Leto XXII., št. 164 Ljubljana, torek 21. julija 194*-XX Cena cent. 80 UpravmJtvo: Ljubliana, Puccinijeva ulica S. Telefon it. il-22. JI-23. 51-24 Uuerami oddelek: Ljubljana. Puccinijeva aH* ca S —" Telefon fe. 31-23. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poJtno-čekovnem zavodu fe. 17.749, za ostale Icraje Italije Servizio Coort. Corr. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASIOFSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Omnne »»ubbliciti Italiana S. A. MILANO I sb a ) a vsak dis razen ponedeljka Naročnina znala mesečno Lir !»•—* za inozemstvo pa Lir 22.80_ Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica itev. 9. telefoo itev. 31-22. 31-23. 31-24 Rokopisi se ne vračajo CONCESSIONARIA ESCXUSIVA per te pob- blicitl di provenienza italiana ed estera: Unione Pubbiiciti Italiana S. A. MILANO Puntate nemiche respinte Un siotevole successo della caccia germanica che ha abbattuto 7 velivoll nemici SOVJETSKI UMIK SE NADALJUJE sledovanje sovražnika zopet v polnem razvoju — Letalstvo m sovražne kolone vzhodno od Rostova In v loku Dona II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 20 luglio 1942-XX il seguente bollettino di guerra n. 783: Puntate nemiche sono state respinte nei settori settentrionale e centrale del nostro se.hieramento sul fronte egiziano; alcuni mezzi blindati avversari sono stati distrut-tL Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 20. julija naslednje 783. vojno poročilo: V severnem in srednjem odseku naše razvrstitve na egiptskem bojišču so bili zavrnjeni sovražnikovi izpadi; pri tem je bilo Operacijsko področje, 20. jul. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Sovražnik je izvršil v zadnjih dneh posebno močne akcije proti naši razvrstitvi na ožini pri E1 Alameinu. Z ostanki edinic, ki smo jih v našem dinamičnem napredovanju pognali proti nilski delti, in ojačenj s četami, ki so prispele iz raznih predelov Srednjega vzhoda, je skušal dati svojim akcijam tu in tam posebno silovitost. Naše čete so vselej hrabro odbijale te napade, ki so jih izvrševali oddelki, ki se še niso udeleževali bojev. To delovanje je imelo doslej za sovražnika za posledico precejšnje izgube. Razen večjega števila ujetnikov je v zadnjih dneh izgubil tudi nad 30 tankov. Ako se upošteva obraba sovražnih oklopnih vozil v zadnjih 2 mesecih borbe, ki je bila za naše čete zmagovita, so sovražne izgube tem očitnejše, če tudi upoštevamo, da se je nasprotniku posrečilo spraviti k ožini E1 Ala-meina znatna ojačenja. Te izgube obenem dokazujejo, da se naša vojna sila in hrabrost naših čet še vedno vsiljujeta sovražniku navzlic njegovim silovitim zamahom proti naši razvrstitvi. Berlin, 20. jul. d. K položaju v Severni Afriki pripominjajo berlinski vojaški komentatorji, da slika britanska propaganda po vsem svetu kot izreden vojaški uspeh dejstvo, da se je britanskim silam v Severni Afriki posrečilo zadržati maršala Romm-la pri E1 Alameinu. V zvezi s tem trdi britanska propaganda, da imajo Angleži sedaj na bojišču popolno svobodo akcije. Nemški Bern, 20. jul. V spominu je še, kako so v Londonu neprestano trdili, da bo zmagal v tej vojni oni, ki bo zmagal v bitki na Atlantiku, kar naj bi pomenilo, da bodo končni zmagovalci Anglosasi, ker ni nobenega dvoma, kakor so mislili, da sami obvladujejo morje in da bo zaradi tega sovražnik premagan tudi na suhem. Sedaj pa so v Londonu prišli že tako daleč, da se sprašujejo, ali ne bi mogla os dobiti tudi vojne na morju. Vsekakor so izgube trgovskega brodovja zaveznikov, zlasti Velike Britanije, odstranile poslednje uri/are v tem pogledu. Zaradi tega, kakor ugotavljajo skoro vsi švicarski poročevalci, smatrajo v sedanjem trenutku tako v Londonu kakor v Washingtonu položaj za najbolj resen od izbruha vojne dalje, seveda ne le v pogledu bitke za Atlantik. Glede te poslednje poroča londonski poročevalec lista »Gazzette de Lausanne«, da se je sedaj v spodnji zbornici zaključila razprava o izgubi anglosaškega brodovja, da pa kljub temu ostaja problem v vsem obsegu še nadalje na dnevnem redu. Angleški vladi se je posrečilo prepričati parlament in narod, da bi javna razprava o tem vprašanju koristila samo sovražniku. Navzlic vsemu se zdi komentatorjem nekaterih listov, kakor »Timesa« in »Daily He-ralda«, neprijetno, da ostajajo javnosti neznana nekatera dejstva. Zato predlaga n. pr. »Times«, naj bi se zopet redno objavljali, čeprav nekoliko pozneje, seznami izgub, medtem ko so nekateri drugi listi mnenja, da je javnost dovolj poučena o resnosti položaja. Pričakovati smemo, da bo Churchill v kakem svojem novem govoru v spodnji zbornici poudarjal pomen položaja na Atlantiku. Zanimivo je v tem pogledu poročilo lista »Nazionalzeitung«, ki po sleaeh britanske propagande navaja, da so izgube angleškega ladjevja nedvomno resne in sicer tako. da so bile oblasti prisiljene omejiti pomorski promet, kar je za široKO angleško javnost pomenilo pravo presenečenje, saj si ni mogla predstavljati, aa bi bile podmornice osi povzročile v zavezniškem brodovju tolikšne vrzeli. To stanje pa po angleških trditvah omilja dejstvo, da se tako v Angliji kakor v Zedinjenih državah pospešuje gradnja novih prevoznih kakor tudi vojnih ladij, take da je uspelo nadomestiti tudi 75 ru-šilcev in drugih vojnih ladij, ki so jih Angleži izgubili od začetka vojne dalje, vendar pa se mnogi strokovnjaki boje, da so nove ladje prevelike in da je njihova gradnja prepočasna in zato z zaskrbljenostjo vprašujejo, ali ne vplivajo moraa na graditev velike pomorske družbe, ki so interesirane na tem. da bi se mogle posluževati teh edinic tudi po vojni. V ostalem se zaskrbljenost angleških krogov ne ustavlja pri tem in se o vzrokih tako neverjetnih izgub na Atlantiku La caccia germanica ha attaccato una forte formazione di Hurricane abbattendo-ne sette. Le cattive condizioni atmosferiche hanno limitato le operazioni suII'isola di Malta, dove tuttavia alcuni importanti obiettivi venivano colpiti. nekaj sovražnih oklopnih vozil uničenih. Nemški lovci so napadli veliko formacijo letal tipa »Hurricane« in jih 7 sestrelili. Slabe atmosferske razmere so omejile operacije nad otokom Malto, kjer pa je bilo vendar zadetih nekaj važnih ciljev. vojaški komentatorji pripominjajo, da je pač naravno, ako se je moral Rommel potem, ko je prodrl od zmage do zmage 800 km daleč v neprestanem zasledovanju v razkrojni se nahajajočih sovražnikovih sil, ki so izgubile nad 80.000 mož in nad 1000 tankov, končno toliko ustaviti, da uredi svoje zveze z zaledjem, kar pa seveda še od daleč ne pomeni, da bi si Angleži s tem izvojevali »svobodo nadaljnjih akcij«. Dejstvo je namreč, da maršal Rommel še vedno sili britanskega poveljnika generala Auchinlecka, da spravi na bojišče poslednjega razpoložljivega britanskega vojaka, ako se hoče za silo ubraniti.pred napadi italijanskih in nemških čet. Sovražnik v teh borbah neprestano izgublja vojaštvo in vojni material in problem pravočasnega nadomeščanja izgubljenih sil in moštva postaja za britansko poveljništvo od dneva do dneva težavnejši. Posebno se ta problem zaostruje glede na dejstvo, da Britanai v naraščajočem številu izgubljajo svoje transportno brodovje in so samo do 18. julija v svojih konvojih, ki naj bi oskrbovali njihove čete na Srednjem vzhodu, izgubili že okroglo milijon ton transportnih ladij. O kaki premoči sovražnika na morju že davno ne more biti govora. Posebno značilno za nevarnost, ki grozi sovražnikovim ladjam od letalstva osovinskih sil, je tudi dejstvo, da sovražnikovo vojno brodovje nikjer niti najmanj ne skuša vplivati na vojaški položaj. pojavljajo vse mogoče domneve, izmed katerih je treba večino sprejeti s pridržki. Tale o n. pr. v Angliji vprašujejo, kakor poroča poročevalec omenjenega Usta, ali nimajo morda podmornice osi tajnih oskrbovalnih oporišč na drugi strani Atlantika. Ta sum se zdi mogoč zaradi tisočev otokov v Bahamskem otočju, ob kolumb-jskem polotoku Vojairi, ki obvladuje Marakaibski zaliv ob dolgi zapuščeni obali Srednje Amerike in tudi Mehike, ob Karaibskem otočju Seveda so to samo domneve, ki slone manj na dejstvih kakor na želji, da bi se našla kaka razlaga za neverjetne potopitve. Nekateri drugi strokovnjak; pa se vprašujejo, ali ni m«-da vojaško poveljn štvo spričo nujnih potreb vojne na drugih področjih zagrešilo neodpustne napake, da je nekolike preveč prepustilo trgovsko mornarico sami sebi, ali pa s tem, da je odposlalo bombnike v Egipt, med tem ko b: mogli biti prav tako koristno uporabljeni na Atlantiku, kjer se vodi nič manj važna bitka za obstoj Anglije. bitka, zaradi katere bi mogla Anglija .celo' izgubiti vojno, ker bi imperij izgubil svoje osrednje središče odpora. K vsemu temu pripominja švicarski novinar, da te kritike najbrže niso umestne, kajti največje izgube je angleško trgovsko brodovje utrpelo ob ameriški obali Atlantika, kjer bi se angleški bombniki ne mogli uporabljati. V zvezi s tem se pojavlja med Veliko Britanijo in Ameriko polemika, ki je včasih močno zabrisana, ki pa izhaja iz angleških očitkov, da bi morali za zaščito zavezniških ladij ob obalah Atlantika poskrbeti Američani sami. Posledica vsega tega je, da je misel o ustvaritvi drugega bojišča vedno bolj v zatonu, kajti č m večje so izgube ladijske tonaže, tem bolj postaja omejeno ozemlje, na katerem naj bi se takšna pustolovščina tvegala. Med tem pa morajo v Angliji pričakovati nadaljnje omejitve uvoza za civilno potrošnjo in prve bodo prizadete ravno osebe, ki so doslej prejemale razne pošiljatve iz Amerike. Tako se prebivalstvo Anglije spričo teh dejstev vedno bolj vprašuje, ali ne bodo Anglosasi končno celo izgubili vojne. (Piccolo.) Zbiranje volnenih odpadkov v Angliji Stockholm, 20. julija d. Londonski dopisniki švedskih listov javljajo, da so angleške oblasti zaradi zmerom občutne j šega pomanjkanja volne odredila rigorozno zbiranje vseh odpadkov volnenega blaga in drugih volnenih izdelkov. Pod grožnjo občutnih kazni je bilo prepovedano sleherno nepotrebno trošenje in uničevanje cunj. dhnovite naročnino! Iz Hitlerjevega glavnega stana, 20. Jul. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja naslednje vojno poročilo: Na jugu vzhodne fronte so po končanem deževju zasledovalne borbe v južni ta vzhodni smeri zopet v polnem razvoju. Bojna letala so razbila sovražne kolone vzhodno od Rostova ln uničila važne oskrbovalne zveze sovražnika ob izlivu Dona ter podpirala uspešno zasledovalne borbe v loku Dona. Sovražnik je tudi včeraj z močnimi silami napadal mostišče pri Voronežu. Vsi poskusi sovražnika, da bi zopet zavzel mesto, so bili v trdih bojih, deloma s protinapadi in ob podpori letalstva odbiti. Izmed 60 napadajočih tankov jih Je bilo 36 uničenih. V prostoru okrog Moskve je letalstvo z uničujočim uspehom bombardiralo železniške proge. Južno od Ilmensbega jezera so se razbili krajevni napadi sovražnika. V teh borbah je bila uničena sovražna skupina in razdejanih 19 tankov. Področje luke Murmansk je bilo včoraj s posebnim uspehom bombardirano. V dokih ter v skladiščih tekočega goriva in drugih vojnih potrebščin so nastali veliki požari. Lovci so sestrelili v zalivu Kola 17 sovražnih letal. V severni Afriki obojestranska delavnost in borbe krajevnega pomena. Severnovzhodno od Londona Je doseglo nemško bojno letalo zadetke na važno oboroževalno tovarno. Na nemško - nizozemskem obmejnem ozemlju so angleška letala odvrgla včeraj nekaj bomb na stanovanjske okraje. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. Angleško letalstvo je ponoči s slabimi silami napadlo nekatere kraje ob Nemškem zalivu, zlasti Bremen in Oldenburg. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Tri sovražna letala so bila sestreljena. Pri uspešnih obrambnih bojih za mostišče pri Vcronežu se je posebno odlikovala pehotna divizija iz Šlezije. Lovski oddelek »Udet« je dc3egel svojo 2.500. letalsko zmago. Zasledovanje sovjetskih čet na umiku Berlin, 20. jui. d. Zasledovanje poraženega sovražnika na področju pri Voronežu in ob spodnjem toku Dona se nadaljuje brez prestanka navzlic izredno slabim ce-stean, ki so premen jene v. prave reke blata zaradi velikih ploh zadnjih dni. Tako izjavljajo danes v vrhovnem nemškem po-veljništvu v dopolnitev včerajšnjega uradnega poročila. Nemške oklopne edinice so pregazile vrsto sovražnih postojank, ki so bile obrambno dobro utrjene, in so po zlomu srditega sovražnega odpora zgradile onkraj reke važna mostišča, ki jih bodo mogle sedaj izkoristiti za nadaljnje bližnje ofenzivne akcije. Nemško letalstvo, ki ni niti za hip dalo sovražniku oddiha, prizadevajoč mu neprestane izgube, je razpršilo boljševiške čete na um;ku in uspešno obstreljevalo s strojneami. Južnovzhodno od Rostova so bili nemški bombniki zlasti delavni in so z bombami vseh kalibrov obsipavali železniška kr.žišča, natrpana z vlaki, :n oskrbovalna skladišča. Veliki požari so se razvili zlasti v zalogah goriva. Trije vlaki, natovorjeni s četami in vojnimi potrebščinami, so bili popolnoma un čeni, meltem ko je drugih lo utrpelo izredno hudo škodo. Sovražna letališča južno in severno od Rostova je nemško letalstvo silovito bombardiralo. Madžarske oklepne čete so ustavile sovražnika tudi v zapadnem odseku Donca, kjer so dosegle to veliko rusko reko in pognale sovražn.ka na drugi breg. Razni sovjetski protinapadi, ki so jih podprla letala m tanki, so bili krvavo odbiti. Rdeči so v tej akciji izgubili 21 tankov. Drugi boljševiški napadi proti nemškemu mostišču pri Voronežu so bili prav tako zavrnjeni s hudimi izgubami za sovražnika. Nemško letalstvo,, ki je poseglo v borbe s polpiranjem pehote in motoriziranih čet, je tudi v tem odseku prizadelo sovražniku hude izgule. Vzhodno od Voroneža je nemško letalstvo nadaljevalo obstreljevanje prometnih križišč in železniških naprav. Navzlic izredno slabim vremensk''m razmeram so nemški lovci v južnem odseku bojišča sestrelili 15 sovražnih letal. Tri dejstva Berlin, 20. jul. d. Pod naslovom »Tri dejstva po treh tednih ofenzive« objavlja »Z\volfuhrblatt« v ponedeljek komentar o vojaškem položaju na vzhodni fronti, v katerem naglaša, da bi bila v sedanjih okoliščinah nesmiselna vsaka misel, da je sovjetska vojska še sposobna za kak protinapad večjega obsega, s katerim naj bi si olajšala kritični položaj. V treh tednih so nemške, italijanske, rumunske, madžarske in slovaške čete med 'neprestanimi borbami prodrle 400 km daleč .a sovražnikovo ozemlje in osvojile vrsto sovražnih strateško važnih postojank, izmed katerih je dovolj omeniti samo Voronež in Vorošilovgrad. Nemške in zavezniške čete se na široki fronti pomikajo zmerom bližje vzhodnemu toku reke Dona. Iz dosedanjih ofenzivnih operacij, ki so do vedle do navedenih sijajnih rezultatov, je treba podčrtati naslednja tri dejstva: 1. Kakor je ugotovilo že nemško vrhovno vojno poveljništvo kratko in jedrnato v svojem poročilu, je Timo-šenkova južna sovjetska armada že v precejšnji meri razbita. 