St. 9. V Gorici, v sotooto dne 30. januvarja 1909. Letnik XL Ishaja Tiaktorek insobotoob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva prasnik iiide dan prej ob 6. xreder. Stane po polti prejeman ali t Gorici na dom poiiljan celoletno 10 K, polletno 6 K in fctrtletno l'5O K. Prodaja leTGorici r to- bakarnaA Schwan t Šoltkih ulicah Jellersits t Nunakih ulicab in Le- b a n na VwdijeYem tekalilSu po 8 Tin. GORICA Urednifitvo in apravniätvo w nabajata t «Narodni tiikarni», alica Vetturini h. It. 9. Dopiie je nailoviti na uredniltvo, oglaae in naročnino pa na uprarniätvo »Gorice«. Oglaii te računijo po petit- Tritah in licer ako te tiikaju 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 18 Tin., S-krat po 10 Tin. Ako le vetkrat tiikajo, raču- nijo te po pogodbi. Isdajatelj in odgoTorni arednik Anton Bavear. Tiska „Narodna tiskarna" (odgor. L. Lukežio). liberalna gospodarska mizeria. Uredni ättu „Gorice", j Tü. | Pod gorenjim nasloTom je objavila „Gorica" z dne 23. t. m. it. 7. uvodni članek, ki goTori o obrestotanja glavnice, založene t „Trgovskem domaM in „Hotela Südbtthn", med dragim tudi tako: j „Po omenjenem poročila je oprava teh his prejela za Btanarino, razsvet- ljaTO, centralno karjato, obrabo inven- j tarja itd. pri obeh stavbsh K 23.272 70. | IzdalajepriupraTi: ¦ za hiinika itd. E 10.97254 za obrestni rkji- ženih dolgor „ 12.83963 Predplad.). 1908 T odpis „ 4.777 19 Stroäki nprave K 28.58936 od teh trebacdb. predpl.zaf. 1908 M 7.36075 takodaznačajoopravnistroikiK 21.22861 čisti dohodek obeh stavb za I 1907 zn«sa sr da j K 2.044 09 Če primerjamo ta čisti dchodek z vrednostjo etavb E 701.039 44, raz?idimo, dh so je T. o. z. obrestoTal ta de- nar p o 029 od 8to, reci29stotink od Bto, tedaj niti y3 od rto. T.oTi. pa plafoje hraniloe vloge najmaDJ po 4 in pol cd Bto, reskompt najmanj po 53/4 od Bto, iknjižena posojila na stavbah tndi najmanj po 4 in poi id sto ! ! Ali ni kruto varana cada odbora, zabeležena T letnem poročiln T. o. z. J. 1902, da bo bcdo Btavbe „primerno obreBto- ˇ ale"?! Še nekaj! Če kdo hiSo knpi in si ˇ to Bvrho izposcdi denar, da bo vendarle, ako je le količkaj razsoden, prišteval obresti, ki jih plača za ta denar, k svojim za8ebnim potrebam, k življen- skim &troškom, noarreč k dchodkom hiše. Hiia ma tolike manj nese, kolikor zna- iajo stroiki. Obresti poaojila, najetega za naknp hiie, pa spadajo k stroikom hiše! Ne tako pri T. o. z. Letno poročilo 1. 1907 teh obresti ne nataja pri opravi, marred pri splošni točki „obresti", ki jih pOBOjilniea plačuje za hranilne vlcge, za vrnjena posojila, za reeekompt, itd. Se- veda moia potem račnn oprave na prri pogled izkazovati rečji dohodek hü. Ali ni to olepiana bilanca?" Z czirom na § 19. t. z. zahtevamo, da objavi „Gorica* na uTodnem meata tale poprarek: 1. Ni rep, da je znašal ˇ i. 1907 čisti dchodek obeh statb . . E 2.04409 pad pa je znaSal.....„ 17.507 06 po tem-le obračnnn : Prejemki na stanarini, razsre- čafi, centralni knrjati, obrabi inventarja itd. za TrgoTski dom in Hotel Südbahn, po odbitka E 477719, ki epadajo med dehodke leta 1906, so znašali v leta 1907..........E 18.495 51 zaetanki na stanarioi in to, kar je TrgOTskoo^rtna za- druga predplačala za cen- tralno korjavo, raztved. itd. „ 7 360"75 torejsknpnidchodekz.l. 1907 E 25.85626 Izdatki za hišnona- jemni da?ek za leta 1904, 1905, 1906 in 1907, nadalje ža centraino knrjavu, ryz- BTečavo, čiičenje, hišnika, pc- prate in droge malenkoBti pa M 10.972 54 öisti donoa ........E 14 883 72 E temu je priäteti hi- ŠDonaJFmni davek, plačan t leta 1907 za lcU 1904, 1905 in 1906, ker ga je davčna oblast se-le t leta 1907 od- merila..........K 3 62334 torej prafidonoshife z.l. 1907 E 17.507 06 Razdelifii to atcto na obresti okro- glih 701.000 kron, dcbirao, da se je obre- Btotala glavnic*, invefetovana t Bfarbah TrgovBkoobrtne zadrnge, po 2 in pol od «to. — Vrhatega pa bo še nezaračnnjeni ' Ysi nractai prostori Trgovsko-obrtne za- ; droge T I. nadstropja |n prostori Perakega in glasbenegaA'^^ifwpy katerema je občni zbor dai vse twLe p^^°Mt"~ brezplačno. ; 2. Ni torej re», da se je obrestorala glatnica E 701.03944 po 0 29 od sto, reci 29 Btotink od sto, tedaj niti V3 od sto, pad pa je res, da Be je obrestovala po 2l/2 od sto, vrbatfga sta bila Trgovsko-obrtna zadruga in Pevsko ] in glaßbeno draStro t Trgorskem doma — brezplaöno. j 3.Ni reB, da je bila krnto Tarana , nada cabort», zabeležen?* t letnem poro- čiia T. 0. z. 1. 