvetnik ka.*;or pooblaščenec davčnega zavezanca zaradi prikrn sbe ali zatajbe pozove na odgovor.
V ostalem se ztnislu primerno uporablja § 83 k. p. r.
Wimmer s.
Kraljevina: |	Obrazec A
Dežela:	/.................,	*	<k flenu 19>-
Davčno oblastvo :............
M
•fH
a * • iH
• fH
M
QC
a
O)
Opo milja *			S
Razsodba uprav- nega sodišča			1 1 ✓
Finanč- nega deželnega oblastva odločba o rekurzu			1 1
Objava razsodbe v časopisih			1 1
08 od lil			1 1
Denarne kazni	Nado- mestna kazen trajajoča		■» 1 1
	Oznamenilo občine, v katere ubožni zaklad dohaja kazen		1 1
	pristoječ ubož- nemu zakladu	X	1 1
		Ui	1	I
	% ~ a	X U	1 1
O' cd c cd C 1 -s-a s-a a.	N			1 1
s o ë s ’S C "O		X	1 1
		u	1 1
Davčni urad, pri katerem se predpisuje kazen			■f	'f 1	1 O	Q
Davčna vrsta, katere se tiče kaznivo dejanje			obč. prid. obč. prid.
Ozna- menilo kazni- vega dejanja (para- graf zakona)			05	05 co	•«*
Številka in datum raz- sodbe			
fl J3 02	obdolženčevo		Dunaj, L, uliea, štev. Dunaj, 1., uliea, štev,
1			4 ' I '1 1 1
			T-t	W

X
Vsebina.
I. oddelt',k.
Kazniva dejanja in kazni.
Strun
Člen	I.	Uvod ...................................................................................1005
člen	2.	Kazniva dejanja, katera kaznujejo redna	kazenska	sodišča	(gg	242,	246.	248)............ 1006
Člen	11.	Davčnim oblastveni v odločbo odkazana	kazniva	dejanja	(gg	289,	240,	248,	247, 249); cesarski
ukaz. člen lil. g I, odstavek I in 8, gg 2 in 8; gg 14 in 26 cesarskega ukaza 'z dne 16. aprila 1916. 1. |drž. zak. št. 108] o davku od vojnih dobičkov in 'člen 81, št. 2 in 8 iz-
vršitvonega ukaza z dne 8. avgusta 1916. I. [drž. zak. St.! 247]).....................1006
člen	4.	Kazni.................................................................................. 1007
a) denarne kazni......................................................................1007
h) zaporne kazni; objava raz-mdbo.......................................................1007
c)	odmera kazni .......................................................................1007
d)	nadomestne kazni..................................................................1008
člen 5. Opustitve, katerim eo zaprelene kazni zaradi neroda (g 250, g 279, odstavek 2)..........* 1008
Člen ti. Izključitev kazni in zastaranje (gg 245, 251 do 254) ...... j..........................1009
11. oddelek.
Pristojnost in postopanje.
a) liazsojajont oblastva.
Člen 7. Za izrek kazenske razsodbe na 1. stopnji poklicana oblastva in organi (g 256 in cesarski ukaz,
člen lil. g 5)...............................................................................1009
Člen 8. Odločba na 11. stopnji (g 260, odstavek I, 2, in g 200«).......................................1012
Člen 9. Kadar se zapazijo kazniva dejanja’(g 257)	. ............................ ; ‘............1012
b) Postopanje v kazenskih primerili, ne ndkaznnili pravosodju sodišč.
Člen	10.	Zasliševanje obdolženca (g 258)............................................................... 1018
člen JI. Varovanje pravic obdolženčevih (g 258)	.................................................... 1018
Člen 12. Nadaljnje postopanje. Zaprisožba prič, pojasnilnikov in izvedencev. Vpogled v knjige, (g 258,
odstavek 5).....................................................................................1014
Člen 18. Kadar obdolženec ne pride in se ne pokori (g 2591............................................. 1014
člen 14. Zapisnik. Ocena dokazov, Itazsodba ...... -,  ................................................1015
člen 15. Odmera dodatnega davka. Jamstvo (g 256, odstavek 8; cesarski ukaz, člen III. g 8, odstavek2;
g 157, zadnji odstavek in g 266) . . . ...................,.................................. 1015
Člen 16. Pravni poraočki (g 260, odstavek 1,8).........................................................1016
Člen 17. Izvrševanje kazni (g 260, odstavek 8)..............................................-..........1016
člen 18. Uporaba kazenskih zneskov (g 261)....................................;  ......................1017
člen	19.	Kazenski vpisnik...............................................................................1018
člen 20. Naznanilo o uvedbi in sklepu kazenskega postopanja............................................1018
Obrazec	A (kazenski vpisnik) ...........................................................................1019
Iz c. kr. dvorne in državne tiskarne.