2. V obstoječih okoliščinah postaja zmerom bolj težavna strategija umika, ki se je poslužuje Timošenko in ki je bila spočetka naslonjena na trdovraten odpor, a se je nato izprevrgla v zmerom manj odporen umik, čigar namen je bil, prištediti sovjetskim silam še večje žrtve ljudi in materiala. To izpremlnjanje taktike umikanja je prav značilno za ogrožene armade, s katerimi Timošenko še razpolaga. 3. Nemški in zavezniški vojaški uspehi na vzhodu Evrope so sprožili v zavezniškem taboru močno reakcijo in morda od L 1939 dalje vojaški dogodki še nikoli niso tako kakor sedaj vplivali na nasprot-niški tabor. Vsestransko udejstvovanje letalstva Berlin, 20. jul. s. Nemški bombniki so v soboto večkrat zaporedoma napadli sovjetsko zaledje na področju pri Moskvi. Bombe velikega kalibra so zažgale več tovornih vlakov in na več krajih prekinile prometne zveze proti Moskirt. Več postaj in železniških naprav v raznih pokretnih središčih je utrpelo veliko škodo. Na nekem železniškem razkladišču so bili zadeti številni vagoni z gorivom. V noči ol sobote na nedeljo so nato nemška letala nadaljevala svoje bombardiranje železniških zvez na vsem te področju. Na več krajih Berlin, 20. jul. Veliki napad na vzhodu se je začel, kakor je znano, pred tremi tedni, v zori 28. junija. Ob začetku četrtega tedna borb so zmagovite nemške, italijanske in zavezniške čete ponekod že do 400 km oddaljene od izhodnih postojank, prodirajo pa še nadalje, uničujoč obupni sovražnikov odpor, ki ga ponekod še uveljavlja. Na področju pri Voronežu in tam, kjer so bile zbrane sovjetske divizije z nalogo, da za vsako ceno preprečijo obkolitveni manever na severovzhodni strani železniške zveze med Doncem in Stalingradom, so bili strti tudi obrobni oddelki. Kmalu bo znano, kaj pomeni to za nadaljnji razvoj, za sedaj pa je značilen pesimizem anglosaških vojaških opazovalcev, ki že priznavajo, da je na vsem doneškem področiu postal položaj za sovjetsko vojsko izredno kritičen, pripominjajoč nadalje, da v sedanjih okoliščinah Timošenku ne preostane nič drugega kakor rešiti, kar se rešiti da. Prav tako značilna so na drugi strani zagotovila Moskve, da so rdeče vojske Se nedotaknjene in da se torej lahko brez ^krbi poslužujejo orožja prostora, čeprav je to orožje včasih dvorezno. V kolikšni meri so vojske sovjetskega maršala dejansko ostale nedotaknjene, nam bodo v kratkem povedale številke nemškega vrhovnega poveljništva. V glavnem si lahko napravimo sliko o tem že sedaj, če čitamo razna poročila vojnih dopisnikov, iz katerih je razvidno, da je bilo več rdečih divizij odrezanih od glavnih ali obkoljenih ali uničenih. Se boljšo sliko si o vsem tem nudi pogled na zemljevid, upoštevajoč najnovejši obkolitveni manever, o katerem je s primerno diskretnostjo pisal te dni vojaški sotrudnik agencije DNB. Kar se tiče tako zvanega orož'a prostora, tudi Moskva sama že priznava, da bi moglo postati to orožje dvorezno Ni namreč brez pomena, ako glasilo sovjetskih oboroženih sil »Krasnaja Zvezda« dan za dnem ponavlja. da je treba umik. če tudi je prostovoljen in primerno organiziran, vendarle zadržati v mejah, ki morajo biti v naprej določene. kakor tudi ni brez pomena, da razna dnevna povelja, ki so jih Nemci našli pri ujetnikih, opozarjajo na nujno potrebo, da se edinice ne smejo več umikati, da iz nobenega razloga ne smejo zapustiti lastne postejanke in da se mora-o boriti do zadnjega moža. K temu je treba pripomniti, da so ti pozivi, ki so v popolnem nasprotju z znamenitim dnevnim poveljem maršala Timošenka. naslovljeni tudi na čete. ki operirajo v odseku; kjer je bil v prvih dneh dejansko izvršen več ali manj prostovoljen umik. Iz tega lahko sklepamo, da se je ta umik v določenem trenutku spremenil v pravi kaotični beg. To nam na drugi strani razlaga obupno srditost, s katero so se zaradi navedenih dnevnih povelj sovjetske ed'nice borile tudi tedaj, ko se je zdel vsak odpor nele brez koristi, temveč tudi, kakor bi dejal Gobbels, živalsko idiotski. Prav v tem pogledu zasluži pozornost najnovejši članek nemškega propagandnega ministra v zadnji številki tedenske revije »Das Reich«. Članek je tem bolj aktualen, ker se svet vedno bolj vprašuje, kako je mogoče, da Stalinov vojak žrtvuje svoje življenje brez ugovora in s tolikim prezirom onega, ki je prepričan, da preliva svojo kri za velik ideal. Prav na to vprašanje odgovarja izčrpno dr. Gobbels, ki v glavnem trdi. da so najboljše lastnosti sovjetskega vojaka one, ki označujejo nekatere primitivne narode, govoriti o hrabrosti v evropskem smislu ali celo o junaštvu pa bi bilo absurdno. Ruski vojak se je vselej boril z divjo srditostjo, ki izhaja predvsem iz »živalskega nagona samoohranitve«. Tudi sedaj se bori z isto srditostjo, ki pa izhaja iz prezira življenja, ki ga je boljševiški režim znal privzgojiti in razviti do viška. življenje za Stalinovega vojaka ima le toliko pomena, v kolikor ga je treba braniti, toda obramba je nato poplačana z žrtvijo, ki odrešuje Doedinca od nadaljnjih žrtev, bcdlsi na bojišču ali v tvornicah ali v rudnikih. »Ničevo« je beseda, ki označuje obupno predanost ruskega naroda. Na drugi strani je treba priznati, da so kremelj-ski voditelji znali izkoristiti nekatere psihološke. skoro bi rekli, psihopatične posebnosti ruskega naroda v tolikšni meri, da bi negativni, fanatizem tega naroda mogel postati usoden za vso Evropo. Glede moskovske trditve, da so Timošenkove vojske nedotaknjene, pa zaslužijo so eksplozije uničile tire ln zaustavile ves železniški promet. Na vlake, ki so se zaradi tega kopičili na posameznih mestih, so nemška letala odvrgla več bomo najtežjega kalibra. V prvih jutranji 1 urah včerajšnjega dne so nemška letala učinkovito zadela tudi sovjetska letališča južno od Moskve, kjer je bila povzročena velika škoda na vseh napravah. Sovjetsko priznanje izgube Vorošilovgrada Rim, 20. jul. s. Sovjetsko vojno poročilo, izdano snoči, poroča, da so čete rdeče vojske, ki se bore v odseku pri Vorošilovgra-du, na višji ukaz zapustile mesto. Ankara, 20. jul. d. V svojem vojnem poročilu, ki je bilo objavljeno snoči, priznava sovjetsko vojno poveljništvo izgubo mesta Vorošilovgrada, čigar zavzetje je bilo v poročilu nemškega vrhovnega vojnega poveljništva objavljeno že v soboto. Sovjetsko poročilo pravi, da so se morale pred nemškim pritiskom sovjetske čete ponovno umakniti proti jugu in vzhodu. pozornost nekatere ugotovitve vojaškega tolmača londonskega radia, ki je dejal med drugim: Nobenega dvoma ni, da se je večini Timošenkovih čet posrečilo umakniti se v redu onkraj Dona, reke, ki bo bržkene tvorila novo obrambno in ofenzivno črto sovjetske vojske. Seveda je bilo treba pri tem žrtvovati zaščitne edinice, ki so imele namen, kriti umik. To je dalo jasno razumeti tudi rdeče poveljništvo. Ni tudi Izključeno, da je na nekaterih mestih, zlasti ob robu sovražnega napada, obkolitveni manever tu in tam uspel in da so zaradi tega bile odrezane od glavnin znatne sovjetske sile. Na drugi strani je treba upoštevati, da so takšni žepi pogosto koristni, v kolikor namreč prispevajo k zavlačevanju zmagovalčevega napredovanja, predvsem pa zato, ker vzpodbujajo k gverilski vojni. Dejstvo je namreč, da se velik odstotek obkoljenih čet vselej reši in umakne v goščave gozdov ali v močvirnate predele, odkoder je mogoče v primernem trenutku zopet začeti borbo ob strani krajevnih partizanov. Seveda, zaključuje navedeni londonski tolmač, ne smemo pričakovati, vsaj za s®-daj ne, da bi sovjetske čete v tej fazi umika spet povzele pobudo ali prišle celo v ofenzivo. Po mnenju berlinskih krogov so te propagandne izjave vredne zabeležbe, če že ne zaradi drugega, pa zato, ker si tako lahko ustvarimo približno sliko o čudnih sredstvih, ki se jih poslužujejo utvarjalci onkraj Rokavskega pretiva, da bi dvignili moralo svojega naroda. V ostalem so se tudi iluzijonisti ameriške republike znašli v podobnem položaju, saj so njihovi komentatorji še bolj bedasti. Tipičen je primer bostonskega radia, ki je k nemški zasedbi Vorošilovgrada pripomnil, da se je Timošenko s tem končno rešil te »mrtve težec. V Berlinu pripominjajo, da bodo zmagovite armade osi v bližnjih dneh in bližnjih tednih poskrbele za olajšanje še glede drugih mrtvih tež, ki bremene sovjetskega maršala in ki se bo potem lahko hitreje umikal — v veliko zadovoljstvo bostonskega radia. (Piccolo.) Nemška letala nad Anglijo Berlin, 20. jul. d. V oboroženih izvidni-ških akcijah, ki so jih včeraj izvedla nemška bojna letala nad angleškim otočjem, so metala tudi bombe težkega kalibra na važno industrijsko napravo v bližini Chelms-forda. Kakor javljajo s pristojne nemške • vojaške strani, je bila v raznih poslopjih te tovarne povzročena velikanska škoda. Druga nemška letala so napadla pomorske objekte v britanskem vodovju. Britanska vojna letala so včeraj v spremstvu lovskih letal skušala prelete« Belgijo in severno Francijo. Nemško protiletalsko topništvo in lovsko letalstvo Je sovražnika takoj zavrnilo. Angleški vznemirjevalni poleti nad Nemčijo Berlin, 20. juL d. Britanski bombniki so v noči na ponedeljek izvršili nekaj neučinkovitih vznemirjevalnih napadov na obalno področje severnozapadne Nemčije. Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so bila po doslej zbranih podatkih 3 izmed napadajočih britanskih letal sestreljena. Berlin, 20. jul. s. Iz vojaškega vira se doznava, da je osamljeno britansko letalo včeraj dopoldne ob slabem vremenu napadlo naseljene okraje nekega kraja ob nemško-nizozemski meji, ki je brez kakršnega koli vojaškega ali gospodarskega pomena. Nemški lovci so letalo sestrelili Druge poskuse angleških letal v teku včerajšnjega dneva na področju ob Rokav-skem prelivu so močni oddelki nemških lovcev prav tako zavrnili in prisilili eskadro sovražnih bombnikov v spremstvu letal tipa Spitfire, da se je vrnila. Portugalski minister v Beyrutu Lorenzo Marquez, 20. jul. s. Z letalom Je prispel v Bejrut portugalski minister za kolonije Machaio, ki so ga sprejeli generalni guverner Bettancourt ln druga osebnosti. Minister Je včeraj osebno prisostvoval svečanosti uradne izvršitve povalja Menice in Sofede, Sovražni Izpadi zavrnjeni Pomemben uspeh nemških lovcev, ki so sestrelili sedem sovražnih letal Izčrpavanje angleških rezerv v Egiptu Ogrr?i:ne izgube so prisilile Anglijo k sbčutni omejitvi pomorskega prometa Nemške in zavezniške čete so predrle v treh tednih 400 km daleč Razstava ljudske cerkvene umetnosti Svečan! otvoritvi sta prisostvovala Genovski vojvoda in vojvodinja Venezia. 20. julija s. V navzočnosti Kr. Visočanstev vojvode in vojvodinje Genove, državnega pod tajnika za narodno vzgojo Riccarda del Giudicea in drugih osebnost je bila včeraj dopoldne otvorjena v Napoleonovi dvorani Kraljeve palače prva razstava ljudske cerk . ene umetnosti. Razstavo je zamislila in izvedla po nalogu stranke organizacija Dopolavoro s sodelovanjem italijanskega komiteja za ljudsko umetnost. Razstavo ne dokumentirajo samo globokega verskega čustvovanja italijanskega naroda, ki se kaže zlasti v ljubezni do družine, do dela. d«, praznikov in do oddiha, temveč tudi sposobnosti italijanskih ljudskih umetnikov. Razstava ie razdeljena na štiri oddelke, Icaterih prvi prikazuje ljudsko cerkveno umetnost v domači hiši, drugi isto umetnost v življenju na polju, tretji v življenju po gorah in četrti v življenju na morju. Vojvoda in vojvodinja Genove, ki sta si podrobno ogledala razstavo v spremstvu predsednika izvršnega odbora senatorja Bo-drera. sta izrazila svoje zadovoljstvo aad iepr> ureditvijo zanimive razstave n nad vredncst;o razstavljenih del. čiščenje Slovenije od »partizanov" Pod tem naslovom objavlja nedeljski »Piccolo« izčrpno poročilo svojega dopisnika Carla Tigolija z vojnega področja v Slovenija: Ako bi bil pretekle dni z nami kateri izmed onih gospodov anglosaške propagande, ki tako radi pišejo vesti o »drugi fronti« na Balkanu in jih potem objavljajo v čilskih listih, bi bil gotovo razočaran nad šibkostjo te fronte, ustvarjene na račun Stalina in Churchilla. Pred nekoliko dnevi smo šli s poveljnikom armijskega zbora prav tja kjer so uporniki bahavo naglašali. da imajo nezavzetne postojanke in odkoder so izhajala napihnjena »vojna poročila«, ki sta jih moskovski in londonski radio razširjala kot vesti z »druge fronte«. Da so pozimi in še kak mesec kasneje uporniki povzročali nekoliko nadlege, je znana stvar. S svojimi akcijami so dosegli to, da so naši vojaki trpeli več mraza, kakor je bilo potrebno, da so povzročili morda večje napore nego so napori v strelskem jarku, so tudi koga izdajalsko umorili, toda sedaj prihaja ura obračuna, ko bodo vse drago plačal L Velika vojaška enota, ki je kot posadka v nekem pasu slovenskega ozemlja, se da primerjati velikemu telesu, ki ga strupene in kratkovidne žuželke lahko nadlegujejo s tem. da ga pikajo, dočim veliko telo samo sem pa tja malo sit rese kožo, da od pod i sit-neže. Slednji pri teh gibih odletavajo v celih oblakih in zopet sedajo na isto mesto, kjer se jim je posrečilo napraviti kak globlji ubod. Tako se lahko nadaljujejo nekoliko časa, dokler potrpežljivo telo ne napravi stilnega giba, ali, kakor to dela govedo z zamahovanjem repa ali z zamahom gobca ob rebra, pri čemer jih sitre na tisoče da popadajo v mlaki krvi. Ista stvar se sedaj dogaja z uporniki, tako zvanimi »partizani«, ki žurno odnesejo pete, kadar se jim ne posreči napad iz zasede ali presenečenje. Izginejo po neprehodnih gorskih potih in se zatečejo v svoja skrivališča, kjer pa tudi ne bodo dolgo uživali miru. Kazen jim je za petami in prav te dni dežujejo nanje udarci, da ostajajo v njihovih vrstah kupi nepo-kopanih trupeL V nekem delu pokrajine, kjer so mislili uporniki, da so se zaradi ne-prehodnosti potov, zaradi obširnih gorskih gozdov in zaradi oddaljenosti od naselbin utrdili za vedno, je prišla divizija pehote, ki ima nalog, da brzo in po načrtu izvede čiščenje. To je ena izmed onih divizij, od kateiih poveljnik lahko za uspeh zahteva vse. samo ne tega, da bi stale brez dela in se dale zbadati od škodljivih žuželk Poveljnik armijskega zbora se je napotil med vojake v ta komaj očiščeni kraj, kjer so zopet zazvonili