1902., da se bodo Btatbe „primerno obrestoTale", — paö pa je res: t) da se bosta rečeni stavbi taled uTedece prcgreßivne nsjemscine res še .primerno obrestoTali"; ; b) da pa cdbor ni nikdar pricakcyal, da E6 boglajnica t etaibahobrestovala do Tišine hranilnih cbreetij; c) da Trgovsko-obrtna zadraga niti I ne nflekloje na polno obreitotanje tako ! zalcžene glarnice ter primanjkljaj rada ' in brt2 eltherne tcžave krijeizizdatnega letnegH čisteja dobička; d) da T. 0. z. s Btavbumi Trgorski dom, Hotel Siidbiha, Draitvsni dom v . nlici tv. Ivana veliko koristi cgleda in ponosD gcrižkih SloTeccer na Bploh in I pceclf ob mim n&rodnim drnitTcm, ki imajo la stalno in zanesljivo dcmačo , streho. ¦ 3. Ni rep, da je bila „olfpiaita bi- lanca" TrgoTBko-obrtne zadrnge, pač pa je bila seBtatljena po obče veljavnih na- čelih, kakcr bilanca , Centralne posojil- > nice", ki izkazaje, da se je obrestoyala : glavnica, zalcžena ˇ njeni hiši blizn Tr- govskega dema, — po 231 od gto, torej . še nižje nego Etavbe naše zadrnge. ¦¦ V Gorici, dre 26. jannrarja 1909 \ TrgoTskoobitna zadraga v Gorici : registrorana zadraga 1 necmej. jamstTom. ' I A. Gabršček, Jop. RoTan. DoataTek aredništva. Čerar- no naa § 19 t. z., nakaterega ae sklicu- jejo pisatelji zgcraj natisnjenega po- praTka, ne ?eže, da bi morali objariti, ker oblika tega popratka nikakor ne od- gorarja zakonitim določbam, smo ga ˇaejedno prioboM1, ker se nam nadi pri- lika dokazati, da ta popravek ni noben popravek, marreč potrjaje le, da so bila naia izTajanja popolnoma praTilna. PredTsem moramo omeniti, da je bil nai račon g'ede Čistega dohodka a- pra?e his T. 0. z. popolnoma pra- Tilen. T. 0. z. sicer na dragi naöin iz- račana E 14.88372 čietega donosa, pri tem pa zopet ne apoiteTa hipo- teönihobrestiTzneskaEl 2.839 63, ki jih je morala v i. 1907 plačati za po- aojila, prevzeta za naknp in zgradbo TrgOTskega doma in Siiibahna in zato spadajcča k apravi cziroma docosnosti hii in ne k sploini npravi zadrage. Ako naredene cbreeti odbijemo od čistega donosa, ki ga omenja T. 0. z, dobimo zopet le E 204409» dejanakega či- 8tega donosa, kiodgovarja 029 od sto obrestovanjuinTestirane glaTnice. H.inonajcmninski davek E 362334, ki ga T. 0. r. nayaja t sfojem popravko, račnnski sklep za '. 1907 ni cmenjaJ. (Pä tndi če Be ga Tpoätera, ne znaša čisti denes ?eč nego 070 cd sto. Op. state».) Oitanemoza to pri trdiifi, da je bilanca T. c z. r tem cziru olepiana. Eer pa ^leče T. 0. z. ? popravek tndi ^Centralno posojilnico", ki a po- pravkcm in naiimi trditrami nima nice- ear opravit', bedi mimegrede omenjeno, da je ^Centralna poBOjilnfca^ dotično obrestovanje dosegla za zadnje četrtletje 1. 1907, ker je priila po nakopa vsled zidarske prenredbe iele z zadnjim četrt- letjem v porabo in se je posojilnica pre- selila T laetne prostore, kakor znano šele T polovici meseca cktobra 1. 1907. Načelniku T. 0. z. rajši BTetujemo, da Tpliva pri rSoči", da bo prenehala z naraTnostnimi in indirektnimi napadi L1STEK. Poezije. II. Ljubljana, 1909. Spesnil: A. M E D V E D. Založlla „Katoliška bukvarna". Demant — vrojenoga okusa in znanje, kakor svet široko, zabteva A. Medred od kritika fstr. 163), Ker pa se ne morem ponaiati s tem begaatrom, ne bom gOToril kot „kritiku o II. zbirki Poezij, ki nam jih je Medredova mnza prinesla za Bo- žič 1908. Hotel bi marreö s pricajoöimi vrsticami Poezijam ntreti pot t hiio rseh tistib, ki jim je dnša sprejemljiT« za Tae, „kar zares je lepo", in to bi želel praT ˇ zmisla peanikoTem, ki odkrito izjarija: Bolj nego za estetikov dokaz za čislo svojili bralcov se zanimam. (104) M e d T e d je pretežno lirik; in ka- kor peanikoTa antcfatografija mi zrene besede, ki se ž njimi sam označaje Na- man (Naprej ali nazaj?): Pred leti sem bil šo dokaj drugaČen, resnice manj žejen, ljubezni bolj laöen. (196) V znamenja mi ali, ki iz nje „nove miali troa, da „konca ni nobenega", je večinomaabrana Medredora peaen. Ali akozi atrane lirakih fratic ma väaai tudi zazTeni tiata kakor sret stara in ! vendar tečno mlada sla, ki „Tsako sree j jo enkrat občnti" in ki „s sanjami pride, 8 sanjami gre". Tndi pesnikovo sree jo je občntilo; dokaz ta-le ličen ji spo- menik: Čarobna in čista kot roža pomladanja ljube/.on ,jc ven&ila srea oltar. Naj bila je prva, naj bila je zadnja, na zernlji ne vzevete mi lepša nikdar. (130) Ljnbko erctično obilježje t bolj epeki obliki diha prelep» romanca „Vojakoro aloTo" (in tndi „Jntra- nji pozdravl") Ero tarn prre kitice : Ko be dem potoval od tobe v daljni svet, na ramah to vor, v srei žal, na prsih tvoj spominski cvot, o ljuba misli name ! (191) Pa tudi sicer nam Medvedova mnza rada ubere akorde častrene lirike; samo da pesnika daia zavibrira ppričo neodoljire ji site, tako neodoljive kakor so recimo „Pomladni žarkiM: Na ncbu je solnce zaplalo mogočno, nadela je zemlja obleko poroüno, : popevajo ptice, šepečejo viri — vse vstaja in raja ' v kipečem nemiri. Kdo zdaj bi umiral, ko smrt je umrla? K('o zdaj bi ne peval iz polnoga pri a ? ' j Toda Tečinoma je r verze Med-! 