ZAKLJUČKI SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
Zbori so sprejeli zaključke, ki jih je na osnovi analize zaključnih računov za leto 1975 in ugotovitev iz ankete o poslovanju OZD in TOZD v prvih mesecih leta 1976 dale izvršni svet občinske skupščine.
I.   Za gospodarstvo na območju občine so še vedno zna-čilni nekateri negativni trendi, ki smo jih ugotavljali že v preteklih letih. To so zlasti:
-   prepočasno naraščanje proizvodnje,
—  stagnacija realnega družbenega proizvoda,
—  kljub manjši stopnji zaposlovanja produktivnost ne na-¦rašča,
—  ekonomičnost poslovanja ne narašča,
-  sredstev ne uporabljamo dovolj rentabilno,
-  odvisnost od uvoza je še vedno zaviralni moment v razvoju - ob premajhnem izvozu,
—  delitev ustvarjenega dmžbenega proizvoda še narašča v korist potrošnje — tako osebne kot tudi skupne,
-  reproduktivna sposobnost gospodarstva se ob manjšem ostanku dohodka in povečanih potrebah po obratnih sred-stvihznižuje.
Reševanje takega položaja zahteva maksimalno angaži-ranje vseh delavcev tako v gospodarstvu kot v družbenih dejavnostih za izpolnitev z resolucijami, plani in stabili-zaciiskimi načrti zadanih nalog.
Napori za dvig produktivnosti in ekonomičnosti poslo-vanja morajo postati sestavni del vsakodnevnega delovanja vsaicega posameznika, zlasti pa še organizatorjev proizvodnje in poslovanja; ti naj tudi strokovno pripravijo ukrepe za pre-usmeritev proizvodnje na daljši rok, v katerem je treba do-seči ugodnejšo strukturo ptoizvodnje, višji dohodek in optimalnejšo delitev tega dohodka.
II. Glede na te ugotovitve IS zlasti opozarja.
1.  Za dolgoročnejše reševanje ugotovljenega položaja je potrebno preoblikovati program predelovalne industrije. Ta problem ni rešljiv v mejah občine občinskih načrtov, ampak ga je potrebno reševati v širšem gospodarskem prostoru Slo-venije in Jugoslavije. Osnove za to reševanje so v sistemu načrtovanja, kot ga prinaša novi zakon, pa tudi v novih do-hodkovnih odnosih ter organiziranosti samoupravljanja, kot jih postavlja osnutek zakona o združenem delu. Stihijnost tržne proizvodnje je potrebno odpravljati ob ustreznem po-vezovanju v  reprodukcijske  celote oziroma poslovne in-teresne skupnosti. Le z uresničevanjem teh ciljev je ob smotmem zaposlovanju in taki investicijski politiki, ki bo prispevala k dvigu produktivnosti dela, pričakovati oživljanje gospodarske rasti v občini.
2.  Na doseganje boljših poslovnih rezultatov in s tem na hitrejšo gospodarsko rast bistveno vpliva uveljavijanje samo-upravnega sistema načrtovanja, ki temelji na novih ustavnih načelih in zakonu o temeljih sistema družbenega planiranja. Ugotavljamo, da v OZD in TOZD sistem načrtovanja na ustavnih načelih še ni v celoti zaživel. Pri načrtovanju pre-malo izhajamo iz dejanskih dohodkovnih soodvisnosti in s tem povezanega združevanja dela in sredstev - dohodek šele postaja osnova in vsebina družbenega načrtovanja. Načrti OZD in TOZD se tudi vse preveč omejujejo  le  na mate-rialne vidike tekočega poslovanja, zanemarjeni pa so pro-blemi  razvoja    družbenih dejavnosti kakor tudi problemi prostorskega razvoja.
Zato bo treba izgradnji sistema samoupravnega načrto-vanja v OZD in TOZD posvetiti več pozornosti ob anga-žiranju vseh strokovnih in političnih sil.
Pri tem je izhajati iz ustavnih načel in zakona o temeljih sistema družbenega planiranja kakor tudi sklepov sedme seje CK ZKS v zvezi z uvelja\djanjem samoupiavnega družbenega načrtovanja.
3.  Rezultati poslovanja kažejo, da ne dosegamo ciljev re-solucije tudi na področju delitve družbenega proizvoda, ko ob manjši rasti prdzvodnje ne zmanjšujemo istočasno vseh oblik porabe. Eno od ključnih vprašanj je, kako ustaviti na-išaščanje življenjskih stroškov, ki so vse prepogosto edini kriterij pri oblikovanju ravni osebnih dohodkov in ob tem tudi tistega dela skupne porabe, ki temelji nabruto osebnih dohodkih.
4.  Potrebno je aktivirati delo delegatov v SIS tako v go-spodaiskih kot v družbenih dejavnostih, da bi dosegli višjo stopnjo medsebojne iisklajenosti interesov in ciljev, laže usklajevali porabo družbenega proizvoda v mejah resolucije ter zagotovili načrtovane stopnje rasti gospodarstva in druž-benih dejavnosti.
5.  Podane  primerjave  o gibanju in ravni osebnih do-hodkov kažejo na neusklajenost dogovorov in sporazumov med panogami, ki izhajajo iz različnih možnosti poslovanja in različnih kriterijev ter na neenakost v pridobivanju do-hodka-
6.  Potrebno  je  zagotoviti boljše in obsežnejše  infor-miranje delegatov in delavcev v TOZD o ekonomskem in socialnem   položaju  v TOZD in širS družbeni skupnosti. Razprave o tem je potrebno vključiti v proces načrtovanja in v obravnavo osnutka zakona o združenem delu.
7.  Skupščina občine je v zadnjem letu večkrat obrav-navala problematiko gospodarskih gibanj in ob tem sprejela vrsto konkretnih zaključkov in priporočil. Že v preteklem letu so tudi vse OZD in TOZD sprejele stabilizacijske pro-grame. Glede na ugotovitve o naualjevanju negativnih tren-dov v gospodarstvu občine, predlagamo, da sleherna OZD in TOZD kritično oceni dosežene rezultate in uresničitev svo-jega stabilizacijskega programa ter sprejme nove ukrepe. To naj postane stalna naloga vseh poslovodnih in političnih organov v delovnih organizacijah-