cerkveni zvonovi. Vozil se je v odprtem vozu ob potih, kjer so uporniki bahato naglašali, da so gospodarji, ter nadzoroval začeto delo, dajajoč nova navodila za čiščenje. Toda o teh »junakih druge fronte« ni nikjer niti sledu. Bombe in strojnice so jim priporočile, naj čim prej izpraznijo kraj in si poiščejo zatočišče bližje meje. Treba je vedeti, da jih ni bilo malo, da niso bili slabo oboroženi, kajti tu je bil osredotočen cvet krdel, tu so bili oddelki v rdečih srajcah s popolno opremo pod vodstvom srbskih oficirjev in tem četam je pomagala tolpa, ki je opravljala zvezne posle, skrbela za prehrano, za izvidništvo in za dajanje znakov. Vojaki se niso ozirali ne na te sile ne na njihovo avtomatsko orožje. Poveljnik je med svojim obiskom poklical može, ki so se bili v podjetju najbolj odlikovali po svojem pogumu ter jih je odlikovali, poudarjajoč, da je s tem hotel odlikovati ves oddelek, kajti vsi vojaki so dokazali, da so vredni visokega slovesa italijanske pehote. Razumljivo je, da to očiščevalno podjetje, poverjeno diviziji, ni bil enostaven vojaški sprehod, kajti uporniki ki niso vedeli, kdo jim stoji nasproti, so si domišljali spočetka, da se bodo lahko ustavljali in morda celo zmagali. Toda, če so mislili, da bodo lahko nadaljevali svojo zimsko taktiko, so se kruto motili. Na vsak njihov napad sta pehota in topništvo divizije odgovorila s protinapadom ter prešla v boj in zasledovanje. Ako so bile te borbe skromne po številu udeležencev, so vendar imele značaj žilavosti in sile ter so bile vredne onih borb, ki se odigravajo na drugih vojnih področjih. Ako so uporniki ponoči obstreljevali kako posadko. so takoj ob zori nastopili oddelki, kf so očistili kraj v globino kakih 20 km. Po prvem spopadu o »junakih Stalina« ni bilo skoraj sledu, razen okrvavljenih cunj, zapuščenih na begu, dinamita in municije, s katerimi je vojska napravila u metel j ni ogenj. Tako se je godilo dan za dnevom, dokler ni pokrajina postala popolnoma mirna in je bilo mogoče potovati, ne da bi kdo streljal po kolonah, ki so prinašale živež, in ne da bi bille posadke nadlegovane s pu-škarjenjem. Kakor smo že omenili, je način borbe edino iznenaden napad. Naučili so se ga od razbojnikov in kakor slednji tudi upornika namerijo iz gozda strojnico kadar vidijo na potu kolono. Po prvih strelih pobegnejo, preden more napadeni odgovoriti. Zopet drugič se v zaščiti temine noči bližajo manjšim posadkam in jih skušajo premagati, napadajoč navadno 30 na enega. Ako se napad takoj posreči, ga nadaljujejo, pri najmanjšem odporu pa se takoj umaknejo in odneso s seboj tudi mrtve da bi ne pustili sledov. Isto tehniko borbe so hoteli uporabljati tudi na področju o katerem govorimo, pa so kaj hitro opazili, da v vojni ni vedno koristno posluževati se istih načinov. Vojaki jih puščajo blizu utrdb, jih pusč*)o. dat streljajo, v danem trenutku pa ^a&te hi svojih položajev in se vržejo na zasledovanje. Uničujoče delo, ki so ga izvršili komunisti v teku svojega bivanja v naselbinah. zgovorno priča o njihovi divjosti in divjaiakih nagonih. Ob cestah se vidijo razbita znamenja. Ko so vojaki prišli v te kraje, so skrbno zbrali vse bogosilužne predmete in jih izročili župnikom, toda mnogih predmetov ni bilo mogoče najti. Predvsem ni oltarnih prtov in obrednih oblek ter dragocenejših stvari, kajti uporniki ne čutijo le velikega pomanjkanja orožja in municije, ampak tudi tkanin vsake vrste. Tako je veliko pomanjkanje blaga med njiimi, da si ne morejo napraviti obvez in šotomih streh itd. Zato odvzemajo vse potrebno, da bi si nabavili te važne predmete. V zvezi si tem so mi povedali zanimiv dogodek iz neke vasi kjer je bila pod poveljstvom mladega kapetana italijanska posadka. Kapetan je opazil, da se ob določeni popoldanski uri redno pojavita sredi trga dve mladi in lepi dekleti z otroškima vozičkoma. Častnik je imel dovolj povoda, da je nekaj zasuimii in nekega dne ju je brez šuma utavil. hoteč občudovati njuna dojenčka. Bil ni niti najmanj presenečen, ko v vozičkih nd našel dete, marveč srbske uniforme, velik zavoj obvez, dva revolverja in na dnu vsakega vozička po dve puški srbske vojske. Obe dekleti sta se izgovarjali, da imata orožje in ostalo od nekega neznanca. Kapetan seveda ni verjel temu zagotovilu in je naročil, naj dekleti le dalje peljeta vozička, kamor sta pač namenjeni. Dekleti sta šli do pokopališča in še kak kilometer dalje. Tu sta sedela dva možaka in eden izmed njiju je čital časopis. To je biilo> dogovorjeno znamenje za spoznanje, kakor sita dekleti malo prej izjavili kapetanu. Ko sita vozička dospela d r- obeh mož, sita se dvignila, toda že je zagrmal klic »Roke kvišku«, zaradi boljšega razumevanja v slovenščini. Neznanca sta se spustila v beg. toda kmalu so ju podrle krogle. Ta dogodek morda ne spada v okvir članka, toda pojasnjuje dve dejstvi, predvsem zahrbtno akcijo, ki jo vrše tako zvani »simpatizerji® za upornike, i.n sitrogost, ki je absolutno potrebna proti vsakomur. Zvijače kj se uporabljajo proti nam, so neskončne in gotovo nisem izmed tistih, ki bi priporočal zelo podrobno razlikovanje. Življenje naših vojakov in naših tovarišev je sveto in je treba vsako proti-naperjeno delovanje strogo kaznovati. Drugo dejstvo, ki ga dogodek razgalja, k^že. kako pravična so navodila, ki jih je dal poveljnik armad nega zbora svojim vojakom: Napadajte reagirajte takoj, porušite gnezda. očistite kraj! Neki vojak »Macerate«, ki je poslušali te besede poveljnika, si je z zagorelo roko zavihal kratke brke in dejal s sme j očim i se očmi: To kar nam prepustite, Ekscelenca! Vojna na morju Buenos Aires, 20. julija s. Včeraj je severnoameriško mornariško ministrstvo objavilo, da so bili v zadnjih 12 urah potopljeni trije nadaljnji trgovski parniki. Neki ameriški parnik srednje tonaže je potopila neka podmornica osi več sto kilometrov od vzhodne obale. Prav tako je neka podmornica osi potopila tudi britanski parnik srednje tonaže, ki je bil v službi Zedinjenih držav. Tretji ameriški parnik pa ie bil potopljen v Bengalskem zalivu, verjetno od japonskih letal. Potopljene ladje naj bi nadomestila letala Lizbona, 20. julija d. Iz New Yorka javljajo, da je imel ameriški strokovnjak v ladjedelništvu Henry J. Kaiser o priliki splovitve nove ladje na zapadni ameriški obal i govor, v katerem je izrazil bojazen, da utegnejo zavezniki doživeti nove hude poraze, kakor so ga na primer amerisike čete utrpele na Filipinskih otokih Kaiser je med drugim naglasi!: »Ne maramo drugega Ba-taana (polotoka v Manrlskem zalivu), toda vendar je daneis več front, ki jim grozi ista usoda kakor Bataanu, ako nam ne uspe čim hitreje rešiti problema prevoza naših čet na ogrožena vojna področja. Ameriški strokovnjak za ladjedelništvo je nato kot edino možno pot iz krize zavezniškega transportnega vprašanja označil takojšnjo gradnjo velikega števila orjaških transportnih letal tipa »Mars«, s katerimi bi bilo mogoče prepelljati v Anglijo dovolj rezervnih čet in vojnih potrebščin, ki jih potrebuje Anglija na posameznih bojiščih. Po mnenju ameriškega strokovnjaka so letala edino prometno sredstvo, ki bi moglo zaveznike rešiti pred nevarnostjo podmornic osovinskih sil. Kmet — temelj obnove Rumunije Bukarešta, 20. julija s. Ob priliki otvoritve poljedelskega zdravstvenega tečaja za učitelje in učiteljice na sedežu poljedelske fakultete vseučilišča v Bukarešti je imel podpredsednik rumunske vlade prof. Mihael Antonescu govor, v katerem je zlasti poudaril bistveno razliko med dvema načino ma državne obnove: Med povsem formalno obnovo države, ki se kaže samo v besedilu novih zakonov, in dejansko obnovo, izvršeno z globokimi reformami državnega organizma. Nato je kritizrail napake, storjene v preteklosti v Rumuniji, ki je lastno zadržanje usmerjala v smislu zapadnih de mokracij. Sedanja Rumunija se mora vrnit k sebi in z ljubeznijo gledati na deželo in na njene poljedelce. Ta ljubezen naj bo resnična in ne samo na ustih, saj gre za ljubezen do tistega sloja rumunskega naroda, ki daje najčudovitejši zgled kreposti in ustvarja glavne pogoje, na Katerih sloni pravica Rum/unije do zemlje m življenja. Vojna na Kitajskem Sanghaj, 20. jul. d. Odkar je Cungking po kopnem docela odrezan od svojih zaveznikov, skuša Cangkajškova vlada vsaj z ojačenjem letalskega prometa vzdrževati najnujnejše zveze z inozemstvom Tako javljajo, da sta bili v svrho lažjega in bolj rentabilnega poslovanja združeni na ozemlju Čangkajškove Kitajske poslujoči letalski prometni družbi »Eurasia« in »China National Aviation Corporation«. Poslovanje združenih letalskih družb je bilo postavljeno pod vojaško nadzorstvo in popolnoma podrejeno vojaškim interesom. Pred izbruhom sedanje vojne je bilo 40°/o delnic letalske družbe »Eurasia« v nemški posesti in osebje po večini nemške narodnosti. Druga letalska družba pa je bila prvotno v oblasti ameriškega kapitala Prehranjevalne težkoče v Indiji Lizbona, 20. jul. d. Kakor javljajo iz Londona, objavlja dopisnik >Timesa« iz New Delhija poročilo o nevarnosti lakote v Indiji. Slabe žetve v zadnjih letih in Izguba Birme, odkoder je Indija uvažala ogromno količino riža, so ustvarile skoraj nepremagljive težave v prehrani indijskega prebivalstva. Poleg tega so se zaloge živil v Indiji zelo skrčile tudi zaradi tega, ker je zelo narasla potrošnja in sicer na račun povečanih britanskih vojaških posadk, posebno na otoku Cejlonu. Riža, ki ga je Indija prej v velikih količinah uvažala iz Birme, v Indiji najbolj primanjkuje, odkar je navezana zgolj na lastni pridelek. Iz uradnih indijskih podatkov je razvidno, da znaša primanjkljaj riža za prehrano prebivalstva v v prihodnjih mesecih nad 21 milijonov ton, primankljaj žita pa okrog 400.000 ton. Kriza v prehrani Indije se zelo zaostruje tudi zaradi zmerom bolj težavnih transportov, zaradi preobremenjenosti prometnega omrežja doma in zaradi zmerom slabših zvez Indije z ostalim svetom. Razvoj in naloge nemškega kmetijstva Berlin, 20. jul. s. Državni tajnik v ministrstvu za kmetijstvo Herbert Backe je na zborovanju voditeljev prehranjevalne in poljedelske službe pokrajin ob zgornjem Dunavu govoril o nalogah kmečkega prebivalstva v vojni. Ugotovil je, da je nemški narod v zacJnjih treh letih dosegel velike zmage tudi na področju poljedelske politike. S tem ni bil dosežen le pomemben doprinos za prehrano Nemčije, temveč je bilo mogoče pošiljati živila celo v druge evropske države. Vsa vprašanja, ki izvirajo iz tesnega prostora nemške države, so bila rešena, a sedaj nas čakajo druge večje naloge, zlasti na področjih, ki so jih zasedle nemške čete. Tako čakajo nemške čete v bližnji bodočnosti velike dolžnosti, saj bodo morale prav one ustvariti osnove za prehranjevalno avtarkijo Evrope. Seveda, je dejal govornik, za izkoriščanje novih poljedelskih prostorov, ki so jih zasedle nemške oborožene sile, zlasti za izkoriščanje novih sovjetskih prostorov, bo treba še zgraditi reste. velike električne naprave in izvršiti vse drugo potrebno delo. 2e sedaj, ko še traja vojna, se je to delo že začelo, kar je bilo tudi nuino. saj mora Nemčija za-jamčiti ne le prehrano svojemu narodu, temveč tudi svoji vojski ter vojski inozemskih delavcev, ki so prišli na delo v Nemčijo. Svoj govor je državni podtajnik Backe zaključil s poveličevanjem dela, ki ga bodo morali nemški kmetje izvršiti v Nemčiji sami in na vseh novih ozemljih vzhoda, da bodo izpopolnili vojno gospodarstvo. Novi turlkl r^lanik v Berlinu Ankara. 20. jul. s. Predsednik republike je potrdil imenovanje novega poslanika v Berlinu v osebi bivšega obrambnega ministra Safeta Arikana. Novi poslanik bo v kratkem odpotoval v Berlin. Ameriške vojne napovedi Berlin, 20. jul. s. V komentarju o Roo-seveltovem proglasu o vojnem stanju med Zedinjenimi državami. Madžarsko, Rumuni-jo in Bolgarijo poudarja »Volkischer Be-obachter« med drugim, da more ta izjava zbuditi kvečjemu smeh. Bela hiša je očitno pozabila, da so te države prekinile diplomatske odnose z Ameriko in Anglijo že decembra lanskega leta in se s tem označile kot v vojnem stanju z obema anglosaškima velesilama. Ta novi teatralni korak predsednika Zedinjenih držav je torej samo majhna m smešna zadovoljitev Moskve ter naj nadomesti ono dejansko pomoč, katere Amerika ne more pošiljati. Ukinitev avtomobilskega prometa v Braziliji Buenos Aires, 20. jul. s. Iz Ria de Ja- neira poročajo, da je v Braziliji zaradi poslednjih vladnih ukrepov o prepovedi avtomobilskega prometa Imobiliziranih 21.000 zasebnih in okoli 1000 vladnih avtomobilov, ni pa še znano število vseh v državi ustavljenih avtomobilov. Na Portugalskem aretirana angleška oficirja Lizbona, 20. jul. d. Portugalska policija je v bližini mesteca Porto Alegro aretirala neposredno po prestopu špansko-portugal-ske meje dva britanska častnika, ki jima je uspelo pobegniti iz nekega ujetniškega taborišča ter se vtihotapiti preko Španije na portugalsko ozemlje. Britanska častnika sta bila internirana. Ženske v avstralski vojaški službi Šanghaj, 19. jul. d. Zaradi velikega pomanjkanja, ki se občuti v obrambni organizaciji Avstralije, uporabljajo avstralske vojaške oblasti v zmerom večjem številu tudi ženske kot pomožne moči. Kakor javljajo v torek iz Sydneya, služi večje število avstralskih deklet tudi že na fronti. Sydneysko poročilo pravi, da dekleta v pomožni službi v avstralski armadi predvsem nadomeščajo moške sile v gotove vrste tehničnih operacijah, ki so potrebne v zvezi z delovanjem obalnega topništva. V kratkem bo, kakor javlja omenjeno avstralsko poročilo, še več nadaljnih tisoče v avstralskih deklet uvnščenih v pomožno vojaško službo. Gospodarske vesti = Gradnja kmečkih in delavskih hiš. Iz Rima poročajo, da je ministrstvo za javna dela dalo na razpolago nova sredstva za gradnjo kmečkih in delavskih hiš m je sedaj skupaj z nepotrošeniml zneski na razpolago ena milijarda lir. Da se olajša gradnja teh hiš, je bila pred kratkim predpisana zapora prodaje gradbenega materiala m se bo gradbeni material dal na razpolago le pri obnovah stanovanjskih poslopij. = Iz italijanske železarske industrije. Finančna družba za železarsko industrijo Societa Finanziaria Siderurgica »Finsider« v Rimu, ki ji pripadajo največje železarne v Italiji, navaja v svojem letnem poročilu, da se je proizvodnja podjetij v koncernu nadalje povečala, štiri največja železarska podjetja te skupine (Ilva, Terni, Corniglia- no in Dalmine) so lani dosegla vrednost prodanega blaga v višini 3.7 milijarde lir. Tudi proizvodnja železne rude je narasla. Koncernu pripadajoča družba »Ferralba«, ki izkorišča