5 TedoTG poezije zaode'.a mi se) in to ! ' misel 0 žifljenja, Bogn, Tzorih... Zato pa ta poezija najbrž ne bo naila öastilceT T vrstah onih, kterim je življcnje — šala, trcbuh Log in v:or — denav! (7) Vedno z nota tahta in matii sfingo žifljenja poet, ki prpsunil mil jc dno srea spozuanja meč in kes in sram in strah. (107) In kajpada je poet mislil i naso ˇ ˇeličaatni obsmrtnici „Umrlenui peT- cn* (S. Gregoröiöo) spriöo verzOT : Razuniel si udan, da pesnikov poHic na pot usipaj drugim, sebi ne cvetlio. (153) Eakor Preiernn, Gregoröiöo, LeTBtikn... in katere ma izmed naših ometnikcr sploh? — i Medreda ni izostalo u?erjenje, da dostojna bei neumnosti je — zlobnost. (162) Zato pa kakor da bi tekom atihov, ki so potyeceni „Milim dniam in n e m i 1 i mu, sreöevali i rasliöne rodo- ljabe, dacarje, Šriligoje... A bod: ai avöt, kakorien je, kar svetepa je tvoji duši, ne daj iztrgati nikdar, naj tudi dr''»o vse razruši usode trde ti vihar! (137) Ali naj še spregOTorim 0 p e s- niiki tehniki t MedvedoTih Poezijah? Zdi 88 mi, da je mojster stoj ametniiki Credo izporedal t Terzih: S planine svojo pol si dela plaz. Ideja krepka najde svoj izrnz, le rime njej slode. ne ona riinam. In da teoriji ne nasprotaje praksa, to pokaži sledeči, po PrežernoToin Eetteje^o mojsterski sonet: E e 11 e j a. Enkrat samo sem videl tvoje lice, pod senco gostih las visoko čelo in med okusil sem in tanko želo oboutil možke tvoje govorice. Venela je priroda. bstovice zapnščale so mrzlo rodno selo. Otožen si pozdravljal njih krdelo: za vami skoro priileni, drage ptice. In šel si morje pit — s pogledom žejnira zainaknjen v VHrije čarobno plan, čutilom dnška si dajal brezmejnim. In šel si morje pit — bridkostnih ran zacelil nisi z žarkom blagodejnim, zagorel si in zgrudil se sežgan. (165) S tako fisiognomijo sredaramo pes- nika T II. zbirki njegorih Poeziji in tos trdno nado, da prar kmala siede Po- ezije III., IV.... Saj je ta up opravioen 0 poeto, ki tsklika: Moj vir še ni izčrpan, ni zatrt. (60) Sicer pa, dragi öitatelj, — . tolle, lege! Vzemi Poesije in bezi sam 1 Dr, K. O. veku. Gospodje pri „Edinosti" sami se ne prištevajo k takim razsodnim ljudem! Jemljemo na znanje". No, „Ediuost-4 zamolči seveda svo- jim čitateljem tudi pričujočo inüralno klofuto. Nesramno hujskanje. — „Soča" z dne 26. t. no. p š1, da je dež. odbor nistavil pri dež. noriinici brez rnzpiaa nekega „magazinerja" s plačo 2400 K, Beveda Laha. V znamenja „iednakopraf- nosti" je imenoval Slovenes za kurjača za polovicD manjšo jilačo, h čemar Berbač-kima. Komar se zdi ie tredao prezirati „Sočine" hajskače, bodi poreiaao, da deželai odbor da izdelati žinunike in drago apraro za noriiaico v proatorih tega poalopja po domačih delarcih iz blaga, katero je sam aakapil. Kot n^d- zornika t gi dela je sprejel reičaka iz goriškega mesta po imena „Kraiaer"., ki bo opravljal ta posel dta, k večema tri mesece. Ta je Tse, in to imeaaje „Sočau imenovanje „inagazinerja" a plaöo 2400 K. Še ne damo mini. — Kdor misli, da je „Soča" dostopna mirni polemiki, ta se kruto vara. Ona iraa privilegije za napade na raziične osebe in zavode naše stranke. Ona sme biti surova do skrajnosti, kakor pobalin po cesti. Če pa kdo posveti malce v njen brlog, če kdo razgrinja svetu hlinjeno nedol- žnost „Soče" in njene stranke, takrat vzkipi in v umazane predale svojega lista bruha neštevilno ploho — „lumpov, falotov posvečenih in neposvečenih, fal- zifikatorjev, ignorantov* in drugih pri- jaznih naslovov. Dokler je „SočaM napadala „Cen- tralno posojilnico, Goriško zvezo, Sol- ski Dom, Krojaško zadrugo" in celo našo organizacijo, je bilo prav, ker je vršila s tem seveda „narodnodolžnost." Kakor hitro smo pa mi le malo pogledali v račune znanih piruhov-klopotcev, je to takoj že „najostudnejša lumparija, naj- večje falotstvo itd.u Ali res ne smemo imeti le nekoliko „Sočine" pravice za zabavljanje? „Soča" očita na naš članek, da smo glede obrestovanja piruhov T. o. z. „fal- zjficirali račune 1. 1907. Klanjamo se njeni modrosti, pä ne verujemo v njo, kakor je razvidno iz popravka T. o. z. na drugem mestu lista, ker je načelstvo nehote še enkrat potrdilo naše podatke. Ker pa že govori o „falzifikacijah", naj ram „Soča" kot računski talent pojasni to-le postavko, ki jo podajamo doslovno po računskem sklepu T. o. z. za 1. 1907. Den ami prom et: Sprejemki: Prejete obresti investovane glavnice v stavbah K 8309 76. Račun zgube in dobič- ka: Isto K 8309 76. Razdelitev č i- stega dob ičk a 1. 1907: Za odpis na hišah K 8309-76 ! Donosnost stavb je razvidna iz ra- čunov uprave hiš. Investovana glavnica je porabljena v stavbah, ni tedaj nikjer drugje naložena posebe obrestonosno. Kako pride tedaj do teh obresti ? Mogoče so v izdatkih denarnega prometa skrili v na novo investovani glavnici? Ali pa so bile potrebne, da je čisti dobiček 1. 1907 v znesku K 11' 93404 se predru- gačil v K 20.243-80? Mi ne trdimo ni- česar, vprašamo le, zakaj so se te obresti računile pred sklepom računov, potem pa takoj odpisale iz dobička, ko se je vendar pred sklepom računov pravilno odpisalo 7000 K od vrednosti stavb ? Kdor čita tako premetavanje številk, se nehote spominja na premetavanja številk v „Sočinih" predalih. ! Ce bo „Soča" nadaljevala z napadi na našo organizacijo, ji lahko še postre- žemo s takimi „učenimi" podatki. Torej naprej. Shod T Kamnem se je moral radi zadržka, ki je nastopil nepricakoyano, prenesti na poznejšo dobo. Pozor pred židovskim agentoin. — V kodji bo Tozi po goriiki okolici elegant no oblečen agent monakovske to- yarne za pletenino neki Vogel. Le ta se židovsko zgovornostijo in prefriganim obnaianjem u&iljuje po boljših hiiah tol- uene mfclje in drugo pletenino. Vzorce ima tea lepe, a skaioja je pokazal», da blago, ko dojde iz torarne, ne odgorarja Dzorcero. Malje so poaebno drage, po 12 K kos, ki pa niso vie Ine 4 K. Stranka, katora ntnčnje, se mora podpiaati na naroöilni list in je tako potem obvayana blago Bprejeti tako ali tako. — Ta agent je znan tadi po hribih in manikateri je okaiil njegoTO pretkanost. Zitorej sva- rimo pred židovskimi agonti, kiasiljajejo blago po hišah z raanimi rzorci, posebno 8?arimo pred tf»m Vögeln o no. Svctujeino vsaki nevesti (novici) kadar bode kupovala balo, naj se — posluži le v — 5,Krojaski zadrugi" I tarn vdobi: najboljse platno in bomba- ž e v i n o za perilo, krasne odeje j iz volne, sivane koverte, zavese, ! preproge, cvilh, žimo, volno v j -------- dlaki za postelje.