rudnike železne rude v Albaniji, je lani razpršila svoje obratovanje. Družba Finsider je imela v letu 1941/42 pri glavnici 1.8 milijarde 130.7 milijona lir čistega dobička (prejšnje leto 127.7) in ho plačala nespremenjeno 6.5% dividendo. = Italijansko slovaška pogajanja. V Bratislavi se mudi italijansKo gospodarsko odposlanstvo zaradi dogovora o novih kontingentih za blagovno izmenjavo, ki stalno narašča. Leta 1940. je znašala vrednost italijansko-slovaške blagovne izmenjave 318 milijonov Ks, lani 518 milijonov, letos pa je že v prvih štirih mesecih dosegla 320 milijonov Ks. — Ustanovitev družbe za vnovčenje sadja in sočivja na Spodnjem štajerskem. Po naročilu šefa civilne uprave za Spodnje Štajersko je bila te dni s sedežem v Mariboru ustanovljena Južnoštajerska zadruga za vnovčenje salja in sočivja »Siidobst«, ki bo imela svoje posebne obrate za predelavo sadja, in sicer obrate za izdelovanje sadnega mošta v Mariboru, Celju in Ptuju, nadalje obrat za pridobivanje grozdnega soka v Brežicah in poseben obrat za izdelovanje sadne mezge v Mariboru. Pri teh obratih bo zadruga udeležena s 75%. še v teku letošnjega avgusta bo organizacija zadruge zakljpčena, tako da bo zadruga lahko še v letošnji sezoni predelala 1800 vagonov sadja in buč, pozneje pa bo izdelovala tudi marmelado in bo prevzela vnovčenje sočivja. — Ureditev mlinske obrti na Hrvatskem. Hrvatski trgovinski minister je predpisal naredbo o poslovanju mlinov v gospodarskem letu 1942/43. Po tej naredbi so morali vsi mlini 15. t. m. ustaviti obratovanje in zahtevati novo obratno dovoljenje. V bodoče se bodo mlini delili na trgovske mline, ki bodo mleli Izključno za račun trgovinskega ministrstva ali vojske, in na mline, ki bodo mleli izključno za proizvajalce žita. Dokler mlin ne dobi novega obratnega dovoljenja ne sme mleti. Trgovski mlini, ki bodo dobili novo dovoljenje za obratovanje, bodo morali Okleniti z državno žitno centralo pogodbe o mletju žita za račun države. Naredba trgovinskega ministra o nadzorstvu nad mlatenjem žita se izvaja že v polnem obsegu. Vsi mlatilnl stroji so zapečateni do mlatenja, ki bo pod strogo kontrolo. = Gradnja cest na Hrvatskem. Prvi obrok štirimilijardnega kredita za gradnjo cest na Hrvatskem v višini 400 milijonov kun je bil te dni razdeljen na 22 cestnih odsekov in se bo uporabil predvsem za nadaljnjo gradnjo modernega cestišča na cesti Zagreb—Zemun, Zagreb— Rogatec, Sesvete—Varaždin, Zagreb—Pri-morje in Okučani—Banjaluka. Od celotnega načrta, ki obsega 1990 km cest s sodobnim cestiščem, je Hrvatska doslej dogradila 170 km. = Znatno povečanje kmetijske proizvodnje v Bolgariji. Bolgarska vlada je aa, letošnjo pomladno setev sestavila splošen načrt in odredila za vsak okraj površino, ki jo je treba posejati z določenimi posevki Kakor sedaj poročajo iz Sofije, je bila v načrtu določena količina aa posamezne posevke bistveno prekoračena. Zato je površina, posejana z ječmenom, za 31% večja kakor je bilo predvideno v načrtu, pri ovsu je bil načrt prekoračen za 12%, pri koruzi za 5%, pri sončnicah za 3%, pri konoplji za 11% in pri lanu za 58%. Površina posevkov krmilnih rastlin je za 14% večja. Najbolj pa se je povečala površina posajena s krompirjem, ki je letos trikrat večja kakor v povprečju zadnjih treh let in za 23% večja, kakor je bilo predvideno v načrtu. Cenijo, da bo letos Bolgarija pridelala 800.000 ton krompirja = Znatna omejitev potrošnje mesa ▼ Švici. Nedavno je švicarski zvezni prehranjevalni urad odredil zmanjšanje obroka mesa v julju in avgustu na 1 kg mesečno (prej 2 kg). Poleg tega je v začetku meseca nepričakovano odredil splošno prepoved klanja v času od 8. do 20. julija, tako da bo Švica imela dva brezmesna tedna. Zaradi težkoč pri uvozu krmil iz inozemstva je bila Švica v zadnjih letih primorana reducirati številčno stanje živine. Tako se je število goveje živine od početka vojne zmanjšalo od 1.71 na 1.49 milijona glav. Število svinj pa od 1.12 na 0.62 milijona glav. Na živinorejo je vplivala tudi okolnost, da so Švicarji zarar?! povečanja proizvodnje žita in drugih pridelkov preorali številne travnike. Za rad1-izostalega uvoza krmil in krmilnega žita je bila v zadnjih letih ponudba živine na trgu prav znatna Sedaj pa se je stanje živine prilagodilo možnosti prehrane živine in v zadnjem času so cene živini znatno narasle. Ker Švica pri sedanjem stanju lahko z domačo krmo prehrani sedanje število živine, je švicarski zvezni urad za prehrano odredil omenjeno omej:tev potrošnje. da se živinoreja obdrži na sedanjem stanju. = Ameriške zavarovalnice so znova povišale premije za zavarovanje prekomor-skih tovorov. Iz New Yorka poročajo, da so ameriške zavarovalnice spričo rastoče nevarnosti nemških podmornic ponovno povečale zavarovalne premije za vojni riziko pri pomorskem prevozu, in sicer za tovore v Brazilijo in Argentino od 15 na 20lago primeren svet za ureditev nasadov. Poskusi glede primernosti tal za eno ali drugo vrsto teh rastlin so baje rodili ugodne rezultate. Ameriško poročilo tudi pravi, da se je v Honduirasu že pričela gradnja posebne poljedelske šole, v kateri naj bi se vežbali strokovnjaki za gojitev tropskih rastlin. Omenjena ameriška družba, ki ji je poverjena eksploatacija latin-skoameriških pokrajin, je v teh deželah baje nakunila tudi že velike množine konoplje. INSERIRAJTE V »JUTRU" Dnevi srnjakovega svatovanja so ta Pogled v božji svet v sedanjem letnem času je nadvse lep. Pokrajina se zdi velika preproga z vsemi mogočnimi odtenki barv. Zlatorumena barva dozorelih žit se preliva v svetlo zelenkasto barvo ctav, senožeti bojazljivo tipajo globoko v temne gozdove. Na vsakem koščku te žemljice pa po svoje živijo bitja, večja, manjša, koristna in »škodljiva«. škodljiva? Gotovo ne! Vsako bitje v naravi ima določeno delo, ki ga upravlja v korist vsega stvarstva. Včasih nam je delovanje nekih bitij nerazumljivo in tako delovanje nazivamo mogoče tudi — škodljivo, toda ali razumemo besede, ki jih favna govori? če bi razumeli jezik naših domačih, poljskih in gozdnih živalc, bi slišali mnogo upravičenih pritožb o našem zadržanju in ravnanju. Imeli smo hlapca Jakoba, bog mu daj dobro, ki je bil sila ponosen na svoje ime. Ce mi je hotel reči, da je zelo toplo, je vedno rabil za pomoč svetega Jakoba, češ, tako je vroče, ko da bi bili »ob sv. Jakobu«. In iz nam nerazumljivih vzrokov si je naša najbolj ljubka divjad-srnjad, izbrala ravno najbolj vroče dni v letu za svoja ženito-vanjska potovanja. Potovanja so običajno dolga, vršijo se podnevi in ponoči. Plaiiest, katere obilo poseduje srnjad, v času svatbe izgubi, vsaj v veliki meri. Vedno previdnega srjnaka v tem času prav lahko ogoljufaš, ker je zaljubljen in se da zapeljati s ponarejenim klicem neveste. Njegova naivnost v času plcditve je tolikšna, da zapusti izbrano nevesto in pride gledat za drugo, skrito v človeški podobi, včasih tudi zadnjikrat. Ali ni človekova zloba res velika? Res je užitek, ukaniti starega srnjaka po naših nazorih, a kaj si misli on, če mu usoda dovoli premišljati o razočaranju in ne pade pod lovčevo kroglo? V neohljudeni mrzli dolini, tam daleč za vasjo je že leta stalno bival močan srnjak. Le redko ga je prepodil bogat kmet, ki je imel tam del svojega posestva. Tudi lovcu se je redko pokazal samotar, samo v temnih večerih in nočeh je prišel iskat nekaj dobrot na obdelane njive. V julijskih in deloma avgustovih dneh si je privoščil, po starih izročilih, malo izprememb. Bil je previden in vsled svoje previdnosti je dosegel lepo starost. Tudi ono leto, malo pred sv. Jakobom, se je stari gospod odločil, da pojde na oglede. Iskal je družice, primerne najuglednejšemu iz tega rodu. Bogato nališpan z močnim rogovjem je moral biti vsaki nevesti všeč. Njegovo orož-'e je pa bilo tudi nabrušeno, saj ga je ostril ob grmičevje cele štiri mesece. Tekmeca se mu ni bilo treba bati. Navajen je bil groma in treska, nekajkrat je spustil strelo nanj neprijatelj-človek, včasih je Zeus poslal nad gozd silen grom. To leto pa je grmelo in treskalo neobičajno pogosto. Vedel je, da ni grešil ne on ne kateri njegovega rodu več ko običajno. Edino, če bi mu bil človek zameril, da je lansko jesen on z svojega rodu popasel nekaj cvetoče ajde. Vedel je, da so zlobni ljudje zaradi te ajde tožili potem. Spominjal se je pa tudi za mnogo let nazaj, da ga je kot dete na iste njive vodila njegova mati. Krivde se ni mogel zavedati, zato je te pohode kljub tresku in gromu nadaljeval. Neobičajno dolgo*to leto ni našel neveste. Po srečnem svidenju sta se pa takoj odločila za svatbeno veselje. Vrhovi in ravni, vse ta predirjala. Na mali jasi, tik stoletne bukve, sta si začela spletati poročni prstan. ObroS je postajal vedno bolj izrazit, mudilo se je, ker starešina ima pravico do več ko ene neveste. Skoraj je bil že venček gotov, tedaj pa trešči v cgromno bukev ob robu. Strašen pok se je sprostil, vejevje, pomešano s kamni in jeklom, pokoplje novoporcčenca pod seboj in usahnili sta dve življenji za vodno. Nebo v juliju Večerno nebo, ki je še pred nekaj meseci sijalo od pesitiro razsutih zvezd, je postalo precej zapuščeno in samotno. Vsi planeti so izginili, nobene svetle zvezde ni, da bi nas na za padu pozdravljala na pragu noči. Samo ob ju trnjem časiu nam na vzhodu še Venera kot zvezda jutrnjica naznanja bližan je dneva. V zameno za to puščobo pa v bližini zvezde Psd v kozorogovi skupini lahko opazimo zvezdico šeste velikosti, ki je siicer ne najdemo na tem kraju. Zvezda je prav zanimiv člen v našem sončnem sristemu, planet, ki pa ga je na žalost opazovalo še zelo maio ljudi, ker spada v tisto vrsto malih planetov, ki jim je usoda najbolj mačehovska. Morda ste že kdaj slišal i, da med Mar-tovim in Jupitrovim krogom celo krdelo malih planetov aLi planetoiidov obkroža sonce. Dne 1. januarja 1801. je Piazzi v Pa-lermu odkrili Cerero — bilo je to odkritje prvega planetoida. Od takrat pa do danes so jih našli že več ko 1500 ie pota vseh so znana in dognana. Po približni cenitvi bi se lahko z največjim astronomskim daljnjogi edom videlo kakih 44.000 malih planetov. Leta 1802. je zdravniik Olbers iz Bremna, ki se je baviil z zvezdoznanstvom kot amater, našel Palado, leta 1804. Harding v Lilientha-lu Junono in leta 1807. spet Olbers Vest o, ki bo dne 29. julija letošnjega leta prišla v bližino Zemlje, da bo vidna tudi s prostim očesom. Do srede prejšnjega stoletja ni bilo novih odkritij, potem pa je poštar Hen-cke iz Driesna, ki je bil prav tako za zve-zdoznanstvo goreč amater našel Astrejo. Od takrat skoraj ni minilo leto, da ne bi bil prišel kakšen nov planetom d na dan, a od časa do časa so bili doseženi pravcati rekordi. Nekateri zvezdcgledi so se prav specializirali kot lovci na planete, a naj-originalnejši med njimi je bili dumajsk dvorni svetnik dir. Pailisa, ki spada med najuspešnejše odkriitelje. Močno pa je naravo število novih odkritij, ko je prof. Maks 1 Wotlf v Heidenburgu uvedel fotografijo' v službo zvezdoznansitva. Med temi malimi planeti je nekaj pravih pravcatih čudakov, katerih krožna pota so tako ekscentrična. da segajo od Jupitrovega pa tja do zemeljskega in Mairtovega kroga. Dne 30. oktobra 1937 je šel mali planet Hermes poldrugo razdaljo meseca to se pravi, kakšnega pol milijona kilometrov, daleč mimo Zemlje. Če bi bil nekaj večji, bi bil človeštvo spravil v strah in trepet, tako pa so njegovo bližino opazili le redki učenjaki, saj ima komaj en ali dva kMomctra premera. Največji planetoidi obsegajo^ okrog 800 km premera, naša soseda Ves.'a iih zmore 500. Mnogi izmed njih so nepravilne oblike, zato se tudi tako naglo izmenjuje njihova luč. Tako je na primer mali Eros, ki nam pride včasih na 20 milijonov km blizu. podolgovat skalnat blok in obsega kakšnih 50 km. Za preračunavanje poti teh neštetih vsemirskih drobcev je Kopernikov zavod v Berlinu uredil poseben oddelek Kadar je govora o postanku teh nenavadnih nebesnih teles se še zmerom zatekamo k domnevi znamenitega Olbersa. Razlagal je, da so planetoidi razb:tine velikega planeta, ki je nekoč i-zpO'» jeva! vrzel med Martovim in Jupitrovim krogom. Mnogi zveedoetttnci so sicer nrafisii dvome o tej domnevi, a boljše razlage doslej ie nihče ni našeL — Lani so na vsem svetu odkrila 243 novih pianetoidov, skoraj tri četrtine (70 od-totkov) od toga na Finskem m Nemškem. Vreme teh dni Iz poletnega deževja kar ne prdemo več. V nedeljo je z manjšimi presledki lilo vse do večera, u davi se je Ljubljana predramila pod temnim, oblačnim nebom, ki »i obetalo spremembe. V teku dopoldneva se je sicer malo zvedrilo, vendar ne vemo. ali bi bilo na to jaanino mogoče graditi nova upanja. Danes je god sv. Marjete, ki ga stare slovenske vremenske prerokbe smatrajo za uvaževanja vreden mejnik. Če ta dan grmi, pravijo, lešnikov ni. Če je s>v. Marjete dan deževen, lešnik bo tisto leto drviven. Če sv. Marjete dan deževalo bo. težko bo pod streho spraviti seno. — Drugače pa bi mo- talo biti na sv. Marjeto vroč, suhoparen dan, saj pravi stara vera, da sv. Marjeta kače pase. — Poleg sv. Marjeto pa je danes godov tudi še znamenitejši siv. Elija. O njem pravi sitara primera, da ga svetiniki varajo ter mu nočejo povedati, kdaj je njegov god, da ne bi preveč tresikal, kakor je njegova navada. Pravijo tudri da sv. Marjeta grom in strele obeta. V petek je godoval sv. Aleš ki takrat smo iipeii dopoldne precej pusto, oblačno vreme, popoldne pa je veter razpodiil oblake, da je sonce nekaj časa široko zasijalo. Če je sv. Aleš soparen in suh, pravijo, napravi za zimo s«i dober kožuh. Drugače pa velja, da imajo duhovniki veliki teden svojo ajdovo setev, Alešev teden pa kmetje: ob ajdovi setvi je največ deJa. V sredo bo praznovala sv. Marija Magdalena. Če sv. Marija Magdalena se solzi rado potem še bolj deži in dolgo slabo vreme nam preti. Imenujejo pa sv. Magdaleno tudi drobničarko, ker tedaj dozore drobnice — cibore. Naš domači kasta« Pred približno sedmimi leti je bivša ban-ska uprava v Ljubljani začela izvajati akcijo precepljanja domačih kostanjev. V ta namen je dobavljala cepiče iz Italije z namenom, da razmnoži pri nas debeloplodni žlahtni kostanj, tako zvani m a r o n. želja oblasti, da se pri nas čim bolj razširi debeli žlahtni kostanj, je upravičeno našla izredno mnogo zanimanja pri našem kmetovalcu. Mnogo kostanjev smo precepili, zlasti po Dolenjski in zlasti po Beli Krajini. Namen bivše banske uprave je bil, da ugotovi kraje, kjer bi lahko pri nas mogli z uspehom razmnoževati južne vrste izredno debelih kostanjev. Točnih podatkov o uspehu še nimamo. Venlar g. A. Flego sklepa, da se maroni pri nas v glavnem niso obnesli. Ta ugotovitev je važna in kaže pravo pot: iskati moramo med našimi domačimi kostanji dobra in rodovitna drevesa z debelim in okusnim plodom. V Ljubljanski pokrajini raste največ kostanjev v Beli Krajini, torej v okraju črnomaljskem, manj v novomeškem okraju. V novomeškem okraju rastejo najlepši kostanji v toplih legah pod zavetjem gorovja Gorjancev. V Beli Krajini raste kostanj skoraj povsod. Kostanj ljubi milo vinorodno podnebje, toplo bolj suho, peščeno in primerno visoko lego. Takih ugodnih leg je v Beli Krajini dovolj in tam najlemo kostanj precej razširjen. V težk'h, mokrih in mrzlih ilovicah in v nižinah ne uspeva. Z vzgojo in izkoriščanjem kostanja se Dolenjci pečajo v glavnem v dveh smereh. Kostanj je pri nas samoraslo gozdno drevo. K» kmetovalec poseka kostanjevo drevo, zraste iz panja mnogo poganjkov. Te poganjke razredči in jih pusti 5—10 kosov. Po preteku kakih 5 let so ti poganjki tako mečni, da jih kmetovalec poseka in uporabi za vinogradniško kolje. Ker je v vinorodnih krajih Dolenjske potreba po vinogradniškem kolju zelo velika, odgaja nsž posestnik kostanje v obliki grma v posebnih kostanjevih kolosekih. Taki kostanjevi grmi rastejo jako hitro in dajejo povprečno vsako peto leto izvrstno kolje za vinograd. Hektar dobrega kolose-ka nam da okrog 10.00o prvovrstnih vinogradniških kolov, ki predstavljajo danes vrednost približno 18.000 l'r. Ker Dolenjska potrebuje letno okrog dvanajst milijonov vinogradniških kolov, od katerih uporablja polovico kostanjevih, je grmičasta vzgoja kostanjev pri nas zelo razširjena. Drugi način vzgoje kostanja je visoko dreve. Kostanjevo drevo zraste razmeroma naglo v mogočnega orjaka. V ugodnih talnih in podnebnih razmerah doseže kostanj večstoletno starost. Med svetovno vojno so začeli uporabljati kostanjev les namesto čresla. Od te i a j do danes je v ta namen padlo že na tisoče najlepših kostanjev. Na njihovem mestu so potem nastali koloseki. To je vzrok, da danes prevladuje na Dolenjskem grmičasta vzgoja kostanjev. Drevesna vzgoja kostanjev ima pred grmičasto vzgojo veliko prednost. Drevesna vzgoja nam daje odiičen stavbeni, industrijski in elektroinstalacijski les. Daje rt:m dosti stelje in lesa, rodi nam okusen in izdaten plod za prehrano ljulstva in živine, kostanjev cvet pa daje dosti medu. G. Flego ne more navesti točnih podatkov, koliko kostanjevih dreves imamo v Ljubljanski pokrajini. Ce površina zemlje z odraslimi kostanjevimi drevesi meri tisoč hektarjev, tedaj bi po njegovem mnenju dajala ta površina povprečno na leto: 700 m3 lesa za žago k 8oO L. 560.000 lir 2000 m lesa za kurj. h 50 L. . 100.000 « 5000 voz listja ži 70 L. . . . 350.000 « 3,000.000 kg plodu & 2 L. . . 6,000.000 « 3000 kg melu & 20 L. . . . 60.000 « Skupno 7,070.000 lir to je na 1 hektar bruto donosa 7070 lir. Ako je na Dolenjskem grmičaste vzgoje kostanjev 3000 hektarjev, tedaj bi po mnenju g. Flega dajala ta površina povprečno na leto, če sekamo vsako peto leto: 6 milijonov vinogradniških kolov k 1.80 lir 10 milijonov 800.000 lir, to je na hektar 36000 lir bruto donosa. Iz tega vidimo, da se nam z gospodarskega stališča ne izplača sekati kostanjevih dreves in prehajati od visoke vzgoje stoletnih kostanjev na grmičasto vzgojo. Mnogo lepih in ravno tako dobrih kostanjevih kolov bi nam dala akacija, ki bi lahko uspevala tudi v takih zemljah, ki za drugo n'so dosti vredne. Seveda ima grmičasta vzgoja kostanjev mnogo prednost, ki mičejo kmetovalca, da prehaja od drevesne vzgoje na grmičasto. Kostanjev grm daje kmetovalcu reden letni dohodek na kolju, katerega deloma proda deloma ga potrebuje za svoj vinograd. Ce posekamo veliko kostanjevo drevo, dobimo mnogo denarja na enkrat, katerega morda zelo nujno potrebujemo. Ta dva vzroka nam večkrat narekujeta, da posekamo lepo kostanjevo drevo, da se rešimo denarne stiske. Ta dva vzroka sta odločilno posegla v naš kostanjev gaj in ga hulo, hudo razredčila. Droban kostanjev plod pa se cenili le otroci in študenti ter deloma tudi kostanjarji, ki so ga na trgu pekli in prodajali. Kmetovalec ga je moral nabirati, če mu ga niso drugi pobral', in prodajati po nizki ceni. Ce je bil kje kakšen kostanj, ki je rodil izredno debel plod, so kmetovalcu pobrali kostanj večinoma drugi. Cemu steljniki, ko nam kostanj daje dosti nastilja, čemu glalovati, ko nam kostanj daje mnogo dobre in tečne hrane? Kam bodo hod'li naši sinovi po les za gradnjo kozolcev, podov in drugega, ko smo jim hraste že posekali? Kdo bo ščitil naša polja in sadovnjake proti hudim vetrovom — mar kostanjev grm, breza in leska, katerih je v Beli Krajini na pretek? Kdo bo čuval našo zemljo, da jo izpiranje vode ne izpremeni v goli Kras? Cemu toliko jelš in brez, čemu sto in sto hektarov za-raslin s praprotjo? Zakaj ne več ornih njiv, košenic, več saiovnjakov in lepih kostanjevih gozdov? Kostanjev les, kostanjev plod in kostanjev nastilj bi lahko mnogo pripomogli k naših kmetov, ki so še nedavno preradi bežali s svoje lepe zemlje in iskali sreče po daljnem svetu, mso se pa zavedali, da je »Amerika« lahko tudi doma. Kuhanje z elektriko Ljubljana, 20. julija. Da kolikor mogoče ustreže gospodinjam, je ljubljanska mestna elektrarna v sporazumu z Visokim Komisariatom določila nove cene električnemu toku za gospodinjstvo, torej za kuhanje, segrevanje in nočni tok. Do 20 kilovatnih ur na mesec porabljenega električnega toka bo sedaj cena 1.74 lir za kilovatno uro. Ce pa odjemalec porabi na mesec nad 20 kilovatnih ur električnega toka, bo pa vsa poraba računjena po 0.64 lir za kilovatno uro. Ker mestni elektrarni primanjkuje gospodinjskih števcev, je pa omogočila svojim odjemalcem kuhanje z elektriko na ta način, da bo odslej porabo električnega toka za razsvetljavo določala po dosedanjih izkušnjah ter ta tok računala po novi ceni 2.94 lir za kilovatno uro, vsa večja poraba električnega toka bo pa zaračunjena po gospod njski tarifi. Tako bodo tudi one gospodinje, ki nimajo gospodinjskih števcev, lahko izkoriščalo električni tok za gospo linjstvo po znižani ceni. Te ugodnosti gespod njske tarife se bodo pa lahko posluževali le oni odjemalci v bliž'ni transformatorskih postaj in ob moč- KULTURNI PREGLED Skrivnost vaške učiteljice Daria Niccodemija »Učiteljica«, ki je imela v soboto prvo predstavo v naši Drami, ni komedija v pravem pomenu besede, marveč drama ženske duše; to dramo spremlja komika vsakdanjega življenja in malenkostnih ljudi, veselost, ki zakriva bolest razočaranja in materinske nesreče. Dramatsko jedro Niccodemijevega dela ni ne novo in ne količkaj pomembno po svoji spoznavalni vrednosti. V njem ni ničesar, kar bi moglo dati gledalcu več kakor trohico tistega izrazito čustvenega vznemirjenja, ki ga sicer nudi vpogled v sleherno nesrečno človeško usodo. In v visoki konjunkturi mnogo hujših usod, kakor je takale zgodba podeželske učiteljice, je občutljivost za njene tople, vendar pa človeško in dramatsko preveč rahle, kar sentimentalne poudarke samo odraz drugih, srečnejših časov. Tako je temu Nicoodemi-jevemu delu ostala le še vloga, ki spominja na učinek pristno ženskega romana, kakor so ga prebirale meščanske žene v polpreteklih časih. Prevajalec (Ivan Gruden) je prenesel dejanje »Učiteljice« v naše kraje in dal osebam slovenska imena. Tako so se samo povečale nekatere neverjetnosti, to pa predvsem zaradi razlike socialnega okolja. Takih županov kakor je grof Blagaj mi nismo imeli, zlasti ne posestnikov te vrste, kakor je podeželski don Juan Jakob Grdin, ki je spravljal svoje žrtve v Ameriko ln čigar življenjski stil kaže pripadnika stare in višje družbene plasti, medtem ko je pri nas postal hribovski kmet. že brez tega malo verjetna zgodba s Svetinovo potjo v Ameriko je postala spričo takega »ponaše-nja« podeželskega zapeljivca le še bolj prisiljena in moti sicer realistično podlago igre. Niccodemijeva iera je zgrajena na dveh dramatskih zar' "ajih: Prvi in prevladujoči vozel igre je čustveni kompleks učiteljice Marije Svetinove, ki postane kot mlado dekle nezakonska mati in veruje, da ji je otrok, katerega eo ji takoj po porodu odvzeli, umrl, v resnici pa živi in je celo med njenimi učenkami. Svetinova je v toliki meri mati, da tvori tudi mrtvi otrok žarišče vsega njenega notranjega življenja. Trenutek, ko odkrije — ne grob, marveč živega otroka, pomeni zanjo silen življenjski prevrat, v katerem izginja vse drugo. — Drugi zapletljaj igre je Blagajeva neuslišana ljubezen do Mairije, ljubezen, ki se spreminja v dobroto in nesebično prijateljstvo, ko prav Blagaj razreši veliko uganko Marijinega življenja in ji najde otroka. Ljubezenski happyend, ki bi ga bil marsikdo pričakoval, je izostal, ker je Niccode-mi dobro občutil, da bi z njim le še bolj povsakdanjil svojo »komedijo«; tako izzveni igra v dramatskem srečanju matere in otroka. »Učiteljico« je zrežiral Jože Kovič z umevanjem in s tisto veščo skrbjo za podrobnosti in za celoto, kakor smo jo mogli že ponovno ugotoviti pri tem režiserju. Igralsko je v ospredju ga. E. Kraljeva kot učiteljica Marija Svetincva. Njena po-^-ha živahne, a samotarske učiteljice, ki živi s svojo žgečo skrivnostjo v pustem in opravljivem podeželskem ckoliu, je dramatsko trdna, doživljajsko topla in umetniške niansirana. zato zagrabi zl:.'sti v trenutkih, ko drhti vsa Marijina duša med strahom in nadeja. Vladimir Skrbinšek je njen enakovredni partner v vlogi pl Blagaja, podeželskega aristokrata in ob-Ips neža. ki po prvem konfliktu z učiteljico Marijo pokaže presenetljivo darsžljivost liubc/ni. dobrote in požrtvovalnosti. Izmed ostalih oseb hodi omenjen predvsem M. Košič kot šolski sluga J:~nez Klopčič-pravi kabinetni lik komičnega starca, ki skriva za masko ravnodušnof ti in pen!ž-nosti bridko tragedijo svojega življenja; dalje naj omenimo go. E. S t a r č e v o v vlogi resolutne in zoprne možače šolske upraviteljice, ki pa je bila vendarle preveč karikirana, D. Gorinška kot policijskega svetnika Vohana in P. K o v i č a v vlogi Jakoba Grdina. V epizodnih vlogah nastopata še S. Gorinškova kot takisto pretirana klepetulja učiteljica Llza in J. Košuta kot občinski sluga. Niccodemijeva »Učiteljica« je Mla dobro obiskana in je dosegla pri občinstvu nedvomen uspeh. Slikar Hajko Sls mernik Med tiste slikarje srednje generacijo, ki razmeroma redkeje nastopajo v javnosti in žive v glavnem izven »klubskih« trenj v bolj neznanih umetnostnih zatišjih, bi lahko šteli tudi Rajka Slapernika. To so in niso prednosti: kakor vse, je tudi ta bene odvisen le od duhovnega kapit-»l->, s katerim preživljaš svojo muzo. V času prvih znanih del, ki so nastala po monakovskih in pariških študijskih letih, se je R. Slapernik zaradi svojega očitnega talenta za določene tehnične slikarske vrednosti v širokem krogu poimpresioni-stičnih vzorov predal mnogo bolj zunanjim formalnim pobudam nego sistematični lz-gradbi svojega lastnega doživljanja. Danes bi rekli, da ts notranje gibalo ni bilo daleč stran od tega, kar je prišlo od zunaj v obliki neštetih kompromisov med slikarsko realnim ln tehnično abstraktnim svetom. Sleherna umetnost v razvojnem precepu več enakovrednih variant (ena cela. V2 in ^ tega ali drugega modernizma) nas končno zanima le z vidika izrazite osebnostne kvalitete, ki jo naj delo vsebuje. Značaj Slapernikovih slikarskih tendenc je na tej skromni razstavi vsaj toliko obeležen, da lahko sklepamo na to ali drugo značilnost bolj čustveno kot umsko prilagodljivega irterpreta realistično pripovedne vsebine. Kljub vsej razumarski preiz-kušenosti v praksi je Slapernik eden tistih naših slikarjev, ki zadene svoj element le v spontanem ugibanju in prirodnem otipavanju sebi (svoji notranji zmogljivosti) najbližje ležečih stvari, zasledujoč svoj Instinktivno pogodeni umetniški ideal z vso okorelostjo in primitivnostjo hipno navdušenega zanešenjaka. Iz tega sledi, da nastajajo Slapernlkova najboljša dela s precejšnjo začetno lahketo in da sf - ventualni kasnejši kompozicio-nalni premisleki bolj redko ujemajo s prvotno zamislijo. Slapernika pa je vedno odlikovalo ln rešilo dovolj hotenja po barvno enostavnem ln sodobnem umetniškem Izrezu. kar je prav lepo uveljavil na svoji as-danjl razstavi v Obersnelovi galeriji. ne je tt-i otitH mirt T-« r»«m elektrovodu. Instalacije po hišah so namreč grajene tudi talko, da nanje ni mogoče priključiti večjih po rabljivcev, saj so se marsikatere stranke doslej branile instalacij z močnejšimi prerezi, češ, da ne bodo nikdar kuhale z električnim tokom. Sedaj jim mestna elektrarna ne more pomagati, čeprav bi jim prav rada. Zato pa mestna elektrarna prosi, naj se stranke, ki ne izpolnjujejo pogojev za gospodinjski tok, ne oglašajo v ravnateljstvu mestne elektrarne, ker bi s tem samo tratile čas sebi in pisarni. Vsalk odjemalec pa, ki izpolnjuje vse pogoje, se mora osebno zglasiti v ravnateljstvu od 10. do 12., kjer dobi vsa pojasnila za gospodinjsko tarifo. Tudi takih odjemalcev bo le omejeno število, ker je treba zamenjati že montirani števec za razsvetljavo z močnejšim števcem, ki jih pa tudi že primanjkuje. rojaka v tujini Dne 26. maja t. 1. je po dolgem trpljenju, še ne 53 let star, g. Ivo Turk, bivši župan. Pokojnik je bi vračila iz vse duše zadovoljen. * Smrtna nesreča 4 letnega dekletca. V neki vasi blizu Ascoli Pičena je 4 letna kmečka deklica Rita Tamanti odšla zvečer s prižgano petrolejko iz hiše v hlev. Spotoma pa se ji je luč prevrnila in v trenutku ji je zagorela obleka, vsa polita s petrolejem. Na vik in krik so prihiteli domači in sosedje, ki so brž pogasili plamene in otroka prepeljali v bolnišnico. Kmalu po prevozu pa je mala Rita podlegla opeklinam. * Silovito neurje na Madžarskem. Nad pokrajinami Srednje in Severne Madžarske se je v petek razbesnela silna nevihta. Dež in vihar, ki sta trajala več ur, sta napravila mnogo škode. Po vaseh je bilo porušenih več hiš. * Najbogatejša žena sveta je postala prijateljica rdečega carja. Pod tem naslovom piše »Piccolo« iz Amsterdama: Bivša nizozemska kraljica Viljemina se je, kakor je znano, odločila, uvesti diplomatske odnošaje z boijševiško Rusijo Ta odločitev, tako pravijo v amsterdamskih krogih, jasno kaže, na kako nizko stopnjo morale lahko pade politika emigrantskih vlad. Tako je ves svet izvedel, da je najbogatejša žena sveta nenadno postala Stalinova prijateljica ter bo, da službeno poudari to svojo čustvo, poslala v Moskvo svojega cpolno-močenega ministra. S tem pa je bivša kraljica napravila najboljšo uslugo, saj je pretrgala poslednjo sentimentalno vez, ki jo je še družila z nizozemskim