--------- Prtenine, namizni prti, serviete, žepni robci, krasne obleke za po- ! ---¦¦¦"-¦¦„ roko iz volne in svile. -^^ Pravo švicarsko vezenje v v e 1 i- Av a\ a\ k a n s k i i z b e r i. ay av a\ i-------üü Cene so stalne. ___ ; Pazite! Novoporočencem in driigeinii občinstvu deli neka goriška tvrdka po deželi, najrajše pred cerkvijo, reklamne listke, s katerimi vabi v svojo trgovino. I Besedilo na teh listkih je pa tako zvito sestavljeno, da bi čitatelj, ki v naglici pre- bere list, mislil, da je ta trgovina edina slo- venska v Gorici. Ta reklama je preračunjena na to, da če mogoče na nelep in nečeden način odvzame odjemalce drugim trgovinam. ' Ravnanje te tvrdke spominja na umazano konkurenco, kar pa nikdar ne dokazuje so- lidnost tvrdke, ampak rajše nasprotno. Nobena solidna tvrdka ne bi se po- služevala take reklime, nobena v resnici zaupanja vredna tvrdka ne bo svarila odje- malcev pred drugimi trgovinami, kakor to dela omenjena, ta neiinenovana tvrdka v svoji nelepi reklami. [ Dobro blago se samo hvali! Zato dobro blago ne potrebuje take reklame, . ki bi svarila pred drugimi trgovinami. | , Vsakdo naj sodi sam! j „Kmečki glas" piše v sroji vöe- rajänji Stevilki: „Mrmol;* je t debati z žapnikom Krageljaom na shoda res re- kel, da so ˇ yodstva S. L. S. ljadje, ki že veö let niso rideli cerkre od znotraj. Žapnik je odgoToril: Obžalajem, öe so. Mrmolja je bil tedaj dolžan žapnika odgovoriti, ako je ta zahteral, ker pa tega ni storil, je Mrmolja molöal. Vaa dolžnost Mrmoljeva je ostala tedaj tam na ahodn v debati z g. žopnikom Kra- geljnom". To so nazori o moiUn in pošte- noBti! G. Mrmolja misli, da ni odgororen za 8T0Je žaljiTO besede, ker ni slačajno g. žapnik od njega zahhral imen do- tiönih Toditeljey ! Mož-poštenjak prevzema brezpo- gojno ,T8O odgovcrnost za svoje jarne gOTore in odgovorni arednik je odgOTO- ren že po zakona za objave t srojem listu. Gori na?edene žaljire besede je Mrmolja gororil na jarnem shoda ter jih kot odgoTorni arednik „Naiega glasa" tndi T BTojem listn objaiil. Oa je torej kot goTornik na javnem shoda in kot arednik „Našega (Kmeökega) gla^a" dol- žan, Bfojo trdite? s tem dokazati, da imenaje roditelje naie stranke, ,ki d;so videli že reö let cerkre od znotraj". Če pa tega dokaza ne more doprinesti, naj lojalno prizna, da je svoje poslašalce farbal in „Slorenako Ijodsko atranko" obrekoval. Nikar pa naj ne misli, da je odgoTornost za njegoTO obrekoranje nale stranke nehala »tarn na shoda r dsbaii z g. župnikom Krageljnom". Občinske volitve v Teinuici in • Kostanjevici so izpadle tako, kakor je bilo priöakovati. V rneh trfh razredih so zooagaii pristaii S. L. S. Stranka ma- goata Stepančiča je ontalc ˇ sramotni maojiini. Veselje mod ljalstvom je bilo sploino. Se zastaro so korakali naii to- lilci po občini na dan zmage, natiprotn- ki so .so pa rkrili. Liberalni sgitatorji so napeli rse moči, da bi si priborili zmago, a njih trad J9 bil zaman. L;ad- sUo je odprlo oči in pometla liberalno staro šaro iz slareiinstra. Gist možem 1 Županom v Orgarju je bil iz- Toljen anna i teden g. Aadrej Doljak, načelnik posojilnic? in predaednik cer- krenega odbora. — S tem je pomet)no z agrarstvom in liberalstrotn is grgarakega Btarešiaatra. N3vema žapana in podža- panom želimo cbilega sado pri delo- Tanja ? blagar grgarskih rolilcer, ki so jim zaapali rodatio oböine. Nasprotniki pa naj se za nekaj časa oddahnejo od „napornega deia" za dobrobit občinar- jer. Ljadstvo jih je poslalo v penzijo brez pokojnine. Seer pa so dobili kar so iskali! — Novoželezaiškopo8tajalliže se zgradi t St. P^tra na progi bohinjske ^eleznice in sicar iam, kjer se zdrnžita vipavBka in bohin'ska železnica. Danes se je vriil komisijski ogled na lica mesta. — V Ločniku se zgradi železniško postajaliiče. Komisijski ogled se je baje aže vršil. — E ektrični tramvaj v G^rici. Dne 3. ali 4. fabraarja t. I. se bode rriila kolardacija eiektričnega tram raj a v Gorici, ki se izroči koj dragi daa pro- meta, ako ne bode kakih posebnih za- prek. Oarednja postaja bode na Traf nika. Od tarn se bode p'aöeralo za vožnjo 10 Tin. bodi8i na držarni ali pajažai ko- lodvor. — — Knjige „Slovenske Matce" za Gjrico in okolico so doile ter se dobe pri pros. dr. Ff. Kosu t alici Corso Verdi, it. 17, drago nadstropje. — Ilmrli so v Gorici: Glessig Karolina, 19 let stara, šivilja; Fabro Ludovika, 55 let stara, šivilja; Berlot Anton, star 55 let, nadučitelj; DiB'aggio Zarja, 3 mesece stara; Culot Gvido, star 1 leto; Klavčič Artur, star 11 let; Pisk Anton, star 7 mesecev; Šošou Terezija, stara 31 let, zasebnica; Burster Jakob, star 60 let, delavec; Susie Antonija, stara 12 let, učenka ; Palior Ivan, star 57 let, mešetar; Janesch Marija, 18 let stara, učenka; Hojak Karolina, 70 let stara, zasebnica. — V bolnišnici usmi- ljenih bratov so umrli: Rupnik Franc, star 26 let, potovalni zastopnik; Pitamic Franc, star 37 let, barvar; Oberdank Ig- nacij, star 70 let, tapetnik; Maligoj Jo- žef, star 55 let, kmet; Marega Konstan- tin, star 57 let, mizar. — Dva velika oratorijska kon- certa „Glasbene Matice" v Ljubljani. — Zresta dosedanjim tradicijam priredi „Glasbena Matica" dne 3. in 4. fabra* arija t veliki drorani botela Daion dva velika oratorijska koncerta. hvajal se bode dvakrat sYetovnoslavni ParosijeT oratorij „RoJBtro Izreliöarjevo", na ätiri soliste, meäan zbor in reliki or- kester. Vseh sodelajoöih bode 240. Don Lorenzo Perosi, mlad laiki dahov- nik, je najznamenitejii izmed modernih oratorij ski h komponistor. NjegoTO naj* slarnejše delo je baš Rojstro. Uvajalo se je po mnogih meBtih že z najveojim rspehom, toda w Arstriji ga bode izva- jala „Glasbena Mstica" prva. Držeč se strogo etaDgeljakega poročila, predočuje nam slavni nmetnik božanski dogodek ˇčlovečenja KristaBovega z neopisno pri- arčnoatjo, pobožaoatjo in navdaienostjo. Oöifidci priporedajejo, ko se je izrajal oratorij t Vidma na Laäkem, da je ob- öinstvo kar glasno ihtelo notranje ginje- costi. — Sedeži za ?sak večer po 2, 3, 4, 5 in 6 E, stojiiöa po 120 K, za di- jake po 60 vin. se dobivajo pri gospej ČeiarkoTi t Šelenbargovih alicah. — Vejelico priredi dne 7. fabr. nSlor, kat. izobraževalno draštro" v Grgarja ob 4. ari pop. Vipored priob- öimo prihoiojiö. — V Vrtovinu je amrl dne 27. L m. znani posestoik g. Frinc Pirjerec, brat c. kr. rticonskega ravnatelja ˇ G>- rici. N. p. T no.! Preostalim naie iskreao sožalje na bridki izgabi. — Izpred sod šči. — Ztradi ne- nravnih dfj*nj, katere je zagreiil 58-'etni Matija Rayaier na neki 6-'etii deklici je slednji bil obaojen na 5 meaecev težke ječe z enim postom na mesec. 16 letaa Alojzija Bacik z Vrha pri Kanala je bila aslažbgna kot pestaija pri KoDjedlcevi drnžiai t Plaveh. Iaiela pt je ie prec^j dolg? prste in je marsikaj izmaknila; zra?en tega pa je saroro ravnala z otroci, ki so ji bili ? oskk-bo izročeni in jih pretepaia. Obiojena jo bila T 6-tedensko ječo s postom yaaki dragi teden. Ker sta kradta kokoii in domaöe * zajce sta bila obsojena ia sic^r 25-letai mesar Alojzij Čafarin iz Gorice r 3- meaečni zapor in 28-letni čevljar Ssba- stijan Parlin iz Garice r 2 mesečni zapor. 2Metni Iran Podberš5iči 21-!etni Kodelja in 24-!etni Iran Gabriöek, ?si iz Daskel, so se sporekli z Matijem B)r- itaikom in Ifanom Hanmjem ia sicBr zaradi tega, ker sledaja o priliki poroke nista nič dala za pijsčo, kakor je nelepa narida skoro po vseh občinah na G> riikem. Ztradi tega sta bila poiledaja dra tepena od zgoraj imenovanih mla- deničer, za kar so se morali zagoTarjati dne 28. t. m. pred okrožaim sodiičem, ki je tadi gpoznalo kririm prrega ter ob- I sodilo ˇ 4-mesečno jeöo z enim poitom w meseca in trdim ležiičem, tretjega pa ˇ 3 meseöno jeöo z enim postom in trdim ležiičem t raeiecu. Dragi je bil oproičen. Sroj čas smo poroÖali, da so bili T S)Todnjah aretirani neki italijanski podaniki, öes, da so na dan cesarjevega jnbileja ypili „Visa il Garibaldi in Vi?» r Italia". Tri so pastili za par dni na sTobodo. Eden se ja moral zagorarjati pred okrožnim sodišoem saradi teh klicer. Ker ni bila tožba ? pričanjem doyolj podprta, je bil tadi ta regnikol oprošoen. 20 letni Jarij Rijnis s Št&jerakega je nkradel J)žefa Vodopirca 100 K. Vsied tega bo sedel r zapora 2 meseca z enim poBtom in trdim ležiščem t meseca, — AretiraÜ 8o t noöi od öetrtka nt petek 26-letnega Karola God oik iz Gir- janskega, ko je hotel t nekem hotela ? gledališčmi alici alomiti t zalogo pira in rina. — Ne^reča. — V bolniinico uimi- Ijenih bra to? je bil sprejet 56 letni mizar Konstantin Marega, ki se je ponearečil o priliki, ko je stavil na . mestai hiši ˇ prrem nadstropja telarje. S telarjem vred je padel na droriiöe tsled zgab- ljenega rarnotežja. Poškodoral se ja tako hado, da je t bo'niinici uarl. — Nesrečaca železaicl pri postsji Dutovlje-Skopo. V nedeljo zvečer je sprem- ljal Viktor Štoka iz Krajnevasi svojo sestro in svaka na postajo k vlaku proti Gorici ob 8. uri in pol. Prišli so na križišče ceste z železnico, ko so bile zapornice že zaprte. Mudilo se je in ušli so pri strani zatvornic črez tir. Prišli so srečno skoro že črez, le 191etni Viktor se je nesrečno zamudil, da je ga slroj nedeljskega zabavnega vlaka, ki je v tem trenotku pridrvil od Štanjela proti Trstu, prijel ter ga povozil. Vleklo ga je kakih 15 m dalje po tiru. Kolesa so nui šla črez prsa in mu jih zdro- bila. Odtrgalo mu je tudi desno roko in nogo. Suknjo ponesrečenca je pripeljal vlak celo na postajo in tudi uro so našli še dobro ohranjeno na tiru. Dovršil je kyiet. šolo v Gorici ter bil glavna opora svojega očeta. na našo organizac'jo, ker bo mo sicer z bakljo posvetili v ie drage zadeve. Nase opazke. in. Že večkrat smo dokazali, da sie 6a- briöekove trditre ne strinjajo