narodom. * Komunistična stranka v Ameriki — je postavna. Najvišje ameriško sodišče je pred kratkim izdalo sklep, da je komunistična stranka zakonska. Komunistična stranka v Kaliforniji se je namreč pritožila, ker ji oblastva niso dovolila udeležbe pri nekih volitvah. Sklep sodišča pravi, da noben člen volilnega zakona ne izključuje udeležbe komunistične stranke pri volitvah. * Z volčjimi jagodami se je zastrupil. Na nekem izletu je 10 letni Hubert Kafer iz Hafendorfa na štajerskem pojedel več volčjih jagod, misleč, da je sad užiten. Popadli so ga krči v želodcu in kmalu nato je po hudih mukah izdihnil. * Dve planinski nesreči. Na neki turi se je hudo poškodoval slikar Hubert Richter iz Monakovega. Zlomljeni ima obe nogi. Ranjenca so pripeljali v bolnišnico v Spital na Dravi. — Pri plezanju se je na Un-terbergu prav na svoj rojstni dan ponesrečil 18 letni pekovski pomočnik T'eo Stein-bock iz Escha pri Salzburgu. V steni je omahnil, padel v globino in potem v bolnišnici podlegel hudim poškodbam. * Reševalce je zastonj alarmiral. Iz Pat-teriola sta nedavno odšla dva planinca in se ločeno v dveh različnih smereh vzpenjala na nek vrh. Ko je eden izmed obeh preplezal steno, je na vrhu dalj časa zastonj čakal svojega tovariša. Ker ga ni bilo, je mislil, da se je v steni ponesrečil. Odšel je do prve planinske koče in tam alarmiral reševalce, ki so se takoj podali na kraj domnevne nesreče. Po več urah se je pogrešani polaninec sam vrnil v kočo in so se reševalci zastonj trudili. * Huda nesreča v livarni. Silovita nesreča se je primerila v livarni Alvari v Milanu. Iznenada je eksplodiral velik to-pilnik, pri čemer so bili trije delavci nevarno ranjeni. Vsi trije — eden izmed njih je že 63 let star — so bili v obupnem stanju prepeljani v bolnico. * 21 let ječe za detomor. Pred sodiščem v Viterbu se je zagovarjala Jolanda Ros-si, ki se bavi z rejo otrok. Obtožena je bila, da je s preudarkom umorila otročička Domenica Signorellija, ki ji je bil zaupan v varstvo. Sodišče je obtoženko spoznalo za krivo in jo je obsodilo na 21 let ječe. * Ameriški profesorji so našli najgršo žensko sveta. Kljub vojni vihri, ki divja okrog nas in ki daje človeku dovolj prilike za resnobo, se najdejo na svetu ljudje, ki jim vse težke, odgovorne resničnosti ni mar. Iz Filadelfije poročajo, da si je skupina tamošnjih vseučiliških profesorjev nadela nenavadno nalogo: odkriti najgršo žensko sveta. Očitno je ta posel mnogo lažji kakor najti največjo lepotico pod nebom. Tisto, da imajo vsake oči svojega slikarja, velja pač samo za občudovanje in priznavanje lepote: niti laiki niti učenjaki se nikoli niso mogli zediniti v tem, katera lepotica je najlepša izmed vseh lepotic. Najgršo žensko pa so filadelfijski profesorji kmalu našli. Soglasna je bila njihova sodba, da je bila najgrša med grdimi sloveča Marjeta, vojvodinja koroška in tirolska, ki je živela v srednjem veku in katere podobo nam je ohranil flamski slikar Quentin Mat-sy. * Lepra je ozdravljiva. Po dolgem, napetem iskanju kažejo nekatera znamenja, da so zdravniki le našli sredstvo in metodo za neposredno lečenje lepre, te strahotne morilke, ki v raznih delih sveta zahteva toliko žrtev. Dr. Rogers poroča, da je na otoku Naru v Tihem oceanu že zdavnaj uspelo znižati število obolenj za 30%. Polovica prebivalstva na otoku je kazala znake leproznega obolenja. Zdravniki so vsak slučaj obravnavali neposredno, a kar je bilo nalezljivih obolenj, so jih ločili posebej. Listi beležijo, da je imela neposredna metoda lečenja že svoj čas na Norveškem mnogo uspeha, kjer je bila lepra do, leta 1856. zelo razširjena Takrat so število obolenj znižali od 3000 na 100. Najbolj razširjena je ta zavratna bolezen na Zanzibarju, v Kolumbiji in sosednjih južnoameriških deželah in v nekaterih azijskih pokrajinah. * 768 jajc brez gospodarja. Na nekem kolodvoru pri Mondoviju so se kaj-abinjerji začeli zanimati za kovčega in dva zavitka, ki so sloneli ob zidu brez gospodarja. Ko so kovčega in zavitka odprli, so našli 768 jajc. Dragocena prtljaga je bila očitno last kakšnega prekupčevalca, ki pa je opazil, da se karabinjerji zanimajo zanjo, in je izginil brez sledu. IZ LJUBLJANE u— Poslednja pot g. Toneta Kajina, nadstražnika v pokoju. V petek 17. t. m. ob 16.30 smo se zbrali poslednj.krat na tvoji zadnji poti številni 'prijatelji, tovariši in znanci, ki smo te v življenju spoštovali in ljubili. Dolga je bila vrsta žalujočih, še hujše je bilo trpljenje, ko smo stopali za teboj z mislijo, da je to tvoja poslednja pot. V življenju, ki ni bilo z rožicami postlano, si bil skromen, vesten nameščenec, vzroren oče in soprog. V delu za sočloveka — prvi med prvimi, v svojih zahtevah poslednji. Vedno si bil optimist, v tebi ni bilo pesimizma, tudi takrat, ko te je službena potreba zanesla daleč od dru-žinice in. prijateljev. Tvoje zlato srce je bilo prepojeno s srčno kulturo, za vse si bil dovzeten. Skromnost te je spremljala do poslednjega diha. Nisi svojcem niti prijateljem nikdar potožil o svoji bolezni, v ljubezni in v prepričanju, da je najboljše tako, si se vlegel, ne da bi se prej poslovil od prijateljev, in za vedno zatisnil svoje blage in utrujene oči. Dragi Tone, počivaj, saj si počitka potreben. Morda boš našel tam to, kar ti tukaj ni bilo po-klonjeno. Nam vsem ostaneš v lepem in dobrem spominu, ostaneš nam vzor človeka, ki ni bil nasičen z visoko naobrazbo, a si bil poln srčne kulture. Poslavljamo se z besedami tvoje objokatne soproge: Zbogom, moj dragi Tone, na svidenje, moj Tone. Tvoj Tone. u— Razstavi Rajka Slapemika in Nikolaja Pirnata v galeriji Obersnel sta pred zaključkom, zato vabimo zadnje zamudnike, naj si ju brez odlašanja ogledajo. u— Jezikovni tečaji pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. Prijave in informacije daje volstvo zavoda dnevno od 9. do 11. ure dopoldne. u— Poročila sta se v cerkvi sv. Nikolaja trgovec g. Oto Helmann in profesorica gdč. Alda Dolenčeva. Čestitamo! u— Iz skupine mesarskih in gostinskih obratov so nekateri med cepljenjem izostali in zato niso mogli dobiti pismenih potrdil, ki bodo potrebna pri reviziji. Opozarjamo jih, naj se v lastnem interesu takoj javijo na mestnem tizikatu, ker vsak daljši presledek med štirikratnim zauživanjem zaščitnih tablet napravi cepljenje zope. tifus neučinkovito. Kakor rečeno, bo treba take ljudi, ki niso v redu opravili cepljenja, smatrati za necepljene ter bodo zato morali nositi vse posledice naredbe, da je cepljenje obvezno za vse osebje živilskih strok. 11— Prvi dan cepljenja zaposlenih v slaščičarnah, pekarijah, špecerijskih trgovinah in s prodajo povrtnine in sadja so morali na mestnem fizikatu s presenečenjem ugotoviti premajhno število, ki nikakor ne ustreza velikemu številu v teh strokah za-posljenih. Zato jih opozarjamo, naj ne čakajo na zadnje dni, temveč naj takoj v čim večjem številu pridejo k zauživanju zaščitnih tablet zoper tifus, da bodo v štirih zaporednih dneh cepljenje opravili ter dobili uradno potrdilo. Da pa služba ne bi trpela, je mestni fizikat odredil cepljenje že na 7. uro, torej tako zgodaj, da večina obveznikov lahko cepljenje opravi, predno se odpro trgovine. Z Gorenjskega Za potovanje na Gorenjsko je potrebna copiistnica. šef nemške policije objavlja: V širokih krogih prebivalstva še zmercm ni pravega pojma o možnosti potovanja v ozemlje, za katera je potrebna propustni-ca. Iz dneva v dan se dogaja, da potniki kupujejo vezne listke za namembne postaje na takšnih ozemljih, ne da bi se poprej prepričali, ali je potovanje mogoče. Da se v bodoče preprečijo nerodni nesporazumi, ki delajo službenim organom velike sitnosti, prizadetim potnikom pa prinašajo tudi gmotno škodo, se opozarja na naslednje: Potovanje (v obeh smereh) v protektorat, generalni guverner. Gorenjsko, okraj Bja-listok in državna komisarijata Vzhod in Ukrajina je dovoljeno samo s posebnim uradnim dovoljenjem v obliki propustnice. Za te propustnice je treba zaprositi izključno pri pristojnih policijskih oblastvih prosilčevega bivališča. Propustnice se v načelu izstavljajo samo, kadar gre za izpričane vojno važne razloge, pri katerih pa mora pristojna policijska oblast postopati z nastrožjimi merili. Nedovoljen prestep meje se kaznuje z globo in zaporom. Kazni zaradi kršitve obrtnih predpisov Ljubljana, 20. julija Visoki komisarijat Ljubljanske pokrajine, kontrolni urad za cene, razglaša: V času od 1. do 15. julija so bile po Kr. Kve-sturi v Ljubljani izrečene sledeče kazni zaradi prestopkov in prekrškov proti veljavnim živilskim odredbam in zaradi nedovoljenih špekulacij: Zaradi višanja cen: Baloh Antonija, trgovka v Kolodvorski ulici 18, Ljubljana, na 300 lir globe. Matos Ivana, prodajalka, v Sostrem št. 27, na 700 lir globe. Armič Ivana, prodajalka, v Dobrovi 72, na 500 lir globe. Bolta Ivan, prodajalec v Ljubljam, Krakovska ulica 2, na pet dni zapora in 500 lir globe. Zapre se mu obrat za 30 dni. Plevnik Frančiška, prodajalka v To-mačevem št. 9, na 20 dni zapora in 2000 lir globe. Hribar Ivana, prodajalka v Ljubljani. Sv. Petra nasip št. 71, obsojena na tri dni zapora in 300 lir globe. Toman je bilo zaplenjeno. Zaradi nedovoljenega nakupa racioniranih živil: Vizjak Marko, Ljubljana, Tržaška ulica 12, na 50 lir globe. Jenko Marija, Ljubljana, Sv. Križ št. 15, na 50 lir globe. Vrančič Ciril, Ljubljana. Hrenova 17, na 5o lir. Logar JerneJ, Ljubljana, Rožna dolina XII., na 50 It. Košar Rudolf. Ljubljana, Za gradom štev. 3, na 30 lir. Kragelj Ivana, Ljubljana, Opekarska 6, na 50 lir globe. Vrtovec Terezija, Ljubljana, Linhartova 41, na 50 lir globe. Vsem je bilo blago zaplenjeno ter predano Prevodu. Zaradi opuščene prijave žita Prevodu: Kome! j Frančiška, Novo mesto, Sv. Florijana 6. na 100 lir. Blago je bilo zaplenjeno ter oddano Prevodu. Tisovec Ana, Gornja Straža, občina Prečna, na 100 lir globe. Zaradi opuščene prijave o nakupu prešičev Drenik Alojz, Bršljin št 78, občina Prečna, na 500 lir globe. Drenik Marija, Bršljin št. 7, občma Marija, prodajalka v Ljubljani, Kolodvor- [ Prečna, na 500 lir globe. Ker nista iz- ska št. 23. na tri dni zapora in 300 lir globe. Petrič Antonija, prodajalka v Ljubljani, Jeranova št. 20, na 400 lir globe. Žiberna Marija, prodajalka v Ljubljani, Tržaška cesta št. 5, na 50o lir globe. Novak Ana, prodajalka v Ljubljani, Tržaška cesta št. 11, na tri dnj zapora in 500 lir globe. Zaradi prodaje premokre zelenjave: Dolenc Marija, posestnica v Ljubljani, Mandelčeva ulica št. 6. na 500 lir globe. Zaradi tajne prodaje mesa RooeS Štefan, mesar v Ljubljani, Tržaška c. 88, na 10 dni zapora, 300 lir globe in zaple-nitev blaga. Zaradi nakupa mesa brez knjižice, predpisane po Prevodu, Javornik Josip, mesar v Ljubljani, Potočnikova ulica št 10, na 1000 lir globe in zaplenitev blaga. Zaradi opuščene prijave o nakupu prešičev Breceljnik Ivan, upokojenec v Ljubljani. Čolnarska ulica št 21, na 500 lir globe. Zaradi prodaje mesa na prepovedani dan Kregar Franc, gostilničar v Ljubljani, Litijska ulica št. 28, na 1000 lir globe. Zaradi prodaje drobovine ob prepovedanih dneh Cepič Ema, krčmarica v Ljubljani, Gajeva ulica št. 5, na pet dni zapora in 1000 lir globe. Ker se prj nedeljski postrežbi ni držal predpisov o enolončnici Kovačič Rudolf, gostilničar v Ljubljani, Ambrožev trg št. 1, na 300 lir globe. Zaradi prodaje kruha brez odrez-kov Gabrijel Anton, pek. v Ljubljam, Tržaška ulica 54. na pet dni zapora in 100U lir globe. Meznarič Josip, pek, Ljubljana, Tržaška 4, na 2000 lir globe. Okorn Dušan, pek, Ljubljana, Černetova ulica 25, na 800 lir globe. Jereb Rudolf, trgovte, Ljubljana. Čopova ulica 8. na 10 dni zapora in 2000 lir globe. Zaradi prodaje tekstilnega blaga brez točk: Gudal Marko, Draga, občina Rada-toviči, obsojen na 200 lir globe. Zaradi zlorabnega nakupa mesa Bošnjak Viktor, Ljubljana, Predovičeva ulica 31, na 50 lir globe. Blago je bilo zaplenjeno, na razpolago Prevodu. Kržišnik Avgust, Ljubljana, Pod turnom 8. na 50 lir globe. Meso Iz Spsdssfe šSafsrsfce Sedeži in kupeji na državnih železnicah se ne rezervirajo več. Samo po sebi se razume, piše graška »Tagespost«, da morajo nemške državne železnice v času vojne staviti prometna sredstva predvsem izpolnjevanju vojnih nalog na razpolago. Zato se železniška uprava ne more več ozirati na posebne želje potujočega občinstva. žeiezniško ravnateljstvo ne more ustrezati takšnim prošnjam, kakršne so n. pr., naj se rezervirajo posamezni sedeži ali kar celi kupeji. Da se uradi izognejo nekoristnemu pisarjenju in da se uradno osebje ne odteza za zmago važnim opravkom, se v boloče pismene vloge takšne vsebine ali osebne prošnje ne bodo več obravnavale. Prometne razmere na jugovzhodu. Kdorkoli se je v času vojne vozil po železniških progah, ki drže iz Nemčije v južnovzhodno Evropo, je lahko opazil, kako so te proge preobremenjene. Razloga za to stanje tudi laiku ni treba iskati: preložitev važnih prometnih žil z morja na kopno, številni vojni transporti in škoda, ki jo prometne naprave trpe zaradi vojnih akcij. Sedanja vojna, tako pravi mesečno poročilo dunajskega Zavoda za proučevanje gospodarstva, je železnice na južnovzhodnem koncu Evrope, zlasti kar se tiče njihovega vozovnega parka, do skraine mere prizadela. Zaradi zvišanja obratnih stroškov so bile železniške uprave pogostokrat prisiljene, da zvišajo vozne cene. Zaradi tega zvišanja pa so se dohodki železnic občutno znižali. "Izostanek dohodkov je bil velik zlasti na progah Hrvatske, Srbije in Grčije, na katerih je promet zaradi vojne škode še zmerom zelo oviran, še občutnejši kakor doma pa je bil zastoj železniškega prometa med državami, že pred vojno je bilo pomanjkanje tovornih voz veliko, ko pa so se z vojno zaprli važni morski prekopi — Gibraltar, Calais, Sredozemsko morje — in se je množica tovora z morskih poti preusmerila na kopno, pa je to pomanjkanje prihitelo do viška. Da bi olajšala te razmere, je Nemčija ,ves svoj promet z južnovzhodno Evropo, pa tudi tranzitni promet med tem delom Evrope ter severnimi in zapadnimi državami, načrtno preuredila tako. da posamezne proge ne bodo preobremenjene. Tudi teritorialne spremembe na jugovzhodu so prevozne stroške znatno povišale. Vozne cene v prometu med Srbijo in Hrvatsko ter obmejne cene v prometu med Bolgarijo in Grčijo se od kraja sicer niso povišale, pač pa so se s 1. julijem 1942 dvignile za 35 odstotkov. S priključkom Spodnje štajerske in Gorenjske so se stroški prevoza iz Nemčije v te kraje sicer nekoliko znižali, vendar to znižanje ne odtehta poviškov v prometu z oddaljeno Bolgarijo in Grčijo. Znatno pa se je pocenil prevoz iz Nemčije v Rumu-nijo preko Cernovic, odkar se je nemška tarifa razširila tudi na Galicijo. Novi grobovi. V mariborski bolnici je umrl 621etni mizarski mojster Gašper Namestnik iz Maribora, — V Radencih je v starosti 65 let umrla kmečka posestnica Neža Pušnikova. V Brestovcu pa je umrla 791etna Elizabeta Mikšan. 