vedno z resnico. Ii te polemike hočemo navesti slaöaj, ki osvetljaje z bengalično laöjo Gabričekovo resni colj u boat. Dr. Tama je pisal: „Zt splolnovo- liter so je izdal sklep, d* jazprevzamsm kandidataro t splošai kariji, g. Oikar Gabriček pa v kmečki kariji in da mi odstopi on sroje mesto za slaöaj, da v 8ploini kariji ne bom izroljea". To TamoTo trditev je Gabrsöek drzno zanikal ter t „Sjöi" tako-le odgovoril: „Ni re?, da se je ud&l sklep, da g. Oikar Gabriček odstopi svoje me- sto dr. Tomi, ako ta ne bo izroljen t sploini kariji. Takega sklepa ni bilo! Izjavljam ta javno, da pla- čam B k I a d a socinlne demokra- cije 1000 K, ako dr. T. dokaže svojo trditer. Na noge, so drag dr. T., pri- borite si 1000 KI« Da bi Gabriöeka zaprl sapo, je ob- javil dr. Tama po zapisnika seje iz- vrievalnega odbora narodao - napredne stranke dotični suglasni ¦ k 1 e p, ki Be glaai dobessdno: „Na predlog g. O.karja Gabrščeka se postavi kandidata dr. Tamo T 5. kariji in na predlog tega Cbkar Gi- briček v kmečki kariji, oba § priBtav- kom da se ta omakne prremo, ako ne bi bil izroljen v 5. kariji". Po tej objavi sejnega zapis- nika je Gabriček ob molkni I, a „io drag a" ni dal 1000 K. Tama tega niti ni priöakoval, ker je že pred objavo Bklepa izirievalaega odbora pisal o Ga- briöeka tako-le: „Sicer poznam g. Ga- bričeka, da obljubi rad še toč, da pa ničesar ne da, kajti njema S9 dokaže tako malo kaj, kakor hiateriöni ženski". L. 1903 je pravil Gabriöek t „SDČi" ti- stim, ki so mu hoteli vsrovati, tadi to- le: „Nisem bilinnebomkandi- dat ne za deželni ne za državni zbor, ne za kako tako mestc, kjer je kaj plaöila za delo". — LetOB smo videli, kako je držal besedo. Pebal se je za deželno poslanstvo inko- maj je zlezel v deželoi zbor, že je za- htevai zase tadi deželno odborniitvo. V STOJem odgoTora dr. Tami nam je raz- kril, da so se mu že 1. 1902 cedile »line po deželnem poslanstva in odborniöUu. Da bi ma pa ne oöitali nedoslednosti, je trdil pred kratkim, da bi bilo zanj de- ielno odborniitvo — efektivna Jkoda! * * # Gabriček ima v sebi tso drogo, nego ono, s čimer se človek prikaplja in priljablja. Njegova nadatost, gospodoval- nost in njegova vzkipevajoöa nrav je 8plošno znaoa. Zflto pa se niemo prav niö čndili, ko je Gabriček 1. 1899 v sroji odarni napihnjenosti piaal: „Mane to malo briga, ali so me „Goriöani" siti a 1 i n e; siti me bodo ie, da si pokva- rijo žeJodce. Z\ to žs bočemo še poskrbeti". Mož je držal besedo ter se omrzil „Gariöanom" ali „kaTcem", kakor jih je kaBneje krstil; omrzil se je pa tudi BTOJim pristaiem. 0 tem pripovednje dr. Tama : „Od 30. janaarja 1902 dalje sem ostal izven strank in sem odklonil vsa vabila tadi najožjih somiilje- n i k o T g. Andreja Gabriöeka, da bi proti njema naBtopil, da bi zasnoTal poseben list ia pridobil tiskarnoM. Gabr- bršček je nepoboljiljiv b a h a č. Koliko- krat se je banal, da je on dr. Gregor- öiöa pripomogel do vsega, kar je postal, da brez njega bi ne bil Gr. niö ! Ži* I. 1901 smo dr. Tami preroko- Tali, da se tadi njema ategae zgoditi, kakor ne je godilo dr. Gregoröiöa. Pisali smo: „Kdo jamči dr. Tami, da se po- bratim Andrej ne obrne prej ali slej od njega? Potem bode pisala „Soöa", da ima dr. Tama vse, kar je postal na Goriikem, 86 zahvaliti jedino 1 e G a b r- šoekofi d o b rohotnost i. Zitoraj, gOBpodine doktor, pozor !" Naie prerokovanje se je izpolnilo ! Gibriöek se zdaj baha, da je on ohranil dr. Totuo oa Gdriikem ter ma na- pravil ime, kar mu je neslo; Gibr- iček trdt zdaj, da je dr. Tama priiel v deželni zbor, v „Slogo" in „Gjriško Ijadsko p08ojilnicDa edino na njegDvo priporočilo. Oč ta ma taii, d» pljaje marljiro v akledo, ki ga je d o b r o zredila, ntrdila naGuiškem! Poliiični pregled. Notranji pDlttični piložaj. Notranji politični položaj je ie tedno jako kritičen. Tj se je pokazilo te dni posebno t proračanikem očheka, v katerem vlada nima Teöine za dispo- zicijski f jnd ministerskegi sreti: Vlada nima za-se ni Nemcer ai Č3hor ni Ji- gOBloTanor. V sredo predloži rlada pD- slanski zbornici načrt zakona za uredi- tev jezikornegt rprašsaja na C^ikem. Č^ boda Nemci in Čehi oačrt popolnoma odklanjali, potem nastane kriza. Dr. Koroiec se je f proračanskem odseka oglasil pri postavki „minititeraki B?etu k besedi ter staril na narzoöegt ministerskega predsedaika pozlr, da se izjavi o BTOjih politiönih namenih, ker bo to za staliiče poalancer t odseka naöproti badgetoitn postarkam maro-. dajno. Potem je pa krizitiral slabo po- roče?anje korespondeoöaega biroja iz inozemstra. Držsvni zbor. Poslanska zbornica je ˇ rčerajanji seji odklonila rse öeike naiae pradloga io tadi predlog boc. dem. S)llingerja za ostanofiter komisije, Ici bi porarnala narodne spore. Proti so glaaovali Nemci. Dr. Conci je nložil uojni predbg, naj ae takoj obravnara vladaa predloga o laiki prarni tikalteti. Posl. Och je uložil DQJni predlog radi zadnjega odloka gled e praikih poštnih rizmer. Prihodnja seja T sredo. Slovenski dijaki in vseučiliško vprašanje. V četrtek se je vršil na Danaja po § 2. shod slor. aktdemikoT. — Shod je sprejel resolncijo, ki protesiira, da vlsda hoče reäiti laiko Tseaoiliško rprašaaje, ne da bi istodasno rešila rprašanje sIot. rseačiliioa. Shod je zahteral takojšnjo astanoriter slovenskega vseaoiliiča ˇ Ljabljani in recipropritetD za zagrebike skošaje ter je pozral slorenske poslance, naj toliko časa prepreöijo riako reiiter Tladoe predloge o laiki pra?ni fikalteti, dokler se istoSasno ne reii slorensko vseaöiliiko rpraianje. Dr. Korošec za ljubljanške veterance. V četrtek je ˇ seji proračunBkega proTizorija poslanec „Slovönskega klnba" dr. Koroiec oatro biöal razpast Ijabljaa- Bkega yeteranskega draštra. Potdarjal je, da je bilo razpaičeno to draitro cesarja zvestih možj ki se glede zrestobe do ce- sarja lahko merijo z tsakim gardnim ka- pitaoom, ker je storilo človekoljabni sklep in darovalo malo sTots za ljub- Ijanske ranjence. Oitro je kritiziral, da je vlada posegla tadi po druitvenen? de- narja, namenjenim vdovam in sirotam. Daro'-i. Za „ŠDlski Djqj- je prejelo naie aprarniitTO: Hsnrik Črnigoj, vikar y Lokarca 10 K. Preplačila za IV. zTerek S. Gre- gorčičefih poezij so nadalje doila: Joj. Godnič, karat t Grgarja E 180. Novice. Pozor zupanstva! — Stareginrtro žapanBtva Grahoro je v seji dne 26. prosioca aklenilo enoglasno na predlog g. podžupana It. Torkar sledeöe reao- lucije. 1. Stareiinstro zapenstra Grahoro zahteta oi visoke vlade, naj v najkraj- iem ča«a aitanovi t L;abljani slovensko TBeaöiliiöe in na ta način odstrani ne- znosno razmere, pod kterimi trpi Tse slovenako Ijadstro. 2. StarešinstTO žapaastTa Grahoro izjarlja, da nima ni Cesar proti aatanoritri italijanskega fseačiliiča. Olločno pa za- hteTa, da se to vpraianje reii skapno 8 slorenskim in pa da italijansko Tseaöili- iče ne sme biti v Trata. 3 Starešinstro žapanaUa GrahOTO poziflja S7oje poslance, naj ziatarijo vse moči, da agodno reiijo te naše zahtave. Zgornje resolncije odpošlja žapan- stfo na „Narodoo Zrezo" na Danaj. Eer je čas silnoražev in se italijan- sko Tseučiliško ˇ praäa nje bI i ža reiitri, bi bilo dobro, ako bi rsa naša žapanstra sie d i la temu Tzgleda, da bodo naii poslanci na Danaja imeli oporo proti vla- di, katera naj razridi, da alo- Tenako t seaö iliiöe ni sam o z a- hteva nekaterih, ampak vsega slovenskega Ijudstra I Goriški raestai svet je imel v če- trtek zvečer sejo. Na dnevnem redu je bil med drugim tudi predlog, da se zgradi novo šolsko poslopje v bližini kapucinov. Predlog je bil seveda sprejet. Šolsko poslopje za ital. otroke se bode torej gradilo. Za to poslopje bomo v veliki meri prispevali tudi Slovenci, ki pa nimamo svoje mestne sole. Pač pa imamo v Podturnu staro kasarno, ki ne odgovarja šolskim predpisom. A našemu mestnemu svetu je vse to dokazovanje bob v steno. Saj sarni mestni očetje so prepričani o nesposobnosti tega poslopja za šolsko rabo. Ako bi to poslopje od- govarjalo šolskim predpisom, bi Lahi otvorili v tem poslopju laško šolo za Podturnčane; ker pa ni, so jo Slovencem usilili, sami pa zidajo v mestu na raz- nih krajih moderna šolska poslopja z denarjem, katerega jim znosijo v veliki meri Slovenci. Za 100 laških otrok, ki se nahajajo v bližini kapucinov bodo gradili novo šolsko poslopje, za 1000 slovenskih otrok pa nimajo denarja. Taka je pravica! Ker je Gabršček začel odgo- varjati, apamo, da nam odgovori tadi na naslednja, že pred meseoi Btavljena ˇpraianja : 1. L. 1895 je prinesla „S>ča" to-le notico: „Narodni dom" v G3rici. Na- brani denar se vlaga v KG3riiko Ij. po- sojilnico". A. Gabräöek da 300 gld. To- liko za zaöetek ! Naprej!" Eje je tiatih obljabljenih 300 gld.? 2. Gabriöekova „Soöa" je 1. 1902 pisala, da iteje pokojninski zalog „Trgov- skega in obrtnega draitva" za vdove in sirote že nekaj stotakor. Eoliko stotakov iteje ta zalog danea ? 3. Gabriček je obljabil že 17. fd- braarja 1906, da odgovori tadi „na brezvestno blebetavost „Gorice" o inve- stiranem denarja dveh naprednih denar- nih zavodov („Trgovsko-obrtne zadrage" in „Gor. lj. posojilnicd"). Do danea ie ni odgovora 1 Eedaj miali Gabriöek stojo obljabo izpolniti? 4. Z ozirom na Gibriöekovo „na- rodno steberstvo" vpraiamo "Saöo": Koliko nese povprek na leto Gtbričeka izkoriičevanje narodae ideje ? „S)öa" se včasih rada bavi z račani, zsto apamo, da nam radovoljno odgorori na to vpra- ianje. Pri tarn pa naj nikar ne pozabi „narodoih podjetij" (Gab. milo in „Jalen"). 5. Z ozirom na Gabricekovo idealno rodoljabje in velikodaino požrtrovalnost Btavljamo vpraianje: Eoliko p 1 a c a j e Gabriöek slovenBkim denarnim zavodom, v katerih se je utaboril, „in contanti" (v gotovem deaarja) za svoje Btanovanje, za STOJe prodajalnioe in prostore za ti- skarno, kojigoveznico in nredniitvo BSoöeM ? 