83 letnico rojstva je v soboto praznovala Mariborčarka Ana Grobuškova. Delovni jubilej šoferja celjskega Rdečega križa. Šofer Ivan Mirnik, uslužben na reševalni postaji Rdečega križa v Celju, je te dni napravil svojo tisočo vožnjo. Mimika cenijo kot skrbnega in vestnega voznika. obesila cenika: Gutman Leopoldina v Novem mestu, Florijanska ulica 3, na 50 lir I globe, in Hlede Anton, Novo mesto, Za-I grebška ulica 15, na 50 lir globe. Zaradi tihotapstva z moko Zukovec Vi-| da, gospodinja v Ljubljani, ulica Preska 4, ! na 200 lir globe. Ciril Verovšek, dijak, Rož-j na ulica 27, v Ljubljani, na 20 Ur globe. Obema je bilo blago zaplenjeno, na razpolago Prevodu. Zaradi zlorabnega nakupa ter prodaje fmoke ter višanja cene Babšek Rozalija, prodajalka, Ljubljana, Litijska ul. 48, na 20 dni zapora in 2000 lir globe. Zaradi nakupa in prodaje živilskih nakaznic so bili aretirani Pokorn Ciril, natakar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 33, Likar Leon, stavec, Ljubljana, Tržaška c. 64, Goršič Alojz, delavec, Ljubljana, Tržaška ccsta 64 in Marija Fink, natakarica, Ljubljana, Gregorčičeva ul. 12. Zaradi neupravičenega prejemanja posameznih živilskih nakaznic: Pieri Marija, pekarija, Ljubljana, Pod hribom 6n, na 500 lir globe. Bole Ivan, ravnatelj, Ljubljana, Verdijeva ulica 2, na S00 lir globe. Mikjska Vaclav, ravnatelj, Ljubljana, Verdijeva ulica 2, na 200 lir globe. Novsimal Josip, ravnatelj, Verdijeva ulica 2 v Ljubljani, na 1200 lir globe, živilske nakaznice so jim bile odvzete. Ker ni hotela prodati drv, živec Marija, gostilničarka v Ljubljani, Ulica 29. oktobra, na 500 lir globe in pet dni zapora, Ker niso izobesili cenika, so bili kaznovani: Dimnik Marija, prodajalka na Studencu št. 19, na 400 lir globe, šare Apolonija, prodajalka v Ljubljani, Kolezijska 6, na 400 lir globe, škerjanc Cecilija, prodajalka v Ljubljani, Bleiweisova 5, na 500 lir globe, Sotlar Frančiška, prodajalka v Ljubljani, Kolezijska ul. št. 24, na 400 lir globe. Avšič Frančiška, prodajalka * Za-dobrovi št. 9, na 40o lir globe. Kočevar Ivana, prodajalka v Bizoviku št. 23, na 400 lir globe. Junger Alojzija, posestnica v Ljubljam, Čolnarska ulica 6, na 400 lir globe in Gustin Stanislav, trgovec v Ljubljani, Bleiweisova ulica 9, na 600 lir globe. Ljudsko gibanje v Slovenski Bistrici. V prvi polovici meseca julija so v Slovenski Bistrici zabeležili 12 rojstev in 2 poroki. Poročila sta se Jernej Kos in Katarina Gorjančeva. V prvi polovici leta je bilo v Slovenski Bistrici 96 rojstev (56 dečkov in 40 deklic), 30 porok in 49 smrtnih primerov. Tri nezgode. 45 letni Franc Trstenjak iz Ruš si je pri delu poškodoval nogo. 80-letni Franc Igro iz Studencev pri Mariboru je na nekem mariborskem trgu padel in si zlomil desno roko. Hlapec Karel Zorečnik iz Maribora pa se je pri Zgornji Sv. Kungoti zastrupil z alkoholom. Vse tri so z vozom Rdečega križa prepeljali v mariborsko bolnica Nesreča pri delu. Kovaškemu pomočniku Francu Roriču iz Prihove pri Konjicaih je padel drobec železa v desno oko in mu povzročil nevarno poškodbo. Prepeljati so ga morali v deželno bolnišnico v Gradcu. Iz Hrvatske Na sestanku kritikov antične umetnosti v Benetkah so med drugimi narodi zastopani tudi Hrvati. Kongresa se udeležuje znani hrvatski profesor Ljubo Karaman. Priprave za modernizacijo telegrafskega omrežja v Zagrebu. Minule dni so se pričela dela na izpopolnitvi sodobne brzojavne mreže. Razen centrale v Zagrebu bodo ustanovljene podcentrale v Osijeku, Ze-munu, Banjaluki in Sarajevu. Prva pošiljka najsodobnejših Strojev in aparatov, ki jih je dobavila tvrdka Siemens, je že prispela. Na ta način bo lahko vsak naročnik iz svojega urada pošiJjal brzojavke naročnikom v Zagrebu in pokrajini in jih prejemaj na isti neposredni način. Savo regulirajo. Dela na regulaciji struge reke Save so v polnem teku. Na nekaterih mestih so že končana, del struge od ustja Sotle do Zagreba pa zdaj regulirajo. Zlasti važna so dela na utrditvi in razširjenju nasipov in zavarovanju leve obale reke od Remetinca do Blata. Pri delih je zaposleno nad 400 delavcev, v bližnjih dneh pa jih nameravajo zaposliti še več. Obenem z gradnjo nasipov bodo očistili tudi savsko korito. Obletnica udeležbe Hrvatov na roškem bojišču. V soboto je minilo leto dni, odkar je odšla na fronto v Rusijo hrvatska legija. Dva dni prej je oddelke pregledal maršal Kvaternik v spremstvu italijanskega generala Oxilie in nemškega generala. Gleise-Horstenaua. Maršal Kvaternk se je vrnil. Po štiridnevnem obisku na Slovaškem se je maršal Kvaternik vrnil v domovino. Spotoma je obiskal tudi tabor ustaške mladine, ki je skupaj s Hlinkovo mladino na počitnicah v ParenicL Gradnja zaklonišč. Minister za domo-branstvo je izdal odlok 0 gradnji zaklonišč pred letalskimi napadi. V Zagrebu, Osijeku in Sarajevu morajo imeti vsa nova poslopja kakor tudi stara poslopja, v čijih prostorih je uslužbenih več kakor SO oseb, imeti zaklonišča pred letalskimi napadi. Vse druge hiše morajo urediti vsaj začasne prostore, kamor se bodo v primeri napadov zatekli stanovalci. naročnino! ŠPORT v prerezu Pester športni dan v vseh panogah Če kdo mislili na športne d^igodke pod ljubljanskim nebom, posebno takšnim, s kakršnim so nas nebeški vremenarji obdarili v soboto popoldne in ves predvčerajšnji dan. potem seveda bi morala biti tale rubrika prazna in suhoparna kakor že zlepa ne. Toda na srečo so bile zaloge mokrega blaigoslova vendarle prepičle. da bi bile zadnjo nedeljo po vsem svetu spremenile v hladno in čemerno pokrajino, ki ie bila vredna ogleda samo iz kavarne ali kinematografa. In navsezadnje veljajo za športnike tudi precej stroga in nepremakljiva pravila, po katerih se morajo tu in tam pojaviti v svojih dresih tudi takrat ko bi rajši sedeli za pečjo. Saj je vendar bistveno v športu in telesni vzgoji načelo, da je treba krepiti telo in duha v vseh mogočih okoliiščinah n zaradi tega morajo — če je športna tekma večjega pomena in dogovorjena celo med predstavniki posameznih narodov — nastopiti včasi tudi v najbolj neugodnih vremenskih razmerah. In zato so v nedeljo, dasi verjetno tudi kje drugje po Evropi ta nedelja na zunaj ni bila prav nič julijska, športniki še precej v celoti opravili svoj spored. Takole nekako smo si zamislili prvi bežni - erez minule športne nedelje! Izbirni ples za vstsrp v višji razred Na italijanskih nogometnih igriščih je bilo življenja to pot bolj malo, ker so vsi slavni nogometaši že zaključili spomladanski del sezone in odšli na počitnice. Na po-zornici so kot zadnji ostali še nekateri kandidati — 7 moštev je vsega — ki bodo s pogoji prihodnje leto lahko igrali v naslednjem višjem razredu. To je 7 najbolje ocenjenih enajstoric iz divizije C, od katerih bodo štiri napredovale v divizijo B in so z včerajšnjo nedeljo zaključile prvi del izbirnega tekmovanja z vsemi medsebojnimi tekmami v eni smeri. Tri tekmice so bile vsega na siporedu in štirje skromni zgodifki so odločili o razdelitvi točk toda pri vsej številčni revščini tega dodatka k prvenstvenemu direndaju nas to pot veseli predvsem, da je Pro Go-rizia vsaj v točkah nadoknadila izgubo iz Rima in se z predvčerajšnjima dvema točkama obesila na ostala dva tekmeca iz svoje skupine. Na odločitve v tej skupini pa bo treba še počakati! V skupini B je prevzel vodilno vlogo klub iz Varesa. Evo, suhih številk! V skupini A: Pro Gorizia-Cremonese 1:0. Mater iz Roma ni igral. V skupini B: Cuneo-Juventina-Palermo 1:1. Varese-Anconitana 1:0. Točke: v skupini A: Mater, Cremonese im Pro Gorizia po 2 točki; v skupini B: Va-rese 4. Juventina-Palermo in Cuneo 3, Anco-nitana 2 točki. Tu£I atleti na delti Medtem ko se elita italijanskih atletov pripravlja za svoje skorajšnje mednarodne nastope v Nemčiji ;n Švici, so se zadnjo nedeljo v Torinu pomerili med seboj za najboljša mesta naraščajnilki GIL-a (avan gardisti). Kakšne sile doraščajo italijanski atletiki iz tega kadra mladih športnikov. kažejo že siamo nekateri najboljši izidi s tega tekmovanja, na katerem je bilo med drugim izboljšanih kar pet rekordov v tej kategoriji tekmovalcev. Tako je n. pr. v sikoiku v višino najboljši izid za bodoče 1.78 m (Toso iz Benetk), v štafeti 4X100 m 43.5 (Zvezno poveljstvo iz Milana), v teku na 800 m 1:59.4 (Lussaro iz Bergama), v metu kopja 52.58 m (Ralla iz Zare) in v teku na 110 m preko zaprek 15.6 (PitareflJo iz Benetk). V skupni oceni so bila Milančani daleko boljši od vseh ostalih, saj so Torinci kot drugi naslednji zaostali za skoraj 40 točk. V Triestu so hodili na 10 km po stadionu za državno prvenstvo. Zmagal je domačin Cressevich v času 47.i2'/s pred Mallerbo in Crollo. dvema večnima rivaloma v enakih konkurencah. Startailo in na cilj prispelo je 37 atletov. V Parmi so etkli na enako razdaljo za dragoceno darilo v spomin na umrlega olim-pionika Doranda Pietria. Zmagal je Marconi iz Rima v času 32:27. naslednji dve mesti pa sta zasedla Padovani iz Varone z 32:30.6 in Barlo iz Triesta z 32:50.6. Dve plavalni velesili med seboj 18. srečanje najboljših plavalcev Madžarske in Nemčije v Darmstadtu se je končalo z visoko zmago madžarske ekipe, s 27:17 točkam v plavalnih točkah in z 10:1 v waterpolu. Na kratko tele podrobnosti: V štafeti 4X200 m so zmagali Madžari z 9:29.9 (vmesni čas Tatosa je bil 2:15.6) precej krepko (9:34.1 je bil čas nemške štafete). Na 100 m hrbtno se je postavil novi domači prvak Schroder z 1:10.4 pred Galambosom z 1:13.4. Na 400 m Tatos ni imel kaj opraviti z Lehmannom; časa sta bila 5:00.2 in 5:27. Podobna je bila situacija na 1500 m; tudi tukaj je Tatos igraje dosegel svetovno znamko 19:45.5, njegov tekmec Lehmann pa je v tej borbi zbolj-šal svoj čas s prvenstva na 21:31.9. Na progi na 100 m je Schroderja gladko nesel Elemeri; že startal je Nemec slabo, pa tudi sicer se ni zdel kos tekmecu; na cilju sta bila po 1:01.3 odn. 1:02. Tudi na 200 m prsno so dobili prvo mesto Madžari; neznani Szigeti je obračunal z novim prvakom Tempkejem takole: 2:49.6 in 2:51.1. V skokih so bili. Nemci vidno boljši od Madžarov. Izid dvoboja je bil gobovo precej/"od vplivom okolnosti, da so imeli Madžari i ž brane vse svoje »kanone«, ki so lahko uži!i tudi več treninga kakor nemški plavalci. * Mednarodni dvoboj v košarki med Italijo in Madžarsko v Rimu se je končal z zasluženo zmago »azzurrov« s 45:31. * * * Teniški dvoboj damskih ekip Nemčije in Madžarske se je končal z zmago Madžark. Odločilno točko je madžarskim barvam priborila bivša jugoslovenska prvakinja Alice Florian, ki je porazila najboljšo nemško igralko Kappel v treh setih 3:6 7:5, 6 3. Enak turnir — tudi za srednjeevropski pokal — med Italijo in Slovaško v Zagrebu kaže — vsaj po prvih vesteh — na zmago Italije. Prvi dan sta italijanski igralki Rossi in Quintavalle dobili obe igri, tako da je Italija že po prvem dnevu vodila z 2:0. Lahkoatletski dvoboj ženskih reprezentanc Italije in Madžarske v madžarski prestolnici je prinesel Italijankam visoko zmago z 61:34 točkam. Podrobne izide bomo še objavili. V grško-rimski rokoborbi so se v nedeljo merili v Rimu Nemci in Italijani. Domači so zmagali tesno, toda zasluženo s 4:3. švedski rekorder na srednjih progah Gundar Haegg je pred kratkim postregel z novim rekordom tudi na 1500 metrski progi, kjer mu zadnjič ni uspel. To pot je potolkel samega sebe in dvignil svetovno znamko na 3:45.8. Nemčija - Bolgarija 3:0 (3:0) Pred 25.000 gledalci je bila v nedeljo v stadionu »Junakov« v Sofiji odigrana četrta mednarodna tekma med nogometnima reprezentancama Nemčije in Bolgarije. Nemški nogometaši, ki so prispeli v bolgarsko prestolnico že dva dni pred nastopom, so bili tamkaj povsod sprejeti nadvse prisrčno in so v znamenju prijateljskih odnošajev med obema narodoma opravili tudi več oficielnih obiskov v javnosti. Prireditev je obiskalo tudi mnogo nemških in italijanskih vojakov. Tekma sama je bila prava senzacija za bolgarsko športno javnost. Vreme za igro ni bilo kakor bi moralo biti sredi julija in tudi igrišče vsaj goetom ni ugajalo najbolje. Kljub temu so že do odmora razvili zelo živahno in uspešno igro — enaj-storica Nemčije je nastopila v napovedani sestavi razen Willimowskega, ki ga je za- Naše gledališče DRAMA Torek, 21. julija: Zaprto. Sreda, 22. julija: Ob 17.30: Učiteljica. Izv. Četrtek, 23. julija: Zaprto. Petek, 24. julija: Ob 15.: Kralj na Betaj-novL Izven, Zelo znižane cene od 10 lir navzdoL OPERA Torek, 21. julija: Zaprto. Sreda, 22. julija: Zaprto (generalka). Četrtek, 23. julija: Ob 17. Trubadur. Prvič v sezoni. Red premierski. Petek, 24. ob 17: Krišpin in njegova botra. Red četrtek. Sobota, 25. ob 17: Baletni večer. Izven. Cene od 20 lir navzdol. OPERA Abonente red četrtek opozarjamo, da bodo imeli tokrat zaradi bližnjega sklepa abonentske seaone in iz tehtnih tehničnih razlogov, namesto v četrtek, v petek predstavo opere bratov Riccijev: »Krišpin ta njegova botra«, v običajni zasedbi. G. Verdi: »Trubadur«. Prva letošnja uprizoritev bo v četrtek ob 17. uri za red premierski. Opera je na novo naštudirana in deloma na novo zasedena. Muzikalno vodstvo ima tokrat dirigent Anton Neffat, režija in scenski načrti so delo režiserja Cirila Debevca. Grofa Luno bo pel Janko, ki je pel to partijo že ponovno z velikim uspehom, v partiji Manrica bo nastopil Franci, "ki je istotako znan s to svojo junaško vlogo, Golobova bo Azucena, partija, ki se izredno prilega njenim glasovnim vrlinam, Ferrando — Tone Petrovčič k. g. Njega pozna občinstvo kot nakdanjega člana naše opere in kot pevca v radiju. Nova in nadvse zanimiva bo zasedba Leonore s Heybalovo, ki jo bo pela tokrat prvič. Po la-inarjeva bo Ines. Ruiza bo pel Kristan-čič. Opozarjamo na »Baletni večer«, ki bo v soboto 25. t. m. Spored je na novo naštudi-ran in obsega Skladbe Chopina (Chopinia-no), E. Dohnanyja »Pieretin pajčolan« in »Polovske plese« iz Borodinove opere »Knez Igor«. Koreograf ing. P. Gclovin, dirigent D. žebre, načrti za kostume Jela Vilfanova. menjal še nevarnejši Gauchel — in dosegli v tem delu igre tri efektne zgoditke. Po odmoru sta tempo in višina igre precej popustila. Domačini so se močno trudili, da bi svojemu občinstvu pripravili vsaj nekaj veselja ob častnem golu, toda vsi njihovi napadi so se razbili ob solidni obrambi Nemčije. Moštvi sta po odmoru precej trdo zadevali drugo ob drugo, tako da je moral slovaški sodnik posredovati češče kakor je sicer običajno v mednarodnih srečanjih. V ostalem je imela obramba gostov proti koncu res precej posla, pa ji je je uspelo, da je njeno svetišče ostalo nedotaknjeno — prvič v vseh štirih desedaj odigranih tekmah z Bolgari. Gole so zabili: Decker 2 in Arlt 1. * V zaključnih nogometnih tekmah za Tschammerjev pokal v Nemčiji so bili doseženi v nedeljo ti pomembnejši izidi: Miin-chen 1860 - Rapid (Dunaj) 5:3, Schalke 04-Hamborn 05 2:0, Vienna - Wiener AC 2:1. V konkurenci sodelujejo moštva iz 32 mest. Radio LjaMlana TOREK, 21. JULIJA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba. 8.00: Napoved časa. Poroč.la v italijanščini. 