6. Eoliko tisoč in tiaoö ljadikega denarja bo požrli že do daneB Gabriöe- kovi „pirohi" (Hjtel „Siilbaha" iti) in koliko prepotrebnih otroikih vrtov bi se bilo lahko v G)rici s tem denarjem aetanovilo ? Na ta vpraianja pričakajemo stvar- nega odgovora. Ako bo Gabriöek zopet okoli sebe otepal, s tem la dokaže, da ne mere stvarao odgDvoriti. Za italijansko vscučilišče v IVstu se je izrekel v svoji četrtkovi seji mestni svet goriški. Župau Bombig je rekel, da italijanska univerza mora stati na italijanskih tleh in ta tla so tržaška. Župan Bombig pa se je motil, ko je trdil, da so tržaška tla italijanska, kakor bi se motil, ko bi trdil, da stoji Gorica na italijanskih tleh, čeravno ji županuje on, Bombič, Lah. Da so tržfiška tla slo- venska, to je bilo uže neštetokrat doka- zano, to dokazuje tudi okolica tržaška, ki je slovenska, kakor goriška. Lahi ni- majo na Primorskem laških tal kakor Ie v Furlaniji. O tej smejo reči, da stoji na laških tleh. Gorico in Trst pa Ie naj pustijo na miru. V Trstu je tretjina pre- bivalstva slovenske narodnosti. Italijan- ska univerza spada pa na izključno ital. ozemlje, kakor je rekel Bombig, kar pa Trst ni in ne bo. Torej italijanska uni- verza ne spada v Trst. Imenovanje. — Dr. Janko Bab- n i k, sekeijaki sretnik v jastiöaem mini- steratTa je imenovan za ministerijalnega sTetnika. Na naslov A mol. — Veökrat ata „Gorica" in „Prim. List" prioböila dapiae, da se bodo razmere glede A mol zboljšale, in da se po mnenju g. dopianikov pri- tiane na öist? dar trizvok. Edaj bo to ? Nikoli. Ne dolg3 öaaa tega se je nekje sklenilo sledeče: „Organisti ne smajo priti na površje". Tedaj gg. dopisniki — organiziraj se dašica, öe Ti kedo kaj plaöa. Orgljaj ali pa puUi, to je vseeno. Še nekaj za äalo : 1. Edaj bodo sklicali organisti shod? — (Eadar bode D&vid zopet na strane brenkal.) — 2. Eje bodo pa zborovali? — (Doma — za peöjo.) — 3. Edo jih bo vabil? — (Smrt s — koso.) Ha, organisti, svoj öas ste piaali, da se bomo zbrali na shoda in da na tem potožimo svoje reve in težave. Sadaj je vse tiho. Eaj se je nakrat spremeailo organistov življenje in njih plaöe. To bi rad vedel organist a hribov. Le.čnik, leči se sam! — Ta po- slovenjeni latinski pregovor nam je ne- hote prišel v spomin, ko smo te dni čitali v „Edinosti" notico: »To pa ni že več zlobno, ampak bedasto". V tej no- tici se huduje „Edinost" na „Delavski List", da je ponatisnil iz ..Slovenca" neko vest o šolanju otrok glav. urednika „Edinosti" vzlic dejstvu, da je .Edinost" to vest že deloma kot neresnično po- pravila, deloma svojega gl. urednika upiavičila. Vse prav! Ali je pa draga „Edinost" res že pozabila, da je ona sama ne enkrat, ampak neštetokrat ravno tako ravnala z nami ? Ce pa ona zahteva od rDel. Lista", naj uvažuje nje dokaze resnice, smemo zahtevati menda tudi mi ravno isto od nje. Skušnja pa nas uči, dase ona za jednako pravične zahteve prav nie ne briga. Dokazov za to kar mrgoli v pravdi, katero smo izvojevali proti njej v zadevi naše dež. vol. reforme. Tarn najde „Edinost" najboljše „ogle- dalo vesti". Razen tega si dovoljujemo predočiti ji še neki drug dokaz, Kot „rudečo cunjo" za hujskanje ljudstva proti naši stranki si je Gabršček izmi- s il „zvezo Gregorčič-Pajer". „Edinost" je po tej „zvezi" pridno jahala. Ko so naši poslanci v našem listu izjavili, da „zveze Gregorčič-Pajer ni in ni bilo, je „Edinost" to izjavo ne Ie popolnoma zamolčala, ampak še nadalje proti izla- gani „zvezi Gregorčič-Pajer" hujskala. Tu naj „se špegla" velika učiteljica čas- nikarske poštenosti! Moralo naslovljeno na soeijalne demokrate naj si dobro zapiše tudi sama za ušesa! Podajamo ji jo mi za njo prikrojeno: Izjava po- slancev S. L. S. je laž o „zvezi Gregor- čič Pajer' »pojasnila načinom, ki mora zadoščati vsakemu razsodne mu člo- Rojaki! podpirajte slov. šolstvo v Gorici! iepa hiša v solnčnem kraju na Placuti ob- stoječa iz 1 kukinje, 4 sob, z vrtom in z njivo,______ za kakega vrtnarja jako pripravna se pod ugodnimi pogoji proda, ali pa v najem odda. Yec pove x x x nase upravnistvo x x x Namizna jabolha fine vrste po kron 12—14 —16 za 100 kilov iz kolo- dvora Litija nudi J. Raz- boršek Šmartno pri Litiji. Korbica 5 kilov kron 2*20 a\ a\ Av franko a\ a\ a\ Y Knj se vain ne zdi CeresoYa jedilna mast iz koktsovih orehov najboljša. Ta mast ni le samo najfinejša in naj- čistejša, ona je tudi najcenejša in naji- zdainejša iz med vseh mssti, katere kupim. L*e poskusite in ne boste se kesali! Svoji k svqjim! Staroznana narodna tvrdka: ftnton Iv. Fečenko GOHICA, ulica Jos. Verdi 26 postreže pošteno in točno s pristnimi be- limi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj- 8kim pi vom „prazdroj" iz sloveče češke „Meščanske pivovarne", in izbornim proti- vinskira pi vom iz pivovarne kneza Schwarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah ; z do- mačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastneg-a pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko goriška postaja. Cene zmerne. V Brdih ! se proda lepo posestvo, ugodno za dveh ' ali treh kmetov. — V najem pa se od- | daste dve lepi stanovanji s prijetnim • vrtom (jako ugodne za penzijoniste). Natančneje pove g. Anton Prin- , — čič v Biljani ——— ' r -•——-¦———————______^^_^___^__„„____ —————— | Rihard in = '=Felix Majer ! Dunaj II. Kaiser-Josefstrasse 30 erarni liferanti kupujejo in prodajajo seno, slaino, re- ¦ zanico iu krompir vsake vrste pod najugodnejšimi i pogoji. Velepodjetje prve vr- i ste v lastnem obratu z lastno parno silo. i__________________________________________________________________________________________________________________