12.20: Koncert altistke Bogdane šturm-Stritarjeve. 12.40: Trio Ambro-siano. 13.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Radijski orkester, vodi dirigent Drago Mario šijanec. Operetna glasba. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Novi orkester melodij vodi dirigent Fragna. 14 15: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert violinistke Margherite Ceraldini Vacchelli." 17.35: Koncert pianista Bojana Adamiča. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Komorna glasba. 20.0o Napoved časa. Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. ž.janec, sodeluje so-pranistka Pavla Lovša in basist Tone Pe-trovčič. Pesmi in romsnee. 21.20: Koncert klarinetnega tria. 21.50: Zanimivosti v slovenščini. 21.55: Nove dogodivščine barona Burna. Orkester vodi dirigent Segurini. 22.15: Koncert godbe na pihala. 22.45: Poročila v italijanščini. Razveseljivo delovanje valjevske perut-ninarske podružnice. V Valjevu obstoji že dvanajst let zelo marljiva perutninarska podružnica. S svojim delom po vsem va-Ijevskem okrožju je dosegla, da je bila ko-košjereja ter reja gosi, rac in puranov v valjevskem okrožju najboljše razvita. Gojile so se predvsem preizkušene vrste, zlasti naša štajerska kokoš. Podružnici je uspelo dvigniti perutninarstvo v valjevskem okrožju na tako visoko stopnjo, da je izvoz jajc in perutnine tvoril lepo postavko v izvoznem gospodarstvu valjevske pokrajine. Delo podružnice je bilo lani malo zavrto, letos pa je pričela z intenzivnim delom. V društvu se zelo udejstvuje tudi naš rojak inž. agr. Ivan Pucelj, profesor tukajšnje državne poljedelske šole. Kontrola legitimacij v Valjevu. Pred-stojništvo mestne policije v Valjevu je slično kakor v Beogradu razglasilo obvezno kontrolo vseh osebnih legitimacij, ki jih mora imeti vsak prebivalec in katere morajo biti opremljene s sliko ter pečatom mestne občine ali policije ter nemške Kreiskommandanture. Nova carinarnica v Negotinu. Pomočnik ministra financ je odredil, da se v Negotinu ustanovi carinarnica prvega reda. V njen delokrog spada tudi carinski oddelek v Bregovskih Pivnicah, na novo pa se otvo-rita v njenem območju tuli carinska oddelka v Rogljevu in Tamniču. Nova okrožna bolnišnica. Prebivalstvo iz Kučeva in š;roke njegove okolice v po-žarevačkem okrožju je bilo z bolniki, ki so bili potrebni zdravljenja v bolnišnici, v velikih težavah, ker so imeli do najbližje bolnišnice v Požarevcu 60 km daleč. Sedaj se vršijo priprave za otvoritev okrožne bolnišnice v Kučevu. Upravna sprememba. Po uredbi min. sveta se moravički okraj s sedežem v Ivanjici izloči iz kraljevskega okrožja in pripoji užičkemu okrožju. Novo gledališče v Kragujevcu. Na Jur-jevo je pričelo s predstavami novo osnovano gledališče v Kragujevcu. Ravnatelj gledališča je odlični veteran dramske umetnosti Ilija Jovanovič, »čiča Ilija«. Služba narodnega dela je bila uvedena tudi v Valjevu. Vsi mladeniči, stari od 18 do 26 Tet, so se morali javiti. Kdor je zaposlen, je moral prinesti potrdilo o obiskovanju šole. Pri okrajnem načelstvu v Valjevu je bilo osnovano posebno poveljstvo teh obveznikov nacionalnega dela. Mestna občina valjevska je podarila 60.000 din za financiranje njihovega dela. Obvezniki bodo izvrševali javna dela, obdelovali zemljišča, popravljali ceste, mostove, porušene hiše, gradili nove ceste, urejevali potoke in hudournike, gradili jezove, meiiorirali neplodno zemljišče, osuševali močvirja itd. Tudi razne šole so ustanovile posebne dijaške delovne čete, ki bodo prav tako pomagale pri raznih koristnih javnih delih. Poleg tega bodo usstanovljene še tudi prisilne delovne čete, ki bodo veljale kot kazen. Te čete bodo sestavljali kvartepini (kockarji), pijančevanju vdani ljudje, de-lomrzneži, cigani in kaznjenci. Valjevski Rdeči križ za vojne ujetnike. Okrajni oibor Rdečega križa v Valjevu, ki ga vodi prota Jovan Simovič, je mnogo storil za vojne ujetnike. Od 28! dec. 1941 do 22. aprila t. 1. je poslal 1206 paketov. Pakete so dobivali predvsem oni, ki nimajo nobenih svojcev ali so pa. svojci siromašni Za Veliko noč so pa dobili vsi valjevski vojni ujetniki po en paket. Na ta lačin je uporabil valjevski Rdeči križ za vojne ujetnike že približno 400.000 dinarjev in spada v tem pogledu Valjevo med prva mesta v Srbiji. Seveda je bilo odposlanih iz Valjeva še na tisoče privatnih paketov. Zdaj pripravlja valjevski Rdeči križ spet novo pošiljko 1000 paketov. RK :e storil tuli napram slovenskim prešeljencem svojo dolžnost in so Slovenci že od prvih dni svojega prihoda v Valjevo deležni vsestranske podpore. Boj proti malariji in tifusu v Beogradu. Ena prvih skrbi nemških vojaških oblastev po osvojitvi Beograda je bilo. izboljšanje zdravstvenih prilik. Načrtno so bila odstranjena ognjišča malarije, tako da je bilo letos prijavljenih samo 555 obolenj, od katerih pa je le 13% na novo inficiran h. Uspešna je bila tudi borba proti tifusu, ki se sploh ni pojavil zaradi zaščitnega cepljenja in stalnih preiskav pitne vode. Doslej je bilo cepljenih proti tifusu 60.000 oseb. predvsem stanovalci mestnih delov ob rekah in vsi uslužbenci v živilski stroki. l3 o eh Kvalitet. Kupite naj-iuodneje pri »Zima«, Ja-Aer Milan. Prva ljubljanska mehanična predilnica žime. trgovina Sv. Pe-,ra cesta 17. tel. 20-42 sr-rlilnica Fužine telef iO-45. J-102-6 VSAK naš naročnik ie zavarovan A L 1 ste poravnali naročnino? Beli luk srebrnjak je najranlja, zelo čislana Čebula. Sejem* Jo od junija do septembra. — Prezimi brez pokrivanja V rani pomladi napravi za prst debele, poru podobne rastline. Večji del se Je porabi v nedozorelem stanju. Kar Jo nismo porabili, pa dozori meseca maja v srednje debelo čebulo. Sever & Komp.. Ljubljana 9393-6 ti • vrt && Heseda L — 60. tiksa —.60. '3 riaian'? oasiova ali m Šifro D.-.__ Briv. pomočnika valenca in frizersko va-ier.ko, sprejme salon Frank, LJubljana, Kre-sija. 9638-1 Trgovski sluga mlajša moč. dobi stalno zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten ln priden 22«. 9641-1 Službeišce Beseda L —.60. taks« — .6C. u daianie aasiova ali & iifro I 5.—. Gospodična brez službe, želi vstopiti kot pomoč v trgovino ali drogerijo, najraje takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9640-2 Gradb. delovodja (s propustnico za vso pokrajino), išče katerekoli zaposlitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9452-2 Kupim "•eseda i -.JO. uka —-60, 'j» daiaoje aasiova alt za _Iifro L i.—.__ Kupim dobro ohranjen leseni otroški tricikelj. Ponudbe: Cvetko, Gosposvetska cesta 1-n. 9642-7 Beseda L -.60. taksa—.60, i» daianie naslova ali za iifro L . Klet za shrambo dežel, pridelkov iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Klet«. 9644-17 Beseda t—.60, taksa —.60, i» daianie naslova ali za iifro L J.—-. Opremljeno sobo strogo separiranp, oddam gospodu oficirju. Naslov: Domobranska c. 23-1., levo. 9637-23 Beseda L —.60. taksa —.60, ta daianie naslovi ali z* _fafre l i.—■_ Opremljeno sobo z dvema posteljama, ■ souporabo kopalnice ln deloma tudi kuhinje, išče soliden zakonski par v centru ali bližini centra za takoj ali 1. avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna stranka«. 9643-23a INSERIRAJTE V „JUTRU"! Umrl nam je v 92. letu starosti dobri oče, stari oče, tast, stric in bratranec, gospod bivši mesar in trgovec ter meščan ljubljanski K večnemu počitku ga bomo spremili v sredo, dne 22. julija t. 1., ob pol 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 20. julija 1942. ŽALUJOČI KOŠENLNOVI in sorodstvo wmr C orne vi lavate tutti i g i orni, c osi lavate almeno una voHa alla m a cfi 35 O N TINI itsah Bet svojW crev 30 »Sredi zime se rado zsodi. da postanejo volkovi takšni,« je rekel, drgetaj e od praznoverne groze. »Pred tremi dnevi jih je bilo dvajset, na svoje oči sem i 12 videl in preštel njih sledi v snegu; od tistega časa so jih med seboj že mnogo zaklali in raztrgali. Le poslušajte, kako razsajajo! Ali veste, gospod, zakaj volkovi sredi zime časih poblaznijo, čeprav jih niti ne muči vročina niti ni gnilega mesa. da bi zboleli od njega? Nu, dajte, da vam povem. To so volkodlaki; njih telesa so obsedena od hudobnih peklenskih duhov, ki dražijo žival in io gonijo, dokler ne pogine, kajti obsedeni volkovi, ki ponore ob času velikega mraza, zmerom poginejo, gospod, in prav to je najbolj čudno: poginejo!« Tisti mah je tolpa od Jack9onovega kolena minila Pierrotovo kočo in zavila na vzhod; s tem je prešla v pokrajino velikih močvirij, kjer so bila drevesa zaznamovana od Le Beaujeve sekire^ Štirinajst jih je dirjalo v mesečno noč; oči so jim bile zalite s krvjo, telesa pa strahotno mršava in vsa pokrita z ranami; nekateri so imeli penaste gobce. Te zveri niso dirjale takisto, kakor dirjajo volkovi na lovu. Bile so mračna, sumljiva drhal; oglašale se niso s tuljenjem, ki ga na vse grlo zaganja volk. kadar zasleduje plen, temveč z besnim. blaznim rohnenjem, ki ni bilo ničemur podobno. ___ Komaj je Pierrot nehal razbirati njih daljne glasove, se je eden teh sivih okostnjakov obrsnil ob sosedovo ramo; ta se je po modrasje okrenil in mu globoko zasadil zobe v meso. Da je Pierrot to videl, bi bil razumel, kako so izginili štirje izmed volkov, ki jih je bil videl pred tremi dnevi. Med zverema se je vnel divji boj; ostala dvanajstorica je obstala, se previdno odmaknila in v strahotno molčečnem krogu obstopila nasprotnika, takisto kakor moški, kadar so priče spopada na pesti: čakali so, klopali z odprtimi gobci in zadrževali v grlih nestrpno renčanje. Tisto, na kar so prežali, se ie zgodilo. Eden izmed nasprotnikov je padel na hrbet. Njegovega' konca ni bilo treba čakati; gledalci so vsi kakor eden planili po njem, ga raztrgali na kose in požrli njegovo meso, prav kakor je bil rekel Pierrot. Vseh trinajst preživelih se je nato zagnalo v Le Beaujevo ozemlje. Uro ali kaj je bilo tiho, preden iih je Miki spet začul. Krenil ie bil naprej in se oddaljil od gozda; preko požganice je dospel na širno planoto, ki sta io zapirala dva skalnata grebena, obrobljala pa io je široka reka. Tu je bilo mani tema in samota ni bila tako moreča kakor pod visokim dreviem. To noč se ni ganil z mesta, čakal je. Pod zvezdnatim nebom se je risala njegova postava vrhu skalnatega griča. Vse na okrog se ie širila prerija v luninem svitu. Zelja, da bi odgovoril divjim bratom, ni bila v njem še nikoli tako močna kakor zdai. Vrgel je glavo nazaj, zavil gobec proti zvezdam, in tuljenje mu je planilo iz grla. Toda bilo ie samo polovično tulienje, kajti vkljub tesnobi, s katero ga ie navdaiala samota, ga ie hkratu na gon svaril, nai se ne izda. Nato ie spet obmiroval, in ker so se volkovi bližali, se mu ie telo napelo, mišice so mu otrpnile, in namesto tuljenja mu ie prišlo iz grla globoko renčanje. Slutil je nevarnost; v glasil volkov je bil začutil tisti besni zvok, ob katerem se je bil Pierrot prekrižal in zamrmral svoje besede o' »volkodlakih«. Previdno ie legel in se stisnil k tlom. Kmalu je zagledal urne sence, ki so drevele po ravnini med gozdom in niim. Za trenutek so zveri obstale in se zgrnile na kup, vohaie po niegovi sveži sledi v snegu; nato so io ubrale proti njemu, in v njihovem divjem tuljeniu ie bilo zdaj še več blazne razjarjenosti. V desetih sekundah so dospele do griča, zavile okrog znožia in zdrevile naprej, vse razen ene: star siv volk se je zapodil po bregu navkreber, naravnost proti žrtvi, ki je tovariši še niso bili opazili. Ko je Miki videl, da prihaja, ie srdito zalajal: spet ga ie pograbilo navdušenje velikega boja, kri mu je zavrela v žilah in ves strah ga je minil kakor oblak, ki ga veter razžene. Ko bi bil vsai Niva pri njem, da bi mu varoval hrbet, spredai bi se iih sam otepal! Vzravnal se ie na nogah in s čelom v čelo prestregel besnežev nalet; čeliusti so iima udarile ob čeljusti, in to pot ie divii volk našel mojstra, ki ie tri njegove kosti takisto zlahka, kakor da bi bile koščice negodnega volčiča. Brcaje v smrtni muki se ie zavalil nizdol. Toda na mesto umirajočega volka ie stopila druga siva senca. Tisti mah, ko se ie vzpela na vrh griča, je Miki že zasadil novemu sovražniku zobe v vrat. Kri je brizgnila volku iz žil, kakor bi mu jih bil z britvo presekal, in zver se ie zakotalila po bregu v dolino. Ta čas pa je prihrumela vsa tolpa in v prvem navalu pokopala Mikija pod plazom svojih teles. Da sta ga napadla samo dva ali trije volkovi hkratu, ni dvoma, da bi bilo po njem; v tem strašnem metežu pa je bilo baš njih število Mikijeva rešitev. Na ravnem bi ga bili raztrgali kakor cunjo; tu, vrhu griča, ki ni bil širji od mize, je za trenutek sicer izginil pod tulečo drhaljo, toda ugrizi, ki so mu bili namenjeni, ga niso dosegali, in besnost tolpe se ie izprevrgla v slepo togoto ter povzročila klanje med samimi napadalci. Miki je ležal vznak in se ni mogel ganiti, splo-ščen od teže njihovih teles; srdito ie grizel, kamor koli je padlo, ko je tudi njemu dvoiica čeljusti neusmiljeno zasekala v meso. Ugriz je bil tako strahovit, da ga je izpreletela smrtna groza, a k sreči so druge besne čeljusti zgrabile napadalca za vrat, tako da je počasi odnehal. Miki je pri tem zdrčal z griča nizdol, z njim vred pa tudi volkovi, kar iih je bilo še živih. Ta mah se je v Mikijevih možganih bojna besnost umaknila lisičji zvitosti, ki mu je bila že v mnogih obupnih stiskah vse bolje zalegla od krempljev in zob. Komaj je pridrčal v dolino, je skočil na noge in jo kakor blisk ubral proti reki. Preden so neramjeru volkovi opazili njegov beg, je bil že svojih petdeset metrov daleč. Zasledovalcev ie bilo zdaj samo še osem: pet izmed trinajstih jih je bilo mrtvih ali pa so poginjali ob znožju griča; dva je bil zaklal Miki sam, ostali pa so bili padli pod zobmi svojih lastnih pobesnelih tovarišev._ Urejuje Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno